Stev. 133
9 Milani, v Četrtek, Ase 11. ]tin!'a 1388.
isto xxxui.
Velja po pošti:
r* telo leto naprej K 261—
»a pol leta „	„ 13'—
k* tetrt leta „	„ 6 50
i.i en mesec „	» 2 20
V upravniStvu: .t celo leto naprej K 2? Afl
11-70 5-60 1'90
*4 pol leta H m tetrt leta „ ■m en mesec „
i* pošilj. na dom 20 h na
mesec.
s^njamezne 5lcv. 10 h,
Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s<*
ne vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema narotnino, inserate In
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Volivno gibanje u lstrl.
Koper. 10. maja. Volitve v istrski dež. zbor se bodo, po novem volivnem redu, vršile v diugi polovici oktobra meseca t. 1. Volivno gibanje se je že pričelo. Prvo sc je zganilo slovansko učiteljstvo. ki je poslalo »Političnemu društvu za Hrvate in Slovence« v Pazinu in pa političnemu društvu »Edinost« v Trstu enakoglasno, zanimivo spomenico.
To spomenico jc narekovala znana velika samozavest! Učitelji namreč naznanjajo obema političnima društvoma, da o prihodnjih volitvah nc bodo delovali za nobenega kandidata, katerega kandidature ni sprejelo učiteljstvo — sporazumno z župani dotičnega voliv. okraja.
Več pomislekov sc človeku, ko čita tc vrstice, vsiljuje. Učitelji so pričeli akcijo, ne morda župani! Učitelji se smatrajo za poklicane voditelje istrske politike, župani so jim le privesek, sredstvo, plašč ljudskosti. Kajti ni mogoče verjeti, da bi se bile razmere v Istri od zadnjih držav-nozborskih volitev — tako izpremnile, da bi si učiteljstvo pridobilo toliko na moči in ugledu, da bi se moglo postaviti že na čelo volivcev. Tudi takrat so nekateri učitelji, zlasti v koprskem okraju, nekaj mešali in mešetarili, pa so popolnoma pogoreli. Opomniti pa treba, da se narodni disciplini tudi po znamenitem shodu na Kozini niso podvrgli!
In zdaj stopajo na dan isti možje, pa vlečejo za sabo gotovo proti poslednjih volji slovenske in hrvatske župane. Morda mislijo, da so si s tem, da so na vrat, na nos nasejali po Istri nekoliko liberalnih zadrug, pridobili toliko tal, toliko opore v ljudstvu, da lahko nastopajo kot vodje ljudstva? Počakajmo, da seme vzklije iu sad obrodi! Saj se šc nc vc, ali ni med posejanim tudi nekaljivega semena!
Gibanje učiteljstva je torej izrazito liberalno, in s tem je izrečena nad njim tudi naša sodba. Da je liberalno, dokazujejo osebe, ki silijo v ospredje — isti znanci izza državnozborskili volitev, dokazuje pa tudi dejstvo, da so učitelji v svoji spomenici docela prezrli, razun agrarnih županov, vse druge stanove, trgovce, obrtnike in — ne zadnjo: duhovščino!
Menda se učitelji od zadnjih državnozborskili volitev niso ničesar naučili, ali so pa že pozabili, da sc ima n. pr. prof. Mandič v prvi vrsti zahvaliti duhovščini, da je danes državni poslanec. Ne da bi bila ista oktroirala ljudstvu njegovo kan-diidaturo, ne, marveč duhovščina sc je iz narodne discipline udala, sprejela kandidaturo ter ji pripomogla do sijajne zmage. In razmere se do danes bistveno niso iz-premenile. Naj poskusi katerisibodi izmed štirih kandidatov - učiteljev, o katerih se govori že sedaj za koprski okraj, naj poskusi tudi najuglednejši, najdelavnejši in najsimpatičnejši med njimi: nadučitelj Josip Valentič — brez duhovščine ne bo šlo, proti isti pa še toliko manj, čeprav učiteljska stranka remorkira tudi župane. Poizkus, da bi liberalno učiteljstvo vodilo na politični vrvici istrsko ljudstvo, je drzen in — kaže o slabi politični usposobljenosti učiteljev.
Zadnji smo, ki bi ne hoteli učiteljstvu zlasti starejšemu — priznati velikih zaslug na narodnem iu prosvetnem polju; zato nas je pa toliko bolj presenetil nepremišljeni korak s spomenico.
Mi seveda hladno gledamo, kaj se godi v Istri. Ne bi bilo niti napačno, ako vročekrvni učitelji ondi forcirajo liberalizem, saj bi potem odpor nc izostal, in duhovščini bi bilo veliko lažje rešiti sc iz spon dosedanje politike, ki je bila zanjo žrtev »sacrifizio d' inteletto« najhujše vrste.
Državni zbor.
Dunaj, H), junija.
Za cestarje.
Lani jc državni zbor dovolil nad .30 milijonov kron za zvišanje plač državnim uradnikom in uslužbencem. To zvišanje plač pa se je izvršilo na jako »čuden« način. Vse vrste nižjih uradnikov in uslužbencev tožijo, da so jim izboljšali plače Ie za nekaj kron. Na večkratno vprašanje smo dobili odgovor od najmdrodajnejše osebe, da dobe nižji državni uslužbenci plače, s katerimi bodo zadovoljni. Enak odgovor smo dobili glede na državne cestarje. Komaj pa je stopil v veljavo dotični zakon, že sc ponavljajo shodi in deputacije raznih državnih uslužbencev s pritožbami. da so Ic malo dobili in so se plače zvišale Ic višjim uradnikom. Tako so cestarji na Kranjskem do konca rožnika minolega leta dobivali na mesec 50 kron, nekateri pa še zaradi draginje in burje letne pri-kladc .32 do 120 kron. Po uravnavi plač pa dobiva na Kranjskem 15 cestarjev po 70 K. 114 po 60 K na mesec, vse priklade pa so jim ustavili. Torej niso mnogo na boljšem. Vsled vednih prošenj so danes nekateri češki in slovenski poslanci vložili ostro interpelacijo na g. finančnega ministra. zakaj finančna uprava štedi pri malih, dočim ni tako skopa pri velikih. .lako umestno je danes poslanec dr. Redlich grajal državno upravo, češ, da ni nobenega sistema, nc glede na plače, nc glede na število uslužbencev. So državni uradi, koder ima vsak tajnik svojega podtajnika, sluga je slugi na potu. So pa zopet uradi, kjer primanjkuje delavnih moči. To prihaja odtod, ker je »obdelovanje« enega akta razdeljeno na razna ministrstva in nešte-vilne oddelke. Po štirje ali več uradnikov mora s podpisom ovekovečiti svoje ime na aktu. Nekateri načelniki v uradih potrebujejo in zahtevajo mnogo postrežbe, drugi mani. Odtod razlika v plači in številu uslužbencev. Živeti, in če mogoče, dobro živeti, pa hočejo vsi. Velika napaka je v Avstriji tudi ta, da vse sili v državno službo, ki jim zagotavlja pokojnino. Zato zaostajamo za drugimi državami v industriji, trgovini, veleobrti in drugih podjetjih, ki dajejo večkrat boljšega in več kruha. nego država. Tako dr. Redlich, kateremu so pritrjevali poslanci brez razlike strank. Ta pripomba je le v tej zvezi s cestarji, ker so ti tudi državni uslužbenci.
Podržavljenje železnic.
Minister dr. pl. Derschatta je resno pričel podržavljenje zasebnih železnic. Severna železnica jc podržavljena, sedaj pride na vrsto češka severna železnica. Vladna predloga je že v odseku, ki je danes nadaljeval razpravo. Vsi današnji govorniki so zagovarjali vladno predlogo. S časom pridejo na vrsto tudi južne dežele.
Požar v Otakringu.
Ravno pred praznikom .ie v Otakringu, na Dunaju, pogorela tovarna za celulozo. V požaru jc bilo 18 oseb mrtvih, mnogo ranjenih. Danes so kršč. socialisti I in soc. demokraški poslanci vprašali vlado: Ali hoče ukreniti strogo preiskavo, kaznovati krivce in ukreniti, da se ne bodo ponavljale take nesreče?
Trgovinski minister dr. Eiedler je takoj prečital dolg odgovor, v katerem je navajal, kaj je vlada vse storila za varstvo delavcev. Obljubil je tudi strogo preiskavo iu kazen. Razni poslanci, posebno soc. demokratje, niso bili prav zadovoljni z odgovorom, ter so vedno kričali vmes. Ta slučaj zopet kaže, da imamo premalo obrtnih nadzornikov, ki bi redno nadzorovali tovarniška podjetja, koder jc vedna nevarnost za delavstvo.
Proračunska razprava.
Po dogovoru strank mora poslanska zbornica do 2.3. junija dovoliti proračun,
da more še gosposka zbornica do I. julija dati svoj »vidi«. Razprava pa se vleče in vleče, ker skoraj vsi poslanci imajo svoje krajevne želje in zahteve na srcu. Mnogi so kar preobloženi, da morajo nekaj bremena odložiti v zapisnike. Stanovitnih po-slušavcev je itak malo. Danes n. pr. so poslanca Breiterja poslušali le trije tovariši, ko jim je razlagal svetovni pomen »pro-slulega« VVahrmunda za svobodo, napredek in razvoj človeštva. Za počit! Brei-terju bi priporočili najnovejši odgovor dr. Naumanna, ki kot protestant neusmiljeno okrtači VVahrmunda kot plagiatorja. Tovariš Breiter je tudi preslišal svojega predgovornika, vseučiliškega profesorja dr. Rediicha, ki jc med živahnim odobravanjem ožigosal postopanje VVahrmundovo in njegovih vročekrvnih oboževateliev. Opetovano sem že naglašal, da mladost je in ostane norost. Toda vse do gotove meje. Vseučiliška mladina pa hoče posnemati davne svoje prednike v letu IS4S. Pozabi pa, da je tedaj v istini cvetela narodom pomlad, da so vsi avstrijski narodi kot celota hrepeneli za najlepšimi ideali, za pravo državljansko svobodo iz tlačan-stva in duševnega suženjstva, ln sedaj? Domišljav in svojeglav profesor, ki se je spri sam s seboj, hoče hoditi po glavah ministrov, ogromne večine poslancev, ter se ovekovečiti kot moderni Herostrat, vseučiliška mladina pa sc je vpregla v ojnice. da ga vlači okrog kot Kurenta. V zbornici porivajo ta pustni voz le Ma-saryk, Hock. Ofner, Breiter, VVolf iu nekaj enakih mož, ki VVahrmundu zavidajo dvomljivo slavo. Svet živi in se suče še vedno v židovskih frazah, ki jih mnogi, tudi antisemitje — še požirajo kot zdravilo proti »reakciji«. Pri treznem človeku pa ta medicina provzroča reakcijo želodca!
Predsednik naznanja, da je vložil fin. minister zakonski načrt o izpremembi določil z ozirom na obdavčenje žganja, o nakazilu državnih prispevkov deželam in o znižanju realnih davkov.
Vsenemški divjak Marckhl govori o VVahrmundu, o potrebi starostnega zavarovanja in o drugih zadevah. Končno se peča s slovenskimi zadevami. Pritožuje se. da ne nastopa justična uprava dovolj energično proti uvedbi slovenščine kot notranji uradni jezik. Govornik pravi, da hujskajo glavni slovenski listi. Mož trdi, da Slovenci nc potrebujejo več gimnazij, kakor jih že imaio. Končno pravi, da si Nemci žele miru. Ne iščejo boja iu privoščijo (kako milostno!) Slovencem prostor med avstrijskimi narodi, ki jim pripada, a ne puste si odtrgati prostora, ki so si ga priborili.
Govore še Skaret, Zach, Schrammel in Londzin.,
Seja se zaključi ob četrt na II. Prihodnja seja jutri ob II. dopoldne.
Davek na žganje.
Predloga o povišanju davka na žganje je vložena. Poviša se davek na žganje v Avstriji za 50 kron. Znašal bo 140 kron. Za ekskontingent se poviša prispevek (»d 20 na 24 kron, tako da bo znašal ves davek 164 kron. Kakor znano, prepusti država pretežni znesek davka na žganje deželam.
Govorica o odstopu nemških ministrov.
Na borzi se je govorilo, da odstopijo nemški ministri Derschatta, Prade in Marchet. Minister Prade je pa izjavil, da absolutno ne ve, kdo je povzročil te govorice. in da so popolnoma izmišljene.
