•©dnino plačana v gotovini. Leto LXXU., št. 189 LJubljana« iznaia vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. //Inierati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. vec|i inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserotni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja ■ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaffieva ulico »ev. 5 Telesom 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-2&. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmoverjeva uKca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilmco v Liublinni št. 10.351. Nova berlinska senzacija: Hemčija ponuja Rusiji nenapadalnt pakt Ponoči je Ml objavljen komunike, da se bodo začela v Moskvi pogajanja za sklenitev nettapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo — Pogajanja bo vodil osebno zunanji minister Ribbeutrop — V Londonu, Parizu in Varšavi sodijo, da gre le za nov nemški manever Berlin, 22. avgusta, br. Snoči ob 23.30 je bil v nemškem zunanjem ministrstvu izdan in takoj nato tudi po radiu objavljen naslednji uradni komunike: Nemška in sovjetska vlada sta se sporazumeli, da skleneta nenanadalni pakt. Zunanji minister Ribbentrop bo v sredo 2i L m. prispel v Moskvo, da zaključi pogajanja. Ko so se novinarji obrnili na zunanje ministrstvo za podrobnejše informacije, so jim samo potrdili resničnost objavljene vcMi ter sporočili, da bo zunanji minister Ribbentrop jutri z letalom odpotoval v Moskvo. Spremljalo ga bo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva pod vodstvom državnega podtajnika zunanjega ministrstva in vodje oddelka za. vzhodne zadeve Gaosa. Zanikali pa so vesti, da bi bil Ribbentrop že na poti. Mudi se še na gradu Fuschl pri Solnogradu in bo imel danes razgovor s kancelarjem Hitlerjem, da dobi še podrobnejša navodila. Vprašanje, ali je nenapadalni pakt z Rusijo že sklenjena stvar, je bilo novinarjem rečeno, da se bodo šele pričela pogajanja. Kako dolgo bodo ta pogajanja trajala, še ni mogoče reči, vsekakor na. računajo v Berlinu s tem, da m bodo, če bodo sploh uspela, dokaj zavlekla, ker bo treba v zvezi s tem razči-ceio vrsto problemov, ki posegajo glo- boko na politično polje v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. Moskovsko poročilo Moskva, 22. avg. AA Ha vas: Sovjetska agencija Tass poroča: Po sklenitvi sovjet-sko-nemškega trgovinskega in kreditnega dogovora je nastalo vprašanje zboljšanja političnega razmerja med Nemčijo in SSSR. Izmenjava misli je v tem pogledu pokazala, da vlada na obeh straneh želja, da se zmanjša napetost v medsebojnem razmerju in da se odstrani nevarnost vojne, ter da se zato sklene nenapadalni pakt. V zvezi s tem prispe v nekaj dneh v Moskvo zastopnik nemškega zunanjega ministrstva*, da dokonča pogajanja za sklenitev tega pakta. Nemški listi Berlin, 22. avg. w. Nemški listi razen uradnega poročila nc objavljajo niti besedice o nameravanem paktu z Rusijo Ribbentrop že na poti v Moskvo Berlin, 22. avg. z Danes dopoldne je bilo uradno objavljeno, da je zunanji minister Ribbentrop s svojim spremstvom že odpotoval z letalom v Moskvo. Preokret v nemški zunanji politiki? Presenečenje v Berlinu - Berlin, 22. avgusta, br. Vest o nameravani sklenitvi nenapadalnega pakta z Rusijo je izzvala v berlinski javnosti, ki je izvedela za to po radiju malo pred polnočjo, silno