30* I 'az PERTOMERX, d.o.o. POSLOVALNICA AGROSHOP Brezovci 34 tel.: (069) 45530 UGODNA PRODAJA TERVOLA IN BAVALRA UGODNA PRODAJA - TEGOLA CANADESE - verige la mvtnme žage - ves gradbeni material - umetna gnojila, krmila - akumolatoiji, motorna olja in amulurne mreže Nissan sunny v vas čaka i Muska Sobota, 4. marca 1993 • Leto XLV • Št, 9 • Cena 75 SIT jStop tudi za pokojnine Ž>1vsikomHiaia nadonestil za brezposelnost v letu rsr«a« z se pokojnine us- ‘^tSi^Cnim gibanjem Zi-lnrbi.1 “■ * z zako- ' predlaga, da bi se usklajevale kot plače. Takšen način naj bi veljal od 1, aprila do konea leta, ob koncu marca, ko bodo znani stati- stični podatki o gibanju plač za januar, pa bodo pokojnine in denarna nadomestila usklajena po doslej veljavnih predpisih. Upokojenci in prejemniki drugih denarnih nadomestil torej lahko pričakujejo, da bodo za dva meseca še prejeli poračun in ustrezno višjo pokojnino za marce, nato pa se bodo pokojnine realno začele zniževati. Navsezadnje tudi zalo, ker se bo po tem zakonu povprečje med starostnimi pokojninami za polno pokojninsko dobo in plačo na zaposlenega znižalo s sedanjih 86,9 na 85 odstotkov. Po nekaterih izračunih naj bi se tako pokojnine realno znižale za 2,2 odstotka, to pa je 330 milijonov tolarjev sečno. me- Tudi usklajevanje denarnih nadomestil za brezposelnost bo imelo podobne učinke kot sprememba usklajevanja po- kojnin. L. KOVAČ V ju *** '1 ^-^Prihai, ia to , opomin no zemlje, (ft/ m -H, ■n 1 J*'; pralno vai) ITJ so Ni '"V, «, pozabljeni i„ č/ovetov, V«l ta hc^u ifcflii ---------------- ■'"D-Sujtr jii, ie vladarji ljudem ati vfB-«-'' Hrt, ■ 'n po- vsakdan. il Slovensko gospodarstvo in snovalci gospodarske politike so zdaj pred eno najtežjih preizkušenj. l.Mnsko teto je bilo že šesto zapored, ko nam je bruto družbeni proizvod padel in se je tako znižat na nivo, ko ne zadošča več za pokrivanje vseh domačih potreb in tujih obveznosti ter za razvoj. Neugodna gibanja se še niso povsem umirila, zato mora bili osnovni in edini cilj gospodarske politike gospodarska rast. Fot do tega cilja seveda ni enostavna in gotovo ni ekonomista, ki bi upat napovedali takšno, da bo zanesljiva. To je Še toliko težje zda/, ko slovenska država vstopa v najbolj kritično obdob/e prehoda v tržno gospodarstvo. Izkušenj na tem področju je malo, stare navade se še vedno preplelajo z novimi in o popolni tržnosfi ne moremo govoriti. Tudi nekatere najnovejše odločitve kaže/o, da se ne morerno otresti najrazličnejšega administriranja, ki je ostanek toliko kritiziranega obdobja socializma, svobodno tržno gospodarstvo pa tega ne prenese. Za kakšno prihodnost? v preteklem letu celovite gospodarske politike v Sloveniji nismo imeli, zato zdaj tudi ne moremo presojati n/enega uresničevanja. Za nami bo že kmalu prvo četrtletje tega lela, vendar tudi za letos takšne politike še nimamo. Za februarsko zasedanje državnega zbora je vlada sicer pripravila pregled gospodarskega položaja na prehodu v leto 1993 ter osnovne usmeritve gospodarske in socialne politike, vendar to še zdaleč ni listo, kar bi potrebovali. Obljublja, da bo celovito gospodarsko politiko skupaj z osnutkom proračuna pripravila za marčevsko zasedanje, čas pa med tem leče in recesija se nadidfuje. Če želimo zagotoviti gospodarsko rast, je treba najprej zaustaviti padanje, 10 pa lahko dosežemo le s celovitim ukrepanjem no vseh področjih. Brzdanje plač je le eden od ukrepov, vprašanje pa, če tudi najbolj učinkovitih, saj nezadovoljstvo delavcev ne spodbuja k večji proizvodni učinkovitosti. Plače nenazadnje tudi niso edine, ki obremenjujejo ceno dela, zaradi katere smo nekonkurenčni na tujih trgih. Če temu ne bodo sledili racionalizacija javnega sektorja in drugi ukrepi, ki bi razbremenili gospodarstvo, potem tudi ti delni, že sprejeti ukrepi, ne bodo imeti željenega učinka. Pa tudi sicer ukrepi V gospodarstvu ne bodo dali pravih rezultatov, če oblikovalci gospodarske politike v prihodnje ne bodo v veiji meri prisluhniti iz&panemu gospodarstvu. Zahteve lega so znane, od vlade in parlamenta pa bo odvisno, v kolikšni men jim bosta prisluhnila, blaša prihodnost je torej odvisna od preudarnosti in modrosti pri sprejemanju ustreznih rešitev, pri lem pa na/ prevlada nacionalni konsenz in ne preglasovanje, saj nam morajo bili cilji enaki in skupni. Lt/DV/A: JtOV/lČ Razdnižitev zdravstva po ijutomersko' str. 3 M. (M POHišrvA ' 1 '“sr™ poraženih Jl ^ne r,a “'I BW’ ifrin _J«ainiiT„r teto. Po IVO/,A PeivlačnostUt, spa- evropski ’“ni( lo iivor zvezo f>iije IIP pa Sla tla svo. iSM P pnnot rtnrvl. * <0M utON roitniA, MMiin I Prešernova 1, lel. (062j 2222831 ULON KDMNJ, MUBOI Ruška 104. tel. <062} loasiig t k) NO'* 6nc ^•1 Kako prijeti bika za roge, da ne s 'J i POUDOPSKRBA trgovina MARIBOR tel.; (062> 303984 trgovina M. SOBOTA tel.; (069) 21048 ČIPS I I zbezlja? str. 4 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! MINI,MIDI IN MAXI PAKIRANJE RAZLIČNI OKUSI snackett z s SIROM. PAPRIKO, ' ' AROMA SLANINE,ČEBULE.GNJATI - V PRODAJALNAH Z 2IVILI____ Ob koncu tedna bo suho in hladno vreme." 9. marec, torek, Frančiška 10. marec, sreda. Viktor Vestnikov koledar VREME 4. marec, četrtek, Kazimir 5. marec, petek, Bogoljub 6. marec, sobota, Miroslav 7. marec, nedelja, Felicita Pregovor 6. marec, Janez ponedeijek. Kar sušca (marca) zeleni rado posuši. , se a h mipfPTFPfinm uli® U IkIui stran 2 vestnik, 4. marca aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI 1 Obisk avstrijske veleposlanice Jutte Bosti v Murski Soboti ■ LJUBLJANA - Slovenija je poslala članica mednarodne banke za obnovo in razvoj ter članica njenih treh posebnih agencij: mednarodne finančne korporacije, agencije za razvoj in korporacije za zavarovanje posojil pred nekomercialnimi tveganji. Sklep o tem so na seji v Washingtonu sprejeli izvršni direktorji Svetovne banke. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je med drugim sprejel interventna zakona o omejevanju rasti plač, pokojnin in nadomestil za brezposelnost. Sprejeli so tudi spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju, z zakonom pa so uredili tudi poletni in zimski čas ter precejšnje povišanje raznih kazni. ■ ATOMSKE TOPLICE - Tu so se prvič sešli generalni direktorji in njihovi zastopniki železniških uprav Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. V skladu z načeli mednarodne Železniške zveze so usklajevali reševanje najnujnejših razvojnih in operativnih težav. UUBUANA - V Cankarjevem domu je bilo celodnevno srečanje slovenskih ekonomistov. Pripravila sta ga Zveza Zgledni politični odnosi spodbuda za gospodarstvo Med obmejnimi okraji v Avstriji in Pomuijem so že vrsto let zelo dobri politični in kulturni stiki, to pa je osnova za nadaljnje sodelovanje. To velja v prvi vrsti za doslej premalo razvito gospodarsko so del o vanje, ki naj bi ga v prihodnje spodbudili na več načinov. Na tem področju čaka zlasti veliko nalog predstavnike naše gospodarske zbornice. Hkrati so trgovinskemu atašeju avstrijskega veleposlaništva naložili, da poišče konkretne možnosti za tesnejše gospodarske stike z državama. ekonomistov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije z name- nom, da ekonomska stroka in XV J’-' LZIH predstavniki prakse opozorijo na I cjano med Id m eJ rrii I/** to ' , . , . To je bilo med drugim pove- aktualne gospodarske probleme in predlagajo možne poti za enodnevnim obi- njihovo reševanje. ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel podpredsednika bavarske Socialdemokratske stranke Nemčije in člana zveznega vodstva te stranke Petra Glotza. Pogovarjala sta se predvsem o političnih razmerah v Sloveniji in njenem povezovanju z mednarodno skupnostjo. ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji je bil češki zunanji minister Josef Zieleniec. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek seje z njim pogovarjal predvsem o sodelovanju med državama in o ustanovitvi območja svobodne trgovine med Slovenijo in Češko. Sprejel ga je tudi zunanji minister Lojze Peterle. ■ LJUBLJANA - Na enodnevnem obisku v Sloveniji je bil predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jacques Attali. Po pogovorih s slovenskim vodstvom je Attali povedal, da je namen njegovega kratkega obiska predvsem utrditev zveze med Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Slovenijo. Že letos bodo skom veleposlanice Republike Avstrije v Sloveniji Jutte Bastl, ki se je sredi minulega tedna mudila v Murski Soboti. Najprej jo je sprejelo vodstvo predsedstva občinske skupščine na čelu s predsednikom Andrejem Gerenčetjem. Govor je bil tudi o možnostih srečanja gospodarstvenikov dveh sosednjih držav na letošnjem mednarodnem kmetijsko-zivil-skem sejmu v Gornji Radgoni. V projekte v naši državi vložili približno 225 milijonov ecujev, ■ ŽALEC - Tuje bil 3. kongres mladih liberalnih demokratov H Slovenije. Poleg volitev so sprejeli več resolucij in poslušali predavanje na temo Mladi in aids. ■ KOPER - Na redni letni konferenci slovenskih krščanskih demokratov so med drugim sprejeli sporazum o povezovanju z narodnimi demokrati in Gospodarsko stranko Slovenije. PO SVETU NEW VORK - Tu so se nadaljevala pogajanja med predstavniki sprtih strani v BiH, in sicr hrvaške, muslimanske in srbske strani. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je potrdil, da bodo skupaj z OZN in komisariatom za begunce začeli \ BiH pošiljati pomoč. Ameriško obrambno ministrstvo je povedalo, da bo šlo za časovno omejeno operacijo. V prvem konvoju bo sodelovalo največ pet letal, odvrgla pa bodo najmanj 16 ton pomoči. ■ ŽENEVA - Ameriški predsednik Bill Clinton in predsednik Rusije Boris Jelcin se bosta 4. aprila sešla na svojem prvem srečanju na vrhu. Novico o tem je po pogovorih z ameriškim zunanjim ministrom Warenom Chrisiopherjem sporočil voditelj ruske diplomacije Andrej Kozirev. ■ GORAZDE - Po številnih zapletih je vendarle prispel konvoj s hrano in zdravili za ogroženo prebivalstvo BiH, V Sarajevo pa je prispel konvoj s človekoljubno pomočjo iz Alzacije. ■ DUN.AJ - Uporabo zračnega prostora za prelet ameriških letal s človekoljubno pomočjo bo dovolila tudi Avstrija. Hkrati pa bo prispevala del človekoljubne pomoči, je sporočilo avstrijsko zunanje ministrstvo. Podobno dovoljenje sta dali Madžarska in Slovenija. ■ RIM - Premier Amato je dobil začasno zaupnico za sestavo preurejene vlade, ki se bo lotila krize, namerava pa izvesti moralno prenovo v svojih vrstah, kar naj bi pomirilo mednarodni finančni trg po odstopu finančnega in zdravstvenega ministra. ■ OTT.AWA - Dosedanji kanadski premier, osemnajsti po vrsti, 53-letni Brian Mulronev. je odstopil, svoje dolžnosti pa bo opravljal, dokler njegova konzervativna stranka ne izbere naslednika. Konvencija bo predvidoma sredi junija. ■ K.AIRO - V neki kavarni v središču glavnega mesta Egipta je eksplodirala bomba in ubila 4 ljudi. 16 pa ranila. To je bil po več letih najresnejši teroristični napad v tem delu sveta. o tem se bo avstrijski trgovinski ataše podrobneje pogovoril s predstavniki posameznih avstrijskih firm, na naši strani pa je to obveznost prevzela pomurska gospodarska zbornica. Visoka avstrijska gostja si je med obiskom v pomurski metropoli ogledala tudi proizvodnjo v dveh tovarnah podjetja Mura in se pogovarjala z vodstvom tega velikega kolektiva, ki se ponaša z uspešnimi izvoznimi posli, Jutta Bastl se je zlasti zanimala za možnosti nadaljnjega sodelovanja tekstilne in konfekcijske industrije, seznanili pa so jo tudi s spodbudnimi finančnimi rezultati soboške Mure. Tudi med obiskom v skih mlekarnah in ngl". 'proizvodnih prostorov čeli aktualna vprašanj’ darskega sodelovanja- 'J zalo se je, da je tudi "n področju Še precej niožn^ tesnejSe stike mlekarski®^ strij. Tako naj bi v pd® proučili, kaj bo možno da bi presežke rnlek’;^ imajo v obeh državah, -^l , učinkovito predelali izdelke. V tem smislu F, avstrijske veleposlanic® rt zv K-r zv <4Cii ' .JI dobrodošla spodbuda ■ spodarske partnerje if ’. ,1 tesnejSe povezovanje nih področjih. na'*' . rit MILAN" Z Dunaja piše Neorganizirano । malomeščanstvo) slovenske diplomacije ii ' Pred nekaj tedni so uradni predstavniki republike । unaju priredili »žur«, namenjen prvi obletnici medn^t^j । Dunaju priredili »žur«, namenjen prvi obletnici priznanja Republike Slovenije kot samostojne države. a častitljivi Konzerthaus, eno od ekskluzivnejših dunajskih k<^ nih hiš. je slovensko diplomatsko predstavništvo na Dunaju vilo proslavljanje te vsemu svetu oznanjajoče obletnic®' J ,1 pokroviteljstvo prazničnega koncerta ni bilo od muhi ‘■ imeni avstrijske in slovenske diplomacije gospoda zunanja*'^ Alojz Mock ter Dimitrij Rupel, sta zasedla osrednja sedež’ 3 TOKIO - Nemški kancler Kohl se je v okviru obiska na Japonskem sestal s premierjem Mijazavo. V ospredju pogo- vorov je bilo vprašanje mednarodne pomoči Rusiji, pri čemer so mnenja Bonna in Tokia deljena. Nemčija se zavzema za večjo pomoč Jelcinovi politiki gospodarskih reform. Japonska pa to zavrača, dokler ne bo rešen njen ozemeljski spor z Moskvo. ■ LONDON - Finančni ministri sedmih industrijsko najrazvi-lejših držav sveta so se sešli na neformalnih pogovorih. Osrednje teme so bile čedalje večja brezposelnost v svetu, slaba gospodarska rast in nenehna trgovinska nesoglasja, ■ NEW VORK- Vzrok silovite eksplozije, ki je odjeknila v svetovnem trgovskem centru na Mahattanu, je bila podtaknjena bomba v bližini avtomobila tajne službe in limuzine, ki jo ameriški predsednik uporablja, kadar je v New Yorku. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da je odgovornost za eksplozijo prevzelo več organizacij, med njimi najprej tudi t.i. Srbska osvobodilna fronta. Eksplozija je zahtevala življenja 5 ljudi, približno 700 pa je bilo huje ali laže ranjenih. ■ BUKAREŠTA - Če verjamemo izjavam predsednika samozvane Zvezne republike Jugoslavije Dobriče Čosiča in romunskega predsednika iona Iliesca po njunem srečanju v Bukarešti, ostajata sosednji državi še naprej v tradicionalno dobrih odnosih; in to kljub nedavnim sporom zaradi plovbe po Donavi. MOGADIŠ - Predstavniki sprtih strani v Somaliji so dosegli soglasje glede nacionalne konference sprave. Konferenca naj bi bila 15. marca v etiopskem glavnem mestu Adis Abebi. Dnevni red obsega 16 točk, med njimi pa so tudi prihodnja vloga mirovnih sil OZN, nacionalna listina in vprašanje človekovih pravic. ■ TEHERAN - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Iranu, kakor gaje povabil zunanji minister Velajati. Iran je med najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. So Jelcinu šteti dnevi? Ustavna kriza v Rusiji se čedalje bolj zaostruje. Vodja parlamenta Hazbulatov je namreč predlagal, da bi kongres zasedal 9. in 10. marca, hkrati pa so odložili razpravo o Jelcinovem kompromisnem predlogu o zakonodajni in predsedniški oblasti. Boris Jelcin drago plačuje pogumno usmeritev v radikalno prenovo Rusije. Vse manj je možnosti za kompromis, vedno večje nezadovoljnih in opozicija je iz dneva v dan močnejša, šef parlamenta Ruslan Hazbulatov se dobro zaveda nezavidljivega položaja ruskega predsednika. Po ustavi lahko namreč le kongres ljudskih poslancev spremeni ustavo. Očitno Hazbulatov misli, da potemtakem, sklicujoč se na obstoječo zakonodajo, lahko krši vse dogovore in obljube. Na decembrskem kongresu se je Hazbulatov namreč strinjal, naj Rusi na referendumu odločijo, ali so za predsedniški ali parlamentarni sistem. Potem si je kratko malo premislil, Češ da to utegne privesti do razpada države. Hazbulatov je nato gladko zavrnil še Jelcinov kompromisni predlog o predčasnih volitvah, v zameno pa naj bi se Jelcin odpovedal referendumu. Na kongresu naj bi seveda dokončno zavrnili predlog o referendumu, Jelcin pa pri tem vztraja, vsaj pri omenjenem kompromisu. Toda zakaj naj bi Hazbulatov z Jelcinom sklepal kompromise. Če pa lahko dobi vse, predvsem pa bi on in poslanci, izbrani Še v starih komunističnih časih, ohranili oblast. vrsti v parterju Ji Prve vrste v parterju so bile nasploh zasedene z jid nadvse častitljivimi imeni iz slovenskega političnega življenj’,^ ■' in seveda tudi v tujini. In kot se začne vsak spodobenirač- r-*' : i tudi mi z glavnimi akterji iz občinstva. Na proslavo so se dali pripeljati županja Maribora z*' m Ljubljane ter sam slovenski kulturni minister - da oirief^jit • najbolj znane. Že po službeni dolžnosti pa so bila navzorč® jr , znana imena slovenskega diplomatskega predstavniSN’ J ' naju. Seveda je tudi tokrat osrednja ženska vloga prireditv--^^ dala naši prvi dami na Dunaju gospe Katji Boh, toda ,»i/ ’ med katerimi je izstopal Širokokrajec Ruplove gospe, so * -riJ-znova ozirali proti dejanskemu junaku tega večera gospvu . manu, članu ekipe dunajskega diplomatskega predf'®’.i* | Omenjenega gospoda slovensko zunanje ministrstvo i" f ■ kem seveda tudi slovensko ljudstvo plačuje za opravlja")^ nalog, kot so recimo organiziranje tiskovnih konferenc lev mednarodnega promoviranja Slovenije in Elovenst'^,^ 1 naju, kamor naj bi spadalo tudi organiziranje torkoveM! take smo že pn prvih posnetkih dejanskega stanja. / P konferenco v čast obJetmei in prosiavi, ki je tnimogrc naslov ..Štiri stoletja slovenske glasbe«, gospodu uspelo privabiti niti enega resnega predstavnika nvstrijsl^i,^ jev. katerim je bila tiskovna konferenca pravzaprav Dejstvo, da .»puhlic relations-« gospodu Trekmanu P tv r<.a l .a ■-r .4 i IIr 'F*hi-rhli' IJiflbartV b .n I A 4 .*i-r I ■ ■ I i PlOlflVl -.Ll p najbolje, seje potrdilo v prav vsakem koledarju ali najavi "j-tc ir UJ OV »J v J W «iwuvr ’ pi w • ■ UH n u ■ w u « j w «* m ■ - ip’ - prireditev za mesec Januar, ki jih dunajska turistična ; za mesec dni vnaprej. Kljub dvema vrstičkama objave * časopisih Dunajčani pajudi Slovenci na Dunaju, ki i^i Q k dobiti vabil na dom, niso mogli izvedeti za praznovanj®' Jp obletnice na Dunaju. Za primerjavo naj samo povem, daje imel Tomaž nastopom Hamleta na dunajskih slavnostnih tednih tiskovno konferenco že nekaj mesecev pred prihodom bor na Dunaj. V zahvalo so mu dunajski časopisi skoraj cele strani prostora na svojih kulturnih straneh' .t Kaj potemtakem preostane Jelcinu, ki z izgubljanjem nadzora počasi, a vztrajno izgublja tudi živce? Bo šel znova na dopust v neznano, bo uvedel izredno stanje ali kaj drugega? Pravega odgovora za zdaj ni. Posledice Jelcinovega slovesa od oblasti pa bi utegnile biti zastrašujoče, predvsem za mednarodno skupnost. Ni naključje. da je ameriški predsednik Bill Clinton predlagal sestanek z ruskim predsednikom že v začetku aprila, torej pred zasedanjem kongresa, kar je seveda očitna 'podpora Was- hingtona Jelcinovi politiki. Kakšne posledice bi občutil Balkan ob prevladi konzervativnih hazbulatovcev, verjetno ni treba posebej poudarjati-Pozivi posameznih ruskih obupancev, češ da se Rusija brani v Bosni, bi v tem primeru kaj lahko postali tudi uradna politika. Sicer pa je v naj novejšem sporočilu ruski predsednik Boris Jelcin obtožil parlament, da državo vodi v propad. Parlament je namreč obtožil delitve oblasti in ustanovitve vlade v senci. Jelcin je tudi izjavil, da je pripravljen popustiti z namenom, da bi dosegli dokončni dogovor, hkrati pa je izrazil upanje, da bo vrhovni sovjet v prihodnjih dneh predstavil svoj predlog vprašanj, do katerih naj bi se ljudje opredeljevali na referendumu. Ruski predsednik se je tudi zavzel, da bi morala Rusija dobiti poseben status na območju nekdanje Sovjetske zveze. Na ta način bi nadzorovala spopade in jih tudi preprečevala. Ali so to realna pričakovanja, bo pokazal razvoj dogodkov v Rusiji. MILAN JERŠE televiziji je bil. i Na Zahodu in tudi v Avstriji Šteje nekaj samo dobt® reklama torej. Kakšen smisel ima potemtakem prireja'’! 4? z:__....... i . ■ . . ' . ' ' imor dvorano z 800 sedeži pride nekje 200 gostov, od katerih 150 dobilo brezplačne vstopnice?! Recimo, da je navr^^j(fy ti; turnega ministra gospoda Sukljeta potrdila nakazilo '’®nrr?'i hi ATS za namen prireditve in da so slovenska podjetja. -jlo 5ko sicer na visoki ravni izvedene prireditve, kamor iUriJCga iiiiiiOLCd guapkžUd .puKijckd prukiuiia iJdJb.a£.i" i,- ATS za namen prireditve in da so slovenska podjetja d 11 1 x.a r na l X v n ju Vjta j\.» ,3J ■ 1.1 JV«* |J vzwj v- »j • j g, 1 predvsem avstrijska izpostava Gorenja iz Velenja, ('‘'/lij; av^LLjj^Fiba Kjuiciija 14 vciciija. ■■■' ij ^7 datnih 100 tisočakov, špekulirajmo, da je nekaj tudi slovensko zunanje ministrstvo, pa tudi nvstrijs*' a* I ' Mock je mogoče dodal kak šiling. Konec koncev je v listu pisalo, daje čisti dobiček prireditve v celoti nanieu! ■ jtV skim beguncem v Sloveniji. Lepo vas prosim, kakšen . ,r' neki? Slovenski davkoplačevalci ne bomo nikoli izvedet'- moral cvet slovenske smetane zbrati ravno na Dunaju * ... bo nihče predložil vseh stroškov letalskega prevoza iz 4 j f Isf .11 ihi Dunaj ter nazaj našega takratnega zunanjega ,tJje stvom, pa tudi vseh drugih slovenskih delegacij s Ekonomske racionalnosti v diplomaciji ne upoStevaJ^iViV svetu. Diplomacija in promoviranje kulture in naj bi pač prispevala k uspešnejšemu uveljavljanj"^^, razvijanju zunanjetrgovinskih tokov domačega nkita razvijanju zununjetrgovinsKin to ko v oomacega t'- 'L.rf' ,/(1, tak je tudi običajno namen taksnih in podobnih 'fih’ i.»novi a’’ .“•ie .. Izaije, le-te zavod vse od oprav- j-‘v se naprej. S tem pe se tie strinjata ljutomerski izvršni ®vet in občinska skupščina, »Menim, da bi tudi knt ustanA«-- '■ svet in kcn občina J '^-te^Hiorai; mnenje ^^kovne L « '3P™p- prinaša na- morala upoSte- Ždrav- Ljutomer, iC ste »ti L, L. - prinaša na-‘•»tveue J h.;Pf«dvsel predno-"hožnosr *”• najce- ‘"osr.u,! J predno- t*l * laktmdpade del stroškov in plačevanje davka, ki bi ga sicer morali plačevati. Poleg tega so prednosti v možnosti strokovnega povezovanja in dogovarjanja z regijsko bolnišnico. Območna skupnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje ima sedež za štiri občine; to pomeni, da se bomo pri pogodbah lahko pogajali skupno in ne posamični zavodi. Naši delavci v Zdravstvenem domu Ljutomer zaupajo dosedanji upravi in so z njenim delom zadovoljni. Zato želimo, da smo njihovi soustanovitelji in da nismo povezani le pogodbeno. Taka povezava zdravstva v tem delu Slovenije je pokazala. da je bila uspešna ne samo na zdravstvenem področju - približujemo se ravni,ki jo dosegajo preostale regije ampak tudi pri gradnji novih prostorov.« Podobno vprašanje smo seveda poastavili predsedniku ljutomerskega izvršnega sveta. S Čim lahko podkrepijo svojo odločitev, da se ne strinjajo s tem, da bi bil ljutomerski zdravstveni dom soustanovitelj skupnih služb? »Občina kot ustanoviteljica javnega zavoda je povedala svoje, to pomeni, da naj zdravstveni dom deluje kot samostojna pravna oseba, samostojni zdravstveni zavod, da bi sam zase opravljal finančna. pravna in druga dela. Drugo pa so strokovne povezave, v katere se kot ustanovitelj ne nameravamo vmešavati. Smo torej za to. da se zdravstveni dom kot javni zavod popolnoma osamosvoji, da opravlja normalna poslovodna opravila, saj je drugače nesmiselno, da sploh kaj sprejemamo. Drugo je potem lahko samo formalizem. * Pri tem nas ni vodilo nekaj posebnega, pač pa smo za propad preživele sozdovske oblike organiziranja. Če se po novem zakonu ustanavlja samostojni javni zavod, potem mora samostojno živeti in skrbeti za svoje delo.« Ljutomerska občina kot ustanovitelj zdravstvenega doma V Ljutomeru že ima pripravljen in s pravno služno zdravstvenega ministrstva usklajen odlok o ustanovitvi za- voda. seveda neupoštevaje mnenja reorganizacijske komisije pri Pomurskem zdravstvenem zavodu in vodstvenih delavcev domačega zdravstvenega doma. K temu sicer lahko dodamo, da ministrstvo ni sprejelo nobenega modela organiziranosti zdravstva (to je na svojem predzadnjem obisku v naši regiji jasno povedal sam minister), tudi za Pomurje ne, zato je usklajevanje odloka z ministrstvom lahko samo formalna poteza. Je pa res, da take oblike organiziranosti, kot jo je poznalo pomursko zdravstvo in kol so jo začrtali za naprej, drugje ne poznajo, »Trditev o preživeli sozdov-ski obliki organiziranja je de-magoSka. Res je, da so bile nekdaj te službe združene zaradi takratnih političnih pristi-skov, vendar so se v teh šestnajstih letih v nasprotju z drugimi, predvsem gospodarskimi podjetji, pokazale kot najbolj racionalne. Sicer pa gre pri skupnosti po zakonu o zavodih za drugačno obliko. Ustanovitelji. to so samostojni zavodi, sami v aktu o ustanovitvi določijo naloge skupnosti. « na pripombo o ohranjanju preživele sozdovske oblike odgovarja dr, Jože Šumak, Za ljutomerski zdravstveni dom finančne, pravne, knjigovodske in kadrovske storitve opravlja šest delavcev sedanje uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda, to pa pomeni, da plačujejo 7,24 odstotka vseh stroškov uprave. »Če bi sami morali organizirati to službo, bi potrebovali več delavcev, saj ni nobenega, zakona, ki bi zmanjšal administracijo, Zanje tudi nimamo prostorov. Tudi če bi za nas pogodbeno opravljali te storitve, kol predvideva občinski odlok, bi odpadle vse prednosti, ki smo jih prej našteli. Zato menimo, da bi Skupščina občine Ljutomer morala upoštevati naše predloge, ki našemu zdravstvenemu domu zagotavljajo normalno poslovanje in najcenejšo obliko administrativnih del,« pravi direktor Iju- tomerskega doma. zdravstvenega Drugačno je mnenje predsednika izvršnega sveta. Ludvika Bratuše, ki je odgovoril na naslednje vprašanje. Bo občina kot ustanovitelj zavoda ali zdravstvenega rfoma plačaia stroške, ki bodo nastali, ko bo zdravstveni dom urejal svojo finančno pravno službo? m »Ne vidim razloga za dodatne stroške, saj te službe, ki jih zdravstveni dom sedaj plačuje, riiso poceni. Direktor mora biti sposoben, da si z istimi stroški to dejavnost organizira doma, s pomočjo računalnika in pomočnikom za finančne zadeve.« MAJDA HORVAT "" gomjeradgonski parlament — Ni manjkalo zapletov kB je bil prejšnji predsednik vlade IgMastje slast, a tudi past! k S S**^*!* vpradnja in pobude, pa tudi za mimo določil a jvta kdo med njimi ima natboli urav. Najprej je bila slanci pa so se strinjali, da je dl lUk-viiu , Soboto. Pri tem so občinskemu izvršnemu predložiti pisno d elanov a Jik" u' V »■*•**■> da do nameravane preselitve ne o morebitni soudeležb, danov i -Hk** ‘“di Gospodarska zbornica Slovenije in izvršnega sveta vpo Jetjih. iv L ‘'P'* pteišn" '■ ^®™j®>«dgonske občine. Potem pa je na Prav tako J nenorablie- ***<■« ANTON TROPENALER, mer 26 milijonov neporablje . J l*oidaiicl ■Ji poslanska vprašanja in pobude, pa tudi za □ raiiiia? .(‘“•»Uda "j™' najbolj prav. Najprej je bila 1^1 SjUu.^ IIIDA a, U.* ^9 ki Ufttnn>L A aonot«. Pri tem so občinskemu izvršnemu Pa **® nameravane preselitve ne st • h ** *'®spodaiska zbornica Slovenije in “4 je I ®P'I prejšnii J" |®™j®>^iigonske občine. Potem pa je na ‘ P®s'' demokratov nastopj n n odškodnino. Hkrati je vniv^KiT- •:.= - ---------------- '11 --V ivajTCMJI im * '^”HA VODENIK, za razdeljevanje , , Vode- *t»di uJ pa se mu je »delo, da g®®P . L'* l**dU^*"* 'Mbnr sklada stavbnih zemljišč. i.tprišel prenovno ■- —•' , saj je zahteval njegovo razdeljevanje posojil za razvoj obrti in bila sprejeta pobuda poslanca iz Apač, gbspoda Dreksleija, ili ptepozno, saj seje postopek že začel. Pri " PriiiA_ saj seje postopek ze zacei. rn J *'■’ **“ '‘“Z predstavnik SKD čuti odri- k ^‘'zorišča, ker je po njegovem mnenju 2li za vopu premajhna. Njegova pobuda, •tfenovanja vključili kar njega, je bila p;] nai bi zaradi zavaiania javnosti zasek 'frope-predstav- naj bi zaradi zavajanja javnosti za uvedbo moratorija za prodajo vaških domov. Nepričakovano pa se je zapletlo tudi pri obravnavi predloga programa dela občinskih zborov za leto 1993, Zopet je bil v središču pozornosti od- stavljeni predsednik vlade An- -J ----- odgovorjaJ zdajšnji predsednik ton Tropenauer« ki je imel vr-■............................. sto pripomb na omenjeni do- kument. Očital mu je, da je o a. kot prejšnji izjavljal, da /Iker »jt*” riit nemoralnega, yll6isAt«'.'^’’^ti'nnarji pač morajo ’^8®riwDtl novo komentar —' ^^Jtt-eval odgovor na pi-^^^eru milijonih sredstev J?’ T ’ pteihoRU An-'^'ttti Z, ^tajevriun "«C1Onar;;k j« Ver- je Se vlade Miha Vodenik. Ali se potemtakem v gomjeradgonski občini obeta nova afera? Nato se je razvila živahna razprava. Ker pa je omenjeni poslanec Se naprej vztrajal pri svojih pobudah, je predsednik SO Alojz Vogrinčič menil, naj se ta zaplet reši v ustrezni komisiji. Odločnejši je bil poslanec Franc Fašalek. rekoč, da se kot Član siatutarno-pravne ko- premalo konkreten in da naj se zaradi tega, da bi lahko nanj dali primombe še drugi, spremeni v osnutek. Naposled so poslanci vendarle sprejeli ta amandma, po katerem bodo javno razpravo o njem podaljšali do 15. marca. Dotlej pa bo v republiko. Zvedeli smo, da bo občina v letu 1993 Se naprej pokrivala domsko oskrbo občanov, subvencijo stanarin, sosedsko pomoč in okrog 20 odstotkov sredstev za plače in materialne stroške za delavce Centra za socialno delo. Poleg tega se nadejajo, da bodo za 8 krajevnih skupnosti v občini, ki sodijo med demografsko ogrožena območja, pridobili 1,5 milijarde SIT iz republiških virov. Zanimiva je bila tudi pobuda. po kateri naj bi vaške vodovode v občini čimprej združili v enoten sistem, saj je oskrba z zdravo pitno vodo Se vedno zelo otežena. Pri tem je Miha Vodenik pripomnil, da se dobro zavedajo težav, vendar denarja preprosto ni. Hkrati se mu je zdelo nesmiselno le delna in ne celostna ureditev oskrbe z vodo v KS. Rešitev vidi v dolgoročnem zadolževanju. morebiti z delnicami. MILAN JERŠE elektro /|takr'^f>e misije ne more strinjati s takim govor tudi o osnutku občinskega proračuna za letos, v katerega naj bi razporedili 498 &\talian til ba ne b >, si '^uhi I« ■* sluha, de-pa izsiljevanjem, ker o tem pač milijonov tisoč tolarjev. odločajo zbori občinske skupS- kolikor naj bi znaSal predvi- deni globalni obseg javne po- čine, čtansivo v komisijah pa je odvisno od razmerja sil med rabe. Pri teni bodo zagotav-strankami. Pri tem ga je podpri ^^ot je bilo poudarjeno^ ■ ■■ sredstva za financiranje enakih tudi predsedujoči, predsednik ZZD Anton Mlakar, ki je poudaril, da je nemogoče voditi potreb kot v niinulem letu, razen tistega dela, ki se prenaša - meritve elotrtrolntolacij - meritve strelovodov - meritve cos a sia zahtevala, da je treba najti boljšo rešitev za njihovo cestno povezavo z M Soboto in tako imenovano železniško pentljo v Puconcih. »Vse lo je Blažev žegen,« je dejal eden od razpravljalcev. Ker je bila to javna razprava, kakšnih konkretnih sklepov niso sprejemali, večina pa se je zavzela za stališče, da je potrebno razmisliti o novi trasi, ki ne bi vodila skozi mesto. Kot ena od možnih rešitev je bila omenjena nova trasa od Beltince neposredno (čez njive!) proti tovorni postaji pri Markišavskem logu. Ah je to tudi najboljša rešitev, pa bodo pokazale razprave in projektna dokumenaicija. Proga bi se namreč tako podaljšala za skoraj 7 kilometrov. Vsekakor pa je potrebno proučiti tudi to različico. Pnrabd pravijo NE Kot smo zvedeli, so imeli medtem javno razpravo tudi že na Gornjem Seniku v Porabju. Zbralo se je okrog 200 ljudi in tako rekoč vsi so izražali bojazen, da bodo imeli od železnice predvsem veliko škodo, ne pa korist. Rečeno jim je bilo namreč, da bo to le tranzitna povezava, da potniški vlaki ne bodo vozili in da najbrž nihče ne bo dobil zaposlitve ne pri gradnji prometnih službah. Šlo naj bi za tako imenovano proge in ne kasneje v koncesijo in dohodek naj bi pobirali predvsem tuji vlagatelji. Poleg tega je proga načrtovana tako, da bo preveč prizadela njihovo ozko dolino, razdelila vas na dva dela in vzela skoraj najboljša polja. Kaže tudi, da bo treba porušiti 7 do 8 hiš Njihov županijski poslanec v madžarskem državnem parlamentu jim je zato obljubil, da si bo prizadeval, da takšen projekt ne bo sprejet. Na svoji strani pa imajo seveda tudi številne ekologe in nekatere vplivne BudimpeStance. ki so si na Gornjem Seniku pred leti kupili stare domačije. Tudi na Dolnjem Seniku in v Slovenski vesi so že zavzeli negativno stališče do načrtovane proge. Čudnu. V Sloveniji pa mislimo, da jim bomo $ tu povezavo naredili veliko uslugo. V usnus ni pa prav gotovo gre za gospodarski interes tako E naše kut madžarske države. | M urinega vodstva ni žagal Demos Dejali ste, da ste se odrekli kadrovskim kombinacijam v podjetjih, od kod potem gonja proti Marinemu poslovodstvu, niste pa posegali v podjetja, ki so se znašla v kolapsu tudi zaradi negativne kadrovske selekcije - Panonija, Pomurje? primeru Mure moram poudariti. da smo mi kot (S in tudi kot skupščina v svoji izjavi jasno povedali, da nc želimo menjave vodstva v Muri, kot to lahko zatrdim za tedanjo Peterletovo vlado in Demos. V tistem času sta sc v Muri mudila takratni predsednik vlade g. Peterle in minister za industrijo g. Rejc, ki sta sc pohvalno izrazila o poslovanju in poslovnih usmeritvah Mure. Vpletenost posameznikov v le igre pa mislim. da mc moralno nc zavezuje. Kar sc tiče prej omenjenih podjetij in Mesne industrije sc ne glede na pojav negativne kadrovske selekcije, ki ste ga omenili, zdi bolj pomembno za njihov propad podiranje m zatem izguba jugoslovanskega. predvsem srbskega trga, kamor so bila ta podjetja usmerjena. Dokler jc na primer Ml nemoteno kupovala in prodajala na omenjene irgc, ni bilo problemov, potem pa sc jc zalomilo. Zaradi neprilagodljivosti in vztrajanja so omenjena ptMtjelja propadla ali pa so sc znašla pred lem. Povsem drugače jc bilo z Rašico, ki jc bila v letu 1991 ptrvscm usmerjena na jugotrge. v lanskem letu pa sc jc brez večjih stresov preusmerila na zahodna tržišča.« Mesne industrije se ne da odpraviti samo z razpadom jagotrga, verjetno je temu vzrok tudi kapitalska dekoncentracija, .iti so v Ml možnosti za preživetje? »Nedvomno saj jc to že dokazala s preživetjem v tem enem letu kaotičnih razmer v lem psKljetjit. Poleg kapitalske dekoncentracije JC za Ml značilno po izstopu iz sistema Pomurke nekontrolirano nih ustanovah. Dokler jc bila Ml v sistemu, so bila vsa posojila na enem mestu in jc bila vzpostavljena kontrola nad porabo sredstev. Ob tem sicer nc kaže zanemariti, da so bila posojila značilnost tedanjega sistema, ko se jc dalo posojila z znižano obrestno mero pretvarjali v dolgoročna ipd. Na takšen način sc jc takrat podpiralo kmetijstvo. Po moji oceni jc ta problem potrebno rešili podobno kot pri nekaterih drugih panogah, torej z javnim dolgom. Če v tem trenutku razbremenimo podjetje hipoteke 500 milijonov tolarjev. lx> lahko začelo v določenem obsegu nemoteno poslovati. Polne izkoriščenosti zmogljivosti ni mogoče pričakovati in jc nevzdržna tudi z ekološkega vidika.« Alije sklad jamstvo za sanacijo Ml? »Sklad ni zadostno jamstvo, kajti ta pristopa k problemu profesionalno in ga neposredna povezanost okolja S podjetjem nc zanima. 