Predarlci v zbornici.
Danes popolne so si ogledali zbornico prcdarlski kmetje iu kmetice, ki so došli k jubilejskemu izprevodu. Žene in deklice so fotografirali pred zbornico. Nato so šli na galerijo. Finančni minister jim jc zaklical: »Ste pa čedne deklice«. Gosti so vzbujali po svojih narodnih nošah splošno pozornost.
Obrtni svet.
Delavski minister Gessmann je izjavil Doberniggu, da se skliče obrtni svet takoj, ko sankcionirajo postavo o delavskem ministrstvu.
BIstrISKi itrajK končan.
V sredo popoldne je vodil državni in deželni poslanec Grafenauer delavsko de-putacijo k ravnatelju Faustu. Ravnatelj Faust je sprejel najprvo samo gospoda poslanca Grafenauerja. Dogovorila sta se sledeče: Tri odpuščene delavce sprejme v delo, ako pridejo za delo vprašat. Plače bo povišala tovarna delavcem, ako napravijo delavci vlogo na tovarno, v kateri razlože vzroke, da je povišanje plače potrebno. Nikdo ne bo radi stavke kaznovan. Delavci imajo pravico se pri ravnateljstvu pritožiti, ako se z njimi grdo ravna. Tovarna bo gledala na to, da se z delavci vedno lepo ravna in govori. Tudi izplačilna dneva je tovarna tako določila, kakor so želeli delavci.
Delavci so dosegli popolno zmago s tem, da bodo sprejeti nazaj odpuščeni trije delavci, vsled katerih je pravzaprav nastal štrajk. To je bila edina zahteva delavstva, vsled katere so stopili v štrajk. I )ruge zahteve so postale šele pozneje. Gotovo je pozdravljati z veseljem to delavsko zmago. Delavstvo je zmagalo, ker je bilo složno.
Kar sta se dogovorila /. gospodom državnim poslancem Grafenauerjem, to je ravnatelj Faust tudi delavcem potrdil.
Z ozirom na ta dogovor se je vršil takoj na to shod. na katerem se je sklenilo, da se pogoji sprejmejo iu da se stavka konča.
Čestitamo delavstvu na častni zmagi!
AVSTRO-OGRSKA.
Vseučiliški štrajk se nadaljuje.
Glavni dunajski štrajkarski odbor svobodomiselnega dijaštva je sklenil, da se nadaljuje štrajk. Burnih demonstracij se vzdržč. Za VVahrinunda, pravijo, se jim ne gre, marveč hočejo garancij za bodočo svobodo vseučilišč. Brzojavno povabijo na Dunaj zastopnike ostalih vseučiliških odborov, ki štrajkajo. Sklenili so tudi, da izdelajo spomenico, ki bo obsegala zahteve svobodomiselnega dijaštva. S štrajku-jočega dijaštva se že norčujejo. Pišejo, da je zdaj poleti bolj prijetno popivati kakor študirati. V inozemstvu tudi nočejo razumeti najnovejšega boja po avstrijskih vseučiliščih. Ko so prišli pred inonakovskega rektorja njegovi vseučiliščniki z neko zahtevo, .iim jc zaklical: Nočemo imeti avstrijskih razmer' Za štrajkujoče študente se je potegnil mariborski občinski svet. Na Ijubcnski višji rudarski šoli so ustavili izkušnje, ua praškem češkem vseučilišču pa prekinili predavanja. Svobodomiselni nemški študent se pritožuje, češ, da se nemško-narodni poslanci premalo ogrevajo za VVahrinunda. Poslaniški krogi nemških nacionalccv pa izjavljajo, da bi bilo žalostno, ako se pusti dijaštvo šc nadalje hujskati. Nemški svobodomiselni poslanci nočejo izpremeniti stališča, ker čc ga iz-premene, pade naučili minister Marchet.
Shod nemške delavske stranke.
V	Novem Tišinu je imela strankino zborovanje sicer malopomembna nemška delavska stranka. Na shodu so obsojali, ker zbronica socialno ne deluje. Konstati-rali so. da tega niso zgolj krivi narodni boji. marveč tudi razcepljenost nemških svobodomiselnih strank. Lahko bi bili še dostavili, da jc nemškim svobodomiselnim strankam več za narodni šovinizem kakor za socialno delo.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
V	seji ogrsko - hrvaškega državnega zbora je želel grof Zelenski. naj bi se tudi Ogrska spominjala vladarjevega 601ctne-
ga jubileja, ko tekmuje cel svet, da časti Nestorja evropskih vladarjev. Zbornica je nadaljevala glavno razpravo o železniških investicijah. Hrvaški poslanec Šurniin je grajal, ker se rabi mažarščina po hrvaških progah.
Cesarjev jubilej.
Letos ne obišče Pulja zgolj angleško brodovje, marveč tudi brodovja drugih velevlasti, da počaste 601etni vladarski jubilej avstrijskega cesarja Franc Jožefa L Predsedniško mesto najvišjega sodišča se najbrže ne zasede, marveč se pridrži nekemu sedanjemu vodilnemu državniku (Becku?).
Sodna razprava proti morilcu gališkega namestnika.
Najvišje sodišče je odklonilo prošnjo za delegacijo kakega izvengališkega sodišča v sodni razpravi proti morilcu Szi-czvnskemu.
HRVAŠKA.
Hrvatski sabor sklican?
V	Zagrebu se govori, da utegne v kratkem biti sklican hrvatski sabor. S tem da je zadovoljen tudi ban Rauch, toda le pod pogojem, če koalicija sprejme nasvet ministrskega predsednika dra. Wekerla, da se namreč obrne do njega, da bi on vodil pogajanje med koalicijo in banom Rau-chom, ker da je samo na ta način mogoče delovanje sabora. »Hrvatstvo«misli, da ni izključeno pomirjenje med banom Rau-cliom in hrvatsko-srbsko koalicijo.
Hrvatski delegati v Budimpešti.
V	torek je odpotovalo v Budimpešto več hrvatskih delegatov, da se udeleže razprave o zakonskem načrtu glede železniških investicij, ki se je včeraj nadaljevala v skupnem državnem zboru. Med prvima sta imela govoriti poslanec Šur-min in i.orkovič.
NEMŠKA CESARICA PONESREČILA.
Nemška cesarica je padla s konja in se ranila na roki. Rana ni nevarna.
KOLERA
se je pojavila na Pozuanjskem. Umrla je na koleri že neka ženska.
DENARNE ZADREGE SRBSKEGA KRALJA.
Srbski kralj nima denarja. Da si opomore. išče bodisi sebi ali svojemu sinu kako ameriško bogatinko za ženo. Poizkusili so pri neki bogati Američanki v Londonu, a se je pogajanje razbilo, ker se jc stvar prenaglo obesila na veliki zvon.
SESTANEK RUSKEGA CARJA IN
ANGLEŠKEGA KRALJA.
Pri pojedini na »Standardu« je napil ruski car angleškemu kralju. Car jc naglasa! v svoji napitnici angleškemu kralju in kraljici, da se po sestanku še bolj utrde močne vezi, ki vežejo obe vladarski rodbini. Ugodno so so zadnja leta rešila mnoga važna vprašanja za Rusijo in Angleško. Dasi razgovori še niso popolni, bodo le razširjali dobro voljo in medsebojno zaupanje.
MULEJ HAFID V TEZU.
Ljubljenec francoske vlade, sultan Abdul Azis. je doigral svojo vlogo kot maroški sultan. Protisultan Mulej Hafid je došel v Fez, kjer ostane dva meseca, na to pa odrine v Elksar in v Tanger. Vprašanje nastane, če odobri Mulej Hafid algezirasko pogodbo. Francoska ima neprijetno nalogo, da hoče zgristi tako trd oreh, kakoršen ie maroško vprašanje. Španski zunanji minister iu francoski madridski poslanik sta razpravljala o odpo-klicanju španskih vojakov i/. Casablance in o položaju v Maroku vsled Mulej I~Ia-fidovih uspehov.
UMOR V TIELISU.
Gruzijskega eksarha nadškofa Niko-na so ustrelili neznani morilci, ki so tudi ranili njegove spremljevalce mnihe.
Dnevne novice.
+ Kranjski deželni zbor. Kakor se nam poroča, bo kranjski deželni zbor dne 19. t. m. sklican za dva dni v ta namen, da se bo posvetoval o načrtu za deželno-zborsko volivno reformo.
+ Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni zastop v Kranjski gori jc sklenil, da zgradi za zdravstveno okrožje kranjskogorsko v proslavo 601etnice cesarjeve okrožno hiralnico v Kranjski gori. Občina prepusti stavbišče brezplačno.
+ Na koroški mladeniški shod v Šmi-helu so se spravili Nemci in sicer njihovo znano, prečedno glasilo »Grazer Tagbl.« Ta list objavlja o shodu cel članek. Pravi, da je koroško mladeniško gibanje nevarno. Tudi na Kranjskem in Štajerskem da Slovenci že mislijo na ustanovitev (!) telovadnih društev. Uspeli tega gibanja da bo ta, da se razvname na mejah jezikovni boj kakor na Češkem, oziroma da nasta-
nejo gališke razmere! Nemci naj pišejo, kar hočejo. Ampak boljše' bi se pa lafiko informirali, da ne bi namotovilili take neumnosti. Na Kranjskem že' imamo tako organizacijo, na Štajerskem tudi. Kakšne razmere bodo vsled tega gibanja nastale, danes še ne vemo. Nemci pa naj tudi ne bodo tako zelo v skrbeh; nekaji bo že. Na vsak način pa »Grazer Tagblatt« s svojimi duhamorniimi članki in pusto huj-skarijo ne bo preprečil, da bi na Koroškem Slovenci ne štrli nemčurske premoč« na svoji lastni zemlji!
Tekmovanje narodnih skupin pri cesarskem sprevodu se je že pričelo. Skoro vse dežele, ki so od začetka stale bolj na strani, so pomnožile svoje čete. Tako iih ima Koroška nad 400, posebno dosti jih je nabrala Primorska. Vse kronovine so se potrudile, kar se je dalo, in še v zadnjem trenutku storile vse, da sta slikovitost in ugled tem sijajnejša.. Za ugled naše dežele bode torej prav ugodno, da naše število presega 800. Upajmo, da se bodo naši ljudje postavili na Dunaju in da Kranjci na Dunaju zapuste najugodnejši spomin.
— Cesarski jubiiejski izprevod. Včeraj popoldne prihajali so v Ljubljano Gorenjci. Prišli so vsi, ki so se bili dali zapisati, tako da jih jc bilo nad 350. Gorenjci bodo, kakor znano, v kranjski skupini tvorili oddelek »Ziatorog«, Na vrtu ljubljanskega kolodvora, kjer so se proti večeru vsi sešli, imeli smo v istini krasne prizore. Najlepši fantje korenjaki so se bili po zaupnikih kranjskega odbora nabrali v gorah in dolinah. Tudi dekleta so bila vsa zala, pravi tipi gorenjskega zdravega ljudstva. Lahko rečemo, da toliko lepega in čvrstega ljudstva se ne bode kmalu zopet zbralo na enem kraju. Vsi udeleženci so bili židane volje, in kmečka godba z Jesenic,, ki je neumorno svirala in ki gre z njimi tudi na Dunaj, je še bolj zanetila splošno navdušenje. Pred odhodom je član pripravljalnega odbora dr. Pogačnik stopil na mizo ter govoril vsem udeležencem na srce. da naj strogo varujejo red in disciplino' ter pazijo, da varujejo čast domovine. Svaril jih je, naj se izognejo vsaki nevarnosti, ki vedno preti tujcu v velikem mestu. Po odhodu večernega brzo-vlaka prišel je posebni vlak pred peron z izbrano dobrimi vozovi, za kar gre posebna zahvala načelniku postaje g. Šuster-šiču. Ker je imel vsak udeleženec številko. v kateri vagon spada, in tudi vsaki vagon svojo številko, se je izvršilo vkrcanje v najlepšem redu in so Gorenjci in Gorenjke začeli veselo prepevati. Poveljstvo čez vso to ekspedicijo prevzeli so od deželnega glavarja za to izrecno naprošeni župnik Piber iz Boh. Bistrice in reditelja dr. Robida in Žmitek. lnteridanco in špedicijo sta prevzela deželna inženerja Škaberne in Podkrajšek. Izleta udeležil se jc tudi župnik Aljaž iz Dovjega.
