Stev. 120.
Trst, v torek 30. aprila 1912
!TečaJ XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
jMU «J> ne dol jab la p-azslklh ob 5., ck ponedeljkih »k 9. zjutraj.
F" of-r- ni i finaj^f. »• podajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih »ok Mm^aiti in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra. PoHtoj^nBa^i, Habrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov* S čir.;, Dornbcrg-* itd. Zastarele S te T. po 5 nvč. (10 stafc.) "»•LA3I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v šlrokotti 1 rolac*. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. »m.
rartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po j&O at. mM. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Aidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-tc—oj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravt »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo Ni tožljfvo v Trstu.
CPINO ST
Glasilo političnega društva „Edinosti za Primorsko.
„V eđintgH jt moif
NAROČNINA ZNAŠA
m Ottle Mo 24 K, pol leta n K, 3 mesece 8K;u
rofte brez dopoalaaa naročnine, se nprava ne odra. fKMtatu M	Is4<inj« „BDZSOSTT* «U»» i mm-
MU Ut* Krn 5-2O, it p«l ista Krta 3 IO. Tdopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak*-
vaaa pisma m »preje«a|e la rekspisi se o« vnSaJ«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo
UREDNIŠTVO : «floa Giorgio Ga^ttl 20 (Nsrođai icn). Iwijate^in odgovorni uredaik ŠTEKAN GODINA. Lm^vaik. konaoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „tdiocaa", vpisana aadmga z omejenim porodom v Truta, akioa
Giorgio Galatti itev. 20. PeStn o-braaltirtSrH raftin Štev. 841-652. TEtFFOfl II H-57
BRZOJflUNE UE5TI.
Občinske volitve na Dunaju.
DUNAJ 29. (Izv.) Danes so se vršile občinske volitve iz II. razreda. V celi volilni dobi }e bil današnji dan najvažnejši. Volitve so se vrštie danes pod najhujšim terorizmom. Občinstvo pa je pričakovalo z največjo napetostjo izid volitev. Listi so izdali večkrat posebne izdaje o volilnih rezultatih v posameznih okrajih. Volilo se Je v vseh •krajih. — Zasesti je treba 78 mandatov, od teh pa so bile danes le volitve 48 mandatov.
Splošnega vtisa in pregleda se še ne more doseči, ker je potreba še neštevilnih ožjih volitev.
V kolikor se da volilne rezultate sedaj ob 10. zvečer pregledati, je definitivno zasedenih 34 mandatov, kateri so ostali v rokah krščansko socijalne stranke. Za 14 mandatov pa so potrebne ožje volitve, pri vseh katerih so udeleženi krščanski soci-jalci. — Za 6 mandatov se imajo boriti krščanski socijalci z nemškimi liberalci, za drugih 6 pa z nemškimi radikalci. Glede dveh mandatov se bodo morali boriti s takozvano samostojno krščanskosocijalno opozicijo.
Krščanski socijalci so pri volitvah uprizorili več goljufij, tako je v 8. okraju p r i-š e I o b 9.30 dopoldne prvi mrtvi v o-lilec na volišče.
Rezultat volitev.
DUNAJ 29. (Izv.) V kolikor je sedaj ob 10.30 mogoče pregledati volilne rezultate današnjih volitev, so isti izpadli sledeče:
v I. okiaju je izvoljen krščanski so-eijalec,
v II. okraju izvoljena 2 krščanska so-cijalca; potrebna pa je ožja volitev med 2 nemškima liberalcema in 2 krščanskima socijalcema. Vendar pa v tem okraju še ni do te ure končan skrutinij, ker se je moral ponoviti vsled neke formalne napake v štetju.
v lil. okraju: Izvoljen 1 krščanski socijalec. Ožja volitev med 4 nemšk;mi radikalci in 4 kršČ. socijalci.
IV.—VIII. okraj: Izvoljeni krŠčanskoso-cijalai kandidati.
IX.	okraj: Ožja volitev med 4 krščanskosocijalnimi kandidati in 4 nemškimi liberalci.
X.—XV.	okraj: Krščanski socijalci Izvoljeni.
XVI.	okraj: Ožja volitev med dvema oficijelnima kandidatoma krščanskosocijalne stranke in dvema kandidatoma neodvisne krišaaskosocijalne opozicije. Zadnja dva podpirajo nemški radikalci.
XVII.	okraj: Izvoljen krščanski soci-
Jalec.
XVIII.	okraj: Trije krščanski socijalci izvoljeni. Ožja volitev med 1 nemškim radi-kalcem in 1 krščanskim socijalcem.
XIX.	okraj: Ožja velitev med kišČan-skta socijalcem in nemškim rndikalcem.
XX.-XX.	okraj: Krščanski socijalci iz-
V olj <mi.
Končni rezultat.
DUNAJ 30. ob 1 ponoči. (Izv.) Včeraj ob 9 zvečer je izšla posebna izdaja „N. Fr. Prosse", ki je poročala, da sta bila že pri včerajšnjih volitvah v II. okraju (Leopol dstadt)
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalief de Maison Rouge).	80
Haaaa is časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star.
Bilo bi treba združenih sil, ko bi hoteli odpraviti Maurica iz te hiše; toda upanje ga je tiralo za seboj kakor na vrvici.
Pričeli so poizvedovati v okolici; vstavljali so mimoidoče ženske, preiskali hodnike, toda brez uspeha. Bila je že ena popolnoči. Maurice je bil kljub svoji orjaški moči skoro ohromel od trudnosti.
Lorin je vstavil nekega izvoščeka, ki je ravno vozil mimo, in potegnil za seboj Maarica, ki mu je sledil brez odpora. Dospela sta do Mauricevega stanovanja, ne da bi bila spregovorila besedice. Ko je Maurice stopil z voza, je bilo čuti, kako se je odpiralo okno njegovega stanovanja.
,Ah, dobro/ je dejal Lorin „pričakujejo te, sedaj sem mirnejši. Potrkaj."
Maurice je potrkal, vrata so se odprla.
izvoljena dva nemška liberalca. To vest je tudi potrdil volilni komite nemške liberalne stranke. Uradno pa seje takoj razglasilo, da Je bil prvi skrutinij zaradi neke form. napake razveljavljen in se mora skrutinij še enkrat ponoviti. Drugi skrutinij Je končal svoje delo ob 11 30 ponoči. Rezultat ponovnega štetja pa je bil, da sta bila včeraj v resnici izvoljena dva nemška liberalca v II. okraju.
Konečni rezultat je torej sledeči: 32 krščanskih socijalcev definitivno izvoljenih, 2 nemška liberalca definitivno izvoljena in 14 ožjih volitev med krščanskimi socijalci na eni strani in nemškimi radikalci, nemškimi liberalci (a 6) ter neodvisnimi krščanskimi socijalci (2) na drugi strani.
Položaj na Ogrskem.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 29. Današnji ogrski zbornici se je predstavil Lukacsev kabinet. Takoj po prečitanju kraljevega pisma glede imenovanja novih ministrov je povzel besedo ministrski predsednik Lukacs ter zbornici razvil obširen vladni program, ki se deloma krije z onim grofa Khuen-Heder-varya. Lukacs Je omenjal uvodoma razna gospodarsko-polltična vprašanja, poudarjal dalje nujno rešitev brambne reforme ter izjavil, da njegova vlada prevzema obveznosti glede uvedbe volilne reforme, ki Jih Je dal že prejšnji ministrski predsednik. Volilna reforma ima za podlago princip splošne, enake in tajne volilne pravice. Ta reforma pa naj odgovarja tudi opravičenim zahtevam razvitejših družabnih slojev in pa enotnemu nacijonalnemu značaju ogrske države. V na-daljnem svojem rogramatičnem govoru je ministrski predsednik Lukacs omenjal
dogodke na Hrvatskem ?n je izjavil, da on obžaluje, da je nastala stagnacija v razvoju razmer na Hrvatskem in v Slavoniji. Današnji dan ni primeren se s tem vprašanjem obširneje baviti, vendar mora pripomniti, da glede umešavanja, ki je je uprizoril avstrijski parlament, ob mirnem času z vso točnostjo in odkritosrčnostjo ugotovi stališče ogrske vlade nasproti avstrijskemu umeŠavanju v ogrske politične razmere.
Izjemno stanje na Hrvatskem mora to-1 liko časa trajati, dokler obstojajo na Hr-1 vatskem nevarne struje. V trenotku, ko prenehajo te nevarne struje in se to pokaže nele v besedah, ampak tudi v dejanjih, bo izjemno stanje na Hrvatskem brezpredmetno. (Ogri živahno ploskajo ministrovim ! besedam ?) Če imajo naši hrvatski sodržavljani svoje posebne nadloge, tako naj o teh posebe razpravljajo. Mi bedemo, kar je bil vedno na podlagi „unije" slučaj, njim vedno naklonjeni in blagohotni, toda ta gravamina (težave) se morajo tukaj v tej hiši rešiti.