'IThIj v sklad so vključeni upniki kot tudi vodstvena sestava in li morajo zahtevali razrešitev hipotek preteklosti in sklad la sistem pozna. Za zagon proizvodnje jw-djetje potrebuje oporo, ker na trgu Nova občinska vlada Kualicijski stranki v občinski vladi, SLS in SKD, sta strankam predlagali, da du naslednjih volitev vlada deluje v sedanji sestavi uh imenovanju novega mandatarja po medsebojnem dogovoru strank. Hkrati predlagata du|H»lnitev sedanje vlade. kapitala nu uživa zaupanja, -za (cm pa bi lahko sta! sklad. Upam, da bo upravni odbor, ki jc končno imenovan tudi z našo pomočjo, določil obseg proizvodnje in priskrbel kapital za ta obseg proizvodnje. Neposredno s tem obsegom je vezana naložba v mestno čist dno napravo. Preden jc Ml prešla v skladove roke, bi podobno lahko ukrepali tudi upniki. ItHla It so nam očitali vmešavanje politike v podjetje. Velik del odgovornosti za usjieli ali neuspeh Ml lahko pripišemo tudi upnikom. JOŽE GRAJ I zadolževanje pri različnih finanč- Liberalizem pomeni grob Zivilskopredelo vatna industrija v soboški občini ima razen Pomurskih mlekarn precejšnje težave. Te so delno tudi odsev položaja kmetijstva pri nas, ki jc podvrženo povsem liberalnemu tržnemu modelu. Kje zagrabiti bika za roge, da ne bo zbezljal. To vas sprašujem kol državnega sekretarja za kmetijst vo? »Mojc I meno v Ulij c uu meslo sekretarja v limclijskcm minisir.stvu jc delno posledica koaicijske pogodbe v vladni koaliciji, kjer smo SKD postavili zahtevo po redefini-ranju sedanje liberalne potilikc. ki za kmelijslvo ni sprejemljiva. Sc huje, mislim, da nam ho naslednjega pol leta uspelo uničiti, kar smo gradili 2(1 let. Ne smemo prezreli, da recimo v letu 1973 še iii- Kako komentirate očitek nekaterih krogov, da deblf^- skrbništvom Gustija Grofa. )| »V čem vi vidite to mojo podložnost. Navsezadnje ’ več kot dvajset let sodelavca in samo zaradi funkcij« ”£ j spremenil svojega odnosa do teh ljudi in njihovega j glede na napake, ki so bile stoijenc, jc g. Grofu 1« priznati, da je za razvoj kmetijstva veliko storil. Tu—. samo za družbeni. ampak predvsem zasebni sektor- I ______za družbeni, ampak predvsem zasebni sektor- (a mogoče izbrisati, zato je nesmiselno govoriti o moji SCi.-K »Sistem ABC Pomurke je po mojem mnenju r.LZpj*^ I 1 j učno zaradi nepovezane trženjske, predvsem ■ 6je. Mi smo bili v tistem £asn eden največjih kupcev I piiel-lK matprtutrtv v nAtrzt^nn vili ^/^lirtnO iC *t“ 1 cijskih materialov v nekdanji Jugoslaviji. Solidno je J tudi finančna funkcija, medtem ko je bila prodaja P* ll decentralizirana, razen zunanje trgovine.« :ccnttalizirana, razen zunanje trgovine.« । Živinore^ko-veterinarski zavod je problematike n • : ematičen predvsem zaradi notranjih medsebojnih odt'^ j blematičen predvsem zaradi notranjih medsebojnih i neselekcijske službe, kajti dobil Seni zagotovila, v'Soboti ostane in da ni nobenih razmišljanj, da bi Ptuj. i 1 bomo mogli konkurirali močno subvencionirani evropski proizvodnji. vendar sc temu moramo prilagoditi ob vrsti značilnosti (tržni sistem. davki, male kmetije). Cilj mora bili dopolnjevanje žc obstoječega.« Podjetniki in obrtniki le en odstotek davkov A li so vas pri naložbah v infrastrukturo, predvsem v ceste, vodile volilne špekulacije, čeprav Je bil zgrajen tudi vodovod r Reltince? »Najprej o špekulacijah volilne baze. Programa demografsko ogroženih v prvotni različici nerazvitih si nismo izmislili v občini. Najprej jc bil nerazvit vzhodni del Goričkega. 'L dopolnitvijo kriterijev jc postalo 70 (xJ,stotkov občine demografsko ogrožene in tako so nastajali naši načrti. Povrh vsega je bilo normalno, da smo sc odločili za vlaganja v ceste na Goričkem, ko pa jc za magistralne ccslc ptiskrbela država Po drugi strani sc mi zdi povsem legilimno. da v svojem volilnem okolju poskušaš narediti Čim več, saj gre za uveljavljanje I r »Natančnega p* nimam, v davkih to P' odstotek, v -»«5»! vkin to J ■■ \ družben'? j- J vodu pa okrog kov.« dcseiil' ■' .te r triada je sousit^'^^^ Podinga, Kaj vas j^. j i F ste prispevali ta , ne gre za inkubactfi* ne gre za niški center? . ložkcir” *.jli »Z našim leli doseči, da hi t® ” .• djctniškomkubaeijsk' jf Takrat smo 41' djetje, ki bi pripra''*^^-mcntacijo za iazpis®5 ji objavljeni na o demografsko iJjt* J inočjih. tako za >i'" kot tudi za kmete, ki so sc za ložbe. Hkrati naj 1” djetje vključevalo in usposabljanja brezposelnih dcla'''^| djctnišlvo in vanj-vedno financira djctniškoinkubaOp’? tako zanj .sc nismo tiJl‘*?, smo prav >.ck v Podingii je ustanovnega 41'- iu JV; I, ,<.. kapil"'}/ Svet Dvojezične osnovne šole I Lendava razp’®^^ delovni mesti: POMOČNIKA RAVNATELJA I POMOČNIKA RAVNATELJA II Kandidati morajo izpolnjevati: - pogoje iz 137 člena ŽOŠ, - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po strokovnem izpitu. OfK* .v/: ___________________________________________ li**?!^ svojem pedagoškem delu dosegali delovne____, da lahko uspešno opravljajo dela in nalog® " J - da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti ravnatelja, da poleg slovenskega obvladajo Se madžarski ježi** Kandidata bosta imenovana za 4 leta. . Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh pO j, na naslov: Svet Dvojezične OS 1 Lendava, KranjČ®'*^ obvestila je 30 dni od dneva objave razpisa. L (it*^ $ yggtnik^4. marca 1993 stran 5 ll I’ s' if t if) Ir I& j* I* lO JP so f iK’ 11» gospodarstvo Ene plače pod led, druge na drsalke j s bilo* interventne Kukoiiudaje v začetku lanskega leta »F --' UHnVTIlUUUJb T »VB«« Bospod plač urejeno s kolektivnimi pogodbami. Za pouarslvoje veliala KnlfkVn&b LfilpLrinnotkrlha 'zst ancnnrliir- ».'.ipouarstvo je veljala splošna kolektivna pogodb>3 m SIVO io pegodte zJposamezne za spbsna kolektivna pogodba za '"J*/^.lavnih posamezne dejavnosti, medtem ko sta ..reiala po- organih in v javnih vzgojnodzobraževalioh zav( določajo s«bna zakona. Po mnenju nekaterih podpisat« p«g doven-previsoke izhodiščne plače glede na sredstva, iz skega jpispodurstva in tudi glede na proracuns k-msTih se -I--- tako se n« 1 j?Sntavljajo plače za dobršen del negospodarstva, prav 'Udi p*-™ ' ' • »'tlelih ii način usklajevanja plač ni bil najprimernejši, saj se je APii«^ __ »1. ■ < • ■ ■ « -B ■ v. __ - . inHacija prenašala v prihodnja obdobja. Vladaje zatii ze Če bomo omogočili zastoj plač, bomo omogočili nadaljnji gospodarski razvoj, je skušal isiti prepričljiv minister Kračun, ki je hkrati tudi zatrdil, da vlada s predlagano zakonodajo direktno ne posega v omejevanje plač, pač pa z zakonom Ic omogoča preverjanje in izvajanje aneksa h kolektivni pogodbi, saj so v njem Ic povzeti kriteriji, ki jih določa že aneks. sovanimi amandmaji sc spreminja 3. člen zakona, ki po novem določa, da se bodo plače v gospodarstvu izplačevale do višine, določene v aneksu, vendar pa tako izračunana osnova ne sme presegati mesečnega obsega sredstev izplačanih plač za januar 1993 brez poračunov za pretekla obdobja. Za negospodarstvo in državno upravo je za prvi tarifni razred določena izhodiščna plača od februarja do maja 23.833 tolarjev, vendar pa tako določen obseg sredstev ne more biti višji od izplačanega obsega sredstev za januarske plače, povečan za rast življenjskih stroškov skladno s kolektivno pogodbo. In kaj določa aneks h kolektivni pogodbi? V 2. točki je zapisano. da se izhodiščne Lr.*®" '«<■ ..v . . r')canie „spela. Drfni uspeh pr^uv ■ sklenilev zafasne kolektivne pogodbe za družbene dejsvnosii, " Pnnuri prekinitev neposredne zveze med plačami v gospodar- predlagala nekatere rešitve, ki naj bi urejale "'eospodarslvu. Po |, "^“''oniistov ženski slovenskih nosti aa p r.1 - povprečne slo-i'; presegajo zmož-epspodarstva in plače vplivajo . Plohle, urenčno spo- zato je potrebno to ‘ttiaiiko čim (Hej Urediti, Tudi makro-‘fotnski okviri .r. !-•- ganih. Gradivo so označili kot zaupno, vendar so pozneje to oznako umaknili. Državni zbor je ta predlog sicer uvrstil na dnevni red, vendar so poslanci zahtevali, da ga najprej lemc- Minister Kračun ni bil prepričljiv Da predstavnik vlade pri tem ni bil preveč prepričljiv, j c pokazala tudi razprava, saj se za interventno zakonodajo niso navduševali niti poslanci vladne koalicije, šc manj pa poslanci opozicijskih strank. Po njihovem zakon inter- '‘Strehi 10 čim Ijito obravnavajo v matičnih okviri za leto 1993 (ii ^ahtcvajn p.?. VkCsr**-' ' 1 '^siriktivne vo- politike, ki 'Ealna bo - da povprečna 3 'sbi realne r dlnriib^i; ■ ne ravni v letu .^.'"'^'kati in vlada so 22. ’'uarja i« 5 -Olja sprejeli dopolnilo u Mektivm pogodbi za gospo-uursivn, ki določa delno uskla-plat z inflacijo s po-eskalacijske lestvice, ki 1® ostrejša od tiste, ki jo '•^huje kolektivna pogodba za dejavnosti- >1 zato bili mnenja, da doseči večjo skladnost obema področjema pa zagotoviti tu " izvaj-anjem dopol pogodba za , isto- tudi nadzor niia. J ■ “^7* *ntlilLntl in so '"ogii zbora do ,1)1' m I 'i 'iiili m o Sprejem načinu obra J^plačevanja plač j?! t Vf.,/ '" osebah L....t“ l'>ac odo o P"’''‘'Jcjo jlpi državnih or- L' (^1 ul plačili) tza ;1|P 1* r\ . j«v plačila na čo KO-nad e 1 i ■ Kr 3 obr. .-■'N.ti plačila na k vsti) fm« (, oiirt' '■ ”1762 ►4 «.1 J' 1' z W V i odborih, O tem predlogu je bilo namreč veliko pomislekov, saj so sindikati in gospo- darska zbornica podpisali aneks h kolektivni pogodbi in bi sprejem tega zakona pomenil intervencijo države na tem področju. Po razpravi v matičnih odborih državnega zbora je vlada pripravila nov predlog o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, pred razpravo o lem pa jc pred poslanci n;i-Stopil minister Davorin Kračun, ki je spregovoril o gospodarskem položaju na prehodu v leto 199.3 ter o osnovnih usmeritvah gospodarske in socialne politike vlade. Celostno gospodarsko m socialno politiko bo vlada sicer pripravila za ventno posega v sistem določanja plač, ki je sicer urejen s kolektivnimi pogodbami in zakoni, saj začasno preklicuje veljavnost listih določil, ki urejajo to področje. Tudi čas, ko se ta zakonodaja sprejema, ni najprimernejši, saj bi bilo potrebno na tern področju administrativno ukrepali že v letu 1992. ko je bil najugodnejši čas Čc želimo, da bo izvaja- za to. nje interventne zakonodaje uspešno, jc namreč potrebno tudi čim prejšnje sprejetje vseh ukrepov inakroekononnske politike. Po trditvah posameznih poslancev vlada s tem zakonom uvaja dvojna merila, saj na eni strani favorizira nekatere strukture, druge pa po- slavlja v podrejen položaj. marčevsko zasedanje drzav- nega zbora, ko naj bi poslanci spregovorili tudi o problematiki kmetijstva, vendar z ukrepanjem na nekaterih področjih po Kračunovih besedah ne kaže odlašati. Sem spadajo tudi osebni prejemki, ki odstopajo od splošnih gospodarskih gibanj in jih jc zato potrebno ustrezno korigirali. Ne vzdrži namreč, da proizvodnja pada, brezposcinosl sc povečuje, ob tem pa plače Se naprej rastejo. TIGOP, d.o.o. Ganeani S7 s teni ignorira tudi socialno parlncrslvo, .saj nc ujKišteva kolektivne pogodbe in dogovora med sindikati in zbornico. Težo gospodarskega prestrukturiranja tako prenašamo na delavec, zakon pa tako rekoč ne omejuje vodilnih struktur, ki Sl bodo šc naprej lahko delile visoke plače. Tudi samih poslancev interventna zakonodaja direktno ne prizadeva in bodo posledice čutili ic posredno. čc bo zaostajala rast plač v gospodarstvu. Čeprav so se načeloma vsi zoperstavljali takšnemu interventnemu načinu poseganja na področje plač, pa jc glasovanje o zakonu vendarle pokazalo, da koalicijske stranke vladni tel.: 421»] UGODNO: • cevi, in; , okrogle, 95S1 1 • Cl' g profilne, 110 SIT kg • cevi, jioeiiikano. od 120 do 140 SIT kg • armaturne mreže od 1.129 do 4.469 S n' kos • vreča .spna 2,77,-50 SIT • vreča inaltita 447,50 SIT • radiator PANEL, 1 m, 12.538 Si'!' CENE SO Z davkom: H ® ^nšnrsiiji. ‘^^nnizaprepfsčst/si^^riskpn^sSih *® 9a v laKarnah, kmetijskih prodajalnah in VGtfirinarplzlK ■^eterinarskih postajah I UP predlog pijdpirajo. Tako je od 82 navzočih poslancev za sprc- jem zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač gla-lo 48, proti pa jih jc bilo sova 33. Kakšne ImUo plače? Zamrznilcv plač velja za vse pravne osebe s področjti nego- spodtirstva, ureja pa tudi izva janjc anck.sa h kolektivni pogodbi za gospodarstvo. / Z izgla- ! i i i BLISK MONTAŽA, d.o.o. PIgsg d 69000 MURSKA SOBOT.; Upravni odbor plače v naslednjih petih mesecih, do vključno plače za junij 1993, povečujejo v skladu z na-, slednjo cskalacijsko lestvico: - do vključno 3-odstotne rasti me.sečno se izhodiščne plače nc povečajo; V primeru rasti cen živ- Ijenjskih potrebščin nad 3 odstotke do vključno 5 odstotkov se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 odstotke izhodiščne plače povečajo za 0,7 odstotka; v primeru rasti cen živ Ijenjskih potrebščin nad 5 odstotkov do vključno S odstotkov sc za vsak odstotek rasti nad 5 odstotkov izhodiščne plače povečajo za 0,8 odstotka; - v primeru rasli cen življenjskih potrebščin nad 8 odstotkov sc za vsak odstotek rasti cen nad 8 odstotkov izhodiščne plače povečajo za 0,9 odstotka. Za valorizacijo izhodiščnih plač v tekočem mesecu se uporabi indeks rasti cen življenjskih potrebščin za pretekli mesec. Zakon, ki so ga sprejeli poslanci državnega zbora, tako ureja zadrževanje oziroma zamrznitev plač, pa tudi izplačevanje najrazličnejših nadomestil. Prvotno predlagani člen, ki ureja nadomestila, seje sicer spremenil in sc tako glasi, da se nadomestila stroškov (dnevnice za službena potovanja, povračila prevoznih stroškov na delo in z dela, nadomestila za nastanitev in prehrano na terenu, stroški za prehrano in druga nadomestila) lahko izplačajo tc v višini dejanskih stroškov v skladu s kolektivno pogodbo in splošnimi akti pravne osebe. Regres za letni dopust za leto 1993 .se izplača največ v Denacionalizacija v gomjeradgonski občini Za zdaj rešenih le 69 od 557 zahtevkov v gomjeradgonski občini ugotavljajo, da je bilo po enem letu od uveljavitve zakona o denacionalizaciji evidentiranih skupno 557 zahtevkov za denacionalizacijo, ki .so jih stranke vložile na sedežu Skupščine občine Gornja Radgona. Pri tem je šlo zlasti za vračilo kmetijskih zemljišč in kmečkih gospodarstev, šaj so zanje dobili kar 536 zahtevkov. Poleg tega je dobila skupna strokovna komisija za denacionalizacijo, ki jo vodi Valerija Prša, še 6 zahtevkov za vračilo zasebnih gospodarskih podjetij, 13 zahtevkov za vračilo stavbnih zemljišč, v dveh primerih pa je šlo za vračilo stanovanjskih hiš. In kako daleč so prišli pri obravnavi posameznih primerov? Glede vračila odvzetih zasebnih gospodarskih podjetij so imeli dve ustni obravnavi, nobena zadeva pa doslej še ni dokončno rešena. Največ dela pa jih je Čakalo pri številnih zahtevkih za vračilo kmetijskih zemljišč in kmečkih gospodarstev. Doslej so uspeli opraviti 251 ustnih obravnav in terenskih ogledov, V 67 primerih so že izdali odločbe oziroma delne odločbe o denacionalizaciji glede vračila nekaj čez 133 hektarov obdelovalnih zemljišč in gozdov. Največkrat je kot zavezanec nastopil Kmetijski kombinat Radgona, d.o.o., ki je terjal vračilo okrog 85 hektarov obdelovalnih zemljišč in gozdov. Vinogradniško gospodarstvo Kapela je zahtevalo vračilo nekaj čez 41 hektarov, občina Gornja Radgona pa vračilo 169 kvadratnih metrov gozda. Komisija je morala zavrniti vračilo skoraj 7 hektarov odvzetih zemljišč, ker zahtevki niso bili dopolnjeni v zakonskem roku ali pa takratni lastniki niso več upravičenci. Od skupnega Števila 536 zahtevkov so ugodno rešili 67 primerov v celoti ali delno, kar pomeni, da 469 zadev Se vedno čaka na dokončno odločitev. Upravni organ, pristojen za vračilo stavbnih zemljišč, je opravil tudi 5 ustnih obravnav za vračilo stavbnih zemljišč in eno zadevo ugodno rešil. Rešena je tudi ena zadeva za vračanje odvzetih stanovanjskih hiš (prejeli so dva zahtevka za denacionalizacijo). Dodajmo Se to, da je ministrstvo za pravosodje in upravo prejelo 7 pritožb na odločbe oziroma sklepe oddelka za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti občine Gornja Radgona. V treh primerih je potrdilo odločitev prvostopenjskega upravnega organa, 4 pritožbe pa Še niso rešene. Poleg tega je bila več kot polovica vseh izdanih odločb izvedenih v zemljiški knjigi, v nekaterih primerih pa so že opravili tudi zapuščinske postopke. MILAN JERŠE Drugič znižan prispevek za zdravstvo Decembra je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zaradi presežkov v lanskem letu predlagala nižjo prispevno stopnjo za zdravstvo, in sicer z 18,15 na 14,65 odstotka. Znižano prispevno stopnjo so poslanci sprejeli januarja, kar pomeni, da so se na računu zdravstvene zavarovalnice presežki zbirali tudi v omenjenem mesecu. Državni svet je bil kljub znižanju mnenja, da je prispevna stopnja za zdravstvo previsoka. Zato so na zdravstveni zavarovalnici konec januarja ponovno začeli preračunavati višino prispevne stopnje, upoštevaje gibanja v gospodarstvu, zaposlovanje, plače, pokojnine. Letos drugič znižana prispevna stopnja za zdravstvo je 13,4» odstotka in tolikšna naj bi bila do konca leta. To je realno znižanje prispevne stopnje v primerjavi z lanskim letom za 3,2 odstotka. Zavod za zdravstveno zavarovanje ob tem tudi dodaja, da se kljub dodatnemu znižanju prispevne stopnje ne bo zmanjšal obseg pravic zavarovancev, kot so jih imeli v lanskem letu. Kmetje prispevajo za zdravstvo po starem Poslanska skupina SKD je državnemu zboru predlagala tudi sprejetje dopolnila k odloku o prispevni stopnji za zdravstvo, in sicer da bi se prispevna stopnja znižala tudi za kmete. Znižala naj višini 60 odstotkov E bi se od 18 na 16,20 odstotka od osnove katastrskega dohodka. zadnjega znanega podatka Za-vfidtt Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni pkiči v gospodarstvu Repu- bilke Slovenije, Gmejiicv pa nc velja za tiste delavce, ki prejemajo plačo poti republiškim povprečjem, vendar regres ne sme presegati 1(X) odstotkov povprečne plače zaposlenih v gospodarstvu Republike Slovenije. RAZPISUJE prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili LUDVIK KOVAČ f i. r Ugotavljajo, da je prispevek teh zavarovancev v okviru celotnih sredstev zdravstvene zavarovalnice skromen, tako da zmanjšanje prispevne stopnje ne bi bistveno vplivalo na finančno stanje zavarovalnice. Znižanje prispevka za zdravstveno zavarovanje pa bi veliko pomenilo tistim, ki sc preživljajo samo s kmetijsko dejavnostjo. Toda predlagano dopolnilo ni bilo sprejeto, to pa pomeni, da za kmete ne velja znižani prispevek za zdravstveno zavarovanje. ----------■--------------- BANKA UHK d.d. Poslovna enota M. Sobota, Slomškova 25, tel. 069 32/801,31/810 ZA VAS OPRAVLJA VSE VRSTE BANtKIH POSLOV OBRESTNE MERE U DEPOZITE B DIREKTORJA PODJETJA za nedototen čas Pogoji izobrazba VI, ali VII stopnje ekonomske ali tehniške smeri, - 5 let delovnih izkušenj. Prijava: Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh od dneva objave. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih zahteva razpis. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali! Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. Začetek dela najpozneje 1. 4. 1993. I. Tolarsko varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece do 50.000,00 SIT do 100.000,00 SIT nad 100.000,00 SIT - nad 6 mesecev - nad 100.000,00 SIT II. Devizno varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev DEM 7,00% 7.25% 7,50% 8,00% R + a% R + 9,5% R + 9,5% R + 10,5% R + 13,5% ATS 7.00 7.25 7,50 a,00 CHF 5,50 5,75 6,00 6,50 USD 2.50 2.75 3,00 3,25 DELOVNI ČAS. Vsak dan od 8.30 do 11 30 in od 14 00 do 17 00 Ob sobotah zaprlo. stran 6 vestnik, 4. marca 1 O tem in onem PREJEU SMO ] ■■ Kdo bo plačal stroške ločenega zbiranja odpadkov v Gornji Radgoni? I Premajhna srca meijasccv iz prašige farme Nemšcak Na farmi Nem^Cak tržijo kmetom plemenske merjasce, ki imajo plemensko samo ceno, za vse drugo, kar se selekcije in zdravja plemenskih živali tiče, pa jim jc prav malo ali celo nič mar. V aprilu 1992 sem na farmi Nemšfak kupil plemenskega merjasca pasme švedski landrace. Cena merjasca jc bila štirikratna vrednosti klavnih prašičev, Merjasec je bil dvakrat zamenjan - reklamiran, tako da je v hlevu že tretji, od katerih še nobeden niti enkrat ni uspešno zaskočil svinje. Vzroki nezmožnosti zaskoka so pri vseh treh merjascih podobni - vnetje sklepov obolelost gibal, predvsem zadnjih noe, pa tudi garje, ki so jih prinesli s farme. Cilj farnie NemSčakje izključno komercialni. PIcroenska vrednost živali je pri njih v drugem ali celo tretjem planu. Na tej farmi tržnih zakonitosti ne poznajo. Živijo še vedno od ideologije, ki jim kot mono]X>lislom prinaša lahek zaslužek na račun kmetov. Sporni merjasec je bil 8. julija 1992. ko je pnše.i moj hlev iz farme Nemščak. star 5 mesecev in 18 dni. V dukumcniih ima podatke, da se je skotil 20. januarja 1992, teža 106kg in z referencami: pleme, pripust in osemenjevanje. Vsi, ki se vsaj malo spoznale na prašičerejo, bos le lahko hitro ugotovili, kaj lahko merjasec pred šestimi meseci starosti naredi pri plemenitve. Dr. Cizej in prof. Černe v svojih knjigah o prašičereji dovolj jasno opisujeta, da mora biti vzreja plemenska, kar pomeni, da mora hiti tako uravnana, da dosežejo živali ob prvi plemenitvi pričakovano težo in da 50 čim bolj pripravljene na dotgo plemenitev. Torej plemenska reja ne sme bili pitanje, saj so plemenski merjasci sposobni za normalno plemensko rabo šele pri desetih mesecih starosti, če so tudi telesno dobro razvili. Teh pravi] na farmi Nemščak ne poznajo, zato bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko plemenskih živali, ki so pred enim le lom bile prodane na farmi Nemščak kmetom, je še v reprodukcijskem ciklusu in njihov proizvodni uspeh v lem let tl. Podatek bi bil gotovo zastrašujoč Republiški sklad za posjx Še vanje živinoreje bi bif najodgovornejši izvesti tako akcijo, da ne bi delil regresa za plemenske živali, ki ne ustrezajo zakonu o ukrepih v živinoreji po Ur. listu 41. 17 z dne -1 7. 1978 v zvezi s čl. 16 in 29 Na farmi NemšČak si zaračunavajo regres 2» vse živali, tudi za tiste, ki gredo po reklamacijski zamenjavi v zakol. Pri prevzemu, >*ODBJR1« plemenskih merjascev na farmi NemSčak zahtevajo pnsoinosi stroke, torej veterinarja Kakšna farsa s strani farme! Pri vseh treh prevzemih merjascev je bil priveden samo po eden merjasec naročene pasme in tako »»ODBIRA«« sploh m možna, ker jc listi merjasec, ki je priveden v danih razmerah, »najboljši« Kje so potemtakem strokovnjaki 5 farme, ki vodijo selekcijsko farmo, če mora nekdo tretji odločati, kaj je dobro in kaj slabo, saj privedejo zmeraj samo enega merjasca in tega si lahko ogledaš s ceste prek farmske ograje na farmskem dvorišču. Iz vsega opisanega sledi, da se moraš zadovoljiti s tistim, kar ti farmarji določijo, pa Če si zadovoljen ah ne, oni so svoj cilj dosegli. Pri vsaki reklamaciji pa že poskrbijo, da ne prideš do boljšega merjasca, ampak do slabšega. Farmarji so pač monopolisti na svojem področju Tudi za prodajo plemenskih živali ima farma Nemščak posrednika, ker je tako njihova monopolna hrbtenica mnogo močnejša S posrednikom močno otežijo postopek, ko se kateri od kupcev odloči za reklamacijo Večina kupcev pa se za reklamado ne odloči ker pi^iznajo, kako se farma NemŠČak na reklamacijo odziva. Žjc pri prvem stiku s farmo Nemščak za reklamacijo prvega merjasca me je predstavnik farme po telefonu vprašal: »Misliš, da bo drugi boljši?« Imel je prav. Ni pa razumljiv odnos in obnašanje KZ Partonka in njenih ustreznih služb, da ne zaščitijo svojega km e la-kooperanta, saj bi imela tudi zadruga pri boljši kakovosti plemenskih živali več zaslužka. Je pač tako, da nosi ves rizik v kompletni proizvodnji kmel-kooperant. Tudi lak rizik, ki je posledica široko*nih služb močnejših. Lahko celo trefim, da KZ Panonka s svojim posredovanjem veliko več koristi monopolislu kot kooperantu. KZ Panonka bi s svojimi strokovnimi službami lahko veliko prisjjevala, da bi iz farme Nemščak prihajale boljše plemenske živali. Pri plemenskih (ne brejih) mladicah stanje ni drugačno kot pri merjascih, saj sem od štirih mladic od prve Rotitve odstavil 12 pujskov, V drugem krogu se je bukala samo ena svinja. Farmarji iz Nemščaka se na moje pozive ne odzivajo. Odgovornim ljudem celo govorijo, da so mi Šli na roko in mi zamenjali dva merjasca. Jaz pa z dokazi trdim, da so mi šli toliko na roko, da so mi dali 3 bolne in za zaskok nesposobne merjasce. Pri vsem tem mi ne preostane drugega, kol da se obrnem na sodišče m prek sodišča zahtevam: , a> vloženi znesek za nakup plemenskega merjasca, b) znesek za krmne dni, ki jih je že prek 220, in c) znesek za izpad v prireji pujskov. KARL SAMPL Kmetje bodo morali »štrajkati«!? Aktivnosti okrog rešitve katastrofalnega položaja, v katerem se je znašlo slovensko kmetijstvo pod taktirko dr. Drnovšek - dr, Kračun, potekajo že dalj časa v okviru Zadružne zveze Slovenije in Slovenske kmečke zveze. Bo zalegel apel vladi, strnjen v šestih točkah, p redno bodo organizirali vseslovenski kmečki »štrajk«? Pomurski predsravniki Slovenske kmečke zveze (Ljutomer, G, Radgona, Lendava in M. Sobota) na zadnjem sestanku v M. Soboti v petek. 19. 2 1993, o lem niso bili prepričani. Menijo, da se sedanja in prejšnja vlada dr. Drnovška ignorantsko obnaša do njihovih težav. Kmetje se dobro zavedajo položaja, v katerem je slovensk'^ družba. S svojimi zahtevami nikakor nc želijo poslabšati položaja delavcev* predvsem naj nižjih slojev, Ne morejo pa razumeti, da vlada kljub stalnim opozorilom dopušča nekontrohraD uvoz kmetijskih prdizvodov. ob lem pa ne poskrbi, da bi bila hrana v naših trgovinah kaj bolj poceni. S takimi potezami vlada samo omogoča bogatenje določenih krogov, svoje, krnele pa spravlja na beraško palico. Jasno je namreč vsakomur, kdor hoče razumeti, da naše kmetijstvo nosi zdaleč preveliko breme stabilizacije. Škoda, ki je je deležno v sedanjem trenutku slovensko kmetijstvo, bo dolgoročno vplivala na pridelavo doma pridelane hrane. Slovenske vasi so se precej zaradi nepravilne politike v preteklosti spraznile. Jih bo la vlada dokončno izpazniln? J n kaj lahko na tem področju stori sedanji kmetijski minister dr. Osterc? Bo uspel prepričati dr, Kračuna, v rokah katerega je določanje oz. dopuščanje cen? Goiovo se (Jr. Osterc spozna na svoje delo. Bodo drugi upoštevali njegove argumente in bo odstopil, če jih ne bodo upoštevali'^ O vseh podrobnostih poteka kmečkega »štrajka« in o vzrokih zanj - kmetje bi rajši videli, da bi s pogovori rešili nastali položaj - bo slovenska ja vnosi pravočasno obveščena. Nadalje so predstavniki kmečke zveze obravnavali pobudo predsednika SLS Marjana Podobnika o javnosti slovenskih plač oz OD, predvsem najvišjih. Popolnoma podpirajo to pobudo. Javno pa sprašujejo slovensko vlado, predvsem ministrico Jožico Puhar, če si upa pripraviti in sprejeli ustrezen predpis o tem. Kaj pa o lem mislijo razni slovenski sindikati? Bodo tudi oni dajali potuho menedžerskemu lobrju? Podpredsednik SKZ Slovenije EVGEN SAPAC VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut. Zlatko Erith. mag. Dalibor Geder Cilka Jakelj, Bajko Stupar, dr Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019. glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064. GPS (trženje) 22-403, telelaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1993 je 900.00 SIT, celoletna naročnina 3,800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, Na podlagi mnenja Minislisiva za informiranje št, 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Sposobnost pobiranja smeli Gornja Radgona jo žo v letu 1992 pripravila vse potrebno za začetek ločenega zbiranja odpadkov. Resda je (rajalo nekoliko dlje, kajti že v letu 1991 se je najprej zataknilo pri sprejemu pripravljenega odloka v skupščini, Nato se niso mogli odločiti za (ne)partnerstvo, ker pa pogovarjanje ne škoduje, so se v lanskem letu večkrat sestali s predstavniki podjetja Saubermacher-Siid. Nastal je Projekt ločenega zbiranja odpadkov v občini Gornja Radgona, kateremu so po besedah direktorja Komunalnega podjetja Gornja Radgona (glavnega in edinega izvajalca) Miroslava Prajndla izhodišča: IKROS (integralni koncept ravnanja z odpaki v Sloveniji) Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora Slovenije, Odlok o obveznem zbiranju, odstranjevanju, odlaganju komunalnih odpadkov in ravnanju z odpadki na območju občine Gornja Radgona( (JO, 1/92) in Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Gornja Radgona (veljaven od 30, 7,1992). V letu 1992 so v Zatji Petrovče tudi naročili 200 240-litrskih plastičnih posod in 20 velikih 900- litrskih kovinskih zbiralnikov za steklo in papir, na katerih sta natisnjena zaščitni znak in napis komunalnega podjetja v Gornji Radgoni. V organiziran odvoz odpadkov je zaenkrat vključenih 35,6 odstotka gospodinjstev v občini; z ločenim zbiranjem odpadkov so začeli najprej v Gornji Radgoni, v letu 1993 bodo nadaljevali v Radencih, v naslednjih dveh letih pa v bolj dostopnih naseljih. Vrednost posod, izobraževanja in propagande (način slednje je popolnoma enak kot pri Saubermacheiju) je 2,2 milijona tolarjev. Denar za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov se je namensko zbiral že prejšnje leto. Tu pa se lahko zgodba o dobrem načrtovanju in izvajanju ločenega zbiranja odpadkov tudi konča. Po prvem mesecu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov oziroma odvažanja papirja in stekla na Surovino 92,07 tolarja za odvoz odpadkov, Ali ne bi bilo gospodarneje, ko bi pobiranje papirja, stekla in tudi drugih odpadkov prepustili specializiranemu podjetju? Odgovor Miroslava Prajndla jc bil: ».., odpadke znamo pobirati tudi mi.« Najvišji organ odločanja v javnem komunalnem podjetju je upravni odbor, v katerem so od petih članov kar trije iz občinske uprave; eden od njih je tudi Matjan Potisk, tačas tudi najbolj odgovorna oseba na oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Gornja Radgona, Povedal je: »Mi smo se ves čas rtd sprejetja odloka d« začetka odvažanja odpadkov pogovarjali, če bi se povezali s kom, ki bi odvažal te odpadke, ker dejansko odvoz lahko opravlja vsak ali pa to opravlja javno podjetje. Potem smo prišli do ugotovitve, da bo najbolje, da O izgubi in njenem krii^' Marjan Potisk povedal: »1^ munala je javno podjetje^ vršni svet bo popolnontal^ nad tem podjetjem, saj ' činski lastnik. Če bo treba®* ‘;nrpmp:niTi in hnniO, spremeniti, jo bomo. ne zaradi ločenega zbiranj^ , padkov. Zaradi tega ne lH* biti draMje. To je lahko* •, - I_ir IT ' pozitivno. Mogoče bo''l'i,: treh mesecih, kasneje pC brez izgube. Strošek za je bil namreč že j v ceni prejšnje leto. Čeč/ , odstotkov manj odvoze* . odlagališče, pomeni, da manj stroškov za vzdržs*' odlagališča. Dolgoročne- ■ veda!« . v In kakšno vlogo je pt'^ I lem odigralo mešano p^, . Saubermacher-Sijd? i si P^4 J trdi. da so z IKROS-om, da zna|% . vP* zbirati odpadke, da pa nosti ni izključeno soi 1 V Mursko Soboto ima gornje- radgonsko komunalno podjetje čez 71 tisočakov izgube. Januarja so zbrali 1.920 kilogramov papirja in za to dobili 4,800 tolarjev ter 3,940 kilogramov stekla, za kar so dobili ! 18 tolarjev, skupno torej 4.918 tolarjev. Njihova »ekonomska plat« ločenega zbiranja za 1. mesec pa je naslednja: 1, priprava in pranje smetarskega vozila in pobiranje odpadkov, 4-krat mesečno 59 823,6« SIT 2. stroški odvoza v Mursko Soboto, 4-krat mesečno 16 012,(H) SIT 3. tehtanje, 4-krat mesečno 800,00 SIT SKDPNi STROŠKI ZA 1, MESEC 76 635, 60 SIT 30.000.kredhno-plačilna kartica ACTIVA v Sloveniji Osem slovenskih bank - med njimi tudi LB - Pomurska banka, d. d., izdaja kreditno plačilno kartico, ki se od Primorja do Prekmurja vedno bolj uveljavlja in razgibava slovensko tržišče. Danes je s kartico možno plačali že na 2600 prodajnih mestih širom po Sloveniji, vendar se ta številka kar naprej veča. Prav tako kot število prodajnih mest, se povečuje tudi število imetnikov kartice. Trideset-tisočo kartico je dobil Pomutec, saj je bila izdana v LB - Pomurski banki, d.d.. Murska Sobota, ekspozitura Črenšovci. Na majhni slovesnosti v ekspozituri in ob kozarčku dobrega lanskega vina je hranilno knjižico, ki je imela vpisanih toliko tolarjev, kot je zaporedna številka kartice, izročil gospodu Vasku Janevu s Srednje Bistrice direktor LB - Pomurske banke, d.d.. Murska Sobota gospod Štefan Hajdinjak. '.Č3'j I »H! Z Rudi Horvat pa I™' j i da je IKROS pravzapf^i. l ubcrmacher-Sud, saj t projekt zmagal na natečaju. Ne zdi se tnu p'’. i so v Gornji Radgoni । zatajili sodelovanje . pomoč pri pripravi zace' ranja ločenih odpadkuVj| -s« se zavezali, da 1 vali. Z njimi imamo P"^ t Nedavno so rta urejenem odlagališču v Hrastju-Moti uredili odpli-njevanje; nekateri posamezniki se pač ne zavedajo, da na že urejen del odlagališča ne smejo vozili odpadkov na svoj« pest. Fotografija: Arhiv Komunalnega podjetja Gornja Radgona Ko od tega odštejejo prihodke, imajo skoraj 72 tisoč tolarjev izgube. V poročilu o mesečnem poslovanju (verjetno pripravljeno posebej za tisk) so zapisati: »SpraSujemo se, kje bomo dobili sredstva za pokrivanje te izgube, saj vemo, da so komunalna podjetja z dr- žavnim odlokom Slovenije omejena pri dvigu cen teh storitev. Morda bo država pokrivala tovrstne izgube ali pa bo uvedla drugačen način financiranja in zbiranja odpadkov (komunalno takso)?!« Občani v Gornji Radgoni prejemajo skupno položnico za opravljanje komunalnih storitev (vodarina, kanalizacija) in v okviru te plačajo krajani v Gornji Radgoni in Radencih po osebi 81,96 tolarja, krajani v zunanjih krajevnih skupnosti pa tisti, ki skrbi za odlagališče odpadkov, skrbi tudi za odvoz odpadkov. Zato oni na to ne bi smeli gledati samo po prvem mesecu, ampak dolgoročno, saj se jim bo to poznalo na odlagališču.« Odlagališče komunalnih odpadkov za občino Goni ja Radgona je v Hrastju-Moti; konce lanskega leta $o ga uredili po vseh predpisih in skupaj s komunalnim inšpektorjem Antonom Ošlajem poskrbeli tudi za ustrezno od pl i nje vanje. Toda ali se ne bi varčneje obnašali, čc bi odpadke vozili na javno (občinsko) odlagališče, kjer bi za vsak kilogram moraii plačati? Sedaj jih nihče ne sili, da odpadke, ki jih vozijo na odla-gliSče, poskušajo Čim bolj selekcionirati in zmanjšati, saj vozijo na »svoje« odlagališče. izjavo o nameri. Mi i vse pripravili, oni pa *^l j os«**. slij«, da lahkn delajo S» t gre za KONCEPT. t vseh odpadkov, (o n’ nje komunalnih odpa^^i ■ iz« lini piija in stekla. Ko kažeš, naenkrat znajo % I delali. Zanje bi bil® ■ če ne bi nič delali in irf v jamo in plačali le dužeija. Prajndl se kar je bilo podpisano če ne bn sodeloval čenč stvari vseeno *' ri' .h en I I’ -J' f nc drugega, bo moral P' projekt.« Zanimivo, c’ pri Saubermcaher-Siif'*^: gali pripraviti tudi material, in to Se ptet’ ;i|,j letom. Sbi - ■ iH™ ■' Saubermacher-Suo zbiranje bioi®’^*‘j^ urejeno :________ padkov in kompost publiSki natečaj p® tudi predlog za zbtrn"!^' čevanje posebnih if .A odpadkov v nriobiIt" 4*^’1 napravi. Gre za koft^^jOv udarja Rudi Horvat, lostno ureditev zbiranja odpadkov, pa gre za zmanjšanje ČL*’’ odpadkov, BERNARDA p >3 Počivališče je lahko tudi drugje, trdijo krajani Tovornjakarji morajo počiv^^*' |U' Ali lahko kdo zaračunava parkirnino tovornjakaijem, ki kemu kmetovalcu -imajo z zakonom določeno, da se morajo vsakih nekaj ur noče več obdelovali te ustaviti? In še: ali je urejanje dodatnih parkirnih proslorv Ijc. zato bi jo bili v BTC-ju v Murski Soboti res najboljša rešitev? oddati ali prodati. Ne površina povsem res ne bo druge možnosti, da potrebam za j . . bi ob magistralni cesti uredili pa k je v neposredni njakov proti BTC-ju skozi počivališče, .mu, c....—-’ • - . ‘ Kot odgovor na trditev (BTC navaja želežf^^uifl rešitev, saj bo takšno početje Marjana Pucka Nekateri občanr menijo, da usmerjanje velikih tovor- mestno ulico ne bo najboljSa rvjv,.. , počivalis^^Fj ■ ihli-^S lokacije tudi železnisk J; ■tl a uuiiev (UlL navaja Cestnega kot prednostni , . , obuta in Prav tako sta v bližin' Antona Slavica iz BTC-ja lokala: prek ceste m smo prejeli kar^dva predloga, niški postaji, ki ga '... ’ - '' “ ' vajo kmalu obnoviti. -lJTi s prineslo koristi le BTC-ju in podjetja Murska Sobota tamakajšnjim gostinskim lokalom. medtem ko bo četrtina mesta Murska Sobota ki ju bomo tudi javno pred-ponoči ob spanec, podnevi pa stavili. Prvi predlog jc prišel v nenehni nevarnosti pred - rvtijciiu uuint” Drugi predlog je TiSinske ulice v 'k z beltinske strani; lam so pre- TiSinske ulice v M“;' pričani, da bi lahko tudi med boli. Če že mora bit' l^Jlr Rakičanom in Beltinci našli lijce tovornjakov * •.'