-j- Javen shod priredi katoliško slo-vesko društvo za radovljiški okraj na Dobravi pri Kropi v nedeljo, 14. t. in., ob pol uri popoldne. Zborovalo se bode ob lepem vremenu na vrtu pred župniščem, sicer v župnišču. Na shodu se bodo obravnavala splošno gospodarska organizato-rična vprašanja in politične zadeve bližnje okolice. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike S. L. S. — Odbor.
Brca! Današnje »Deutsche Stimmen« so »Slovenskemu Narodu« in liberalnim slovenskim visokošolcem dale brco, ki jih bo še dolgo bolela. Pričakovati bi bilo, da sc bodo Nemci »Taborjanom« in »Triglavanom«, ki zdaj skupno marši-rajo z nemškonacionalnimi burši za Wahrmunda, toplo zahvalili. Kaj še! Danes »Deutsche Stimmen« svarijo nemške nacionalne akademike pred »Slovenskim Narodom« in liberalnimi slovenskimi dijaki. naj ne gredo z n.;imi skupaj, ker to ni nič pošteno, če slovenski liberalci danes hvalijo tiste nemške visokošolce, katere so nedavno »pobalinsko« blatili. »Deutsche Stimmen« primerjajo v tem oziru »Narod« z judovsko »Neue Freie Presse«. Ta je pa dobra! Kakor torej kaže politično nebo, bodo kmalu zopet po slovenskih liberalnih in radikalnih akademikih v Gradcu deževale batine. Presneto! Slovenski liberalni akademiki delajo tlako nemškim buršom. se oficielno in korpo-rativno z njimi bratijo, prirejajo z njimi skupaj demonstracije, v zahvalo pa so jim zdaj brez termina odpe fedali! Tako se plačuje! »Triglav« in »Tabor« pošljita hitro popravek — pa ne nam, temveč — > Deutsche Stimmen«!
+ Pritožbe v armadi. Pravica do pritožb se je v armadi razširila na več in-štanc. Preskrbelo se ic tudi, da se pritožbe hitro rešujejo.
— Vič-Glince. K slovesnemu posve-čenju nove cerkve sv. Antona v nedeljo, 14. t. m., pride tudi g. deželni predsednik baron Schwarz v spremstvu več drugih uradnikov pri deželni vladi. Prošle bin-koštne praznike je vkljub slabemu vremenu na stotine ljudi i/. Ljubljane in oko-
lice- prihajafo gledat impozantno stavbo.
V	septembru leta 1906 se je začelo s kopanjem temeljev. V spomladi naslednje leto pa je stavba jela rasti iz tal, velikonočni ponedeljek leta 1907 se jc vršilo slovesno blagoslovljenje in vlaganje vogelj-nega kamena stavbe, ki je danes do malega dovršena. Načrte je napravil arhitekt H. Pascher v Gradcu, delo je prevzel stavbenik Viljem Treo in je dovršil v čudovito kratkem času z njemu lastno ener-žijo in pozornostjo. Stavba je 45 metrov dolga, 20 metrov široka in 16-5 metrov visoka. Dvoje vrst betonskih stebrov z granitno prevlako (iz firme baron Pittel, Dunaj) jo deli v tri ladje. Strop in oboki so z betona, prevlečeni z gipsno stukaturo. Be-toniranje je preskrbela tvrdka Weiss-We-stermann & C. iz Gradca,- gipsno delo pa tvrdka Seravalli-Pontello v Ljubljani. — Krasen je pogled po cerkvi: kamorkoli stopiš, povsod neovirano gledaš celoto. Oltarji so trije: mojstersko delo g. Toma-tia. Oltarne slike, sv. Anton, sv. Jožef in Marija, sedež modrosti, je naredil g. Kast-ner, znani slikar na Dunaju. Pridižnica. obhajilnik, krstni kamen in umivalnik v zakristiji hvalijo mojstra gosp; Vodnika v Ljubljani. Streha pridižnice je lesena, delo kiparja g. Pengova, okvir v velikem oltarju okoli podobe sv. Antona, lesen, delo g. Zirnsteina. Cerkev ima velika okna z barvanim steklom (izvršil g. Agnola v Ljubljani). Svitla je, vendar ne pretirano. Posebno ugaja, da v presbiteriju, v apsidi, ni oken, ki bi jemala vid človeku, stopiv-šemu v cerkev; za zadostno, svetlobo pri velikem oltarju je preskrbljeno z dvema barvanima oknoma v kotu na vsaki strani oltarja. Pasarsko delo je poskrbel g. Krc-gar. Tlakanje s šamotom kreditna banka na Dunaju (prej knez Lichtenstein) iz tovarne v Kemenau. Vrata so domače delo bratov lajikov v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Manjka še klopi, ki jih istotam že izdelujejo. Ključuvniška dela pri ograjah, oknih itd. je izvršila firma Martinčič iz Ljubljane na Rimski cesti. V 47 metrov visokem zvoniku je čvetero zvonov, največji je velikodušen dar g. J. Lavriča, posestnika in vinotržca na Viču.
V	zvoniku manjka še ure, ki je vsled drugih nujnejših stroškov dosedaj še ni mogoče nabaviti. Morebiti obudi sv. Anton tudi za-njo še dobrotnika. — Z ozirom na notico v »Slov. Narodu« dne 9.. junija odgovarjamo, da je pristojna cerkvena oblast dovolila delo na binkoštni ponedeljek, kar se je ljudem v cerkvi tudi oznanilo.
— Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija so pristopili kot ustanovniki z ustanovnino po 100 K: g. . kr. rudniški nadsvetnik Josip Billek, p. n. občina Črnivrh ter tamoš-nja hranilnica in posojilnica, dalje občina v Spodnji Idriji in občina v Zireli. Z mesečnim prispevkom po 4 K je pristopila kot član p. n. hranilnica in posojilnica v Zireli. Društvo izreka vsem imenovanim najtoplejšo zahvalo.
Za vodovod v Goteiticah, v političnem okraju kočevskem, prispeva vlada 11.300 K.
Topniške jesenske orožne vaje se
bodo sledeče vršile: od 14. 26. julija, od 27. julija do 8. avgusta in od 10. avgusta do 22. avgusta za topniški polk 7 v Ljubljani, 8 v Gorici in 9 v Celovcu, pri pogor-skeni topniškem polku 3 v Beljaku pa od 26. julija do 22. avgusta, iu od 24. avgusta do 5. septembra. V Pulju pri trdiijavskem bataljonu 3 in polku 4 sc vrše od 14. do 26. julija.
Sklep letošnjih orožnih vaj za 3. armadni zbor bo 2. septembra.
Umrl je v Škofji Loki vpokojeni učitelj F. Praprotnik, star že 77 let. Naj v miru počiva!
Prestavljen je nadučitelj v Hotedr-šici, Franc Musar, v Bučko, učiteljici Marija Kalin in Frania Čerov pa sta imenovani za definitivne, prva v Velikem Gabru. druga v Škocijanu (Krško).
Inženir F. Schvvingenschuss, obratni vodja električne železnice v Ljubljani, je imenovan za pom. vodjo pri električni železnici v Meranu.
Novo župnijo ustanavljajo v Dol. Logatcu. Do novega leta bi bili že radi samostojni. Tako se bo vendar enkrat izpolnila že davno gojena želja prebivalcem vasi Dol. Logatec, Cevica in Martinj hrib, če Bog da, kmalu.
Volivna reforma za Trst. Tržaški listi pišejo, da je vlada poslala deželno-zborskemu odboru za volivno reformo neko vrsto »ultimatuma«, ki v njem pravi, da ne predloži zakona v najvišjo sankcijo, ako nc bo obsegal volivne obveznosti. Vlada opravičuje to zahtevo s tem, ker hoče. da bi vsak državljan izpolnjeval volivno dolžnost.
Nove torpedovke. Vojna mornarica je naročila v tržaškem »Stabilimento Tccnico« osem torpedovk. ki morajo biti gotove tekom prihodnjega leta.
—	V zadevi naročenih koikfti fotografij se prosijo čč. gg. voditelfi skupin 2, 3. 8,13, 17, 19, 21, 22; 23, 24, 27, 28, 29, 31, 32, 36y37 in 41, da nemudoma sporoče,. kdo v teh skupinah je naročil in plačali sliko, oziroma kdo ima zaznamek naročnikov iu komu naj se pošlje slika. — Upravništvo »Slovenca«.
—	Imenovan je žel. volonter F. Syha na Jesenicah za aspiranta,. prestavljen pa je adjunkt Sokiič iz Dovjega v Ljubljano-
Prva profesorica - Dalmatinka. Gospica Jelka Peric iz Stona je dne 1. t. m. položila z dobrim uspehom profesorski izpit iz zgodovine in zemljepisja na češkem vseučilišču v Pragi.
—	Veleizdajalci obso.;eni. Vojaško sodišče v Banjaluki je obsodilo Dragomira Jankoviča zaradi zločina veleizdaje s pri-občenjem znanega članka v »Otačbini« v 15 let težke ječe, popa Prokopiča na 10 let in Jungiča na 8 let. Ostali obtoženci so oproščeni. Najvišje vojaško sodišče na Dunaju je to razsodbo v celoti potrdilo,
Preskrbitev dela moštvu, ki gre v jeseni na dopust. Vsled iniciative I. splošnega zvezinega zborovanja avstrijskili posredovalnic za delo in službe je c. in kr. vojno ministrstvo z odlokom z dne 13. maja t. I., odd. 2,. št. 4356, odredilo, da se ima moštvo vseh vojaških vrst brez razlikt-štiri mesece, predno gre na dopust, večkrat in z vso resnostjo opozarjati na važnost in pomen delavskih posredovalnic,, kajti le tako je mogoče preskrbeti večinoma ubožnemu moštvu primernega dela takoj, ko prestopi v neaktivno razmerje. Pri tem pa imajo tudi vojaške oblasti dolžnost, da po svoji moči pospešujejo in podpirajo stremljenje in delovanje teh, v socialnem oziru velevažnih iu koristnih naprav. Važno za preskrbo poljedelskih in drugih delavccv bi tudi bilo, da te posredovalnice dado vojaškim oblastvom svoje morebitne reklamne listke na razpolago,, da jih razdele med moštvo, ki odhaja na dopust, in mu tako vzbude večje zanimanje za njih poslovanje.
Umrla je v Središču na Štajerskem g. Katarina Šinko, rojena 5. novembra 1809., torei stara štiri mesece manj kot 100 let.
Prvo brlizganie »lukamatije« smo
začuli na Mirni v sredo, 10. t. m., zjutraj ob 8. uri. Lokomotiva za prevažanje gramoza z 9 vagoni je pripihala na naš kolodvor. Šolski otroci so jo pozdravili z veselim krikom. Nova proga se otvori morda meseca septembra.
Dež smo dobili v nedeljo, 7. t. m., popoludne na Mirni na Dolenjskem po dolgotrajni suši. Žejno zemljo je precej napojil, pa vendar še ne za jedno brazdo. Šc bi ga bilo treba.
Občinske volitve za 1. razred na Mirni ua Dolenjskem je razveljavila c kr. deželna vlada. O tem bomo šc poročali.
Na kolodvoru za Št. Rupert Mokronog se že blišči na prvem mestu: nemški napis: »Nassenfuss-Feistritz«, na drugem mestu pa: »Mokronog-Bistriea«.. Zakaj to? Je-li nemščina res postala državni jezik ? Mi protestiramo proti taki žalitvi Slovencev!
Izseljenci se vračajo. Dne 7. t. m., je prispel v tržaško pristanišče parnik. Austro-Americane »Gerty« po 24-dnevn.i vožnji iz Buenos-Airesa ter izkrcal 41 potnikov. Ravno toliko jih je izstopilo na kopno v Cadixu, v Neapelju pa 133 in v Palermu 2. Istega dne je prispel po 17-dnevni vožnji iz Newyorka parnik »Laura« iste družbe s 27 kajitnimi potniki in 332 izseljenci, Istrani, Dalmatinci in Ogri. V Neapolju jc stopilo na suho 1325 izseljencev.