presenečenje, ker jo tolmačijo kot znak popolnega preokreta nemške zunanje politike. Nemška javnost je bila že leta sem vzgajana v najstrožjem proti-roškem duhu in narodni socializem je proglašal Rusijo za sovražnika Nemčije št. 1. Res je sicer, da nemški tisk v zadnjem času Rusije ni več napadal in sploh ni prinašal nobenih nepovoljnih vesti o sovjetskem režimu, toda to se je smatralo kot nekaj naravnega, ker je bila vsa pokornost osredotočena na mirovno fronto m nevarnosti, ki groze s te strani Nemčiji. Nemška javnost si v prvem trenutku tega koraka nemške vlade ni mogla raztolma-čiti in si razlaga to kot posledico mednarodnega razvoja in kot reakcijo na stališče, ki ga je zavzel Rim glede Poljske in Gdanska. V splošnem pa gledajo v berlinskih političnih krogih zelo skeptično na ta pogajanja in jih smatrajo za nosku, da se prepreči sporazum med Rusijo. Anglijo in Francijo. Kaj pravijo berlinski diplomati Berlin, 22. avgusta, br. Vest o nameravani sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo je berlinske diplomatske kroge presenetila. Znano je bilo sicer, da si Nemčija zelo prizadeva, da bi se zopet približala Rusiji, s katero je zadnja lete, prekinila skoraj vse stike. Na pritisk gospodarskih krogov je naposled prišlo do gospodarskih razgovorov, ki so te dni do- vedli do sklenitve nove trgovinske pogodbe. Moskovski komentarji o tej pogodbi izrecno naglašajo, da je bila sklenjena na izrecno željo Nemčije, da pa ruska vlada ne polaga posebne važnosti na to pogodbo, katere praktična izvedba je odvisna predvsem od Nemčije. Ako bo Nemčija izpolnila po tej pogodbi prevzete obveznosti, se bo lahko pričela večja izmenjava blaga, nakar pa Rusija ne polaga posebne važnosti, ker ima za svoje pridelke dovolj dobro plačujočih odjemalcev drugod. V kolikor bo ta pogodba pripomogla tudi do političnega zbližanja, bo po pisanju moskovskih »Izvestij« pokazal čas. Dejstvo, da si sedaj Nemčija prizadeva skleniti z Moskvo tudi nenapadalni pakt, je tem bolj presenetljivo, ker pomenja to popolni preokret nemške zunanje politike. Ce res pride do sklenitve takega pakta, potem bi pomenilo to izolacijo Japonske, napram kateri bi imela Rusija svobodne roke, če ji Nemčija na tak način zavaruje hrbet. Kakšno stališče zavzema k vsemu temu Moskva, še ni znano. V berlinskih diplomatskih krogih pa sodijo, da je Moskva pristala na to ponudbo Nemčije, da na ta način dokumentira, da nima nikakih napadalnih namenov. V kakšnem obsegu bo sklenjen pakt. bodo pa pokazala šele pogajanja, ki ne bodo lahka. Vsekakor pa sodijo, da to v stvari ne pomeni nikake spremembe dosedanjega ruskega stališča in da ta pobuda Berlina ne bo prav nič vplivala na nadaljevanje vojaških pogajanj v Moskvi za sklenitev trozveze Anglije, Francije in Rusije. Berlin na novi poti? Po mnenju Londona in Pariza bi pomenila sklenitev nemSko-ruskega pakta razbitje osi Rim-Berlin — Anglija in Francija ne bosta spremenili Pariz, 22. avg. br. Vest o nameravani sklenitvi nenapadalnega pakta Nemčije z RnaUo je prispela v Pariz tako pozno, da jo današnji listi le na kratko beležijo, a se brez komentarjev. Kakor drugod, je tudi ▼ Parizu izzvala veliko presenečenje. Vendar pa temu koraku nemške vlade v pariških vladnih in diplomatskih krogih ne pripisujejo posebne važnosti, marveč vidijo v njem le nov manever Berlina, da