■" . . ' ■ Soboti, je bolje ajo v mesto, lisče tovornjakov; predlagajo namen nekoristen tako majhno nekoristno območje med be- nekdanjem odlagf J mesto, kot je Sobota. Ni res, tonarno in silosi, nekakšen padkov pred gosti^t-^i^j da bi se prometna policija mrtvi kot, ki jc sicer uradno sCT bi to lahko premikajočimi se pošastmi. Kakorkoli: tovornjaki z vseh bif' strani Evrope po njihovem ustrezen prostor za počiva-mnenju ne spadajo v mesto, Jjšče tovornjakov; predlagajo še posebej ne v strinjala s ponudbo BTC-ja za kmetijsko zcmlji<če, vendar hitro. počivališče tovornjakov (ki popolnoma nekoristno; ga bo sofinancirala republika) kot najustreznejše: njihovo mnenje je, da se strinjajo s predlogom samo, če za- ■ rJV* radi visokih silosov je na tem Tako je tudi prav"’ .'jpkjPii imeli pri delitvi .'ir. delu ves Čas senca; betonarna denarja prednost.Ic je zemljo že oddala v najem ...... KG Rakičanu. Ic-ta pa tie- zmaga najboljši 't stran 7 c- bosodala, šolstvo, zdravstvo (v obratno ambulanto ; s problemi iz dela Kf O# K* 0* tako novo zakonodajo dočakalo temeljih' prclr-nc fhestno kot organiziranosti zdravstva. Prav zalo je iim 7"”’ l*®*^** j® obratnimi ambulantami, kakšno kol d “ "^Ta zakonodaja? Imajo možnost obstoja v taki zhDfKiB^ je njihova naveza z delodajalcem zanje, pa ne, ki prihajajo v to ambulanto, zrahljana? tudi Zakon 1» o^zdravstveni dejav-■ da delodajalec organizira oreani zdravstv. opravljanje Sl sti za "^'^tvene dejavno- K •«£I “n’:" ’ *5Hta pa mor ambu- ■ •Tiiiii Ljn zagotavljati naj- li# s mora „ 'J . . ■ ^SČ pa H PTK^obiti soglasje pri-5 lijoča'^.inistrstva, ali če že-C J: opravljati tudi zdravl iPi lip Ittahvi tudi zdruvlienj JlR . 1 - . ' ' e ! Itt 7a liivi na zr h ‘^^finsko konce- dejavnost, fjena ■a. ■sjiiho ;i7i siTLi^c delavce^ . zaprtost« je razum- '■^iso r,r J® razum-dvorivT ambulante v p O^Tatna k "'‘I’ ''"t V obratni ambulanti opravljali tudi kurativni del varstva za naše delavce, se pravi, da smo jih tudi zdravili, smo za to možnost zaprosili tudi sedaj. Zalo si moramo pridobiti koncesijo, na podlagi katere bomo potem lahko podpisali pogodbo Se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Menimo b di, da mora biti enoten ali chosten pristop do bolnika, se pravi preventiva in kurativa, kajti samo preventivno ugotavljanje, ne da bi zdravnik potem takoj tudi zdravil, ne daje rezultatov, potem bi Se naprej lahko zdravili naše delavce in upokojence, seveda pa po pridobitvi koncesije tudi vse tiste, ki bi želeli prihajati k nam. Bolniki namreč imajo pravico proste izbire zdravnika.« — Bolniki imajo možnost proste izbire zdravnika, to pomeni, da ni več obvezno zaha- drugje. Toda iz naše ambulante je odšlo zelo malo pacientov, morda deset, - Kdaj predvidevate, da boste potrebna soglasja tudi dobili? Komisije smo imeli že pred dobrimi štirimi tedni, in ker ni nobenih zadržkov, potrebna soglasja pričakujemo prav kmalu. Gre pač za administrativne poti, ki potrebujejo svoj čas. - Kako dobro je imeti to vez z delodajalcem, ali ta naveza ni obremenjujoča za vas zdravstvene delavce in potem Pritiskov, da ne bi smeli odobravati bolniških dopustov ni bilo in jih tudi sedaj ni. Res je, da smo imeli pri nas sorazmerno malo bolniških dopustov, Toda gostinci zaradi narave dela v delovnem tednu naberejo dosti več ur, proste dni pa potem porabijo za zdravljenje svoje bolezni. Zaradi tega imamo na videz nekoliko manj bolniških dopustov, čeprav naši ljudje ne zbolevajo manj kot drugi. ! Zfl delavce, ki prihajajo jl ((r^ "Ker ■stf sprejetjem ]# ^^^TTiodaje pri nas : jati r obratno ambulanto, ki je Obratna - pri delodajalcu, razen seveda na preventivne preglede. Ali vas je zato zapustilo več pacientov? Naši pacienti imajo možnost, da si, tako kot vsi, izberejo lečečega zdravnika tudi k vam? Menim, da ima to tudi pozitivne strani, seveda pa je potrebno spoštovati vse mednarodno sprejete konvencije. Delodajalec lahko o delavcu zve samo to, ali je zmožen za delo, za daljši ali krajši čas, ali je kaj treba narediti za ohranitev zdravja delavca, ne sme pa izvedeti; zakaj je delavec bolan. Z novo zakonodajo je to še bolje urejeno ali omogočeno kot do sedaj. Moram povedati, da imamo mi z delodajalcem malo problemov, objektivno so problemi pri delodajalcu, ko mora delavcu zagotoviti delo v boljših delovnih razmerah, z manjšimi obremenitvami v času, ko zmanjkuje delovnih mest. ^.V Razdružitev pomurskega ? ^^avstva brez izgub 1 hit 17^ ® poročamo o poslovanju Pomurskega zdrav- s katerimi bi izmerili primer- ksT^tiiBiiL H »hi-LTH L: -----i,:i, ^ost kadrovske zasedbe **‘*^™^' F^Tlamenti pomurskih občin ze kadrovske ■brihtni I ■ Hlisv lilti. J. _ r___________________________ jj' P***'c«T-'n sipfl ' I® si. Po vlad^ Podpisan I--1. plač 7 sindi. „ UuLi c • flt. '''Off. . 4a rtazaj * P»'ncni, da Itc I kolek- Ha pov- ii5i|Kik|e Potrebni in manj potrebni poklici »Tretjina generacije ima napačen poklic«, je v neki razpravi o slovenski brezposelnosti izjavil dr. Ivan SVETLIK (Delo, 24. 10, 1992). Nekateri podatki o poklicnih namerah osmošolcev, o nezaposlenih in kadrovskih potrebah oblikujejo vtis, da tudi v Pomurju položaj ni drugačen od tistega, ki je bil ugotovljen za Slovenijo. Zaposlitev se za mnoge mlade po pridobljenem poklicu odmika v oddaljen čas. Verjetnejša je daljša nezaposlenost kot skorajšnje delo, zato se mnogo več pozornosti namenja količinskemu obsegu nezaposlenosti kot njenim strukturnim vidikom. V Gospodarska slika Pomurja se je zadnjih letih močno spremenila. zaradi manjše obračunane minimalne amortizacije. V Pomurskern zdravstvenem zavodu jc bilo lanskega decembra zaposlenih 1464 delavcev, kar je po! odstotka manj kot leto prej. Ali jc to število zaposlenih primerno, je premalo ali preveč zaposlenih v zdravstvu, bi lahko povedali, ko bi imeli v roki normative in standarde, ki bi veljali za vso Slovenijo in SLUŠNI APARATI-. SIPMFMS -1 v zdravstvu tudi v naši regiji. Teb pa Se vedno ni in plačnik zdravstva, zdravstvena zavarovalnica, plačuje določeno število zaposlenih (nekoliko več, kot jih plača, je zaposlenih v bolnišnici, vendar so to pripravniki in več zaposlenih za določen Čas zaradi nadomeS- - Prav i: obratnih ambulantah imate možnost videti, ali se gospodarska kriza pozna ali odseva v obolevnosti ljudi. Čeprav v Sloveniji še ni raziskav, ki hi potrdile ali zavrnile to odvisnost, pa vendar, kaj vi ugotavljate pri svojem delu? Gospodarska kriza se pozna pri zdravju ljudi. S svojimi problemi pogosto prihajajo k nam in poskušamo jih reševati s pomočjo psihologa, psihiatra in drugih zdravstvenih služb. Čeprav je vzrok drugje, v gospodarskih odnosih. Nimamo kaj skrivati, ljudje so zaskrbljeni za delovno mesto. Bolj jih skrbi negotovost, ko ne vedo, kaj bo, kot pa relanost, četudi nič kaj lepa. Nimam pa občutka, da bi zato na veliko zlorabljali zdravstveno službo, V stiski enako reagirajo tako delavci iz proizvodnje kot na vodilnih delovnih mestih. Res je, da tovrstnih raziskav pri nas ne opravlja še nihče, zbirajo pa se. potrebni statistični podatki, čeprav nam je tu z izbiro zdravnika zadeva pada v vodo. Na delovno mesto tako več ne bomo mogli vezati obolevnosti. Da bomo temu lahko sledili, bomo morali vzpostaviti stik med iečečim zdravnikom delavca in službo medicine dela. Probleni, ki ga tudi moramo videti, je invalidnost. Delavce pošiljamo na ocenitev invalidskim komisijam in zanimivo bi bilo pogledati odgovore delodajalcev na vprašanje, ali imajo primerno delovno mesto za delavca, Večina jih odgovarja, da za delavca nima delovnega mesta. Kriteriji učinkovitosti selekcionirajo podjetja na tista, ki Še imajo delo in trge, in tista, ki životarijo oz. izginjajo. Novih delovnih mest je malo, zato se pritisk nanje povečuje. V tem položaju je zanimivo pogledati, kako se na spremenjene razmere odziva izobraževanje v srednjih šolah, ki so bile vedno na j po m e m bnej ši k a dro vsk i vir. Vpisane zmogljivosti pomurskih srednjih šol se niso bistveno spremenile. Postavlja se načelno vprašanje, ali razmerja, postavljena pred leti, ko je bila gospodarska sestava drugačna. Se ustrezajo? Za šol. letu 1993/94 je predviden naslednji obseg vpisa v pomurske srednje Šole: Šola (program) Število oddelkov v tujih žepih... tisti, ki se znajde, se napaja pri tistem, ki se zna odrekati, odlagati užitek in zadoščenje (B. M. ZUPANČIČ - Razgledi, 4 12. 1992). Z reali te to se mladi in starši srečajo tedaj, ko pridobijo poklic in 'iščejo delo. Sola zapre za njimi vrata in preusmeri svojo pozornost k novim generacijam (vpisu). Nezaposlenost ali pa nižja kakovost njenih izobrazbenih produktov nanjo nimajo povratnega učinka. Mladi pa iščejo delo, najprej v svojem poklicu, tudi čakajo nanj po več let, nato tisti, ki so eksistenčno k temu prisiljeni, znižajo svoja delovna pričakovanja in iščejo »kakršno koli« delo. Naj to ilustriram s konkretno izkušnjo kadrovnika: Mura je eno redkih podjetij, ki še vedno zaposluje nove delavce, zato je pritisk nezaposlenih na kadrovske potrebe velik. Zanimiva je paleta poklicev teh kandidatov. Brez objave potreb po delavcih je v zadnjih treh mesecih prisjreio v kadrovsko službo 180 vlog za čanj). MH MAJDA HORVAT 7U0IV I UGODHE CENE SLUŠNIH APARATOV, test In možnost manJSIti popravil pri raSem avdiotehnihu - gimnazija - ekunumski tehnik - upravni tehnik - poslovni tajnik - trgovec - gostinci - kmelijci - zdravstveni tehnik - kovinatji - strojni tehnik - elektrikar elektronik - konfekcijski tehnik - konfekcionar Skupaj: 10 6 1 2 3 5 5 3 6 3 2 2 5 52 delo. V tej ponudbi je 60 nekvalificiranih delavcev, 50 kovinarjev, 10 gostincev, 10 kmetovalcev, 8 prodajalcev itd. Ko te mlade ljudi povprašamo, za kaj se niso prej odločili za konfekcijske programe, ko zdaj v njem iščejo nekvalificirano delo, so odgovori izmikajoči se. Dragi in dolgi so taki zaposlitveni ovinki, tako za družbo kot posameznika. Delovno intenzivne dejavnosti nikdar niso bile del narodovega ponosa in vedno so se našli preroki, ki so jim obljubljali propad zaradi prevlade visokodonosnih tehnologij in razmah storitvenih dejavnosti. Morda pa jih je ohranilo prav to, da so morale živeti iz lastnih tnofi? Zato se mi zdi vredno opozorili, da so še tukaj, da toliko in toliko Pomurcem dajejo kruh in popravljajo nič kaj ugodno gospodarsko sliko regije. Kljub povečani konkurenci in recesiji imamo tekstilci trge in delo, povprečne slovenske plače in zadovoljiv delovni standard, In trdno namero, da vzdržimo pritiske ter zahteve kupcev in države. Zato nam ni vseeno, da se je v poklicnih namerah le 7,6% letošnjih osmošolcev odločilo za vpis v tekstil nokonfekcijske programe. In še manj razumemo, da se interes zmanjšuje od 14,8% generacije v letu 1987 na vsako leto manjši delež. Naj to pomeni, da bomo še tukaj začeli krčiti število V primerjavi s stanjem pred več kot petimi leti, ko je bila stopnja zaposlenosti še bistveno večja, so se povečale vpisne možnosti na gimnazijah, v ekonomsko-uprav-nih programih, zdravstveni šoli in morda še kje. Na prvi pogled je videti, kot da se šole ne menijo za to, da so se nekatere dejavnosti, npr, kovinska in elektroindustrija, v zadnjih letih temeljito skrčile in zlepa ne bodo odpirale novih delovnih mest. Je mogoče, da se tudi otroci in njihovi starši ne sprašujejo, kako bo z delom po Šolanju, Odločitev za poklic naj bi sicer bila stvar globljih nagnjen posameznika, vendar je znano, da je vsak človek sposoben za več različnih poklicev in realno je, da bo upošteval razmere. Ob koncu leta 1992 je bilo v pomurskem gospodarstvu zaposlenih 27.024 delavcev, skupaj z ostalimi področji pa 37.491 (negospodarstvo 6,105, zasebniki 1.864, svobodni poklici 164, delavci pri zasebnikih 2.,134) Od tega je 7.800 zaposlenih v tekstilnokonfekcijski in obutveni industriji, kar pomeni 28,9% zaposlenih v gospodarstvu ali 20,8% vseh zaposlenih v regiji. Za poklice, ki jih potrebuje ta dejavnost, pa se letos odloča le 7.8% generacije. Od kod bodo ta podjetja dobila dobre strokovno usposobljene delavce? Srednje Sole so avtonomne, zain-leresirane za količinsko in kakovostno čim boljši vpis. Očitno ni tačas nobenega usklajevanja med gospodarskimi in šolskimi resorji na vladni ravni. »Gospodarstvo krvavi iz vseh ran.. Od leta 1987 je izgubilo 26.1% delovnih mest, negospodarstvo pa le 3,77%« (dr. .M. kos. Delo 1,1 2. 1993), zato na problem neskladja med kadrovskimi prilivi in lastnimi potrebami lic reagira. Redka podjetja, ki Še normalno poslujejo, so v enako podrejenem položaju do države in paradržavnih insiiuicij, kot so bila v najslabSili delovnih mest? Saj vendar ni mo- goče verjeti, da lahko Pomurje, Slovenija še naprej krči Število zaposlenih v gospodarstvu (lani se je to število skrčilo za 45.400 delovnih mest) in jih povečuje v financah, družbenih skupnostih in poslovnih storitvah (lani se je število povečalo za skupno 18,2%) in bo tej deželi to prineslo blaginjo?! Visokim stroškom strokovnega izobraževanja mladih za poklice, ki jih družba ne bo potrebovala v takem obsegu, kot se zanje šolajo, je treba dodati Še stroške preusposab-Ijanja za poklice oz. dela, ki se Že oz. se bodo verjetno ponujala na trgu dela. Preusposabljanje je običajno namenjeno manj zahtevnemu delu, kar pomeni, da posameznik ne zamenja le poklica, pač pa se mu zniža tudi raven zahtevnosti dela. Porabljen čas, trud in denar - družbeni in osebni - so v teh primerih mnogo večji od končnega tezultata. O tem, kakšno je zadovoljstvo tistih, ki morajo po taki zaposlitveni poti sc nihče ne sprašuje, Kaj in kje bodo jutri ljudje delali, da bodo bogatejši oni in njihova skupnost - to je vprašanje, vredno tehtnega razmisleka. Ni dobro zaradi goztla ne videti dreves, v nezmožnosti hitrega leševanja nezaposlenosti biti ravnodušen do prihodnjih delovnih potencialov, se počutiti (kot šola) samozadost- Vzgojno-varstvani zavod Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1993/94 v oddelkih dnevnega varstva: 1 vGANČANlH-8.3,1993 od 13. do 15. ureza otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 2. v LIPOVCIH-9. 3.1993 od 13. do 17. ure za otroke od 3 leta do vstopa v osnovno šolo 3. v RAKIČANU - 10. 3. 1993 od 13, do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno Šolo 4 v DOKLEŽOVJU-11 3.1993 od 13. do 17. ure za otroke od 3 leta do vstopa v osnovno šolo 5. v BELTINCIH - 12. 3. 1993 od 13 do 17, ure in 13. 3 1993 Od e do 12 ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 6 v BAKOVCIH- 15 3 1993 od 13. do 17. ure za otroke od 2. teta do vstopa v osnovno Šolo 7. v KROGU -16.3.1993 od 13. do 17. ure za otroke Od 3. leta do ' vstopa v osnovno šolo 8, v MARTJANCIH -17.3. 1993 od 13 do 17. ure za otroke Od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 9. na MELINCIH - 18. 3.1993 od 13. do 15. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šoto 10. na PUŠČI-19.3.1993 od 9. do 11. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 1 1 v MURSKI SOBOTI - od 22. 3 do 26. 3 1993 od 9. do 11. ure in od 13. do 16 ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo V Murski Soboti bo vpisovanje v enoti v Gregorčičevi ul. 23. I I TRITON 3000, trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem avdio-gramu... SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA-SOBOTA Lendavska 6 Telefon: 21 703 ŠIIMEhS Inf ob sredah: tel. (062) 513 698 od 19. do 20, ure il ttMi.iv do 4-, -, ■-11 / ■'M lT'nf i" I ^Ttiniš JO varstvo ib ''H|q /t;l V ■ b: ''tirni »■■■■ni na "lisnc 'olarjov is, iBr, 4* tr*. I, v M?'"!: cJ Miu ''^rialtie l^li tildi ‘'"■hku. . Za ■ Mury "^'to si osh. '■^1 ki ■ o Pa ■ hb ^Hfi. J "Tl bod, je j;‘'''Hn)v;, " I: I iu ^o ra- Uii/H I I ' '"Hiij.sa . k. tudi Svet Skupnosti vzgojno-lzobraževalnih zavodov Lendava razpisuje prosto delovno mesto VODJE SKUPNOSTI VIZ-a LENDAVA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - višješolske izobrazba ekonomske ali pravne smeri. ... najmanj 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in strokovne sposobnosti. Kandidat bo imenovan za 4 leta. ■ Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Skupno,rti VIZ-a Lendava, Kidričeva '. Rok obvestila je 30 dni. 1 I I I časih socializma. Marsikdo še vedno vidi v njih delovno intenzivne »garaške-- tovarne, primerne za tlelo nižjih socialnih slojev. Ne gre morda za čudno sprevrženost vtednot ki jih okolje prek staršev, šole, nicdiiev nehote vceplja mladim? nega in odvezanega odgovornosti za količino (in kakovostj svojih po-V li ^^in L1-1 .. f,1^1,, r klienih izdelkov. . Statu-ricga vrednot c n ja poklice', || in Jel:, na bolj in ni:inj ugledno kljub povečanim družbenim pro-I' blerioiu ni nič mnuj kot včasih. I »Ker jc 11'iid pospil neiiuulcrcn. ga je nadomestil glagol .,ziiajti se«, špekuliictja in sistemsko gledano ;pvLLil;icii:i pomeni. Ja cela Jružb.i I stoji v kropu. liuJjc pa imajo roke I' IVANKA KLOPC K' elektro ^iktalian . Mlajtinci 41, tel. (069) 48 372 1 vestnik, 4, marc^ •• ■Ja stran 8 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi V tednu med 23. 2. in 1, 3. 1993 je Čutiti ponovni vzpon tečajev obveznic, kar bi lahko pripisali govoricam o devalvaciji, po skoraj treh tednih padanja tečajev obeh SKB delnic, pa se je ponovno pričel nujen vzpon. V tem tednu ni bilo prometa z vrednostnimi papirji z izkoriščeno davčno olajšavo. Uvrščena kotacija 1 - ubvezitice Enotni tečaj obveznice RSL je 23,2 padel za 0,3 odstotne točke in pristal na 111,6, prometa pa je bilo za kar 12943 lotov. Tudi naslednji dat) je njen enotni tečaj ostal na nivoju prejšnjega dne pri prometu 5751 lotov, V četrtek pa je njen tečaj poskočil za kar 2,1 odstotne točke in pristal na 113,7 pri prometu 5685 lotov, v petek pa po-novtto padel za 0,6 odstotne točke (113,1), ko je bito s to obveznico za 7069 lotov prometa, V ponedeljek, 1. 3., pa je njen enotni tečaj ponovno narasel, tokrat na 114,3 pri prometu 6412 lotov. Tako predstavlja porast v celem tednu 2,7 odstotne točke. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v teku tega tedna porasel za 2 odstotni točki. Tako je porasel 23. 2, z 89,5 na 89,8, prometa s to obveznico pa je bilo za 338 lotov. Naslednjega dne je bil njen enotni tečaj enak, prometa pa je bilo za 571 lotov. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno narasel in sicer na 91,1 pri prometu 1321 lotov, v petek pa na 91,2 (2021 lotov). Rast tečaja se je nadaljevala tudi v ponedeljek, ko je dosegel 91,5 (1428 lotov). Uvrščena kotacija II - obveznice Obveznica Mesto Ljubljana je 23. 2. rahlo padla iz 93,0 n 92,9 pri prometu 341 lotov, naslednjega dne pa so bili z njo prijavljeni aplikacijski posli s 53 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 93,8 {-(-0.9 odst. t,). Tudi v četnek je njen enotni tečaj nekoliko ]X>rasel in sicer na 94,0 pri prometu 73 lotov. Na tem nivoju je nato ostal vse do ponedeljka, prometa z njo pa je bilo v petek za 112 lotov, v ponedeljek pa za 19 lotov. Uvrščena kotacija II - delnke Delnica Lek je v tem tednu rahlo padla. Tako je njen enotni tečaj 23. 2, padel iz 15.600 na 15.281 (-319) pri prometu 104 lote. V četrtek, ko se je ponovno trgovalo z njo, je ponovno padla, tokrat na 15.177 pri 172 lotih prometa, v petek pa na 15.166 pri 216 lodh prometa. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu porasel za 2 odstotni točki, med tednom pa je kar precej nihal. Tako je 23. 2. rahlo porasel na 90,1 (-1-0,1, odst, točke) pri 840 lotih prometa, v četrtek porasel za kar 2,3 odstotne točke na 92,4 (219 lotov), da bi v petek padel za kar 1.6 odstotne točke in pristal na 90,8 pri prometu 276 lotov, V ponedeljek pa je njen enotni tečaj ponovno ]x>raseL tokrat na 92,0 pri kar 1183 lotih prometa, posamezni posli tega dne pa so bili sklenjeni po tečajih od 90,0 do 94,0. ' 24. 2, se je po dvajsetih diieh ponovno trgovalo z obveznico Ju-teks, prijavljeni so bili namreč aplikacijski posli s to obveznico jx» tečaju 103,0 (-t3,0 odstotne točke) s 30 loti, pravtako v petek, ko je bilo za 21 lotov prometa, tečaj pa ■ o z w o H I i C«cta prvih Porcev IL Brctk« TdefaKS: O6Oe StovMsha CMts S4. Ljubtona VOd Ol iss. IbMakS: 061 etooo ■MUtBIlCt ttMKBOe ParUiaiHlu cKtB 3-S. 62000 ttartb«’ -0 062 29-4«O TcKfakt 062 26-460 je ostal nespremenjen, V jx»nede-Ijek pa je bilo s to obveznico za 260 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je padel za 1.0 odstotno točko in tako pristal na 102,0. V tem tednu se ni trgovalo kar s petimi obveznicami iz prostega trga in sicer z obema LEK-ovima obveznicama, z obveznico Lesnine, Metalne, Yulona. Obveznico Lesnina so investitorji ponujali po maksimalno znižanem tečaju (dovoljenih 10 odstotkov) 67,0, vendar kupcev zanjo niso našli. 25. 2. je enotni tečaj obveznice Občina Laško porasel za 1,4 odstotne točke in se izoblikoval na 75.0. prometa pa je bilo za 20 lotov. V petek je njen tečaj sicer padel za 1,0 odstotno točko (74,0) pri prometu 296 lotov, vendar so že v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli njen enotni tečaj ponovno dvignili, tokrat na 75,7 (KM lotov), tako da je ta obveznica v tednu dni porasla za 2.1 odstotno točko. Nasprotno pa lahko ugotovimo pri obveznici Občina Zagorje, ki je rahlo padla (-0,2 odstotne točke) na 77,4 pri 140 lotih prometa, nato rahlo nihala s jrorastom v sredo na 77,6 pri 26 lotih prometa in v četrtek s padcem na 77,3 pri 80 lotih prometa in petek 330 lotov, da bi v ponedeljek ponovno dosegla tečaj 77,4 pri 331 lotih prometa. Porast enotnega tečaja je zabeležila tudi obveznica PTT Nova Gorica, veiKlar pa je promet z njo dokaj skromen. Tako je bilo z njo 23. 2. za 10 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je porasel iz 81,0 na 81.5, V četrtek je bilo s to obveznico za 20 lotov prometa, tečaj pa je porasel ponovno za 0,5 odstotne točke (82,0), prav tako tudi v ponedeljek. ko je porasel na 82,5, prometa z njo pa je bilo za 20 lotov. Obveznica PTT Ljubljana je neznatno porasta 23,2 (-i-0,I odst, t.), njen enotni tečaj se je tako izoblikoval na 99,1 pri 924 lotih prometa, nato pa cel teden ohranila stabilen tečaj. Od srede do petka so bili po tem tečaju prijavljeni aplikacijski posli, skupni promet vseh teh dni pa je bil 151 lotov, v ponedeljek pa je bilo za 73 lotov prometa. Za 1,9 odstotne točke pa je padel 23,2 enotni tečaj Rogaške l in se izoblikoval na 85,9, prometa z njo pa je bilo za 60 lotov. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel še za 0,4 odstotne točke (85,5) pri prometu 531 lotov. Po enakem tečaju so bili sklenjeni tudi posli v petek, ko je bilo s to obveznico za 88 lotov prometa. Skupni padec tečaja te obveznice v tem tednu je torej 2,3 odstotne točke. Po 3,2 odstotnem padcu enotnega tečaja obveznice Rogaška 2 v prvih štirinajstih dneh februarja, pa sedaj ta obveznica drži stabilen tečaj _45,0, skupni promet tega tedna pa znaša 182 lotov. 25. 2. sta 2 lota obveznice Rogaška blagovna zamenjala lastnika po tečaju 16,500, kar pomeni, da je tečaj ostal nespremenjen od 19, 2., ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico. Prosti trg - delnice Delnica Dadas v tem tednu beleži rahlo naraščanje. Tako je 23. 2. porasla z 21.217 na 21,500, prometa z njo pa je bilo za 51 lotov, naslednjega dne so zamenjali lastnika 3 loti te delnice po enakem tečaju, v četrtek pa je njen tečaj ponovno rahlo narasel in sicer na 21.607 pri 44 lotih prometa, V petek je zamenjalo lastnika 13 lotov te delnice po tečaju 21.645, v ponedeljek pa s to delnico ni bilo prometa. Delnica MK Založba je 23. 2, padla iz 2805 na 2730, prometa z njo pa je bilo le za 22 lotov, V četrtek je ponovno rahlo padla na 2700 pri 146 lotih prometa, da bi v petek ponovno porasla, tokrat na 2791, ko je bilo z njo za 480 lotov prometa. Z 38 loti delnice NIKA je bil 23. 2. sklenjen aplikacijski posel po enakem tečaju kot predhodnega dne (36651), naslednjega dne je njen tečaj porasel na 36.737 pri 236 lotih prometa, v Četrtek pa je njen tečaj pričet jradati, najprej na 36000 pri 122 lotih prometa, nato v petek na 35489, ko je bil z njo prijavljen aplikacijski posel z 9 loti, v ponedeljek pa ua 35000 pri 20 lotih prometa. Po tednu dni, ko se z delnico Rogaške prednostna ni trgovalo, je enotni tečaj te delnice 25. 2. padel za več kot 8 odstotkov in pristal na 2430, prometa pa je bilo za 20 lotov. V petek je bil prijavljen s to delnico aplikacijski pose! po enakem tečaju, prometa pa je bilo ponovno za 20 lotov. Aplikacijski posel je bil prijavljen tudi v ponedeljek, prav tako po tečaju 2430, prometa pa je bilo za 30 lotov. Po treh tednih nenehnega padanja tečaja delnice SKB redne, pa ta delnica v tem tednu beleži ponovno naraščanje tečaja. Tako je njen enotni tečaj 23. 2. porasel iz 10201 na 10624, prometa z njo pa je bilo za 380 lotov. Naslednjega dne je njen tečaj ponovno porasel tokrat na 11000, v Četrtek pa celo na 12100, kar pomeni maksimalno dovoljeni porast 10 odstotkov (104 loti). V petek je njen tečaj porasel na 13106 pri 428 lotih prometa, v ponedeljek pa na 13450 pri 60 lotih prometa. Delnica SKB prednostna pa je pričela naraščati z enodnevnim zamikom. Tako je ta delnica 23. 2. zabeležila še padec iz 12623 na 12143 pri 318 lotih prometa, naslednjega dne je porasla na 12720 (466 lotov prometa), v Četrtek že na 13610 pri 1007 lotih prometa, v petek pa na 14157 {8W lotov). V ponedeljek je ta delnica ponovno narasla na 14569, prometa z njo pa je bilo za 498 lotov. TONČKA BOŽINOVIČ Podaljšana nega za otroka Zdravniška komisija druge stopnje bo zaradi spremenjenega zdravstvenega zakona v izjemnih ali posebnih primerih podaljšala čas bolniškega dopusta za nego otroka do največ Sest mesecev. Dopolnjen je torej trideseti člen zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je staršem dovoljeval, da so lahko bili doma pri otroku zaradi nege Štirinajst ali največ trideset dni. Otroški izbrani zdravnik bo torej pripravil predlog za prvostopenjsko zdravniško komisijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. ta pa bo fiotem pripravila predlog za podaljšano nego otroka. Drugostopenjska komisija bo to odločitev potrdila ali zavrnila. Recept ali naročilnica še vedno potrelma za očala in druge ortopedske pripomočke Ali zavarovanec potrebuje ortopedske pripomočke, praviloma mora ugotoviti ustrezni zdravnik, specialist, ki zavarovanca zdravi. Ta mu potem predpiše recept ali naročilnico za ustrezni pripomoček. Brez tega dokumenta zavarovanci pripomočka, na primer očal, na račun zdravstvene zavarovalnice ne morejo dobiti, čeprav so plačali premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Se pravi, da so se dodatno zavarovali. Do kakšnih in katerih pripomočkov pa so zavarovanci upravičeni, je Se vedno navedeno Odhod k Zdravniku ; ■ I v posebni prilogi k Samoupravnemu sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva. Če niso prostovoljno zdravstveno zavarovani, zdravstvene storitve doplačajo tudi ostareli, invalidi in drugi Že večkrat smo zapisali, da se morajo prostovoljno zdravstveno zavarovati tudi invalidi, ostareli, prejemniki socialnih dajatev in drugi. Če se želijo izogniti doplačilu zdravstvenih storitev, ko jih bodo potrebovali. Doplačati pa jim jih ni treba le. ko gre za nujno zdravljenje. Zavarovane osebe po 25. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju so invalidi in druge osebe, ki jim je po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali vseh življenjskih funkcij, invalidi z najmanj 70 odstotki telesne okvare in osebe, stare nad 75 let, ter tiste, ki izjrolnju-jejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu. Nujno zdravljenje bolezni alt poškod (za katere naštetim zavarovancem ni potrebno doplačati zdravstvene storitve) so storitve oživljanja, ohranitve življenjsko pomembnih funkcij in preprečitev izkrvavitve, preprečevanje nenadnih poslaf^anj zdravstvenega stanja, storitve pri kroničnih boleznih, katerih opustitev bi vodila v invalidttost, v okvaro zdravja alt celo smrt. zdravljenje vročičnih stanj prečevanje širjenja iiB^. zdravljenje oziroma prept®^ zastrupitev, zdravljenje in izvinov kosti ter drugih r škodb ter predpisovanje v zvezi z navedenim. i J l druge zdravstvene storitve p* . t šteti zavarovanci po 25. □ motajo doplačati. Če sevea^’, t prostovoljno zdravstveno t Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha ODPRITE TEKOČI RAČUN PRI NAŠI BANKI Tekoči račun CA - NB je drugačen od doslej znanih. Sredstva na računu so dobro obrestovana. Obrestna mera se oblikuje glede na povprečen dnevni saldo na tekočem računu. Dnevni saldo v tolarski protivrednosti do 300 ECU (pribl. 36.000 SIT) Stopnja obrestovan ja od 300 do 500 ECU (pribl. 37.000 - pribl. 60.000 SIT) nad 500 ECU (pribl. 60.000 SIT) 0,75 R R R -5% (letna obrestna mera) Na tekoči/) računih nimamo limita, fafiko pa dobite posojilo na računu do vičine 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Oglasite se v naSi Poslovni enoti v Murski Soboti, Lendavska tt, kjer dobite dodatne inforrnacije. vani. Zdravila z vmesne listt z doplačilom za otrokCt mladino, študente, socialno ogrožene Devetdesetega leta je b)l^ jet sklep o predpisovanju 2“'^^ ki so registrirana pri nas predpiše zdravnik, Zdra*^ svet Republike Slovenijf^ kovni organ, predlaga ; zdravil na pozitivno, vnieS negativno listo. * Zdravil s pozitivne Ifst® plačujejo otroci, mladini’ . dentje ter zavarovanci, ki čali premijo za prosiok' zdravstveno zavarovanje-Zdravila z vmesne liste L lovične vrednosti morajo čati otroci, mladina, S"' I** čati otroci, mladina, socialno ogroženi, ne pa vaitci, ki imajo sklenjcu^L/ voljno zdravstveno zavar®? Ždravila z negativne rajo plačati vsi zavarovanja loti, četudi jih je predpisa'' > nik na recept. Teh zdravila čajo samo tisti zavarovan®'' se prostovoljno zavaroval’ - ket nadstandard. Kako bomo plačevali davek DOHODNINA (2) — - V prejšnji številki Vestnika smo obnovili svoje znanje o dohodnini in ponovili, kaj je ta davek in kdo, kdaj, zakaj in kako ga plačuje. Danes povejmo čim več o izdatkih, ki so odbitna postavka po znanem 7, členu Zakona o dohodnini. Določene izdatke po 7. Členu (1. do 13, točka) zakon dopušča uveljaviti koc odbitne. S temi izdatki si zmanjšamo osnovo za dohodnino, torej davčno osnovo. Davčna osnova je vedno tisti znesek, od katerega izračunamo davek. Čim manjša je davčna osnova, tem manjši je davek, npr. 19% od 1.100 tolarjev je 209 tolarjev državi, 19% dohodnine od L0(W tolarjev osnove pa je le 190 tolarjev državi. Glavna želja davkoplačevalca je torej. Čim bolj znižati svojo davčno osnovo, Da ne bi kdo zaradi davčnih namenov zapravil vseh svojih dohodkov za izdatke, ki bi jih uveljavljal kot odbitne postavke in bi bila njegova davčna osnova ; (in tako tudi davek 0). države pač dovoljujejo zmanjšanje davčne osnove le v določeni višini, pri nas je to 10% davčne osnove. Nameni, za katere lahko imamo te izdatke (zneske iz računov, položnic.,.) in jih zapišemo v svoji davčni napoved) kot odbitno postavko, so: nakup obveznic, delnic, vloge v podjetja in zadruge; vložek v osnovna sredstva pri zasebnikih: sredstva, vložena v preureditev prostorov v turistične namene (npr. turistična kmetija), v graditev in obnavljanje gospodarskih poslopij in sredstva za nakup kmetijske mehanizacije in naprav (zmanjšana za sredstva znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva); reinvestirani del udeležbe v dobičku; sredstva, porabljena za nakup alt gradnjo stano- ture, izobraževanja in vzgoje ter športa, umetniških del; članarine političnim strankam in sindikatom; prostovoljni denarni prispevki in darila v naravi za humanitarne. kulturne. znanstvene, športne. ekološke in religiozne namene ter invalidskim organizacijam. V napovedi smemo uveljavljati le izdatke, ki smo jih imeli zase, razen nakupa šolskih knjig in pla-6la zdravilišča - te izdatke uveljavljamo tudi za svoje vzdrževane otroke oziroma člane (ki so napisani na isti davčni napovedi). Za vsak izdatek moramo imeti dokazilo z našim imenom, izdatek pa je moral nastati od L 1, 1992 do 31. 12. 1992, Pri tako rekoč vseh namenih, za katere lahko svoje izdatke uveljavljamo kot odbitne postavke in pri tako rekoč vseh izdatkih, za katere imamo shranjene račune, smo marsikdaj lahko v dvomih. Ali je ati ni izdatek, ki bo priznan kot odbitna postavka? Ali bom storil prav, če bom uveljavljal olajšavo za določen izdatek in ali bom storil narobe, če določenega izdatka ne bom uveljavljal, saj bi ga morda lahko? Odgovora za vse možne izdatke ni mogoče zapisati, saj je stvari preveč. Lahko se držimo nekaterih načel: L Država nas hoče s temi možnimi odbitnimi postavkami vzgajati, Ko dvomimo, si torej poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je določen izdatek s stališča države družbeno koristno trošenje denarja (npr. izobraževanje je, zabava ni, šport je, povečana socialna varnost državljanov je. avto in bencin nista ipd,), 2. Dobro je poznati tekst 7. člena Zakona o dohodnini, in sicer od besede do Iresede. 3. Nihče nam ne to zameril, če jat) pametno in v smislu zapisanega v zakonu? 7, V napoved vpišite vse zneske izdatkov, za katere veste alt ste presodili, da so odbitna postavka. Ob morebitni kontroli, ki lahko doleti vsakega od nas, bo treba pokazati tudi dokazila za te izdatke, Pri tem se vam bo lahko zgodilo, da ste kot odbitno postavko navedli izdatek, ki mednje ne sodi in za ta izdatek vam to davčna osnova povišana (in zato vam to odmerjena višja dohodnina). Če imate v davčni napovedi »rezervne« olajšave, tega problema verjetno ne bo, saj boste imeli pravih izdatkov Se vedno dovolj, da boste lahko izkoristili vseh 10 odstotkov vaše osnove. Poglejte, ali je vaš izdatek, za katerega ste v dvomih, ati ga vpisati ali ne, naštet v nadaljevanju: OLAJŠAVA NI: Zavarovanje avta, hiše, gospo-dai^kega poslopja Življenjsko in nezgodno zavarovanje Plačilo elektrike, telefona, komunale, vode, dimnikarja Nadomestila za uporabo zemljišč Hladilnik, štedilnik, pralni stroj brez atesta, da varčuje elektriko, vodo Kuhinjska posoda brez atesta Oprema za kopalnico (ogledalo, omarice, stojala, držala) Gradnja ali nakup garaže Pohištvo Plačilo kakršnega koli šolanja za vzdrževane člane Tečaj tujega jezika za otroka Glasbena Sola za otroka Športna oprema za otroke Teniški tečaj Naročnina za Večer. Delo f! vanjske hiše ali stanovanja za reši- bomo brali zakon tako, kot je za tev stanovanjskega problema, za vzdrževanje teh objektov; sredstva, vložena v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo; sredstva za vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika: prispevki in premije za povečanje socialne varnosti {pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje); nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripo-nročkov. sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih; sredstva, porabljena za izobraževanje ob delu; nas bolj ugodno - vendar le tisti S precejšnjim pravnim in siceršnjim znanjem, saj ga kar čisto svoje'’ nc smemo razumeti. »I po 4. Za vsak izdatek moramo imeti račun, položnico ipd. Račun uveljavimo kot odbitno postavko, če se zares objektivno vprašamo, ali izdatek ustreza osnovnim zahtevam zakona. 5. Cii smo v dilemi, se posvetujmo. 6. Ce smo še redno v dilemi, se (dnevni časopis) Kuharska knjiga Plačilo za asfaltiranje cest (razen če je bit uveden krajevni samoprispevek, v tem primeru je olajšava celotni znesek) Nič v zvezi z avtomobili Članarina za razna društva OLJAŠAVA je, če smo kupili zase, za svoje stanovanje ozironta sami: - Povečanje socialne varnosti Celoten znesek v letu 1992 pla- Ca ne premije za prostovoljno sredstva za zn anstvenorazis ko- pač moramo oiiločiti. Pri tem imejmo v mislih, da bodo oh morebitni kontroli na n.tši izpostavi RUJP-ja (po domače davčni valno in razvojno dejavnost; nakup upravi) poslušali tudi na,še argu- ........................ ■ mente. Ali torej uveljavljanje neke knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kul- olajšave lahko in znamo zagovar- zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. tudi če ste zavarovanje plačali za leto 199,3 Dokup pokojninskih let zase “ Zdravila Zdravila, ztiravniki. piipomočki (očala, bergle, proteze,..) Zdravljenje in zdravilišče (za zdravljenje, nc pa dopust), tudi za vzdrževane člane t P 1 u i; d tl Ij I /1 sl 0: ■0 t; l t tf P It - Izobraževanje, Plačilo kakršnega zase st t; 6' t Športni copati, Jpofd’' if^rika i" b. Tečaj tujega jezika n Videorekorder, p| to fon, če ga uporabljanji! pripomoček, npr. za 4“ jezika Kalkulator, računalnik' niški program Naročnina za strol (DENAR, Ciciban) Sl: a* sil iltod* nj „ k' Knjige in učni iij za vzdrževane otrok® I vzdrževane člane) Plesni tečaj, vend^ Športne plese - Delo in stanovanja KT V1 ■'rt 1*hAlrt »d^hrlik? Nakup bele tehnike s/ lit h >sode z atestom . Pleskanje stanovanjn^^/ j posode z atestom račun pleskarja, če le račun za barve iz PO’ račun za barve i* " Nakup kmetijske I Napeljava ali P*’"v(Xi iNiipcJjavu du r ■ -- ad a pt acij a e k kt ri in toplotne napeljave hiši' Nakup radiatorjev Oprema za kadi, umivalniki, p*®* - Drugo Dajanje daril v narju za begunce, 9®' I F ■Jti tk. KOI '.-.i ein^ upi KK Članarina za poli”^ J sindikat Naslednjič bomO vaša konkretna vpf!*''^'’^ d je časa še precej “ . mero dohodnine i K treba oddati do 31- Pas vi ireua ouuau uv ---. prav, da se čim T' jim številkam. V ni pametno saj človek lahko tnaj in ne uveljavlja odbiti vj, olajšav za vzdrževan* jih, lahko, da bi I’ । naš žep je zelo sla obtiašamo pamemb-. [jffl svoj) državi plačana” je nujno potrebno več. lilsH' to Ki* Ms/r TifjnP*' I I, aorAiS ■•V. :tf prrpr»vii DLfi-tH ji ' marca 1993 stran 9 .u- kmetijska panorama Gozdarji opozarjajo - država ukrepa Gnojenje travnikov in pašnikov (t [S I«' ’'Sniii'hii'}'!' ''i‘'’vuv je znradi snirektivegij liitmiliirisi v Sloveniji 57s(ji(iih gozdov, po doslej zkraiiili podatkih gre za okoCi fiirk Z 1?il'i '‘a"'/'' 'i'*)« P=‘ K '»ilo v Sloveniji 9,2(HI žarišč luba- "»k posel) ''"fjo (ežaie v vseh slovenskih olreinah. po ugotuvi- unro^.. ’4x**ko»ne komisije pri kmetijsLein niinisirstvu pa so najholi ’'"*H*i» Koroške, v, obračune |>a mesečno pripravlja gozdnogospodarska organizacija. Uresničevanje odločb te uredbe nadzira gozdarska inšpekcija. Za kršitelje določb uredbe so predvidene kazni od 5.(X)0 do Lastnik iic sme ovirati pteprečc-valno-zatiraliiih ukrepov. Lastniku je ves čas na voljo gozdarska služba, ki pomaga pri preprečevalnih in ztitiralnih ukrepih. Gozdarska služba prav tako organizira postavitev in izdelavo lovnih ter kontrolnih dreves in lovnih pasti v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Gos|xxlarnost pridelave voluminozne krme je zelo odvisna tudi od osnovnih hranil v tleh (dušik, fosfor in kalij j. Le s kemično analizo tal lahko predvidimo potrebe po gnojenju; Travna ruša je sestavljena iz vrst rastlin, zato moramo pri gnojenju upoštevati potrebe vseh rastlin. Trave so velike porabnice dušika in kalija, fosforja potrebujejo sorazmerno malo, vendar toliko, da so osnovna rastlinska hranila (dušik, fosfor, kalijj v določenem razmerju. So pa velike porabnice fosforja in kalija. Dušik si te rastline priskrbijo . same iz zraka. S katerimi gnojili in količinami bomo gnojili travinje, je odvisno od hranil v tleh, pričakovanega pridelka ler načina koriščenja travne ruše. Uporaba organskih gnojil na travinju Gnojevka in gnojnica sta najbolj pogosti organski gnojili, ki ju uporabljamo za gnojenje travnikov. Hranilna vrednost je odvisna od vrste krme, ki jo pokladamo živini ter od vrste živine. Na splošno velja, da omenjeni gojili vsebujeta sorazmerno malo fosforja ter veliko kalija in dušika. Pri gnojenju s temi gnojili bi morali obvezno gnojiti tudi z mineralnimi gnojili, ki imajo več fosforja. Enostranska uporaba negativno vpliva na botanični sestav travne ruše, pospešuje rast trav, razvoj detelj pa je upočasnjen, in lahko popolnoma izgine iz travne ruše. Kot posledica propada nekaterih rastlinskih vrst so prazna mesta, v katere pa se naselijo pleveli in zeli (Ščavje, regrat itd.). Kdaj je najprimernejši čas za uporabo organskih gnojil? Hranila iz organskih gnojil imajo enak učinek kot hranila iz mineralnih gnojil, vendar je pTredvsem dušik slabše izkoriščen (v optimalnih razmerah do 7(1%). Glede nato, da se veliko dušika izpere je najbolje, da organska gnojila uporabljamo tik pred vegetacijo (koreninski sistem Črpa hranila iz zemlje). Uporaba omenjenih gnojil zunaj vegetacije je za kmetijo Čista izguba, delamo pa tudi ekološko Škodo (nitrati v ja^talnici). V enkratnem odmerku priporočamo le 15 do 20mVha, v enem letu pa te do 4()mVha. Če uporabljamo večje količine in po možnosti v suhem vremenu, si naredi kmetija nepopravljivo škodo na travinju. travna ruša sc namreč lahko močno zapleveli. saj propadejo posamezne trave in detelje, velikokrat pa je tudi potrebno,travno rušo obnavljati s setvijo primernejših trav in detelj. Uporaba organskih gnojil je najprimernejša v oblačnem vremenu, ko je visoka relativna zračna vlaga oz. ob rahlem dežju. V lem primeru je izguba dušika minimalna. U|X>rabe organskih gnojil na pašnikih ne priporočamo, ker lahko negativno vplivajo na pašo, če pa jih že uporabljamo, jih moramo trositi po tistih čredinkah. ki so namenjene za košnjo oz, za seno. '11 J'1'"’ e«Z(.ln\ Fub^ ‘ ''■' j‘’ id * «» p! (^ j (11 st (P . ■ " I' uUepih. ki SI1IO jih izvajali v jes. ‘‘"iltir uiil?''' Glisci. , obetih v v.,.: '( 5' P" ampak da izda 18. 2. 1993; a- - ) ."■^nilskem zatiranje S to C en-?Vh Zil- SIRJENJA Ktiv PODLUBNl- 1 E l L' PJUU. repi »iredbo ti iil, SO določeni dodami laonii '■ IW p"’“jgo!da 'l«o t” preprečili ktoj. 'o "“Možitev preprečili Škod-podlubiiikov. Urcdh:i obvezuje lastnike, da morajo; - do 15. 3. 199.1 izdelati luha-diirke tako, tla zalego uničijo. . - do 15. 4. 19*73 urediti sečiSča iglavcev takt', da se onemogoči raz m nožev a nje lubadarja (iKljc-njc, veje v kupe), - lastnik lahko brez predhodnega odkazila poseka in izdela lu-liiiiiarke. mora pa o opriivljctiem delu v 14-dueli obvestiti revirnega goztlarrtt, - Iti dni je rok, ki sc postavi liistniktt za izticlavo lubadark ob izdaji pismenega niik>g;i, - do 15.4. 1993 morajo biti obeljeni vsi iglavci iz zimske sečnje. Če lastnik oz. upravljalec ne izvede ukrepov v dokičenem roku, njihovo izvcdlKi po izteku tega roka organizira gozdnogospodarska organizacija na NJEGOV RAČUN, Lastnikom gozdov sc v ogroženih območjih priznavajo povečani stroški za izdelavo lubadark, evidentiranih po 28. 2. 993. Lastnik gozda mora hiti obve.š-čcn. da je njegov gozd uvrščen v ožji del ogroženega območja. V Pomurju so to naslednja območja katasterskih občin: Hodoš, Šalovci, Ccpinci, Dolič, 'I rtkova, Matjaševci, Martinje, Boreča, Otovci, Šulinci, Stanjevci, Mač- Martinje, k ovci, Pečarovci, Grad, Vidovci, Vadarci, Bodonci, Krupljivnik, Gerlinči, Korovci, Cankova, Oo-niajinci, G. Črnci. Motvarjenci, Kobilje, Bučečovci, Berkovci, Lo-garovci, Ključarovci, Codomerci 5O.(XX)S1T, Lastniki in javna gozdarska služba s tem prevzemamo vso odgovornost pred slovensko družbo, da z doslednim izvajanjem navedenih ukrepov preprečimo katastrofalno Škodo, ki jo lahko povzroči SMREKOV LUBADAR, MIHA STRAH DIREKTOR TOK GOZDAR- STVO GORNJA RADGONA Vzreja plemenskih w!Ssj~-v Pri 'U’’ čpotabljanto za vzrejo teličk do enega leta starosti, je ■ teleta. TL-pit 1. ali pa krmna mešanica, ki smo jo sami '^^Inilo nsn. r"'' pomembno, da izberemo + -aon^kdbroka. Ker je močnata aJ "Mvno ’li čim manj. Vsekakor ne sms 'Snovni ,;f“^^''"'iozno krmo. Vendar pa jo mo 'ti'- '"»sanic__________ ' Količina p___, Ib v skladu s potrebami telic, >»lelfc„a . --------) tisto, ki je najprimernejše 'ga obroka. Ker je močnata krma običajno draga, je manj. Vsekakor ne smemo izpodrivati iz obroka moramo vključevati pri slabi if J tl^ f ^"i«alnv mešanice so obvezni sestavni del obrokov za posamezne mešanice, ki jo vključujemo prvega do drugega leta starosti j 1'i —-i-Br-fci izvAfuvuKg. v iciji vukivuju uijliju piciiicnaKc ■ , botizuni 1 'i P"^dželodec (vamp), tako da se tem živalim močno '^Paziri ® sposobnost (živali lahko pojedo dosti krme), zato , ' dsnoviii krmi, ki ima veliko engrgije, iMradi pripustile, vendar se potrebe po hranilnih ^^^((10 povečajo. V teni času lahko pokladamo manj pomen' Prebavljivost organske snovi v obroku je lahko pod "čj Slarojci 350,-600kg. V tem obdobju imajo plemenske V , ________________________________________ dj lahko za to kategorijo živali pokrijemo potrebe J. V ten, om/ kakovosti, bili koruzna siiaža glavna krma v obroku. Če žival iilaJe. se zamastijo, kar neugodno vpliva na sti^ "‘kitj, ' Pd porodu. Problem rešujejo tako, da pokladajo ^ilsže prim*” koruzne silaže in več sena srednje kakovo- -ik '^bko v obrok vključimo tudi dobro seno, da urp” Kategorijo živali lahko uporabljamo ureo. “s eJtiimarn^'’■'*’***'''5* koruzni silaži, in to 0,5-(l,6%. Če take ikitrj” ''dtuzne - plemenskim lelicam v jasli, in to 0,5% V “s Jih vilitn najprej damo koruzno silažo. nato pa '■ se II količino uree in z vilami dobro '^^^1 Uree ^fiakomerno razporedi. S tem dosežemo boljšo nava v obroku. Če prej živalim nismo dajali postopno. M. Manjo Rn 'q □L smemo pozabiti na mincralno- mik brer- PMvesi;. plemenskim telicam ravno tako kot v tem flUrbn^ui« .. . , . .. .. .... . ) ■ rilVL J, ■ * ■‘74'kšišlivaiij umu i«ixu nui X švm PiCil 'biter rsih J'’ ^'^'"ebe po hranilnih snoveh. Vzrok za ta teje ' Klitvjjo , । 'eKta in organov, ki so povezani z brejostjo. '' ^rad^ enienskim telicam zmanjša konzumacija na 1,8% žive ■■T-Ai telice Sc ................... ..................................... ičKc ima v zadnjem mesecu pozitiven ' '1iiL^''9i ki vso naslednjo laktacijo. Literatura navaja, ' 'TVe pravilno krmljenje, ob Klincu hrejristi 21 fllleka več 1’' "'H pa “^Mnjšarija prostora v trebušni votlini. Poleg tega "Mstejo. zalo potrebujejo nekaj dodatnih hranilnih telic (za 25(1 kg plemeiLske s travnu silažu - travna siiaža - seno - koruzna siiaža - sončnične ali repične tropine - vit,-min. meS. za 30(1 kg plemenske - travna siiaža - seno - koruzna siiaža kg + 0,5% UREE - sol - vit.-min. mešanice telice! telice 8 kg 2 kg 5 kg 0.2 kg 0.05 kg 7 kg 2 kg 7 kg 0,02 kg 0,07 kg s koruzno silažu - seno - koruzna siiaža - repične ali sončnične tropine - sol - vit,-min. meš. - koruzna siiaža + 0.5% UREE - seno - sol - vit.-min. mešanice Krmni obrok za plemcndte telice do 2 let starosti za 4(10 kg plemenske telice - trav, siiaža - seno - sol - vit.-min. mešanice za 5(HI kg plemenske telice - trav, siiaža - seno - koruzno zrno - sol - vit.-min. mešanice 4 kg 8 kg 0,5 kg 0,02 kg 0,05 kg 11 kg 4 kg 0,02 kg 0,07 kg Preglednica 1: Gnojilne norme za travinje intenzivnost rabe 3 ■«' košnja 4 X košnja pašno-košna raba dušik kg/ha 60+60+40 60+60+60+40 60 +60+ 60+ 60+ 60 fosfor kg/ha 90 100-110 120-130 kalij kg/ha lOO-TbO 160-200 200-240 13 kg 4 kg 0,02 kg 0,07 kg 13kg 2 kg 1,5 kg 0,02 kg 0,0« kg Krmni obrok za vuukubrej« telice - travna siiaža - seno - koruza, zrno - sol - vit.-min, mešanice I5kg .Ikg 2 kg 0,02 kg 0.12 kg Dnevni Sušini - kor. silaže + 0,5% UREE - seno - sonč,, rep. tropine sol - vit.-min. mešanice - koruzna siiaža + 0,5% UREE - seno - slama - vit.-min. mešanice - koruzna siiaža - seno - sonč. ali rep. tropine - otrobi - sol - vit.-min, mešanice 16 kg 2 kg 0,2 kg 0,02 kg O.lOkg 20 kg 2 kg 2kg I 0.1 kg 20 kg 2 kg 0.4 kg 1,3 kg 0,02 kg O.lOkg Kmetijsko svetovalna služba: Jože PUHAN, dipl, inž. agr. Preb, suiert Kaltg FusCor TvisdtI prirast (g) (kgiifanj SEAlan klj-lijiifani (giihni (It'*««) M«gn«ij Nalt) ({(šinil (f/dan) ISO S fosforjem in kalijerh v mineralnih gnojilih lahko gnojimo v enem odmerku, in sicer v obliki osnovnega gnojenja, ali v enakomernih odmerkih med vegetacijo. Nekoliko drugače pa je z dušikovimi gnojili. Dušik v tleh ni obstojen, zato moramo dušikova mineralna gnojila potrositi lik pred vegetacijo oz, po vsaki košnji. Obroki pa smejo biti le tolikšni, da jih rastlinski koreninski sistem neposredno izkoristi (40 do 60 kg dušika oz. 150 do 200kg KAN. a za vsak od kos). Gnojenje intenzivno izkoriščanega travinja vrsta gnojita količ, kg/ha dušik kg/ha fosfor kg/ha goveja gnojevka 20 m’ MAF 11 : 51 : 0 150 50 (*50j 40 KAN 28% KAN 28% 200 150 goveja gnojevka 10 m' KAN 28% Skupaj hranil 150 16 56 42 76 / / 25 (*50) 20 42 231 / 136 kalij kg/ha 140 / / / 70 i 210 vrsta gnojenja osnovno gnojenje I dogn. II dogn. dognoje. 111. dogn. * 50 % izkoristek dušika iz gnojevke 2 vrsta gnojila količ, kg/lra dušik kg/ha fosfor kg/ha goveja gnojevka 20 ni’ NPK 7 : 20 : 30 ,100 50 (*50) 40 KAN 28% KAN 28% KAN 28% Skupaj hranil 200 200 150 21 56 56 42 225 60 / ■ i / 100 kalij kg/ha 140 90 / i / 230~” vrsta gnojenja osnovno gnojenje I dogn, II dogn, III dogn. *5O% izkoristek dušika iz gnojevke 3______ vrsta gnojila 3 3 4 4 5 5 6 6 7 7 7 7 8 8 9 9 9 15 15 17 17 2» 2» 23 23 26 26 31 31 31 31 1? 38 38 8 8 10 1(1 12 12 14 14 15 15 16 16 18 18 20 20 20 420 420 420 440 440 460 450 51X1 580 50» 5(HI 530 5(XI 5.50 550 550 (11X1 27 27 3(1 3(1 35 35 ,18 .18 39 39 45 45 45 4,5 ,5(1 (XI 6(1 18(XI 2000 2200 25IX) 241X1 2M(X1 2(i(X) ,1|IX) .KKX) ,14(KI 4,2+1,8 4,2-1.8 5,»-5,K 5,11-5,8 6,1-7,11 6,1-7,11 7,5-8,4 7,2-8,1 8,(1-9,5 7,6-9,2 60(1 700 550 7(K^ 500 700 5(X) 6tXt 450 61X1 450 580 450 5711 57(1 dušik kg/ha količ. kg/ha fosfor kg/ha kalij kg/ha 140 ■ 30 53 53 / 276 vrsta gnojenja osnovno gnojenje 1 dogn. 11 dogn. III dogn. ki so ^rsici 2INI lice z (,.? "“pačno prehrano. In_.-I9lni^u'*'," '' e *’b koncu lbrcjcr’li irmiti .. .............. .< ■ '"cii je iz^n/^r^Pibuje dodajamo močnato krmo, vendar (mj ni'''''nri.,_ ' “‘r •''•kovostiia krma za visokobreje telice mlada > .......................... kritini i"^'| "^1 S kakovostno 2.5(1 .'"ii 'r.i 'Mb i, iHNI govej,! gnojevka 20 m' NPK 15 : 15 : 15 ,100 NPK 15 : 15 : 15 ,150 NPK 15 : 15 : 15 .150 50 (*50) 40 naj bi itajida 5-6 letinov pred ....... i^S|il(!a,_ , telice I leta Mil ^1 % JStt 4tnt 'll., biri '"Tine 5 kg 2 kg 5 kg 450 .5(H) rni.. 0,5 kg 0,02 kg 0,05 kg pred IvIItvijo šest (edniiv pred (vlilrijn tri tedne |Ked lelilviju 8,5-10,8 ,12(X1 8.0-10,2 ,171X1 9.5-12,0 .151X1 9,0-11.2 41XX1 11111-12.11* 441X1 |()S-1,1J1 451X1 10.11-12,0 5(XX1 KAN 2H% Skupaj hranil 150 30 53 5.1 42 30 5.1 5.1 / 176” INIHI 5.100 700 850 'M 50 % izkoristek dušika iz gnojevke Gnojenje intenzivnega pašnika 0 Bo ta«) WAJ*l-9eV*LO,BoMO t>SPAl-i SLOVe-fJCi eK£Z (lOiAčUf'. vrsta gnojila NPK 7 : 20 ■ ,K1 KAN 28% KAN 28% KAN 28% KAN 28% KAN 28% Skupaj branil količ, kg/ha 800 “ 2tKl 2(X1 20(1 2110 100 dušik kg/lzn 56 56 .56 56 56 28 .308~ fosfor kg/ha 16(1 / / / i / 16» kalij kg/ha 4/1 ” i / / / / 2-(i~ vrsta gnojenja osn, gnoj, i, dogn. 11. dogn. Ul. dogn. IV. dogn. V. dogn. 1 m'go\cjc gnojevke tsebiijcS kg dušik.a 2 kg fosforja 7 kg kalija l 111' pra.š. gnojevke tsebuje 6 kg dušika ,1 kg fosforjii .1 kg kalija 5 kg dušika 2 kg fosforjii 6 kg kalija (krmilo je žito) (krmita so krompir. pesa itd.j Hranilna rredn.^t organskih gnojit je odvisna od vsebnosti suhe kt pa se lahko od kmetije do kmetije lazlikuje. Kmetijska svetovalna služba lm:i aparature za določanje hranil v organskih gnojihh. Konsute njihove storitve, Kmetiiska svetovalna služba za Pomurje Stane Kapun, dipl, inž, agr. snovi. stran 10 vestnik, 4. marca v odsevi mladosti Spremenila sem se r sneženega moža Nekega zimskega dne sem se spremenila v snežaka. Na glavi sem imela počen star lonec, namesto gumbov oglje in nos iz korenčka. V roki sem držala staro metlo, na kateri je sedela drobna ptička. Pogledala sem v dolino in videla, kako se mi približujejo otroci ter kričijo: »Poglejte snežaka. kako je lep!« Nato so se prišli sankat, smučat in veselit. Z njimi sem uživala tudi jaz. Veselje pa ni trajalo dolgo, saj je bilo sonce močnejše od Ali veste? Konji, moja ljubezen 1 začele počitnice, ki sem jih že ts® 1 mraza in me je stopilo. TADEJA KOŠOR, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici r Obiskal nas je čarodej Po proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku nas jc obiskal čarodej KIRALLV iz Maribora, z^eio smo bili navdušeni nad njegovim neverjetnim početjem. Izvajal je različne čarovnije, zato smo mu navdušeno ploskali. Najbolj zanimiva je bila točka z vrvjo in suknjičem. Pomočnica jc zvezala čarodeja od pet do glave. Nato si je eden od naših učencev nadel suknjič in oba sta stopila v zakrit obroč. Seveda je učenec moral gledati ven. Potem se je zgodila ta neverjetnost. Pomočnica je odgrnila obroč in tamkaj je stal čarodej, prej zvezan in brez suknjiča, zdaj pa razvezan in oblečen v suknjič. Vsi smo z velikim občudovanjem spremljali njegove umetnije. Nismo mogli verjeti, kako lahko vse to, kar je počel, v resnici tudi stori. Tako se Je zanimiva šolska ura čarovnij končala. Čarodej nam je z veseljem dajal avtograme v naše zvezke. Upamo, da se bomo lahko še kdaj srečali z njim in njegovimi neveijemimi točkami. Mateja Belak. 5, b OŠ Kapela Kflj smo zvedeli o pustu Med stare goričke pustne običaje spada tudi kuhanje vratovine, Ko se skuha, imamo kosilo. Moja mama zmeraj pobere iz vratovine kosti. To ji je svetoval dedek pred nekaj leti. Kosti položi na lesen krožnik in jih označi s črkami tistih deklet, ki naj bi se kmalu poročile. Potem pokliče psa in mu ponudi kosti na krožniku. Katero označeno kost najprej vzame, tisto dekle se najprej poroči. - Kusta repa dugi len, faša-nek je celi den. dajte tolar za boben. Juhuhu, juhuhu! - Kusta repa dugi len. baba tuče z ritjo len. dajte tolar za boben. Juhuhu, juhuhul - Maškarada, kaj bi rada? Liter vina, kos mesa, da bo lepša muzikal Juhuhu. juhuhul 3, razred OŠ Sveti Jurij Pust Prišel fe pustni fas, ki veselje prinese med nas. V maske se našemimo, po vasi hodimo tn veselo pojemo. Miške, mačke, dolgokljune račke pa še kuharice, zdravnice... se vrtijo sredi ceste. JASMINA KAVAŠ, 3, r. OŠ Odranci ! i j. Glasbeni pouk Danes smo imeli četrto uro glasbeni pouk. Učili smo se plesati. Plesal sem s svojimi sošolkami. Deklice zelo lepo plešejo, jaz pa sem zelo neroden. Najbolj sem vesel, kadar sem brez para in imam metlo. . Sprašujem se, katerega leta se bom naučil plesati? KRISTIAN NEMEC, 3. r, OŠ Stročja vas Kako je naša mama kandidirala za predsednico Slovenije Po dolgem času spet svobodne volitve. Ta stavek smo poslušali v naši družini od jutra do večera. Bolj ko so se bližale volitve, vedno huje je bilo. Nekega dne nas je mama presenetila z izjavo, da bo tudi ona kandidirala za predsednico Slovenije. Oče ni bil takoj za to, vendar ga zna mama hitro prepričati. Oče je moral torej popustiti in povrhu še zbirati podpise za mamino kandidaturo, To so bili v naši družini zelo burni časi. Oče ni imel nobene besede več. Še manj pa midva z bratom. Pomembna je bila samo mamina kandidatura. Oče, brat in jaz smo potiho upali, da ne bo uspela. Najhujša pa je bila volilna kampanja. Mama je obljubljala vse, kar ji je prišlo na misel. Učiteljem in učencem je obljubila samo dva dni pouka na teden, in to s takimi pripomočki, da se bodo naučili več kot doslej. Tudi delavcem je obljubila, da bodo počivali najmanj štiri dni v tednu. Tudi plače bo povečala, cene pa znižala. V Sloveniji bo blaginja. Na očetovo prigovarjanje, da to ni možno, je odgovorila, da on nič ne ve. Ona nas bo izpeljala iz krize, je Še rada poudarila. Končno je prišel dan volitev. Mama je bila izvoljena. Zdaj sc je šele začelo gorje za našo družino. Ker ni mogla uresničiti tistega, kar jc obljubila pred volitvami, je bila vedno bolj prepirljiva. Končno je prišla do spoznanja, da je za njene neuspehe kriv oče, pa tudi midva z bratom. Odstopila jc. Trdila je, da s takimi ljudmi ni mogoče delati. Rekla je. da je vlada dobra, le narod bi bilo potrebno zamenjati. Tako se je v našo družino in Slovenijo spet vrnil mir. SUZANA URŠIČ, 6, d OŠ Ciornia Radgona (Nagrajuje Knjigarna in papirnica Bobra knjiga M. Sobota) Na 25, vprašanje smo prejeli samo 5 pravilnih odgovorov, in sicer, da je človek največji zjutraj. Nekateri ste to poskušali tudi pojasniti. Vlado Vlaj iz Bodonec je na primer odgovoril: »Človek je največji zjutraj, ko vstane. Zve- čer pa je najmanjši zaradi svoje telesne teže in utrujenosti.« Romana Smodiš iz Spodnjega Krapja pa je takole .modrovala': »Človek je največji tedaj, ko sonce vzhaja in ko zahaja ter meče naj večjo senco. Opoldne pa (si) človek stoji na glavi in je najmanjši. V mislih ima seveda senco. Pa nagrajenec? Pri žrebanju jc imel največ sreče Vlado Vlaj, čestitamo! KUPON št. 27 AN veste, kakšna je razlika med glasbenima inštrumentoma trombon in pozavna? Odgovore pošljite najkasneje do 11. marca na naš naslov, priložite (nalepite) kupon in pripišite »Ali veste«. Rad bi postal pilot Veliko fantov bi rado .vozilo' letala. Eden od njih sem tudi jaz. Če bi bil pilot, bi imel lepo uniformo z belimi našitki. Vozi! bi veliko potniško letalo Boing 747. Delo pilota je zelo odgovorno, kajti v njegovih rokah so življenja potnikov. Obenem je tudi razburljivo, kajti vidiš mnoge dežele, spoznaš njihovo kulturo in običaje. Razvoj hiti naprej in današnja letala so vedno bolj moderna in varnejša. Želim st, da bi bil zdrav in postal dober pilot. ROBERT MIKOLA, 4. b OŠ 1 M, Sobota Moj dedek Moj dedek živi v lepi prekmurski vasici. Leta mu rečejo že čez 60, a je še vedno živahen, nasmejan in razumevajoč. Je visoke postave s sivimi lasmi. Ko pridem k njemu na obisk, me pričaka razprtih rok in z veseljem. Občudujem njegovo voljo, saj je vsak trenutek pripravljen pomagati in se z mano pogovarjati, kar me zanima. Po poklicu je bil logar. Prehodil je ogromno prekmurskih gozdov. Pred tremi leti je odšel v pokoj. Pridejo tudi dnevi, ko je dedek zamišljen in žalosten. Ob tent navadno potoži, da sc ne počuti dobro in da ga bolijo noge. Želim si, da bi bil moj dedek vedno zdrav in vesel, kot je bil do sedaj. aLES KOLOŠA, 4. c OŠ III. Murska Sobota HM p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 TAR-GARD JE USTNIK ZA TRAJNO Prejšnji teden so se :________,.................... j— . pričakovala. Vedela sem. da jih bom preživela ob svojih ljubil^ '. kih - konjih. , J In končno Je napočil torek. Zgodaj sem vstala, se umila'■'J zajtrkovat- Fo zajtrku sem šla po kolo in škornje ter se odpčfr na jahanje. Tam je že čakal trener in s konji smo Sli ven. NaP’ smo šli jahat v park, potem pa preskakovat ovire, Ker jc ■ haflinger, nama ni šlo preveč dobro. Ko smo končali, odpeljala v hlev in ga očistila. Nato sem ga odpeljala v drugi ker so Sli tekmovalni konji v karanteno. Navajala sem ga boks, ko pa se je nanj privadil, sem ga odpeljala na hodnik. ga navadila čiščenja ludi tam. Bil je zelo nemiren. Najp^'^ z gobcem prevrnil Škatlo za knače. To pa mu ni bilo hi ni pt Preskusil Je tudi vzdržljivost stola, na katerem je še pred stala škatla. Vzdignil je prednjo desno nogo in z velikim si"*Pc podrl stot, Nevel Je prestrašeno skočil iti začudeno buljil in mene. Ni trajalo dolgo, pa ga Je žc vlekel k sebi in g" "n ovohal. Morate vedeti, da Je Nevel naš najbolj radoveden!" sti Pravzaprav skoraj ni predmeta v okolici konjeniškega kluba"" m IM« m Nevel ni ovohal, ugriznil ali vsaj oslinil, .jj ''' Ko ga je dokončno ovohal, sem stol pobrala, nanj dala ^t; vanjo zložila stvari, Nevela sem Se očistila in namazala bi potem pa sem ga odpeljala v boks, tnu snela oglavnik pt odpeljala domov. _ Ta dan počitnic je bil najlepši. Želim si, da bi bilo še dni, čeprav sem bila ves dan zdoma, saj tudi odrasli pravip' imaš rad, delaš z ljubeznijo. Konji pa so moja ljubezen. d.0.0. IJa (jo.** ki c SUZANA CELEČ OŠ II Murska i ? 1 Zanimiva šolska ura V torek nas je obiskala medicinska sestra - babica. prišla v razred, se nam jc najprej predstavila. Povedala , PC k ie-en Ti dt pi l>Ja v I iiiicu, ic neti N jv vj jc, da dela v porodnišnici in nam pokazala opremo, potrebuje pri delu. Sestavljajo jo kapa, sterilna gaza, jf sp, cijc in rokavice, Nato smo ji učenci postavljali razi^^ a;: VlJV lil Ik/I^oVIvV' liiH-kJ >III\J JI UVVlIVI pVOUfl * JJOI* ■" l'~ vprašanja. Mene je zanimalo, kakšno Solo je morala j'-, čati, da je prišla do tega poklica. Odgovorila je, o’ obiskovala srednjo šolo. To je bila zanimiva šolska ura, - b URŠKA ZELENKO,-OŠ Ivana Cankarja Ljdtoi’' ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER čaj za moško vitaln^ S 'i? TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik BCKiASTVO - se stnnjate? Torej nehajte kaditf _ O Ce pa se vam [o zdi nemogoie, se zašfitite: TAR-GARD TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani IZ cigaretnega dima do 97% škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aertMlindmike in nima filtra - zalo cigareti ne odvzame arome in jc trajno uporaben. TAR-GARDomili air cck>odpravi znaCilni »kadilski kašelj«', preprečuje nastajanje nikotinskih obloe na zobeh in najpomembnejše; raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega čmega ustnika TAR-GARD še pro' zornega, pri kaierem boste lahko opazovali nje-fiovo delovanje. 'kadilcu je TAR-GARD POTREBNEjSl OD Vžigalnika: 699 SIT + m Stroški NAROČILNICA [me in priimek: Ulica in št. Poštna št. in krai MnKN&kONG kKOrGMSEA p L * P " KING-KONG I isrtiPMt toswČiN&-SUNGl L.. . Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p.p. 61000 Ljubljana L /ko ž I, ’pc i.ob [prt I' '"'j |h|i lob her Pk F ( b J rot hi( K sl 7, d 4 ni bt 0 p; i/ H - KING-KONG, LJUBITE se brez skrbi? Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub i prave prodaje fcondotnov. Ca prav so ti Se vedno najtx>ljSi varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ*’ prisilijo k obotavljanju. .. Te skrbi izginejo, če kupite KJNG-KONO, ker' zadrega izgine (ne koi pri klasičnem kupovanju v kioskib * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki • pri nakupu KJNG-KONGA _ . . .... K prihranite. Ne verjamete? Poskusite? j J KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini meda^ popularni medenjaki?!! Komplei vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega rte želite, imamo rešitev: m priimek, namesto naslova pa post restante. pošmo številko in mesto S tem ho vse rešeno, vaš KlK^^ čakal sedem dni rta prošti. Plačate pK> povzetju. Embalaža je navtralna ■ kondom je vedno pri roki priimek, namesto naslova pa post restanlc. poiino Številko in mesto S tem bo vse rejeno. va5 ?wSIT + ČANG-ŠLANG je čaj za zmanjšanje telesne teže Meti najpomcmbnejilmi n SO povezane s preveliko telesno težo. Vilki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, Iep4i in uspešnejši '^fti popijte skodelico CaNG-SLANGA’ Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napiiki, tablcie . ) pomagali pri zmanišariju telesne ieie. itJeaJne teže pa niso ohranili. ČANG-ŠLANG je drugačen naravnih sestavin po starodavni kit^ski recepturi. Povzroča znian|šanie apetita, izgubo sala, zmanj^^r jijJMiii Nekdanji kitajski velikaši so pili CANG-ŠLANG. da so ohranili zdravo prožno telo» mladost učinkuje. se je ČANG-ŠLANG na kitajskem ohranil tlo danes celih 1700 leiT V eni škaih ČANG-SLA □! _ čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijie skodelico čaja in vaše težave zaradi lelei^ t * raztopile Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST. USPEH <199 SiT ' f ' . "'m GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJtIO ŽENSKE - PIJEJO MOSKH ^esitivjjen pu kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga sioklju. Že srari Kitajci so gti pili. dn so ^1|. recepturi. Povzroča ztnanj^rtfe apetita, izgubo sala, ztnatij^ttr' ČL« SiT ■ iti poznih let- Pitje čitja je na Kitaiskem obred - kmalu bosie razumeli zakaj , , : Navodilo; vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da sc ohladi. Vrečko odcedile sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan* zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) , ...č F4 pripravljene količine). ■ ... . Caj deluje postopno, žaro nc bošte občurili uCinko žc po prvi skodelici, Kj nekaj dne^i pii boste napetost popusrib. da trdno spite in da ste prijel no umirjeni la občutek bo sčasoma prerasel v ho kazalo ludi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mbdostč Ko* sc bo to počutje j '' uživanje čaja na dva- do trikrat na teden. S', il >[ DEKLETA, POZOR! Vsa velika sveiovna podjetja tmujo svoja dckleta-tnodele, ki jih prcdsiavljajo v medijih. REVL.tlN u|^ ima malo Cintly Crawford. NINA RICCl Itnan. YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosellini. Ptidjeljc DŽIRLO liče za slovensko irii<“ dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in Časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * ztunniiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost • psiholoS"* pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. pnpravijenOSl ZJ UlCJIJe xjiciiic piipicivijcuuM- zn pivictuuudiiiu a*ijviijv izizTVčLiluitii. : Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj po^ljejodve fotografiji (obraz in telo) s Čim več podatki na naslov; Džirlo. d. o.o. .p.p, 45. 61000 Jjublj^^^ Pofeedekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali Se 5 deklet, k« hudo Članice skupine DEKLETA DZIRLO Opravljala bot*i manekenske storitve za najbolj znana ptidjetja v Sloveniji. Avstriji, Nemčiji. Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASI NIK PODJETJA G. I. DŽIRLO OSEBNO. fi-j Ti "h ^Ci E. t ' 4. marca iflga stran 11 kulturna obzoija Spomenik nam stoji, inas pa ni nikjer Ji s??”«"' * Pt^avitikip. 'pl ■ nepravilne ■ ■■■ *^^**^*‘''” spomenikom zmage, na trati s sevc- le Dnt k ®l“*““-‘niškega t^a, pred Čelno stranjo spome-vUi 1.! narediti manjši vodomet in na rob bajenčka v« >1 : Bazenček, iz katerega hts brizgah: viiiln. nai hiH ‘■'■pravilne nhiv / Vi.------------ lp., >iili.,. Ii4,p Ln.F P*^itraitnvi;-o ' I . ledvice). V iiftin luii rastejo značilne _ J rnocvirsk-a raeti;«« ______-i______i_-. -_______ 'n S^r^. niočvirske rastline, na primer uh inhii rogoz, trstika J " Sth. sr-iirli -uoiiiiic, na piiiiici mjp iiinii rogoz, irsiira '* Višina'^'' blatniki, V vodi luij hodu rdečeperke, in živaist vodnega curka naj hnsia prilagojeni rastlin- Oj '^.bazenček brv, . ob r "jih so J PiaU u. vodnega elementa bo spomenik pristopnejSi. manj bo odbijal. Dekle ob vodi in dva mrko-gleda moška na piedestalu! Da bi se izognili mogočim dvoumnostim, bi bilo morda dobro, da bi bila prekmurska Lepa Vida z obrazom obrnjena proti obema vojakoma. Prav v tem osrednji element prihodnjega grba, 4, Rastlinje in ta določena vrsta borovcev, ki raste okrog Sjjomenika zmage, ni tipično za Prekmurje in sploh za ob-murski svet. Zato je potrebno z manjšim vodometom in vodnim biotopom ambiem podo-mačiti. S tem bi se istočasno D* P*”okih in Jezercih. Na vodometa sega Kakršne so včasih prale. perice stale, ko SO D fensk, kipa; .. . predstav-polnih oblin. * ■ upodobljena pe-,^«ni roki peraCo E’''’!en?i "“j '™ P-'‘o, Ce Bopcebbrilai^ • Dtal o Porabju - PreteDi teden sla ekipi Pegaz filma in TV Slomi^e končati ajemamje fibna o Porabju, nekaj kadrov lacMTajo posneti samo Se na dru0 Mtadjah, Scenami 6!ma je Feri LainŠČeK, reSsa-je fcSakar, sveto- valec je Miki asistent je Mat^ Fišer, snemalec jc Janez Kališnik. touBki mojster Marjan Ciir^eimaa, razsvetljevalec Janez Urttaoc, organtzabreka Marija Sukič. • t^rvek b IHaujaii Gsantar sta bogtdt^ za RebbnaBdžov cekin. Rembraadt-ov cekin podeljuje londa-cija Remferaadtza pfcunocijske dosežke v kulturi. V Červe-kovo in Gumilaijevo umetniško tnošnjo je celdn zdrknil v petek. 26. februarja na Cekinovem gradu. • Madžarsko-slDven^ frazeul^ki ^var avtorja Fkan-ceJm Hbddčft. ki ga je zakrila Zveza Slovencev na Madžarskem, je • Uranska sekcija lOJD Ferda Go^ne Bistrica, ki jo vodi gospa Slava Demkova je v nedeljo, 28. fet^arja v gomjebistriSki dvorani vaškega doma uprizorila NuŠiče-vega Pokojnika, :^o gostovanje bo v nedeljo 7, marca v Odrancih. (Vesi izza zav^: Bistrica Živi s svojo dramsko skupino.) * Ramska dramska sku|rina je v petek. 26. 2. v soboški grajski dvorani uprozonla Legendo Jožeka Horvata-Muca. Fotografija; Nataša Jtihnov; skica: Endre Gdnter. Uva vojaka in pogumna prekmurska žena potem mora ........... cm . .'■iK-m na obeh ali ^nitiogi Cebo ki i« El ?! k- ll ■C na dekle, ,j_ r 'ojy ZaiArriA^ , ®l"de n..... ".|'->‘1«1 voao, ne " 'u. DC c * Poteir, samo ■ -^P" deklet; "^iJckh ujemat vodo. se bo nad vodo h« v prgišče, podoba a, karkoli irhsi perico MRlCti 1- . P3 1^ .* ■ JF« IZf^; i-.^ialrc Tk^"^ '‘crE?' vital- S E Kazatf J rtTi _ ‘ozati mora o.,______ J ''t’-i mora ■ J ' hrt "m samoza- nn7>osii ffeto spo-Oto' ii zadrža- '^^"janega obv.(,( ’':■) se' prav tako pri- atutslLn po eni strani ■««C’e!\?ES Sl? 5.59^peS ?hai: •Ča, Sunn, t"yome: no zni. ^'"t Vnl'* dojili. ^magt iin^ spome- !'■ pod sov- ■ ''plivom no- ,^boii rd^> ob n^ ♦ r jr tl"» v* LIJal l_d Ob W. un: otvoritev razstave ročnih del v vaSkem domu Pince; 12. marca ob 18. 1 uri: literarni večer »Segesvari ! rosza« v lendavski mestni ki vestnik, 4, marca] J stran 12 ne zgodi se vsak dan Izlet pod morsko gladino ■i ■as« :.-.W '45^ Na Mallorci imajo za goste novo privlačnost - posebno podmornico za turiste. Dolga je osemnajst, široka Štiri metre, tehta sto šest ton, zgrajena pa je bila na Finskem, Pod -«?■ ■ ne -A * . ■ t J Vesoljni potop seje začel pred 9545 leti?i Vesoljni potop, starozavezna kazen za neposlušno človeštvo, se je začel nekega septembrskega jutra ob mlaju pred 9545 leti, izzval ga jc več kilometrov dolg komet, ki jc padel na Zemljo in sc raztreščil na sedem velikih delov. Deli kometa so prišli z jugovzhoda, padli skoraj izključno v morje in prinesli s sabo kaos, umiranje. Tako sta dogodek. znan iz svetopisemske stare zaveze, opisala geologa razvijanju tčorije o vesoljnem potopu pomagale raziskave padcev meteoritov, ki so bile razširjene v osemdesetih letih. Vidno vlogo je imelo nebesno telo s premerom desetih kilometrov, ki naj bi bilo pred 65 milijoni let, ob koncu krede, padlo na mehiški polotok Jukatan. Padec naj bi imel daljnosežne posledice - izumrlo naj bi 75 odstotkov vseh živih bitij, med njimi tudi zavri. tita, težko topljive stekW' mase, ki je nastala ob meteorita, Miti namiguj^f na velikanske valove, kiJ*, zagrmeli prek srednje velik*, gorskih verig v notranjost lin. Na vse naj bi se usul n*", čan dež. Povzročile naj ^P. velike vodne mase, ki jiltf. prinesel s sabo meteorit alt P*, so brizgale iz oceanov. polni temi na 2;emlji je sMk Edith Krisian-Tollman in krov pa sprejme 44 potnikov. Podmornica se potopi petinštirideset metrov globoko in tedaj lahko turisti opazujejo življenje pod vodo skozi 22 oken. Podmornica Nemo je stala - preračunano - 60 milijonov tolarjev. vožnja z njo traja dve uri, stane pa sedem tisoč tolarjev za odrasle in tri tisoč za otroke. čeprav vožnja ni poceni, na dan jih je šest, je podmornica razprodana že vnaprej. Aleksander Toliman z dunajske univerze. Temelj njune teorije je kombinacija sodobnih geoloških raziskav in naravoslovne analize svetopisemskih izročil. O legendi o vesoljnem potopu je bilo v preteklosti napisanih več kot 80,000 publikacij v 72 jezikih. Znanstvenikoma so pri Sedem delov kometa je pred več kot 9500 leti padlo jugovzhodno od Avstralije, v Južnokitajsko morje, v zahodni Indijski ocean, v severni Atlantik, v srednji Atlantski ocean v bližini Azorov, v vzhodni Tihi ocean pred srednjeameriško obalo in zahodno od Ognjene zemlje. O tem pričajo najdbe tek- daljša dobra somraka. so skoraj izumrli, tisti. uničevanje preživeli, ? verjetno skrili v votline, W nili so tudi številni veliki-salci ledene dobe. Zg(k^- O ustvarjanju sveta četku Svetega pisma po i”" nju avstrijskih geologov itP* nasianltf nič opraviti „ . sveta, po vsej verjeinosl'j“ z osupljivo natančnostjo l^, daja zaporedje dogodke'' 11 z padcu kometa. Dol s kilogrami & b - k 4 IT I [■" 1 .t JJ Zdaj gre zares! Zdravniki so rekli, da mora shujšati. Najmanj petintrideset kilogramov, še bolje bi bilo, če bi jih spravil s sebe petinštirideset. Zdaj ima oseminpetdesetletni Luciano Pavarotti sto štirideset kilogramov, imel pa jih je že tudi več. Na neprijetnosti po drugem dejanju Don Carlosa v milanski Scali je že pozabil. Pri honorarjih, ki jih prejema, nič čudnega: 3,2 milijona tolarjev za en sam nastop v operi. 