Zatem je ministrski predsednik pl. Lukacs obširneje preciziral stališče vlade glede
volilne reforme.
izvavil je, da Je vlada odločena volilno reformo v takem slučaju zbornici predložiti, da se zamorejo prihodnje volitve že vršiti na podlagi novega volilnega zakona. Ugotovljenega zakonskega načrta pa vlada sedaj ne more predložiti, pripravljena pa je zbornici naznaniti vodilna načela k volilni reformi, pri kateri sta dva predpogoja mero-dajna: vpliv inteligentnih slojev mora biti zagotovljen, na drugi strani pa mora biti
tudi ohranjena enotnost narodnega značaja j na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Ta ogrske države.	turška vest je, kakor navadno, v vseh po-
pri tem pa je ministrski predsednik drobnostih kriva. Res je nasproti temu, da zagotavljal, da to absolutno ne pomenja kak) so dne 23. t. m. številne, iz mnogo tisoč korak sovražnosti nasproti državljanom ne-»mož obstoječe turško arabske množice močno
madjarskega jezika. Tudi ti bodo v enaki in pravični meri deležni dobrot volilne reforme.
Ministrski predsednik upa nadalje, da mora biti število mandatov, ki bodo na razpolago, za sedaj omejeno v razmerju številnosti dotičnega ljudskega razreda. Glede tega pa nima on Še nobene določene ideje. Edino to more zagotoviti, da postavi reformo na popolnoma demokratično podlago. Z ozirom nato, da pridejo po novi volilni reformi v zbornico še nezaupljivi elementi, je tudi že sedaj obenem z volilno reformo potrebna reforma zborničnega pošlovniika.
Slednjič prosi Lukacs zbornico, da ga podpira v njegovem dtlovanju in izjavlja, da z vsemi močmi želi pripraviti zbornico k rednemu delovanju. (Pohvala! Khuen-He-dervary, ki se je nahajal med poslanci, mu prvi častita.)
Zbornica je na predlog predsednika Navaya sklenila, da začne z debato o pro-gramatični izjavi Lukacseviše le v prihodnji seji, ki bo sklicana po končanem zasedanju obeh delegacij na Dunaju. — Nato se je nadaljevala debata o brambni predlogi.
Podržavljenje ljubljanske policije.
LJUBLJANA 29. (Izv) „Slov. Narod" poroča, da je s sigurnostjo pričakovati, da se s 1. januarjem 1913. podržavi ljubljanska policija. Na intervencijo župana dr. I. Tavčarja in dež. glavarja dr. I. Susteršiča je osrednja vlada od letnega prispevka, ki ga bo morala Ljubljana plačevati za vzdrževanje policije, toliko odnehala, da bo Ljubljana plačevala za državno policijo 80,000 K.
Zopet nova cuvajščina.
ZAGREB 29. (Izv.) Kraljevi komisar Čuvaj Je stavil na akademični senat zagrebške univerze zahtevo, da se mora upokojiti znamenitega hrvatskega zgodovinarja dr. K 1 a i ć - a, ker je javno in ostro kritiziral komisarijat na Hrvatskem. Senat je Cuvajevo zahtevo odklonil in odločno izjavil, da nikdar ne izpolni take zahteve.
Pričakujejo, da Čuvaj nastopi s strogimi represalijami proti akademlčnemu senatu zagrebške univerze.
Italijansko-turška vojna.
napadle naše pozicije pri Bu-Kamezu, ki so pa sovražnika, ki je imel zelo velike izgube, po hudem boju pognale v beg.
Turško vojno ministrstvo dalje javlja, da so v nekem boju pri Tobruku v noči od 22. na 23. tek. m. Italijani imeli 40 mrtvih in da so Turki uničili dva itali|anska oddelka naša strojnih pušk in en reflektor.
Tudi v tem slučaju je nasprotno resnično. V omenjenem slučaju sta na naši strani le dva vojaka dobila podplutbe, do-čim materijal ni trpel nikake Škode. Sovražnik pa je nasprotno bil prisiljen, da se Je moral umakniti in se razkropiti, pustivši na bojišču razno orožje, mejtem ko so sledovi krvi pričali o njegovih nemalih izgubah.
Dardanele ostanejo še zaprte.
CARIGRAD 29. Listi javljajo, da je včerajšnji ministrski svet sklenil, da se Dardanele odprejo šele tedaj, ko italijanska eskadra zapusti Arhipel. Pogodbe dajejo vladi pravico, da sme ukreniti vse, kar se ji vidi potrebno v obrambo. Konečni sklep se stori v prihodnji seji ministrskega sveta, ki se vrši po današnjem razgovoru s poslaniki.
ParišKi apaši.
Policaji — člani častne legije.
PARIZ 29. (Izv.) V prihodnjem ministrskem svetu bo minister za notranje zadeve predlagal, da se podeli vsem, pri včerajšnjem obleganju banditskega skrivališča v predmestju Choisyleroi ranjenim policijskim uradnikom — križ častne legije.
Pogreb Jouinov.
PARIZ 29. Danes je bil pogreb policijskega podš^fa Jouina, katerega je ustrelil voditelj banditov Bonnot v trenotku, ko ga je hotel aretirali v njegovem skrivališču pri branjevcu Gauzyu. Jouinovi vdovi je vlada začasno odkazala 10.000 frankov podpore.
Jouinov pogreb se je vršil na stroške pariške mestne uprave.
Artilerija proti Bonnotu.
PARIZ 29. (Izv.) Dodatno danes poročajo listi, da se je obleganja hiše anarhista Duboisa udeležila tudi — artilerija. Na lice bojišča v predmestju Choisyleroi je bil nam-
„Lahko noč," mu je voščil Lorin, „jutri zjutraj me počakaj, pojdeš z menoj."
„Lahko noč," je dejal Maurice ravnodušno, in duri so se zapahnile za njim. Na prvih stopnicah je srečal služabnika.
„Oh, občan Lindey," je vzkliknil poslednji, „kako vznemirjeni smo bili radi Vas."
Beseda „smo" je vzbudila Mauricevo pozornost.
„Vi ?" je dejal.
„Da, jaz in mala dama, ki Vas pričakuje."
Maurice je v svoji nevolji menil, da ga Lorin vleče s kako zvijačo za nos; zato je naročil služabniku, naj damo odslovi.
Služabnik je hotel ubogati, toda takoj je zopet postal in dejal:
„Ah, občan, ni prav, kar delate ; mlada dama je itak že žalostna, in moj odgovor jo pritira Še v obup." „Toda, kdo je ?"
„Občan, nisem videl njenega obraza, zavita je v plašč in plaka: to je vse, kar vem."
„Plaka I" je pripomnil Maurice. „š* se nahaja človek na svetu, ki se tako zanima zame, da ga vznemirja moja odsotnost."
Kje ]e italijanska eskadra?
CARIGRAD 29. Poročila listov o gi-	reč poklican tudi oddelek artilerije z dvema
banju italijanske eskadre si nasprotujejo,	topovoma. Artilerija pa ni imela prilike sto-
Glasom „Tanina" so videli le eno torpe-	piti v energično akcijo, ker so ženljski vo-
dovko na obrežju vilajeta Smirna. Drugi	Jaki dobro izvršili svojo nalogo. Artilerija je
listi trde, da italijanska eskadra križari v	zavzela samo primerno pozicijo in nameri'a
Arhipelu, na obrežju Karamonije.	svoje topove na hišo banditov, pripravljena
RIM 29. „Agenzia Stefaqj" Javlja: Po-	vsak trenotek otvoriti „ogenj-, ročilo nekaterih listov, da se Je italijanska Podrobnosti o Ponnotovi smrti, eskadra pojavila pred otokom Kios, Je brez pARIZ 2g ) Bandit Bonnotf ki se
vsake podlage.	je navadno izdajal za šoferja, je dobil pet
Italijani vedno zmagujejo, samo naprej	strelov v glavo. Tekom obleganja je tudi
ne morejo.	policijski prefekt Lepine nanj oddal dva
RIM 29. (Agenzia Štefani). Nekateri dunajski listi neki reproducirajo komunike turškega vojnega ministra, da je dobil iz Tri polisa poročila, da sta dva italijanska polka, ki taborita v utrjenih stražnicah v Bu-Kamezu, napadla Tuzlo, a sta morala bežati, pri čemur so Jih Turki in Arabci pognali za okope. — Italijani da so pustili
In stopal je za služabnikom po stopnicah.
„Tu je, občanka, tu je i" je vzkliknil poslednji in planil v sobo.
Maurice je vstopil za njim. V kotu svojega salona je uzrl neko trepetajočo žensko, skrivajočo svoj obraz v blazine. Stresla se je in krčevito hropela. Z znamenjem je odslovil služabnika in stopil k mladi ženski, ki je vzravnala glavo.