Urednik odklonil izpovedbo pred sodiščem. Humbert Calligaris, urednik tržaškega lista »II Lavoratore«, jc bil te dni poklican pred preiskovalnega sodnika dr. Martinaza, da bi povedal, odkod jc izvedel podatke o kvartaših-goljufih. o katerih jc pisal aprila meseca t. I. v svojem listu. Calligaris se je skliceval na uredniško tajnost ter ni izpovedal ničesar. Izjavil je, da sprejme posledice tega koraka.
—	Obesil se je dne 9. t. m., zjutraj ob 5. uri na Duplici pri Kamniku 31 let stari Jože Križelj, oženjeni tovarniški delavec v Šmarci. Dejstvo, da mu žena ni zvesta, ga jc tako užalostilo, da se mu je zmešalo in se jc omenjenega dne v svojem stanovanju obesil. Da je bil Križelj zelo marljiv in miren človek, vedo vsi vaščani kakor tudi tovarna barona Borna, v kateri je revež delal že šesto leto.
—	Samoumor na morju. Med vožnjo iz Port Saida v Trst je skočil 281ctni pa-sažir Lloydovcga parnika »Erzherzog Franz Ferdinand«, goslar Karol Olivier Fdger, v morje ter utonil. Ker je bilo morje zelo viharno, je bila rešitev trupla nemogoča. V kajiti so našli začeto pismo, v kateri prosi samoumorllec vse, da mu odpustijo nesrečni korak, Bil je namenjen v Pariz.
—	Imenovanja v finančni strok] na Primorskem. Komisar finančne straže prvega razreda Andrej Štoka je imenovan višjim komisarjem drugega razreda; finančne straže komisar drugega razreda Josip Schiitz je pomaknjen v prvi razred; višji respicijent finančne straže Tomaž Šuman je imenovan komisarjem finančne straže drugega razreda.
—	Morski volk. Blizu Vrsarja so te dni opazili ribarski nadzorniki iz Rovinja pet metrov dolgega morskega volka.
—	Ladja rešena. Lloydov parnik »Thetis«, ki je bil blizu Unij obtičal v pesku, je tender vojne mornarice zopet potegnil na globoko morje. »Thetis« je neznatno poškodovan ter je zamogel nadaljevati svojo vožnjo proti Dalmaciji in Albaniji.
Nagla smrt veslarja na izletu.
Predvčerajšnem zjutraj je priredilo nekoliko gospodov, med njimi brata Anton in Orest Guarrini, veslarski izlet v Lazaret pri Miljah. Anton Guarrini se je nahajal z g. Pavlom Cantoni v mali veslarski barči-ci. Izstopila sta pri Lazaretu in radi neugodnega vremena na morju se podala v bližnjo krčmo Milokovo. Naenkrat se je Guarrini zgrudil na tla in bil takoj mrtev. Njegov prijatelj je tekel po pomoč, in prišel je zdravnik, ki je konstatiral, da je nesrečneža zadela kap. Pokojnik je bil uradnik tvrdke Bischoff.
—Toča na Krasil. Upanje nam je ra-stlo na Binoštni praznik, ko se jc nebo za-grinjalo z gostimi oblaki, da se zmoči izsušena zemlja s tako željno pričakovanim dežjem. Toda veselje naše je trajalo malo časa. Okolu ene ure popoludne se vsuje na zemljo strašna toča, velika celo kot orehi, in je pokončala skoro vse pridelke posebno pri Skopem. Koprivi, Kranjivasi. Pliskovici in Štanjelu. Veliko škode je napravila tudi v Gabrovici in Kobljeglavi. Najbolj žalostno izgleda trta. Pri Skopem ni ostalo na trti niti enega grozda. Toča je ležala po tleh tu in tam 30 cm na debelo. Medtem pa, ko so gospodarji ogledavali obupno opustošene njive — videlo in slišalo sc je po vseh vaseh razgrajati pijance. O ti nesrečno zapeljano ljudstvo! Kdaj boš spoznalo, kaj je v tvoj mir!?
—	Iz Pliskovice na Goriškem se nam piše: Na binkoštno nedeljo popoldne je začel mirno padati tako zaželjeni dež. Ob pol eni uri pa trešči prav blizu, nato se vsuje taka toča, da jc skoro nc pomnimo po Krasu take — padala je kakih 20 minut, vmes debela kot orehi! Kar nam že ni — uničila suša — gosenice — kobilice po naših travnikih in polju, oklestila ie pa toča še edino naše upanje, trte, katere so tako lepo kazale. Toča je pobila skoro vse v Velikem Dolu. popolnoma vse pa Pliskovici, Gabrovici, v Kranjivasi, v Skopem, v Kobljevali in v Štanjelu.
Iz Tomaja se poroča: Na Krasu je napravila letos suša toliko škode, daje beda neizogibna. Sena, žita, krompirja fižola in sadja ne bo nič. Trtni pridelek, ki je pa še popolnoma negotov in ga toča vsak hip lahko popolnoma uniči, pa ne pokriijc vseli potreb. Sveta dolžnost naših gospodov županov bi bila, da bi izvolili izmed sebe deputacijo, ki naj bi potožila v imenu celega sežanskega okraja vladi našo bedo ter zahtevala od nje, da se o tej bedi natanko prepriča ter narn pomaga.
Otrok pod vlakom. V sredo, dne 3. t. m., je povozil vlak triletnega dečka, sina načelnikovega na postaji Sapijane (proga Št. Peter - Reka), ko se je na peronu igral. Odrezalo mu je sprednji del glave. Bil je na mestu mrtev.
Laški izgredi v Gorici. Ob priliki kolesarske dirke slovensikli goriških in tržaških kolesarskih društev v Gorici so Lahi priredili demonstracije. O teli se poročajo sledeče podrobnosti: 8. t. m. zjutraj žc okolu osme ure so se začeli zbirati goriški golobradci, med njimi mnogo viso-košolcev iu drugih dijakov, v Gosposki ulici in po Kornju. Čakali so na Tržačane. o katerih se je govorilo, da se v velikem številu pripeljejo po državni železnici v Gorico. Kasneje je prišel med to imenitno družbo sam mestni župan dr. Marani. katerega ic mularija glasno pozdravila ter začela upiti: »Evviva il podesta« Prišli so orožniki. Ko so videli Lahoni orožnike, so se začeli nad njimi spodtikati in nek Mcrlo je zaklical, da naj se orožniki pobašejo v kason in naj se jih vrže v Sočo. To jc dalo povod, da so orožniki aretirali omenjenega Mcrlota. Ko je orožništvo videlo, da vsled tega laški hrup narašča, so z nasajenimi bajoneti izpraznili ulico in Italijana-še potisnili v stranske ulice. To je Itali-janaše hudo speklo. Zupan Marani. ki je bil kakor oče sredi te tolpe, jc protestiral proti temu ter rekel, da je ulica posest »magistrata«. A vse ni nič pomagalo. Z največjo jezo so morali pred orožniškimi bodali zapustiti Gosposko ulico. Slovenci so se zbrali v velikem številu na slavnostnem prostoru, kjer sc pa vsled slabega vremena veselica ni mogla vršiti. Sloven-
ce, ki so šli po mestu, so Lahi insultirali ter jim trgali narodne znake s prsi. Redarji, ki so objektivno in pravično postopali, so aretirali par razgrajačev, toda drhal je metala nanje kamenje. — V tem času so se Slovenci vračali v ogromnem sprevodu iz Velodroma v mesto, kjer so se razpršili na razne strani. Mnogo jih je šlo h »Jelenu«. Okolo »Jelena« se jc pa medtem zbralo že več Lahov v raznih gručah, ki so začeli jezno gledati na Slovence. Bilo je to okolo pol sedme ure zvečer. Ker se je politična oblast zbala, da bi prišlo lahko do kakih spopadov, poklicala jc na lice mesta oddelek vojakov tukajšnjega pešpolka pod poveljništvom enega častnika. Ta oddelek postavil se jc v Ozki ulici pred »Jelenom«. Ker pa ni bilo nobene nevarnosti, kajti Lahi so jo popihali, so se vojaki kmalu vrnili v vojašnico. Zvečer so Lahi napadali posamezne Slovence in enega celo ranili.
—	Novo veteransko društvo se je ustanovilo pretečeni ponedeljek v Novem Vodmatu za občino Moste ob obilni udeležbi članov, kateri so takoj pristopili k društvu. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Predsednik: Matija Dolničar; namestnik: Viktor Šlegel; načelnik: Avgust Heuffel; namestnik: Jezeršek Franc; tajnik: Franc Novak; blagajnik: Jakob Zo-rič; odborniki: J. Učakar, J. Kovič, J. Frkov, J. Mekina, F. Trček, J. Pogačar, J. Mravlag, J. Dovč in F. Zigler.
—	Socialno-demokraški biser. Ker je sramotil Boga in vero in žalil cesarja, je dobil osemmesečno težko ječo 45-letni dninar Anton Horak.
—	Stotisoči obiskovalec praške razstave je bil desetletni učenec Beran iz Zehuna, ki so ga bogato obdarili.
Iz vseh srednjih šol so izključili v Kromerižu dijake, ki so nameravali demonstrirati proti nadškofu dr. Fr. Bauerju.
Češko časopisje. Leta 1850. je izhajalo zgoli 7 čeških časopisov, leta 1875. pa 95. leta 1880. 130, leta 1885. 175, leta 1890. 253, in leta 1907. že 875.
Med predstavo zblaznel je v Stra-konicah gledališki igralec Emil Parizek. Blaznega igralca je obvladalo z veliko težavo pet mož.
—	Svatoplukov Čechov most se imenuje po sklepu praškega mestnega sveta most pred Belvederom.
V Kranju se je včeraj ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Kranj. V odbor so se izvolili gg.: sodni svetnik Pogačnik, dr. Treo, sodni pristav, trgovec France Omersa, profesor Pirnat M., trgovec Rajko Marenčič, dekan Koblar, Alojzij Šareč, župnik v Šmartnu. Pristopilo je k društvu doslej 122 članov, med temi 5 usta-novnikov. Bog daj obilo blagoslova k delovanju novega društva za zanemarjeno mladino!
—	Umrl je v Škofji Loki sinček gospoda Rafaela Thalerja, štiriletni Elček.
—	Napad na časnikarja. Urednika dr. Hubra so ubili v nedeljo v Uncu trije neznanci. s katerimi se je spri.
—	Ponesrečeni hribolazci. Na Pyr-gasu je ponesrečilo na binkoštno nedeljo v megli pet hribolazcev. Sodijo, da so se ubili.
Istrski učiteljski zakon je cesar
potrdil.
—	Izgnala jc policija iz Sarajeva več socialnih demokratov, med njimi hrvaškega saborskega poslanca Korača, ki so prišli na deželni kongres bosanske socialne demokracije. Sodijo, da se bo o izgonu razpravljalo v delegacijah.
—	Istrani in Dalmatinci v jubilejskem izprevodu. Piše se nam iz Trsta: Zbrali so sc na državnem kolodvoru skupine iz Skednja, Doline, Ricmanja. Boršta, Vod-njana, Lošinja, in 240 mož iz Dalmacije. Dalmatinci imajo krasno dragoceno narodno nošo. in sicer vsaka skupina svojo. Človek se ne more nagledati teh junakov-iu njihove noše. svilnate, srebrne in zlate. Gotovo bodo na Dunaju Dalmatinci vzbujali največjo pozornost. Istrska narodna noša ui niti senca v primeri z dalmatinsko. Dalmatinci imajo seboj godbo in strelce, lepo igrajo in delajo v vlaku kratek čas. Vozimo se po alpski železnici. Za zabavo skrbi dalmatinska godba. Kako krasno igrajo junaške hrvatske pesmi! Udeležencev je 21 vozov. Glavni vodnik jc dr. Karol Moser. c. kr. profesor v pokoju. Vsaka skupina ima še svojega posebnega vodnika. Slovensko skupino vodi g. Nikolaj Zugelj.
+ Cesar je daroval 6000 K svojcem žrtev požara v Ottakringu.
Baron Gantsch jc daroval 10(10 K za vdove in sirote uslužbencev »Lloyda«, ker jc vozil parnik »Baron Gantsch« na binkoštno nedeljo prvič na progi Trst-Benctke. Do zdaj so vozili »LIoydovi« parniki na tej progi 4 iu pol do 6 ur. Parnik »Baron Gantsch« bo rabil pa le 3 in pol ure.