12,5 milijona tolarjev za veliki koncert. Doslej je Luciano, pravijo, »pripel« približno 3,5 milijarde tolarjev. Ni malo, kaj pravite? Nemci prodali Ameriko? Njena cena je bila komaj 5 milijonov mark, V vasici s tem imenom, ki je prej sodila v zdaj že pokojno NDR, bodo zgradili medicinski center. Slišati je neveijetno, a je popolnoma res: Nemci so prodali Ameriko, In to za pičlih 5 milijonov mark. Gre za vasico s 108 prebivalci, zvečine so vsi nezaposleni, ki je skrila na območju pokojne komunistične Nemčije. Vzhodnonemški Američani ob prodaji niso skrivali razočaranja zaradi nizkih ponudb in potem ob sklepnem dogovoru, ki ga je v njihovem imenu podpisala organizacija Treudhandalstadt in ki je odgovorna za prodajo imetja Vzhodne Nemčije, Za ozemlje Amerike so bili le trije interesenti in naposled je zmagal tisti, ki je ponudil 3 milijonov mark. Nemški kupec nemške Amerike bo na robu vasi zgradil specializirano kliniko, hotel z bazenom in nekaj drugih gostinskih lokalov. Enkrat konec prejšnjega stoletja so skromno naselje prekrstili v Ameriko, in to zgolj zato, ker so imeli le redki obiskovalci kraja izjemne težave, da su bogu za hrbet vrženo vasico sploh našli. Skratka, do vasi je bilo skorajda tako težko priti, kol do odkritja zaresne Amerike. Mediji se danes čudijo, kako je med komunisitčno Nemčijo vasica sploh lahko ohranila »nekomunistično« ime. Vaščani pravijo, da zanje niso vedeli niti v pokojni Vzhodni Nemčiji. Sony se ne da »A Komaj mejs&c dni je minolo^ rtapisano. ka 50 1ekovomi k d je na ton potača doj z avtoja vnoči, cilov buv viigani, Te je tou pod pajdaši 25- 2. 1993 posv&jf tof>. mesti ■f kradnol i bi lou, ha ga s ter i je bi laa dva eden policaj pijto, kak so njemi tou lejko ^kradnolir No po ton pitanji je Belekot pajdaš zgujbo sak^e vOpanje, ka bi 04£e gda &vejta te potače vido. L Jhd se vrezo. Zaj pa idnouk trbej te na^e policaje je grdo Nej dugo toga so pri njen pozvonili, pa so ha 50 pota^i tejf postopki. Oboje, po^a liti, povedali, ,..i - pa ka ji iejko zdigne, lopovi so pa v lopove pa potače 50 Kočevskon podroCJi- Se pravi pa države. Kaj tak^oga se niti na drujgon Tr> ter pol i zgrabi)i r kraji । dostakrat , na naSe ; ne posreči» Zatou trbej na^in policajon čestitati. Nikah Soboti. nemremo Če5 ti ta ti neSternin bavta^on Zaj te maturanti pripravlajo razne prireditve^ r!f ’ O pa plese^ pa e ten v 2v&ii todi srečolove« kaj zaslutili zak1jučn i izlet. Po ka bdvtaj bi spravlajia^ pravi prosijo, za nagracie pri srečolovi, Wq , naj n j' in so tak nefer. pa v neiterni prispevaj□ 51 f kup kaji trgovinaj ka davlejo mladin artikla, je doba uporabnosti potekla. Pravijo ; "Ja uporabnost £e potek 1 ai Kak pa J e j ko lihi roba je nej pokvarjena". bavta^ ijdi tetrapak^ pravi Bela. Nej je glij tov ,naSo mladino zagiftati, pa konzervo 1IpDU, Č ig L ij se ^enkanomi kunji nej trbej gledati na zobe. Pozablajo, ka je mladina na^a bodočnost. ka gtij za nas guCali, gda šibo ini mladi bilij. pa nanC čedni penzij bodočnos t, nemremo zrihtati. V 10151 in na na4o bodočnost. OVEN Bik DVOJČKA RAK le je pa v probajo pravi, No tak 3 aj mi ka . so n j' in n jova as pozdravLa brat O^ou^i Ona: Ali si res želiš pretrgali staro ljubezensko zvezo ali pa je lo te ivoja trma? Partner bo zatadi tega žeto prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš. On Mislil Sl že. da je vsega konec. j>a se je v lebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi previden in predvsem realen. Ona Bodi iskrena in ne zidaj gradov v obtakih. saj se le-li lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za ^voje zdravje. On: Zdelo se li bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega svela. to pa predvsem zalo, ker se ne znaš povsem sprostili Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečerrje .. Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot se zdi na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali li je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava. On: Pred teboj je uspešen leden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo zeleh Izkoristi priložnost m jo kronaj z uspehom. Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v nespamet no avanturo. Prijateljica le bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njem interesi prav tam, kjer so tvoji. On Opazil boš, da veridarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal Ozri se malo naokoli in si poišči poli, ki bodo obetav-nejše Od dosedanjih Poslovni konec ledna li bo prinesel vesele novice' Japonska firma začela prodirati na z,avuiskrbel P I Darilo* .Sf RELFC Ona: Uspelo h bo nekaj, kar h bodo žavkJaie Ijice. Glede neke občuUjive poslovne zadeve pa na ugodnejši Irenulek. &aj se li sedaj ne piše On; Tvoji namigi so več kol prozorni। zalo ■^4 prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo le skiivai želi nekaj, kar bi bito všeč ludi tebi. Toda za potrebno Se kai več kot pa le arogantnost. Ona; Nikar se na jezi na (istega, ki ti bo v obraz, saj bo s lem mislil le najboljSe. Pazi se l| LRJ . i prijateljic, ki ti bodo le prikimavate, za hrbtom pa povsem drogače. r Oh: Končno bo odkrita tvoja velika sv-r-u.-ibii,' vse skupaj minilo brez velikih posledic tzlc' ■’ prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal ■■ ' ..■s KOZOROG Pa^i s® “ nekdo li hoče škodovali’ VODNAR RIBI J Ona: Končno se boš uspela sprijazniti s tem, 4^ j^^ niso tako izjemna, kol bi si želela. Je že w*' J sjzičetka manjše ležave. vendar jša se boš kaj k" J uspela. On: Zaradi nerodnosti boš izgubil priložnost. bo več ponovila Predvsem pa bo veliko bdi^i časa poiuhneš in si nabereš novih moči. hip prepozno. .,7 I I ! Ona: Naletela si na enakovredno tekmico- ki ’ zagreni živl|en|e. Rariner li je sicer zvest venda* i zanimali za dokaj >*nevarne- zadeve Poskrb.7'=’ J ?i tx) prepozno. b On: Fo$(avj^n boš pred veliko odločilev, j i?pn in rijvdflh PriijM&liira Ia hn nAn^vadP^ " ne, bo prepozno. I rez en in razsoden. Prijateljica le bo nenavadhdj^ r' pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje , bo še žal,, I ^nik3. marca 1993 stran 13 za vsakogar nekaj 1 p L f' !* f J Nakup semena in saditev "I' BOUKtrezne Senici I ,7''P»jete seroe o« iiž-ocen ,^^° "j^Sovo kakovost ali iiL^ tiorvj, sijaju, vonju pravilno obliko bLn r^' mena ^"rva vilnetr Posledica nepra- soncu '^Postavlje no '>"rvo- če žc- posledica sla- seme na trž- zrna. nezrelo nagu- se- lite F» barvi oceniti kakovost ^tncna. f 1 t J i f t r I ;V i H*. (4 f ? r f 'I I A^l S' 1' A r i lfl s 6 Z z I I ^ii poznati 'tlelo SP barvo bo ^i^evalo v ■ _ tudi pa je seme do-v deževnih razmerah. Barve ka- sente kn™ Sveže - ■ m dinj, zbrano za "slednjo ' barvi Sem. ste 'e. je svetlo ru- starejše pa je siv- ^Icnjave je začimb in korenja itfu značilen vonj č; ‘■1“'^'- Kfu značilen »’ia. staro’ eteričnega jakosti vfs Pt ne diši. Po ''akovost'"^ ngotovimo ^lene 1 ------- Če kumine dovoli uskladiščeno *'®ljivost zmanjšano P^^vela vseh^'”^ P»’eg "'je zb^,- razne umaza- za preskus vzeti sto semen, boste odstotek kaljivosti dobili tako, da preštejete kaljive rastline, Odstotek kaljivosti je pomembno določiti, ko gre za setev zelenjave na odprtih površinah, čc želimo doseči najboljši pridelek. Tako ugotavljamo uporabno vrednost semena, Do setve pustite semena na suhem in zračnem prostoru, kjer ne sme biti preveč toplo, hkrati pa mora biti zavarovano pred škodljivci v papirnatih ali platnenih vrečkah. Obvezno označite vrsto semena. Odvisno od kaljenja semena in toplote lahko določimo približno čas setve. V aprilu se sejejo grah, korenček, peteršilj, zelena, špinača, solata, paradižnik in zelje. Ko mine nevarnost mraza, se sejejo kumare, stročji fižol, grah, buče, dinje in lubenice. Omenjeni vrsti red setve je usklajen z zahtevami po toplem vremenu in sposobnostjo, da prenašajo spomladanski mraz. Globina od obdobja klitja, vlažnosti in drugih lastnosti tal. Lahka peščena tla se hitreje izsušijo kot glinasta. Slednja so hladnejša in slabše prepuščajo toploto in zrak kot rahla in peščena. Zaradi tega sejemo na peščenih tleh globlje, na glinastih pa plitkeje. Pri zbitih zemljiščih 3-centimetrska setev precej otežuje rast, zato je najugodnejša globina setve od 1 do 3 centimetre. Na rahlih tleh sejemo tudi pri globini do 4 centimetrov. Veliko seme stročjega fižola in boba se sadi do 5 centimetrov globoko. Pri določanju globine setve velja upoštevati ne le lastnosti tal, temveč tudi posebnosti semena, še posebno njegovo sposobnost, da vpija vlago iz tal. Ta sposobnost je različna pri različnih vrstah se- Kozmetični leksikon Oilfrce solution - (raztopina brez olj in maščob); tekočina brez dodatka olj, posebno primerna za kožo, ki hitro postane mastna, ali pa za občutljive predele okoli oči. Pre-tanner (sredstvo, ki ga uporabljate pred sončenjem); izdelek za porjavitev kože, ki kožo pripravi za sončenje in jo lahno porjavi. Nekateri tudi pospešujejo nastanek melanina, ki povzroči porjavitev površine kože. Zelo primerno za občutljivo kožo. Reair-complex (snovi za popravilo kože); kompleks siilUcRAsh Mursha Sobota d.< .0.0. - Imate najmanj srednješolsko izobrazbo? - Ste urejeni, pridni in komunikativni? - Imate svoj osebni avtomobil? - Imate telefon? - Ste stari najmanj 25 let? Pokličite nas med 9. in 10. uro po tel.: (069) 31-530 Štirinajst zapovedi za lepe noge učinkovin v izdelkih za mena. Šeme. ki laže vpija vodoT laie prenaša sušno obdobje. in vzniknejo rastline, ki so odpornejše proti mrazu. Te rastline se odlikujejo z večjimi pridelki in zgodaj dozorijo. ■korenčka. semena peteršilja. ste že kupili »preverite njegovo d:io nlitb 1^0:1 ."'jlvost M- 4 ' - .“’io plitkcRiL *itpo 23 navlaženo posode (vi-®hem potrosite semena 'liiiK) z drugo ''lažcni vobe krpi . Krožnik ; ^5 oziroma “■10 plitktsiL na- s semeni Stnn' .”6*vt (10 '»piutr^nj^^^^"^ ’^^^>ure) tem- Ra-si kalitve se-"haifs .. ’ te vrste semena spremembe "hajo "JO raT.|;i »s V , ki jo »asiotkih. Če ste Glasbene lestvice ! Spi* setve je odvisna od trajanja klitja in velikosti semena. Cc je seme manjše in klije v krajšem časovnem obdobju, je potrebna manjša globina setve. Velike težave pa nastajajo pri setvi manjšega semena. Če se tako seme poseje preplitvo, sc tanek sloj zemlje zelo hitro izsuši, predno uspe seme vzkliti in se ukoreniniti v globljem vlažnem sloju zemlje. Globoka setev semena otežuje pritekanje toplote iz zraka, zaradi česar seme počasneje klije ali pa sploh ne. Globina setve v naravnih in umetnih razmerah je različna. Če sejemo v toplih gredah, zabojčkih in drugi ustrezni posodi, kjer je omogočena ohranitev vlage in toplote, je dovolj žc manjša globina setve (le toliko, da zemlja pokrije seme), ker je vlaženje omogočeno z vseh strani. Drugače pa sejemo na prostem, Tam je globina setve odvisna Prevede MILAN JERŠE nego kože, ki spodbujajo obnavljanje celic in »popravijo« že nastale okvare celic, Rcvitalizer (snovi za ponovno oživitev); snovi, ki kožo poživijo in osvežijo. V obliki želeja, kreme ali v ampulah. Kuhajte z nami Mc<,iirtney ■ Ki I r ■'^-;r Jetvi f»|,, tS - Thomo 1 in ....... l„i„ llul A Mili i - Thomas Uolby !Gtt. 1'111 * Tik l:'Sai IfA Vreknviitk ■^VJUŽNEKRAJE-Sokoli Radin 'jana rArfihCrL Kako negujemo noge, da so zdrave in tudi lepe? Nasvet ni nikoli odveč, posebno če ga jc mogoče takoj uporabiti. L Naj moda napoveduje, kar hoče, dobro je, da veste: pametno se je izogibati visokim in preveč ošiljenim petam, po drugi strani pa popolnoma ravnim čevljem, tako imenovanim balertn- kam. Idealni Čevelj za zdrave noge je čevelj z normalno 4cm visoko peto. 2. Ko zaznate prve simptome bolečin, posebno v nosečnosti, začnite nositi elastične nogavice. 3. Izogibajte se preveč ozkih oblek, kril in hlač, 4, Sprehajajte se tudi v odmoru med delovnim časom. Za zdrave noge sta najpomembnejša športa plavanje in kolesaijenje. Enakovredna je tudi hitra sprehajalna hoja. 5. Če ste pretežke, sc odločite za hujšanje. 6. Jejte zdravo, veliko sadja in zelenjave 7, Pijte veliko vode in čaja 8. Ne kadite 9. Bodite pozorne na toploto, ne sedite blizu peči in radiatorjev 10- Tudi pozimi kosmate noge niso zaželene, 12. Vsakih 14 dni si natančno uredite stopala in nohte 13. Redno si po vsakem prhanju in kopanju vtirajte kremo, da se koža preveč ne izsuši. 14. Spite s kakšnih lOcm dvignjenim vznožjem. L ‘-"KS''-* Slaka ............ PKIJA I E.rjj . 4u,jerskibi.edcm -Ai:h JtvLck 'lija Kkrt ■ i '"'j; ‘7*' , lirjsi □ * ■ Vinkn CverlHa ^^rOjiLs' ■■ ■ 'orc" 1993, na nashiv Murski val, |> ^'0»0a, zn glasbene lesti iee. I * '"ia '■'■'n ?ii št. 9 '^^^ladbo '^^^havn;| ter naslov — Mesni zvitek $ sirom Potrebujemo: 40dag (2 kosa) globoko zamrznjenega listnatega lesla, 40dag mlete govedine, srednje debelo čebulo, 3 Žlice olja, 1 večjo alt 2 manjSi zeleni papriki (lahko iz zamrzovaltjika). 1 žlico goste paradižnikove mezge, poper, 1 žličko soli in za vsak kos testa 2 trikotnika po 25 gramov topljenega sira, rumenjak za premaz zvitka. Globoko zamrznjeno listnato testo odtajamo prt scibrii temperaturi iti ga razvaljamo v dva 49/45cm (približno) velika pravokotnika. Čebulo drobno sesekljamo, paprike narežemo na drobne kocke in skupaj dušimo na olju, da se zmehča in postekleni. Mesno sekanico začinimo s paradižnikovo mezgo, soljo in poprom, dodamo dušeno čebulo s paprikTt in vse pregnetemo z vilicami. Ta nadev razdelimo po testu Sir narežemo na majhne kocke in potresemo po mesni masi. Na zunanjem robu pustimo pas praznega testa, da se nadev med peko ne bo iz(xjat. Zavitek rahlo zvijemo, konce na dveh straneh pa dobro stisnemo. Preden ga postavimo v pečico, ga premažemo z rumenjakom. Pri 220'’C ga pečemo prvih 10 minut, nato znižamo temperaturo na l8(t°C in pečemo Se 35 minul. Ko vzamemo pečen zvitek iz pečice, počakamo S minul, nato ga režemo in Se vročega ponudimo. RADIO MK - MURSKI VAL - UKV 94 J MHz (dopoliine tudi SV 648 HHi BHll/nr AM Petek 5 40 - Prebujajte se z nami - 7.(K) Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in m.idžarščini -7 45 Mariborsko zvočno pismo - S.(K) Poročila - K 10 Dopoldne na M V - S. 30 Mali oglasi - 9 15 Borzni utrip - 9 30 NSIŠNM V - lO.OO PoroCila - 10.30 Kabaret - 11 15 Od petka do peika - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.(KI Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.35 Obvestila - 16.30 Poročila - l7Ot) Prireditve ob Itoncu tedna - 17.30 Ahernativno - IK.OO MV-dur - IK.4,30 Portičila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Siibiila - 5 40 Prebujajle sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 .30 Infotmacije v slovenščini, netničini in madJ.aiičini - 7 40 Tržnica - K.(M) Poročila K,10 Dopoldne na MV - R,.30 Mali oglasi - 9,1,5 predsiavliamo vam - 10,00 PoroCila - 10.40 Potepajte se z mami - 11.00 Sobotni gost - 13.00 Poročiki BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 1300 Danes do iriiiajsiil) - 13 .30 Popoldne na MV - 14.(K) Aktualno - 15 30 Dogodki 111 odmevi - 16 25 Obvestila - 16-3(1 Portičila - 17 10 Aklualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.2,5 Obvestila - 16.3(1 Poročila - P 10 Angleščina - 17 30 Mali oglasi - IK IK1 Najlepše ielje s čestitkami in pozdravi - IB.3() Poročila BBC - 19 IK) VklitiCujemo Radio Slovenija Nedelj* - K IK) Začenjamo nov dan... - H. 10 Panonski odmevi - K.30 Horoskop - S 45 To bi morali bili kabaret - 9 10 Misel in čas - 9.30 Srečanje n.i Murskem valu - 10.30 Nedeljsk.i kuhinja - 1200 Poročila - 13.15 Nedeljsko posliio premišljevanje - 13 30 Minute za kmciovalce - 13.00 NailepSe želje s česliikaim in pozdravi - 1S.30 Poročila BBC ■ 19 1)0 VklluCuiemo Radio Slovenija Pnnetleljek - .5 4(1 Piebii|ajte se z nami - 7 (III Druga jiKranja kromk.a - 7.30 Intormacije v sluveniCiiii nemSCiiii in madZarSčini - 7 45 Porabsko zvočno pismo - HIK) Poročila - B 10 ITopoldiie na MV - S.30 Mali oglasi - 9.15 l-vropii v enem tednu 10.(K) Poročiki - 10 31) Šport - II I.S Zgodilo se je hvrnpii v enem tcdiHi - , - IT INI Htnočiki HHC - 12 ,3(1 Zakaj se ukvarjamo z uitietrosljo - 13.(K) Danes tlo trinojstih 13.3(1 Fopiikine na MV - 14.00 Aklualno - 15 .30 Uoisidki in udmeui - 16 25 Obvestila - 16 3(1 Poročila - 17 (KI Hild je nekoč - 17..3(1 Šport - IB IKIS kranCakon. eekron. pa z marelof - lestvica narodno, zabavne glasbe - IK .30 Poročita Br3C - IV 1)0 Vkl|učujeino Radio Slovenija t orek - 5 40 Prebiipjic se z nami - 7 (K) Ižriiga juuanja kronika - 7 30 liiliirmacijc ' sloveiiLCiiii iieniftini m niadJarLenii - T,4,S Liubljansku zvočnt, niMiHi - S 00 HuroCila - K 10 Diipoklite iia M V - H. 30 Kosl/josi dneva -9.1.^ ■ |O 00 PoruLib nnc - 10,3(1 Kratki slik - II IS Mali luivnsii oglasi - 1300 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvar|anio z uinelniisljo - I3.1H1 Danes do itinajstib - 1,3 .30 Popoldne- na MV - 14 IM) Aklualno - |5 .10 Dogiulki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Tema no|xildneva - 17 31) Srebrne mii - IH.(KI Najlepš-e želje s Ceslilkami in pozdravi - 1K.30 Poročila BBC - 19 1)0 Vključujemo Radio Slovenija SHKD.A - 5 411 Prebujajle se z nami - 7 (K) Druga jutranja kronika - 7.30 liilitrmadie v sIovcnLCini, iietti«iiii in inadAaiAČmi - T-4S Ža^rehLkii ^voZno . .. .L 1*1 l,L rx ....h.tA? O A J. I r. r L Zb iC pismo - KDO Poiočiki - K.10 Dopoldne na MV - B.30 Mali oglasi -. 9.15 Kčemo za vas - KI (KIToročila - 10 15 NSISNMV - II 15 Borzm tiirip . D 1*1 Poročila BRC' - 12 .30 Zakaj se ukvarjamo z umetiiosljo - 13.(KI Danes do irinaislih - 13 .30 Popoldne na MV - 14 IK) Aklualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16 25 Obveslila - 16-31) Poročila - 174)0 PosluSamo vas • 17 -30 Mali Ogltisi - IK.IKl Na narotini karmi - IK.3I) PoroCila BBC - 19.(KI Vkliučuiciiiu ICidii) Slovciiiju Čk I H ITK - 5 4(1 Prebujajle sc 1.11:11111 - T.l*) Druga julran|a kruiiika - 7.3(1 Intdriuaclie e sliivcuščini tteniščiiti iu uiadžarščuu - 7 35 Sveltijc kmeUjski sirokuviuak - H od PoruCiki - H K' Dopoldne n.a MV - B 31) Kost/gosl dneva 9 |5 Sedem veličasiinlt - ID I*) Poročila - 1(13(1 Pika.o.a i - 11.1.5 Mali oglasi - p,HI PofciCila BHC - 12.,V) Zakui sc ukvariamo z umciiUAijo ‘1'31*1 Oanc>. do innartih - 13 3(1 Popoklne na MV 14 (KI Akdialno - r 311 DuKodki .n otlnievi - Ik 35 Ohicslila - Ki 30 Poročila - 17.IK1 Toma popokiTicx;i |)O7tllib'l I |?.3ein pz - IK.I)() Naikp^^ Jclje Čestilkanii in IK 50 Poro6lo BBC Izb RAZSTAVNO PRODAJNI IST INTERIER SALON SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI bda tebrika CAMD1C «metiike, sv^fa b ostab <^eMazavaiiloin.Vsetol(iUto|w VEDNO UGODNIH moji' dobit« v Mveo rozstavM |M«d«ien soba^ l$T INTERIEfi v - HbnU SobivtL BIhovm traoviiski M. bfax 069/31-616. iki center, Nem^'li Nakup m M £«k« bvuz obroaU. PoMtIila ud 6 du X2 musuouv bruz polo«a. Pupuat zu jbMIIo v gotovini. Mov^ ias: vsak dott od S^^do t8°^sobota od 8^do 12‘^ Dobrodošli in ne pozabite - naše geslo je IST INTERIER - VEDNO UGODNO ■ SESTAVIL MARKO NAPAST OOVEINK ČRTA PRAVO' KOTNICA ZAMMANJE ZAKAJ, PRID, KORIST TANTAL AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GAflOHER pduski PREOSEO-NIK ILICH) AVrObtO-BILSKA OZMAKA AVSTRIJE KM.CU JADRANSKI OTOK ZMIKAVT PESEM OTOŽNEGA ZNAČAJA rZOELOVA-LEC RAKET ODUČNA AVSTR U. SKASItU-ČARKA Evnopski VELETOK NASAD OKROG HIŠE ZIDNA ODLOGA BARVA IGRALMH KART »esro VEGVTU GRŠKI OTOK TOVARNA V DOMŽALAH RtlSKI PEt. DRŽAVNA BLAGAJNA stane SEVER SANJE. “ 1 TIPOGRAF REKA V SR. ANOt^l HHiBpni ■ BEOGRADU GOROVJE V JUŽNI ČAR, PRELEST GERMANU RtSTO ISAVM _ HAJKA ’ ■ 10 eOGpVIH E REŠITEV PREJŠNJE. KRIŽANKE - Vodoravno: ruščina. oiiaicr, bar- kača LM. Alan, Rab, akt. tram. IX. AO.opna. I. kioi, TriElav, Masai. AlčinAn ntiL' Lriv J' * Aktnari. nak. kos. stran 14 vestnik, 4. marca Iz župnijskih kronik: Kapela (15) podlistki Salezijanci na Kapelskem Vrhu PODJETJE LOOISTIČNE OPHCMt: r.BNDAVA d n' . KoIodvCrSiku -43. 69220 L&hddVU f i . ! I Naš priznani zgodovinar in prelat (višji cerkveni dostojanstvenik) dr. Ivan Kovačič, po rodu Verženec, je 1926, leta objavil zanimivo knjigo Zgodovina trga in sreza Ljutomer. V njej so tudi zapiski o župniji Kapela. Sicer pa sem se pogovarjal še s sedanjim župnikom g. Jankom Novakom. Kap«)a v knegem urbagu »Kapela je zelo stara. Omenja se že v deželnoknežjem urbarju proti koncu 13. stoletja. Patrocinij (dan in ime farnega zavetnika) Marije Magdalene odgovarja popolnoma bil poslikan le prezbiterij, ostala cerkev pa je bila le pobeljena. Leta 1859 je akademični (akademski) slikar v Gradcu Alojz Trumer obnovil slikarijo v prezbiteriju, leta svetniškemu krogu benediktin- 1885 pa je celo cerkev znotraj fresko poslikat Jakob Brollo na za dvakrat poverjena uprava ljutomerske dekanije. Škof dr. Mihael Napotnik ga je leta 1904 imenoval za duhovnega svetovalca, pod njegovim naslednikom pa je 7. novembra postal častni kanonik. Leta 1920 je praznoval zlatomašni jubilej. V letih od 1772 do 1924 se je zvrstilo na Kapeli 51 duhovnih pomočnikov oziroma »kapelanov«, kot so nekoč rekli (sedanjim) kaplanom. skega reda in lahko rečemo, da je kapela (verski objekt) Marije Magdalene nastala pod vplivom šentpavelskih benediktincev. Kapela se poleg tega omenja tudi v letih 1371. 1443. 1459. 1462 in okoli leta 1480. Leta 1371. na Ulnkovo. proda Herman Zehentner od vojvoda Albrehta v zajm dve vasi »zu Wildenhag« in Kpelo pri Radgoni Janezu Laspergerju, dvornemu maršalu vojvoda Leopolda, in Re-inhardu von Wahingen. dvorniku isrega vojvoda, za 100 funtov dunajskih vinarjev. Leta 1498 se omenja Janez Kelman. predstojnik graščinskega urada pri Kapeli. V krajevnem zapisniku leta 1445 manjka Kapela: gotovo stoji tam Wildenhag. Kapela pa se omenja zopet kot radgonska podružnica v strassburškem zapisniku leta 1545, in končno izrecno kot cerkev ■ v zapisniku sekovskega škofa leta 1617. Naglas na prvi slovki je menda nastal pod vplivom madžarščine, ker sicer ima na Murskem 1.600 goldinarjev. 'Istega leta je graški pozlatar Jožef Bauer napravil nov. Se zdaj stoječ veliki oltar, Boštjanov oltar na listni strani pa je prenovil. Leta 1861 sta se z milo-dari nabavila stranska oltarja sv Ane in sv. Križa za 1.200 goldinar- Salezijanci prihajajo Dolgoletni salezijanski duhovnik v Veržeju Jože Kostanjevec je 1985. leta v Salezijanskem vestniku pisal o prihodu te redovne skupnosti na Kapelo: »Salezijanci lahko štejemo Martina Meška med iskrenega prijatelja. Leto dni pred njegovo smrtjo smo leta 1932 na njegovo veliko veselje prišli v njegovo župnijo. To je pokazal s lem. da je že prvo leto naprosil prvega ravnatelja naše nove postojanke (v Ve-žejii), da je prevzel ves verouk na osnovni Soli v Radencih.« Pozneje pa so se salezijanci naselili na Kapeli v hiši, ki jim jo je z oporoko zapustila Kristina Cobej s pogojem, da ima dosmrtno stanovanje in oskrbo, sama pa bo gospodinjila, dokler bo mogla. S prihodom je hiša, v kateri je bilo nekoč gostišče, dobila ime Dom sv. Jožefa. Vrhu, Melanjskem Vrhu, Račkem Vrhu, Radenskem Vrhu, Hrašen-skem Vrhu, Murskem Vrhu, delu Rožičkega Vrha, KobiljšČaku. delu Murščaka, Stanetineih in Žrnovi ter Hrastju-Moti. kjer je sicer podružnična cerkev, v njej pa je vsako soboto zvečer nedeljska maša. Do nastanka nove župnije svetih bratov Cirila in Metoda v Radencih (1977. leta) pa so h kapelski župniji spadali še Radenci, Boračeva, Rihtarovei in Turjanci. Kapelska cerkev je od lanskega leta osvetljena z žarometi in je tako vidna od daleč. Tudi od nje seže oko daleč naokoli. Vsi salezijanski duhovniki so se trudili, pa tako tudi sedanji župnik, da bi se v duhu svojega ustanovitelja Janeza Boška še posebej posvečali vzgoji mladine. Na Kapelo pa se radi vračajo tudi duhovniki, ki so doma iz tamkajšnje fare ali pa so v njej svojčas delovali- Naj omenim le dva: Gusti Horvat, ki je bil kaplan, zdaj pa je že vrsto let misijonar v Ruandi v Afriki; in Feliks Strnišča, duhovnik iz Hrastja-Mote, ki pa je zdaj župnik pri Šentvidu pri Planini na Kozjanskem. ŠTEFAN SOBOČAN I polju beseda kapela naglas drugi slovki,« na na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje dela in naloge direktorja družbe Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati še izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka oziroma višješolska izobrazba - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delovnem področju B dejavnosti družbe. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevahjii pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: LOGO, Kolodvorska 4^ 69220 Lendava, z oznako »za razpisno komisijo- O izbiri bon® kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa. SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve v ZZD SO Gornja Radgona na nadomestnih volitvah, 11. 3. 1993. Številka volilne enole: 13 (Uprava SO Gor. Radgona) Voli se 1 (eden) poslanec. Kandidati so: 1. Janez KUŠAR, roj. 4. 4, 1941, stanuje v Gor. Radgoni, Panr zanska 35 Predlagatelj; Izvršni odbor sindikata delavcev upravnih otgS' nov občine Gor. Radgona 2. Stanko NEMEC, roj. 13. 4. 1955, slanuje v Kocljevi 13 v G*' Radgoni Predlagatelj: Izvršni odbor sindikata delavcev upravnih org* nov občine G. Radgona. OBČINSKA VOLILNA KOMISU* , GORNJA RADGON« t I I I ( ( ( I I 1 I I ( ( i I I I Boga služba na belo nedeljo Zgodovinar je v nadaljevanju zapisal. da se je božja služba na Kapeli redno vršila na belo nedeljo, ob patrociniji 22. julija in na nedeljo po prazniku Marijinega imena. Maševali so navadno kapucini iz Radgone. 24. maja 1763, leta pa so se okoliške občine obvezale, da bodo dajale lastnemu duhovniku. Če ga dobe, vsako leto po 60 goldinarjev tn 33 krajcarjev. Se istega leta (20. septembra) je vložil neimenovan dobrotnik (menda kapelski rojak dr, Andrej Kavčič) v deželno blagajno 1.500 goldinarjev. da bi obresti od te glavnice dobival kapelski kurat (pomožni duhovnik). Nato je Kipela dobila lastnega duhovnika. Formalno pa je sekovski oziroma graški škof ustanovil kapelsko kuratuto 22. ja- Cerkev spukomice Marije Magdalene na Kapeli. Ob njej je cerkveni vinograd, katerega pridelek so poimenovali Magdalenine solze. Posnetek; Š. S. nuarja 1776. Kapeli so priključili jev. Blagoslovil ju je škof Slomšek 28. julija 1861. Do leta 1868 sta se ohranila Se od stare cerkve dva zvonova: srednji, ki je bil zlit 1712. leta, in mali, zlit 1746, Tretji, naj-večji, je bil zlit 1825. leta. Teža in glasovi teh zvonov niso znani. Leta 1868 je Albert Samassa zlil tri nove večje zvonove, katere je blagoslovil stolni prošt dr. Lovro Vogrin 29- junija istega leta. Veliki je tehtal 22 stotov in 13 funtov, srednji 7 stotov 111 27 funtov, mali 2 stota in 95 funtov. Te zvonove je, razen malega, pobrala (prva) svetovna »Prvi ravnatelj je bil Franc Vogrinčič. Gospodarsko poslopje je predelal v lep dom za bolne salezijance. Prvi bolniki so bili Vode, Lambizar in Pelicon. Kristina je s pomočjo služkinje gospodinjila. Vogrinčič pa si je priskrbel razne zdravniške knjige in lepo skrbel za bolnike. Po drugi svetovni vojni so staro hišo zasedli učitelji, novi del pa je še ostal kot stanovanje za salezijance, le najemnino je bilo treba plačevati, ker je bila stavba nacionalizirana. Leta 1960 so bolnike preselili na Trste ni k na Gorenjsko. Po vojni vihri, ki je prizadela tudi cerkev na Kžpeli in župnišče, ki so ga Nemci požgali, se je začelo življenje na župniji polagoma umirjati in urejati. Prvi salezijanski Župnijski upravitelj je bil od 1949. do 1952. leta že omenjeni Franc Vogrinčič, ki se je zaradi bolehnosti umaknil v pokoj, a je pozneje spet sprejel upravljanje župnije, kajti njegov naslednik Jože Kuk je po petih letih leta 1957 umrl. ‘ ■■ ■ h ■ ‘ i’ i-'A' ■ft'- ijLi___L 474 hiš s 1.937 prebivalci. Župnijo vojna. Pri Kapeli se je 19. junija - -- - 1870 vršil zadnji tabor, h kateremu pa so ustanovili 1784. leta. Prvotna kapelska kapela oziroma cerkev je bila premajhna za novoustanovljeno župnijo, zato so se verniki odločili, da zgrade novo cerkev. Pri tem so imeli veliko oporo v rojaku župniku Martinu Kaučiču. Graditi so jo začeli 1832. leta. Pomagale so tudi sosednje župnije: križevska. jurjevška in gornje radgonska Za stavbo so porabili ruševine gradu Kocjan. Temeljni kamen za novo cerkev je 25. maja 1823. leta blagoslovil zlatomašnik domačin Manin Kavčič. Dobro leto potem, 13. junija 1824, pa so že postavili na zvonik »jabolko« in križ. Cerkev je za 23.(M)0 goldinarjev (z)gradil graški stavbenik Mihael Marek. sta največ pripomogla Ivan Kukovec in župnik dr, Anton Klemenčič, ki je tudi govoril na taboru.« 24 JANEZ BALAŽK^ Ob slavoločnem loku je še na severni polovici v trikotnem polju naslikano heraldično - grbovno znamenje dolnjelendavske plemi- ške rodbine Hahold-Banffy. I t r 1 t s 1 r 1 s v t t ( I I 1 I 1 Blagoslov knezoškofa Cerkev je 19. septembra 1835. teta posvetil sekovski knezoSkof Roman Sebastijan Zengerle. Obenem je posvetil tudi tri oltarje: glavnega, kije posvečen sv. Manji Magdaleni, na njem pa sta kipa sv. bratov Petra in Pavla; levi stranski oltar, ki je posvečen sv, Ani (nad njo je Se slika sv. Jožefa, levo od nje kip sv. Janeza Krstnika, desno pa kip sv. Urbana); desni stranski oltar pa je posvečen sv. Križu. Cerkev je zgrajena v neoromanskem slogu s tlorisom v obliki križa. Osrednja kupola ji daje centralno zasnovo, zvonik pa sega 35 metrov visoko. Sicer pa Se prelistajmo po stari knjigi. Že omenjeni pisec »srezke« in župnijskih kronik, ki se sklicuje na 1903. leta umrlega zgodovinarja Mateja Slekovca, piše: »Cerkev je centralna stavba s kupolastim svodom, 20 metrov dolga. 18 metrov široka, v ladji 15 metrov visoka, v prezbiteriju 12. Škofje ob blagoslovitvi podani za glavni oltar lično sliko sv. .Magdalene, ki jo je V tem zapisu nisem zasledil po-'datka o orglah. Iz drugih virov pa šem zvedel, da so jih imeli že kmalu po dograditvi cerkve. Orgelski zvoki so zadoneli leta 1832, orgle pa je izdelal mariborski mojster Jožef Otonič. 1867. leta je dobila cerkev sv. Marije Magdalene velik lestenec, delo umetnika Josepha Einsenbiicherja. Leta 1886 je že omenjeni slikar Jakob Brollo iz Cremone v Italiji naslikal križev pot, pa tudi freske sv. Barbare in sv, Antona Puščavmka, Zadnjo večerjo in Jezusa z otroki. V prezbiteriju. ki je bil poslikan najprej, so naslikani Štirje evangelisti, Marijino vnebovzetje in sv. Ciril in Metod. Nov je tudi podatek o oltarju sv. Družine, ki so ga postavili 1888, leta. Dušni pastiiji Prvi župnik na Kapeli je bil Leopold Purgauer od Lenarta v Slovenskih goricah, in sicer v letih 1763-1776. Naslednji dušni pastirji pa so bili: Alojz Anton Magdič (1776- 1799), Anton Bohanec iz križevec (1800-1801), pri I Mihael Ljutomeru I Galič izdelala umetnica Krescencija Stadler v Monakovem (Munchnu). ftožnovensko podobo je naslikat radgonski slikar A, Jandl. Sprva je (1801-1816). Jurij Drozg iz Limbuša pri Mariboru (1816-1821), Štefan Poljanec iz Kraljevec na Hrvaškem (1821-1824), Andrej Černivec od Sv. Barbare v Halozah (182-1- 1833), Ignacij Mlinarič iz Varaždina (1833-1849), Manin Rubin (1850-1881), Anton Lacko (1881-1887), Manin Meško iz Pu-šinec pri Ormožu (1887-1933). Ta je tudi na Kapeli, pa tudi povsod drugje, kjer je služboval, zapustil najboljše spomine. Znan je bil po svoji prijaznosti. »Ijudomilosti« in vnetem rodoljublu ter vestnem izpolnjevanju stanovskih (duhovniških) dolžnosti. To mu je priznala tudi cerkvena oblast, saj mu je bila Za Vogrinčičem je po 1961. letu do 26. julija 1966. leta župnijo upravljal Vinko Sraka. Omenjenega dne pa gaje, ko je z motorjem prečkal železniško progo, povozil vlak. Njegov naslednik je bil v letih 1966-1971 Franc Levstek, ki pa je nato postal ravnatelj na Rakovniku v Ljubljani, Ignac Lebar, ki je prišel 1971. leta kot kaplan, je župnijo upravljal do 6. avgusta 1980. leta. Tedaj je namreč umrl na duhovnih vajah v Zelimljem.« Njegovo delo je nadaljeval do 1990. leta Ciril Koštric, ki je nato odšel na zdravljenje. Za leto dni je »vskočit« Drago Gačnik, od 1991. leta pa upravlja župnijo sv. Marije Magdalene g, Janko Novak. Vsak od teh dušnih pastirjev se je trudil za materialno obnovo cerkve in župnišča in za duhovno prenovo. Župljani so z delom pokazali, kako jim je prenavljanje cerkve drago. Za časa VorginČiČa je akademski slikar Karel Jakob prenovil slikarije v cerkvi, župnik Vinko Sraka pa je leta 1962 da! prenovili župnišče, uredil je dvorano za verouk in vse kapelč v župniji. Franc Levstek pa je iz stare mežnarije, ki jo je dal povečati, napravil veliko veroučno učilnico, kupil je dva nova zvonova (večji je 670-kilogramsfci. ton fis, manjši pa tehta 390 kilogramov, ton pa je A), uredil elektrifikacijo zvonov in uredil v cerkvi ogrevalne naprave. Za časa službovanja župnika Ivana Lebarja so (1975.leta) uredili krstilnik pred oltarjem sv. Družine. V letih, ko je bil župnik Ciril KoStric, so (med drugim) obnovili župniSke (1986), pročelje in ostrešje župnijske cerkve (1988), praznovali so zlato mašo dolgoletnega salezijanskega V zgornjem delu slikovne ploskve je videti del trupa z nekolikanj ukrivljenimi rogovi bivola. Pod njo se motiv bivolje glave ponovi na zel e no-modri podlagi grba do In je-lendavskih plemičev, še nižje pa je pokončno naslikan romb, osenčen z rdečo barvo. Nobenega dvoma ni, da gre za družinski grb mogočne dolnjelendavske družine, saj o tem govori tudi skromneje ohranjen napis nad orisano slikovno ploskvijo, ki pravi: Nobilla(um) HoholiHufi de Liadua Velika površina stene nad šila-stim sklepniom delom slavoloka je bila zaradi poznejše barokizacije oz. namestitve baročnega svoda uničena. Le na skrajnem spodnjem. levem in desnem koncu se je ohranilo nekaj poslikave, ki pa je zaradi skromne pričevalnosti vsebinsko le stežka opredeljiva. Kaj je bilo tu upodobljeno, lahko kvečjemu ugibamo, dasiravno bt - na hipotetični ravni - lahko sklepali, da se je kompozicija navezovala na legendo sv, Nikolaja. K takemu sklepu sili okoliščina, da je od skromne poslikave razpoznati v stiliziranem načinu naslikano vodo, ki bi lahko implicirala motiv s sv. Nikolajem kot zavetnikom pomorščakov. V isti ravni na drugi strani pa bi najverjetneje lahko Slo za kako likovno rešitev iz zgodbe sv. Pavla, kateremu je slikar posve- in misijonarskega duhodvnika Martina Maroše in srebrno mašo Feliksa Strniše (1989). Sedanji župnik g. tanko Novak mi je povedal, da ima sedaj župnija 2.600 prebivalcev oziroma vernikov, le-ti pa Živijo na Kapelskem Vrhu, Parič-njaku. Kocjanu, Spodnjem in Zgornjem Kocjanu, v delu Okosla- vec. Očeslavcih, na Janževem I' M > F i r j n v P s r d v s I ¥ Turnišče, slavoločna stena, Križanje apustnia Petra (detajl), J®*^-Akvila 1389 goče, daje slikar kompozicijo ikonografsko razširil na drugo stran in tako vzpostavil kompleksnejše pomensko branje slikarije. Če sprejmemo tezo, da gre za lik Kristusa, se simbolna raven razumevanja razširi na prikrito aluzijo na hiera-tično zgradbo Cerkve. V tem pogledu predstavlja lik Kristusa v spodnjem delu bazo, iz katere je zrasla krščanska vera, namreč iz Kristusa, ki ga je nasledil kot prvi vesoljni škof (papež) sv. Peter. Še nekoliko višje pa je zgodba sv. Pavla, apostola, ki je krščansko doktrino domislil in ji postavil v svojih spisih in delovanju temelje nadalj-nega razvoja. Branje poslikave na ta način je seveda pomensko bolj namreč zato, da doslej .