Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nsfrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. -- Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 44 Sobota, 30. maja 1936 Leto XI Pred močno vlado v Franciji Blumova vlada prida 5. junija na krmilo Z volilno zmago ljudske fronte v Franciji so sprejele te stranke tudi odgovornost za notranjo in zunanjo politiko države. Zaraditega tudi toliko ugibanj, upanja in bojazni obenem, kakšna bo nova vlada. Predpogoj je, da bo načelno močna in demokratična v pravem pomenu besede, to je, da se bo demokratično sporazumela o vseh programatičnih točkah, ki so itak obsežene v skupnem volilnem programu. Obe najmočnejši stranki, socialistična in radikalnosocialističria. bosta tvorili glavno ogrodje režima. Pri sestavi vlade se ozira Leon Blum predvsem na strokovnjake, Kaj le s Podunavlem? Tri zahodne velesile Italija, Francija in Anglija so sklenile v Stresi, da skličejo maja meseca 1935 podu-navsko konferenco. Vojna v Afriki in drugi mednarodni zapletljaji so povzročili, da te konference ni bilo. Takrat je bila med velesilami soglasnost, da je razmere v Podunavju treba urediti. Prišla pa je vojna in sankcije, ki so močno zrahljale načrt velesil. Neobhodno potrebno je, da se za to odločijo vlade podunav-skih dežel same. Čim se je načrt velesil izjalovil, bi morali podunavski narodi pričeti novo politiko konsolidacije Podunav.fa, ker imajo vendar skupne gospodarske in politične interese. Izpočetka bi zadostovala svobodna politična in gospodarska interesna skupnost. Ta realno obstoja in jo je treba le izvesti. Žal se zanašata še vedno, zlasti Avstrija in Ogrska, na rimski pakt, dočim je mala antanta za rešitev podunavske-ga problema v tej smeri. Mala antanta je celo ponovno izjavila, da bi sodelovala v Podunavju eventualno v okviru rimskega pakta. Podunavski problem obenem ogroža izzivalna politika Nemčije, ki se ji hoče pridružiti Italija, da si sporazumno z njo zagotovi sferni vpliv v srednji Evropi. Rešitev podunavskega problema je predvsem zadeva prizadetih držav in narodov, ki morajo vedeti, da jih bo zajel sosednji imperijalizern, če ne pristopijo čimprej k realni politiki zbližanja in iskrenega sodelovanja. Dobitki vojne industrije »Narodni Osvobozeni« opozarja na borzne spekulacije z akcijami orožne industrije. V članku navaja kot zgled municijsko tovarno Sellier & Bellot v Pragi, ki je na svoji zadnji seji razdelila 27.5% dividende, to je 55 Kč od delnice (lani 50 Kč). Pripomniti je pa treba, da je ta družba ob stabilizaciji razdelila med delničarje 45.000 delnic gratis, ter je s tem dvignila temeljni kapital od 9 na 18 milijonov Kč. Delničarji so dobili torej letos prav za prav 55% (lani 50 %) dividendo, tako, da je družba v dveh letih izplačala več dividend, kakor je vplačala kapitala. V tem pa še ni zapopadenih 45.000 gratis delnic, ki veljajo danes na borzi vsaka 2300 Kč. Tu ima država pač vir, ki ga lahko črpa iz oderuških dobičkov. čeprav so le navadni državljani ali delavci. V vlado vstopi Vincent Auriol, ki je finančnik; tehnik Charles Spinas-se, ki je že delal v Fordovih tovarnah v Ameriki; župan Lebas v Rou-enu; odvetnica Picard. V vladi bodo Demokracija v »Prager Presse« poroča: Sofijski dopisnik lista »Kurjer Warszawski« poroča iz Bolgarije: »Bolgarska ustava iz leta 1879. je jako liberalna in nudi narodu mnogo garancije za udeležbo pri vladanju. Državni prevrat Georgi-jevov v maju 1934 je to ustavo ukinil in od takrat v Boigariji ni več parlamenta in strank, in delovanje vlade ni podrejeno kritiki. To dejstvo žali kar najbolj demokratični čut bolgarske družbe. List »Zora« je nedavno pisal, da si bolgarsko ljudstvo ne bo dalo pod nikakršnim pogojem vzeti pravico svojega glasu Španska socialistična delavska stranka je objavila v svojih listih manifest o svoji politiki ter apel na komunistično stranko, da sprejme politiko stranke ter se priključi sodelovanju. Londonski liberalni »News Chro-nicle« poroča iz Rima, da Mussolini išče zaveznika. Prijeten bi mu bil tudi Stalin. V Moskvi tej zvezi niso nenaklonjeni, ker bi radi izolirali Nemčijo, ter sklenili z Italijo kolektivno tudi zastopani delavci in obrtniki. Med delavci se zlasti imenuje Julien Racamond, ki je pekovski pomočnik. Istotako pridobiva Blum Leona Jau-hauxa za vstop v vlado. S tem bo dobila francoska vlada tudi po svoji sestavi demokratičen značaj. Bolgariji in svobodne volitve svojih zastopnikov. Drugi listi, kakor »Mir« in »Slovo«, ki predstavljata mnenje najbolj patriotičnih in najbolj pro-svitljenih skupin v javnosti, poudarjata enako neprestano, da je potreba parlamentarno ustavo končno zopet obnoviti ter omogočiti ljudstvu, vplivati na usodo dežele.« * Nedavno se je že pripravljala obnovitev ustave v Bolgariji, toda dobili so zopet moč začasno ljudje diktatorskih manir, -r " 1 . (11 . i i f M |H 'f \ Taktika španskih socialistov se bistveno ujema, kakor je posnemati, s taktiko francoskih in nordijskih delavskih strank ter s politiko angleške delavske stranke. varnostno pogodbo. Na drugi strani se pa Mussolini tajno pogaja z Anglijo zlasti glede Abesinije in nedvomno tudi glede politike v Evropi. Radovedni smo, če ne bodo Angleži zopet prepočasni? »Slovenec” v Šestih, osemnajstih in 48 urah Že nekolikokrat smo pokazali, kako slavni »Slovenec« ob različnih časih različno piše, kako samega sebe bije po zobeh, kako enkrat povzdiguje do neba g. Jevtiča, da ga drugič spet trešči ob tla, kako je danes poln fraz o socialnem usmiljenju, jutri pa že za koncentracijska taborišča brezposelnih delavcev, kako poje slavospeve fašizmu, da se že naslednji dan navdušuje za demokracijo, kako je zahteval tajne volitve, pa je že čez leto dni poveličeval JNS-arski sistem javnih volitev kot najboljši, kako je pred leti proslavljal slovansko Rusijo, da je vstopila v zvezo narodov, pa je potem to slovansko Rusijo proglasil za samo satansko delo, proti kateremu se mora združiti vse človeštvo, skratka pokazali smo vso nedoslednost in kameleonstvo »Slovenčevega« pisanja. Vso to politično neresnost gospode okrog »Slovenca« smo do zdaj smatrali za posledico njihovega političnega konjunkturstva in izvajanja znanega njihovega načela, da se morajo za dosego njihove nadvlade uporabljati vsa sredstva od najhujše demagogije do najbolj prevejanega in krutega nasilja. Toda zadnje dni smo ugotovili, da so gospodje pri »Slovencu« izgubili sploh vsako merilo, vsako duhovno ravnotežje, da v eni in isti številki, da v teku 24 ur o eni in isti stvari izrekajo popolnoma nasprotujoče si sodbe, da begajo vedno redkejše vrste svojih somišljenikov zato, ker so sami zbegani. Bile so volitve v Belgiji. Pri teh volitvah so se prvič v precej močnem številu pokazali belgijski fašisti, ki so pridobili mnogo klerikalnih glasov in oslabil klerikalno stranko za 16 mandatov, tako da so zdaj tudi v Belgiji socialisti najmočnejša stranka. Kako naj »Slovenčarji« razlože svojim bravcem to nazadovanje, zmedenost in razbitost belgijskih klerikalcev? Res težaven posel, pri katerem so Kopitarjevci popolnoma odpovedali. Samo poglejte! KatcliSka cerkev proti reksistom. »Poned. Slovenec« 25. t. m. je pisal o belgijskih fašistih, ki se imenujejo reksiste (rex == kralj) dobesedno to-le: »Razni. .. škandali so povzročili, da so se med mladimi katoličani našli navdušeni pristaši novega gibanja, ki nosi ime »Rexistov« in ki ni nič drugega, kakor posnetek fašizma, nekoliko prepleskan s katoliškimi frazami. Belgijski episkopat (škofje, n. op.) je prepovedal udeležbo pri političnem gibanju »Rexistov« vsem duhovnikom ter s tem označil pokret, da ga boljše ni mogel.« (podčrtali mi.) Rexisti podobni gibanju dr. J. Ev, Kreka! Opoldanska izdaja »Slovenca« pa isti dan 25. t. m. piše o reksistih že popolnoma nasprotno: »Rexisti se priznavajo za dosledne katolike .., Torej je treba to gibanje staviti skoraj v isto vrsto, kakršni so bili nekdanji krščanski demokrati ali radikalni krščansko-so-cialistični pokreti.., Pri nas n. pr. je bilo temu v nečem podobno Krekovo mlado gibanje proti Šušteršiču.« — Belgijski Šušteršič naj bi bil v tem slučaju dosedanji belgijski klerikalni ministrski predsednik Van Zeeland, ki ga pa »Poned. Slovene« istega dne Gverilska vojna v Palestini V Palestini je nastala prava gverilska vojna proti Židom. Neprestano se nadaljujejo krvavi boji med oboroženimi arabskimi tolpami in angleškim vojaštvom. Arabci vrše raz- ne terorske akcije: rušijo naprave, uničujejo žetev itd. Oboroženi so celo z bombami. Angleži sumijo, da je upor posledica italijanske propagande med Arabci. Bolivija pod novo vlado Uporniki v Boliviji so pozvali polkovnika Torroja domov, da je prevzel predsedstvo vlade. Novi predsednik vlade je izjavil v parlamentu: »Nova vlada bo izvrševala vse mednarodne pogodbe ter v notranjepolitičnem zahtevala red in spoštovanje socialističnega režima, ki je bil osnovan.« Španski socialisti apelirajo na enotnost delavstva Podriavljenje vojne Industrije V »Populaire« piše glavni tajnik francoske socialistične stranke, Paule Faure, da bo francoska republika na socialistični predlog izdelavo vojnih pomočkov nacionalizirala. Socialisti v tem oziru ne bodo popustili ter bi se s samo kontrolo ne mogli zadovoljiti. Nikar naj ne prihajajo k nam z opozarjanjem na previdnost, ker bi pomenila umik in i kapitulacijo v tem vprašanju. Volilne obljube so navadno hitro splahnele. V bodoče pa bodo obljube iz-premenjene v zakone. V Belgiji sestavljajo novo vlado Po volitvah v Belgiji so socialisti najmočnejša politična stranka v parlamentu. Dosedanji predsednik vlade von Zeeland je podal demisijo vlade. Socialisti izjavljajo v »Peuple«, da so pripravljeni sodelovati tudi v novi vladi. Vandervelde pa ne želi pre- vzeti predsedstva vlade. Sestava vlade je mogoča brez daljnjih komplikacij, če se zopet sestavi iz treh najmočnejših strank. Koalicija bi v tem primeru sestajala v glavnem iz socialistov, katolikov in liberalcev. Mussoiini ima dve železi v ognju Poselski red in posli označuje za odločnega »krščanskega demokrata«, ki mu nasprotujejo na-zadnjakarji v kat. vrstah! Rexisti niso Krekovci, temveč hitler-jevci! 