—	Na cesti je umrl 651etni Valentin Pisk. Ko se je vračal v Solkan potem, ko je oddal v Gorico pripeljane črešnje, mu je prišlo slabo pri mitnici na poti proti pokopališču.' Zadela ga je kap in hitro je bil mrtev.
Poškodovali so na prsih Jožefa Tuderja, premikača na državnem kolodvoru v Beljaku, natolčniki železniškega voza. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Iz zapora se po prestani kazni izpusti letos nesrečni ustanovitelj praške predujemne blagajne sv. Vaclava, prof. Drozd, ki sc namerava nastaniti v Pragi.
Dvoje novih društev. V nedeljo je bilo ustanovljenih na Goriškem zopet dvoie K. s. izobraževalnih društev. K. s. izobraževalno društvo v Polubinju je imelo svoj ustanovni občni zbor. Predaval je dr. Capuder o kapitalizmu. V Podgori je po občnem zboru predaval dr. Srebrnič.
+ Vrnitev izseljencev. V soboto se je pripeljalo v Trst s parnikotn »Sofija Hohenberg« Avstro-Amerikane iz Buenos Aires-a in Montevidea po 29dnevni vožnji 17 potnikov prvega in drugega razreda ter 76 izseljencev, deloma Ogrov, deloma Hrvatov. VNeapolju je isti parnik izkrcal 380 izseljencev. — »Sofija Hohenberg« je blizu Montevidea rešila dva mornarja potopljene švedske jadrnice »Svanhiid«.
Detomor. V Zadru so našli pro-šlo soboto zjutraj v vodnjaku hiše Pa-droni mrtvo truplo deklice, ki jo je vrgla v vodo služkinja Cizin.
—	Umrl je v Lištanih v Bosni šele 26 let stari župnik don Josip Kaič.
—	Zaradi ošpic in škrlatice so morali zapreti vse ljudske šole v Sarajevu.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Namesto odstavljenega svetnika višjega deželnega sodišča Ernsta Cristofolettija jc imenovan za predsednika razsodišču delavske zavarovalnice proti nezgodam dosedanji predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča Emil vitez Nadamlenzki, za njegovega namestnika pa dr. Anton Povšič. deželnosodni svetnik trgovskega in pomorskega sodišča. poslednji na mesto deželnosodnega svetnika dr. Henrika Krarninerja. ki je stopil v pokoj.
Nov nemški dnevnik v Sarajevu. Sredi tega meseca prične v Sarajevu izhajati »Sarajevoer Tagblatt« s tedensko prilogo »Beamten- und Eisenbahner-zeitung«. List bo zastopal avstro-ogrske koristi na Balkanu. Lastnik je Hermenegikl Wagner, dosedanji glavni urednik lista »Bosnische Post«
—	Izginila sta v Zagrebu 14 let stari gluhonemi Miško Habuš in 8 let stara Viktorija Pestiček.
—	Čudovita rešitev. Neki večer so sc trije podjetniki s 131etnim dečkom vračali pri Tarčinu v Bosni po gozdni železnici iz svojega gozda. Vsled strmine je tekel voz sam nizdol. Naenkrat se zlomi zavora in voz prične z bliskovo naglico dr-drati v dolino. Moški so poskakali z voza, ostal je v njem samo deček. Obhajal ga je smrtni strah, vleže se na dno voza in moli. kar zapazi na tleli kos lesa. Hitro ga porine v pokvarjeno zavoro iu — voz se ustavi. Nevarna vožnja je bila trajala štiri kilometre.
Štajerske noulce.
š Organizacija slovenskega krščan-sko-socialnega delavstva v laškem okraju liberalcem dela velike preglavice. »Narodov« dopisnik javka, čemu se cepi delavstvo in trga iz rok rdeče internaciona-le; seveda tisti dopisnik ne ve. da je ravno socialna demokracija najhujši sovražnik delavstva, ker hoče, da ostane nezadovoljno, in da socialnodemokraško delavstvo nima smisla za narodnost. Liberalce zagovarjajo socialni demokrati to je znamenje časa! Tudi Čobal iz Zagorja jc »Narodu« zelo pri srcu. Kaj mislijo liberalci, da bomo mi mirno trpeli razbijanje shodov; napeli bomo še vse druge strune zoper tako divjaško postopanje. Čobalu boni o tudi dali priliko, da pred sodnijo dokaže. da je laž, kar jc poslanec Gostinčar na shodu v Radečah govoril. Bivši kandidat Roš je lani dal mirne Šentruperčane ovaditi radi hudodelstva javne sile, ker ga niso hoteli na shodu poslušati. Seveda to odobravajo liberalci, če pa mi posežemo po orožju samoobrambe, tedaj začno kričati in psovati z denuncijanti. Kratkomalo: terorizma liberalcev in socialnih demokratov v laškem okraju ne borno več trpeli: vsakdo bode občutil vso težo zakona, kdor bode motil naše pouče-valne shode! Popraviti moramo še par debelih neresnic, katere trosijo liberalci. Pravijo, da jc poslanec dr. Benkovič dela! zoper imenovanje nadučitelja za Zidani most. Ravno narobe jc res. Dve visoko stoječi osebi lahko za priče navedemo, da jc dr. Benkovič izrečno iu toplo priporočal imenovanje g. Černcja. Le nerodnosti posameznih liberalcev so zakrivile, da sc
je g. Č. prezrl. Istotako je hudobno obrekovanje trditev, da se dr. Benkovič nc briga za imenovanje poštnih uradnikov za Zidani most. Še predno je »Narod« priobčil to laž, je dr. Benkovič na merodajnem mestu vse potrebno ukrenil; žal, da smo primorani po liberalnih lažeh take stvari javno priobčevati, ker se s tem stvari le škoduje. — Tedaj povsod le laži, obrekovanje, neodkritosrčnost itd., prav po liberalnem receptu. Audacter calumniare! — Preko tega gremo na dnevni red, ki se glasi: ustanovitev mogočne slovenske kr-ščansko-socialne organizacije za delavstvo, katero hočemo iztrgati brezdelnemu liberalizmu in mednarodni socialni demokraciji.
š »Vzorni« učitelji. V celjskem okraju so na neki šoli učitelji, ki hočejo otroke vzgojevati versko-nravno s tem, da jih pošiljajo ob petkih in drugih postnih dnevih po klobase, katere potem jedo vpričo šolskih otrok. Menda hočejo na ta način otrokom pokazati, kaki »junaki« da so, ker si upajo tako brez strahu prelomiti cerkveno zapoved. Tudi smo izvedeli od več staršev šolskih otrok, kako dela neki »vzgojitelj« na tej šoli med poukom večkrat opazke, ki merijo na to, da izpod-kopljajo v šoli ugled katehetu. Za danes šc zamolčimo imena teli junakov. Ako pa ne bo skoraj nastopil red na tej šoli, bomo prišli z imeni na dan in posvetili v )to gnezdo liberalnih učiteljskih hujskačev tako, da bo nekomu zelo neljubo.
KoroiRe noulce.
k Birmovanje. O binkoštih jc bilo v Celovcu birmanih 1516 otrok, in sicer 759 dečkov in 757 deklic.
k Kopališče Loreto na Vrbskem jezeru, ki je popolnoma prenovljeno, je bilo odprto na binkoštno nedeljo.
k Dež je pokvaril izletnikom binkošt-ne praznike, osobito Celovčanom, kjer je ravno zboroval nemški šulferajn, pa je imel smolo. Mesto je bilo radi tega sicer v zastavah, pa kake posebnosti ni bilo videti. Pri vsprejemnem govoru pri »Sand-\virtu« je udrihal direktor Steinlechner po Kranjcih in Spodnjih Štajercih, češ, ker kot agitatorji pridejo delat razdor na Koroško. kjer je »vindiško« ljudstvo sprevidelo, da so po njegovem mnenju — le Nemci pravi prijatelji in dobrotniki. Kranjske Nemce je zastopal Zimski iz Ljubljane.
k V Vrbsko jezero je skočila Celov-čanka J. K„ ki je bolehala več let na revmi.
k K slavnostnemu sprevodu na Dunaj se je peljalo skozi Celovec 9. t. m. zvečer 560 Dalmatincev, Primorcev in Tržačanov. O prihodu te skupine so bili Celovčani deset minut pred dohodom vlaka telefoničnim potoni obveščeni, pa se jc vkljub temu kakih 400 Cclovčanov obojega spola na kolodvorskem peronu znašlo. Udeležniki sprevoda so na kolodvoru večerjali, potem se pa zopet odpeljali. Strme so občudovali Celovčani in Čelov-čanke krepke, zdrave dalmatinske postave in pa slikovito narodno nošo. Pri odhodu so jih Celovčani z burnimi živio-. evviva- iu heil-klici pozdravljali.
k Umrl je nagle smrti v Spodnjem Dravogradu ondotni poštar Leopold Do-maingo, star 60 let.
k Saški kralj Friderik Avgust je do-šel 9. t. m. s tremi princi in spremstvom v Rajbl.
k V Vrbsko jezero skočila je 9. t. m.
dopoldne že priletna omožena .1. Kolenc, bivša modistinja v Celovcu. Vzrok samo-unioru je baje trganje po udih in ueozdrav-Ijivost te bolezni. — 5. t. m. so pa našli v Šentlenartskem jezeru pri Beljaku utopljeno 18letno Terezijo Egger iz Malih Važ.
izpred sodišču.
Navihani slepar. Andrej Ulbing iz Lipe na Koroškem doma, 30 let star, je dne 8. decembra 1905 napravil izpit za tesarskega mojstra, a potrjen je bil šele dne II. marca 1906. Čeravno v spomladi leta 1905 ni imel še pravice in ne koncesije za izvrševanje tesarskega obrta, se je vendar. ko je zvedel, da si misli Ana Mauer v Lipi zgraditi hišo, zglasil pri nji ter se ji ponudil, da mu je zgradbo poverila, čeravno ni imel ne sluha ne duha o zidarskem delu. Napravila sta pismeno pogodbo, na kateri se je podpisal in si pristavil naslov »tesarski mojster«. Na lice mesta je dal napeljati nekaj kamenja v približni vrednosti 120 K. a že meseca aprila se jc zglasil pri Ani Mauer ter ji rekel, da mu primanjkuje za dovršenje zgradbe denarja. ter jo znal tako pregovoriti, da mu je dala 2000 K predujma. Kakor hitro pa je imel Ulbing denar v rokah, jc izginil in ga ni bilo več videti. Vse pisarenje, naj vendar začne že enkrat z grajenjem, je bilo bob ob steno. Končno je bila Ana
Mauer primorana vložiti civilnim potom tožbo proti Ulbingu na povrnitev izročenega mu predujma JUGU K. Poravnala sta se in obtoženec se je zavezal, da ta znesek vrne tožiteljici. A obdolženec ji ni več dal kot 200 K. Zaradi tega se je izvedla proti njemu eksekucija, ki je pa ostala brezuspešna, ker Ulbing sploh ni imel nika-koršnega premoženja. Nato se je obdolženec bavil po Koroškem in Kranjskem s tesarskimi deli. Obdolženec je samozavestno nastopal, kakor da bi imel dovolj sredstev, da poplača, kar je pri raznih trgovcih naročil. Bahal se je, da vzdržuje več delavcev, v resnici je imel pa samo tri. Trgovci so mu zaupali, a Ulbing je, mesto da bi naročeno poplačal, denar sam spravil v žep in potem izginil iz dotičnega kraja. Krivda se je obdolžencu povsem dokazala in ker so porotniki izrekli svoj krivdorek, ga je sodišče na dve leti težke ječe obsodilo.
Ljubljanske noulce.
lj Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva« se je izvršil danes zjutraj ob 10. uri v smislu dnevnega reda. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Cekal dr. Ferdinand, Grivec dr. Franc, Gruden dr. Jožef, Janežič dr. Janez, Kalan Andrej, Kolar Matija, Kržič Anton, Lampe dr. Ev-gen, Novak Janez, Smolnikar Luka, Suš-nik Janez, Ušeničnik dr. Aleš, Ušeničnik dr. Franc, Žitnik dr. Ignacij.
li Ljubljana pride v — drugi razred aktivitetnih dok'ad ! Ta vest je prišla danes iz popolnoma zanesljivega vira, iz ministrstva. Uvrstitev v II. razred izvrši se žc s 1. julijem letos. Razveselilo bo to gotovo vse državne uradnike, kateri pa tudi vedo, komu se imajo za to največ zahvaliti.