„Genevieva I" je vzkliknil Maurice, „Ge-nevieva pri meni, moj Bog, ali sem znorel!"
„Ne, ne, Vi ste še pri čisti pameti, prijatelj," je odvrnila mlada ženska. „Obljubila sem, da postanem Vaša, ako rešite viteza iz Rdeče hiše; rešili ste ga, evo me, tukaj sem in pričakovala sem Vas."
Maurice ni razumel smisla teh besed, stopil korak nazaj, Žalostno pogledal mlado žensko in dejal z mehkim glasom:
„Genevieva, Genevieva, Vi me torej ne ljubite ?"
V Genevievinih očeh so se zasvetile solze, ozrla se je v stran, se naslonila na sofo in jela bridko ihteti.
„Ah," je dejal Maurice, „saj vidim, da me ne ljubite več, Genevieva; morda me celo sovražite, ko ste tako obupani."
strela iz svo|ega Browninga. Zadel ga je bil v glavo. Nadalje je bil Bonnot težko ranjen v srce in spodnji del telesa. Vso obrambno akcijo Je skoro vodil on sam. Ni se plašil žvižgajočih krogelj Iz pušk orožnikov, ves divji je stal pri neki večji odprtini in neumorno streljal proti svojim sovražnikom. Njegov Brovvnig je bil ves okr-
Te Mauriceve besede so izražale toliko navdušenja in bolesti, da se je Genevieva vzravnala, ga prijela za roko in mu dejala : „Moj Bog! on, ki sem ga smatrala za najbeljšega, bo torej vedno sebičen."
„Sebičen, Genevieva, kaj hočete reči s tem ?"
„Vi torej ne razumete, da trpim ? Moj soprog na begu, moj brat izgnan, moj dom v plamenih, vse to tekom ene noči I"
Maurice je poslušal, ves očaran, kajti naj je divjala v njem še taka strast, priznati si je moral, da mora vzbuditi taka množina nesreč bolesti; zato je navdušeno vzkliknil:
„Prišli ste torej, tukaj ste in nikoli več me ne zapustite 1"
Genevieva je trepetala. „Kam naj grem?" je odvrnila z grenkobo. „Ali imam pribežališče, streho, kakega drugega zaščitnika ? Oh 1 besna in divja sem stopala čez most, Maurice, in ko sem bila na njem, sem se vstavila in opazovala, kako je bučala kalna voda mimo stebričev; to me je vabilo, to me je očaralo ... tukaj sem si, dejala, tukaj, »ibGŽica, je pribežališče zate, tu najdei mir in po-zabljenje."
(Dalje.)
Sitan II.
5EDINOSTc it. 17,0.
V Trsta J;ie 30. aprila
vavljen. Ko je po bombardiranju policija rezis'<a\ala po razvalinah hiše je našla poleg Bonnotovega Browninga, še dva druga ■ab:isana in eno nabasano pištolo. Zraven je ležalo 20 zabojčkov patron.
Med Bonnotovimi papirji so našli tudi njegov testament, v katerem pravi med drugim: „Jaz sem slaven mož. Slava trobenta »oje ime po celi zemljski kroglji*. Zraven op roke so tudi našli še listnico s 460 fr. in na napačno ime se glaseče legitimacije. Kako so se banditje med seboj sporazumevali ?
PARIZ 29. (Izv.) Na jako premeten in prefrigan način so banditje vodili svojo medsebojno korespondenco, ki je vso ban-ditsko organizacijo hitro in povsod informirala o vseh korakih pariške policije. Kakor je sedaj policija dognala, so si banditje dopisovali v malih inseratnih oddelkih raznih večjih pariških listov potom Šifer.
Pri včerajšnji ataki na Duboisovo hišo težko ranjena policijska nadzornika se borita s smrtjo, težko da okrevata.
„Živel Bonnot lu
PARIZ 29. (Izv.) V predmestju Vivier je policija aretirala pariškega roparja Sato-ryja v trenotku, ko je na ulici vzkliknil: „Ži el Bonnot! — Satory je nato v zaporu izvršil samomor.
Pariško časopisje.
PARIZ 29. (Izv.) Včerajšnje senzacijo-nelno krvave dogodke v predmestju Choisy le rol pariška javnost z napetostjo zasleduje. Listi prinašajo o dogodkih točne in dolge popise, slike glavnih anarhistov in fotogra-fične posnetke glavnih momentov bombardiranja.
Pri Bonnotu so tudi našli več slik višjih policijskih urednikov.
Policija mrzlično zasleduje drugega banditskega poglavarja Gaunierja, ki je še pravočasno ušel.
Boj anarhistom.
vali za to posebno plačo, a županje naj med tem menda — nadzorujejo šume!
Lepa zamena zares.
Razstavi živine 4. In 6. maja letos.
V eni zadnjih številk tega cenj. lista sem napisal nekaj vrstic o živinoreji in pozival živinorejce na delo za povzdigo blagostanja kmeta trpina.
Danes še sledeč:
Dne 4. maja bodi praznik SežanŠčini, 6. pa Komenščini!
Oba dneva bodita mejnika novi dobi. Kar uspeva v naprednejših deželah in državah, to mora tudi pri nas.
Holandci in Danci so ponosni na svojo govejo živino. Isto je na Skandinavskem poluotoku, Angleškem itd. Kak pomen ima to za imenovane kraje? To so bogati kraji, to so drŽave, ki danes z samozavestjo gledajo proti jugu in vzhodu Evrope, kjer leži napredek za pečjo. Po teh deželah se šopirita namesto njega nevednost in nazadnja-štvo, da se Bogu smili. Kdo je dvignil imenovane dežele ? Želja po napredku, ogromne žrtve gmotne kakor duševne, združene z neupogljivo voljo za dosego ideala — to je premagalo vse ovire la danes je tam kmet gospod, pri nas pa leze v propad.
Kmetovalci! Rekel sem, da bodita oba dneva mejnika novi dobi. Glejte, da bo to res.
Zato udeležite se razstave I Odložite vse pomisleke za nekaj časa in hitite v razstavo s svojo živino! Saj imate tudi upanje, da prejmete kaj nagrade. Vsi seveda ne morejo tega doseči, toda marsikomu pade lahko kaka krona v žep, in pa ponos, biti odlikovao, i to je tudi nekaj. Kdor tega ne doseže, spozna Šele tam, primerjaje svoje z drugo živino, katere napake mu treba odstraniti, da doseže večjo popolnost.
Razstava je praktična šoia, kjer Človek
z lastnim opazovanjem doseza, česar mu ne PARIZ 29. Nekattri listi odločno zah- daja nobena knjiga. Dandanes ne zadostuje,
da je človek priden in da ima doma lepo gospodarstvo — zdaj mora ven iz hiše! Pokazati mora praktično kaj zna, ker edino rek „Exempla trahunt" velja, verba movent je le prazna fraza.
Sklepam z željo, da letošnji razstavi prekosita vse dosedanje in da se približata zelo popolnosti na polju živinoreje. V to pomozita Bog in sreča junačka.
Vivat, crescat, floreat umna živinoreja tudi po naših skalnatih kršnih tleh! X.
tevajo od vlade, da ukrene stroge odredbe proti anarhistom. Danes je baje pariška policija napravila nad 100 hišnih preiskav v Parizu in njega okolici, zlasti v južnih predmestjih, kjer je imel Rounot mnogo znancev, prijateljev in zaupnikov.
Podpora v lajšanje bede.
Kdo naj izvrši določena javna dela?
(Dopis.)
Kakor znano, je vlada stavila hrvatsko-slovenskim občinam političnega okraja Ko-perskega na razpolago 250.000 K podpore za blaženje bede.
C. kr. okrajno glavarstvo v Kopru je vled viših nalogov sklicalo v Koper konferenco, sestoječo iz poslancev v državnem zboru, dra. Laginje In profesorja Mandića, in županov dotičnih občin, da določijo, na kak način se ima podpora razdeliti in kako jo je uporabiti.
Na tej konferenci je izjavil g. c. kr. okrajni glavar, da je podpora že razdeljena — koliko ima dobiti vsaka občina — ter da ne preostaja druzega, nego določitev načina, kako in v kaj je uporabiti podporo.
Sklenjeno je bilo jednoglasno, da je iz-vedenje del poveriti županstvom, oziroma Županom, ki naj sestavijo odbore iz najin-teligenlnejih oseb in te odbore prijavijo c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Sklepi, storjeni na konferenci, pa niso biii — izvzemŠi enega — vzeti v obzir. Iz kakega razloga, ne vemo. C. kr. okrajno glavarstvo menda ni imelo zaupanja v županstva, oziroma župane in zato tudi ni poverilo izvršenja del njim, marveč svojim osebam, n. pr. c. k. gozdarjem, ki Imajo uporabiti gozdarsko osobje za nadzorovanje. C. kr. okrajno glavarstvo opravičuje menda to svoje postopanje s tem, da so taki iiucije strokovnjaki, ter da bodo dela izvedena od empirikov, to je ljudi, ki imajo izkustva, ker se često bavjjo s takimi deli.