18 ur kasneje pa piše »Slovenec« z dne 26. t. m. o reksistih spet to-le: »Kot narodni socializem v Nemčiji, tako hočejo tudi oni samo eno, oblast, a oblast z vsemi sredstvi... Najprej oblast z vsemi sredstvi, vso oblast, nedeljeno, totalno.« (podčrtali mi). Živijo reksisti! Na koncu istega uvodnika izraža isti »Slovenec« svoje veselje nad napredkom reksistov in nazadovanjem klerikalcev, ko pravi: »Fronte postajajo jasne. Vmesna polja se praznijo. Tam so udobno životarili razni mešetarji... Danes izginjajo in beže na vse strani.« Končno namigujejo, da bodo reksisti proglasili vse nasprotnike za komuniste in obračunali z njimi po že znanem receptu. Zato se končuje »Slovenčev« uvodnik: »Čim prej bo vmesno polje očiščeno raznih posrednikov .. ., tem boljše.« Razumemo to fašistično načelnost, dragi gospodje! Še malo potrpljenja, dragi bravci! Kajti z »Rexom« še ni popolnoma končana »Slovenčeva« zgodba. Kakor z »Rexom« jo je »Slovenec« v teh 48 urah imenitno fural tudi s komunisti. Napram socialistom je ostal vseh 48 ur dosleden, to mu moramo priznati. V vseh štirih izdajah je rabil proti socialistom psovke, ki jih najdete v starih komunističnih leksikonih > ■' ~ ii* - “* Torej, kakor je »Slovenec« že nekaj desetletij dosleden v svojem sovraštvu do socializma, tako je ohranil to doslednost tudi v teh kritičnih 48 urah. Vse drugače jo je pa vozil napram komunistom. Do zdaj smo večkrat brali v »Slovencu«, da je komunizem posuroveli materializem in da komunizem napreduje tam, kjer ljudje postanejo materialisti in jim primanjkuje vere in idealizma, klerikalizem pa da nasprotno izvira iz ide- j alizma. »Poned. Slovenec« pa podaja popolnoma nasprotno razlago, s katero dvomimo, da bi se strinjal naš episkopat. »P. Slov.« 25. t. m. 1936. leta piše namreč o komunistični stranki lastoročno to-le: »Navzlic besni propagandi, ki je plačana od Kominterne, nima nikjer uspehov . . . Belgijski človek je velik .. . materialist. Komunizem za takšno ljudstvo ni. Vzbuja posmeh!« Opoldanska izdaja »Slovenca« isti dan je pa že zasuknila jadra in menda v spoznanju, da taka sodba o nemoči komunistov ni koristna za znano »Slovenčarsko« narolo ob občinskih volitvah: Rim ali Moskva — v tem spoznanju že proslavlja »Slovenec« čez 6 ur veliko komunistično zmago, kakor da bi komunisti dobili 70 mandatov, pa socialisti 6. Pa naj še kdo reče, da »Slovenec« ni najresnejši katoliški politični časopis v Evropi! Prireja se načrt zakona o posel-skem redu. V državi nimamo enotnega poselskega reda. Najnovejši je oni v dravski banovini iz leta 1921., drugi so iz srede prejšnjega stoletja, za nekatere pokrajine ga pa sploh ni. Enotna ureditev zaščite poslov v državi je zato nujna. Definicija pojma posla, vsaj z delavskega vidika, se nam ne zdi povsem lahka. Posli opravljajo hišna, domača, poljedelska in druga dela. Ta dela opravljajo redoma po službenih pogodbah, tudi pa le v postranski zaposlitvi redno ali neredno ali z delno zaposlitvijo*. Imamo torej stalne posle in nestalne. Posli so tudi trgovinski, gostilničarski, tovarniški in drugi, ki opravljajo postranska, nekvalificirana dela. Krog poslov je torej jako velik po veljavnih pojmih. Toda z modernizacijo življenja je nastala tudi med vsemi tremi vrstami poslov razlika. Eni so ostali posli, eni so pa že kvalificirani delavci po vsem svojem bistvu in značaju oporabljanja dela. To upoštevata deloma že socialno zavarovanje in delavsko varstvo, ki jih zavaruje in ščiti. Pojem posla se je z razvojem družabnega življenja sam razčistil in bi bilo napačno, če bi metali v poselskem redu vse pred sto in dvesto leti označevane posle v en koš. Posli v obrtih, trgovinah, industrijskih obratih ali takozvani delavci ali hlapci se ne štejejo več med posle, čeprav so po svojem službenem značaju posli, dočim naj bodo domače vzgojiteljice, kuharice, hišne pomočnice, ki opravljajo bolj kvalificirano delo, še vedno posli. Seveda ne gre tu za naslov, gre marveč za javnopravne pravice, ki jih ima drugo delavstvo. Pojem posla je prenesen iz dobe primitivnega gospodarstva v današnjo dobo, to je, večinoma agrarnega gospodarstva prejšnjih stoletij, ki pa ne odgovarjajo današnjim socialnim razmeram več. Razmer poslov v moderni meščanski družbi so danes dru-| gačne. Prvotni posel je ostal le še v poljedelstvu (razen v industrijskem). Po obratih, v mestih sploh, pri rodbinah je pa postal navadni mezdni delavec, ki dejansko nima nič več opraviti z naturalnim gospodarstvom. Svoj poklic ima, po praksi svojo kva- lifikacijo, ki je enakovredna kvalifikaciji delavca, nameščenca itd. Njegov poklic je njegov kruh in prodaja svojo delovno silo prav tako kakor obrtni, industrijski delavec ali tudi inteligent z visoko šolsko izobrazbo. Če ima preskrbo obenem v hiši, je to v zvezi z načinom službe. Zato je popolnoma opravičeno, da smatramo stalne hišne posle vseh vrst le kot kvalificirano osebje, ki je enakovredno kakor vse drugo kvalificirano in nekvalificirano obrtno in industrijsko delavstvo. Zaradi novih razmer spada to delavstvo (posli) pravzaprav pod določbe obrtnega zakona in ostale socialnopolitične zakonodaje, ker za določitev pojma zaposlitve ne more biti merodajen naslov, ampak dejansko delovno razmerje in socialne razmere, ki jih danes imamo. Med posle bi mogli šteti le nestalne ali pomožne posle, kakor so 'strežnice, snažilke ali dninarji, ki so zaposleni od slučaja do slučaja ali v postranskem poslu. S tem smo označili načelno stran poselskega vprašanja s trditvijo, da redni »domači posli« spadajo pod tiste zakonite določbe, kakor obrtni in industrijski delavci, ozir. mezdni ljudje sploh. Nepravilno pa je, če načrt dovoljuje izjemoma zaposlitev poslov že z dvanajstim letom starosti, če to zahteva socialni položaj bodočega posla. Kako naj se to opravičuje? Tudi med posli je nezaposlenost. Mi zahtevamo zvišanje na 16 let, da mladina ne bi delala toliko konkurence in ne pohajkovala. Tu se pa naj otroka pošilja v službo, da jo dobe dorasli težje. Ni pa to še vse. Otrokom je treba poskrbeti za vzgojo, če so zapuščeni. To nalogo imajo javne korporacije in oblasti. Oddajanje otrok v službo z dvanajstim letom je zanje moralno in kulturno nevarnost, ki jo mora imeti tudi najbolj naiven laik. Otroka naj se ne meče v vrtinec življenja neizkušenega, praktično popolnoma neizvežbanega. Kje naj dobi tak otrok najprimitivnejšo vzgojo, ki je do dvanajstega leta naravno ni mogel dobiti? Kdo ve, kaj bo iz njega, kako si bo mogel ustvariti svoj nazor o praktičnem življenju? Zato spadajo taki otroci v vzgajališča, v šolo, da jih tam vzgojitelji pripravijo praktično in teoretično za življenje. Sploh bi bilo treba uvesti povsod, kjer je le mogoče, za takozvane mladostne posle, posebne tečaje ali šole, kjer bi dobivali kulturno in strokovno izobrazbo, ki jo potrebujejo v življenju. Tudi delavstvu ne more biti vseeno, kako se usposobi za življenjske boje ta del delavstva. To poudarjamo, ker ne smemo zreti na posle kot manjvredno sodrgo, ampak kot enakovredne sotrpine. Dvigniti se hočemo in dvigniti druge. Če tega ne bi hoteli, potem je vse govorenje in pisanje o bodočih ženah in materah, o bodočih možeh le farizejska fraza. V podrobnosti načrta ne moremo zariti, ker smo hoteli poudariti le glavno načelo, da domači stalni posli absolutno spadajo pod obrtni zakon in bi morale zanje veljati njega določbe, ker domači posli niso ne po kvalifikaciji in ne po delu delavci neke druge vrste, slabejše vrste. Za posle, kakor za vse delavstvo pa je uvedba starostnega zavarovanja eminentna nujnost. Posli morajo dalje ostati svobodni, nuditi si jim mora počitni dan v tednu, delovni čas absolutno ne sme presezati 14 ur dnevno, vpoštevši primeren opoldanski odpočitek. Dovolj bi bil sicer 12 urni delovnik. Ne sme se poslom omejevati svobode sicer, da lahko vrše svoje družabne ali moralne dolžnosti. Kopa podrobnosti je še, ki bi je lahko poudarili. Prav postranskega pomena pa bi bile za posle starokopitne pomočniške izkušnje, ker je najboljša izkušnja praktična usposobljenost, kakor nam itak dokazuje vsakdanje življenje. S tem smo povedali, da so posli delavci in delavke, na katere ne smemo zreti s srednjeveškimi fevdalnimi očmi. Naše pripombe obdelavajo problem v celoti in v tem duhu naj se tudi napravi poselski red, ki se pripravlja. C' Ut - - . ... v" vi-' L. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti litično sodelovanje med obema drža vama. Abesinija in Porenje Sredi meseca junija se sestane svet Društva narodov. Glede dnevnega reda sta se dogovorila Blum in Titulescu (rumunski zunanji minister), kakor poroča pariški »Times«, da se morata že na tem zasedanju rešiti vprašanji glede Abesinije in Porenja, ki ga je Nemčija vojaško zasedla. Če je potrebna reforma Društva narodov, se mora ta izvršiti v smislu okrepitve ustanove. Pollske razmere Stavka lvovskih mestnih nameščencev v zaporu. Stavko lvovskih (Lemberg) mestnih nameščencev in delavcev je po štirih dneh oblast zatrla s tem, da je zaprla 27 članov stavkovnega odbora. Delavci so zahtevali izboljšanje plač. Mestna občina je pa najela stavkokaze. V nedeljo je župan odpovedal vse kolektivne pogodbe in po aretaciji vodstva stavke je delavstvo sklenilo nastopiti delo. Dosegli in delavcev. — Stavkovni odbor so delavci kljub temu desetodstotno zvišanje plač. — Tako poročajo uradno. Beck v Beogradu Poljski zunanji minister Beck je te dni obiskal Beograd. Obisk je vrnil. Vendar more imeti obisk tudi politični značaj vsaj v smislu ureditve Podunavja oziroma srednje Evrope. Poljski listi pravijo, da se utrdi po- B. Traven, Bombai Prevaja Talpa II. Knjiga 83 17 Z mislijo na neko ženo ali sploh na ženo — tega sedaj tako natanko ne vem — sem zaspal, naslednje jutro pa sem se zbudil z mislijo na določeno ženo. Ta žena je bila mrs. Pratt. Prišla je s farme z Fordom, da bi si v kantini to in ono nakupila. Tu je našla svojega zakonskega moža, ki ga še ni pričakovala; našla ga je pa v stanju, v kakršnem ga je najmanj upala najti. Odkar svet obstoji, mora zmeraj nedolžni trpeti. Nedolžen pa sem bil jaz in sem moral zato trpeti. Mr. Pratt je bil vzoren zakonski mož, jaz pa, ki so me pobrali nekje na cesti, sem bil ničvreden lopov, ki ga je izvabil, zapeljal in vrgel v blato. Kajti pridni mr. Pratt se sam ni nikoli napil. Ko smo odšli, je mr. Pratt senjorju Gomezu pomignil. Možje vsak namig takoj razumejo, zlasti če so taki zakonci, ki žive radi z zakonskimi ženami v miru. »Imeli ste torej toliko in toliko škatel sardin v olju in potem še to in ono« — Mr. Pratt je vnovič pomignil. »— in potem ste imeli dve mali steklenici piva, mr. Gale pa štiri. Da, to je vse. Steklenice sem si natanko zapisal.« Mrs. Pratt je bila s svojim možem zadovoljna. Saj je mogel zalogo steklenic, ki so stale prazne tam v kotu, kasneje plačati. S senjorjem Gomezom sta si bila namreč prijatelja. Mrs. Pratt me je medtem tako pogledala, da nisem, smel nič dobrega pričakovati, in prav resno sem že premišljeval, ali bi ne bilo bolje, da bi mr. Prattu kar tule pogodbo odpovedal. Kajti živeti bi moral dva tedna, če ne celo več. v hiši mrs. Pratt. Šele v tem času bi bila namreč čreda zbrana. In kaj mi utegne vse ta dama v tem času napraviti! Pomisliti je namreč treba, da sem jaz spravil njenega treznega, pridnega moža v stanje, da še sedaj, ko je že nekaj ur spal, ni mogel stati na nogah in je s steklenimi očmi buljil v svet. Z oženjenimi moškimi rajši ne imej opraviti! To ni nikoli dobro. Ti so namreč docela drugačna rasa. Prav nič bi se ne čudil, če bi dobil še senjoro Gomez na vrat. Potem pa pobegnem1, prav gotovo; kajti pri senjorah še težje kaj opraviš kakor pri missis. Senjore imajo namreč še hujše jezike kakor angleške missis in tudi nohtov se znajo bolj neprevidno posluževati. Bil sem zato prav vesel, ko je mrs. Pratt stlačila svojega zmeraj tako treznega moža v Forda, sedla sama h krmilu, ga pognala in z njim oddrdrala. Kar nič se ni zmenila, da bi tudi jaz moral z njo. Saj bi mogel peš prehoditi tistih štirinajst milj od postaje do farme. Ta misel je vzbu- dila v meni silno zaletno silo in s to silo sem se pognal za Fordom, ko je mrs. Pratt zaokrenila, da bi prišla na cesto. Skočil sem z glavo naprej v avto. Toda zalet ni zadoščal, da bi tudi noge spravil v avto. Zato so mi noge v vsej dolžini bingljale iz avta. Prepričan sem, da so bili vsi Indijanci, ki smo jih medpotoma srečali, prepričani, da sem model za obleke, ki ga pelje mrs. Pratt s postaje. Morda so menili še kaj drugega, morda so bili prepričani, da me je mrs. Pratt povozila in me sedaj hitro pelje na farmo, kjer me bo pokopala. Prispeli smo na farmo. Toda nihče se ni zmenil zame. Mrs. Pratt je zapeljala avto pod neko slamnato streho in ga je tam pustila. Jaz sem še zmeraj visel iz avta. Končno pa mi je postalo to vendarle preveč, zato sem se izvlekel in sedel na blazine. Ko sem se zbudil, je bilo sonce že nizko. Ali je vzhajalo ali zahajalo, nisem vedel, ker sem bil tu pač tujec in še nisem poznal nebesnih smeri. »Halo, vi tam, ali ste pijanost sedaj že prespali?« je zaklicala mrs. Pratt z verande farmar-ske hiše. »Zdite sc mi res prav tič, ki ga je moj osel pobral na cesti. S čredo boste pač prišli k panamskemu prekopu, vi pijanec. In Bogu bodi hvala, da je ta prekop na svetu, sicer bi prignali živino še v Brazilijo. Sedaj pa pridite jest!« (Dalje prihodnjič.) Proti svojevoljni zapori tovarn Čehoslovaški zakon proti izporom delavcev Dogaja se često, da lastniki tova-ren različne obrate ustavljajo brez pravega vzroka, da se izneb-e plačevanja delavstva. Zato je socialna demokracija čehoslovaškemu parlamentu že lani predložila zakon, ki je bil sprejet in po katerem je prepovedana zlonamerna ustavitev obrata. S tem zakonom je bil podaljšan zakon iz leta 1934, po katerem je vlada v vsakem primeru ustavitve obrata uvedla preiskavo, če je ustavitev utemeljena ali ne. Po statistiki je od aprila 1934 do konca leta 1935 vložilo 267 obratov prošnjo za ustavitev obratovanja. Obrati morajo tako namero javiti vladi ter dobe dovoljenje za ustavitev obrata šele, ko je posebna komisija izvedla temeljito preiskavo ter povedala, ali je ustavitev obrata potrebna ali ne. V 267 obratih, ki so zahtevali ustavitev, je šlo za 27.799 nameščencev. V več kot polovico primerih se ustavitev ni dovolila, tako, da je ostalo 14.193 delavcev še dalje zaposlenih. Razen tega je bilo v isti dobi vloženih 466 prošenj za začasno ustavitev obratov, v katerih je bilo zaposlenih 43.761 nameščencev. Tudi tu se je mnogo ustavitev zabranilo in je s tem ohranilo delo 13.020 delavcev. V celoti so bili v letih 1934 in 1935 še 104 drugi obrati s 13.161 delavci zavrnjeni z zahtevo po ustavitvi obratov, ker so bili v navedenih obratih razlogi neutemeljeni. V celoti je ta zakon v tej dobi zaščitil 40.374 delavcev pred nezaposlenostjo. Ministrstvo za socialno- skrb pa ni le raziskavalo razloge ustavitve obratov in dovoljevalo ali prepovedovalo ustavljanje obratov, marveč je tudi preiskalo vzroke in poiskalo načine, kako naj se ustavitev obratov prepreči. To pomeni, da zakon služi tudi temu, da se po njem rešujejo gospodarska vprašanja, kakor s preskrbo kreditovj davčnimi olajšavami itd., kar pogostoma omogoči, da obratov ni treba ustavljati. Stavke Izkoriščanje je doseglo višek Največja stavka, v katero je stopilo 10.000 .stavbincev v Beogradu, še traja. Stavbinci zahtevajo Burnik in mezde od Din 3.50 do Din 8.—. Nad 1700 rudarjev v Trepči se nahaja v stavki že nad 16 dni. Ti rudarji zahtevajo v glavnem, da se jim šteje čas od vhoda v rov in do izhoda iz rova v delovni čas ter razven tega poboljša plača za Din 10 dnevno. 2300 tekstilcev tovarne »Tivar« stavka, že nad 4 tedne. Do sporazuma še ni prišlo. Vmešava se pa v spor I1RS, žolta organizacija, proti kateri je stavkovni odbor izdal poseben oklic. 1000 sobnih slikarjev in pleskarjev je stopilo v stavko v Zagrebu. Tekstilci v Oroslavju in Karlovcu so v mezdnem gibanju. Istotako pa tudi lesni delavci pri podjetju Bo-sna-Boa, ki zahtevajo 15 odst. povišanja plač. Bivši ministrski predsednik — zaupnik „Feniksa“ Beograjska »Politika« z dne 27. t. m. poroča, da je polom »Feniksa« povzročil tudi v Bolgariji veliko vznemirjenje, da pa je vlada pomirila ljudi s svojo izjavo. Nato pravi: »Javnost se je pomirila s to objavo, toda takoj se je načelo drugo vprašanje: kako je prišlo do tega, da sofijska podružnica avstrijskega »Feniksa« kupuje delnice bolgarskih zavarovalnih družb »Vitoš« in »Rodina«. Ker se je to vprašanje postavilo, se je moral naravno iskati tudi pravi odgovor nanj: In ugotovilo se je, da predsednik upravnega odbora »Vitoša« ni nihče drugi kakor g. Andrej Tošev, bivši predsednik bolgarske vlade. Tošev je prodal delnice »Feniksu«, ker je dobil od »Feniksa« kot provizijo milijon levov, kakor ga obtožujejo. V odgovoru na te obtožbe je g. Andrej Tošev izjavil, da je res prejel denar od avstrijskega »Feniksa«, toda kot zaupnik te zavarovalnice. Samo ob sebi se razume, da s tem stvar ni končana. Smatra se, da se bodo objavili zaupni dokumenti, s katerimi se bo dokazalo, zakaj je g. Andrej Tošev dobil milijon levov od avstrijskega »Feniksa«. Velika stavka v Parizu V industrijski okolici Pariza je izbruhnila stavka, ki se je udeležuje že nad 12.000 delavcev. Zahtevajo zvišanje plač in 40urni delovni teden. Pismo iz Amerike Chicago, dne 2. maja 1936. Včeraj smo praznovali Prvi maj kakor še nikoli doslej. Tudi jaz sem korakala v povorki, ena izmed tisočerih. Povorka je začela šele oib 4. uri popoldne v sredini'mesta, po Michigan-aveniji, ob jeizerui Tu je najbolj aristokratski del mesta. Šli smo ipo Ra-dolf ulici do cesijskega parka. Dež je lil kakor za stavo. Toda mi smo korakali vkljub vsemu, pa če tudi premočeni dio kože, navdušeni, ipevajoč internacionalo za vihrajočimi rdečimi prapori in napisi. Sklenjeno je bilo, da se bo vršilo zborovanje v cesijskem parku. Ali ker je bilo vse premočeno, se je povorka pri parku razšla in se je zborovanje vršilo v veliki dvorani, ki je last Unije (strokovne organizacije) cestnih železničarjev. Ta mogočna povorka je napravila na gledalce, ki so stali po ,ulicah v špalirju, mogočen vtis. Seveda tudi v Ameriki ne igre brez policije, ki pa je stala diskretno ob strani. V klubu številka 1, kjer sem funkcionarka, smo imeli svoj delavski prosvetni večer. Udeležba je bila nenavadno velika. Program so pa izvajali največ otroci, dečki in deklice, naši rdeči sokoli. Nastopi so bili zelo dobri in razpoloženje sijajno. Nastopil je mnogoštevilni govorilni zbor, ki je končal z besedami: »Živel .praznik osvoboditve, praznik zmage dela nad kapitalom. Prvi maj, praznik vstajenja človeka!