bi preprečil sporazum Rusije z Anglijo in Francijo in tako zadal hud udarec mirovni front i e. Ta odločitev berlinske vlade pa ne predstavlja samo poskus novega pritiska na Moskvo, marveč predvsem tudi na Kim. Sklenitev nenapadalnega pakta predstavlja po sodbi pariških krogov grožnjo z razbitjem osi Rim-Berlin, ker je jasno, da bi ostala ▼ tem primeru osamljena ne samo Japonska nap-**" Rnsijt, marveč tudi Italija napram Angliji In Franciji. Verjetno je tudi, da je Berlin skušal s to senzacijo prav tako vplivati tudi na angleško vlado, ki ima danes važno sejo, na kateri bo, kakor se zatrjuje, sestavljena posebna -ie! l^ta 1937 glasovalo 37 odstotkov, leta 193S pa 52 odstotkov udeležencev, da bo vojna v Evropi. Jugoslavija in Bolgarija popolnoma solidarni Sofija, 22. avgusta, e. »T>ne*« je objavi! članek, v katerem med drugim pravi, da sta Bolgarija in Jugoslavija odločeni, da bosta do konca izvajali politiko neodvisnosti in nevtralnosti. Po izjavah tukajšnjih politikov bo sla Bolgarija roko v roki « Jugoslavijo. Novi angleški poslanik Pariz, 22. avgusta, i. Francoski zunanji minister Bonnet je imel anoči razgovor z angleškim odpravnikom poslov Campbellom. Po vesteh iz Londona bo sedanji pariški odpravnik poslov imenovan za angleškega veleposlanika v Beogradu. Južni Tirolci bodo naseljeni na češkem London, 22. avgusta, i. Včerajšnje >TV mes« poročajo o nasilni germanizaciji Oe-ške in Moravske. Po londonskih, vesten nameravajo nemške rodbine, ki se morajo izseliti iz Južne Tirolske, naseliti na Mo-ravskem, da bi tam še bolj ojačili neonski vpliv in polagoma č>ehe popolnoma Izolirali, češko deco vabijo, naj se vpiše v nemške šole, češke delavce pa, naj gredo na delo v Nemčijo. Izdana so bito. tudi navodila, naj se odkupijo Češka veJepose-stva, ki se naj razde le nemškim rodbinam. Zopet napad na francoskega konzula v Palestini Jeruzalem, 22. avg. e. Na poti iz Jaffe proti Jeruzalemu je bil blizu samostana Da trun izvršen napad na avtomobil francoskega konzula v Haifi. Teroristi, ki so bili skriti v zasedi, so oddali na avtomobil šest strelov. V avtomobilu sta bila konzul Guillard in njegova soproga, ki sta pa k sreči ostala nepoškodovane 33 nr iz Amerike Soutnampton, 22. avgusta, i. Včeraj je v tukajšnji ruki pristalo veleletalo >Tam-loee Clipperc. ki je v 33 urah prispelo is New Yorka. Na letalu je bilo 26 potnikov, poteg tega pa Je imelo tadl obilo poete Bontfee in poplave Tlenein, 22. avgusta, i. Japonstca letala so včeraj bombardirala mesto Ta km na Kj:tajskem. Popolnoma kneprifeakovano je pribrnelo 36 japonskih letal, ki so napravila pravo opustošenje. RaTJdejanih *e bilo mnogo hiš. Bombardiranje je za ilevnlfl 500 smrtnih žrtev. Kakor javljajo ia Tien-cina. se tam poplave širijo m je »oda narasla 3 m nad normalo. Tučl Rusije Londonski »Times« priobčuje zelo zani-mnve podatke o vojni moči sodobne Rusije. Po teh podatkih ima Rusija danes pod orožjem 2 milijona vojakov, ki so izvrstno izvedbam in opremljeni z najboljšim modernim orožjem. Mobilizira lahko 25 milijonov vojakov. Topov ima 20.000, mitraljez 43D00, metalcev bomb in rovovskih topov 27JD00, tankov od 2 do 36 ton pa 10.000. Vojska ima na razpolago blindirane vlake tn težke oklopne avtomobile. Vojakov-te-talcev šteje ruska vojska 100.000, Število zračne pehote pa znaša 10.000. To zračno pehoto obenem