Ij 150letnia pogrebnega društva Marijine bratovščine. 150 let je minulo, odkar so v Ljubljani ustanovili sluge plemeni-tašev in drugih imovitih meščanov svoje pogrebno društvo pod naslovom »lakajska bratovščina«. Stari ljudje se še dobro spominjajo prvotnih običajev te vrste pogrebov. Za križem je stopal stari možiček in pel od hiše umrlega do pokopališča v večkratnih odmorih psalme v latinskem jeziku. Kasneje se je zdelo članom primerno, zlasti ker je bil pristop vsem stanovom dovoljen, društveni naslov izprerne-niti v »pogrebno društvo Marijine bratovščine«. Od leta do leta je število članov naraščalo, danes šteje društvo 2322 udov, in razpolaga "z znatno svoto čez 52.787 K 6 h. V proslavo lSOletnice se je sklenilo, da se bo dne M. t. m. ob pol 8. uri dopoldne darovala v farni cerkvi sv. Jakoba slovesna sveta maša za žive in mrtve ude te bratovščine, obenem se pa ni pozabilo revežev tega društva, med katere se bo primerna svota razdelila. Društveni blagajnik g. Štefan Klun je povodom smrti svoje soproge v ta namen podaril Marijini bratovščini 200 K. Želeti bi bilo, da se te redke slavnosti udeleže društveni udje v polnem številu.
Ij Razstava. Prihodnjo nedeljo ob 8. se bo v veliki dvorani v škofiji odprla razstava oblačil, ki jih je priredila bratovščina presv. Reš. Telesa. Udje bratovščine, pa tudi drugi, ki se zanimajo za cerkveno umetnost, so vljudno povabljeni, da si ogledajo na razstavi, kaj se ie letos napravilo za cerkve naše škofije. — Po razstavi se bo vse brezplačno razdelilo našim cerkvam. Odprta bo razstava do praznika sv. Reš. Telesa.
Ij Peščena kopelj je otvorjena v Ko-leziji. Kopelj je dobra in fina ter je vse potrebno preskrbljeno. Dobijo se tudi mrzle jedi, pivo in troje vrste vino.
Ij »Društvena godba ljubljanska« kon-certuje jutri, v petek, pri večerni kinematografski predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela pri Maliču. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Ljubeznjiv mož. Na binkoštni ponedeljek se ga je bil 42 letni delavec Jožef Nachtigal, pristojen v Iškoloko. tako navlekel, da ni vedel, kje se ga glava drži. Ko je žena uvidela, da pri njem nič ne opravi, mu je ušla iz stanovanja. Ob dveh ponoči je namreč začel tako razbijati, da je razbil okna in pohištvo. Ko je bila poklicana policija in je ta prišla, je Nachtigal udaril enega stražnika z litrsko steklenico po glavi, pa ni povzročil posebne po-
škodbe. Nato so podivjanega moža zvezali in odpeljali v zapor. Izročili so ga sodišču.
Ij Ujel je hišnik Bricelj pastata, ki je priletel v osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu. Lastnik ga dobi tam.
Ij Pobegnil je dne 5. t. m. v Postojni nastanjeni žrebčar Rudolf Netbal, rodom Dimajčan. Seboj je odnesel tudi 30 K era-ričnega denarja in odšel v civilni obleki.
Ij Pozor! Zveza avstrijskih mehanikov in tovarnarjev šivalnih strojev je prosila pri trgovskem ministrstvu odpomoči napram nereelnosti strank, katere kupijo šivalne stroje na obroke, potem jih pa še ne plačane zastavijo. Če je hotel imeti trgovec svoj stroj nazaj, je moral zastavnici povrniti vse tozadevne stroške. Trgovsko ministrstvo je izdalo razsodbo na podlagi S 4. zakona z dne 23. sušca 1885, št. 48 drž. zak., da se bodo šivalni stroji sicer še nadalje lahko zastavljali, toda trgovcu, kateremu stroj še ni bil izplačan, ne bode treba povračati zastavnine, če bode za-stavnica v tem smislu prej obveščena, da je stroj še last tvrdke. Da pa tiči v tem oziru tudi za stranko, ki je tak stroj zastavila, nevarnost, da ne pride na zatožno klop zaradi goljufije, jc jasno.
Razne stvari.
Vihar v Severni Ameriki.
Omaha, 10. junija. V severni Ne-braski in Kanzasu je divjal 6. t. m. veli-kansk vihar. V Byronu, Genevi in po drugih mestih je porušil 75 hiš. Mrtvih je 71 oseb, v Gladstonu in Coloradu pa 23.
Požar v jami.
O m a h a, 10. junija. V goldkinškem rudniku so se vneli plini. Da rešijo tri v rudniku zaostale tovariše, se jc peljalo v rudnik 34 tovarišev; od katerih sc je povrnilo le 14.
Nesreča na ladji — 6 mrtvili, 16 ranjenih.
London, 10. junija. V pristanišču San Pedro je na ameriški križarici »Ten-nesie« razpočila bomba. Ubitih je 6, ranjenih pa 16 mornarjev.
Tatvina v kraljevem draždanskem muzeju.
D r a ž d a n e, 10. junija. V Draždanih so prijeli nekega tatu, ko je poizkušal ukrasti dragoceno sedlo saškega kralja Avgusta Močnega.
Tatvina v severno-češkem obrtnem muzeju.
L i b e r c e , 9. junija. Porotno sodišče je obsodilo zaradi vloma v severno-češki obrtni muzej Frančiška Kozaka v triletno, Henrika Hofmanna v osemletno in Ano Kratochwil v l8mesečno težko ječo.
iz slovanskega sveta.
si Poljska pesnikinja Marija Konop-nicka nevarna za Prusijo. Iz Poznanja se poroča, da je pruski državni pravdnik v Ščitili v spremstvu sodnika, tolmača in orožnika preiskal tiskarno, uredništvo in zasebno stanovanje urednika lista »Ma-zur« ter ondi zaplenil pet iztisov zbranih spisov Marije Konopnicke, v katerih se bojda nahajajo ščuvajoči verzi zoper prusko vlado.
sl Češki teološki slovar. Zalagatelj V. Kotrba v Pragi bode v jeseni začel izdajati češko teološko enciklopedijo. Delo bode bravce podučevalo v vseh stvareh, s katerimi se peča teološko znanstvo in v vseli vprašanjih, ki so z vero v zvezi, na podlagi najnovejšega znanstvenega preiskovanja. Lc-ta slovar bode se tudi oziral na apologijo in bode podal popolno sliko verskega življenja in bogoslovnega znan-stva vseh slovanskih narodov. Enciklopedijo bodeta uredovala dr. Jož. Tumpach in dr. A. Podlaha.
sl Društvo dijakov-abstinentov se je ustanovilo v Pragi. Član društva more biti po pravilih vsak dijak ali dijakinja, katerim tega ne prepoveduje disciplinarni red. Da se društvenega delovanja morejo udeležiti tudi nedijaki, vpeljali so se pri društvu tudi člani podporniki. Vsi člani morajo biti strogi abstinentje. Letni prispevek udov jc prostovoljen, najmanjši pa znaša 20 vinarjev.
Telefonsko In brzolavna porodit
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 11. junija. Poslanska zbornica nadaljuje proračunsko debato. 24. t. m. ali najkasneje 4. julija konča parlament razprave. Rešil bo proračun. Zakon o povišanju davka na špirit ne pride več na vrsto.
ČEŠKO-NEMŠKA DIJAŠKA SOLIDARNOST ,|E ŠLA RAKOM ŽVIŽGAT.
Brno, 11. junija. Na češki tehniki so se zopet začela predavanja. Nemci nadaljujejo štrajk.
RUSIJA - ANGLIJA.
Peterburg, 11. junija. Iz Revala se poroča. da se je angleški kralj Edvard dolgo pogovarjal z ruskim ministrom za zunanje zadeve Izvolskim. Izvolsky je imel dve konferenci z angleškim državnim pod-tajnikom. Izvolskemu in Stolipynu je kralj podelil veliki red Viktorije.
ZMEDA V PERZIJI.
Teheran, 11. junija. Šah je vodjo dvorne stranke, katerega ljudstvo ne mara in parlament zahteva njega odstranitev, postavil zopet na prejšnje mesto. Zaprli so devet oseb. ki so na strani parlamenta. — Brzojavna proga je še vedno pokvarjena.
GOLJUFIJE.
Budimpešta, II. junija. Policija je zasledila goljufije, ki so se uganjale s po-tvarjeno oporoko nadvojvode Ivana.
PRAVDA PROTI ZAROTNIKOM V CETINJU.
Cetinje, 11. junija. Dokazni del razprave proti bombnim atentatorjem je končan. Danes pledirajo zagovorniki, na kar bo izrečena obsodba.
BRATOMOR.
Rovinj, 11. junija. Tu je Anton Zovich v Rovinjem selu v prepiru svojega brata Simona z ostrini nožem tako sunil v srce, da je bil namali mrtev.
Darovi.
Za štraikujoče bistriško delavstvo:
g. Ivan Nagel, župnik, Sele, 5 kron.
Za jubilejski izprevod po g. dr. J.
Gtiidovec prof. dr. J. Demšar, prof. dr. Knific 4 K. prof. Anton Koritnik 5 K, ravnatelj dr. J. Gnidovec 4 K, prof. Fr. Pen-gov 2 K. Skupaj 18 K.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in _ . v , krčem, Brigthovemu P"Poroceaa!
Izborni vnetju ledvic, katarom
zdravilni v Sr,u in krhU". v želodcu zaraviini	jn črevih) diatez\ zaprtju,
učinki! ]366 2 boleznih na jetrih itd.
Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastner in Peter Lassnik
ŽITNE CENE.
Budimpešta 11. junija.
Pšenica za oktober......10 83
Rž za okt..........918
Koruza za julij........6 67
Oves za okt. ..............7'74
Koruza za I. 1900 ..............6 50
Efektiv: 10 višje.
RW©t©©e*«i©$ž£im* p močila,
ViiMna n.mnrjera 306'2m, srisdrvji »cačni »lak 71'. Dnina
i , J | liU •>(.» i ; |		stuij'.- m«tra ▼ li;c	r»v.ua P" djr	V* irivl	flllM	li n i 1 1 !
10	9. »iceč.	741-8	14-7	brezvetr.	del. obl	
11	7. zjutr-	42 2	12 2	sl. jjzah.	del. jasno	0 0
	S. pop.	i 1 1	19 9	ar svzh,	pul obl	
Sn-.drvja vierajšnja temji. 18«, oorin 17-21


Vdovec
t
v starosti 50 let, rokodelski mojster v ljubljanski o/(ol'ci, brcj o trd', se jeli poročiti j osebo 40.-50 let 3 ne^aj premoženja Ponudbe 5 sli^o pod šifro „7akoj" na upravo »Slovenca" do 20 t. m.	1441 l-l

*****
m
Dobro idoča gostilna a
s« da v najem v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo ,Slovenca".	1439 3—1
OZNANILO.

Dve hiši
» Mekinjah pri kanmiku se dasta v najem, oziroma se prodasta iz proste roke pod zelo ugodnim pogojem..
Ena hiša je pri cerkvi v Mekinjah, Cisto na novo zidana in ugodna za kakšno trgovino ali obrt in ima v I. nadstropju tri velike sobe.
Druga hiša je pri kopališču v sredini parka, zraven hiše je miren potok, velika kostanjeva drevesa in tudi lep vrt in je zelo pripravno za vpokojene gospode z družinami, ter tudi za tiste, ki vsako leto kopališče obiskujejo.
Več se poizve v Mekinjah štev. 30
pri Kamniku.	1437 2—1
m.
posestvo
na prodaj!
m Na Glincah, občina Sil Vič, ob robu gozda, se proda hi&a, z več senč-Šgf nimi prostori, tekoč vodo, B 2 cvetličnjakoma, raznimi lopami, prostorom za ten-flRi nis, več zemljišč za za-sebnike ali gostilničarje zelo primernih, ki se dajo tudi parcelirati. — Več se S izve v Igriških uli-ij|| oah St. 3. 1440 4-1
mimmmmmmm
$
K
m I
K
1049 30-27
Pozor
p. n, gosp. gostilničarji, zasebniki S
VinsKn trgovino Alojzijo Zajca MS
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!