« Tudi naš pevski zbor »Sava« je zapel dve delavski pesmi, ki nam jih je med drugimi poslala ljubljanska »Zarja«. Po končanem programu pa smo imeli prosto zabavo in smo bili svoji med svojimi, prav veseli in dobre volje. Še to moram omeniti. V New Yorku je bila že zjutraj Prvega maja povorka. Sodelovale so vse Unije, (strokovne organizacije). Še preden smo mi v Chicagu začeli, smo čitali v časopisih, da je korakalo po new-yorških ulicah okoli 300.000 delavcev in delavk. To nas je še bolj navdušilo. Če že kapitalistični listi napišejo in priznajo takšno število udeležencev/je bilo v povorki ljudi gotovo še več. In to nas je podžgalo, da smo vkljub protestu neba šli še v večjem številu na ulico. Izšel je, kakor vsako leto, »Majki glas« z zelo lepo in bogato vsebino. * v' Veselilo me bo, če to moje pismo sporočite svojim hinavkam in bravcem in s tem vsem sodrugom in sodružicam v Sloveniji moje najlepše sodružne pozdrave, Družnost! Kristina Turpinova. Naročniki, pozor! Današnji številki »mo priložili poštna položnice ter prosimo vsa ona p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker la na ta n»w» bomo v stanu, naš Ust vzdrževati In ga tudi redno dostavljati. — Vsa one pa, Id so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštna položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Auto brez pneumatike je isto kakor čevelj brez Palma gumijastih podpetnikov. Teže se napreduje, podipetnikii se brzo kvarijo, pravi nepotrebno buko. Je Perilu všeč! Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo. i V'/\ - \\N 7a 7, O v. r pere perilo bleščeče belo . in za namakanje Ženska hvala Mezdno gibanje sfavbinskega delavstva v Ljubljani Nobene stroke ni prizadela kriza tako težko, kakor stavbinske. Skoro polovico stavbinskih delavcev je zaposlenih komaj nekaj nad štiri mesece v letu. Pod vplivom te prekomerne ponudbe delovne sile, so padle mezde v tej stroki na tako nižino, kakor v nobeni drugi stroki. Strokovna organizacija stavbinskih delavcev je stavila že pred več tedni predlog, da bi se uredile mezde v stavbinski stroki s kolektivno pogodbo. V petek, dne 22. t. m. se je vršila na banski upravi pod predsedstvom g. inšpektorja dela prva razprava, ki se je bavila s tem predlogom. Na tej razpravi je podal tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik zanimiv uvoden referat, iz katerega se je moglo posneti, da so postale mezdne razmere v stavbinski stroki v resnici neznosne. Ako bi si hotel osigurati stavbinski delavec eksistenčni minimum, potreben po podatkih zagrebškega Indeksa za samca, bi morala znašati njegova urna mezda pri 10 urnem delu 3.68 Din (za hrano 0.88, za obleko in obutev 0.55, za stanovanje 0.57 Din, za kurjavo in razsvetljavo 0.24, za razno 0.22; za isto v 4 zimskih mesecih skupno 1.22). Vsi ti izdatki so računani nizko. Prihraniti se tu ne da nikjer ničesar, .i. .< >- •%' .« Rodbinski oče mora zaslužiti še enkrat toliko. Mezdne zahteve delavstva se gibljejo v resnici od 3.50 do 7 Din in so potemtakem v popolnem skladu z draginjskimi razmerami in eksistenčnim minimumom. Niso pa v skladu s sedanjimi mezdami, ki so postale naravnost nemogoče. Po statistiki Delavske zbornice so zaslužki stavbinskega delavstva naslednji: Na uro odstotkov delavstva zasluži v skupini v skupini Din visoke ceste, že- zgradbe leznice 1.4 9.4 8.5 1.7 9.0 22.2 2.0 11.0 15.5 2.4 22.2 24.7 2.8 14.3 14.2 3.5 18.5 7.4 4.0 8.1 3.5 nad 5.0 7.5 4.0 V prvi skupini ne more kriti stroškov za preživljanje samskega delavca 65% zaposlenih delavcev, v drugi 85%! To je porazna ugotovitev, ki pojasnjuje bolje, kakor vse drugo, zakaj je zavladala med stavbinskim delavstvom težka atmosfera, ki si daje duška v ogorčenih stavkah, ki se ponavljajo zdaj tu, zdaj tam. To stanje pa slaba zaposlitev delavstva še poslabšuje. Delavska zbornica v Ljubljani je lani statistično ugotovila, da je bilo zaposlenih lani 37.9 odst. zidarjev in 40.5 odst. pomožnih delavcev manj, kakor štiri mesece. Polno zaposlenih delavcev ni bilo v tej stroki I. 1934 niti 15%. Ako vpoštevamo še veliko brezposelnost, ugotovimo, da so znašali na celo leto porazdeljeni zaslužki stavbincev — v povprečju le po 300 do 350 Din na mesec ali 10 do 12 Din na dan. Ako se zamislimo pri tem v položaj rodbinskega očeta — na rodbino stavbinskega delavca prihajata pri nas povprečno 2.5 mladoletna otroka pod 14. leti in z otroci zaposlena žena — bomo priznali, da morajo tirati mezde po 1.4, 1.7, 2.0, 2.5 Din delavstvo v obup. Za take mezde stavbinski delavci po mestih ne morejo delati. Da so take mezde sploh mogoče, je krivo dvoje; Prvič delajo za take mezde delavci z dežele, ki posedujejo tudi zemljo, na kateri delajo rodbinski elani delavca, v prostem času pa tudi delavec sam. Prostega časa ima pa danes stavbinski delavec mnogo. V takih razmerah krijejo mezdni zaslužki le izdatke za sol in tobak. Drugič so mogoče zato, ker je postalo že nekako pravilo, da se mora prebiti stavbinsko delavstvo skozi mrtvo sezono z beračenjem in trkanjem na podporne fonde javnih ustanov. Zadnji čas začenjajo tudi javne ustanove stavbinske delavce od podpor izločati, češ, da nimajo zanje dovolj sredstev na razpolago. Tako prihajamo v razmere, ko bi morali stavbinski delavci in njih rodbine po mestih menda živi v grob. P« •. ... A šele potem prihajajo na vrsto privatni podjetniki, od katerih se nekaterim ne da oporekati, da nevdržnost teh razmer vidijo, pomagati pa sami ne morejo, ker je tu povezana preko konkurenčnih licitacij pri stavbinskih delih cela stroka. Ko] pravi svetovna kritika o 7 pisatelju ..Služkinje Štefke" • Die Literatur: Winderjevo delo je pesnitev, ki popolnoma osvoji človeka. Jezik preseneča s svojo umetnostjo. Tagesbote: Winderjev zanosit roman je visok dokument člove-čanstva. D e r T a g: Winder je nemški Balzac v tej pokvarjeni dobi. Die literarische Welt: Če bi kdaj zbrali redke knjige našega časa, v katerih se srečata oba pola, v katerih se uveljavlja zakon človeške osebnosti in kolektiva, bi stal Winderjev roman v prvi vrsti. Europa: Ta knjiga, polna soln-ca naj bi res prišla med najširše ljudske kroge. Doma in po sveta Marksizem. Marksizem je nauk, veda o socialnih ali gospodarskih razmerah v človeški družbi. Marksizem se ta nauk imenuje po utemeljitelju te vede Marksu. Nauk razlaga gospodarske zakone in skuša dokazati, po kakšni poti bi se dale odstraniti krivice, ki jih povzroča družabni sistem. To torej ni prav nič pregrešnega, nič hudobnega, ampak prav človekoljuben nauk. Kljub temu pa hočejo vsi, zagovorniki socialnih krivic seveda, utisniti besedi marksizem pečat psovke. Po shodih, po časopisju in po cerkvah grme proti marksizmu. Proti veri je, proti imetju, materialističen je itd. In vendar je edini marksizem, ki se resnično bori s stališča materializma sicer proti krivicam zločinskega materializma, v katerih klevetniki marksizma nočejo nič slišati. Zdi se kakor da je pošlo gradivo za grad-bo in podpiranje kapitalističnega izkoriščanja in hočejo zato nedolžno besedo marksizem, ki pomeni največjo socialnost, največjo pravičnost človeka do človeka, izpremeniti v psovko, da ne bi trpelo materialistično brezvestno izkoriščanje sočloveka. V Pariz so odpotovali med drugimi (na poti h konferenci dela v Ženevo) ss. dr. Ž. Topalovič in ogrska socialna demokrata poslanca Baye,r in Kortosz. Ogrski magnati se boje, da je poset obeh socialističnih poslancev v Parizu — važen. Konferenca akcijskega odbora vseh rudarskih organizacij se je vršila dne 23. maja v Delavski zbornici v Ljubljani. Akcijski odbor je bil izvoljen na predlog tajnika ZRJ. s. Arha na javnem zborovanju rudarjev v Zagorju 18. maja. Konferenca pa ni imela pravega uspeha, ker se je ofi-cielni predstavniki JRZ. niso udeležili, ampak so odpotovali v Beograd. Nova trgovinska pogodba s Španijo dovoljuje izvoz lesa v Španijo iz naše države v približni vrednosti 120 milijonov dinarjev. Doslej je znašal kontingent le okoli 50 milijonov dinarjev. Po prejšnji pogodbi je bilo tega blaga plačanega polovica v devizah, polovica v blagu. Po novi pogodbi se plača le 20 odstotkov v prostih devizah, 80 odstotkov v kompenzacijskih pezetah, s katerimi se plačuje potem špansko blago. ki ga uvažamo. Tovornina se vplača v celoti v prostih devizah. Sodba v procesu zavarovalnice »Vzajemne pomoči«. Proces proti glavnim funk-cijonarjem bivše »Vzajemne pomoči«, ki je vzbujal v Ljubljani iprecej pozornosti, je v prvi instanci zaključen. Dne 28 maja je ibiila prečitana sodba in so bili obsojeni: Rudolf Šinkovec zaradi 'prestopka prevare na 14 mesecev zapora in 1320 Din denarne kazni, Avgust Ogrizek radi prevare in malomarnega bankrotstva na 3 mesece in 10 dhi zapora iter iv plačilo denarne kazni Din 300, Jakob Zadnikar, ker je nakleipoana dovedel prvega obtoženca k popravilu prijav, zaradi prevare na 2 meseca zapora in Din 600. 