Res Čudno: gozdarsko osobje je naenkrat postalo strokovnjaško za gradnje cest in izvajanje popravljanja občinskih poti — in to samo zato, ker je to osobje v c. kr. službi! Kakor da ni v nijedni hrvatski, oziroma slovenski občini, razun c. kr. gozdarjev, strokovnjakov za popravljanje poti!
Nerazumljiva je tudi dvojna mera. V Italijanskih občinah je izvedenje del poverjeno županstvom, v hrvatskih, oziroma slovenskih pa ne! Nerazumljivo je tudi to, da se sklicujejo konference Koper, ako se sklepov te konference ne misli izvajati!
Opozarjamo naša poslanca, ki sta na konferenci predlagala, da se dela poverijo županom, da se c. kr. oblasti — da-si je bil njiju predlog jednoglasno sprejet — niso ozirale na to ter da so izvršenje del poverile ljudem, ki so pač sposobni paziti, da kako deblo v Šumi ne bo vkradeno, nikakor pa ne za nadziranje popravil javnih poti. Gospoda poslanca naj proti takemd postopanju pravočasno ukreneta potrebne korake, da ne bo podpora potrošena, a poti Še v slabšem stanju, nego so sedaj.
Mesio da bi vršili svojo službo, bodo gozdarji nadzorovali ta dela in bodo dobi-
Črnagora in vojna,
„Salzbuiger Volksblatt" prinaša daljši interwiew svojega po Črnigori potujočega urednika s črnogorskim kraljem Nikole. O stališču Črnegore v italijansko-turški vojni in o sedanjem položaju na Balkanu se je kralj kratko izjavil, da že od začetka vojne, čim je Italija proglasila ohranitev status quo na Balkanu, je stremita Črnagora za tem, da se konflikt, ne razširi na Balkan. To stališče varuje Črnagora še sedaj, čeprav je Italija s 3vojo pomorsko akcijo pred Dardanelami zelo razburila ljudske mase na Balkanu in je situacija s tem bila zelo poostrena, jaz bom s svojo vlado vztrajal na stališču, da ohranim narod v mirnem razpoloženju, ker sem trdo prepričan, da je mir najboljši porok ,za razvoj in procvit Črnogore. Razmerje Crnogore do Turčije se bo gibalo v taki smeri, kakor razmerje velesil, ki so na Balkanu zainteresirane. Upam, da kmalu sklenete obe bojujoči se državi časten mir.
JSsfiS
Dfln
snuju
ffiffiS
jnmift
300 umot vorov ! Vstopnina 30 in 20 vin. Slikarska šola. — Prospekt v razstavi.
Domače vesti.
Naše gledališče in — Ljubljana. —
Uspeh, s katerim se je zaključila letošnja naša gledališka sezona, je vz^ud 1 marsikje, zlast; pa v Ljubljani precej pozornosti, ki pa se te izpremenita naravnost v osuplost, ko so čitali, da je tržaško gledališče angažiralo nekaj najboljših moči ljubljanskega deželnega gledališča, ko so izvedeli, da so angažirani za tržaški „odrič- gospa in gospod Iličič ter gospica Thalerjeva.
Verjamemo, da nekoliko peče gotovo gospodo v Ljubljani,^ da jim oni Trst, ki so ga gledali vedno nekako odzgor dol, odvzema najboljše moči, ko jim oni sami ne morejo zagotoviti niti tega, ali bo «ploh v prihodnji sezoni kaj gledališča v Ljubljani aH pa nič. Da? malo bridko Je gotovo to dejstvo, toda ob razmerah, ki vladajo v Ljubljani, je pač to popolnoma umljivo in so morali biti gospodje pripravljeni na to, da pride kaj takega. Toliko tej gospodi, ki nai je !e prepričana, da nikjer ni zapisano, da bi tudi Trst moral propadati, ako propada Ljubljana, \ pač pa ravno nasprotno, da Trst raste in bo rastel vkijub propadanju Ljubljane. Zakaj je tako in ne drugače, vedo gospodje v Ljubljani in vemo tudi ml.
Omenimo naj le še, da se je pridružil ostalim ljubljanskim nezadovol/ležem glede j na napredek našega gledališča tudi „Slove jnec", ki v svoji sobotni števiki piše ta-j kole:
„Za prihodnjo sezono sta angažirana na slovensko gledališče v Trstu g. Iličič in gdč. -Thalerjeva iz Ljubljane. Prihodnje leto se bo bolj gojila opereta. Tega bo vesel najbolj blagajnik dramatičnega društva, slovenska umetnost pa od operet, zlasti Če se bodo uprizarjale tako, kakor so se nekatere, n. pr. „Amaconke" letošnjo zimo, nima In ne bo imela nobene koristi. Z operetami se tudi umetniški čut občinstva ne izobrazuje, ampak samo kvari. Zdi se, da prevladuje pri sedanjem odboru dramatičnega društva struja, katera ima gledališče za nekak „kšeft*, ne pa zavod za umetnost in izobrazbo estetskega čuta občinstva".
„Slovencu" le kratek odgovor: Ljudem, ki so v svoji političnostrankarski strasti upropastili ljubljansko deželno gledališče, njim, ki jim je po svoj čas v kranjskem deželnem zboru padlih besedah višek umetnosti kak „Boj s petelinom in kes* na kakem zagorskem skednju, ali pa morda kak „Dimež, strah kranjske dežele", njim pač odločno odrekamo ne samo pravice, temveč tudi zmožnost, da bi sodili o umetniških ciljih in uspehih našega gledališča. Če se jim je posrečilo ugonobiti deželno gledališče v Ljubljani, ne posreči se jim to pri nas v Trstu, in le prepričani naj so, da ne bomo hodili njih vpraševat sveta, kako naj izbražujemo umetniški čut našega občinstva, njih, ki so smrtni sovražniki prve in glavne prosveti-teljice tržaškega slovenstva in potemtakem sploh naše narodne izobrazbe, naše Družbe sv. Cirila in Metoda!
Na očitanje, da hočemo delati z našim gledališčem, z našo opereto „kšeft", pa naj odgovorimo ie toliko, da je imela letos, ko smo imeli prilično dobro opereto, samo ena dramska predstava slab gmoten uspeh, torej slabo udeležbo, dočim jih je bilo lani, ko ni bilo operete, takih dramskih predstav več ko deset. Opereta je torej privedla tudi drami lepo Število novega občinstva.
Na tihem naj tudi povemo i „Slovencu* i vsem drugim „nezadovoljnežem", da an-gažma dramskega osobja za prihodnjo sezono še ni zaključen in da bi že danes lahko omenili nekaj imen, ki bitudi povzročila nekoliko osuplosti v središču Slovenije, njeni prestolnici beli Ljubljani, ki postaja res čim dalje tem daljša — vas.
Promocija. Akad. društvo „Ilirija" v Pragi naznanja, da je bil njega starešina, g. pravni praktikant Franjo Šalamun, na staroslavni češki Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi danes v torek promoviran doktorjem prava.
Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je bil pogreb gosp. F r a n a P r e s e 1 - j a, c. kr. poštnega poduradnika. večletnega veterana in zastavonose.
Pok. Frane je več časa bolehal in je izdihnil svojo dušo v Magdalenski bolnišnici.
Pri pogrebu se je videlo, koliko prijateljev je imel pokojnik. Ako tudi ni bila njegova smrt razglašena potom tiska, je vendar veliko kolegov in znancev z veteransko godbo na Čelu spremila pokojnika do cerkve sv. Jakoba in od tam več oseb na pokopališče k sv. Ani.
Frane je bil pošten narodnjak, vesele naravi in priljubljen v vsakem društvu. Do zadnjega si je obranil svoj dobri umor! — Bodi pokojniku zemljica lahka.
E. K.
Stavka krojačev. Vsled naše petkove notice o stavki krojačev sta nas napadla toliko „Lavoratore", kolikor „Zarja". Ker pa stvarnega nista vedela kaj povedati, so morali na pomoč krumirji, s katerimi sta nas počastili obe socijalistični glasili. Odkritosrčno rečeno: mi smo bili na to pripravljeni že prej, ker poznamo predobro staro znano taktiko socijalnih demokratov, ki obkladajo s krumirjem vsakogar, ki ne odobrava slepo in brezpogojno vsake stavke, katero se zljublja dekretirati gospodom par-don : sodrugom — v delavskem domu. Zato nas pušča očitanje krumirstva tudi topot povsem hladne. Res je, da je predsednik shodov Slovenec, kateremu so dali v roke zvonec, da zvoni in opozarja domaČe delavce, naj poslušajo „befele", ki jim jih bodo dajali regnikolski govorniki. — Pa še nekaj druzega je. Sam je odšlo kakih
lid^rni z drugimi, temveč smo ji.n ie sve" tovali, naj premislijo, če ne bi bilo bolje, da se pogodijo z gospodarji brez ozira sa razne kalabreške proroke. Pravice, da gogo-rimo svoje mnenje, pa si ne puščamo kratili od nikogar in tudi ne od gospodov v delavskem domu.