z mitraljezami in lahkimi tanki prenašajo težki avioni v skupinah od 100 do 120 mož za sovražnikov hrbet. Ruska armada ima 10.000 borbenih avionov prve linije. V letalski industriji je zaposlenih 250.000 vo jakov-del a v cev. Letala se izdelujejo v 75 tvornicah. Vsako leto se izgradi 10.000 letal. Za izobrazbo letalcev in njih izvežbanje skrbi 20 vojaških letalskih Sol. Zapadna meja Rusije od baltskih držav do Rumunije je dolga 3000 km in na njo se steka 47 železniških prog. Izmed teh jih je 18 dvotirnih. Vse železniške proge so med seboj v obliki mreže povezane. Zgrajene so moderne ceste za velik promet, a Moskva je zvezana z Minskom z najmodernejšo avtostrado. Teh prometnih zvez leta 1914 se ni bilo. Te prometne zveze omogočajo ruskemu armadnemu vodstvu, da lahko v 15 dneh spravi na mejo 150 divizij. S Zim se služi narodu? V glasilu Andreja Križrranm »Slovenskem delavcu« črtamo na prvi strani: »Upravni odbor Delavske zbornice fe na svojih zad-nfth dveh sejah soglasno sklenit, da odpove marksistom (socialistom) prostore, ki jih je doslej brezplačno dajala na razpolago v prostorih zborničnih ekspozitur v Celju in Mariboru. Marksizem je v našem narodu sebi vzel pravico do obstoja. Greh bi bilo podpirati ga v kakršnikoli obliki. Ko-sSmtt delavskega stanu h* celega naroda so v bistvenem nasprotju S koristmi SOCišliZ- mtL ŽMo ga tudi nate Delavska zbornica kot predstavnica vsega slovenskega delavskega stanu več podpirati ne sme. Smatra-mo, da je katoličan v vesti dolaan, da mu vea}co pomoč odreče in odvzame. Upravni odbor nase Delavske zbornice Je s tako odpovedjo lokalov socialistom storil svojo ve-hlko dolžnost. Mi ta ukrep z našega versko mpcialnega, delavsko stanovskega in narod-mostnegad) staliiča iskreno pozdravljamo. Prepričani smo, da ga bo a istimi simpatijami pozdravita vsa slovenska katoliška javnost, kajti udariti -o marksizmu (socia-ftzmo) se pravi — služiti narod*/« — Ali je treba k temu se komentarja? DANES ZVEČER povohajte svojo pazduho, svoje nogavice In 2*vrje, zlasti, ako Vas pečejo nege. Nepri-jetfe* duh po potu udari ▼ nos Vam in drugim. JUTRI kupite t lekarni ali t drogeriji Sanoped v originalnem zavitku, ga porabite točno po navodilu In naslednji dan zopet povohajte! Nič slabega duha, noge zdrave, noja lahka, čevlji Cisti, nogavice cele! Tak trajen učinek je samo, ča uporabljate brez-j^nkurenčni originalni Sanoped, kateremu druga sredstva niso enaka. Novo okrevališče vrh Pohorja Gradila mm ho stavtna »Sragi ned M mrVbmrSam te Roška valttčem basa uredili I Maribor. 21. avgusta Nas pohorski Semmering se selo razvija. Leto za letom rasejo nove stavbe, nove planinske postojanke. Nova pohorska avtomobilska cesta, ki bo otvorjena jeseni, je zelo pospešila rast našega pohorskega Sem-meringa, kjer imamo poleg Številnih wee-kend hišic in vil raznih mariborskih meščanov tudi znane pohorske postojanke in planinske trdnjave, kakor n. pr. Mariborsko kočo. Pohorski dom, Bolfenkovo zavetišče. Sokolsko planinsko kočo in Poštsrski dom. ki je bil otvorjen lani. Sedaj je prišla pobuda za novo planinsko postojanko, za novo pohorsko okrevališče iz vrst železničar je v-zadružnikov. Tudi ta pobuda kaže, kako krepko se je razvila v zadnjih letih v Mariboru zadružna misel, ki je zlasti med našimi železničarji močna. Uslužbenci mariborske podružnice Na-bavljalne