500.000 dinarjev za goli na Bledu. > i. Te dni je finančni minister Letica odobrili predlog banske uprave, da sme za zgraditev golfskega igrišča na Bledu najeti posojilo Din 500.000, Knez Starhemberg užaljen. Kancler Sušnik je sicer rekel, da se odno-šaji med njim in knezom niso izpre-menili. Vendar je Starhemberg premestil sedež hajmvera z Dunaja v Linz, da ne bo imel pred nosom kanclerjeve policije. Hajmver je tudi v opoziciji z vlado in vodstvom »domovinske fronte«. Predsednik čehoslovaške republike dr. Edvard Beneš je obhajal 28. t. m. svoj 52. rojstni dan. Na Poljskem bodo imeli nove volitve še letos po novem volilnem redu, kakor poroča »Robotnik«. Isti list pričakuje tudi sicer politične iz-premembe, ker je položaj vsak dan resnejši. Junktim med Italijo in Nemčijo. Na angleška vprašanja glede ponujanega. sporazuma bo Nemčija odgovorila šele, ko bo razčiščen italijansko-abesinski spor. - Še denarja ne mara. Mussoliniju so baje ponudili kapitalisti Zedinjenih držav 5 milijard lir posojila za investicije v Abesiniji. Mussolini je posojilo odklonil, Na osem let ječe je bil v Nemčiji obsojen zaradi prestopkov zoper nravnost frančiškan brat Leovigil (Steinhoff). Opravljal je službo učitelja. Herriot predsednik irancoske zbornice. Radikalna stranka bo predlagala Herriota za predsednika francoske zbornice. Fašistični teror v Litvi. Pred prekini sodom je bilo obtoženih v Kaunasu 17 oseb, ki so konec 1935. tiskali letake v inozemstvu ter jih potem razširjali v treh litavskih okrajih. Pozivali so kmete, da naj ne plačujejo davkov ter vržejo fašistično vlado. Obsojeni so bili vsi obtoženci, in sicer 7 na smrt. od katerih so bili štirje usmrčeni, šest na dosmrtno prisilno delo, trije na 15 let. Trije so bili pomiloščeni na dosmrtno ječo. Zanimivi beg zlata iz Francije. Francoska banka, ki je privatna last francoskih kapitalistov, je od marca 1935 pa do 15. maja 1936 izdala 17.5 milijard frankov ali okoli 85 milijard dinarjev. Največ zlata je izdala v tednu od 1. maja do 15. maja 1936, in sicer 2738 milijonov. Zaloga zlata je znašala 27. marca 1935 še 83 milijard frankov, dne 15. maja 1936 pa le še 57.516 milijonov. — Ali se ni porabilo morda »nekaj« tega zlata za vojno v Afriki? Kako upravljajo francosko narodno banko. Banka je privatno podjetje in je bila ustanovljena leta 1800. V upravo imenuje vlada guvernerja in po dva podguvernerja izmed davčnih uradnikov. Občni zbor pa tvori le 200 delničarjev, ki imajo največ delnic, čeprav je vseh delničarjev okoli 40.000. Občni zbor voli 12 ge-rentov ali upravnih odbornikov, 6 iz privatnih finančnih ustanov in 6 iz industrije. Prej je od teh imenovala tri vlada, kar se pa že dolgo časa ne izvaja več. Imenovani guverner in podguvernerja so navadno neimoviti. Guverner pa mora imeti 100 delnic po 10.000 frankov, podguvernerja pa vsak po 50. Banka tem ljudem da navadno posojila, da si kupijo delnice. Če pa guvernerji, ki imajo pravico veta, »nagajajo«, jim banka odpove posojilo in se jih na lep način znebi, da. ne motijo kapitalistične politike. Zanimivo je, kdo in kaj vse zastopa v upravi banke. Leta 1935 je bilo v u-pravi te banke zastopanih po geren-tih 150 uprav denarnih privatnih zavodov, to je bank in 95 uprav raznih velepodjetjih, kakor železnic, vele-bank, tovaren, težke industrije, zavarovalnic, oboroževalne industrije, pi-vovaren, rudnikov in veleskladišč. Večino delnic ima stalno staro francosko plemstvo, finančni kapital in veleindustrija. Teh glavnih 200 delničarjev, ki so zastopani v vseh velikih bančnih in industrijskih kapitalističnih podjetjih, ima v svojih rokah vse francosko gospodarstvo in od njih so odvisni tudi vsi režimi. Če banka noče, ne more država. To je v razvoju strahovita ovira, ki jo skuša nova francoska levičarska: vlada odpraviti. Neguš potuje v London. Z angleško križarko »Capetown« sc je neguš odpeljal v London. Ni še gotovo, koliko časa ostane tam. Posledice strašnega terorja na Španskem. V vasi Moro pri Toledu so nestrpni mali kmeti pod vodstvom župana zasedli bližnjo veleposest ter jo razdelili med seboj. — V mestu Zamori so nasprotniki ustrelili dva komunista na trgu. Eden je bil mrtev, eden težko ranjen. Morilca sta — desničarja, ki ju je policija zaprla. Ureditev raznih problemov je težka, ali nestrpnost vrši svoje. Charles Maurras osem mesecev lete Zaradi hujskanja k umoru L. Bluma. Glavni urednik rojalističnega lista »Action Francaise«, Charles Maurras, ki je objavljal v svojih člankih pozive k političnim umorom, kar je merilo zlasti na Leona Bluma, je bil obsojen na osem mesecev ječe. Odgovorni urednik je dobil samo osem dni ječe. Stroga kazen potrjuje slabo moralno kvalifikacijo francoskih klero-monarhistov. Trboveljska občina razgaljuje bedo Pomožna akcija pasivna. — Javna kuhinja je morala ustaviti obrat. — Stotine delavoljnih ljudi brez vsakega zaslužka. — In še tisti, ki delajo, stradajo. Uprava olbčine Trbovlje je te dni objavila poročilo o 'delovanju pomožne akcije za časa od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936. Poročilo je verna slika strašnih socialnih razmer v tem največjem rudarskem naselju. Pomožna akcija izkazuje Din 425.228.60 dohodkov in Din 423.930.05 izdatkov, obenem pa Din 27.478.89 naporavnanih računov, torej Din 26.170.34 dejanskega primanjkljaja. Javna kuhinja je v tem času dala brezposelnim 16.790 kosil, 11.326 večerij, mladini pa 250.714 kosil in 8303 porcij mleka. Od maja do novembra 1935 so večerje pri brezposelnih odpadle, ker se je prvenstveno zaposlilo moške, ki so ibili na prehrani v kwhinji za brezposelne. V isti dobi se je dajalo samo kosilo in sicer samo najpotrebnejšim brezposelnim, nezakonskim materam. S pričetkom zime v letu 1935 pa se je morala kuhinja za brezposelne zopet odpreti. Brezposelni so prejemali poleg kosila in večerje dnevno še hlebček kruha. Vsled stalno zmanjšanih dohodkov za javno kuhinjo se je med letom večkrat izločilo po večje število otrok od prebrane, dasi so potrebe rudarske mladine vedno večje. Mleko prejemajo samo bolni otroci in oni v predšolski dobi. Od 1. novembra 1935 naprej se daje mesto dnevnega hlebčka kruha mesečno po 9 kg krušne moke, s čemeir so rudarji mnogo bolj zadovoljni, občina pa ima manjše izdatke. Kuhinja za brezposelne se je s 1. aprilom 1936 popolnoma ukinila, ker nima občina prav nobenih sredstev. Brezposelni so sedaj brez podpor in brez zaposlitve. Dejanski stroški za javno kuhinjo so znašali Din 446,096.89 za skuipno 359.133 porcij hrane. V tem znesku so vračunani tudi razni splošni stroški, kakor plače uslužbencev itd. Kljub temu, da se je prehrana v kuhinji za brezposelne in v mladinski kuhinji izboljšala, da mlečne porcije podražijo prehrano, da je nastala podražitev kruha, moke, fižola, masti, krompirja itd., stane ena porcija v kuhinji za brezposelne v resnici nekoliko več, v mladinski pa manj, ker je razumljivo, da se mora odraslim ljudem nuditi več hrane kot pa otrokom. Ako so okoliščine dopuščale, se je dajala dvojna hrana, skoro vsak dan pa se je dajala dvojna hrana brezposelnim delavcem in delavkam. Življenske potrebščine se skušajo dobiti vedno najboljše in najceneje. Meso dobivamo najboljše vrste kg: govedina po Din 4.50, vampi po Din 3.—, pljuča po Din 2.50. Pri obračunu se odpiše 5 odstotkov popusta. Splošen položaj. Vprašanje brezposelnih je težko. Med njimi je 51 .oženjenih, 5 vdov, 206 samcev, 124 samic in 385 šole proste mladine do 18. leta. Z vsemi družinskimi člani jih je skupaj 1003 oseb; od teh je zaposlenih skupno pri občini, piri »Špancu« in Mariji Reki sa- mo 52 delavcev. Upokojencev z majhnimi pokojninami je vedno več, kar bremeni občinsko ubož-no blagajno. Kmetovalci v občini so revni. Niti posestnik ne pridela toliko, da ibi v celoti mo- gel kriti lastne potrebe. Trgovci in obrtniki so ustavili delavstvu skoro vsak kredit. .Na up so dajali vse dotlej, dokler jim je bilo mogoče, toda sedaj je tudi njih položaj resno ogrožen. Šoloobveznih otrok je iv občini 2502. Skoro vsi so slabo hranjeni. Občinski pomožni odbor ugotavlja, da je nastal v občini Trbovlje izredno resen položaj, da se beda prebivalstva veča, da je vedno več nezadovoljnosti, da je pomoči premalo. Zaposlitev rudarskega prebivalstva sploh ni več zaposlitev. Žene aktivnih rudarjev prosijo občino za posredovanje služb, da bi na ta način pomagale preživljati družino. Toda dela ni niti za moško prebivalstvo. Brezposelnost delavcev in delavk raste. Podpor ni in ne zaposlitve. Mladina, prosta šole, ne ve ne kod ne kam. Kmetovalci propadajo in prosijo pomoči, kakor še nikdar. Trgovina in ,obrt sta v zastoju. Povsod raznovrstne redukcije, povsod potrebe vedno večje, dohodki pa se stalno zmanjšujejo. Res je, da so banska uprava, občina, razne karitaturne ustanove in posamezniki dali precejšnja sredstva za pomožno akcijo, toda to je premalo; pomoč je samo v tem, ako ibodo rudarji dobili delo in zaslužek. Delavski pravni svetovalec Kranj: Ali prekine vojaška služba službeno razmerje pomožnega delavca? Nek tekstilni delavec je moral iti k vojakom in ko se je v septembru lanskega leta od vojakov vrnil, se je pri svojem bivšem poslo-davcu javil na delo, pa ga ta ni hotel sprejeti. Ali bi mu moral služhodavec odpovedati in ali ima delavec radi tega, ker pravilne odpovedi ni bilo, pravico zahtevati mezdo za 14 dni? — § 221 o. z. določa, da službeno razmerje službojemnika, ki je zbog vršenja vojaške vaje sprečen opravljati službo, ne prestane in da obdrži služ-hojemnik pravico do svojih denarnih prejemkov tekom 4 tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj leto dni, ako tekom tega časa ne prejema od države odgovarjajoče naknade. Te pravice nima, če je pozvan na vršenje vojaške dolžnosti v stalnem kadru. Gornja določba velja torej le za delavce, ki so bili pozvani na orožne vaje. V tem primeru službeno razmerje ne prestane in ima delavec pod gori navedenimi pogoji pravico do mezde za 4 tedne. Ko se delavec vrne z orožne vaje, ga mora službodavec v službo zopet sprejeti, ker službeno razmerje sploh ni prestalo; ako bi ga službodavec ne sprejel, more delavec zahtevati mezdo za 14 dni. Ne velja pa to za delavce, ki so bili pozvani, da odslužijo kadrski rok. Službeno razmerje v takem primeru prestane in je tak poziv v §u 238 t. 7 o. z. naveden celo kot važen razlog, iz katerega more službojemnik službeno razmerje brez odpovedi prekiniti. Službojemnik v takem primeru nima nikakega zaiitevka proti služ-bodavcu; zahtevek na plačilo mezde za 14 dni ima službojemnik le, ako mu je službodavec s svojo krivdo dal utemeljen povod za odstop od pogodbe. (§ 243 o. z.) Gospodarstvo Mestna hranilnica v Mariboru Mestna hranilnica v Mariboru je imela dne 22. maja 1937 svoj 74. letni občni zbor. Iz letnega poročila posnemamo: Stanje vlog koncem leta 1935 znaša Din 112,418.737.41, kar znači, da so se v letu 1935 vloge znižale za Din 8,372.985.04. Vloge v tek. računu so se zvišale za Din 885.437.26. Vzrok temu je, da so gospodarske razmere v letu 1935 ostale istotako težke kot leta 1934. Privatno gospodarstvo hira in vse težko pričakuje boljših časov. Uprava zavoda je skušala po svoji najlbojši volji ustreči vsem vložnikom. Hipotečna posojila znašajo Din 49,765.697.