Socijalni demokratje terorizirajo slovenske zidarje. Z ozirom na vest pod t-m naslovom, prlobčeno v „Edinosti" od nai-nole sobote, nas prosi g. Mevla, paj vest popravimo v toliko, da on nikogar ne s3i, da mora biti organiziran pri socijalni demokraciji. Delavca, o katerem je govori v omenjeni notici, je on — g. Mevla — le vprašal po delavski knjižici, a ne po tem, je-li organiziran pri socijalni demokraciji? Njema da je vseeno, če je kdo organiziran pri socijalni demokraciji, N. D. O., ali kjer hoče In zahteva od delavca, ki ga je sprejel v delo, le, da se izkaže z delavsko knjižico.
To izjavo gospoda Mevle podčrtujemo še posebno in opozarjamo nanjo zlasti naie zidarje.
Zrakoplovec VVidmer in — TrŽa-čani. — Včeraj smo imeli priliko govoriti z zrakoplovcem Widmerjem o njegovem poletu iz Trsta v Benetke. Ne rečemo ravno, da bi bil napravil na nas g. Widmer vtis, kakor da bi bil morda potrt zaradi neuspeha svojega poleta v Benetke, kajti uspeh je bB to, in sicer res lep uspeh i glede na hitrost, ki jo je dosegel pri svojem poletu, i glede na višino ; pač pa smo čuli iz vsega njegovega govorjenja neko trpkost, neko globoko užaljenost, kateri pa je končno go&p. Widmer tudi dal izraza popolnoma odkrito.
Resnica je, nam je pripovedoval, da je bil njegov prihod v Benetke popolnoma inaspettato", popolnoma nepričakovan, da sploh v Benetkah niso niti mislili na to, da bi prispel on s svojim aeroplanom v Benetke.
Povedal pa je tudi vzrok, in ta vzrok se nam je zdel prav tako nepričakeva«, cakor je bil nepričakovan njegov prihod v Benetke.
Slavnostim ob priliki blagoslovljeija novega „campanila" v Benetkah je prisostvovala tudi velika, na stotine, ako ne tisoče broječa množica Tržačanov. In glejte čudo: ti Tržačani, ki doma v Trstu obožujejo svojega VVidmerja, ki ne morejo prehrt-liti njegove srčnosti in podjetnosti, prav isti Tržačani so v Benetkah, povsod in vselej, kjer je bilo govora o VVidmerju, na vs« mogoče načine poniževali njegove zmožnosti, ga imenovali šarlatana, ki itak ne doseže ničesar itd. In to je bil tudi glarai vzrok, da ni nihče pričakoval njegovega prihoda, kajti, kdo naj bi pričakoval zra-koplovca, o katerem so njegovi domačiai prepričani, da ga gotovo ne bo.
Velikanska hinavščina torej tiči v vsej tej navidezni gloriji, s katero obdajajo Wid-merja tržaški Italijani s „Piccolom" na čelu, tu, doma v Trstu, ko ga v istem trenotk* drugje blatijo, kolikor ga le morejo. Widmer s svojo slovensko krvjo jim je pač vse premalo „pristen".
Gospod Widmer je bil zelo ogorč*« nad sprejemom, ki so mu ga pripravili ■« tak nekvalificiran način njegovi tržaški someščani v Benetkah, in nikakor ni kazal kakega posebnega navdušenja za tisti „italijanski- Trst, ki se sramuje svojih ljudi v tujini.
Avijatlk VVidmer v Ljubljani. Znni avijatik Widmer nameruje — nekako v mesecu maju — prirediti nekoliko p letov V ta namen pojde prihodnji Čttrtek tjakaj, da si ogleda Tivoli, kjer naj bi bil prostor za polete.
Iz Barkovelj. Prejeli smo in priobču-jemo: V nekem tržaškem listu se je nekdo pritoževal, da je moral v gostilni novega konsumnega društva v Barkovljah sil»o drago plačati jed, ki si jo je naročil, da j« plačal za par sardelfe 56 vinarjev, k čemur pa je dodal še nekak skrit poziv, naj tržaško občinstvo ne zahaja v to gostilno.
Dopisnik dotičnega lista je pač itab narodnjak, da na tak način skuša odvračati občinstvo od narodne gostilne, kjer mu ni bilo treba storiti drugega kakor pritožiti se pri gostilničarju, ali enem ali drugem odborniku, ako je natakar računal več, kakor pa je naoisano na ceniku jedi in p'jać, Id
Go-
je razobešen v gostilniškem prostoru. ,Lavcratore" je povedal, da stilničarja in društvenega odbora gotovo ta trideset stavlcujočih regni-, ne zadeva nobena krivda. Radovedni smo
kolov v Italijo, da najdejo tam dela, dokler	le, ali bi bil dotični gospod tudi t?ko zek)
traja v Trstu stavka. Mejtem torej, ko bodo	rigorozen, če bi se mu bil enak »lučaj do-
domačini v Trstu stavkali in stradali, bodo	godil v kaki italijanski gostilni, regnikoli — seveda za manjšo mezdo nego ODBOR tukaj — delali — v Italiji; ko se pa stavka novega kons. društva v Barkovijak konča, se zopet vrnejo sem, da zasedejo Upravništvo „Napredne Misli" prosi
svoja prejšna mesta. Tako stavkati je za	vse, ki so prejeli 1. številko na ogled,
regnikole vsekako ze!o komodno, ker morajo račune plačati le domačini! Mi smo se vedno potegovali za pravice in koristi delavcev in storimo to tudi v bodoče. S tem pa še nikakor ni rečeno, da moramo kar na slepo pritrditi vsaki stavki, katero de-kretirajo socijalno-demokratični teroristi in vodijo regnikoli. Sploh pa mi nismo rekli slovenskim krojačem, da ne smeje biti šo-
ki si žele, ljamo, naj
da jim „Napredno Misel" poši-se do 10. maja priglasijo kot
Sukna,
gospode in dame, in modno blag* KAREL KOCJ. .N
tovarna imkna Humpolcu (6»4k«>. Drorci franco.
T-^ B-^ —^	I Iman!? zdrav želo<*ec pas ne tišči v. želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhahaakar
' krogce z zn. Eleakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo V^iV^V^m	" probavljanje, 6 Skatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, EUatrg »t. 264 (Hrvatsko).
. i Ti
\T
'Prstu, dae 30. aprila 1912.
»EDINOST« it. 120
naročniki oziroma, naj pošljejo naročnino, da vemo za stalno določiti število natisov. Pri-glase in eventuelne reklamacije naj se naslovijo na upravnišlvo „Napredne Misli" v Krškem.
Birma v Trstu. Škof msgr. dr. Karlin
bo birraoval letos v Trstu po sledečem redu: v nedeljo, dne 19. majnika, v župni cerkvi sv. Vincencija po maši, ki se prične
komisar Keršovan mi podal nikomur nikakih podatkov o tem zaslišava-nju, najmanj pa „Piccolovim" poročevalcem.
Iz tega je pač dovolj jasno razvidno, kako neusmiljeno farba „Piccolo" svoje čitatelje s svojimi „najzanesljivejšimi" poročili.
Na krovu „Marthe VVashington" so
Stran F IT.

Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:
Va! zdrovnikl ga priporočajo.
8. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. — Telefon Št. 2201.
ob 10;_v čttrtek, dne 23. majnika, v župni i ob njenem prihodu iz Južne Amerike v Pomočnice po maši, ki se j tržaško lukov aretirali neko žensko in dva
pri sv. Justu na binkoštno j moška, ker je letel nanje sum, da trgu-začne ob jejo s Človeškim mesom. Enega so potem ponedeljek po maši, ki kot inozemca, ker je Rus, izgnali iz Av-
cerkvi D. M začne ob 10 30
nedeljo po pontifikalni maši, ki se začne ob 9, in na binkoŠtni
se prične ob 10; v četrtek," dne 30. maj- strije; dokazati pa" jim niso mogli očita-nika, pri sv. Antonu novem po maši, ki sejnega dejanja, vsled česar so jih potem iz-začne ob 10*20 ; v nedeljo dne 2. junija, pri I pustili.
sv. Jakobu po maši, ki se začne ob 9;30,| Zaradi lesne trgovine. Poročali smo
o tatvini, ki so jo izvršili v |škodo bosen-sko-hercegovske banke v njenem lesnem skladišču pod Skednjem takor^koč orga-
in v torek, dne 4. junija, pri sv. Mariji Veliki po maši, ki se začne ob 10 30.