-Ul - tudi v širšem prostoru ,,, na poslikavo, ki bi slogovi'‘’^^.,,jj sovno pripadata začetku skega novega veka, ki g® in' 3 nostnozgodovinski a imenujemo renesansa. f tega zasluži (a skromni 'čfi Turnišča vso strokovno u- jiiiiiiua VAU AiiOKaviiv r; . p-Nad slikarijami 'P*n3nj*r 7 na^liVirt rbrif>OVC je z desne naslikan pripo''^ I. .■aoiinoii giban prizor Petrovega * til nekaj prostora na desni južni zapleteno, toda možno, in zato polovici slavoloka, Akvilo predstavlja v povsem novi Poslikava južne polovice slavo-ločne stene je razdeljena v štiri vrste. V spodnjem delo, tik nad oltarno menzo, je v fragmentih razpoznati vsaj dvoje plasti poslikave. luči, namreč kot ustvarjalca, sposobnega asociativne sestave prizorov, v katerih spoznavamo prikrito simbolno pomensko vrednost. Spodnji del je, kot smo že omenili, slabo razpoznaven. Stanje te Prvi apostol jc - kot - upodobljen z glavo H križu privezujejo z vrvmi v dveh ravneh rimski vojščaki; rdečo apostola prekriva C učinkujoče naslikana tene vrvi. Podrobnosti * * nju obraza kažejo. G/iif križanega apostola nasitil’ < Janez Akvila. jp h Levo od tega prizot^ $iC 'e Jii z leve je videti skromne ostanke slikarije je bilo najbrž slabo že v 16. svetniškega lika, ki blagoslavlja (?) stoletju, saj je Akvilovo poslikavo z desnico, z levo roko pa drži neki neznani renesančni slikar do- knjigo, na kateri počiva neki dolg polnil s sliko, od katere se je, žal. predmet (meč, žezlo ?). ki ga naslanja na levo rame. Glede na to, da je zgoraj v upodobitvah zlahka prepoznati prizore iz legende sv. Petra in sv, Pavla, bt lahko sklepali, da skromno ohranjen lik moremo istovetiti s podobo enega ali drugega apostola. Ponuja pa se še druga razlaga: glede na to, da je na drugi strani v isti ravni naslikan motiv Marijinega kronanja, pii katerem je običajno asistiral tudi Kristus, je mo- ohramla le podoba glave nekega viteza. To je namreč videti desno od Starejšega lika Kristusa (?), kaže pa izjemno kakovostno oblikovano. po renesančnih zgledih zasnovano glavo mladeniča z daljšimi lasmi. Likovne tn slogovne značilnosti te slike prej ali slej govore, da je preslikava nastala nekje v 16 stoletju. Podoba seveda ne sodi v pregled Akvilove slikarske zapuščine, vendar pa ima izjemno pričevalno, umetnostno in kiillur nezgodovinsko vrednost. Gre nišo, kjer je upodobijo’’ ■, stavni lik apostola Ptivla- jiG , ki dokumentira turniške rerkvC jrfl napis, 1 v ladji turniške cerkve potekal v več vrsticah. G so se ohranile le zgornje ‘ , f, I)(umitni , fi(a)l, Z Augusii , / fi(aci oplusf ... torej: v letu Gospiw°’',[el’ v avgustovski kaleiidi (^®^ gusta), je bilo končanj Ker je napis naprej ne moremo sklicevati meni, da jc bilo puie® jioJU’ mojstrovo ime, vendat ut ikonografske značili'*’Y|jirl da je delo opravil slikaf ■ vila s svojo delavnico- (Nadaljevanje P' -inf* ifl' i 7? J j ^stnik, 4. marca 1993 stran 15 li I' I I i’ kronika 1 konferenca na Upravi za notranje zadeve r Murski Soboti Dokazov za prostitucijo ni ^”'*’** dnigim) pišemo čmo kroniko, smo na “^četnik Da^ UNZ v Murski Soboti, ki Mi jo sklicala Horvat dohTT* načelnik inšpektorata pohrijV Milan Omanov »a ' * »stnih in pisnih podatkov u pestro^i dda ?eosl«vali v^nSt'k. ‘lofuieio *”^*^*‘*®'*> lohi" Nič pa ni bilo zupkeno, ali [ie) Pti nas liiihSf*a TA ulonna* ■ mj, __ : '*®^«išaii, k'Mno, nzuntljivti, i ‘"^Njka so * j* * *? zadevo. Govoric na to lemt namreč ne 100 maA “"oški, ki se hvalijo, da jim sploO ni Im tistih ^i**'*.sanit ^’’****^' ni bilo! Dalje razm^lj^jte, komenti- ^mi. ^.Problem«, otnenil, ‘ ki sem ga If 'C I I ► I I S f* i> e J! I f ) r saj nas v?'-8 *»8e teSve 263 '‘'Sreč ''^njenih. Največ '*S9bnih a-J*°^^roCjU vozniki god na il prometnih nez-Hajveč hitrost, “i» in J® zgCKl.lo ju-Delavd^®“®^“ t9r decembra, nadeve “^^anov za notranje U^jvečkr« ukrepali, izrekli *Hško (1! ‘“d' ’■ pisnih opozoril vzrok za vedno več kriminalnih dejanj v slabih grnotnih razmerah, prej omenjena številka pa je tako visoka tudi zato, ker so bili delavci organov za notranje zadeve bolj delavni. Naj večji je porast tako imenovanega mla- lani pa 19, V letu 1992 je narasel tudi gospodarski kriminal; takih dejanj je bilo 181. Odkrili so 12 poneverb, 10 ponareditev ali uničenj poslovnih listin, 9 zlorab položaja ali pravic odgovorne osebe, 8 ponarejanj vrednotnic, 4 zlorabe pooblastil in tako naprej, V dveh primerih so odkrili tudi dajanje podkupnine. S področja splošnega kriminala so obdelovali 2.284 kaznivih dejanj, od teh jih je bilo 492 v Škodo družbenega premoženja, ostala prikrajšanja (1.792) pa gredo na Škodo zasebnikov, Temeljnemu javnemu tožilstvu so zato Zaradi občinskim siali 687/“ prekrške so po-motu so v pro- 'J^kov vinjenih Odkinn'! P® j® pre-h?’*’’ «rtnikisosespOTabiti2B6“krat, kmetje, ki jih je v Pomurju največ, pa so kršili javni red in mir 158- krat. Zanimivo bi bilo raziskati, zakaj imajo tako mirne živce ali pa obratno; zakaj , nekmetje tako hitro povzdignejo glas, pest.,, Nekaj tistih; ki so razgrajali vinjeni (podatkpv o njihovem poklicnem stanu ni), pa so pridržali do iztreznitve. Številka je sicer manjša kot leto prej (98). Zanimivo je, da na določen pojav (tako negativen kot pozitiven) vplivajo tudi objektivni razlogi. Zgled je lahko nogometna tekma. Policija jih je varovala 12. na eni pa intervenirala tudi z gumijevkami. Uporaba prisilnih sredstev je bila strokovna, saj - po zatrdilih policije - ni bil nihče poškodovan, čeprav so v 34 primerih uporabili fizično silo, 27-krat sredstva za vezanje in vklepanje, (samo)-Tkral gumijevko in 2-krat plinska sredstva. Zaradi postopkov policije je bilo 50 pritožb, od rega so bile v 15 primerih upravičene. primer- Sli s H I E § doletniškega kriminala, in sicer je bilo največ vlomov, tatvin, kaznivih dejanj zoper splošno nedotakljivost in moralo, kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja ter kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Narašča tudi kriminal zaradi mamil. Predlani so odkrili le enega uživalca mamil. ovadili 1.870 utemeljeno osumljenih storilcev, od teh 448 mladoletnikov. Posebej izstopajo kazniva dejanja velikih tatvin (528); najpogosteje so bili vlomi v stanovanjske hiše, trgovine in počitniške hiše. Delavci organov za notranje zadeve ugotavljajo, da ima veliko ljudi orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. Seveda so posest, nošenje. Se posebej pa uporaba kazniva dejanja. Oboroženi pa so tudi najpogostejši izvrševalci kaznivih dejanj. Zaradi nezakonite posesti ali uporabe orožja so obravnavali 91 ljudi. Zasegli so 5 revolverjev, 19 pištol, 4 vojaške puške, 9 lovskih pušk, 12 malokalibrskih pušk, 3 malokalibrske pištole, 11 plinskih pištol, 4 raketne pištole, veliko nabojev za razno orožje in - verjemite ali ne - 17 ročnih bomb. Tudi bilanca odkritij delavcev mejne milice je zelo bogata: 7 kosov raznega orožja, 2.400 kosov streliva, deportacija 1,000 tujcev, posebna kontrola skoraj 4.000 sumljivih vozil in 4.5(W sumljivih oseb, izdali so skoraj 38.(XX) vstopnih vizumov, a tudi zavrnili 9.000 tujih državljanov, ker pač niso izpolnjevali določenih pogojev. Čemur smo priča vsak dan. Uspeh je tudi »presekanje« 10 kanalov za ilegalno prihanjanje tujcev v našo državo, ki je odskočna deska v obljubljene zahodne dežele. Na tiskovni konferenci so povedali, da so bili organizatorji tihotapljenja ljudi Čez Slovenijo Ljubljančani, ki so imeli pomurske pomočnike - ljudi, ki žive ob meji. O imenih niso govorili. Na prvi pogled se človek zdrzne, ko zve za število lanskih požarov. Bilo jih je skoraj trikrat več kot leto prej: 90, Ta Številka je tako visoka zato, ker je bila lani huda vročina in suša, zato je bilo veliko požarov (tudi nekaj samovžigov) v naravi (gozdni, travniški in drugi). To pa ne pomeni, da ni velike škode, ki je nastala na stanovanjskih in gospodarskih objektih, Še veliko je treba storiti za preventivo. S. SOBOČAN I v prvem mesecu tega leta obravnavali 150 prijavljenih »splošnih« kaznivih dejanj in jih več kot dve tretjini raziskali. Obravnavali so Še 12 go-spodaskih kaznivih dejanj in 5 kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladi. V januarju so z 87 predlogi za kaznovanje zaposlili pomurske sodnike za prekrške, obravnavali so 4 požare, v januarju pa so na mejnih našteli 1.081.203 potnike. JELOVICA ^Jtovinsf ^^edsezo •^opusf - -Jil. ■4' ?opust za '^rofiratn ■ £ Lr t 9110:?;- !?' ‘N- ? jUl €' ■ sv ^■•. ^^jtA jiAt VAH ifA ■ ''' KjRn M Makedonska ilegalca Lendavski policisti so 20. februarja zunaj naselja Benica (pre)kont roli rali osebni avto s Cakovsko registracijo, V postopku so ugotovili, da sta potnika državljana Makedonije, da sta mejo prešla ilegalno in da v avtu vozita razne tehnične brezobrestno. ut*' dtičinE ______________ 1+6 ■■.-12% obresti predmete. vredne okrog 19,(XX) tolarjev. Odpeljali so ju k sodniku za prekrške, nato pa še na izpostavo carinarnice. Januarska bilanca Januar je bil prometno zelo krvav, saj so na pomurskih cestah ugasnila štiri življenja, 7 ljudi se je hudo poškodovalo, 27 pa jih je dobilo lažje poškodbe. Vseh nesreč je bilo sicer 26. Pomurski policisti pa so Preprečili veijetno nezgodo Policisti iz Ljutomera so 17. februarja obravnavali voznika osebnega avta D. S. iz Ljutomera, ki naj bi bil vinjen, zato so nu prepovedali nadaljnjo vožjo, saj bi lahko povzročil nesrečo. Opozorila pa ni upošteval, saj so ga čez nekaj ur spet srečali in ustavili; tedaj naj bi bi! še bolj »pod gasom«. Ker so utemeljeno pričakovali, da bo s kršitvami nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. Grozil naj bi materi Delavci organov za notranje zadeve iz Murske Sobote so predzadnjo sredo pridržali do izreznitve A. Š. iz Gradišča pri Murski Soboti. Tako so ukrepali zato, ker se ni hotel (ati mogel) pomiriti, čeprav so ga prišli dvakrat prijateljsko prepričevat, naj bo »priden«. Materi je Se naprej grozil z ubojem, zato so ga odpeljali v Mursko Soboto in za določen čas pridržali. Iz diskoteke »na hladno« v soboto, 20. februarja, od 3.30 je bil pridržan do iztreznitve J. V, iz Kroga, ker je v diskoteki Super Li oziroma motelu Carda v Martjancih kršil javni red in mir. Natakarji so namreč pravilno ravnali, ko mu vinjenenu niso hoteli dati več pijače, žal pa ga je to še bolj vznemirilo. Pretepal se je tudi z bratom, napadel pa je še redarja. Kraja zlatih prstanov Odkar so pri mostu čez Muro v Petišovcih oziroma Murskem Središčem policisti in cariniki, ni več povsem prostega prehajanja, saj je treba pokazati ustrezen dokument, pa tudi v denarnici je treba imeti nekaj cvenka, če prihajaš z druge strani meje. Vrzel najbolj občutijo Romi iz medži-murskih Sitnic. Pa so se znašli; mejo prehajajo ilegalno čez železniški most. Čezenj je prišla v Slovenijo tudi Rominja H. D. iz Murskega Središča in se ustavila v Lendavi. V stanovanju G. K. je ukradla štiri zlate prstane in prav toliko ročnih ur. vzela je 500 mark in 1000 tolarjev. Naši policisti so jo izročili kolegom iz Murskega Središča. Enako so ravnali z otrokoma, ki sta prav tako prišla k nam z druge strani Mure. Ognjeni zublji 22. februarja okrog 19. ure je zagorelo v 20-hektarskem družbenem gozdu med Ljutomerom in Cezanjevci. Ogenj je »za začetek« zajel suho podrast na površini 20 krat 20 metrov. Gasilcem iz Ljutomera. Ceza-njevec. Stare Ceste in Brano-slavec gre zahvala, da se ogenj ni razširil, - 28. februarja ob 18. uri pa je gorelo v Zasadih. Vzrok: Feliks B. je po družinskem prepiru zažgal slamo, ogenj se je razširil in zgoreli so še gospodarsko poslopje, kmetijski stroji ter orodje. Škoda znaša kar 2.000.000 tolarjev. Ljutomerski in radgonski gasilci so preprečili širitev ognja na sosednje objekte. - NaS dopisnik Franc Kuhar pa nam je sporočil, da so v Predanovcih, Krogu, Murskih Črncih in na Petanjcih zgorele 4 provizorične prekajevalnice z mesom vred. Tihotapil marihuano v ponedeljek, 1. marca, ob 0,25 so na mejnem prehodu Središče ob Dravi odkrili v osebnem avtu, ki ga je vozil Miroslav M. iz Borove vasi pri Mariboru, 1,5 kilograma mamila vrste marihuana (indijska konoplja). Mamilo je bilo v tistem delu avta, kjer je prostor za razervno kolo. Tihotapec se je pripeljal s hrvaške strani in povedal, da je mamilo lastne potrebe«. »za Vlomilci ne počivajo Neznanec je vlomil v počitniško hišico v Selcah, katere lastnik je Andrej S. iz Lenarta, si prisvojil razne tehnične predmete, nato pa je vžgal Se oškodovančevo motorno kolo in se odpeljal v neznano. Škoda znaša 120.000 tolarjev, - Doslej neznani storilec je vlomil v počitniško hišico J. L. iz Strehovec in ukradel radiokasetofon in dodatne zvočnike ter povzročil za 100,000 tolarjev škode. - M. H. iz Ljutomera je gmotno prikrajšan za 2,000.000 tolarjev. Toliko denarja (tuje valute in tolarjev) je nekdo pobral iz njegovega stanovanja, ki je sicer bilo zaklenjeno, a ga je tat odklenil, ker je našel originalni ključ. Poroke Na matičnem uradu v Gornji Radgoni so se poročili: Mitja Šterman, študent iz Ajdovščine, in Ksenija Rožman, študentka iz Radenec; Daniel Prajndl. elektromonter iz Lo-manoš pri Radgoni, in Marija Jančar, šivilja iz Gornjih Iva-njec. (F. KI.) TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Slomškova 25 Tel.: («69) 229««, 22949, 22707 Iclefas; ((Ki9) 21984 ŽIRO RAČUN: 5I9 ostati v ligi, jc prestopil k Nafti. V novem okolju je bil naporen, saj ni bil navajen tako niti treningov, vendar je najh“J^_^ i Upa. da bo Nafta ostala v prvi It J 1 RAZPORED TEKEM II. SNL - SPOMLAD XVI. kolo-14. 3. 93 XXII. kolo-25. 4. 93 XXVIII. kolo-6. 6. 93 Dravograd Tabor Jadran Primorje Domžale Istragas J Avto bum Sel Vevče Era Šmartno ; Medvode : Dravinja : Napredek : Triglav ' Rudar (T.) Korotan : Ilirija : GIDOS Dravograd Napredek Dravinja Medvode Tabor J. Primorje Domžale Istragas J. : Triglav ■ Rudar : Korotan : Ilirija GIDOS : Era Šmartno : Set Vevče : Avto bum Dravograd Korotan Rudar Triglav Napredek Dravinja Medvode Tabor J. : Ilirija : GIDOS : Era Šmartno : Set Vevče : Avto bum : Istragas J. : Domžale Primorje Domžale Istragas J. Avto bum Set Vevče Era Šmartno GIDOS : Dravinja : Napredek : Triglav : Rudar : Korotan : Ilirija XXX. kolo - 20. 6, 93 Nova okrepitev Nafte iz Lendave. Star je 20 let. Osnovno nogometno znanje Sl je pridobil pri lendavski Nafti, kjer je igral za pionirsko moštvo. Potem je igral pri Panoniji v Gaberju, kjer je tudi doma. Za Panonijo je tekmoval Šest let kot vezni igralec. Bil je eden najboljših igralcev Panonije ter s svojimi igrami navdušil tudi strokovne delavce pri Icn- Robert Saij^ ■ • 'ti .G I XVII. kolo-21.3. 93 XXIII. kolo - 2. 5. 93 Era Šmartno GIDOS Ilirija Korotan Rudar Triglav Napredek Dravinja : Dravograd : Set Vevče : Avto bum : Istragas J. : Domžale : Primorje : Jadran Tabor : Medvode Istragas J Avto bum Set Vevče Era Šmartno GIDOS Ilirija Korotan Rudar Dravograd : Domžale ■ Primorje Tabor J. Medvode Dravinja : Napredek ■ Triglav XXIX. kolo-13. 6. 93 Tabor J. Primorje ; Dravograd : Medvode Dravograd Ilirija Korotan Rudar Triglav Napredek Dravinja Medvode : GIDOS Era Šmartno : Set Vevče Avto Dum Istragas J. Domžale : Primorje : Tabor J v ekipo XVIII. koto-28. 3. 93 XXIV. kolo - 9. 5. 93 davski Nafti, ki so ga pritegnili Čeprav so bile dosedanje priprave pri lendavskem prvoligašu zelo naporne, saj jih prej ni bil vajen, je zadovoljen. Zaveda se. da je to zanj lepa priložnost, da se preskusi .med najboljšimi slovenskimi nogometaši. Meni, da ima Nafta kljub nezavidljivemu položaju, na lestvici dobre moštvo in da se bo obdržala v ligi. s ’ “ V ŠSi.: J Andrej Husar - predsednik RK Gornja Radgona v i Dravograd Medvode Tabor J. Primorje Domžale Istragas J, Avto Dum Set Vevče : Dravinja ■ Napredek : Triglav : Rudar : Korotan : Ilirija : GIDOS ; Era Šmartno Dravograd Triglav Napredek Dravinja Medvode Tabor J Primorje Domžale : Rudar : Korotan : Ilirija : GIDOS • Era Šmartno : Set Vevče Avto bum : ls(ragas J. Želijo si v prvo državno ligo XIX. kolo - 4. 4. 93 XXV. kolo-16. 5. 93 Set Vevče Era Šmartno GIDOS Ilirija Korotan Rudar Triglav Napredek Dravograd Avto bum Istragas J, Domžale Primorje Tabor J Medvode Dravinja Domžale Istragas J. Avto bum Set Vevče Era Šmartno GIDOS Ilirija Korotan ; Dravograd : Primorje : Tabor J : Medvode : Dravinja : Napredek : Triglav : Rudar Rokomet ima v Gornji Radgoni dolgoletno tradicijo, saj so tamkajšnji rokometaši in rokometašico pred leti uspešno tekmovali v prvi slovenski ligi. Sedaj pa gornje radgonski rokometaši tekmujejo v drugi državni ligi. O njihovih željah smo se pogovarjali s predsednikom RK Andrejem Husaqem, nekdaj odličnim tekačem M XX. kolo-10. 4. 93 XXVI, kolo - 23. 5. 93 Dravograd Dravinja Medvode Tabor J Primorje Domžale Istragas J. Avto bum : Napredek ; Triglav : Rudar : Korotan : Ilirija ; GIDOS : Era Šmartno ; Set Vevče Dravograd Rudar Triglav Napredek Dravinja Medvode Tabor J. Primorje Korotan ' Ilirija : GIDOS : Era Šmartno Set Vevče : Avto bum Istragas J. Domžale Sprinteijem. - Rokometni klub Radgona je nosilec razvoja rokometa r občini. Kako ste organtzi- P ram: XXI. kolo-18. 4. 93 XXVtl. kolo - 30.5. 93 Avto bum Set Vevče Era Šmartno GIDOS Ilirija Korotan Rudar Triglav : Dravograd Istragas J. Domžale : Primorje : Tabor J. ; Medvode : Dravinja : Napredek Primorje Domžale Istragas J Avto bum Set Vevče Era Šmartno GIDOS Ilirija : Dravograd : Tabor J : Medvode Dravinja : Napredek : Triglav : Rudar Korotan »Lani avgusta smo ustanovili samostojni rokometni klub, medtem ko so prej radgonski rokometaši delovali kot sekcija društva Partizan. V klubu delujejo članska ekipa, ki tekmuje v drugi državni ligi (trener prof. Brane Klun), druga članska ekipa, ki nastopa v tretji državni ligi (trener Zvonko Benko), in kadetska ekipa, ki sodeluje v slovenski kadetski ligi (trener Herbert Ketiš). Poleg tega pa roko- metni klub tesno sodeluje z gornjeradgonsko osnovno šolo, iz katere dobivamo naraščaj.« - V klubu delujejo tri ekipe. Kako zagotavljate sredstva za tekmovanja ? »Denar nam dela največ preglavic. tako kot mnogim drugim klubom. Sredstva, ki jih dobimo iz občinskega proračuna, so minimalna in zdaleč ne zadoščajo za normalno delo in tekmovanje. Zato si moramo pretežni del denarja zagotavljati sami s pomočjo donatorjev in pokroviteljev ter z raznimi akcijami. Tako se iz meseca v mesec s težavami prebijamo skozi tekmovanje. Menimo, da bi morali iz občinskega proračuna zagotavljati i; več sredstev za Športno dejavnost, če v občini želimo imeti kakovosten šport. Večji interes pa bi morali imeti tudi donatorji in pokrovitelji, ki bi v tem morali videti tudi koristi,« - Kakšne pa so želje oziroma načrti v klubu? »Na začetku tekmovanja v drugi državni ligi je bil naš cilj obstanek v ligi, saj nismo poznali konkurence, ker je bila državno ligo. V ta se tudi okrepili z rokometašema -čem in Praljakom-imamo v klubu dohf^ ki smo jih sami vzgoi''^^'j. lahko realno se bo ekipa v bližnji sti uvrstila v prvo Po izpadu Pomurke bi namreč Pomurje f prvoligaša. Mislimo , naša regija morala '' pl' | enega rokometnega □ a. v. . jr I - Omenili ste tnje z gomjeradg^ji, | gaSa.« vanje z novno Šolo. KakŠnoJ^f delovanje s pornurs^ _ metnimi klubi? »V klubu si liga na novo ustanovljena. Zdaj pa so naši cilji nekoliko višji. Želimo si, da bi v letošnji tekmovalni sezoni v drugi državni ligi zasedli četrto mesto, kar bi nam v končnici tekmovanja, kamor se uvrsti osem ekip, dajalo lepe možnosti za uspeh. Naš cilj je priti v prvo »T MUUU 31 '»• i čim boljše sodeiovabTj,j.5 njimi rokometnimi to lahko koristno j' Zelo dobre stike kometnim kluborn . Bakovec, s nili dogovor o lUDOm 1 T O Takšne odnose p® ; tudi z drugimi klub’- [fI'' J k I I I I vestnik, 4. marca 1993 stran 17 >■ I I k n [“ h N .1 U (< li I« državna rokometna liga Bakovčani končno zmagali 50 Sele v soboto zvečer pred maloštevil- Prvičtm T-'^ telovadnici OŠ 3 v ivjursKi aoooii v naoaijevanju prveiisiva Pozačetn^^' Novo opremo iz Slovenj Gradca s 17.10 iv:9j. povesti veiids'^'”''''^ koncem vodili s 15:16 Gostiteljem pa je na koncu vendarle uspelo doseči ....... J. „ . . ^HSter 7, Skraban V Murski Soboti v nadaljevanju prvenstva gostov so uspeli do polčasa izenačiti ter v nadaljeva s 14:11, Zaradi nepazljivosti v obrambi so gostje izenačili zmagoviti gol. Strelci golov za Pomurko Bakovci: 3, Lovenjak in Seiko po 2 itd. t h —“■— ^»iniiritj BAKOVČANOV - Po daljšem času so rokometaši Zonpf Tmanali _ nav« t^nvti r tj vu vvni vvrrvAZ/L ■ 'i A I 9 K*: /k s. l"' r 4» UP ši' (llf t i !( ^1 4 .i i' I ,i' f zi Namizni tenis Šport Košarka ^upet zmagali - to pot proti slovenjegraški Novi oaihw"h i™ ‘*****' pomaga v boju za obstanek v elitni ■ jsin slovenskih rokometašev. Foto: Andreja Pirher. Dve zmagi Pomurk •citati rimskem krosu v Slovenski Bistrici so se med lfXJ Pomurje iz Murske Sobote. Najuspešnejši ^'4rejšitjij n Sonja Roman, ki sta zmagali med mlajšimi oz, riinci ii; r- '^nukami Drugo mesto sta zasedla Jože Kolar med mla-Gijhur med Člani, tretji pa je bil Vasja Kerčmar med ^«ra/e Solid Pioniifi. G, G. nastop Pomurcev K ^''^aJifikacijsko tekmovanje v stilskem karateju in 1 m/v . I I H 1 , 1 _ _ 1.1 v p_ Pilil R jg Tv -•••□' JkZl/ViirUlIVV VIVIIIV.J auer zasedel 7. mesto Kristjan Za^il ttiHj A ™oote je bil 4. med starejšimi mladinci v skupini A, 4. 2. triEiio''*^'^^' Husar (MS) v skupini B. Kristjan Ivanov (MS) jc te k: 'H * aji ij K d^lJsKU IC K J11 Lž* tl I Ij t V slilbKClJI N tl I d š C j U oorbah. Med 70 tekmovalci iz 11 klubov so nastopili tudi -'|r.^ln]iKi odrezali. Med mlajšimi mladinci v skupini A je Gornje Radgone 2,, Sobočanec Jernej Štefanec pa 3 '.atci ^'^hjah (jn ? Hbsolutni kategorijj članov v skupini B, v težavnostnih kg pa je bil Milko Skrobar (Radenci) 3. A/APOreO D. Škandali "Hi k.x tekmovalno sezono, bomo tudi letos nadalje-rtip? nogometnih izidov v državnih ligah. Že v so- Itdibi I'®’’Mei J Ih danski del pivenstva v prvi državni nogo- dirtj Pomurci kar 3 predstavnike, zato je zanimanje ^ne oe ™ Pi^Hvilno napovedal vsaj 7 od 9 izidov, bo lahko erj'nagrad. Tokrat srno za športno napoved zaprosili m —•'JU 'Pito j J — -v ■ u. I .rr Miu' n ■'J ■ T -.b,,.! -»z Od mijjj “‘■rb etnologa Borisa HegedCia iz Murske Sobote, P takale- privrženec nogonietašev Mure. Njegova le: 1 Pari 1. NAFTA : Maribor Branik 2. Koper: Go n c,a 3. Ljubljana : POTROŠNIK 4. Slovan Mavrica : Studio D 5. Rudar (V.) : SCT Olimpija 6. MURA : Kompas HoHdays 1- Steklar: Belvedur Izola 8, Železničar : Publikum Tip 1 (J O O (1 1 l 2 9- Elektroeleni. Zagorje : Živila Naklo 2 2. 1 3, 4 napoved št. 18 ■— ■ sioriej ;^-i|il\,r Briiink Tip LJriubi, Zmaga Arconta in poraz Potrošnika V 9 kolu 1, državne namiznot niške lige za Člane sta poniir .. ekipi dosegli polovičen uspeh. Arčoni je s 5:2 premagal Novotehno, predvsem po zaslugi odličnih igralcev Komca in Lasana, Potrošnik pa je z enakim izidom izgubil proti mariborskemu Tamu. Najboljši je bil Unger, ki je premagal Plohla, drugo točko pa je osvojil Benkovič proti Tancerju. Zanimivo je, da je bil Kus pri vodstvu 19:17 v prvem setu diskvalificiran zaradi neobjektivnega domačega sodnika, kar je močno vplivalo na končni izid. V naslednjem kolu igra Arcont doma z Ilirijo, Potrošnik pa s kranjskim Merkurjem. Top 12 za mladince M. U, Na turnirju slovenskih mladincev v Preserju sta se dobro odrezala tudi pomurska predstavnika. V najboljši skupini je bil Urh Strašek sedmi, v drugi skupini pa je pionir Mitja Horvat zasedel 5. mesto. M. U. Prijateljski nogomet Potrošnik : Galeb 4:0 Nogometaši Potrošnika iz Beltince, ki so bili na pripravah v Ankaranu, so s 4:0 premagali moštvo Galeba Za Potrošnik je dal 3 gole Miloševič, I pa Šarkezi. Gid()$: Izola 1:1 Nogometaši Gidosa iz Turnišča so na pripravah v Vrsarju igrali neodločeno 1:1 s prvoligašem Belvedurjem Izolo. Gol za Gidos je dal Marjan Dominko, Nafta : Čakovec 2:2 Lendavska Nafta in hrvaški dru-goligaš Čakovec sta tudi v povratni tekmi igrala neodločeno 2:2. Gola za Nafto je dal Rob. Pred sto gledalci jc sodil Blažič iz Turnišča, F. Bobovec Mura : VVoitsberg 3:0 v prijateljskem srečanju na Tišini so nogometaši Mure brez posebnih težav premagali avstrijsko moštvo Woitsberg Za .Muro so dali zadetke Breznik, Cifer in Ce-ner. Pred 250 gledalci je sodil Ficko iz Rankovec Nafta : Mura 2:2 Pred 51HI gledalci v Lendavi - tekmo je sodil domačin Felbar - sta sc prvoligaša Nafta in Mura razšla z neodločenim rezultatom 2:2 (0:0), Povedli so Lendavčani z golom Roba v 47. minuti, drugi gol pa je dal Hranilovič v 53. minuti, Mura je razliko znižala v 72. minuti z golom Gulalja iz enajst-mctiovke, izenačil pa je Cifer v 85. minuti. Rogašovci: Rudar (V) 0:2 Pred 150 gledalci je tretjeligaš klonil pred prvoligašem iz Velenja, za katerega sta dala gola Cvikl in Poraz Radgone v povratni tekmi končnice prvenstva v 2 ligi vzhod je KK Radgona na domačem igrišču izgubila s KK Črnuče 81:95. Prva zmaga Lindaua V 9. kolu pomurske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Pomurje - Sobota veterani 59:70, Banco di Stil - Lmdau 31:32 prekinjeno in IPC Sebeborci - Radenska veterani 55:54. Še naprej vodijo veterani Sobote s 17 točkami pred IPC Sebeborci, 15, in veterani Radenske, 14 točk. Strelstvo v 8. kolu lige s standardno puško je SD Štefana Kovača Turnišče premagala moštvo FLV Hotinja vas s 1648 : 1612 krogi. Zopet se je izkazal Robi Markoja s 563 krogi. Na gostovanju pri Kovinarju Štore so strelci iz Ljutomera zadeli 1672 krogov, njihovi nasprotniki pa le 1552, Rajko Robnik je nastre-Ijal 564 krogov, V derbiju je moštvo SD Jovo Jurkovič premagalo EIrad s 1652 : 1607 krogov. Prt zmagovalcih je bil najboljši posameznik Gorazd Kocbek, ki je zadel 555 krogov, pri poražencih pa Milan Svetec s 542 krogi. D. S. Prva slovenska odbojkarska liga------------- Pričakovan poraz na Bledu Odbojkarji soboškega Vigrosa so v zadnjem kolu gostovali na Bledu, kjer jih je moštvo domačega kluba Minolta premagalo z rezultatom 3:0 (4, 7. 14). Tako je V igr os zasedel 6, mesto ob koncu prvenstva. Druga slovenska odbojkarska liga -- - Zmagoviti pohod Ljutomerčanov v 15. kolu 2, državne lige odbojkarjev so igralci Ljutomera na gostovanju pri drugi ekipi mariborske Vilede zanesljivo zmagali s 3:1 (15:9. 15:8, 4:15, 15:8). Z dobro igro so se utrditi na prvem mestu, v pa igrajo doma s Črnučami. naslednjem kolu N. Šoštarič Tretja slovenska odbojkarska liga Zmaga Pommja in Radenec v Murski Soboti je moštvo Pomurja s 3:1 premagalo tretjo ekipo mariborske Vilede, Radenci pa na gostovanju v Topolšici drugo domačo ekipo s 3:1, medtem ko so odbojkarji Beltince izgubili z Vuzenico z 2:3. Derbi Pomurskim mlekarnam V 3, državni ligi za ženske so v pomurskem derbiju odbojkarice Pomurskih mlekarn na domačem igrišču premagale Ljutomerčanke s 3:0. Moštvo Cvena pa je z 0:3 izgubilo v Topolšici. Tudi igralke Puconec so z 0:3 izgubile, in sicer s tretjo ekipo Palome Branika. Planinstvo Najviše priznanje Mariji Lah-VUd Na slovesnosti ob I(X)-letnici slovenske planinske organizacije je članica PD Murska Sobota Marija Lah-Vild prejela prvo slovesno listino PZS Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. državni nogometni ligi Boj za vrh in obstanek Kunec tedna se bo nadaljevalo nogometno prvenstvo v 1. bosta mogla nastopiti Hercog državni ligi, kjer imamo Po marci kar 3 predstavnike, in sicer - - - soboško Muro, beltinski Potrošnik in lendavsko Nafto. Po prvem delu prvenstvu je Nogometni klub Mura pristal na visokem 3. mestu s pičlim zaostankom za vodilnima kluboma SCT Olimpijo iz Ljubljane in mariborskim Branikom, medtem ko sta NK Nafta in NK Potrošnik na repu razpredelnice 18 slovenskih klubov. Predstavnike vseh treh pomurskih prvoligašev smo vprašali: Kako so zadovoljni s pripravami in kaj pričakujejo od spomladanskega dela prvenstva? Bojan Prašnikar, trener NK Mura iz Murske Sobote; »Za priprave smo naredili dober razpored tekem, na katerih smo lahko sproti preverili formo igralcev. Zadovoljen sem z okrepitvami v obrambi in napadu, saj nismo izgubili nobene od 13 prijateljskih tekem. pač pa smo 9-krat zmagali in 5-krat igrali neodločeno. Zal pa smo imeli težave zaradi 4^. l- in Bubek, zato menimo, da bo za nas veiik uspeh, če v prvem Mariborom, Ljubljano in Studiom D za to pomembno mesto. Ker bo prvenstvo zelo dolgo, bo nadvse pomembno, katera ekipa bo pokazala naj- kolu na domačem igrišču ne borno doživeli poraza proti favoriziranim Mariborčanom.* Anton Saro tar. prestavnik glavnega pokrovitelja NK Po-troSnik:»S pripravami smo začeli prvi med slovenskimi prvoligaši, in sicer takoj po novem letu, kar je bila želja glavnega trenerja Ivana Dalme Markoviča, Priprave so dobro potekale, brez poškodb igralcev, izognili pa smo se tudi gripi. bolj Stabilno formo in naredila _ . _ . najtnanj napak; ta ekipa se bo Sklepne priprave so bile v An- ■■■ karanu, s čimer so se igralci na koncu veselila.* Matjan Dominko, trener NK Nafta: »Priprave na nadaljevanje prvenstva so dobro potekale, imeli smo jih v Izoli, kjer smo preživeli konec tedna. dobro pripravili v fizičnem. tehničnem in taktičnem po- gledu za nadaljevanje prven- 5^’ ■ "j- Žal pa je 14 ključnih igralcev pozneje zbolelo in so bili manjkali približno en teden, kar je J seveda vplivalo na igro našega moštva. V pripravljalnem obdobju smo odigrali 15 tekem in nismo imeli hujših nasprotnikov, Če seveda izvzamem NK Muro. Skrbi nas, ker nimamo ustreznih zamenjav za ključne igralce. To bo gotovo velik problem v nadaljevanju prvenstva, zato je naš osnovni cilj, kako ostati v prvi ligi. Treni-'■ ramo intenzivno, saj se vodstvo in igralci zavedajo, da z obstankom v ligi veliko pridobijo, saj se bodo lahko potem bolje prodali, Zaradi rdečih kartonov iz jesenskega dela prvenstva ne V*.. ’ - V Ar . .1 *’y(’ ■ ■ Vidovič. I I I Madžari : Romi 2:2 Na igrišču NK Dobrovnik se je I stva. Odigrali smo precej tekem, zadovoljivo z domačo Muro, varaždinskim Vartek- prijateljska nogometna končala il som in avstrijskim drugoliga-Sem iz Gradca, nismo pa zado- tekma med reprezentancama pri- Shi "Vji Im Kd _ . ~ - 7 7 - _ ' iMlTf ž^cklar"’|>-,~—— — • ‘•“biifcu^r - k lar ■ v, H«; inipija llibli Jag-, m "korje : Živila Naklo ipadnikov madžarske narodnosti in romske skupnosti neodločeno 2:2. I Potrošnik : Beltrans - I •:! Za 1’otroSnik jc dat gol ^ikaper I-- z.,,! I E-" za Belirans pa Z. Osterc. * nujkasneje do 6. marca. MovcDKka 4L Filtnek in imu ter niislnv — I Gidos : Finali 3:2 rta I I Tesna zmaga proti vodečemu tretjeligašu vzhotinc skupine iz Piran:!. Strelci: Jože Pucko st. in Jože Plit ko 1111. ter rorniii. I Publikum : Potrošnik - I 2:2 Gola za a uoia za i ono: ■ per in Miloševič. Potrošnik sta dala Šk,i- gripe, saj jc kar 12 igralcev v februarju obležalo v postelji, kar bo gotovo vplivalo na njihovo formo v začetku prvenstva. Bilo je tudi nekaj poškodb, vendar upam, da bomo v nedeljo lahko štanali v popolni sestavi. Vsaka tekma, ki jc pred nami, je tekma zase. Imamo zelo visoke cilje, zato bomo na vsaki tekmi hoteli zmagati. Cilj naše uprave je uvrstitev na enega od evropskih pokalnih tekmovanj, lo pa pomeni, da moramo biti na lestvici najmanj drugi, ker smo priložnost v pokalnem tekmovanju žc zapravili. Tako nas čaka ogorčen boj z Olimpijo, I , 1 - »J fJO voijni s prikazanim na tekmah S turniSkim Gidosom, Ižakovci in Slovanom Mavrico. Naš osnovni cilj je obstanek v prvi slovenski nogometni ligi, za kar bomo morali zbrati približno 20 točk. To je v primerjavi s spomladanskim delom sezoni 1991/92 možno, saj smo bili takrat v podobnem položaju, vendar začetni štart ni v bil tako slab kot sedaj. Kljub temu pa smo optimisti, saj bi z angažiranjem trenerja Markoviča in sedmih novih dobrih igralcev moštvo Potrošnika moralo ostati v ligi in z lepo igro navdušiti gledalce.* MILAN JtRŠE OB P"! II stran 18 vestnik, 4. marca iz naših krajev STREHOVCI - Odkar vodi vaški odbor mladi predsednik Stefan Holeman. je vedno vet pridobitev, pomembnih za vse krajane. Tako so lani asfaltirali 3.5 kilometra kolnikov v Strehov-skih goricah, uredili ulično razsvetljavo in prekrili zadružni dom. V tem letu bi radi zgradili novo mrliško vežico, za katero sicer že pripravljajo dokumentacijo, nadaljevali bodo z deli pri obnovi zadružnega doma, utrdili bankine ob asfaltiranih cestiščih, na novo bodo skušali asfaltirati še 1.5 kilometra cest, zanemarili pa nc bodo tudi poti ki jih za zdaj šc me zmorejo asfaltirati, saj bodo nanje navozili ustrezne količine gramoza. Načrtujejo še gradnjo avtobusnega postajališča. Kar veliko načrtov za vasico, kjer število prebivalstva ne narašča. (J. Ž.) ■ R.AZKKIŽJE - Meddržavni mejni prehod na Gibini naj bi postal mednarodni, kar so sicer že obljubljale ustrezne republiške službe, a je Sc vedno po starem. Poslanec ljutomerske občinske skupščine Emil Stojko je na zadnjem zasedanju znova omenil to željo. Zaradi dosedanjega sttiiusa tega prehoda naj bi bili tam živeči ljudje ogroženi, ker da se naokrog potikajo tihotapci, prestopajo mejo na nedovoljenih mestih in uničujejo ceste. Pobuda je dobila podporo poslancev. (F. KI.) ■ MOTVARJEVCI - Kmalu potem ko so v Motvarjevcih ustanoviti aktiv mladih, katerega predsednik jc Aleksander Kocan, je delo zaživelo. Tako so priredili zabavni kviz in kulturni program, kjer so se predstavile plesne skupine, čarodej, klovni ter z ustreznim programom še osnovnošolci iz Prosenjakovce. V Mo-tvarjeveih so imeli tudi šaljive vaške igre ter turnir v malem nogometu. Mladi Motvarjevčani so navezali prijateljske stike s kluboma mladih iz Lakoša in Dolge vasi. Srečevali so sc na kulturnih, zabavnih in športnih prireditvah. (I. P.) ■ B.ANLIT.A - Vaščani so sklenili, da bodo obnovili vaški zvonik, posvečen sv. Jurju. Postavili so ga že daljnega 1910, leta. Zamenjali bodo ostrešje in ga prekrili z bakreno pločevino, stene pa pa bodo izolirali proti vlagi. Cc bodo imeli dovolj denarja, bodo namestili še avtomatiko za zvonjenje. Z deli nameravajo končati do sredine aprila, ko bodo imeli proščenje, (J. Ž.) ■ .M.AL.A NEDELJA - Po več kot 40 letih imajo v Mali Nedelji spet pekarno. Uredil jo je Roman Hojs iz Kurširiec. Gre pravzaprav za mini pekarno, v kateri speče v eni uri 25 kilogramov kruha, čez čas pa bo zmogljivost povečal. S kruhom bo oskrboval zlasti šolsko kuhinjo in seveda prebivalec Male Nedelje in okolice (B. K.) ■ BELTINCI - Gasilci iz Beltince bodo letos uredili okolico gasilskega doma, izkopali požarnovarnostni vodnjak in namestili dva hidranta ter izpopolnili gasilsko opremo. Dobra opremljenost je nujna tudi zato, ker pelje skozi vas magistralna cesta, po njej pa vozila z vnetljivimi snovmi, zato ni izključena možnost razlitja ali celo vnetja. O vsem tem so govorili na občnem zboru, kjer so tudi odločili, da bo še naprej predsednik Jože Balažič, poveljnik pa .Marko Vereš. Podelili so tudi gasilska priznanja, ki sojih dobili: Janez Pozderec, Ciril Slavic, Jože Sernek in Jože Lebar. ■ PETANJCI - Na Petanjcih so ustanovili društvo za pomoč ob požaru in nesreči. S posebnim pravilnikom so tudi določili, kakšen delež bo moral kdo prispevati. Povsem konkretne zadeve pa bo urejal 11-članski odbor, katerega predsednik je Jože Poredoš. (F, Ku.) ■ HOTIZA - Predsednik krajevne skupnosti Viktor Bogdan nam je povedal, da bodo letos na Hotizi (do)končno uredili veliko mrliško vežo, za zaselka Grede In Brezovec pa bodo zgradili transformatorsko postajo. Poskrbeli bodo tudi za poljskle poti, na katere so medtem že navozili nekaj gramoza. Pripravljajo pa tudi projekte za kanalizacijo. Na Kapci bodo obnovili vaško kapelico in napeljali ulično razsvetljavo, v Kotu pa bodo naredili pročelje na vaškem domu in uredili okolico. (J. Z.) ■ KOBILJE - Delavci Naftinega sektorja so že lani začeli Iskati nafto v bližini Kobilja. Vrtino so poimenovali Martin L Zaradi pomanjkanja denarja so vrtanje prekinili, ko so dosegli globino 2170 metrov. Od začetka februarja nadaljujejo delo. Vrtali bodo predvidoma do globine 3200 metrov. Raziskovalci pričakujejo. da bodo našli ogljikovodike, predvsem pa zemeljski plin. Vrtalci pa se bodo aprila preselili v Martjance, kjer bodo naredili prvo poševno vrtino. Tu bodo skušali odkriti nov vir geotermalne vode, (J. D.) V Prosenjakovcih tudi ogenj V Prosenjakovcih je ta hip najbolj zanimiva tema pogovora skladišče tamkajšnje temeljne zadružne organizacije in njih*' bencinski servis. Govori se namreč, da je gospod K. posloval tudi za svoj žep, s čimer pa je nastala precejšnja izguba. Nekaj čez milijon tolarjev naj bi že položil nazaj na račune ■ndar to naj še ne bi bilo dovolj. 