— Občinska posojila Din 29,544.218,— Posojila v tek. računu Din 20,740.570.— Zavodove naložbe Din 2,612.063.07 Got. v blag. 31. 12. 1935 Din 624.867.87 Nepremičnine zavoda Din 3,285.448.— Račun vredn. papirjev Din 4,405.955.25 Revizijo zavoda je izvršil v času od 14.—31. marca 1936 nadrevizor Zadružne zveze pokojn. g. Vladimir Pušenjak. — Pregled bilance je izvršil dne 8. apria 1936 tudi pregledni odbor mestne občine mariborske. — Oba navedena konstatirata v svojih poročilih, da je celotno poslovanje zavoda v popolnem redu. — Uprava zavoda se je spopolnila in spremenila tako-le: Predsednikom upravnega odbora je izvoljen g. Fran Bureš, podpredsednikom g. Jože Stabej. Predsedstvo ravnateljstva je prevzel g. Fran Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne, pod-predsedstvo Viktor Grčar. Nova uprava bo podvzela vse, da pride zavod čimprej do normalnega, rednega poslovanja. Računa pri tem na podporo vseh merodajnih činiteljev. — Predvsem trgovina, obrt in industrija bi se morala zavedati, da je v interesu ivseh slojev, da podprejo svoj domači denarni zavod, ki je po svojih pravilih določen v to, da pomore mestni občini pri reševanju so- cialno-političnih nalog s tem, da da svoji občini ves svoj dobiček v te svrhe na razpolago. Naša dolžnost je tudi, da prijateljsko opozorimo svoje vložnike, naj ne prodajajo svojih hranilnih knjižic. Ne pozabite, da za vse obveznosti Mestne hranilnice jamči z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo mestna občina mariborska. Vse knjižice so 100% krite! — Kdor oddaja ali prodaja te po nižji ceni, oškoduje samega sebe. Delavski kolesarji I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo, centrala v Mariboru, je priredila v nedeljo, dne 24. maja kolesarski izlet v Polskavo. Priključili so se tudi člani podružnice Pobrežje v lepem številu. Podružnica v Slovenski Bistrici pa je za isti dan tudi razpisala izlet v Polskavo, tako, da se je sestalo ob 15. uri na Polskavi nad 100 delavskih kolesarjev. Bistričani so imeli s seboj pevce in tamburaški orkester in so pripravili članstvu centrale pri prihodu v Polsjiavo lep sprejem. Do 6. ure zvečer je trajala zabava. Obenem se je vršil v posebni sobi kolesarski plenum, pri katerem so bile zastopane podružnice Slov. Bistrica, Pobrežje, Studenci in centrala. Tam se je sklenilo, da se omenjene podružnice korporativno udeležijo Pomladanskega dne v Delavski pekarni v Mariboru, kateri se bo vršil dne 6. junija. Plenum je vodil predsednik centrale s. Perko, ki je med drugim tudi opozoril, da se bo meseca junija vršil izredni občni zbor centrale. — Točno ob 6. uri zvečer je bil razhod. Pripomniti je treba, da so taki skupni izleti velikega pomena. Razen tega je še podčrtati razvoj podružnice v Slovenski Bistrici, ki ima 70 rednih članov in poseduje lasten tamburaški orkester in lasten pevski zbor; sedaj se vršijo že priprave za ustanovitev dramatičnega odseka. Neumornim funkcionarjem iz Slovenske Bistrice vse priznanje. Centrala. Štev. 44 s. Kralja. Dne 26. maja je bila seja mest nega sveta. Mestnemu svetu se je predstavil nov načelnik finančnega odbora g. prof. Dermastja. 'Prejšnji načelnik dr. Korun je namreč 'Opustil to mesto, ker on je za radikale in noče imeti nobenega opravka z JRZ. Občinska svetnika sodruga Kralj in Likar sta glasovala proti' temu, da regulira najemnine v mestnih hišah posebni odbor sam1, ker sta za to, da spada to vprašanje pred finančni odbor, ki mora vse predloge dati v končno sklepanje mestnemu svetu. Svetniki JRZ so šli preko njunega predloga. — Kanonik Klinar je poročal v imenu' socialnopolitičnega odbora, da je dobila mestna občina od banovine na račun bednostnega fonda samo 55.000 Din. Občinski svetnik Orožen (JRZ) se je pritožil, da ni bil na račun tega zneska zaposlen niti en delavec iz Most, ki so delavsko predmestje. On je dal tozadevne predloge tajniku kluba JRZ g. Novaku, ki jih pa ni upošteval. Na interpelacijo radi zavarovancev »Feniksa« je župan odgovoril, da »se bo zanimal za razvoj tega vprašanja in podal ob priliki poročilo za :pom ir j en je javnosti«. Sodrug Kralj je vložil interpelacijo radi trošarine na sladkor, v kateri pravi: »G. župan! Od 1, aprila pobirajo ipo vaši odredbi zvišano trošarino na sladkor za človeško hrano po 20 Din za 100 kg, namestu prejšnjega 1 Din za 100 kg. Pobiranju te trošarine moramo ugovarjati iz naslednjih razlogov; V prvotnem razlogu za izpremembo tro-šarinske tarife je bila predlagana na sladkor trošarina po 50 Din za 100 kg. Ta postavka ni bila izpremenjena v naknadnih izpremembah, ki smo jih dobili k predlogu tarife o občinski trošarini in uvoznini za 1. 1936-37. Ko je prvopodpisani omenil v javni seji povišanje trošarine na sladkor, ki se je ocenilo z 659.959.44 Din za '.proračunsko 1. 1936-37, ste izjavili g. župan, kakor tudi poročevalec finančnega odbora dr. Milan Korun, da se ta trošarina ne bo pobirala. Poročevalec finančnega odbora je še posebej izjavil, da se je sicer v finančnem odboru govorilo o trošarini 25 Din na 100 kg sladkorja, poudaril pa je, da se ta trošarina ne bo pobirala. Iz tega sledi, da o trošarini na sladkor mestni svet sploh ni sklepal, kakor bi bilo po paragrafu 117 zakona o mestnih občinah potrebno, eventualni sklep finančnega odbora pa ne more veljati, ker se sklepanje IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana Seja občinskega sveta Važna interpelacija socialističnega obč. odb. glasom v Službenem listu št. 27 z dne 1. aprila 1936. objavljena povišana trošarina na sladkor v znesku 20 Din za 100 kg. Trošarinski odbor je v svoji seji dne 31. marca, .opirajoč se na čl, 10 pravilnika o izvrševanju proračuna sklenil, da se zvišana trošarini ne pobira in je mestni trošanin-ski urad izdal v tem smislu že tudi okrožnico linijskim uradom. G, župan, vi ste ta sklep trošarinskega odbora sistirali in odredili, da se pobira trošarina na sladkor v zvišani izmeri. Prosimo vas, da nam sporočite v javni seji: 1. Ali vzdržujete nadalje svojo odredbo., da se pobira zvišana trošarina? 2. Ali ste pripravljeni, da po tem pojasnilu nemudoma odredite takojšnje uikinjenje pobiranja trošarine na sladkor?« G. župan ni dal zadovoljivega odgovora, rekel je, da hoče s svojo odredbo varovati ravnotežje proračuna. Na interpelacijo g. dr. ^Bohinjca radi raznih revizij, ki jih izvršujejo v mestnih zavodih, je župan .odgovoril; Poročila o izvršenih revizijah še ne morem predložiti, ker revizije še niso končane. Ker smatram revizije za predhodne preiskave zaradi uvedbe disciplinskega in morda tudi kazenskega postopka, je jasno, da o njihovem stanju pred zaključitvijo ne morem podati nobenega poročila, varujoč pri tem službeno tajnost, interese preiskave ter interese .prizadetih .uslužbencev samih. SodTug Likar; Potem pa 'tudi v časopise ni treba nič dajati! Na tajni seji se je sklenilo, da bodo morali odslej plačevati najemnino, razsvetljavo in kurjavo vsi tisti mestni uslužbenci, ki so imeli do zdaj prosta naturalna stanovanja. In tudi več osebnih zadev so obravnavali. «*• Ljubljančani imajo denar, seveda samio nekateri. Tako poročajo, da si je g. Rado Hribar kupil spet novo športno letalo v Angliji, prejšnje njegovo letalo je pa postalo last znanega g. dr. Rapeta. »Slov. Narod« piše, kakor da so dobrot teh letal deležni vsi Ljubljančani: »Tako bo imela Ljubljana že tri privatna letala, a v kratkem, ko izdela tovarnar g. Zalokar svojo »nebeško uš«, borno imeli pa že štiri.« Izlet na Mrzli studenec—Uskovnico— Velo polje pod Triglavom in nazaj v Bohinj priredi podružnica T. D. »Prijatelji prirode« v Ljubljani za Binkošti. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 6. uri zjutraj z izletniškim vlakom d.o Podhoma, nato peš čez Gorje in očara s svojim elastičnim kora* kom in sigurnim nastopom.