Razpisana služba. Na c. in kr. mornarski akademiji je s 1. septembrom 1912
nizirani tatovi, od katerih so bili aretirani
popolniti mesto suplenta za zgodovino in; neki Mihael Čebul, Alojz Cizelj in Lovro zemljepis. Plača K 3680'— letno in stana-; Ogrizek. Predsinočnjim pa je bil nadalje rine K 600 — Natančnejši pogoji so razvidni ■ aretiran 39-letni Karol Comar (Komar), iz razpisa v „Osservatoru" z dne 25. t. m.jTržačan, lesni agent, ki je bil svoj čas
Koncert podružnice „Glasbene Ma- j skladiščnik pri imenovani banki, ker je na tiče" v Trstu bo v soboto, dne 4. maja! sumu, da je bil v zvezi s tatovi. Kakor se v gledališki dvorani „Narodnega doma": je izvedelo sedaj, je bilo pred časom iz-v Trstu. Sodelujejo: Gospa Mira C o s t a-; vršenih več tatvin v omenjenem skladišču peraria-Dev, operni pevec g. J o s I p: in leti sum zaradi njih tudi na aretirance. Križaj, vojaški orkester c. in kr. pešpolka; Žepne tatvine. Na Acquedotu biva-št. 32 pod osebnim vodstvom kapelnika joč elektrotehnik Adolf Kreiner se ga je g. Wetascheka in društveni mešani zbor. v nedeljo tako nalezel, da je zaspal kar Pevovodja: g. Karel Mahkota. Pri klavirju : na cestnem tlaku. Neki tiček je hotel po-g. Avg. Waschte. Spored je sledeči:	rabiti to priliko ter je Kreinerju ukradel
1.)	W. Balfe: „Ciganka", overtura j srebrno uro v vrednosti K 32. Tat pa je za veliki orkester.	! imel smolo: zalotil ga je namreč redar
2.)	a) Narodna - Dev: „Bom šel na'pri delu, ki ga je odtiral v luknjo. Tat planince....",	j se imenuje Fran Trampus, je star 31 let
b) J. Pavčič: „P l a n i n a r i c a",' doma iz Trsta in stanujoč v ulici Piccola samospeva za sopran s spremljevanjem Fornace 15.
klavirja.	I Enako sta bila Josip in Viktor Sima-
3.)	Svvendsen: „Norveška rapso-:rilli { d { 2Q let sta stanujoča v d i j a« overtura za veliki orkester	j ulici s> foarco &št l6( porabila pijan0st
4.)	a) Dr. B. Ipavic : M enih	i delavca Josipa Sartori-ja, ter mu pobrala b) P I. Cajkowskij: Arija kneza; l2& K Policija ju je hitro izsledila ter
G r e m i n a iz opere „Eugenij Onjegin",j aretirala
samospeva za bas s spremljevanjem klavirja.	-
5.)	R. Wagner: Uvod, zbor in balada j	Izpred SOdiiČa.
iz opere „Leteči Holandec", za veliki or-j	n .. .. . .
kester.	i	Peklenski stroj.
6.)	P. H. Sattner: „Jeftejeva prisega«, Znan je našim čitateljem oni dogodek za zbor, solo in orkester.	j8 peklenskim strojem v Dolini, pri čemer je
Začetek ob 8 30 zvečer točno. Konec bil poškodovan prejemnik one po zlobni ob 10. uri.	i poslane poštne poŠiljatve. Danes se vrši
Otvoritev postajališča Podhom-Vint- P? tukajšnjem deželnem sodišču razprava o gar. Dne 1. maja t. L se otvori med po-j£* *?£evi la bomo poročali o njej v jutršnji stajanama Dobrava in Bled, proge Jesenice-	_
Trst c. kr d. ž. v km 68 3 ležeče postaja-!	nril&tvftriA VAftti
lišče Podhom-Vintgar za osebni in i	UrUb*V0ne
prtljažni promet.	„Delavsko slovensko izobraževalno
Prometni časi vlakov, ki se bodo ustav- društvo" ima danes ob 7 30 odborovo sejo;
Ijali v tem postajališču, so že naznanjeni v ulica Stadion št. 19.
voznih redih.	j Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8.
Vozne listke bo izdajal čuvaj na posta- ZVeČer pevska vaja za moški zbor. jališču. Prtljaga se bo odpošiljala proti na-'pf0Sj se točne in polncštevilne udeležbe, knadnemu plačilu pristojbin.	Novj pevcl dobrodošli!
Ponovno opozarjamo bratska društva; Salonski orkester vrdeljskega „So-pevska, sokolska, kolesarska, čitalnice itd. kola" priredi v sredo, prvega inajnika ob 8. v Trstu in okolici in izven Trsta na veliko zvečer v „Narodnem domu* pri Sv. Ivanu narodno slavnost, ki jo priredi šentjakobska i zabaven večer. Na sporedu so glasbene Čitalnica dne 2. junija t. 1. Ta dan razvije točke, kuplet, burka enodejanka, prosta za-Čiialnica tudi svoj prapor. Da ta slavnost bava in ples. Vstop prost. Zabave obilo 1 izpade v čast in ponos našega naroda v j — Trstu, vabimo Vas, dragi bratje iz vseh; krajev slovenske domovine, na to veliko: narodno manifestacijo. Bratska društva, ki' bi vsled neznanja ne prejela posebnega vabila, naj se smatrajo tem potom najuljudneje vabljena. Čas prijave je do 15. m3ja, da bo i mogoče pravočasno sestaviti obširni spored.
Koledar in vreme. — Danes : Kata-: rina Sijenska, d., Samorad. — Jutri: Filip in Jakob, ap.; Žiga.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne
H- 13 3 C°. — Vreme včeraj: Deževno, i_________
Vremenska napoved za Primorsko - * v	j	« • •
Oblačno, padavine, temperatura neizpreme-i V C3.SU ZflFJiVllCriJŽl.
njeno, severnovzhodni vetrovi.
--( Vsikdar, ko si človek zeli moči, po-
Tržaška mala kronika/sebno P° boleznih v času zdravljenja, se je
Scottova emulzija
BEDRIŠKM POMEZNA SREČKO ŽELEZNIK poročena PRAGA 30. aprila 1912
TRST
Z nožem. V ulici deli* Olmo je bil aretiran 20 letni Hermin Galopin iz Tržiča, stanujoč v ulici del Pozzo štv. 2, ker je v prepiru ranil z nožem Josipa 1 Roncelja.
Vlom v ulici Stazione in „Picco-iove" farbarije. Kakor smo že poročali, J se je policijski kontrolni inspektor Titz odpeljal z dvema policijskima agentoma v Reko, kjer ie prevzel tamkaj aretiranega; Nikola Radovanovića in ga pripeljal v; Trst. To se je zgodilo včeraj.
Dr. Pečiiik
(PETSCHNiGG) trst, via S. Caterina štev. 1
Mnenje g. dr.a Barberowskega
ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu
2< VKAVALLO
Trat.
sem
Že na svojem potovanju v Japonsko s par nikom „Nippon' konstatoval skupno s potniki, da je Vaše Železnato Kina - vino Serravallo (Vino di Chtna Ferruginoso Serravallo) Izborno tudi za pospeševanje pribavljanja, zlasti v troplčnlh krajih.
PORT-SA/D, 18. 2. 1910.	Dr. BARBEROWSKY.

9

POHIŠTVO
SOLiDNO: in : ELEGANTNO
-t^T PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - V*A MALCANTON - TR8T

Broj 1702/12 ad.
Oba^jest.
Ovostranim natječajem od 5. aprila 1912. broj 1702 bilo je razpisano mjesto obćinskog lječnika sa s jelom u Matu-ljima ili u blizini i odredjen bio je rok na podnešenje molba dol. maja 1912.
Občinsko zastupstvo u svojoj sjed-odnici 23. aprila 1912. produljilo je taj rok do 15. m a j a 1912., što se ovime natjecateljima za to mjesto daje do znanja.
Glavarstvo občine
Kastav, dne 5. aprila 1912.
Načelnik: JeluŠić.
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače ga maše, čepice iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev
IT POSEBNE CENE.
Športna trioirina JtruKel
nlica S. Antouio 12 mm i Kred. &n losjo)
— ZDRAVNIK -
Dr. D. EARAMAN
specijaJb* za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (gTlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od llVa do ll/2 in od 4Vi do 51/" popoldne. TELEFON 177/rY.