11 Ali gre samo za ,čudne' govorice a.i pa je tudi kaj resnice, smo poskušali zvedeti na kraju samem prejšnjo sredo. Toda ne v skladišču nc na bencinskem servisu ni bilo nikogar. Vse je bilo zaprlo, in to menda zaradi bolezni tamkajšnjih delavcev. Tako tudi nismo mogli natočiti goriva, Čeprav nam je v avtomobilu še začela utripati rdečka lučka. Vseeno smo se srečno vrnili v našo redakcijo in sc o lej zadevi pozanimali na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti. Potrdili so nam, da so že prejeli pisno prijavo in da jo raziskujejo. Vse torej kaže, da v Prosenjakovcih ni samo dim, ampak tudi ogenj. Ampak o tem kdaj drugič (na drugem mestu). Knjige čakajo, tqe so časopisi? Prijetno pa smo bili presetie- čcni v prose nj a kovsk i vaS k i knjižnici, za katero skrbi že skoraj 80-letna ANKA MATIČ. Tako priletne knjižničarke najbrž ni daleč naokrog, sploh pa ne take, ki bi s takS- mm veseljem opravljala to delo, ne da bi dobila zanj ustrezen zaslužek. Za lansko leto so ji nakazali 3.000 tolarjev honorarja. Knjige - nekaj Čez 3 tisoč jih je - so lepo zložene na policah v dveh prostorih. Približno polovica je slovenskih, polovica pa madžarskih knjig. Tudi Anka jih je že veliko prebrala v 10 letih, odkar je vaška knjižničarka. Zaenkrat dela ob sredah dopoldne, če bi bilo zanimanje, pa je pripravljena priti večkrat. A to se najbrž ne bo zgodilo, saj je rednih obiskovalcev v zadnjem času samo okrog 20, na kartotečnih karticah pa jih je zapisanih blizu 100, Skoraj vsi so že precej v letih. Verjetno si mladi najdejo dovolj knjig v šolski knjižnici ali pa še niso tako vneti ljubitelji knjig. Preden smo se poslovili, nam je Anka še potožila. Češ da ne dobiva več Časopisov iz Madžarske (remitende), kot so NepsabadsSg, Ndklapja, Kepe-siijsag idr., za katere jc bilo kar precejšnje zanimanje. Menda so krivci v Lendavi, kjer so odgovorni za razpečevanje teh časopisov. Se bo splačalo obnoviti staro šolo? Zanimalo nas je tudi, kako je s prosenjakovskim vrtcem. Nekdo je omenil, da menda nekaj gradijo. Izkazalo pa sč je, da ni tako, saj v občinskem proračunu nimajo denarja za to naložbo (obnovo stare Sole), Vse bo torej odvisno od republiškega proračuna, saj gre za narodnostno mešano območje. Sobočani F ■Ih V 1 I J I Alije še kje starejša vaška knjižničarka, kot jc Ana Maliča njakovcih? (Fotografija: J. G.) Če jim bo uspelo zagotoviti denar, potem nameravajo poleg vrtca urediti tudi prostore za nekatere druge dejavnosti. Pri tej njihovi nameri jih posebej podpira tudi narodnostna po- Vs«** slanka Maria Pozsonec- kor pa bo potrebno d****^/* misliti, ali se splača vb^ j । nar v fo propadajočo pa najti kakšno drugo^^. I 1 Po končanem študiju nazaj v Prlekijo? Potrebuje Prlekijia izobražene ljudi, koliko jih potrebuje in katere kadre, je bila tema okrogle mize, ki jo je pripravil Prleški Študentski klub iz Ljubljane v petek v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Prleški študentje mariborske in ljubljanske univerze, pa tudi dijaki so se zbrali v velikem številu, saj so na okroglo mizo prišli z zelo pomembnim problemom: kaj delničaiji CATV Na seji mestnega sveta KS v Murski Sobttti su prižgali zeleno luČ za ustanovitev delniške družbe CATV, To pomeni, da ho na ta način približno 25tH) od 45(Hf gospodinjstev v Murski Soboti delničarjev, in sicer sorazmerno z vloženim deležem, ki so ga plačevali za kabelski prenosni sistem in njegovo vzdrževanje. Gre predvsem za kable, omarice, glavno postajo, drogove in drugo, za nabavo katerih so Sobočani in nekatere firme prispevali zasebna sredstva. Potemtakem premoženje CATV-ja, kot je ugotovil sodni cenilec, ni družbeno, ampak last tistih prebivalcev Murske Sobote, ki so v minulem obdobju prispevali svoj delež. Nabralo seje približno 2 milijona nemških mark, na kolikor ocenjujejo sedanjo vrednost soboškega kalielskega prenosnega sistema. Rečeno je šc bilo, da so z nameravano ustanovitvijo delniške družbe CAT'V tako rekoč ujeli poslednji vlak, saj bo kmalu prišlo do zakonodajnih sprememb na tern področju. " Sicer pa so na seji mestnega sveta KS govorili tudi o programu del za leto 1993, ko naj bi v prvi vrsti razširili mestno pokopališče, in o morebitnem razpisu krajevnega samoprispevka, "V Murski Soboti jc potreb veliko, zato bodo skušali z dobro pripravljeno anketo zaznati razpoloženje in pripravljenost ljudi za dodatno zbiranje denarja za gradnjo številnih komunalnih- cestnih, šolskih in kulturnih V Murski Soboti ne držijo križem rok Največja naložba bt) širitev pokopališča če bodo izpolnjeni vsi pogoji, predvsem pa če bo dcnaija, ki si ga obetajo iz občinskega proračuna za in sekundarne komunalne objekte, sredstev sekretariat^J^^ stvo okolja in urejanje prosittra, od uporabe mestnega komunalnih taks in amortizacije komunalnih naprav, I v Murski Soboti obetajo kar precej naložb. Prograib "^^1 krajevnih skupnosti namreč zajema vrsto nalog, ki _ _x 1 aŽ h,. .1 I ..h .. u.... 2 .-k ž ŽLi. rjil' * možno uresničiti brez zbranega denarja iz različnih virov* računajo tudi na dokončanje del iz prejšnjih dveh let. mogli opraviti ravno zaradi pomanjkanja denarja. j?:- Največja naložba v letošnjem letu naj bi bila širitev pokopališča, katerega predračunska vrednost je 85 mih)*^J_ larjcv. V ta znesek so vračunani odkupi zemljišč, uredita/ , riSč iz Vegove ulice, dograditev štirih novih mrliških r bu z njimi pu kunčanem študiju? Vse prleške občine spadajo bolj ali manj med nerazvite in je »beg možganov« že leta neizogiben, pa ne zato, ker se ne bi hoteli vrnili domov, pač pa zato, ker za določene intelektualce v teh krajih ni nobene prihodnosti in so nekako prisiljeni, da se zaposlijo v drugih, bolj razvitih krajih. Gostje okrogle mize, vodilni funkcionarji občine Gornja Radgona, Ljutomer m Ormož. so večkrat poudarili, da njihove občine izobražene ljudi potrebujejo in da le-teh primanjkuje, predlagali pa so tudi neposredno vključevanje študentov v najrazličnejše razvojne projekte že med študijem Omenili so podatke, da imajo celo problem z zapolnitvijo strokovnih delovnih mest na področju prava, agronomije in ekonomije. Res pa je tudi, da so ta in področja skoraj edina rta tem območju, kjer strokovne kadre sploh poirebtiiejo. Kje se torej lahko za-pi Mi dipl, elektrotehnik ah dipl »UFirmaiik? -Postani podjetnik, - jc otJgovo- klu z Jutjo m iDict-iJi .a =SOJ domači kraj, za Prlekijo, pa čeprav si fizično nrogoče oddaljen od nje. Gost okrogle mize je bil tudi član zveznega sveta Andrej Hrastelj, ki je vsem obljubil, da bo kot svetnik storil vse'- kar bo v njegovi moči za čim boljši in hitrejši razvoj prleških krajev Predsednik izvršnega sveta občine Ljutomer, Ludvik Bratuša, je študentom in dijakom predstavil nov način štipendiranja v obliki posojila, ki ga bo v naslednjem šol- skeni letu organizirala občina ni mag. Milan Lovrenčič Centra sama Študent, ki bo posojilo dobil, bo po končanem študiju vračal )c minimalne obresti za posojilo ali pa celo nič, če se bo zaposlil v Ljutomeru. v nasprotnem pa bo vračal celotno posojilo. Prleški študentski klub je v petek popoldne v prostorih gimnazije v Ljutomeru predstavil dijakom študijski program mariborskih in ljubljanskih fakultet. Dijaki so bili predvsem z ljutomerske .iimnazijc. Vse kaže, da je le-ta še vedno usmerjena bolj v družboslo- je. če- objektov. MILAN JERŠE vodnjakov, kanalizacije, vodovoda in ograje. Druga naloga pa je dokončna ureditev Gregorčičeve ulice, drugo etapo del na odseku od križišča s Cankarjevo ' / s Trstenjakovo oziroma Bakovsko ulico. Predvidena je lev Kocljeve ulice. Poleg tega naj bi uredili Partizan^,,"# asfaltirali vozišče in pločnik, obnovili kanalizacijo in jp' onirežje. Nič manjši zalogaj ne bo ureditev Južne ulice s i' ,> cijo, vodovodom, enostranskim pločnikom in javno ter Ledavskega naselja, kjer načrtujejo asfaltiranje r Zli gospodarski, sveti,vanje v Liub-l(i'‘ii. Po njegovem mora vsak po-siimeznik sam poskrbeti zase, pa di-rodi bo začel iz nič. Go.pod Lorenčič pravi, da n, tako po-niF- tidino. kje delaš pooi i[ibiio je. nrav irna tudi '.iaavoslovne od- delke, saj so dijaki /ečini povpra- i Sevali pe informacijah za družbo-sio'. nc fakultete, uredviaun za ' pravno, filozebkt ek-ui aimski lakultettt DL ■ LIPA - Krajani Lipe so znova dokazali, da jim je veliko do razvoja in napredka vasi. Tako so pred kratkim elektrificirali vaški zvonik, kajti vaški cerkovnik Franc ČiCek zaradi starosti in bolezni ni mogel več opravljati svojega dela. Naložba je stala 3400 mark v tolarski protivrednosti, denar pa je prispevala velika večina krajanov. (J. M.) ■ MURSK.A SOBOTA - V okviru pl aznovanjn 40-letnice prosiovoljnega krvodajalstva v Sloveniji so razpisali natečaj za najboljše liteiarno delo na temo Kri rešuje življenje. Natečaj jc namenjen učcnccni osinn nih šol v starostnih skupinah od 2. do 5. in od b. do 8. razrcdti. Literarne prispevke zbirajo občinske organizacije Rdečega križa, ki jih bodo potem poslale skupščini Rdečega križa Slotcnije, pokrovitelju natečaja. Tri najboljše prispevke bodo nagradili. Piičakujejo. d;i se bodo mladi odz\:ill povabilu, nioida tudi otroci iz begunskih centrov. (G. G | LENDAVA - V delovni organizaciji Nafta Lendava deluje ____poklicna gasilska enota, ki že dve desetletji skrbi za požarno varnost v podjetju, sodeluje pa tudi pri gašenju požtirov zuntii delovne organizacije. Člani te enote pa so zelo koristni tudi v vaških gasilskih društvih, saj pomagajo pri usposabljanju gasll-ut s. Predstavniki Naftine ga.silskc enote so bili na nedavni skupščini sindikata slovenskih gasilcev, ki se med drugim zavzema za priznanje beneficirane delovne dobe za poklicne gasilce, zato se bodo vanj včlanili tudi lendavski poklicni gasilci. (J. D.) konca naselja, ureditev kanalizacije in razsvetljave. Prece) FfuLJI I IJa, Ul^UItVV VIJU lili tlLJn,! IJ<1 VL . I ' ' pa bodo piorabili tudi za ureditev Ulice ob progi, zs ...jC-. pripravljeni dve različici. Po prvi bi pripravili celotno šlo^ ||C cijo in rešili pravnopreniožcnjskc zaplete glede parcel-potekal glavni zbiralnik. Poleg tega bo potrebno urcdih asfaltirati pločnik, napeljati kanalizacijo in vodovod, i, ■' sveti ja vo in telefonsko omrežje. Druga različica pa /" začasno rešitev, in sicer le asfaltiranje ulice z betonskih cevnih prepustov z vsemi zemeljskimi h' deli. Pri soboški avtobusni postaji naj bi letos obnovili ob 1 rstenjakovi ulici pri tretji osemletki pa predvidevajo ■ parkirišč s 34 parkirnimi mesti. Osnovno telefonsko on kable bodo napeljali v Finžgarjevem naselju, v Bakovsk ■'X Vegove, kanalizacijo pa od križišča Cankarjeve in ulice do Vegove, Prat tako načrtujejo izkoriščanje ■f' I energije in plina za ogrevanje v mestu, pa tudi uredite - rekreacijskega središča v Fazaneriji, Poseben problem v Murski .Soboti pa so neurejen' Zato naj bi letos poskušali obnoviti pločnike v KucljeM-' ■ - . .. . ' " : Slomškovi, šiiefana Kuzmiča, Aškerčevi. Cankaij‘;M osemletke do KroSke in od druge osemletke do Slč"'’'^ Grajski ulici. < aka jih tudi ureditev ne-katerih slepih F . Novaka, Cveikoti (tudi zamenjava robnikov). odcepi v Ledavskem naselju, Kopitarjevi m ulici ,lušn I ■ Ili AHERb i .vt.i LIPA - Tekmovanje s- 1. MNL Murska Sobota veliko stanc ugotavljajo nogometaši iz Lipe. Denar zbirajo na različne načine, 'izrabili so tudi pustni čas iii pripravili povorko pustnih šent. i ki so nabrale lepo vsoto denarja. Porabili ga bodo za stroške I sodelovanja ’ na nogometnih tekmovanjih in za obnovo ignSča. (L izdelava dokumentacije za mestni park s platojetn alejo in dovozno cesto, ureditev parkirišč v mestu " ‘• nialorjev. Seveda pa nu gre pozabiti na obnovo ■ I (L tnietke, ki jc z;i j e ta tudi v obči nsk eni proračun n za letos zbiranja denarja s It i' niarsičcni odvisno < 'd uspi snc: kom. mil- A' ^stnik, 4. marcA 1993 stran 19 Ir vestnik I trgovina-gostilna-disko lZ/~bryT?T ŽIBERCI pri Apačah IXV7ZjIL1^ Telefon: (069) 69079 s ■<' i: 1 4« Pri nas bomo na ¥elikonočno nedeljo Izžrebali VESTNIKOV NISSAN! Vabljeni! J '''t ''J 1*^ S . h J B. j I— - -Wr— k'-M. ..Bnr. IlL.jl,. . ■■11 PRODAJAMO; t 1 ? S^l^nlerijo, delikatesne izdelke, tekstil, ; ■ .' ■-■ .; i,?’’ GOSTINSKE STORITVE; Sl i 1 i I ^SEBEJ UGODEN NAKUP KMETU- S MEHANIZACIJE, umetnih gno-krmil... ?ODAJAMO ves gradbeni MATERIAL! • jedi po naročilu • pice • prvovrstne pijače • Leta 1977 smo začeli $ skromno gostilno. 1980. smo sezidali večje sodobno gostišče. 1990 smo odprli samopostrežno trgovino in disko. S trdim delom smo postali to, kar smo. Naš nadaljnji razvoj prepuščamo sinu Slavku... OB SOBOTAH VABIMO MLADE V DISKO! ) OBVESTILO D^ždain--. —Ud ir, „ , upravičence do dobrov n iškega ^®hcev i® seznam m delež posameznih upravi »* 4 i 'i / r 7' (t .6 1?^ 'V z ’^'ivev riri r *•"' •I'* ueicz posaTiieziiiu upiavi- -'*da 'zobeSen na ogtasmi dchku krajevnega laveden kraip..^^*” upravičenci lahko duio pisne pripombe • Dobrovniku. f ^"Cnirih., i" ““ ’ iJVurovniK i _ '^kopjjp p ^^amo upravičence. ..'■^'vscamo upravičenec, Ua S' priskrbijo . /^P’ic Potrdila o driavljansivu zaradi vlozHs^. i^acjjo gozdii jn parnika. ■MUt SVMšKO bOUNA 4 W?0C0NC1 teMuic^l^dU > l^l I KS DOBROVNIK p ®®nčil« za prijetno senco t^roiih poletnih dneh in v .v I polepšanje vašega v- '' ----» gostišča ali trgovine! zunanja trgovina, Mariborska 7, Celje Telefon: 063 441 245, int. 176,411256 Ugodna prodaja PIANINOV: -Belorus, 125.000,00 SIT -Lirika. 139,500,00817 Garancija 1 leto. Možnost plačila na 4 obroke ali 5% popust ob gotovinskem plačilu. Prepričajte se, da smo! 3rv(4Jf>n čtt Zveza zadrug Panonka Murska Sobota, z. b. o. razpisuje delovrto mesto direktorja Zveze Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - višja ali visoka šolska izobrazba ekonomske agronomske ali ustrezne smeri, - najmanj 4 leta delovnih izku-čenj \/ kmetijskem zadružništvu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov Zveza zadrug Panonka. Murska Sobota, Kocljeva 16. z oznako •>za razpis direktorja Zvezen. r I PRVIČ NA NAŠEM TRŽIŠČU: MINERALNO - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE za krave molznice IVravimin ekstenzivna reja 4 2 osnovni obrok seno, travna silaža in trava z zmerno gnojenih površin, vse presušene krave in breje telice dodatek doma popravljenemu močnemu krmdu iz koruze za poletni čas 5 dodatek doma piipiavljenemu krmilu iz pesnih rezancev za poletni čas 3 osnovni obrok koruzna silaža, seno in beljakovinsko krmilo "J osnovni obrok silirana koruza 6 dodatek doma pripravljenemu popolnemu močnemu krmilu za mleko za pražiče InvnmNiN Q osnovni obrok žilno zrnje •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE lek Ijubljana vetenna stran 20 vestnik^4, marca potrošniška stran Podjetje OVINO ArVAIV A y KLJUČAROVCI d,o.o. d.0,0, UGODNO: radiatorji VOGL & NOOT iz uvoza: - 500 X 400 7.536,10 SIT - 500 X 1000 13.171,70 SIT - 500 X 1800 20.677,80 SIT - 600 X 400 8.145,30 SIT - 600 X 1000 14,157,00 SIT - 600 X 2000 24,594,60 SIT - 900 X 1000 20,280,30 SFT - 900 X 400 10.796,50 SIT - 10-letna garancija - 8% popust za gotovinsko plačilo ali plačilo na obroke. - črne cevi 1/2 do 1 cole, kg 108,10 SIT - profilne cevi že od 126,40 SIT - kotno železo od 93,70 SIT - mehčalec 4! 331,30 SIT - števec, 3-taznl, dvotarifni 22,900,00 SIT - el. bojler, 501,18.827,40 SIT - el. bojler, 801, 21.062,50 SIT — 8% popust za gotovinsko plačilo ali možnost plačila na obroke - žičniki že od 175,00 SIT - radiatorji JUGOTERM Priparočamo se! Ključarovci 68 pri Ljutomeru, telefon: 87023, 87883 Moravske Toplice Dolga ul. 103 tel.; 069/48/428 1ax.: 069/48/699 Ugoden nakup tujih in domačih oljnih gorilnikov: - ABIC - - RIELLO - LIBELA IN VSO DODATNO OPREMO ZA KOTLOVNICO. i Vse, kar potrebuj«*^ za centralno kuijavo, kupite pri nas po zelo ugodnih ceo^. I Vse informacije za traktorje BELARUS dobite v KOVINTRADE Celje, telefon (063)411256 TAKOJ LAHKO DOBITE ZANESLJIVE, MOČNE IN TRPEŽNE 63000 CELJE Mariborska 7 TRAKTORJE BELARUS - ogrevana, ventilirana kabina - pogon na vsa štiri kolesa - opravljen prvi servis - servis in rezervni deli zagotovljeni Možnost nakupa na leasing pod zelo ugodnimi pogoji. tip MTZ 552 E • dieselski motor42 kW (57 KM) • cena IS.OOODEMvtolarski protivrednosti brez PD tip MTZ 82 U • dieselski motor60kW {81 KM) • cena 16.000 DEM v tolarski protivrednosti brez PD KOVINTRADE I J TEHNIČNA TRGOVINA CIPOT Tešanovci 14a, Telefon: (069) 48226 UGODNO: I ©n 3> - litoželezne peči za centralno kurjavo na olje (od 20 kW do * 40 kW) - električni in kombinirani bojlerji iz uvoza - raztezne posode - peči FERROTHERM - radiatorji AKLIMAT in VOGEL & NOOT - vodovodne pipe ARMAL - odtočne, pocinkane in alkatenske cevi - - ves drugi material za centralno kurjavo - izdelujemo nizko- in visokotlačne cevi Priporočamose! L ■ VERA HORVAT ŽIŽKI 61 a Telefon: 70-211 • majice s kratkimi rokavi po lanskih cenah v osmih različnih barvah • otroške kavbojke vseh velikosti po 1.100 SIT • otroške bombažne trenirke po 1.300 SIT • trenirke za odrasle po 1.700 SIT »v*’ SVILENE TRENIRKE ZA VSO DRUŽINO PD UGODNIH CENAH! * I------------------------- Obiščite tudi našo bogato založeno samopostrežno trgovino! KEMA p, o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA Telefon-45 020. 4SO2’ 69201 Puconci Naša ponudba CRADBEEJIH UnL - za keramične ploščice : - za lepljenje ploščic na ploščice - za lepljenje plošč iz stiropora ; - za lepljenje fasadnih elementov ' - za zidanje z elementi iz siporeksa Fugirne mase (bela in v šestih bsot^‘^' odtenkih^ za normalne in široke fug^’ J OBNOVITE VAŠO KOPALNIC^' Razprodaja garnitur sanitarni i keramike ter posameznih kosO'' Cena za garnituro samo 11.500,00 SIT+PD, J Ugodna prodaja! uRK^S) Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d,o.o. KLJUČAROVCI 19, 69242 Križevci prt Ljutomeru - SLO, tel, fax: 069/87-731 • opeka (modul) 6/1. 28-10SIT, Ormož, 29,50SIT, Križevci • mala polnila. 37,70SIT • velika polnila, 38,90SIT*arniaiurne mreže od 700 do 4,400 SIT »betonsko železo, kg 40SIT • salonitne ploSče 600SIT • termopuc 880SIT • vreča cementa 429SIT • vreča apna 330 SIT • sireSniki B ramac 71,50 SIT kos • bobrovec 35 SIT kos • te gola 850 SIT m ■ UMETNA GNOJILA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA (trosilniki, prikolice Telinostroj, sejalniki Becker, cisterne...) po ugodnih cenah. • Ugodne cene semenske koruze, ki so regresirane za vse kupce. CENE SO S PROMETNIM DAVKOM’ Vse to dobite tudi pri Veseli Goričanki r Radovcih (tel.: 53 016) športna dvorana 11[>; 6,MADEC 1993 ob TUEN^ Športno ntmične (i» CJ ril AvZ' >1 vernik, 4. marca 139^ stran 21 I I 1 '•ll I ' l »I "i I 2 K r I I 1 lu o ■*>h-aE o tu n (t sK S(o »u SOG Ss §s '*'Z Sg @pl' S p 3 uj h ■^ci «r tH s S ^2 ^to ^žf (cKj s Š8! 5!^ I' televizijski spored od 5. do 11. marca z UJ o to s < "Z lu > o Vi > < z UJ > o Vi > < z Ul > o Vi □ z lU o Vi 3 I o to e § 2 MJ o Vi e • E.2:3 .,' -f P 2 r~ "2 c: G c rt L i i5 '■- £""8-s; g r- Ul o <4 «1 =oM I 2 c M v (3 < 2 5»?s ,r §- “5 ra« '^'- iE .". St*? _2 ''' ** "O '*^' =* •------rt S < I KJ -!i^ CL -o P- rt © 'F E 8 ra O A fr’ 7 S:2 Sc a s?; Ci. JC J® * 5 (C rt rt rt v> y v c rt ' b .s S I o , •• c 2 f3 <0 c -* — c i, •£ -a 4 4> <= JS 4/1 ^5' i 1 D n ? a. <■3 o -5:-J 8 so-^7 ■J 7- ■■ o Si 2° J i ‘^- S P S I (3 = r ra - I Sl. iG -= a 3 g5?5-' £ = S(S; Siss? Sa s 5_5 a;-±: frifrir SW a S-5 *“ ra tS " cm - o G tc -a' <^1 S C 2 o T 2’ 5.2 fr 8 1 g.ag 1Ž2 c: ' cm-£O .G I r s 5-' ■£ 2 - S S č a 5 c o 's c >? rt t c 3 C a fr ' 2^ s =■«- ______________. " -.a':? -^ ' 2 K " “'U “ ' 5!’i? 1 ,C-o2 .. = ?•. i’ ® --L o E rt ra l. Vi ra •. “ rt E c rt '^ra- c'_o ">« UJ o c sG - - M ■’ 72' ; s tM iZ lO £ rt 4I ’ o A ra □ ” S :C- ® •= -E Tc .g , iti.e.Si2 5 ■■ 5 -=' 57 Z'5 2. - V il <3 g8 g ■5 < Vi E -a « 4 - -z ■*' u= N X ra -iir I z T .j d es « 3 » e.i. 5 .y“ r- i3- ® t?i > ^3: .rt “ 2 E Ci-Kj J5 o V-^Ss c , ,v' o .§2-1-v 2 fr Qn5,2 3 r •-• £ - 3 = ,“ ki £ '^ e T S» oc i > 99^ > “ U .*( 2 2 o -_- 5 .a I ' F? J " C c t M a.z H v«."; pl X •D O M £ 30-: ; £ — v> >N a < s C M O ‘qj Vi > < > -H24 «> O ® rt ra e'- t; OO £ m ' 5 vIf! Oi”;' I -J , 4< G ra ' & s E E '= S S r “ (/> I iJ E u r. 3^ cxr-- g__^QO2_ ' f .fi ' ® “ ' .7? rt i 5' Bc S '' i, “ '-O ra 4J Ji 1» P cm — 41 :;± u e 3 — »s I .- ^ ra lA Q "a i I R5-V1 "O 00 - ._ i:;?,'ČS7 _..„ — ..U^F-Nu-iS — — _ '-c , jiCZ-’ = T3 4> _4 s rt o £ n I irt'^ £ rt > ' i [*-iX.^ ra rtr-vp-". 1^ "O le'! I f - I jdi “ ° ='f’^ . =3 S “j.a“g g rH3='3’raQ0'N_ SJ “ Ti u . XI ii! 4-! 3 I 0.4:^ cm c.Xi ;> I ' s °?i2i S8f^7 ■=tJ2h^-5' ■'; — ra^ — --jJ -Q’ra’-cj®i ? 2 2 T o r, op 2 .: -‘ ? O n 8 p I S m frff <0 4/*^ ‘ IZ er »rt >~ooE2.'n:® S“° X. = JU :k: « fe-jd = r- £■ „ ri ra - urt. .rt, -- ra I I •■1 Ol gfrS^5=-i_-& V si!.gn.r p p O rt 1-, '-' '-I I- - (ei lA CM _Z g O^Cl!ie:i I O (t? > liGtC c: -8 ' Ž »rt d ra o T-i ra _ _ rt i; S£ 7 t£ .2? . > OO 3’ a'7‘ rA I ' ' Q .' .r, E fr s 15 O ® c *•"' 3 ounAojao T S !2 r-: ' n ra o S. i3 « z — MA 1 I n C* P O ori' KI Q 'lit' j" s 2 0:^ i C c H"« > > r u, > - c io c ra -H o rt 5 £ (X ■■ I r M? t/l u Cu «1 v. ._ oo V cu 5S — c- e ri- (0.2 c J .2 ra Xk E “ G "^Cz rt *J 57 S £ d < 7 ' °^frS ■^7 o.. ;š s; ■ £ ' 2 -?-č<^ o ■" Vo u g .2 =" S, S =* “ ~ 1/1 O -' m I m U ra o og E > ' ra v , o - Qb- ra ': c f £k: s « « !f> t 2 ' S S -S 'igS' O - > a 5 rt .v *L _ J 1 v tsi E ? e C C n I S,e^s-s fj .iC i 2 S S g!: ?o 2 ra! '^■' — oO B '-*' E ra M. crs O s- (B = S7 5 <9 I C L s =5.2 E ‘- ■' if- ■a>cu2 ® « c d rt , 3 n u -v JC ® B = *’ > ra 2 ”8 ■ Š°i 7’=2= 5 =-S a S jS I x.<2'x S E . Ib -r' t" 13-E v* ra rt "Ji £ “»■ c ' o o n S: Ji ra — p -K n D.rj .S g N ' iy> C3 J 2 'I n fr 2.2 ji « g.. -._“i JI--E' o ra ra (3 <5 ra c n “> ra Q > !E ;^hi^5^E-£ F ^ofr-fifr^ , s S?■-: a I 2 e?J IF’'~=7- iSf^I “■c I _ ' I racax>2' j£.2 ccij 2 rt „, -froig^ L 2r.^- = <°2fr-s^ n ,. SfE -J J5 4f >£■ ra 3..B = rtj— z> I z. ra (Zl S Esifr iiS ■ 5^,8 ES ^2 , -3 y r u § o 'emr? g o ra 2.0 « T"* g , *tifroooa^i o’ o: Vi > < > ^'^2 I 20'^AnOr5?-“ Ji§LS^.7S" c v J—,.^ sfi —- •=■ • w -i |ra© s g “ jE I I 5S t -gV A J3rt J — i-a^ I Ora®^ i: rt M-fi rt,« ' •- sA .5^-" c »- ■t; rtt*^ lA o Sn g •"■ C 5,: o c JC I ="fr£i g.2^-S -.7■S‘b.^ I I fr ST 3‘!rfr:= -rt I t; = ' L J ra V •■v .G _'5'Z 5 oA 5 -■- 2 £e ~ ~ Eftts , - g frs ;i r, £. ' - '^=KiSŠ? = ^ fr > ■ H 3 .B.' 41 -7 « " - - Bkrt- c'O *w LlI o JS.2 =° e-j S.2 c oO,-^ ra " 5 C « I G N ra $ c ra < CO X < •N O < S s# ' D - 3 0.. t Eo^-0 Si 1, «F :sj ‘{j ra •■ =: c: 4FI I sS S- Š“ ' 4* UTi MA 4» 4» ot' ra O ra c F “ ac oj; I ra c - O 't; c 1 o u s <3 — „H - 41 S 'C J? G rt v I "-- !,£ji'5 =a< £ § I B T: rt S Sl I 53 o ra — “ Q iZ. uo - . ' ^sa ® ,41 u ae-d Čis-S ¥■.>!,« rart^Qj::ciOdjl-a ' "J ;E^šgg7,o?.š.ii. ra *» ^ ^ M Ml i/V as ’-^o'fr7^‘5<^ g^*5=Cfr-ES=8s -,p->xo . a . ,^7---igSfrS^gK-s; 3 fZs 1 F -*'' = ' cj [S “O g™ 2 (£ Ss “ 'S •6 e^® rt ■*' ra ra ra I “ §" > X O I c5 ' ra ra ra -T-t ra ra I E — “ £L -7 «7t582® 5.S EjM ra ’ A_ *'jd *-"<*> X'»-^'^ra 'a ‘ lA 2 -O ,-. ■t^rarau ' sL'— S’3 5'*^ ti CTlI -i • rt S*- gtM S o ct-5 rt^’^’-' o -h 'Š- Ž-3 e F e Z-, is - .• CZ. i- ’J 4* o s / '3 — ho v I fr-^ u -^ ~ '- n = - ■H irt’U :=■ I I 6 M I 7 t: ? S 5 "t 4 *2d^ i E rac’-^ •■•ES-c. = o y u 2 * . o rt '6 c 2 .u = Ti e*> ra • fB ' I m.{ o ra s *§ _ -3 r . - . . ^ V -P 6 ^8 I ± V >o . CQ Cs* * »N |J . © a rt K ' i±3 ; • ■ — J rt ra .E. ra S u c (A O ri -.o N cN I cs ■'■g:22 2 7-£KŽ”5s.£ ra sas E F.2:o-5' E CS-4i o .0 fr i .J ra ''' o i-j O I- fi Q .', cC rt X ra . • ^ AT. rt -u r- v ;^-sz S.2 © ra 'O C raibZ; C-i s 'O ra---, ra-"'^.! u D (S ft ---'“ "~ ra ;3, i; - G C o O .- S8iS.5s< s-s S CK ra 20^ ~ ra , c c ■• ra o v Tj rt c Ji' »-I •" -o ” ra- 'p'.^ ’Š o « 3* E ra O ''^00'37 O C 5 iJ ■* 5 .d u p ra ra — P - p d J . " S B 2 -1 ■» I M I o I s (lAI iSk"^ ■o = i M -.bt,^ -6 ■^: I W ra c b .E ra qZ -.7, v ^1« ra b-i C3 na: - g 2- « £l i Om w. oL ci’ I c p bO KŠ C E = — ' " _Le Si.5G •=■ o 5 ?i 'w' KA > — -ri = Sv-’ g ra raos . Šk; - © ' Ou. 3 2 MS jto Fiij~.s = 0, KA m J o -3 s “ C EnS v O'" < ; ra Ž. O C 2 fe . :*§ ? E u o s <3 s s L rt 4» * Mn .o e 9-2 '< C • o o ‘n «-■ u s F s I J n i -O ec 2-55 Sq'S'^ ra--o2-“S*'^ O ' d- P - ; 4> .2 '“■£—' a< c "J. 'S 8 g I ■□ 7 'K. ir.? ,n 9-' ; .fr m ra c?.. E I :^2f 2,3; 7^ I eS S-^Ž.So s 'S s ra MA Z B .!d,'C sl ra ra c? ? rt c .11,.- v "s '““S = 2 s.2 >’^OCO |Q|VECI'-^i^^ * ra '^ £ • 2 2 raa rart^raOO - ’Ov 'rt V},}^ .’^Oecwo--rn X ■«** ra era ' “ “'-r: 5:^ 'S ra ra o ii o o -B ! lA MA o c ■4» 'C 'Sl?? G: ra ra P 5 v o 2 se cr- I =1 £ o n *-* ri 7.°«2 ' ' ^- I-l _ . c T- . — c ' B« rt rt,*3O±* < Vi X š’E 5133:3 E g-"''"O 1 ? 2 < I 3* n n-S u I rt ~ > -KH 5 — _.= ■□ ■^8='a,j;jr7fr 0?:( ' SvSSs^S?; Oh « š c ■u ;:3 “*•" — 7 PH ± '*' ' ■ j-j ' ’, I O ra ''. ■E, JS '”■' 'A rJ I 2 ^5! I 00 g rt f G ’= U X ' 1 2 i: o . ?5Co2'';5S-5Ž - e H? ^.2 > Ci '7 h **’ (P -S ,2 •“ rt iG^Ci- li a- $2 •5 7f^-!EO2P£lK£ F^-^8fr5 57,?^N »-3 ' ■=* sc • -' - " v, 4< Q 2 * c cc ■.o n < OO č ° ? R > 5 CA i! . ■ ra rt HM r “ O C-52 lA rt C s « 220" = S 2,S ra -=oO-^ -J c _: a-f* •T _ G G G «1 ■5; rt ra y,i n ’ C *"-’o'^'5 p "2 *■' <-j r v. m k- -“ -e s o « _ z > rt _ ra ec _ * r I o ••*-a£ I 15 2„si-2s -J m > X g £ • li iG- « E-'£”5 (C o e"’^ (9 fr. 2 £ X ra •'»^ •• ra T. • 1= 5 ec - . S A j ra IA Xi £ JC rt.: ■" J aS c I .fra 5 , Ji j± "O 'g w 03 rt 6 tJabeAli^žo^iz 5 T? « rt 2 I/} -□ ^ 3 ? .2.:^ a i £.- 472 B 2-' 4''^& EOorSsP <" 1^ 4J ra §8-^ . o A ^TM I — N ” ra. SiS ® C -d ra O ■• ra 4A Vi > > O > (E o o w._. •ra M ra m rJ "„2v,5r, 57 S7$8 - - O I G — t oora^---oq O. p OmUO v.GoOTJU »2 e I I N E > tn A o E 2 5 r E i: V v s: E .6 r- ra 41 ?°e£iSTi G-S 2i 15 c •£ J ?5.2 ii I O c / HM — o ?=SS2 > (ZJ 'ra “ " •“ 06 Os I c: c-i rt £ i_.' en g 'Č T ? Z t/1 ^Sf >J{ ra 4> ' c co o E 2 £ ’ E 41 (C C "■ 2.7= Ss - . I T H >2i _ ‘J O c g = ra _ — □ i — G Z' miE^ , -3 3-Š 2 I -B-i M Ž Si, ,o ra e -a 5 c .^"S irt u c F S ;Z'I.? I-So -To." 5 " g > = . fr S ^.g S ao a 2 - — m trt c f, p ” ^ ” •'. ^ '7 “■=,£ " S 2 s ' = o IF I ? _ er. >£ ra cm •FQ® = .XfrO.F - 'G ra O rt rt :cL. ra ® C un ra -JrGO -I an—— ---cnrG ps:i«H2l^f1s T-p ,fr ^.eS«x£s 1 cc 'S? O 'Assfts oO - - ™3X c -i ■or- Ul S"' T4 7 ='rH u7-WggZM^ c ’ ® ra kZk C O š *' E ofr rt ra „ ra' .' O izs - 2 c c go t: S2^ fi"? o ra « 2S o^7j; „ . ?o 22?*^ ,o 4> č 2 ra ,— — ' S'8 I ; E> 2 . I cri t ' O '5 2. OC 2 -I S ( ra 070,2 , :5 I — lahe^rt -^ ,., rt fc« •f'» .< rt O I ’ OZ O Ji - “ O r-- U ”■- — ©-3r4 c s . -i O-gr. S S .„«£ ,• C ' .a c Sf — • -^ " S-fr S 's? s-S S -E^g I C B'5 " I i N 3 I — c 00 sO c — O o ■i -P fr '»2 £ i-2 N » ' 22 ra •• *=• K> I < "J 2 4,1 ^slg-5' ? ' o (C 5 iG ra c —-g , y ra.-,^ g. T S ® ~ n — 6 ' 2 7* ? G ■Ji- ■gi' ± rtS 5 E O ■5 ra dž8 oQ -Vi - y v C Vi X S >N < — - . « O Sto — I ra o. . O 1 rt CLOO I 3 ra o w I co rt ra 3 “ '. f I — c i-— ra “ “ " c O G 5 2 £ '. f S ~ fr ■ 4inu -, = ec'“ - ^Ji S «5 E > f'* O rt .. . _ š"S 2 ■• - ■: p «^ - 41 8-C ' C/) O • £ ra r 3 7: S - C X ? n — e ea ' g7r-’SxS-„ ^iS^E 'SS“ XV£ ijiMg;- ' „Si7 =7 I ' £:..•§ ?-P Si X 3 ie ' ^s^-i frir. ■ - »n ei Ss "F-ag .!£.= :či!Fi5«S-?S-g 2 -i- . T '^ =■ ra 2*> 5'-' c r- ra fe rt c.-^ ra5-'G'^O'zzs ' -a S-S g £.2 -. .g-K<-fr .: 2 - "•5^0 .?>^fr-ssg .ess«;” '"’«b'’^r- 3©- iF^e" « Ji “ “ y r* ra 5 t q2-S 5., I I ;:.§ e > rt ra c* rt ' S ra ra c -. ^ xj .»< £ S o rt — •N Vi > < p E C O fiS X t: . oC O 5 P 1 ? cE^pC-. t rt ra V P 4* v S U' s c fr s a> ■s 5.gQ “S-': '-I -aj . 0. TJ N n — rt rt I « ________ 580.3^ s =fr 5 = ^iii;2S^7 2-Ora^'J>i£,_C!ClSc(^X - “ “DTE" IJj-u I Z-o g',Ž Sfr h “_>rt.1:>^ra »rs -w s c ,£ 7 e o e -. :> J-T eC ra “* .ra tu SOO -^-vse" ..sl O "a - 7 - rt o,a- P Cu. z ra L, > I I I ec HiA ■—J r = c X » ra 0-5^ iZ "S e rt > 2 2 O '■ "G J2 O _ rt s E P i J G ra ri_ 3 'fe. P Ta O •J i_ t . .^ & 4> ra ra 'U W h "* o ra ■<-15 o-"!£.2 ?s I l- 3 č > ■*, ra iri H ^ .«288.27^ e -*-* “ I .□ g F ^S2Prtra-.'Ora llhO^žle -2 czi ra -r ra cL' c/) ra c O 4 ra ra — -ra **• .rt ■3 “ I 2217S ■© o =s^ rt ,*** rt Oh^B, rt ra ?i 2 ra ” « n 4j t I " ra I F-* I 13 « « Z, HHi-s ■O;e- C. c i s ff. oo — o |e.2 £ X 2 1^3 " "■(iSg 2 ~ PjlA I O .- .— ra ra 1Q e ŠEt'' ^'??:! 5 P e o o o 1 CO Ji □ 1 ' 4J Q •’ -00 o*: č jj ra 4/ I ra ra rt ± o ,3 iSj Č iS t> - ra s s -6 3 i* “ 2 o gfrl^ t p T ri >0 0. p oh E itM I < j ^;r: 4> O ® S? > ra = '3:e^ -■5 O T S ; -s -Si. ra •— ec <.( D rt C 3Z:— -' T-I-sas -T O ra>:R -§lc;xc iDOSci. čxX --"-So^gSSjS — .leefr m g«o •= m ^"“8 Ši£ 2£7''£ X ' 1 c n, I I LF I O fb:|85-J E- b=* 'S'fra-S-'=.‘S BiS o ra ra —• h ? © "O lA rt .S“3 s-;^ £ B AS.2 rt?lx ra P ?g g ^ -, v, c — " ? S:2^" - ■ I p ._ y o ■^- E.frSlŠ^ ; ,1 rt “' >' O Od r. o di7 a 7-2 rt u, 4> I t? J J* ra F - y ■- ra OjtS ra ra — 53 — >M u E I Ta I £ '5 M I N F - -3 N - E *n '^' E t T" 'F frfro' o ra B I ra ■■! ftij^ ra J- rt I ._ . c č c F iC >= ec -• /r-' C S Zf ra :z. 2 • : E rt ^DSa < Vi X < ►N O < S f š ŠS3 D^-giE-S o ■■ 2 = - a 2 ' “f žS £1=, ' O ^mZi ? .5š i " * ' * ■/.u-j^-t - ©Li rt CZ^— E ^io.-.Pa-o i-.= . .M 51Jog^ — • ‘^ ra* - EBi 5 v c c H c -■£- ■5 fr g -s '•'= -;* c E frg-g ' p I t ."efr^S.? B“dm- c p5.'v-a'5.ri "So.m o ra rt » „ „ =■ i I z . ■■ ’ ■■ 2 'e O C '- .1“ =-3,8 S Ki M E .Mis.* 5-'-5=’E-o C Oh-D K £ .0 15 . .^ . ■ E c F ' HA E.i O ta Z OJ X BI. y v O ' o l>1 o O c ra (J ^-- c ra 'U» "p X ' s 5 rt > e .5 ' -rt 2 -..s.£<=^ ra E Mirt i ©4? 2 'rali ra .,- I Vi rt "S J- 4» ra*:; P •- X „ -i/ ■4* O .7 rt .2 S S c c c t-£^ ŠTX.r:;’l-S G 5 rt h J* "S " ” ^rt3ra3: «;.S£ 2 oO t . N Vi > < > i^KiTl g V) ' C ■ X ■j: 5 rt •S.’?^ .Ž, 2<^ .. rt .3 ° 27,S||.E ' 6 -g^ o .1*0 rt rt c H Cu e',' "p S-f S;s O o n ra I c s 4^1 i' S ca ra rJ - - S‘s ' — r I - ' ra K-*- rt 1 E v o v ; < 3 '£■ ^ '^- £ 5 E 3 s c ":i sr 7J =.*f-?.._ X ■ -< ra 1? - S.^Z »“■ V'^ S. P>i»c^w-fr2 JX«-rt--.T-r~liU ' ' ’ z? rt _HoQ cOig Sci «S rt X ?d> rj rariffS C flo Os W. > s r"! rt = £2^ « 6(^ o c oh-^ XI n f*. X ra *T ra -n-OrtS . G •-* ’ ' I«! O I rl g I <3 ec rt n n C 4Š5 ? ul*-' Oj .4j ra k3 -S M 2 ra 'G •-= ■ -S ra F o~ p.£,2 I ‘^•S £ fr !i •-s-^ ■“ ra ra Jt- Si ^1^51= 11=^ ^17^'11^'' ra '• :3 O X e. ? ' 3 I, to E-9 3 S.° -E -g -n *i £ 3 a ? ? i ggfr*^ -'- " ra rt ra .Š"'? s 2 š p Š J= rt 4r 4> OO 4/ ra IIa (5 ’' ■ -^^ lU d^7^t72 ra s 5 .rt, * ^-i © 75 ^=7 CiT. P J o =*- • Ci .-^ a r I •£ i --i E ' ' gS‘^S|e ^rati$ cc/iCT s .-G •*> rt eC'*- 'O o .5*; ■G ;S FVI e.-^r J,/ 1 fr; o -c *= 7-šS 1^1 "’”■,' £5 " ^1^31 a 5-0^ II CJ/ > t I 3-° -g-uJ “ S ■= £.^5^^ ?^3 S fr 5 - «.Š F^s = S;S'“ = ta: v ..o^ - 2"]2 ■&./, E ® p , " ' 20 Q II ij* O - > o -®!’.£ .2 51, g rt 7 5; o rt' rt C F’ b oo L*" TM C Ji m s M o I I 'm ra rt i q V JC 0.4, ■3'_s . ra ra 7 u o — U« E t rt s..i:£.^.7 r: Š-f *► e 5 r"* i ? I •* c cC 3 rt = LI^ p E I- u oo 2 P - J ra □ 4» Jsislp c *■*' 5 (C ■'■ rt “ ““ “ Ji ?? • 5 o.z ; ■□ I V* E Pž-š fr’ .2 I - •^ a P rt J ' -2 ,'. ž X , i-’,' •J c r I !.»• iiiš 3S I I o ra M O •M ; .i 2 „ 8 2-5-*" š-/m .2,J3 C I s ± c :_ ^ -T rt ra O rt 3 c c - -fl _i JS sc? O K =- Wj i? I “■ bjj ra < rt •■* a'Z Tt_'bJjci3*J- j; ' ; ” «• 1 K ■=; -rt, ra ,E ra ra eC “ T srt X‘.'G > ^1 ’=''' 2 t o o a ' s« J K:£ i := ri"'oaOH.a2i2'='i= MO ra — v* 'M o •"' " " ■ fi, O v> 'fr a, I J, f; fi oi s •ra _I -r ~ G £21 ®S'P 1^ .^^5S''rtrt 'Zj^ J P I C 87-2^ r-j ra o X ' ' I 00 *o aJ o ' J rn| o Vi > > *“ r-i O cm * ’ > -a 's^ Ul- ra 1-.. i rt rt I 'ra - '. “ 2 s 5, :§ ,j «.2.0 .E-Z! F oa.£. o O I ra rt »n ra £ E > i v ? 5 6 _ I s g .r-ž ai i -c -3 ” Si ra rt E 5S 2 T ■ T J " 4i ra ''’-*J 5^ tz> I CQ ra £ ' ■ E * O '*' tzi I CQ ra - ' *■ - ' jF-i ;= t:: £'£: opi: * ‘L S. O ot'= = ' .7 ■ ‘ =.e.'.^ vSfr E '.e: = o ifr ^ ;• = i 5 E 5 -F 3i,^ "' 3 š S p5 Sl 2 .-ir O 1 70: 2 rt *“ v, ra C rt ■ © E c 'iZ o ’' ■= «■ i2i ra c rt 'e". I '’» -• r-'lBfrrafr-; £ , s , i , • 00 21 c X Vi > > 5.''_„, ra yP v-c o G-“ — — o hx-i V C M? A. 'Tki •+ -2 'cL. ><■ T ■u*. “ - ra rt C in e"* im rt I »n ® fUT*^ S""* " c 3 s erb J3 O''*j iJ 'f 9r, u = I 5 s S22 WQ i c 8= S-Š2:^^i^ ,.^F ^o f-SOi J r\l S I o I 2 ------------i I 5’^iE4>'hj.rt©c-'=Li?liS?crav S 'ai^45-ra— > ra’> 2 € a8 “’'Xi ra ra -2c*“"CJ-r C2®- P ra _ ■ iZ ^■^ -I rt Krt o fK| d/ ’ •■ *.<^ S “>'1^ 3 3- a -u 9.?:! -o c- n-«5^£i i(m,i«MiC]di;;2io.ii>*M 1--- ra ra rt o (M. v c o " g I IM v SS5S ?*" 00 O'" * -S 3 -2 ’S -.IS-— rtra :,N z m 'S, ss s F-i ra J ‘S’ ■; X' 5 5 i E ra 4f w “■ ra rt ■• ra T 3. 52 . Š ' .,-?■ Z E , 4> c 1 0 2 Ji H "'■I*" ¥i -ioKe =s_ 2I53ŠSSSH.; 2-£x ' ss ' F 06 00 g 2 rt N g3«sE"' ssi^ oc ' U »I- oc > U d iC’ -t rt rt E j»<=: — = t: * tn "7 Cej Oh u v"i - 'J Ji Z * E c “•, *fr * S ns-(';“ e « = -* . « s, > r. tJ M 5 I - J -i* * "£ r. u •:= rt "i I > I □ ra u? ‘^ £ s E U o . - ■it!« •= c n- E 'Jh 2 “* N < [E N O < S > M s ii «2 ’ = 3 n- rt > Sli ;S =■ '■=•-? 1 « -?fr p |■'^.3>“^S eširfr E J..a “e:7^'So'F^8 ,r. fji - 5 ® Zl -H . ^'27 / >ra 5'5 ' S4)12;<> , t J in a _ e C I s 6 "■s e ra TJ » rt u T ' EV fr , o - - - -Th'fr^ hspg rt s h u •N m « *31 * ra <’ 2 5! eel C c _ 8°35'ilS!SS-2’H^ 5ui'>*e>oooo3 ■p ' ^"2.27* s s S.2 0-5! n S &■' 4» iC ra Š ,a J o c -■ 5- 'i a 0 (3 i c s SPJl S, P _ lnA Me* — 0Q o s I'’ * “-•So « -.,. v Q MO s2 ir. od I ra £ ‘ o ^73:18^7 5 s^nz _ ^8 iSSš.^r-'^ Š-s rt<*ira 1*---.^ — 1» E 8 ' S v -. -š ? O .-0 < sF .?' > o > 4> -•Odrt 'Sn I O ’> en«G'rtC'^G£^> ra rt 7 C 4r S ra 4» c »J 'S u ra -1= 'i >r;2 c s o E- i E ' E v C rt « S Vi X < O < S > 13 fr-?-?? - .E £1 ec 2 •“ • I J g jV CM O .*-. 4^ zx ?4Pa:.2 I o oh ra rt ec TJ N ^2., -S I »o X ra p Ul' c ra 4» > ra 'ti; rt "S C r, 5’.* fr' " - •'•^■ S2.^1.O;F„OC^ ' [E 5 c č ... ^ _ ■?. -r . 41 © u K ' o "n • d.cc ff © I Ji « rt 2c ■ 5I2 i S*.«-* ra ?Q F gm I -.r E£f . » E —I a H !’, O J -; c: * o-i a .-.-i ' eS =« = ^E H ■ - I &fr:= ' u . Ol, *(Z)-rv_ • : ’-.. rj frgi o B - 'i 3 5-.|'j «.«. . ij:.^ I c..Mae S I ra 3 -3 = 2 ?- '.s 1-0 == ' gifr- ,a 4» G 'Z ra 4i fr-- s a8 -o § CN ;^ac - ■• ^■'>■7: - c-e , -g .X 5 ± '-rf -4 2= ' i Ul ra I „ ra © O ra ra .p *'* X — ■ -a o **“ ra o-K ra._ — ra -J lA . s ■ = ' s eQ 41 — -: e 3 £ .2 2; g s tl 3 ra I rt c? S 2 -F “- •-0 =>t2- c E O G « — ”■ O I— -O I eM C 41 4> ■D ra □ ■ c Jic ;; I □ — u 3.^ ra jb ■; -' .^ X 4l iJF c A a: ■ . 5q c ra Ib ra 5” w — P ra 'ča G fe 5 o'c' — ra 8^15:0-7is'' h n" ra - 5 g =’ 00 ■^'.5 I .liiN I I ir, - ra 17“" " ; i" E s " “ I 03 ES, ii JI ' fe ra . rt 'fl 2 'Ž - «r y — o C rt rt c . — If > O ' -'Si 3 •* ša: o ■ S 3 = -3 'F ? '^ — ra 2i E EČ 4> 5 g t «:. •; ” * ’ Bc: v rt ®£ as C a O lO I - 4> n 7'g-2. ir Ul X -2- w rt -C ■J . I Q TJ ' J 'F T 9-=; § S o ' -b2 -g,S-«^ ' « o.;: c « — 'r, " u is g -Xi £^x.