žvesti pomočniki pri tem so mu PALMA GUMI-PODPETNIKI JUGOSl. IZDELEK )obe se pri vsakem čevljarskem mojstru I o uvajanju ali zvišanju obstoječih davščin skozi Pokljuško luknjo in galerije na Mrzli vsled predpisov paragrafa 95 t. 8 zakona o mestnih občinah ne more prenesti na finančni odbor. Čeprav pa io tej trošarini v mestnem svetu ni bilo govora, je bila vendar z raz- studenec. Povratek v ponedeljek zvečer z izletniškim vlakom iz Bohinjske Bistrice. — Vozne listke za izletniški vlak je kupti do Podhoma. K čim številnejši udeležbi vabi odbor. Maribor Delavski azil — izročili društvu za varstvo mladine. — Na sinočnji seji mestnega občinskega sveta je bilo na predlog večine z vsemi proti dvema glasovoma sklenjeno, da se delavski azil v Gregorčičevi ulici, zidan in namenjen za stanovanja in prenočišča brezposelnim delavcem, odda ’ le »,«i k,s, , m i',t»i>*ia Društvu za varstvo delavske mladine. Poslopje doslej ni služilo svojemu namenu, * -J- • ----- Iz teh razlogov sta na seji občinskega sveta glasovala proti predlogu obč. sv. ss. Petejan in Grčar. Upamo, da zadnja beseda še ni izpregovorjena. i »Mariborski meščan«, ki je, kakor smo žt poročali v zadnji številki, denunciral mestne delavce, je očividno v svoji nameri uspel. Mestne delavce so namreč pričeli zasliševati radi praznovanja prvega maja itd. Patrijotsko delo, ki ga je izvršil »Mariborski meščan« z natolcevanjem v »Večerniku«, očividno prija nekaterim klerikalnim mogotcem, ki prav tako sovražijo socialistično usmerjene delavce kakor pofovski »mariborski meščan«. Kakor čujemo, bodo nekateri delavci naperili tiskovne tožbe proti »Večerniku«, ki menda ne bo preveč vesel svojega dičnega dopisnika »mariborskega meščana«. Opeke primanjkuje. Lansko jesen je v Mariboru naenkrat zmanjkalo opeke, ker opekarnarji niso računali ,z veliko stavbo nove šole. Proti koncu jeseni so izpraznili vse stare zaloge, v katerih so shranjevali že leta in leta opeko. Letos so že začeli žgati prvo opeko, katere ipa je še tudi kljub slabi stavbeni sezoni tako malo, da jo stavbeniki in drugi kupci kar sproti odvažajo. Obtožba radi nezgode pri podiranju Hutterjevega dimnika. 'Pri podiranju novega tovarniškega dimnika tkalnice Hutter in drug, ki se je po dovršitvi nagnil, je 24. 7. lanskega leta padel z odra v višini 26 metrov ključavničar Ivan Gleintzer in na posledicah tega ipadta nato umrl v bolnici. Državno pravdmištvo je uvedlo ohširno preiskavo, da izsledi krivce te smrtne nezgode, Te dni je bila preiskava končana in je vložilo državno tožilstvo obtožbo radi prestopka zoper občo varnost ljudi in imovnne proti ravnatelju tvrdke »Obnove« iz Ljubljane, gu. Viktorju Accettu in ključavničarju Štefanu Šurlakoviču, Zaposlenemu takrat pri tvrdki Karla Hitzla. Izločeno pa je bilo postopanje proti uslužbencu .dunajske tvrdke »Feuerungstecknik« Francu Schattauer, ki je dejansko vodil za dunajsko tvrdko gradnjo in podiranje dimnika pod imenom tvrdke »Obnove«. Schattauer je namreč medtem da nadzorujejo morebitni povratek Schatt-auerja v našo državo in da ga takrat primejo. Pokojni Gleintzer je zapustil vdovo z otrokom, ki sta sedaj oba nepreskrbljena. Vino Din 2,— liter. Kmetje naših vinorodnih krajev so zopet enkrat v prav obupnem položaju. Medtem, ko je imelo lansko jesen in v zimi vino povprečno že ceno do Din 3.50, je zadfaji čas vinska cena strahovito padla. Kupci ponujajo komaj po Din 2.50, celo po Din 2.— za liter, tako da kmetje s tem res niti obdelovalnih stroškov ne morejo kriti, kamoli, da bi .mogli plačevati davke iin druge potrebščine. V mariborski okolici je na vsaki hiši tablica z napisom »vinotoč«, »prodaja se vino od 5 1 naprej« in ga gosposki vinogradniki ponujajo še po 5.— celo do 6,— iDin liter, a menda .brez posebnega uspelha, ker je težko najti celo najbolj gosposko hišo, pred katero ne bi visela taka tablica. Vse, kar se v Mariboru šteje med najvišjo gospodo in ima po bližnjih hribih svoje gosposke zidanice, dndustri-jalci in drugi podobni bogataši, — otvarjujo vinotoče. In nova let:na ibo ibaje tudi precej obilna. Ni čuda, da je tudi pijancev vedno več. Le kam vse to pelje? — Ali ne bi .bilo primerno, da bi z ozirom na te nizke cene vina po kleteh regulirali tudi prodajne cene .po gostilnah? 77.000 dinarjev je bilo ukradenih v noči od torka na sredo iz tresorja Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Tatvina je tembolj zagonetna, ker je vlomilec odprl s ponarejenimi ključi blagajno in jo po izvršeni tatvini zopet lepo zaklenil. V zvezi z vlomom je policija aretirala že nekaj oseb. Nezgoda. V Smederevski Palanki se je te dni težko ponesrečil sodnik dr. Planinšek, ki je bil pred leti iz Maribora premeščen v Smederevsko Palanko. G. dr. Planinšek je ponoči padel skozi okno v II. nadstropju hotela, kjer je stanoval. Težko poškodovanega so odpremili v beograjsko bolnico. Prijatelj Prirode, Maribor. V nedeljo in ponedeljek, dne 31. maja in 1. junija izlet na Pesek. Odhod z vlakom ob pol 6. url s koroškega kolodvora. Prenočišče na Pesku. Pomladanski večerni koncert s sodelovanjem godbenega društva železniških delavskih pevskih društev bo v soboto, dne 6. junija ob pol 20. uri v gostilni to, dne 6. junija ob pol 20. uri v gostilni »Pri delavski pekarni« na Tržaški cesti. — Vstopnine ni! Vabljeni so vsi člani in članice delavskh kulturnih društev in strokovnih organizacij. Prvo godbeno društvo tekstilnih delav-, . cev v Mariboru priredi v nedeljo, 31. maja zapustil našo državo in je naše državno to- veliko vrtno veselico v gostilni Hartberger, Slovenska Bistrica Mera bo kmalu polna. V neki gostilni, kamor prihaja »Delavska Politika«, si neka oseba (dovoljuje, ,da list takoj, ko pride in ga gostilničar obesii na steno, vsa togotna zgrabi - zmečka, raztrga in vrže v kot. Očividno mu naš list gre na živce. Ker je ta gospod hodil nekaj več .v šolo, kakor preprost delavec, bi .pričakovali, >da se bo znal vsaj obnašati. Za danes ga opozarjamo,, da svoje manire ^ opusti, ker tbomo sicer primorani priti z imenom na dan, obenem pa povedati še kakšno zanimivost. — Opazovalec. Ptuj Delavstvo je zborovalo. Končno smo torej le imeli tudi v Ptuju delavsko zborovanje. Bilo je kljub nezadostni agitaciji v obratih jako dobro obiskano. Od .predsednika Del. zbornice s. Sedeja smo slišali zanimive ugotovitve o gospodarskih in socialnih vprašanjih delavstva. Ker pa delavstvo zanimajo tudi aktualni politični problemi, ki so v zvezi z rešitvijo socialnega vprašanja, je le obžalovati, da o tem ni bilo mogoče govoriti. Tudi plače .,. Tukajšnja 'tkalnica Pihler zaposluje 16 delavcev oz. delavk. Nek delavec je po sedemtedenskem delu dobil osmi teden izplačane reci in beri: tri dinarje, deveti teden Din 17.50 in deseti teden 21.75. Dela se 10 ur in čas ustavitve oz. začetka dela opoldan je vedno v škodo delavcev. Ali mogoče za novo podjetje me veljajo določbe o delovnem času? Kjer delavsko ne pozria organizacije, tam je pač povsod sličen položaj. Op. p.) Črna pri Prevaljah Pravila delavske kulturne zveze »Vzajemnost« so odobrena. Ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 31. maja ob 10. uri dopoldne v .prostorih gostilne s. Kneza. Vabljeni so vsi, kateri nameravajo pristopiti, zlasti delavska mladina in delavske žene. Torej sodrugi, v nedeljo na svidenje. Druž-nost! — Predlagatelji. VžA 0» Kočevje. V nedeljo, dne 24. it. m. je hi! pri nas ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«, ki bo štela več članov kakor prej »Svoboda«, kakor se je pokazalo na ustanovni skupščmi. Prišel je tudi zastopnik zaved-mh .delavcev iz oddaljenega Koprivnika, kjer se tudi zaniniajo za naše kulturno društvo. Zvezi n odbor je zastopal s. dir. Jelenec. Soglasno je bil izvoljen ta-le odbor: Cuk Karl, predsednik, Hogler Jože, nam., Semenič Anton, tajnik, Komenioki Alojz, nam., Jenko .Peter, blagajnik, Lavrič Jože, odborniki: Beguš Štefan, Turk J., Kralj V., Delpin in Funtek Hilda; v nadzorstvo^ Bremec Ivan, Korenova in Jagodič. 6. junija zvečer bo predvidoma ustanov-ni občni zbor »Vz atj e.m n os t i« v Zagorju in Guštanju. 7. junija bodo ustanovni občni zbori v Hrastniku, Tržiču in Zalogu. Skoro vsa društva odobrena. Društva, ki so koncem .marca vložila pravila, so dobila ze povsod odobrenje od oblasti. Izjemo tvori le nekaj krajev, ki so pri prijavi napravi h kako formalno napako, pa se jim je radi tega prekinil šesttedenski rok. Dekleta in žene v »Vzajemnosti«. _________ Povsod opažamo, da se delavske žene vpisujejo v »Vzajemnost« in da so tudi povsod izvoljene v društvene odbore. Tako je prav. Vzajemno delajmo delavke in delavci za naš vzajemni cilj! žilstvo odstopilo svojo obtožnico državnemu tožilstvu na1 Dunaju, da ono preganja Schatt-auerja. Varnostne oblasti pa so dobile nalog, poprej Rechberger v Studencih, s .pričetkom ob 3. uri popoldne. Ples in raznovrstna zabava. K .Obilni Udeležbi vabi odbor. Velik shod celjskega delavstva. Shod, ki ga je sklical Krajevni medstro-kovni odbor preteklo nedeljo, je bil tako sijajno obiskan — da je vsem meščanskim listom zaprlo sapo in o njem niso poročali niti besede. Ce bi se njim čudežno posrečilo, spraviti vsaj polovico toliko ljudi na kako svojo prireditev, bi pisali cele kolone še pol leta po prireditvi. Nas seveda to ne moti, značilno pa je, da ogromno strnjenje v ljudstvu ne da misliti tudi tistim, ki sicer niso posredno prizadeti, vendar pa pravijo, da zastopajo javne interese. Shod sam na sebi je pa pokazal, da se pereči socialni problemi ne dajo več odlagati, temveč bo treba zavihati rokave in pričeti s treznim delom — dokler ne bo prepozno. Shodu je predsedoval predsednik K. M. O. s. Godnik, ki je uvodoma pojasnil namen shoda, na kar sta ss. Leskpšfk in Vodopivec podrobno razložila sedanji položaj delavstva vseh strok, zlasti še tekstilcev, ki kljub temu, da tekstilna industrija nadnor-malno dobro zasluži, vendar najslabše plačuje svoje delavce in delavke. Tisoč grl je obsodilo to početje in tisoč src si je zaobljubilo ne mirovati prej, da pride tudi delovni človek do svojih človečanskih pravic. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta od predsednika shoda predlagana pozdravna brzojavka stavkujočemu tekstilnemu delavstvu v Varaždinu. Istotako je bila sprejeta soglasno tudi resolucija z zahtevami, tičočimi se izboljšanja razmer celjskega delavstva. Zmaga rdeče liste pri volitvah v Apne-niku. Kakor smo že poročali, so se dne 24. t. m. vršile volitve obratnih zaupnikov v hotelu .Stegu, Zagradom. .Pred volitvami so ipla.vi plašili delavstvo Apnenika, da bo obrat obstal, če bodo r d etijk ar j i dobili večino. Toda to vseeno ni moglo plašiti zavednega delavstva, o čemer priča volilni rezultat. Oddanih je tbilo 41 rdečih in 26 plavih ter 1 neveljavna glasovnica. Trije delavci niso volili. Tako je delavstvo po dveh letih nacij-skega gospodarstva izvolilo dva rdečega in enega plavega zaupnika. Lansko leto, ko so naciji imeli večino, so se po volitvah mize kar šibile ,pod polnimi kozarci vina, marsikdo pa se je jokal. Letos so pa voditelji po razglasitvi rezultata kar glave povesili iin se razšli vsak na svojo stran, .kakor če pride lovec s pušico med zajce. Mi se samo čudimo, zakaj naj hi zdaj že obrat obstal, ko smo še le komaj začeli delati. Ali bi ne obetal, če bi naciji dobili večino? Vemo, da je Celje obrat vsako leto obstal proti zimti, kakor bo tudi najbrž letos. — Upamo, da bo gosp. obratovodja postopal tudi zanaprej z delavci kot se gre in da bo okaral tiste, ki v podrejeni vlogi dražijo delavstvo. Zmaga naše liste nam dokazuje, da postaja delavstvo vendarle zavedno. Izlet v Šmohor. Na binkoštni ponedeljek priredi Olimp izlet v Šmohor. Zbirališče pred gostilno »Jugoslovan« v Gaberju-Odhod točno ob 7. uri. Vabljeni znanci in prijatelji Olimpa. V slučaju slabega vremena se izlet ne bo vršil. SK Svoboda Iz Ljubljane bo odigral v nedeljo, dne 31. maja ob pol 5. uri popoldne svojo prvo prijateljsko nogometno tekmo z Olimpom. Tekma bo sigurno zanimiva ker sta oba kluba približno enako močna in pa ker je to prvo srečanje. Obenem se vršita tudi dve predtekmi. a Vo,seiic?’ na Prireditev godbenega društva »Slavček« v nedeljo, dne 31. maja 9 /,un Popoldne v »Gaju« poleg Bežigra-da, kjer se bo vršil koncert izbrane glasbe. Prijatelji godbe in prijetne zabave vabljeni. Člani novoustanovljenega društva »Vza-A?mnos*“ Prirede v nedeljo 31. maja izlet na Mozirske planine. Odhod z vlakom ob 4.30 zjutraj. Simpatizerji in prijatelji prirode, na plan! Trbovlje Organizacijsko delo. V pondeljek, dne 25. maja se je vršil .dobro obiskan sestanek ZRJ. (podružnice v Trbovljah, na katerem je poročal s. Arh o načrtu minimalnih mezd ter o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb in jprepovedi štrajka. Navzoči so z razumevanjem sledili izvajanjem Nadalje je poročal o .protinačrtu, ki ga je stavila Delavska zbornica in strokovne organizacije. Predsednik Pliberšek je poročal o položaju rudarjev in poudaril, da morajo biti člani organizacije in delavstvo sploh vedno na straži za svoje pravice in zahteve, ki so: zaposlenje, sanacija Bratovske skladnice in .pravilna ureditev minimalnih mezd. Sestanek je pokazal, da organizirani rudarji s polnim razumevanjem vodijo svoj boj .za boljšo bodočnost! Zopet inž. P. Z vzhodnega obrata se zopet češče pojavljajo pritožbe proti postopanju inž. ,P., o katerem smo že pisali. — Stradajoči rudarji ne prenesejo več neprestanega dreganja. Namesto sitnarjanja naj bi se raje pomagalo rudarju, ki se je vsled slabosti in obnemoglosti zrušil, kar preti tudi ostalim stradajočim rudarjem. »Prijatelj Prirode« in »Počitniški dom« priredita za binkoštne praznike izlet na Mrzlico. Senovo pri Hajftenburgu Članstvo ZRJ in delavska godba na Senovem bodo napravili v nedeljo, dne 31. maja izlet v Sevnico.1 Izleta se lahko udeležijo tudi prijatelji, osobito pa se vabijo sodrugi in sodružice iz Krškega, Šmarja in Sevnice, da se udeležijo promenadnega koncerta ob 3. uri popoldne na trgu v Sevnici, katerega priredi naša Delavska godba. Po končanem koncertu pa bo pri g. Petre-tiču v Sevnici prosta zabava. Odhod ,ob 2.14 z vlakom iz Rajhenburga, povratek ob 8. uri zvečer. Apel rudarjev na bansko upravo. Zveza rudarjev Jugoslavije in II. skupina sta naslovili na bansko upravo prošnjo za nakazilo podpore v živilih. 168 delno zaposlenih delavcev s 434 družinskimi člani nima sredstev za preživljanje. Delavstvo je zadolženo v rudniškem konzumu in po privatnih trgovinah čez glavo. Nima pa ne zaslužka, ne kredita. Delavstvo in družine gladujejo in propadajo. Pomoč je nujna! Zagorje ob Savi Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. V soboto, dne 6. junija t. 1. ob 16. uri (4.) se bo vršil v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah pri Zagorju ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. Na ustanovnem občnem zboru bo poročal kot delegat centrale s. dr. Celestin Jelenec, predsednik zveze »Vzajemnost«, — Udeležba je za člane dolžnost. Vabimo pa tudi vse prijatelje delavskih društev, da se občnega zbora udeleže ter pristopijo k novoustanovljeni delavski kulturni organizaciji. Iz okolice Krhle Dragi sodrug urednik. Dopis iz okolice Krhle objavljen v predzadnji številki »Delavske Politike« je napravil prav: dofoer vtis med prebivalstvom in še prav iposebno pri tistemu pastirju, ki mu je bil namenjen. To je celo pokazal na prostoru, ki ni zato posvečen. Pri nas je namreč po (vseh javnih lokalih nabito: »Govori sipodobnol«, v cerkvi pa uče: »Ljubi svojega bližnjega in odpuščaj svojim nasprotnikom!« Litija Redukcija v predilnici. V soboto, dne 30. maja ,preneha delati v naši predilnici tretja zmena in 'bo reduciranih okoli 70 delavcev, samih moških moči. Vsi so bili pred ipol leta sprejeti samo začasno na delo, Umrla je po dolgi mučni bolezni v ipon-deljek, dne 25. t. m. žena našega agilnega s. Rakarja. Bodi ji zemlja lahka. Sodrugu pa naše iskreno sožalje! Podružnica Delavskega kolesarskega društva priredi dne 7. maja ot> 14. uri medklubsko dirko na progi Litija—Breg—Gradiške Laze—Jablanca—Šmartno—»Litija. -— Start in cilj ipri g. Vidoviču v Litiji. Vsak dirkač iprefvozi progo trikrat, t. j. okoli 30 kilometrov. Po dirki se bo vršila na vrtu g. Vidoviča vrtna veselica, kjer se bodo tudi razdelile diplome trem najboljšim dirkačem. Kranj Koga nai obsodimo?... Popravek, ki ga je poslalo delavstvo Božičeve tovarne na v št. 39 D. P. objavljeno notico, kakor tudi odgovor v »Gorenjcu«, nam je dokaz, kako velika je še nezavednost. Živimo v časih, ko mora delavstvo večkrat tudi pred dejstvi zamižati. Pomilovanja vredni pa so oni delavci, ki pred vso javnostjo nastopajo proti razredno zavednemu delavstvu, ki se bori za svoje in obenem — za njihove pravice. Sicer večina kranjskega delavstva ne dvomi o tem, kdo je dal pobudo za popravek. Vendar, ako bi bilo delavstvo strokovno organizirano in imelo v obratu zakonito izvoljene svoje zaupnike, bi jih volja za podpisovanje takih dopisov gotovo minila. V tem, da tudi pred veliko akcijo tekstilnega delavstva ne najdejo poti v organizacijo, je tipičen dokaz, da med njimi še prevladuje mnenje, da je g. Božič postavil tovarno na Primskovem zato, da bodo oni zaposleni. Ker se trdi, da so se delavci »spontano« odločili za odgovor v »Gorenjcu«, nam je nerazumljivo, zakaj potem- to izpraševanje po dopisniku D. P. v podjetju, klicanje delavstva na razgovor in za pod- miiosti Sandali od štev. 18 do 25 po Din 16'— naprej nogavice v vseh barvah od Din 2*50 „ Vsemu delavstvu Iz tovarn in drugod se pri nakupu odšteje 5 do 10 %. Za obilen obisk se priporoča £ksp. hiša .Luna*, Maribor, samo Glavni trg 24 pisovanje dopisov ter izboljšanje mezde nekaterim za 25 para itd. V kako zadovoljnost delavstva »ruši« brezposelnost gospa Božič z zidanjem stanovanjske hiše, hodo pa vedeli povedati več oni delavci, ki tamkaj delajo. Če bodo pa tudi oni delavci, ki zaslužijo po Din 2.— na uro, imeli priliko rušiti brezposelnost z zidanjem svojih stanovanjskih hiš, bomo pa videli, kadar se bo ta ali oni izmed njih znašel na cesti. Da smo z objavljeno notico povzročili tak »vihar« okrog Božičeve tovarne, je dokaz, da smo zadeli v živo. Kranjski delavci gredo kljub temu naprej v boj za svoje pravice, in to v času, ko gredo delavci Božičeve tovarne skupaj s podjetnikom na krajši oddih... Edino razveseljivo pa je to, da je to delavstvo vsaj po imenu imelo priliko spoznati svoj lastni časopis. Upamo, da bo odslej ta ali oni izmed njih, če ne drugače, pa vsaj na skrivaj pogledal vanj, dokler se mu ne bo posvetilo, da bo tudi sam postal zaveden naročnik in organiziran bojevnik. Nezaslišano početje deklasiranih elementov. V Goričah pri Golniku je skupina okrog dvanajst deklasiranih elementov v pijanem stanju po vasi divje razgrajala in po hišah ob cesti razbijala okna in vrata. Več kot živinsko so ravnali ti deklasiranci s kmečkim fantom 2. T., doma iz bližnje vasi Kamnjeka, ki se je nahajal v gostilni, kjer so ti elementi popivali. Par drugih domačih fantov pa je še v pravem času zbežalo pred podivjanci. Ko jih je gostilničar pozval, naj plačajo zapitek, so mu namesto plačila grozili in razbili kozarce ter okna. To je žalosten dogodek, ki pa ima svoj izvor v izredno bednih socialnih razmerah. ' ' i VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. Smlednik Delavski glasbeni odsek Zarje Smlednik se zahvaljuje vsem sodrugom in sodruži-cam iz Kranja, Tacna in okolice, ker so se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu. Posebno hvaležni smo sodrugom pevcem, ki so nam zapeli nekaj lepih delavskih pesmi in s tem poživeli vso našo prireditev. Naša želja je, da bi se še večkrat sešli. — Družnost! Zelo smo jim napoti! S. urednik, ker nisem vajen pisati v list, Te prosim, da moj dopis malo popraviš in še kaj poučnega dodaš. Ko smo se delavci lansko leto pri nas začeli malo dramiti in nabirati člane za bivš