Nova pekam in sMčiCra v Trsta
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola)
Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei ia konfektura. — Likerji in raznovrstno vino —	v steklenicah. —	M
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Kadi plačilne zaoatakr li več velikih tvornosti mi ie bilo pooudeuo, uaj prodam veliko *t.logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam »Hakomur 2 para moSkih in 2 para ženBkih Čevljev, usnje ruiavo ali črno galonirano, a predniki in močno močmmi podpiati, zelo elegantna, najoovejSa raaona. Velikost po Itevilfci. Vsi 4 pari atar.ejo samo 7 K SO. PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Zr&fcovj ftl 240
t»me se zamenjati in st- vre o denar.
ALEKS. FKASC MAYEK - TRS P
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Nrjbo jšl vir za dobivanje počono k^^-e.
že večkrat sijajno obnesla. Scot-tova emulzija je sama na sebi zelo bogata na redilnih sredstvih, pospešuje tek, kar je glavna stvar. Pri tem je S c o 11 o v a emulzija zelo lahko prebavljiva sI^Tpdsten s in tako okusna, da jo odraščeni,
_	_ ^	Sb'č'^zniT kakar tudi otroci radi jemljejo in
Radovanovića je na to sumarično za- kom scottova j^hi-r* nronaiain slišal policijski komisar g. Alojzij Keršo-!	dobro Prenašal°-
van, ne pa, kakor je blagovolil „najbolje ! Pri nakupil naj se izrecno zahteva SOOTT-ova informirani" „Piccolo" pokvariti ime — dr. emulzija. Znamka „Scott«, ki je upeljana že 35 Chersovan. Po zaslišanju so prepeljali	let» Jamći za dobroto in uspeh.
Radovanovića V preiskovalni zapor.	i Cena orig. Steklenici K 2-50. Dobi se v vseh lekarnah
Pri zaslišavanju ni bil navzoč nihče, najmanj pa neki policijski agent, ki naj bi bil tolmač za hrvatsko-srbski jezik, kakor je lagal „Piccolo" v svojem poročilu, kajti komisar Keršovan zna sam perfektno ta jezik in ne potrebuje nika- ; kega tolmača zanj.	j
„Piccolo" je napisal o tem zaslisava-	.. '	.t
nju dolgo štorjo, ki pa je od začetka do MraVMk za notranje	bolezni:,
konca popolnoma izmišljena, naravnost ? — 9 A 2—3 ia Specijalist za kožne i« ; j zlagana, kajti pri omenjenem zasliševanju --vodne (spolne) bolezni: U ta bil navzgč noben časnikar in gospod

60.000 kron::
blaga, deloma poškodovanega, se proda
RADI POZARJA
po
cenah
v maniifakt. trgovini
KARL ANDREJČIČ
v Trstu, ulica Malcanton štev, IO-12
s i J	*	■ ■
P o elatl te se prilike.	■ i

S IAI IT.
»EDINOST« It. 120.
V Trstu, dne 30. aprila 1912
Občni zbor Slcedenjske podružnice
1>CM se bo vršil 5. majnika ob 4. uri pop. > a Sabatnjaku. Na dnevnem redu so sledeče ••i.Čke: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo t inice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Razni nasveti in predlogi. 5. Volitev novega odbora.
Z občnim zborom bo združena svobodna zabava s šaljivo pošto, srečolovom n s olesom, oziroma godba, ki odkoraka t d „Gosp. društva" že ob 3. uri pop.
Hospitacija Članov učiteljskega društva pri Sv. Ivanu se ne bo vršila dne, 4. sem več menda dne 9. maja. Natančneje* o i ravem času.
Pevski zbor trž. podružnice „Glasbene Matice". Danes zvečer skupna pevska
z orkestrom v veliki dvorani „Narod-doma'*. Začetek točno ob 8. zvečer. P.csim točno in vsi.	Pevovodja.
Vesti iz Goriške.
Samomor dijaka. V soboto dne 26. 4. m. opoldne so zaslišali v ulici Ascoli mimoidoči zamolkel strel Iz samokresa. Hiteli so na lice mesta in pri vhcdu v hišo stev. 25 se jim je nudil žalosten prizor. Na tleh je ležal mladenič, kateremu je curljala kri Iz desnega senca in v pesti je krčevito tiskal velik Browningov revolver. Spoznali o, da je mladi samomorilec 21-letni Jožef Loveršič, četrtoletnik tukajšnjega moškega ičiteijišča. Prenesli so ga hitro v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je izdihnil dušo po težkem smrtnem boju šele ob devetih zvečer. Vzrok samomora niso slabi uspehi v šoli, «akor poročajo vsi tukajšnji listi, ampak nesrečna ljubezen. V šoli je bil do poldneva; nobeden, niti mati, katero je minuto pred samomorom prosil denarja za cigarete, ni epaziia v njegovem vedenju kaj nenormalnega. Ko je prišel na ulico, je hotel s učaj, tln je srečal isti hip ljubico, ki ga ni marala in pegnal si je krogljo v glavo.
Samomor je zbudil v mestu in posebno med a.jaštvom žalostno senzacijo. Pokojni Loverš č je bil izredno nadarjen človek, tako je n. pr. mojstersko vezal knjige, izde-lov,- i je sam čevlje in obleko, govoril je pet Jeziiov, igral izborno različne instrumente itd. Obžalovanja vreden je položaj uboge matere-vdove, ki je postrežnica in ima še d vii nepreskrbljena otroka. Mogoče je, da ga je poleg nesrečne ljubezni gnala v smrt tudi m! »a revščina v domači hiši.
Iz Štanjela. K pomladanski veselici. — Vspcred pomladanske veselice, ki jo priredi kralnc-pevsko društvo „Štanjel" v Štanjelu *ne 5. maja t. 1. v gostilni „Nabergoj" je : Itdeči:
1. „Slovo", pesem, poje moški zbor lovskega društva „Štanjel". 2. „Sokolska", poje moški zbor pevskega društva „Štanjel". 3. Što čutiš Srbine tužni", moški zbor. 4. „Krčmar pri zvitem rogu", burka v enem dejaniu. 5. Ples, h katerem bo svirala godba 47. peŠpolka iz Gorice.
Društvo „Zarja" v Koprivi priredi dne 26. maja javen ples v gostilni Bole v Koprivi.
Funtkova „Tekma" in Cankarjeva „Lepa Vida" v Gorici. V našem gledališču so ljubljanski igralci uprizorili ti dve slovenski noviteti. Z veliko napetostjo je sprejelo mnogoštevilno občinstvo Funtkovo „Tekmo", goriš a inteligenca je bila polno-številno zbrana pri tem važnem dogodku ki iz Ljubljane je prihitel dramaturg Funtek Bled nas. Igra nas je spominjala na Ibseno-▼tga „Solnesa" in je, razun par napak, do konca lepo Izvedena. Zdi se nam neverjetno, da bi imel tak izkušen in star umetnik, ka-koršen je Lesovin, vzlic svojemu samoljubju in častihlepnosti, tako robat in mnogokrat oduren značaj kakor nam ga je naslikal dramaturg. Nastop blazneža-Lesovma v tretjem dejanju, njegove surovosti in divjanja bi lahko izostala, ali naj bi se vsaj ublažila na pr. potom njegovega starega prijatelja Grušča.
„Lepa Vida" bi bila tudi na odru ženi-jalno delo in zapustila bi v razumevajočem občinstvu globoko začrtane sledi, ali zahtevala bi režiserjev Maeterlincka in njegove žene in takih fines, kakoršnjih ne zmorejo naši kostumi, naša scenerija in oder in katerih niso morda vajeni niti izborni ljubljanski igralci. Lepa Vida, ki naj izraža hrepenenje, je n. pr. v pelerini nekaj nedopustnega. Cankar jo je hotel ustvariti kakor zračno vilo, lahko, divno in nebeško, česar seveda ne dopušča naša morata in puritansko občinstvo. Pu našem mnenju je g. Nučič igral bolnega študenta vendarle malo preveč dolgočasno; Danilova Je bila izvrstna, drugi dobri.
Bilanca sezone? Gostovanj ljubljanskih igralcev smo se tako privadili, da jih prištevamo svojim, in slovenska metropola nam ae bo Štela v zlo, ako ji zavidamo naše stare prijatelje, ki nam donašajo tako lepih povellkonočnih darov. Naša hvaležnost naj jih spremlja in prav na tiho jim šepetamo na uho, da morda dožive čas, ko bodo, pri-bitevši k nam, pozdravljeni na večjem in primernejšem odru in z ovacijami goriškega aieata.