='ra‘*'^''i5 r. >5oa3:"S-; 2 = -=S^®sEi. " • •‘* ^ 'Z ra L' o E ' (*>1X UJ c I 4> ec OJ , *> '1 ,O . SS^-a. >; S© 'r: © fli 4» ora k o lom . ’■ S ■"• X; —: c ul -M o 0,0 = - (5 rt i_ :3€ I -«“S Fo g5-"7 ' 3 ra fc V Jz . I e - I ofl 2^ • <=>.- > c _ _ _ Li « ■ ■ -! .jf J t L' ra ■ • ■> N 4 G N : 7 e f Ti i .J “-. ■' ■" J5 'S s s -5 — “ rt r •" ra E X 7 5 » id ra F p -- I E o * S - ? -r ‘i c *“ 3 f-- c f6 X i £ .3 “ 2 JF ------------ 7 2 O (U P ”".^4 iO . J om Q0E o8.i®’ 2šs|=SSs=7_ o I .- ° Š1;~S l<:^ O ",■* o o ' E .2 S ' T SO e -3^02 3-'-. ■“ ------; ra 1- I*! G -^Ql ' E iS I ra ^nt-'’š-frrEž _ , .E S.= £ c '< -- .2 -. 1 'E , = M7;!^4d ra fM — lA *y X ’5S .2? E G - .. - La 1 i J, 4» 'Ti — ra .: ri ^z-rjl. O ra ± rt vrač lO ra ■Ld E v stran 22 vestnik, 4. marca motoma vozila FORD AESTO I.l L staro 2 ieli. črne barve. Pireli gume. 3 vraia. servisirana in dobro ohranjeno prodam. Tek: 26 351, zjutraj do 7,30. m-dpp ZASTAVO lOI. letnik 1985 november, prodam. Benkovci 89. 01325 RENAUTL 4, letnik 1983. prevoženih 77,000 km. prodam. Tel.: 48 625. □11388 DIANO, letnik 1978. prodam Ivanci 6 lel * 47 037 071391 ZASTAVO 101. regisirirano, dobro ohra-Dieno. ga/ažirano. motor za Zastavo lOl ter dve platin z gumaoni. ugodno prodam. Čren-Sovci. Gosposko 28 ali tel.: 70 675. 1111365 JUGO KORAL 45, leinik 1985. prodam Bo-rejci 24 lel. 46 327. ml 381 GOLF DIZEL, letnik 1984. prodam Tek: 26 625. m 1382 RENAULT 18 TL letnik 83^. 87.000 km dodatno opremljen, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Tel.: 24 593. popoldan, nt-ne ZASTAVO 128, dobro ohranjeno, prevoženih 58.000 km. pnsdam. Koren, Lendava. H. Mohorja 16. lel : 75 358 ni4689 GOLF, letnik 1979 podam Tek: 41 317 ml 370 RExNAULT 5 CAMFUS. Icmik junij 1991 prodam, lel.: 65 093, po 18. uri. m-^ JUGO 45. letnik 1990. prodam. Kolesarska 46. Tropovci, tek: 46 104. ml409 CITROEN GS, leatnik 1978. predam za 150,009 SIT in revolversko stružnico »KRUŠ- NIKOV- TIP TRI ’ premera 22 prodam za 259.009 S rr. Tek. 61 987. popoldait. id4008 R 4 GTL. letnik 85, garažiran. ugodno pro-dam_TEL.:65 737. ID1377 FLAT 126 P. letnik 1989, prodam. Polana 19 ml401 OPEL KADETr> letnik 1976, prevoženih 52-000 km, prodam. Tei.:22 I35. ml332 T.ALBOT SOLA RA GT in Renault 9 v odlič- □em slanju naprodaj, Informacije Trstenjakova 48. mI29I DLANO6, letnik 1989, obnovljeno, prodam za 1-200 DEM. Cankova 66. ra-r6 126 P. karamtx>liran. prodam v celoti za 10000.90 SIT. Tek: 82 763. 11)4806 VW PASSAT, vozen, neregistiiran. prodam. Tek: 53 078. 01343 ZABAVO lOl. prevoženih 30000 km. ugodno pfodani. Merklin. Vidond 115. 011344 GOLF JX. bencin, letnik 1989, prodam. Fu-conci 167. ml384 RENAULT CUO J4 RT. letnik maj 1991. z dodatno opremo, lita plaiiSča, ceniTalno zaklepanje, . . prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 22 124 od 15- do 19 ure m 1385 ZASTAVO 850, lemik 1985. prodam. Kova-čevci 29. Grad en 1373 ŠKOLJKO za Jugo 45, dobro ohranjeno, pro dam Tek: 55 022. po 15. uri. di1W3 LADO 158D. registrirano, Iclnik 1991, vozno, [egstnrano 5 mesecev, prodam za 1.200 DEM. Tek; 51 457 ali Emri Štefan, Pečarovci 49. m 1394 LADA 1588 za k 100 DEM prodam. Sončna 16, Doklelovjc. 91395 KRAVO, brejo. Sl aro 7 let in brejo kozo prodam. Vidonci 97 m 1403 PUJSKE prodam Krajna 37 m 1369 PUJSKE prodam. Hohe&er. Mamki Črnci 54. ml396 PUJSKE prodam. Krog. Plečnikova 3. m 1397 MALE ČRNE P V J) LE in 9 mesecev brejo telico, ugodno prodam. Tel ; 24 665. m 1398 PUJSKE in prašiča za zakol prodam. Murski Črnci 17. tel 46 513 m-gk PUJSKE, siarc S tednov, prodam. Farkni, Rakičan. Zvezna )5. m J 376 ZAJCE za zakol, očiščene ali žive, prodam. Petanjci 11. ml378 PUJSKE, prodam Mdj:dič. Muz^e L, jpri le-uliščnj. ml35S PUJSKE. ležIsc 20k^, prodam. M. Črnci 40, «i ; 46 298. m)349 DVA KG TEŽKE PIŠČANCE prodam. Tro-povci. Knina 13, tel.: 46 209 m-bh NESNICE, MLADE JARČICE, PASME Ht-SEX, rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v go-sihlni Tibija j-lorvaia Nemčavci, tel,; 24 393. ali v gošiilii* Železen. Beznovd, leL: 49 025. mppp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HI-SEX. rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi lOjarčič, dobi cnozasionj. Naročila sprejemajo in dajejo vses informacije v gostilni Anice Bcnčec. Bakovci, tel : 43 070 ali Darinka Zamuda, zidarsivo, Galušak 6. iel.: 68 044 mpp SATELITSKI KOMPLETI! Monlaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: {06Z173i 443. vsak dan po 16. uri posesti KLPIM staro bifio v Murski Soboii alt njeni okolici. Td.r 24 863. m-kš 40 AROV vinograda, v Lendavskih f^ri-cah. dam v najem. Drugo podogovoni. Margit Gazdag, Partizanska 134, Lendava. m4692 NJIVO. 56 arov, ob cesti Banovci - M- Sobota, 50m od prve hRe. na levi strani, prodam. Tel : 23 474 ml356 AMOS-SLOVENSKA ŽENtrNA AGENCUAod 18do 80 lel. Velika ponudba - uspeh garanliran. Tel.: 065 23632,23440, 25 156 ob delavnikih do 18. ure. VPELJANO TRGOVINO, ns Cortikcm. oddam z I 4. 1993, v luijcm. Pogoj: odkup zaloge. Ponudbe pošljite na upravo hsta pod: GORIČKO. M1401 parcelo, pol njiva m pol gozd, v izmeri 30 arov v Bakovcih, naprodaj. Cena po dogovoru. Tek : 061 555 37. ra343 PUlVO. 30 arov, ob asfaltni cesti, v Orehovcih. prodam. Tel.: 21 609. m 1366 SKORAJ DOKONČNO VRSTNO HIŠO MARLES, v Černelavcih. prodam Tek: 042 813 494. ml351 mSO. r gmpodarskini poslopje Sevcih predam Tel.t 79 234. :ni, v Domanj- ODKUPUJEM OSEBNA VOZIL.A. fcmelij-ske stroje bn priključke Delovoi čas od 11 do 16. ure Antolič. Žerovinci, tel.: 061 IH 113. kmetijska mehanizacija 011407 VINOGRA&1 s kJeejo. na filovskem bregu, prodam. Tel.: 22 427, popoldan. ml4(« VINOGRAIX v Šalamendh, na 17 artki parceli, možnost gradnje poči in iške hi brovmk )92. (el.: 79 164 mT339 SAMONAKLAUALKO, veliko, puhalnik %a seno, ličkar za koruzo, za IMT 540, bočno ' INŠTRUIRAM matematiko m fiziko za sred-hješole Tel: 82 483. m 1368 MONTAŽA IN IZDELAVA plasličnih rolet in žaluzij. Plačilo ludi na obroke. Roletarstvo Rugelj, Cernelavci, lel.. 32 920 m 1353 FRIZERSTVO »PICOLO-t M. Sobot«, let: 24 652 se priporoča s svojimi JloHivatni *irajna' 1.580,00 SIT. rtvodna' 400,00 SIT, hizura s (e-nom 400,00 SIT ml353 razno TRAČNO ŽAGO (pont žago), poceni prodam. L'dv«k Kuzmič. Gor. Slaveč 102, tek: 55 156. ^f-M-l koso fD DakJaddč za gi>oj, vse 40 % ceneje kol prodam. Franc Štefanec, Vanča vas 11. novo, po 15.30. uri. 011340 OBRaCALMK PANONIJA prodam. Vanča vas 53, tel.: 46 008-ml 406 NOVO DVOOSNO PRIKOLICO MLAZ tristranski prtkueni z poviški in rczcivniin kolesom prodam. TeL: 43 023. m 1345 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovški dom Cankova živali DVRKftAVI, s icleii in wlico, brejo ft mesecev, vse konirola A, prcritam. PrvomajiškB 9. Turnišče 01132) L NOVE KOŠARICE IN VOZICKE za samopostrežne trgovine ugodno prodamo. Možen odlog plačila in dostava. Fokus, d.o.o. Družba za gospodarsko svetovanje In Irie-nje poslovnih storitev, Zg. Duplek 1171, 62241 Sp. Duplek KURIVO BREVOZ BOJAN JAKŠIČ Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kosi - velenjski lignit, kocke: - trbovlje, kosi; - 1rtX)vlje, kocke: Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70 106, 6.450,00 5.800,00 10.100,00 10.050,00 motorni OKOPALNTK BMK Zt5 Batuje hannoniko. klavirsko, 120 basno, Royalslan-dard. varihri ajiarat 180 do 2JO amperov. Va-rels in avtomobil Rat 125 P. letnik 1980, prodam. Vse informacije v Predanovcih 3 a. m]354 SATELITSKI SISTEMI že od 645 DEM naprej, AMFR d.o.o.:, m4677 MIZO za namizni teniži, komplei, oovo. 30 % Ceneje, prodam. Kapelska cesta 25. Rade cd. nil35O SLAMO, v balah, prodam Tek: 55 075. 1151367 SEDEŽNO GARNITURO in suhe plohe, jesenove. prodam. Tel.:4tE 334. popoMan. ml322 ZELO UGOONOJ Velika izbira otroSkih i^rač, jeansa kavbojke »mo 2.000 SIT, trenerke 1.000 do 2.800 SIT in copati od 1.000 do 2.500 SfT. Trg. Rugelj. Čemelavci. tek: 32 920, ra 1353 MIZARSKI RESKAR. prodam. Jože Slavic, rotita 5. TuroiUe. inZ324 NOVI PRALNI SUHOJ GORENJE (izvozni model) in dele za Cilroen BX prodam. Tek* 21 336. m4810 OKROGU LES ZA OSTREJE in suhe borove plohe prodam. Tek: 69 203. m4009 TERVOL TRM, 3, 4 in 5cm, ter hntslovo kuhinjo, zelo dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. Tek: 24 929. ml379 SLAMO V BALAH, večjo količino in 2^nje. hrvikovo, prodam. Bratonci 127. m 026 klavirsko harmoniko VKRJ>I 3 in jermenico za traktor Steyr 18 ter ioduslrijski šivalni stroj Singer, prodam, tek: 65 138. ml33] ŠTEDILNIK za ceniralito. Gorenje, nov, prodam za 50.000 SIT. Krog. Murska 10. 1711383 HltASTOVE DESKE, 6cm in prednje sleklo za kabino za traktor Deutz, 46 KS, prodam. Tek: 66 205 ml372 OTROŠKI VOilČEK prodam Tel : 23 »5. m 1347 ŽENSKO KOLO IN PONV. oueilio posle Ijo. kombinirano omaro, rjavi premog, peč oa trdo gorivo, čeber in ročno Škropilnico, ugodno prodam. Tek: 24 493. m48i2 KORUZO v storžih prodam. Zcnkovci 50, Id.: 49 117. ml399 PISALNI STROJ in kopalno kad, ugodno prodam. Tel ; 23 364. ml400 TftAJNOŽARNO PEČ in kombinirano peč za kopalnico prodam. TcJ.: Sl 654, vsak popoldan. m-dl BARVNI TV PHILIPS, ekran 31, možen pri Jdop videorekorderja in kabelske, na daljinsko upravljanje, prodam. Tek: 23 121 ali Kajuhova 58, M. Sobota. mI405 Preklici Preklicujem veljavnost hranilne knjižice ii. 19569-2. izdano prt K2 Paoonka. Ferdinand Pimarič. Korovci 17. m-nj PROSO prodam. Tek; 42 855. ml336 SUHE BOROVE PLOHE. 5cm. več tramov t8 X I6cm. nekaj ^rovcev in borovino prodam. Tel.; 45 373. 1364 delo ZAPOSLIM KV MJZrKRJA z detovnimi iz-kiHnjamt. SploSrM) mizarsivo Šilar. Ljulonner, te].: 81 262. ml389 FIRMA KOLOMETl d.o.o, sprejme v redno delovno razmei^ KV zidarje. 2 NK delavca, 2 soboslikarja io 2 cvetličarki - vruierki z dokazilom o o ustrezni izobrazbi. Kolometi d.o.o.. Krčevinska 45 62000 Maribor tel : 062 24 994. IŠČEMO ČISTILKE za čiščenje poslovnih prostorov dve uri na dan v Čren$oveifi, Gradu. Dobrovniku in Moravskih Toplicah. Te].: 69 351. m4007 NATAKARICO zaposlim v btsiroju v Murski Soboii. Tel.: 87 226. ml377 srečanja ZA SKUPNO ŽIVUF.NJb Itfem tensko (nad 50 lel) s hčerko ah več oiroki Ponudbe po&ljiie na upravo lista pod: SAMSKA OČE TN SIN. ra1392 (111374 HIDRA LICNO stiskalnico, 250 I. DB sleme, te nerabljcoo. prodam. Brezovci 20. FucoiKi. mJ3323 KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO, ODDAJAMO hiše, stanuvanja, pveihiiške hišice, pareele, ptrsluvne pruslore, lukale... naubnavčj** Pumurja. DILL d.u.u., IcL: 23 666, LIL A. Mrivaliad, M. Subuta l b I Ztiifiala manjKu ii zlam. zaprla irtirlne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca zeltmo vsi. ZAHVALA V 79- letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena. mama, babica in prababica Agata Poredoš roj. Lebar, iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dom, Plahutoviin, prijateljem in znancem, ki so nam v ležkin trenutkih stali ob strani, našo drago pokojnico v tako velikeo številu pospremili na zadnji poti, darovali za sv. maše, vence if' cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebn® zahvala dr. Carju za obiske na domu, domačemu župniku S Hozjanu, g, dekanu Poredošu, g. župniku Lebarju za kp pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornki besede slovesa. Ižakovci, 22. 2. 1993 Žalujoči; mož Ivan, hčerka Agica, sin Jožef, hčerka An**** z družinami, vnuki, pravnuka ter drugo sorodstvo iJiM?' š:' 1 'i S H ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega tnoŽs-očeta, tasta, dedka in pradedka Vinka Lutharja st, upokojenega mojstra za vodo**^ in centralnv kurjavo iz Murske Sobote, Gregorčičev« 40 ZAHVALA V 74. Selu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Janez Gal iz ČrenŠovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za svete maše. Hvala pevcem za odpete žalostinke in g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: otroci z družinami V SPOMIN Mineva S let žalosti in bolečin, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in vnukinja Dragica Psovak roj. Kukojca, iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji ZAHVALA V 71. letu starosti je umrla draga žena, mama, stara mama in prababica Irena Malačič iz Kančevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodmkom. sosedom, prijateljem. znancem in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremih na njenr zadnji poti. Hvala g, duhovniku balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosiinkc in dr. Vrbanu za lajšanje bolečin pn zdravljenju. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Aleksander, hčerki Olga in Irena ter sin Aleksander z družinami se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, prijatelj^^' sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem Štev* posprmemili na njegovi zadnji poti, mu darovali ven^^' cvetje ali darovali denar v humanitarne namene in n*’’', ustno ali pisno izrazih sožalje. Posebna hvala v zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnice Čanu, ki so mu nesebično pomagali pri njegovi tdliu. M w iiiu JVIVliv pviiia^aii pii .. bolezni, hvala g. župniku za lepo opravljen obred, __________■___________J_____:_________________niha* i pevcem za Čudovito odpete žalostinke in godbi na pi)*' . iz Bakovec. hvala govornikoma g. Merklinu in g. za ganljive besede slovesa. Žeti« s hvaležnostjo in spoštovanjem v srcih vsi njeg«'^ V 82. letu starosti nas je zap**^ dragi oče, dedek in praded^' Štefan Sever iž Pečarovec 126 sorodnil:‘’?L Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem __ sosedom in sovaščanom, ki so nam pomagali in ■ di‘^1 sožalje, darovali vence, cvetje, za svete maše in 4 namene ter dragega očeta pospremili na zadnj’ I Posebna hvala gospodom duhovnikom za lep JIU' obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za vilne besede in Štefanu za odigrano Tišino. Vse”* 1 enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi lili Sl pinaiki v tvojem irpljenl^' Tiha in mirna bita tvoja je pol-brez slovesa bil je tvoj odhod-Ostala nam je bolečina in nate boleči spomini. V SPOMIN 6. februarja je minilo osem „k let. odkar je prenehalo biti šemu dragemu možu, očetu.^ii staremu očetu, bratu in sor(a4 Jožetu Gombocu ■z Mačkovec Osem lei. osem pomladi te ni. V naših srcih živel iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, pos<®), njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sv^ V lihi žalosti njegiivi najdražji ( I ; jSgggjK 4. marca 1993 stran 23 4, marca mineva 10 let. odkar nas je za vedno zapustil f r' l I ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata I 1 I Štefan Tratnjek iz Itakovec vsem, ki sega radi spominjate in postojiteob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin. A V SPOMIN 1. marca mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga Hvulu 'hvnem vsem, ki I I I Viljema Lasla ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi iz Dobrovnika Vinko Jerebic Bernarda iz Večeslavec se je še spominjate, postojite ob preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdružji I Dom je prazen, dam je tih, lebe, ljubi mož in oče ni, da b/ skupaj še bili... ZAHVALA V 73. letu starosti nas Je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož in oče I I I I I ) (S se .zahvaljujemo Štefan Ferčak iz Lipe 131 vsem, ki so rajnega med njegovo L "UOubi.i "‘J"JV'iio vsem, ki so rajnega med njegovo v '''"h tolažili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, ( '™«loin. znancem in prijateljem, ki so nam 'h priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, n7n za svete maše in ga v tako velikem Številu "l^^^ovi zadnji poti Posebna hvala g. kaplanu tn ^”4ii)fi: < . ----,„„„e govorniku FerČaku za ganljive Prtem grobu, GD iz Lipe in okoliških krajev. Lipa, 22, 2. 1993 I' A b X Stefan, brat Martin iz Kanade z ž.eno, strt Ana in Marija z družinama * Srce noje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solia lije iz oči, zapustil dom svoj dragi si, katerega zvesto ljubil si. ZAHVALA 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče. dedek in pradedek ■mo srcih se /ran Hozjan iz Odrancc zahvaljujemo vsem sorodnikorn. 9hTla nie^^vsem, ki ste ga ^dra PCid, župniku za pogrebni 'h Vsem žalostinke, govornici KS ’ ' ste mu darovali za vence in svete '"^fki ^sem maše. . ^losti: ''ha in enkrat -- iskrena hvala’ *“* Štefan z družino, V, “•ivtsiav, z družinama ter sinova Karel in vnuki in pravnuki DEDIJU Zahvalo Aiek vso ljubezen Sandra in Dejan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljern, sosedom, botrini in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebna hvala dr. Julijani Kepe Hebar, patroriažni sestri Marti Vass za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja, zdravnikom, medicinskemu ter strežnemu osebju int. oddelka bolnice Rakičan, delavcem Planike iz Turnišča, govornici Valiki za poslovilne besede, sodelavcem RŠ Vlek iz Turnišča, sodelavkam Tobačne iz M. Sobote. Hvala g. župniku Francu Krampaču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala, M, Sobota, Madžarska. Dobrovnik, 13. februarja 1993 Vsi njegovi nazadnje stanujoč v Vogričevcih 9 j Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in , izrekli sožalja, Hvala zdravnikom in sestram ZD Ljuto- mer za vso medicinsko nego, mešanemu pevskemu zboru n 1-.VU11U111U T UnSHi IlU v a iz Radenec za odpete žalostinke, duhovščini za pogrebni obred in govornikom za besede slovesa. Žalujoča zena Tončka in njegovi otroci z družinami Samo srce in duša ve, kako zelo, zelo boli, ko našega dragega očeta več med nami ni. Srce tvoje vei ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce irga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 72, letu starosti nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in svak Franc Maučec iz Gančan Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tudi obema kaplanoma, pevskemu zboru za odpete žalostinke in predstavniku KS za izrečene tolažilne besede. Zahvala tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki somu v težkih trenutkih kakorkoli lajšali bolečine, Žalujoči; žena Roza, sin Matjan z družino in drugo sorodstvo I i Odšel si brez slovesa, vse pusto je zdaj, a ostala je le beseda ena -Zakaj? ZAHVALA Prenehalo Je biti srce našemu ateku, staremu očetu, stricu in sosedu Stanislavu Nedeljku iz Kokorič 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za besede slovesa, Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala. Žalujuči; sinova Fnnček in Sla vek ter hčerki Marija in Frančka z družinami ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in svak Franci Celec iz Sv, Jurija Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv mate Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Posebna hvala dobrim sosedom, družini Gidcr-Gcko in družini Skerbinšek. kiso nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala dr Peričevi in patronažnima sestrama iz RogaSovec. ki so se do zadnjega borili za njegovo zdravje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke iii govorniku g. Slavku bičku za g.anljive besede slovesa. Hvala Dragu za Tišino. Vsem šc enkiJi iskrciiii hvals! Žalujoči vsi. ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 84, letu starosti nas je zapustil dobri in skrbni oče, tast in stari oče J Frane Dopona iz Bodotiec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Savel-Švagljevi za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri od Grada. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici za poslovilne besede. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! žalujoča hčerka Gizika z družino fč-^ I j Dom je prazen, dom je tih, Tebe, dragi Feri, ata, dedi, ni, da bi skupaj še bili. Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Ob boleči, tragični in nepričakovani izgubi ljubega moža, ateka, dedija in bra ta Franca Kološe frizerskega mojstra iz Murske Sobote se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim prijateljem, ki so darovali vence, cvetje in nam izrekli -Sožalje. Posebna zahvala g. dr. Horvatu in dr. Mikoliču ter osebju soboške bolnišnice, ki so mu pomagali v najtežjih trenutkih, hvala NK Mura za ganljive besede slovesa, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, hvala za odigrano Tišino g. Zrinskeniu, Žalujoči: žena Mancika, sin Ljub« z Nadico, vnukec Dejan, vnukinja Špela, hčerka Mira z Ludvikom, vnuka Goran in Mitja, sestra Jolanka in sestra Tinika z družinama tet drugo sorodstvu I K Srce tvoje veČ ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker re več med nami ni. V 36. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi sin, brat in stric Štefan Čizmadija iz Gančan Ob boleči in prerani izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, pljučnemu oddelku v Rakičanu ter osebju iz mariborske bolnišnice, govorniku za izrečene besede ob odprtem grobu, gospodu kaplanu za pogrebni obred, darovalcem za vence, cvetje in za svete maše, pogrebcem in množici, ki ga je pospremila do mnogo preranega groba. Žalujoči: mama, hrat Jože z družino iz Švice, brata Franc in Tonček ter sestra Katica z družino ler nečaki Gordana, Suzana, Monika, Koris in Aleš J J I NI •• t Ker število bralcev Vestnika med rejci prašičev zadnjem v času .strmo narašča, zaradi česar je prišlo do nekaterih zamer v domačih muslimanskih krogih, je Prezidij. ki vestno skrbi, da ne bi prišlo do verskih neim-rov, že poslal posebno ekipo j raziskovalcev na kozjerejske lendavske pristave LEONA j ALTA m MARJANA ŽER-i DINA. Namesto zgodb o pra-j šičji impotenci se torej v pri! hodnje obetajo kozodojske i zgodbe. I [ »Ta Clinton se je gotovo napil klintona. ki so mu ga poslali : naši alternativni vinorejci. Zato 1 pa je začel zmanjševati adraini-I stracijo.-- je izjavil GEZA i FARKAŠ. imenovan tudi Vij sjtriunovič. ker nosi stalinske i brke. Geza hoče v novi soboški I vladi svoj resor; brez listnice. I I Ker je Slovenija odobrila, da i letala, ki vozijo nad Bosno pa-i dalske pakeie, (ker se priprav! Ijajo na bombardiranje srbskih I položajev), letijo Čez njeno ! ozemlje, je Prezidij Prekmursko- prleške republike opozoril letalce kluba Sinji murski ga-I leb, naj ne letajo previsoko, saj bi to lahko oviralo transport pomoči Bosni. Eskadrilja, kfjo vodi Delov novinar in neodvisni kozmonavt JOŽE POJ- ij BIČ-DANDY je znana po tem, I da je zmožna sočasno pristati ' na največji slovenski bojni ladji Sinji galeb, ki tako v trenutku postane še letalonosilka. (Vedno, ko Hrvati uzrejo našo pomorsko-zračno udarno silo začnejo plavati na Goli otok.) Za ogrevanje pred nogometno sezono moramo na vztrajanje zunanjega sodelavca rubrike objaviti tole: »Požrtvovalni padec Emeršiča pod lastne noge.« BORIS CIPOT med komenti- ranjem nogometne tekme na »kanalu 10«. Ker se nezadržno bližajo komunalne volitve, stranke DS, SDP, SDSS, SKD in SLS pa še doslej Vestniku in Murskemu valu niso plačale reklam iz časa prejšnje predvolilne kampanje, je agencija Venera najela znameniti soboški betonski silos. V njem bo uskladiščila naturalna plačila, saj je znano, da so omenje stranke ves denar potrošile za nakup jestvin in pijač, ker so vse računale na absolutno zmago. Namesto z denarjem bi reklamne storitve zdaj želele plačati v naturi. SIMON KOTAR-JELK« od DS bo tako reklamiranje svojih lepotcev lahko plačal z nekaj tonami prepeličje paštete; VLADO KOLMANIC-EFENDI, ki bo kmalu odšel za ambasadorja v Kairo, bo za prenovitelje in svojo socialdemokratsko stranko v poplačilo ponudil nc-kaj kamionov kaviarja (pošiljka bo ovita z bršljanom, v znak večne ljubezni med združenima strankama); krščansko demokratski vodja volilne kampanje JOŽEF KAVAŠ-BALAŽOV bo povrnil z vlakom nasoljenih jesetrov; JOŽE TIVADAR. SCAKGILL bo v silos pripeljal transport mesa uvoženih poljskih bikov, ki so ga pri Ljudski stranki nameravali dati na ra- ženj za proslavitev volilne zmage. * * Krščanskodemokratski zunanji minister PETERLE je med Vatikan k papežu za- potjo v man nadlegoval protestanta predsednika KUČANA. Go- voril mu je: »A ne, da je Marija bila devica? Spoznajte gospod predsednik.« Kučan ni klonil. 4t >H * »Tega HALBA je že zdaj samo za polovico OBALA, ki je bil i celoti naš. Sobota pa je vredna celega predsednika, je o svojem protikandidatu za mandatarja soboške občinske vlade E.MEKIK Halbu tSLS) izjavil KARTE fSDP) ZVER-^t<)^A- EESEDAlIt KOKJ f IZDELEK KOL, Kruh, Črni hi. 1 kg Alpsko mleko 1 I Jajca 1 kos POTR. PANONKA VESNA M. Sobota M. Sobota Ljutomer 71.00 69.40 10.50 Navadni jogurt lonček 20,20 Skuta Surovo maslo 1 kg Goveja salama. 500 g 131.30 90,00 76,00 70,50 12,60 20.10 113,40 94,50 96,00 69,40 11,60 20.20 131,30 86,30 MERC,. UNIVER. Lendava 72,00 71,10 12,00 21,00 118.10 98,50 MERC. SLOGA Samopostr. BTC POMURKA POTR. DISKONT Gor. Radg. Nemčavci M. Sobota 87,50 69,40 11,50 20,20 115,30 94,50 76,00 69,46 9,00 20,20 129,20 94,50 polsuha 1 kg Pariška salamal kg Morska sol 1 kg Riž Zlato polje 1 kg Jedilno olje Vinski kis Sladkor Intesova moka, tip 400 Intesova moka, tip 500 1 I 1 1 1 kg 1 kg 1 kg Kava BarcaNe 100 g Benguick Čbkolešnik Natrcen Fructalov hruškov sok Pralni prašek Persil Lendavski pereči Najprej prisrčno voščilo 498,00 462,20 59,10 130,90 125,30 112.90 70,00 543,30 59,10 129,80 125,30 107,60 70,00 467,90 498,10 58,00 92,10 129,90 129,30 70,00 457,00 531,00 63,80 136,40 136,40 112,30 70,00 422,60 559,10 58,00 133,70 126,50 99.90 68,60 59,10 136,00 118,00 106,00 70,00 51,42 113,80 118.60 98.20 70,00 54,60 35,80 62,20 400 g 168,00 200 g 125,00 120 tabl. 169,00 7 del 138,50 3 kg 938,10 Palomin toaletni papir 1 rola 30,20 Toaletno milo Oaza Mehčalec za perilo 1 kos 75,50 54,60 57,40 44,50 54,50 36,80 47,50 i; ■i Damil Zobna pasta Dent-a-Med 1 I 227,80 tuba 108,30 Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA r h 35,70 70,00 166,60 116,70 141,70 35.60 61,10 158,00 130,40 149,10 35,80 67,10 173,40 157,50 153,30 35,80 66.50 173,40 118,90 149,10 55,00 68,80 166,00 123,00 153,30 31,50 62,20 146,20 103,50 147,00 I I vsem, ki danes praznujete god. V koledarjih, ki sem jih dobil od natakaric, pa v tistem, ki so mt ga poslali za novo teto v Vestniku, piše, da 4. marca godiije Kazimir. Po dobri start navadi bi rad šel voščit jubilantu, vendar nobenega nisem mogel odkriti, ko pii imamo v moji občini same Jožefe, Stefane in Janeze, oziroma Joz-sefe, Istvane tn Jiinose, da me bodo ja razmeti moji madžarski bralci. Naposled pa se mi je v glavi le posvetilo: »Kazimir je vendarle najpopularnejši prek-mursko-prleški ,fukač', zato ima v skoraj vsaki vasi svoje potomce.'« Nekalert sle že uganili, na koga sem se spomnil, drugim pa naj razkrijem, da gre za Kazimirja bika, ki so ga imeli dolgo let na soboškem ži- Še bo živo v lendavski obiii' 9 .Itišal sem, da so Murskosabo- H čani proti železnici, ki naj b‘ 11 peljala na Madžarsko, pilili H sem prepričan, da jo boda ip J speljati preko Lendave, kar J sicer že naša dolgoletna Tako se bomo ob Četrtkih zapt' U tjali v Lenti po nakupih, »roba’ 1. pa pripeljali nazaj ž vlakom, m/ L je imamo po navadi toliko, »“ ■ je zanjo premalo proslof^ V v »fičkih«. Ker pa bo ffif' zgraditi tudi povezavo Lendavo tn Beltincih, bo lepa priložnost za zaposlile^/ tti-^ ših iskalcev dela. Prepričan tudi, da se kmetje, ki jim vzeli nekaj zemlje, sploh f--bodo »bunili«, saj se tudi ati ■ po čigar zemljiščih teče rOZlti^ 124,90 863,40 27,20 74,80 217,30 96,00 153,30 142,90 142,90 117,20 120,50 vinore/sko-veterinarskem za- 798,30 801,80 930,30 775,00 816,30 I 27,10 27,10 24,30 23,60 83,90 81,10 57,00 65,70 136,80 107,50 217,40 115,00 217,40 217,00 159,00 198,20 94,20 Cene rabljenih avtomobilov Jabolka Mandarine Pomaranče Limone Banane Kivi Krompir Solata Čebula Česen Korenje Zelje Jajca Oreh, jedrca 120,00 140,00 100,00 130,00 130,00 150,00 60,00 130,00 60,00 400,00 120,00 30,00 13,00 1300,00 ZELENJAVA POMURKA 76,1» 142,00 80,00 125,00 115,00 99.00 30,00 180,00 52,00 300,00 80,00 95,00 12,00 , 1200,00 |: Na sejem rabljenih avtumubilov so minulo nedeljo prodajalci pripeljali 70 vozil. Več kot prodajalcev je bilo seveda kupcev. Lastnike so zamenjali: zastava 128, letnik 1688, s prevoženimi 55.H0U kilometri, je stala 3.600 DEM; jugo 45, letnik 1989, s prevoženimi 40,000 kilometri, 4.400DEM; golf D, letnik 1983, s prevoženimi 95.000 kilometri, so prodali za 5.000 DEM, renault 5 campus, letnik 1989, s prevoženimi 45.000 kilometri, pa za 10.000 DEM. vodu, mu jemali seme (kako, skušajte Ugandi’}, tu in lam pa ga spustili, da je opravil svoje poslanstvo v živo V koledarju je ob imenu Kazimir pripisano kraljevič. Zdaj skušam ugotoviti, kdo naj hi hit ta »kraljevič«. Ne bom protestiral. Če je s koledarskim Kazimirjem mišljen poholnei iz Murske Sobote, saj je bit pravzaprav mučenec: celo življenje je delal in (mjučil, nazadnje pa so ga uhilil Lepša prihodnost pa se obeta nekaterim človeškim potomcem. Tudi v lendavski občini začenjajo počasi popravljati krivice, ki jih je zakrivila prva povojna oblast z odvzemom pre- jena magistralna cesta, niša toževali. Narobel Ni jih I malo, ki so se pohvalili, za močvirje, na primer ' ‘ ' bežu, dobili tepe denarce. Zdajšnji uradnifct jo v 'sb^ ljudstva in sploh niso ki bi se jih bito treba bati-stim, ki pa se zmajev še bojd^' naj ie zdaj povem, da ne dobičkarjem »odpadnikom« in drugin »narodnim izdajalcem«... Nekaj zemlje so že vrniti, za drugo pa še reče upravni postopek. S ■ J izginili kot slavni Kazimir, I pak jih bo vsako leto večkrat poleti naj bi na v Mostju priredili cela tektno nje. Tako bo u moji občini, živimo v bralstvu in venci, Madžari, Hrvatje, Romi. ., vsaj ena dobra Sltcrm pittiiu(ts:V, Še ptiS zato, ker bodo tam tudi d" stično prireditev, /cer po a c/ larrt - .n jevke. Držim pesti (saj 11 L S Znamka avtomobila Suzuki Vitara R CIto 1,4 RT R 5 R 18 R4 OTL BMW 316 Audi 100 CC Opel Vectra GT Opel Kadett GLS Wartburg 1.3 S Golf IX Lada Riva 13(X) Lada Samara Letnik L/Al 1991 199(1 1982 1985 1988 1985 1991 1986 1990 1989 1988 1987 Prevož. km 30.1)00 49,000 31.000 136.000 76.000 79,000 108,000 9,100 93.0(X) 41.000 48.000 48.000 66.000 Cena 23.000 DEM 18 500DEM I2 000DEM 4.300 DEM 3.700 DEM 17.000 DEM 14,500 DEM 30,000 DEM 12,500D£M 7.000DEM 14.500 DEM 5,200 DEM 6.500 DEM Upam, da bo prej ali slej prešel .......................... Cen- 1' prave roke tudi mlin v tibi, kjer so sicer »zadrugarji« medtem uredili peči, v katerih kuhajo ajdovo kašo. Te pa ia! ne pridelujejo naši kmetje, ampak ruski koihozmkt Je ie tako, da imamo s to deželo dobre stike, ki jih u zadnjem času še »poglabljamo« z lepimi Rusinjami. Vsaj taka naj bi bila tista, ki da se razkazuje rta Partizanski cesti ■■Nissan sunny l^je resničnost Ste že poslali dopisnico s kuponom, ki vsak teden prinaša nagrado, vredno nekaj deset tisočakov? Ce doslej še niste sodelovali v naši nagradni igri Nissan sunny je resničnost, predlagamo, da se vključite zdaj, kajti na voljo imamo Še nekaj lepih tedenskih nagrad, velika nagrada (limuzina Nissan Sunny) pa seveda še naprej čaka. Morda jo boste na javnem žrebanju, ki bo predvodma proti kontu marca, dobili prav vi! Predlagamo, da pošljete kupone, izrezane iz časopisa, z zaokroženih odgovorom na postavljeno vprašanje. Pri tedenskem žrebanju, ki je ob torkih, imajo enako možnost vsi bralci Vestnika, torej tisti, ki ga kupujejo Velika CVestnikova nagradna igra ----- -------- --------r, NAROČILNICA PcMjpisani-- kraj --------------— polena naročam VESTNIK. poit a ulica NariJčnino bom poržvnaJ po prejemu poloiniee PODPIS Vestnik Slovenska 41 6V(Ka) Murska Sohrjia sproti V trgovini oziroma kioskih, *v sklepnem žrebanju za avto pa bomo upoštevali dopisnice oziroma kupne, ki POD številka 10 Pravilno ste steme ter z njihovo pomočjo jih bodo poslali redni naročniki Da ne odgovorili vsi, ki ste zaokro- povečujekakovost dela, pro-bi prišlo do nesporazuma, svetujemo, .“koli tn odgovore, duktivnost, večjo varnost J II saj le buo pravilnih vseh pet v cestnem prometu, živlieni- da napišete na dopisnico enak naslov, /Avtohiša Murska Sobota, sko dobo vozil in hitrost in na katerega dobivate vestnik, veselilo p o o., namreč nas bo, če bodo občasni bralci postali ' naši redni naročniki. V torek smo izžrebali ku- žalne merilne in ravnalne si- Žili katerekoli tri odgovore, duktivnost, saj je bilo pravilnih vseh pet Avtohiša d o o., namreč uporablja kakovost popravila. In kdo je v avtomehanični in kleparski srečni nagrajenec? Štefan delavnicci vrhunske, univer- Režonja, Velika Polana 7 zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota Kupon št 11 KAKŠNE VRSTE ZAVA- ROVANJ ZAJEMA AVTOMOBILSKO PAKETNO ZAVAROVANJE: d. d. 1. zavarovanje avtomobilske odgovornosti, 2 avtomobilski kasko. 3 zavarbvanje pravne zaščite. 4 avtomobilsko nezgodno zavarovanje. 5. delni avtomobilski kasko’’ 189, 69225 Velika Polana Po pošti mu bomo poslali potrdilo, na podlagi katerega bo dobil v trgovini v Murski Soboti blago v vrednosti 40.000 tolarjev Čestitamo! Tu pa je že naslednje vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka. 9 marca 1993. Kupone, prilepljene na dopis- nico. pošljite na naslov: Obkrožite vsaj tri pravilne odgovore! AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d, o, o. H I i UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Uprava Vestnika, Slovenska 41. 69000 Murska Sobota Seveda pa lahko še pošljete tudi kupone iz prejšnjih šte-; vilk, ki pa jih bomo dali v bo ’ ben za glavno žrebanje. Tja' odlagamo tudi vse kupone na dopisnicah, ki niso izžrebani v tedenskem žrebanju. Veliko sreče! P s molim, si še skorajda ne i ‘ da se bo vse končalo ■ । . - T- V _ _ L>dl W ' uu ju; w »'•j« - Mjmo pa imeii sreče r . _____efnig^ sko rrgarvijG, saj so 1 njej prikazovali cehe Mari)^' režije, »btiraškev dneve I,' * rih je sanjal »biiraš- , z Bistrice) so si prisvojtlt"^ čani iz soboške občine, ske« dneve (o katerih je pt' šljevat Vinci iz Odranec) ji J imeli Mebnčani, ki 't' Vse rajo« v Soboto... 1 _ še niso izgubljene, bojim da v mojih krajih niso tl*^ domiselni in se rajši kot s ditvijo, ki vsekakor J nar, (po)hvatijo, da SO v glasovali krajevni samopdSr^^ ■ Preden se podpišem, ■ I ""iJ minuto tišine za Kazimirjtt^ Turnišče: cene pujskov I L b' Prejšnji četrtek so rejci na sejem pripeljali 24 hi' starih od 7 do 10 tednov, tehtali so od 15 do 20 kilogta^^ . Prodali so jih 6, kupci pa so morali zanje odšteti od do 11.000 tolarjev. Sejem pujskov je vsak Četrtek ob ' ■ 120 let tradicije _ /o Pomurska banka 'tl re ■J i Vaša domača hi -------------------------t 1- >■ Menjalniški tečaj Pomunikc banke 2. marca 1993, tečaji veljuja nd ' od (Hl.tKI. f Plf ir'^ Srednji tečaj Danke SImenije velja od Z. marca 1993 nd (Hl.tIV. Driara Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZIIA Enota Kki KHI KHI UH) KHI 1 Banks Slovenije 884.1843 t.saizčn 6.221,03 6,5016 6.711.48113 K)Z,772Z Nakup 915,00 1.843,511 6.450,01) 6,28 6.748,90 103,30 4 77| d E Sn 13 515^ !sie, ’ ■ Sti S 1. marcem 1993 veljajo NOVE OBRESTNE ; Jj OhhL^-dlPte i—lh:_ Hranilne vloge Tekoči in Žiro računi Tolarskzi varčevalna knjižica VEZAVA Dcpoziii od K) do 19 dni Depoziti 0(1 20 do 29 dni Depoziti ud 30 do 90 dni: do šO tMIO Si l 11,1(1 50.(X10(Jo 10(1 0(10 SIT nad 100 (KKI St I' Depoziti nad I mesec Depoziti nad 3 mc'icce: do .30.(KHI Sri' i]ad5(I.(XKIdo KMI.IKK) SIT nad llKI.IKkl SIT Depoziti nad fi mc^iccc: do .iO.OfKl SIT nad 5(1 1)00 titi KKI.IUKI SI 1 nad KKl.tMKI Sli Depoziti nad 12 mesecev Depozin nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev ’ LLTNA [ 11.91% ” 9.84% I [ 20,55% U MESEČNA 0,96% I TiO?!. M 30 55% 21.76% 24.17% 25.37% 26.58% 20 .,55%, 25,37% 27.78%, 30.16% 27.3781% .32.61% .32.61% ' - 33.81% 3.3.02% 1.60% 1.69% 1.86% 1.94% 2.02%, 1,6(1% 1.94% 2.10% 2.27% 2,1(1% 2.27% 2.4.3% 2.4.1% 2,5H' J hD ■ ;l sl ~ st* (1.1’^A *l n fe •Rit 1'^1)* : r k- p( I