zadruge železničarjev ter uslužbenci Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so sprožili namreč misel za ustanovitev posebne stavbne zadruge uslužbencev nabavljalnih zadrug z nalogo, da zgradi na našem lepem, zelenem zdravem Pohorju posebno okrevališče za uslužbence nabavljalnih zadrug iz vse države. Uresničenje tega pomembnega, socialnega in humanega načrta je v polnem teku. Danes dopoldne je bila namreč podpisana pri notarju Kolencu v Slov. Bistrici pogodba, po kateri kupi snujoča se stavbna zadruga uslužbencev nabavljalnih zadrug od posestnikov Franca Lunežnika ter Ivana Pregla v Frajhajmu 182.113 m* obsegajoče zemljišče med Mariborsko in Rusko kočo, kjer bodo zgradili novo, krasno okrevališče. Zemljišče med obema kočama je naravnost idealno za postavitev nove planinske koče. Na južni strani meji to zemljišče r.a novo pohorsko cesto, na severni strani pa na G laserjev o posestvo do bližine sokolske planinske koče. ki je sedaj že pod streho. Tukaj bodo zgradili le prihodnje ieto novo veliko in reprezentančno planinsko postojanko, kjer bo za goste na razpolago okoli 100 postelj. Sobe bodo opremljene z najmodernejšim komfortom. Razen tega bodo zgradili v bližini nove pohorske ceste, kjer je dovolj vode na razpolago, lastno elektrarno, ki bo po ureditvi elektrarn pri Pohorskem domu, pri Počitniškem domu kraljice Marije, pri Lobnici in pri Senjorjevem domu ter pri Sokolski planinski koči šesta elektrarna vrh Pohorja. Gradbeni stroški za postavitev novega okrevališča vrh Pohorja bodo znašali okrog 600.000 din. Te dni bodo pričeli graditi provisorične stavbe, kjer bo imel svojo streho paznik skupno z delavci, ki bodo pričeli s čiščenjem gozda ter vsega terena. Tako bo do prihodnje pomladi te vse pripravljeno, nakar bodo pričeli zidati moderno planinsko postojanko tel okrevališče, čigar slovesna otvoritev bo prihodnjo jesen. Roganova ljubica za zapahi Zajeli so jo v Purgarjevi gostilni na Glavnem trgu — Vezovnikova taji krivdo in ae ve, kje se Rosan nahaja Maribor, 21. avgusta Roganovo ljubico Pavlo Vezovnikovo so vendarle zajeli. Prišla je tako rekoč sama v past. Bogve, kaj jo je prignalo v Maribor. Doslej se je skrivala v mariborski okolici. Morebiti je prišla poizvedovat, kako je z varnostjo v Mariboru. Roganova ljubica pa se je morala prepričati, da so v Mariboru zelo čuječi možje postave. Kmalu po prihodu v Maribor so jo že zajeli in aretirali Po 10. dopoldne se je zglasila Roganova ljubica Pavla Vezovnikova v poslopju na Frankopanovi cesti 51, kjer je posetila svojo bivšo službodajalko. Zatrjevala je, da je povsem nedolžna, da ni prizadeta pri razbojništvih Roganove tolpe, da jo je sram, da je prišla s temi ljudmi v stik. Tudi je povedala, da bo skušala pobegniti preko meje v Nemčijo. Dejala je, da je smatrala za potrebno, da pride prepričevat svoje znance v Maribor, da nima pri tej zadevi nobene krivde. Pavla Vezovnikova je krenila nato preko državnega mostu na Glavni trg. Potem, ko si je kupila nove nogavice, je stopila v Purgajevo gostilno na Glavnem trgu, kjer si je naročila obed. Kosilo pa ji ni mnogo teknilo, kajti že naslednji trenutek se je pojavil v gostilni stražnik, ki je takoj stopil k Vezovnikovi ter jo vprašal, kako se piše. Vezovnikova je najprej dejala, da se piše Koštomaj, ko pa je videla, da ji stražnik ne verjame, je dodala, da