TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Že po zimi mislimo na sadno letino
P Petletni plan predvideva tudi v sadiarstvu korak naprej v po\rečanju pridelka in dvigu kakovosti za 30% Za dosego tega bo treba izvesti vrsto ukrepov: obnovo zaostaLih in apusto-šenih sadovnjakov. obvezn« čiščenje sadnega drevja. gnojenje, preceplja-nje manj vrednih sort, pomlajenje tn škropljenje. Brez dvoma je, da tudi zatiranje sadnih gkodljivcev spada v to vrstžo. Med temi je ne-varen Škrlup ali fuzikladij..
Našim vinogradnikom je dobro znana peronospora ali listna plesen. Na sadnem drevju pa je skrlup isto. kar je peronospora na trti. Skoda, ki'jo povzroča vaal<o leto v rvaših sa-dovnjakih, poineni izredno izgiibo ljudskega premoženia. Sadjarji lahko to škodo v veliki meri zmanišaio. če se o preprečevanju bolezni poučrjo in nanj pripravijo.
Fuzikladij ali škrlup napada ja-blane, hruške, višnje, črešnje itd. Največjo skodo pa dela na jablanah in hruškah. Prvič se je bolezen 'po-javila v 19. stoletju, velilco škodo pa je napravila v Evrcipi pred koncem 19. Rtoletja. Medt&m ko drugi škod-
Zorec   Egon
ljivci napadajo samo gctove dele rostlin, napada škrlup vse: liste, plo-dove ter tudi mladice sadnega drev-ja. V drevešnici, kier gospodari škr-lup, takoj opazimo na mladih cep-ljencih ras]X)ikano skorjo. Razumlji-vo je, da takSno drevesce ne bo kaj prida Ln se kljub dobri poznejši negi ne bo obneslo. Na odraslern drevju cpa.zj.mo škrlup na listju, pri jabla-nah ria zgomji, pri hruškah pa bolj na spodnji srtrani temne, ali temno zelene liste, ki se širijo ter posebno pri starejžem sadnem drevju prekri-jejo vso listno povržino. Ta črna pre-vleka so mnogoštevilni trosoaio9Ci z milijardami letnih trooov. ki jih ve-ter raznaša na še zdrave liste, kjer po^eno svoj kalček v notranjost lista in širijo bolezen. Zaiedalec odvzema li^rtu hrano, ustvarja podgobje ter se Siri naprej.
Kot pri listni plesaii (peronoespori) na vinski trti, tako pri &krlu;pu vsa-ko še tako temeljito škropljenje ne ozdravi napadenih rastlinskih delov, če je podgobje glivice-listie že pre-raslo. Bolezen pa širijo tudi samd tro3onosci. Odločilno vlogo ima pri
širjenju bolezni vlaga in topJo vre-me. Ce je leto deževno, je škrlup kaj lahko ugot-oviti po sadovnjakih po že v juliju odpadlem listju. Znano pa je. da so listi pljuča ra-stline, to-varna, kjer se presnavljajo mrtve snovi s pomočjo lisrtnega zelenila v žive, drevesu potrebne snovi. Zato je lahko razutnljivo, da drevje brez listja ne more uspevati, niti nasta-viti cvetnega popja za bodoče leto. niti prehraniti nastavljenih plodov. Ti zaastajajo v rasti in prehitro od-padajo.
Najučinkovitejše sredstvo, fci pa napadenih listov ne zdravi, temveČ le preprečuje kalitev letnih trasov na zdravem listju, je 10% bakreno apnena ali bordorka brozga Dobro se obnese tudi žvepleaio-apnena (ka-lifornijska) brozga v razmerju 1 li-ter odeedka  : okrog 35 litrov vode.
Skrlup delaSkodo tudi na plodo-vih, pTedvi^m na hruškah, od kate-rih m nekatere boli. drage pa manj podvržene boležni. Bo^ezen se poiavi slično kot na list.iu. Pod^obje glivi-ce preprede in raztrga vrhnjo ko?o — to so poznejše kraste na zrelih plodovih.
Bolno odipadlo listje in sad]'e, ki leži po sadavniakih v zimskem &a"5u. je leslo te bolezni. če v febmariu pod drobnogledom pogledamo takšen
okužen list apazimo prav majhne, črne bradavice, ki niso prav nič dmgega kot izliodna vrata -zimskih troeov.
Kako  ubranimo  sadno drevje pred škrlupom?
1.   Skrbno bomo pograbili odpadlo bolno listje in plodiove po »adovnja-kih.   Listje  bomo sežgali.  Tudi  na-padene vršičke in vejice bcmo po-trgali in sežgali.
2.   Zemljo pod   drevesom  prekap-ljemo,   pcgnojimo   in   razkužijno  z apnom. Zadostuje 2 kg  živega  apna v prahu za vsaiko drevo.
3.   V prvih   lepih dneh kanca fe-bruarja poškropimo vsa šadna dre-vesa s 3% bakreno-apneno bordoško brozgo.
4.   Tik pred  brstenjem dobro po-Skropimo kroSnjo drevesa ter ostale veje z 2%   bordoSko brozgo.
5.   Ko   cvetje    odpade,   Skropimo drevie z 1%  bordo§ko brozgo.   kar ponoviimo po 2 do 3 tednih po prvem škropljenju.
Pripravljanju škrapiva je posve-titi vso pažnjo. ker je nepravilno pripravljeno in nepravoeasno izvede-no škropljenje lahko brez u&inka, ali pa nam celo povzroči obtutno škodo.