Podružnica
»
B v SpFjetm* 1
fcT*glavnica 1 I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ufike štev. 2
sprejema vloje na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po

2 O.

ii v	^
I ftavmrvni faeri t
M < K ftao.ooo« * •
Športne vesti.
Lov.
Predsednik Roosevelt se poda v kratkem na velikansk lov v Afriko. Mej drugimi ga bo spremljal njegov sin Arcliie.
Avstrijski prestolonasledil i k ima izredno velike love; leta 1907 so ustrelili v njegovem revirju mej drugim 366 jelenov, 268 srn, 2508 zajcev, 2209 domačih zajcev. 4-1 ruševcev, 3150 fazanov, ,50,54 jerebic itd., vsega skupaj koristnih živali 12.894; škodljivih živali jc moralo pasti 17.991, vseli torej .30.885. Izmed škodljivcev omenimo 107 lisic, 11 jazbe-cev, 289 dihurjev, 1.395 podlasic, 9800 veveric, 620 mačk, 333 sokolov in skobcev, 2673 vran in srak itd. Se veliko izdat-neji je lov nadvojvode Friderika. Vsega skupaj so postrelili 94.931 kosov samo v letu 1907; koristnih živalij je bilo 74.149, škodljivcev pa 20.782. Omenimo naj 254 jelenov, 475 srnjakov, 33.837 zajcev, 10.175 domačih zajcev, 41 divjih petelinov, 10.096 navadnih in 7 kraljevih fazanov, 15.660 jerebic, 578 prepelic, 1038 divjih rac. 395 lisic. 810 dihurjev. 1996 podlasic, 13 vider, 3818 podivjanih psov in mačk, 4784 veveric, 1721 sokolov iu kraguljev, 6098 srak in kavk. 18 orlov, 1 sovo itd.
Ribarstvo.
V	Nemčijo so vpeljali v prvih treh mesecih tekočega leta za 27 milijonov K rib, izpeljali pa samo za 4 milijone. Vrednost svežih karpov je znašala 530.000 K, med njimi jih je bilo 87% iz Avstrije.
Zrakoplovba.
V	L y o n u na Francoskem imajo jako ugodno vežbališče za zrakoplove in aero-plane. Široko je 2-5 km, dolgo 3 km.
A in e r i k a n s k e race so tudi v zrakoplovbi na dnevnem redu. Tako se je neki Herring zavezal izdelati za vojaštvo letalni stroj, ki bo nosil težo 158 kg s hitrostjo 65 km na uro in kojetnu v razdalji 200 km ne bo treba iti na tla. Takega stroja dosedaj šc ni nihče obljubil.
Velikanska nesreča v Kaliforniji. V Oaklandu pri S. Frančišku je izdelal Morrell jako velik zrakoplov; dolg jc bil 136 m, premer II m, volumen 14.150 m"; 23. maja jc povabil 15 prijateljev na izprehod po zraku. Ko so prišli v višino 100 m, se jc zrakoplov razpočil, ker je bil iz preslabe tvarine in jc začel padati. Do 23 m od tal jc šlo šc počasi, potem je pa padlo vse skupaj in zrakoplov je pokopal pod svojimi razvalinami nesrečne žrtve. Sedcin oseb je bilo takoj mrtvih, Morrell sam se bori s smrtjo.
Delagrauge je, kakor je »Slovenec« žc poročal, z velikim uspehom nadaljeval svoje poskuse v letanju po zraku v Rimu. Kontrolirali so ga člani italskcga in ameriškega aeronavtiškega kluba. Desetkrat je obletel trg Piazza d' armi v višini 4—7'5 m, preletel vsega skupaj 12.750 m in ostal v zraku 15 minut iu 26 sekund. Prekosil je vse rekorde.
Veslanje.
Nemška zveza »Der deutsche Ruderverband« šteje 239 društev, 383 častnih, 14.835 izvršujočih in 19.716 pod pornili članov, vseli skupaj 34.934! Veli kansko število, ki priča, kako se na Nem škem zanimajo za telesno izobrazbo. Po misliti pa moramo šc. da jc veliko društev, ki niso v »zvezi« in ki imajo večkrat čez 500 članov. V Berolinu samem so našteli 4350 članov veslarskih društev.
Avtomobilizem.
Iz Novega J o r k a do Berili u d s ki h o t o k o v se vrši danes plovba motorskih čolnov. Pot jc dolga 670 morskih milj (670X L852 km). Lansko leto je predirkal čoln Ailsa Craig to razdaljo v 64 urah in 55 minutah, na uro 10-18 milj.
P c t r o g r a d - M o s k v a. 33 avto mobilistov je tekmovalo, kdo bo prej pre vozil 686 km med obema ruskima stoli-cama. Prvi je bil nemški voz tvrdke Benz, ki ga je vodil francoski šofer Hennner in ga pripeljal do cilja v 8 urah in 32 mina tali; komaj 7 minut za njim jc prišel v Mo skvo francoski šofer Demougean na francoskem vozu tvrdke Darraeq.
Novi Jo r k - P a r i s. Nad to prireditvijo vlada posebna nesreča. Amcrikin-ski voz Thomas so komaj 5 km od Nikol-skoje napadli roparski Hunhuzi in lc železniški tir, katerega sc je avtomobil poslužil, ga je rešil. Sploh jim železniški tir. katerega se jc avtomobil poslužil, ga jc rešil. Sploh jim železniški tir jako dobro služi. A kljub temu gre zelo počasi naprej. Tho-mas-voz jc sedaj vedno samo za tri dni preskrbljen v živežem, ves drugi previjam pošlje z železnico naprej. Da o kaki posebni športni vrednosti pri tem ni govora, sc razume. Nemški voz Proios je za 60 inilj (60X1-609 km) pred Anierikanccm.
Rokoborba.
St e i n b a c li je bil pri konkurenci v hannoveru drugi za jako dobrim rokoborcem Strengejeni, ki jc potreboval 1 uro 8 minut, da je vrgel močnega Dunajčana.
0	J a p o n c i Ii pravi anierikaiiski vaditelj Loughney po povratku iz Azije: Izmed japonskili rokoborcev vidimo v Evropi ali Ameriki le slabe manjvredne zastopnike. Samuraji, plemenitniki, ki so dosegli najvišjo dovršenost v džu džitzu (to jc prosta japonska rokoborba, kjer je dovoljeno tudi zavijanje prstov iu členkov, udarci v oko. davljenje nasprotnika itd.), uživajo na Japonskem toliko spoštovanje, da jim ni treba hoditi na tuje. Džu džitzu prekaša deestkrat navadno rokoborbo, ki nam jo predstavljajo veliki in težki japonski borilci. Ti imajo lc malo tehnike, ker obstoji njihova naloga le v tem, izriniti nasprotnika iz začrtanega kroga. Zato jedo kolikor morejo, da zadobijo veliko težo.
C i g a n j e v ič se je zavezal, da bo vrgel izvrstnega angleškega borilca Ste-admana v prosti rokoborbi v jedili uri trikrat. To se mu je 9. maja v Nevvcastlu tudi posrečilo. Naiprvo ga je položil na pleča v 24 minutah 57 sekundah, drugič že v 12 : II, tretjič pa celo vi : 45 (I min. 45 sekund). Vsega skupaj je potreboval samo 38 : 53 in pokazal, da se izborilo razume tudi na prosto borenje (pri tem se poslužimo lahko tudi nog).
Skok.
1	7 6 c m v i s o k o brez deske je skočil v Lipskem Muhi iz Frankfurta. Časopisi poročajo o novem nemškem rekordu, a tega ima profesor na nemškem vseučilišču v Pragi Hueppe, ki je skočjl brez deske 1-84 ni visoko. Najvišje je skočil brez deske Amerikanec Baker v Londonu julija 1900, namreč 2-02 m! Brez zaleta je skočil Amerikanec Darby (z zvezanimi členi na nogah) II. junija 1892 na Angleškem 1-83 m!
S s o i g r a I k o na h r b t u jc skočil Amerikanec Polmey v Parizu čez 80 cm visoko in ravno tako široko mizo. Pride tudi v Berolin iu na Dunaj.
Tekanje.
Braun iz Monakovcga je preletel 800 ni v I : 57"/» (I minuta 57"/r. sekunde), 1500 v 4 : I4:'/.-.. S tem je dosegel nov nemški rekord. Svetovni rekord 804- 5 111 ima Heuitt iz Avstralije, ki je porabil za to razdaljo 1 : 53'/*.
Football.
P o v o d o m jubilejnih iger na Dunaju priredijo tudi velike football-igre. h katerim pošljejo Angleži 11 svojih najboljših igralcev. Ako pomislimo, da so Angleži že tako najboljši footballisti, da imajo njihovi footballklubi 250.000 članov in da so izmed vseli teli izbrali samo 11 najizbornejih, smejo Dunajčani pričakovati izreden užitek.
Šah.
P o I 3. ig r a n j u so dosegli v Pragi sledeče rezultate: Schlechter 10, Vidmar in Duras 9M», Leonhardt 8, Maroczy in Janovski 7VI', Salvve,, Rubinstein in Mar-schall 7. Mieses 61 -j, Siichting in Dus-Ho-timirskij 6, Teichmann 51/i> itd. Vidmar sc še vedno krepko drži prvih vrst. V zadnji igri z Alapinom je dosegel remis, sicer bi bil sedaj žc prvi. Igral bo pa 'seveda še z najboljšimi.
Plavanje.
V	Parizu so plavali na razdaljo 1 kilometra za mojstrsvo Francije. Zmagal jc isti kakor lansko leto, Bonnet, v 18 minutah iu 12"'/-. sekunde.
V	S i d n e j u so plavale v morju dame na razdaljo 100 jardov. (91-4 m). Prva je bila gospodična Mina Wylie v 1 minuti 15'/.-, sekunde.
Dirkanje s kolesi.
V	dveh u r a h je prevozil na športnem dirkališču Trepto\v pri Berolinu Stcll-brink 141*5 km.
1 609 km na cesti (1000 angl, milj) jc prevozil Anglež Fisher v 91 urah in 1 minuti.	*
Borenje s sabljami.
Povodu m razstave v Pragi sei bo vršil junija velik turnir na sabljd. Boji se razdelijo v tri vrste; po vsakem poskusu bodo slabejše izločili, da ostanejo nazaduje samo najboljši borilci. V drugem iu tretjem, končnem boju znaša čas pet minut. Razsodniki so štirje, dva glavna in dva pomožna. Jeden glavnih razsodnikov bo zastopnik italijanske, drugi francoske šole; ravno tako bo tudi pri pomožnih Razsodniki nc bodo Pražani, če bo le mogoče tujci, da so lažje nepristranski.
Rokoborba.
V	dunajskih Benetk a h se za čne v ponedeljek, 1. junija, velika roko-
borba, katere se udeleže med drugimi Steinbach, Clemcnt le Terraneetier, črnec lila i. dr. Upajo pa dobiti še Kocha in Po-dubnija.
Pod ubn i, najboljši sedanji rokoborec. je bil rojen 26. septembra 1871. v Zolotonohi na Ruskem. Izvanredno je močan; ne da bi se bil kdaj vadil v vzdigo-vanju, dvignil je 214 kg težko klado in se popolnoma zravnal. Morebiti koga zanimajo njegove mere. Težak jc 120 kg, velik 184 cm, vrat meri 49-5 cm, prsi 129, oziroma 137 cm, roka napeta 44-5, prednja roka 36-5, stegno 70 cm.
Z levo roko kvišku potegnil je Francoz Deriaz 87-5 kg (svetovni rekord); z isto roko jc sunil od prsi kvišku 101 kg. tudi svetovni rekord.
Hoja.
5 0 k m v 5 urah, 9 minutah iri 59 sek. jc prehodil pri Berolinu Hermanu Miiller (nemški rekord).
Football.
Slavija je preteklo nedeljo igrala proti dunajski Viktoriji 1:1; igra se je morala ustaviti, ker je začelo deževati.
M a n c h e s t e r United je premagalo nadalje Dunajčane 3:2, Ogre najprvo 6:2; tu so se pokazali v najboljši luči in onidve točki, ki so jih Ogri dosegli, so jim takorekoč pustili narediti. Drugič so premagali Ogre 7:0; pri tem je prišlo do ve-lekili škandalov. Ker ogrski razsodnik ni bil na pravem mestu, so ga trije Angleži prijeli in mu pokazali prostor, kjer mora biti. Gledalci so pa mislili, da so ga Angleži napadli, so začeli vpiti, metati kamenje itd. Vendar se je ša vsa stvar nazadnje mirnim potom poravnala, ko so Ogri videli, da nimajo prav.