se piše Jazbinšek. Končno je vendarle spoznala, da so ta njena izmikanja brezsmiselna. Priznala je, da se piše Pavla Vezovnik, ki jo naše varnostne ob- Iz Gornje Radgone — Novo postajno poslopje v Gornji Radgoni. Novo postajno poslopje bo kmalu gotovo ln bo 3. septembra slovesna otvoritev. Ko je postala Radgona obmejni kraj, je tudi njena postaja dobila mnogo večji pomen, zlasti se, ker skozi Radgono izvažamo mnogo blaga, predvsem sadja. Staro poslopje je bilo leseno, baraka, ki nikakor ni bila v ugled državi tik ob meji. Samo po sebi se razume, da tudi ni ustrezalo zaradi velikega prometa, ki je bil od leta do leta živahnejši. Kolavdacija novega poslopja bo prihodnje dni. Izleti n* mojo. V nedeljo so pohiteli pevci iz Kamilice pri Mariboru v obmejno Gornjo Radgono in zdravilišče Slatina Radenci. V Gornji Radgoni so se poklonili spominu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev ter ob njihovem grobu zapeli nekaj pesmi. Prihodnjo nedeljo 27. avgusta t 1. pa bo priredila Mariborska sokolska župa svoj prvi kolesarski izlet v Gornjo Radgono, obvezen za vso članstvo s področja te župe. Sokoli-kolesarji pohite v Gornjo Radgono že v soboto 26. avgusta popoldne ter bodo v Gornji Radgoni prenočili, v nedeljo ob 7. pa bo zbor vsega članstva s pozdravom zastavi in govorom starosto br. Karola Mavrica, nato pa pohod na grob radgonskih žrtev in Maistrovih borcev ter polaganje vencev. Igrala bo priljubljena godba na pihala od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Osebna vest. Carinik g. Joža Ivančan je premeščen kot vodja carinskega oddelka v Gederovce. Podtaknjen ogenj. V nedeljo 20. t. m. dopoldne se je vršilo v Gornji Radgoni delavsko zborovanje. poDoldne pa so se podali zborovalci h gostilni Krempl Frančiške v Crešnjevce, kjer je bila veselica. Okrog 22. zvečer je nenadoma začela goreti kopice slame, Id je bila za gospodarskim poslopjem. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen ter so storilcem že na sledu. — Za spomenik radgonskim žrtvam m Maistrovim borcem so darovati: 300 din Celjske posojilnica v Celju, 250 din Zveza Maistrovih borcev v Mariboru, po 200 din Mestna hranilnica Maribor, tvornica Ada ca dušik v Rušah, po 100 din tvrdka Vino-cet, Ljubljana, dr. Adolf Salbercer, Ljutomer, Benko Josip, industrifoc. Murska Sobota, Mestna hranilnic« Ormož. Smrkolj Albin, Ljubljana. Škerbec Rihard. L i uhlja-na. J. Knez, Ljubljana, tvrdka Medic in Miklave, Medvode. Sirce Dragotin, Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor, dr. Drago MaruSič. senator v Ljubljani, Hraste!j Franc, mestni svetnik Maribor. Kravos Ivan. veletrtfovec, Maribor, tvrdka flnter & Lenard, Maribor. Mt-$tti Franc. Maribor ter banovinsko zdravi lUfce Rogaška Slatina; po 50 din tvrdka Motvoz. Grosuplje. Jlipotekarna banka, iu-gosf. bran. Ljubljana, tvornica Zlatorog. Maribor. Doctor in drug, Maribor, Krejči lasti že več dni iščejo. Stražnik jo je odpeljal na policijo, kjer so jo zaslišali. Vezovnikova je ves čas zasliševanja zatrjevala, da je popolnoma nedolžna in da je pač nesrečno naključje, če se je znašla v razbojniški druščini. Dejala je. da prav za prav ni vedela, da so ljudje, s katerimi živi. nevarni zločinci in razbojniki. Na vprašanje, če ji je znano, kje je Alojz Ro-gan, je odvrnila, da tega ne ve, ker v zadnjem času sploh ni bila z njim skupaj