Poskušen samomor. — 29 letni Ivan Koršič, uradnik pri tukajšnjem c. kr. gozd-
nem ravnateljstvu, je stanoval že delj časa pri družini Schubeit v ulici Officine. Napram gospodarju se je mnogokrat pritoževal, da boleha na neozdravljivi bolezni, nakar mu je svetoval, naj gre v bolnišnico. Te dni Je Koršič zapustil svojo službo in Schubert mu Je v petek popoludne svetoval, naj gre radi bolezni v bolnišnico. Koršič Je zgrabil v hipni Jezi samokres in ga pomeril pioti gospodarju z besedami: „Vas ubijem". Gospodar je ubežal iz sobe in tedaj si je Kcršič nastavil na vrat samokres in ga izprožil. Njegovo stanje Je jako opasno in Je malo upanja, da okreva.
DAKOVL
Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-letnlce ženske podružnice sv. CM v Trstu in njene soustanoviteljice gosplce Milke Mankoč-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Pola ge. Vide Zamejic:
g. Stepančič..........K 5*—
„ Perhauc........... 5*—
„ Križmančič & Breščak . . . . „ 5*—
„ Bohinc...........„ 3-—
ga. Geržina Pavla.......„ 3-—
g. Gulj Alojzij........., 3 —
„ Krže Ivan..........„ 2-—
......* 2-
......* 2—
.......1 —
„ Jeraj Peter .	.
„ Frischkovltz .	. ga. Furlan Danica
g. Černigoj . .	.
ga. Sulič Marija	.
„ Lenassi Ema	.
g. Pehani . . .	.
„ Lavrenčič . .	.
„ Košmerlj . .	.
„ Mahkota . .	.
„ Nemec . . .	.
„ Dekleva . .	.
ga. Šavnik Marta	.
g. dr. VonČina .	.
ga. Lenassi Mira	.
g. Rogi Leo . .	.
Skupaj ... K 44 —
Listnica uredništva.
Gospodu N. N.l Glede Vaše pritožbe proti postopanju osobja v restavraciji „Bal kan" ne moremo ničesar ukreniti, ker nam niste naznanili svojega imena, a to Vam je znano, da se na anonimne dopise ne oziramo. Kaj naj odgovorimo gospedarju, če nas bi vprašal, komu se je dogodila krivica, ko ne vemo Vašega imena ? I
Iz učiteljskih krogov. Z notico v „Edinosti" od minole sobote smatramo polemiko v zadevi vadniških učiteljev za zaključeno, to tembolj, ker vsa zadeva ne spada v političen dnevnik. In to tem manje, ker ima naš list — kakor političen list — toliko drugih nalog, da jim ne more zadoščati v toliki meri, kakor bi rad in kakor bi to bilo potrebno.
Qlnt#Onni I Ali 6e zdaj ne veste, da je edini OIUVCIII/I • VaS fotograf ANTON JERKIČ' Trat, via delle Foata 10. — Gorica, jjoHooska ul. 7
Stalni krajevni agenti "lir«
Bprejmejo ali pa nastanijo s stalno pl* <'o za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ograki. — Ponudbe pojd „Merknr*. Bri»o Nengasse 20.	244
QnhlPO čista, na zračoem kraju ae odda. — OUU|U<l Cecilia 13, I. vrata 5.	911
UjXn z 11 prostori in gostilno z vrt' m, lepa lega, MIO« pripravna tudi za vsakorgno obrt, ee proda pri sv. Ivanu. Ni izključena zamenjava ■ kako malo hišo ali pa z zemljiščem ca lepi legi v Barkovljah. Naslov na InBeratni oodelek Edinosti.	612
Lepa
mebliraDa soba se odda takoj. Ulica Moli n grande 44. II vrata 8.	895
PrnHa CA zaradi odpotovaoja kuhin aka in II UUd oO sobna opravu ter Šivalni stroj Sin-ger. Oglasiti se v ulici tSolitario 16, II., v. 21. (9iQ
Knpiia7	v me8tu a!i Okolici; večč
l\UtslJcl£ je slovenski ga, hrvatskega, nemškega
in nekoliko italijanskega jezika. - Ulica Rug. Mtnna
fitv. 10, V. nad__909

L
nn
CROATIA

ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU.
Edini domači zararoTalni zavod.
===== Ustanovljena leta 1884	■ ■
Centrala:	Glavna zastopstva :
Zagreb, v lastni hi$i, vogal Marovske in Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. Preradovićeve ulice.
Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad.
---Telefon 25-94 ---
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
I) Na življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti,
2)	Zavarovanje dote
3)	Zavarovanje življen»ke rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje Zgradb (his, gospodarskih Zaratio in tovaren,
2)	Zavarovanje	premičnin (pohištva, prodajalniSkega blagtt gospodarskih	strojev, blaga itd.
3)	Zavarovanje	poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K
Od tega temeljna glavnica..............K HOO.OOO.—
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,22 1,7-IS'-I I
Izplačane škode...................K 4,323,268*44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natcnjčneje informacije daje Poteica „Croatiie" Trst, Via del Lavatoia št. 1. II. i in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar)
=====	r=
L
Pristna brnsha sukna
pomladna in poletna sezona 1912.
Odrezek 3*10 m dulg / l odrezek 7 kron , .. . , I 1 odretek 10 kron za kompl. moško ob). ) i 0(irezek 15 kron
(auknja, telovnik, hlače) 1 odrezek 17 kron -j—|—|- samo -{—|—j- l 1 odrezek 20 kron
Odrezek za salonsko obleko 20 kron. kakor tud površnike, tur, lodne, svilene kamgovire itd. pošilja po tov. cenah realka in solidrn, dobro znana zaloga Bukna
siesel - Imhof - Brunn (Brno).
Vzorci gratis In franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna nar&vnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem meBtu bo velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar' čil v svežem blagu.
Bogomil
= = urar .n zlatar = =|
- - Čevlja rnica - -
Leonardo Heima
Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev.
Sprejemajo so narečila in popratila pu zmenuii cf nsc ■
Krasni In neopasni umetnini osmi In kresi.
i
N -
Trst, ulica Vlncerrzo|
Bellini St. 13 i:;ron cirtri it. iitOEi lstegu]
Bogat izbo/ ur
vsake Trato, kakor tudi ubfiaor, pratamov z lija-j mu5.ti In brez dljaraau j tov, ženske »«>rižiee, z]txU j In trebrao *» mo£ket vse po konkurentnih cenah
Vatrometi.
Za vbo mogoče svečanosti se dobivajo * posameznih komadih kakor tudi v raznih zbirkah ki obstoje iz zaznih ognjenih *lik, raket, bengalskih ognjev, plštollf, topičev itd. pri
pr - - čki pirotehnični trgovini
I. STJ2LJ7UŠIN — SiSEK
Illustrovane cenika na zahtevo brezplačno. . ■HE9KHH
IČftfim ktbaiico za krčmo, ulica S. iOlsCHI Lucia Stv. 14.	yQ7
Lepa vila
na Štajerskem
v lepem mestecu blizu termalnih ko-pelj, je radi odsotnosti posestnika na prodaj po ugodni ceni. — Vprašati
YiLA LIVADA, uostno 1M gorica.
Novi dohodi za pomlad (n leto !
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela *voje prodajaln« :
v TRSTU, Via Barriera vecchia in Via dei liettorl 1 in V GOKICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatiščd)
s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja.
tržafta posojilnica in hranilnica
TEODOR KORN ■■
Trat, uL Miramar Stv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE T8i£OTS8TNi
- DELA DT POPRAVE ,.
v PO NIZKIH OElJ
I
V lastni h i SI.	regl8trovan& zadruga z :: omejeni m poroštvom ::	Telefon
Trst Plozzn Caserma 2,1, n. (obod po Slavnih stopnicah).		
Bramlla« t1o|» »prejema od yaakega, če tudi ni ud hi	M 1| 01
jib obrestuj« ^^^ ^fc j 4 J O BMtal dtv«k od hranilnih vlog plačuje savod tam. Vlaga m lahko po eno krono. Posojila dijft na vknjižbo po dogovoru Na menjioa po 6*/^ na zaatav«
po 5V//, in na amortli&oljo daljšo dobo po dogOTorn 0000
Ura dro are : od 9.—1». uie dopoludna in od 3.—b popoludne. Izplačaj« r&aki das ob oradnlh urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad uprt.
Poitno - branllniČnJ račun 810 004.
:: Delo dobro In zajamdeno. t: Tllll. 85-86. □ Poslovodja: FraoJ« Janka
lat ■■i»>4af J> arvjMM Taraootao oolloo za thraab« vrednoat. papirjev, Uttla itd kakor tudi hrailla«	a katerimi m najuspešneje navaja fttediti svojo deco
| Cevljarnica

Alla Sartorella" - Trst
- VIA gMBBBBU VlOOTIA §T. IO faawt» ■IslHfaf	—
Velika Izbera T8ako>r8tnih če^JJev
za molk«, tentk« In otrok*. Bla Izvrstno In	CINK ZMERNE.
Jev
^ I