Širite, naročajte »Slovenca"!
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 86 5—5
: jači telo krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co„ Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1.
Penzionist iSče
1392 5—G
s 3—4 prostori, kuhinjo, kletjo, shrambo, malim hlevom, vrtom, tudi 2—5 oralom zemljišča v Novem mestu ali Kandiji, čeprav do 15 minut od glavnega trga oddaljeno, za 1. avgust. Ponudbe s ceno na upravništvo „Slovenca" do 20. junija.
Dva dobro izurjena
krojaška pomočnika in enega učenca
sprejme takoj Fran Šoukal, krojač, Ljubljana, Pred škofijo 12.	1420 4-3
Dve hiši
v ljubljanskem predmestju, pripravni za vsako obrt, jedna s hlevom za dve glavi živine, vsaka z vrtom za zelenjavo, ki nese na leto najmanj 1000 K, prodasta se pod ugodnimi pogoji. Poizve se pri Josipu Chrištolu v Skofjih ulica št. 7. i4ti 3—3
Hiša
z mlinom In Kounčnlco :::: z orodjem ;::;
na vodni moči, za podkovsko obrt, dalje skedenj, hlev, svinjaki, dva lepa sadna vrta, nekaj košenine, 7 njiv, 2 dela gozda, proda se iz proste roke, vse skupaj ali na drobno.
Več pove Ivan Drobnič, pošta Grahovo pri Rakeku.	1427 2
Lekarna ,Pri zlatem orlu'
Hr. Ph. Mardetschlaeger, kemik v Ljubljani
Jurčičev trg - Pri čevljarskem mostu


"V*


Dunajske ielodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklcnlca 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljlce (posrebrene), želodec in črevesje čisteče. Skatlllca 70 v , 6Žkatlj.3K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok proti kašlju. kasel| utešujoča, 1 steklenica 1 K, 6 steklenic S K Ch Ina-ielcznata malaga dd kri in moč osljbelim osebam, i steklenica 2 K, 6 steklenic 10 K. Želez-nate krogljtce s čokolado, za inalokrvne in blede ženske In dekleta Fluld, vrlbalno sredstvo, proti revmatlzinu in protinu. Steklenic« 1 K, 6 steklenic 5 K.
Vsa ilvlnozdravllna In {Ivlnoredltna »reditva, —- živinski in prašičji redllnl prašek Itd._-
,Ada--preparati (ime oblastv. zavarovano)
so najuspešn. uporabljivi: _ Ada-mllo in erime povzroči najlepšo polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobnl prašek, najlepše zobovje; Ada-lasna voda in pomada, rast las; — niknke Izgube las.— Vsak komad „Ada"-preparatov velja t K.
V
■-i i
o £ .-O iT «
4/
* £ -
» O c -o
■O
Vsa navedena sredstva prirejajo se edino Ic v nad 300 let obstoječi lekarni „Prl zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu (črevljarsk. mostu) In razpošiljajo vsepovsod slehrni dan po pošti.

o* o
1 9 f
fr (o *
O * <0 » o
1124 11
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20-10 b

Delovanje izhorno, uspeh siguren. Cena Je franko n» vsako pošto 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. do povzetju, ali 6e sc pošlje denar naorej. Manj kot 2 steklenici
se nc pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š i C A, lekarnarja v Pakraou St. 65 (Slavonija)
JV(oderna svilena krila
/j šumele svile, dalje krila /j lustra. klota in batista. Predpasniki 3a dame, deklice in otroke
vedno v največji zalogi pri
?. Jtfagdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
760 10 d
883 12-11
BR. HLflUKA.


Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniiko oskrbo, obveze za zdravilstvo, SoxIett-aparat in bandaže itd. v
Ljubljani, PreSernoue ul.
Za poletno dobo
največja izbera damskih pla-ščev za prah, kril, bluz in oblek
za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blaga in pralnega blaga, — Čudovito nizke cene!
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
JEaJj «a ■»■ JJfJ	•
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-riSič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—1 o
Klavir"
Dobro ohranjen
se proda po zelo nizki ceni; izve se pri I. U£akar-ju, čevljarskemu mojstru na Selu pri Ljubljani.	1418 3—3
1329 2-2
za sekirarski obrt. Prednost imajo šele iz-učenci; delo trajno. Plačilo po dogovoru. Fran Pintai*, kovač orodja, Mosta, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Štev. 1070.
1423 3
Ponudbeni razglas
za stavbo meščanske šole v Postojni.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni bo oddajal dela in dajatve za zgradbo meščanske šole v Postojni ponudbenim potom po posameznih delovnih vrstah posameznikom ali skupnemu podjetniku.
Dela, ki se bodo oddajala, obsegajo :
1.	stavbena dela in razno...........			80 v
2.	kamnoseška dela.............			30 „
3.	tesarska dela...............	. . 5600		
4.	kleparska dela..............	. . 1674	»	M
5.	krovska dela..............	. . 3096		
6.	mizarska dela..............	. . 8016		
7.	ključavničarska dela............	. . 5031		
8.	dobava železja..............	. . 3672	>»	
9.	steklarska dela..............	. . 1452		
10.	pleskarska dela.............	. . 1701	n	50 „
11.	tapetniška dela..............	. . 804	»	W
12.	slikarska dela..............	. . 909	ii	-
13.	lončarska dela..............	. . 430		
14.	vodovodna dela, straniščne in kopališke naprave	. . 3495	»	n
15.	mehanična dela.............	. . 2998		
16.	dobava vratnih napisov..........	. . 382	M	»
Skupaj . . 122362 „ 60 v
Tozadevne s kolekom 1 K kolekovane zapečatene ponudbe, ki naj obsegajo ime in priimek, stanovališče in značaj ponudnika, oznamenilo del, ki jih prevzema, popustek ali doplačilo po odstotkih razločeno v številkah in besedah, kakor tudi izjavo, da so ponudniku ponudbeni in stavbeni pogoji znani, in da se jim brez pridržka popolnoma podvrže, je vlagati
= do 30. junija 1908 12. ure opoldne =z=
pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (c. kr. okrajno glavarstvo, 1. nadstropje) ali do tega časa po pošti vposlati. Varščina znaša za:
1. stavbena dela in razno...........	. 3934 K		44	v
2. kamnoseška dela.............	. . 220		66	
3. tesarska dela...............	. . 280	n	—	
4. kleparska dela..............	. . 83	»	70	n
5. krovska dela...............	. . 154	»	80	tj
6. mizarska dela..............	. . 400		80	»
7. ključavničarska dela............	. . 251	n	55	ti
8. dobava železja..............	. . 183	»	60	r.
9. steklarska dela..............	. . 72	»	60	n
10. pleskarska dela..............	. . 85	>»	07	n
11. tapetarska dela..............	. . 40	n	20	»
12. slikarska dela ..............	. . 45	r>	45	»
13. lončarska dela..............	. . 21	»	50	n
14. vodovodna dela, straniščne in kopališčne naprave	. . 174	»	75	n
15. mehanična dela..............	. . 149	»	90	n
16. dobava vratnih napisov...........	. . 19	»	10	n
Išče su primerno
5tanoL>anjc
v sredini mesta, /. dvemi ali tremi sobami, za avgust-termin.	1308 3—2
Naslov pod šifro „I0C" na upravo tega lista.
Išče se
1334 3 2
oženjen, brez otrok, želi se izurjenost v vrtnarstvu. Naslov pove uprava »Slovenca".
izvrstno, iz vinskih goric slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Piran, je naprodaj v kletih poštenih slovenskih gospodarjev. PosredCfJe in za pristnost jamči: »Kmeiska gospodarska zadruga pri Medoših (Konte)«, pošta Pirano, železniška po staja Portoroso, Istra.
Cena vinu od 13—16 gld. hekto, postavljeno na postajo. _ 1291 6-5
EsimmsBK
Sukneno in modno blago *a moške obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, oefir in kambrik za bluze - in krila. --
Doilo u veliki izberi do ugodni ceni.
R. MIRIM, Ljubljana
Stritarjeve (Spltalske) ulice 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 17
Mtevajte zastonj -
ho franke uv| «(Hkl, bogato lluitrevaet Klavni cenik i nad 3000 allkaml «s«h vri'
alkrlnaslib, srebrnih In ilatlh nr, kakor tadl mrli vrti solidnih ilatnln In arebrnln, e«J-bfn«s« orodju, ^klenega 1» oan|ali(a blagi po livlrulb tovarniških cenah.
Nlkel remont, nra...... *
5vlc, livlr. „Ro»kopt-' pat ori . » -r«Ki»tr,,, Adler Roakupf ", ulkel. n-
aitinl. a sidra.........
Ooldln rem. nra „Luna", katei|e a
dvolnlm plaiCem ....... » «'
•rebj. rem. if» „Olorlii" . . „. • „ dvolnl pla« . . . „ „ cklep. verižica i ilnčke aa pero In S;arisb., 15 £r USka . . ,, ('» Ttt*	er« eillnd c ,,Luna" k.>Wn>"Ti . . „ 10 59
vr. t tiKtrCTl!.« C. «'», budilka K 2<MI, kuhlujjka trn KI — «TXrc (Mfd^ka ara K 2'HO /.«	0»1 y<nnt> plimenu |»rm<v«l
tie&*> 7.an«ii 4»»ntJ«e«, aH 4eu<sr «iua|! > P(r»« i©™«-«* ».>, ur« Ha««» tt«vsf!»«t>, j. it> t«. (!*»>• m! »Alfiinlb v Moslu (Br0x) 634, £«>Gfco.	231* 1—4
ii. , I
¥|| w

Skupaj . . 6118 K 12 v
Varščino mora ponudnik z oznamenilom vrste del, za katera podaja ponudbo, položiti najkasneje do zadnjega dneva predno poteče rok za vlaganje ponudb pri c. kr. davčnem uradu v Postojni proti blagajniški položni pobotnici.
Po dodelitvi del vstane po zdražitelju položena varščina kot kavcija. Prejemnega potrdila ni prilagati ponudbi temveč ostane v rokah ponudnika.
Tozadevni stavbeni izdelki, splošni in posebni stavbni pogoji so ob delavnikih v času od 15,—27 junija 1908 med uradnimi urami od 9.— 12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne pri stavbenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, ki bodo po preteku zgoraj označenega ponudbenega roka došle, ali ki ne bodo povsem odgovarjale ponudbenim in stavbenim pogojem, se ne bo oziralo.
C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico izbrati si med ponudniki ne glede na visokost podane ponudbe in ne da bi navajal za to kake razloge, tistega, ki najbolj jamči za pravilno izvršitev del.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 5. junija 1908.
v Ljubljani
priporoča sledeče
1304 12-7
primerne deloma « tudi za darila
prvoobhajancem:
Šolski molitvenik	spisaidr.Gregorij
Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče :
Trpežna vezava z rdečo obrezo...............K —'80
» zlato , ................ 120
gg Večno življenje.
.	To mrtlHiionl/ i rt n o m nmnn
BK
Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja, gimn. kateliet v Ljubljani. Ta inolitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini.
Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1'20
» zlato „ ............. 1-60
L- Rnrfn Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in 1 Ul K OUgUa Cerkvenega molitvenika.
To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko.
Cena z rdečo obrezo...................K 1'20
. » zlato „ .................... 1-bO
Bogu kar je božjega. Spisal župnikjtift S. Finžgar.
To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki.
Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske:
Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........KI'—

2 : umetno usnje, vatirane platnice
3: šagreno usnje, zlata obreza............
4: fina teletnina, „ „ ....... ....
5: naj no veja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišiml utisi. Na teh vezavah jc neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno 6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba..............
1-80 2-20
3-
4-80
4'60
Voditelj v srečno večnost
Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom.
Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2'—
Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.......... 2 60

i* III. fc^
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
xxkxxmxxxxxzxixxH
•Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIV
i" Zak in Laška
priporoča svoje isbeirno pivo. — Specialiteta: ySahfatoi** (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). mmmmm	^o dam 5pr*)*m<3 r«$teurat«r »JCeredncg«	g. l(rži£*iiR. (TtUfon št, 82.)