in ga sploh nt videla. Ko so jo opozorili, da so jo videli skupaj z njenim ljubčkom v avtobusu, ki vozi v Celje, je vztrajala pri svoji prvotni izpovedbi, da Rogana od prejšnje nedelje, ko so zajeli Pečovnika in Kupnika. sploh ni več videla. Policija je Roganovo ljubico Pavlo Vezovnikovo izročila orožnikom ki bodo nadaljevali zasliševanje in ji bodo predočili nekatere obremenilne okoliščine, ob katerih bo Vezovnikovi težko prepričati zasli-ševalce, da ji ni bilo znano, da so bili ljudje, ki jih je dobro poznala, zelo nevarni razbojniki in rokovnjači. Varnostne oblasti nadaljujejo poizvedbe za pobeglim Alojzijem Roganom, ki je bržkone poslal svojo ljubico v Maribor poizvedovat, kako bi bilo najlažje pobegniti preko meje. Nedvomno se skriva Rogan v mariborski okolici. kjer so izvršile na5e varnostne oblasti temeljito racijo. Alojz Rogan je baje oborožen s samokresom in si bo vse obmejno prebivalstvo zelo oddahnilo, ko ga bodo zajeli ter aretirali. Nedvomno je Rogan z aretacijo Pavle Vezov-nikove izgubil dobro pomočnico. Anton, Ruše, Kolinska tvornica, Ljubljana, Hutter in drug, Maribor, Drago Rosina, Maribor, Merhar Anton, Ljubljana, Kavčič Josip, Ljubljana, Krehorič F., Ljubljana, po 30 din Baloh Janko. Ljubljana, tvrdka Remec & Co., Duplica, Sever & Co., Ljub-' ljana, tvrdka Siegel in drug, Ljubljana, Do-lenec Ivan, Ljubljana, 25 din okrajna hranilnica Slovenj Gradec, po 20 din Novak Franjo & Co., Ljubljana in Šiftar Ludvik, Murska Sobota, ter zbirka nekdanjega borca Maistrove legije g. Jakoba Lobnika, višjega kontrolorja is Beograda, ki se je ob prevratnih dneh boril v Radgoni, 280 din, ki jib je g. Lobnik prostovoljno zbral že prej, preden ga je dosegla pismena prošnja pripravljalnega odbora. Posnemajte! Dosedanja zbirka je dosegla znesek 3.595 din, ker pa čas hiti, naprošamo vse. ki so doslej prejeli tozadevne prošnje odbora, da se ravnajo po geslu: Kdor hitro da, dvakrat dal Vsem dosedanjim darovalcem izreka pripravljalni odbor zahvalo. Iz Slovenskih goric Nova viničarska uredba je v zadnjem času predmet razpravljanja naših vinogradnikov, ki jim nikakor ne gredo v račun po uredbi na novo pridobljene pravice, kar se tiče dajatev viničarju in triletne službene stalnosti. I? f lnit^tvenet- Gospodarsko-obrtna razstav« v Ljutomeru Trgovsko, obrtno društvo v Ljutomeru bo priredilo v 1. 1940 in sicer od 2. septembra dO 9. septembra veliko razstavo skupno Z vsemi gospodarskimi organizacijami ■reza, na kateri bo javnosti prikazan gospodarski, kulturni in nacionalni razmah sreza v dobi od zedinjenja do danes. Razstava bo v SokOlskem domu. Katoliškem domu ter v prostorih meščanske šole. Vse priprave za razstavo so v polnem teku ter Je delo razdeljeno v več odsekov kakor obrtni, kmetijski, finančni, organizacijski itd. v odseke so bili izvoljeni naši najmar-ljivejši in zaledni posestniki, obrtniki in javni delavci. K sodelovanju bodo povab. Ijeni tudi sosedni srezi. Iz Ormoža — Poroka. V Ormožu sta s« poročila gdč. Darinka Grtvec, hčerka uradnega in sotosno priljubijenega sokolskenra delavca Jakoba Grivca, gostilničarja v Ormožu, in Dimitrije Rc^anović, železniški prometni uradnik v Ormožu. Crnogorski rojak iz Niksica. Nase čestitke! P9M40AJMO CRAJDIT! PIVKO V SOKOLSKI DOM mariborske komunalne zadeve V. m)» mestaega sveta — Taborišče za delo-»taaovitev tožbe s o. z. „Peklenica" — Regulacija Trga svobode — Novi načrt mestnega grba Maribor, 21. avgusta Po večmesečnem poletnem presledku ae sestane jo mostni očetje v petek 25. t. m. v mastni posvetovalnici k V. redni seji ma-liborakega mestnega sveta. Med drugim se bodo obravnavale naslednje zadeve: I. odsek: 18 prosilcev prosi za sprejem v članstvo odroma za zagotovilo sprejema v članstvo mariborske mestne občine. Med prosilci je tudi g. Mirko Geratič, ki je Ml te dni imenovan za mestnega svetnika in ki je sedaj zaprosil za občanstvo. Nadalje bodo mestni očetje sklepali o raznih prošnjah: tehnični uradnik Janko Jakse, računski asistent Maks Zula, mestni uradnik Franjo Valenčič, mestna uradnica Zorka Bakovnik, vodovodni mojster Josip Cerny in Šolski sluga Franc Roškar prosijo za napredovanje.' Vdova Marija Slavič prosi za vštet je 10 let pokojnemu možu, Vera Vlahov a pa za milostno vzgojnino. V okviru poročila drugega odseka bodo razpravljali mestni očetje o taborišču za delomrzneže po zgledu nekaterih drugih mest, nadalje o 10 prošnjah za redno ubož-no podporo, o 13 prošnjah za zvišanje redne ubožne podpore, o 4 prošnjah za vzgojno podporo, 5 prošnjah za sprejem v mestno oskrbnišnico, 4 prošnjah za oddajo v hiralnico. O važnih zadevah bo sklepal mestni svet v okviru poročila tretjega odseka in sicer o regulaciji Trga svobode v zvezi s postavitvijo spomenika pokojnemu kralju Aleksandru I. ter novem načrtu mestnega grba. Pri poročilu IV. odseka bo govora o povratku mestne trošarine benediktinskemu prioratu v Mariboru, o predlogu Mestne hranilnice sa ustanovitev družbe z. o z. Pe-klenlca, h kateri naj bi pristopila Mestna podjetja s glavnico 1 milijona din. Knezo-škofijsko dijaško semenišče v Mariboru prost za pavšaliranje mestne uvoznine. Nadalje je na dnevnem redu dodelitev prostorov banovinskega arhiva v gradu. Sledili bodo zaključni računi mestne občine za 1. 1937/38. Mestno olepševalno društvo ae obrača na mestno občino glede ureditve medsebojnega razmerja. Zanimanje bo zbudilo poročilo Mestnih podjetij glede na spomenico društva imejiteljev hišic v delavski koloniji. Nadalje so na dnevnem redu prošnje za nakup mestnih parcel. Na dnevnem redu bo poročilo V. odseka o novem tržnem redu mestne občine in prošnje za koncesije. Josipina Sotlar prosi za premestitev obrta buffeta s Pobreške 2 na Ruško 1, Franc Mlinar za podelitev dovolila za prevoz blaga z motornimi vozili preko mej občinskega okoliša, Franc Vidovič za dovoljenje za prevoz blaga z motornimi vozili preko mej občinskega okoliša, Andrej Kvitko in Josip Klabus za dovoljenje za obrt avtoizvoščka, Julijana Canjko za obrt buffeta na Ruški cesti 1, Mara Skutnik za podelitev dovolila za obrt gostilne na Meljski cesti 63, Tilka Gajšek za obrt gostilne na Meljski cesti 9, Ivan Robek za obrt gostilne na Meljski cesti 22, Angela Roškar za obrt buffeta v Trst en Jakovi 22, Ana Temrl za obrt buffeta v Vr-banski 2, Avgusta Toporič za gostilno na Frankopanovi 55, Josip Hometer za premestitev gostilne iz Linhartove 13 na Fran-kopanovo 29. Mariborske in okoliške novice — Peter žtvkovič v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor g. Peter 2ivkovičt pred. sednik JNS. Ogledal si je Mariborski otok in nekatere druge okoliške zanimivosti. Obedoval je pri Orlu. Popoldne se je raz. govarjal z nekaterimi poUUčJiimi prijatelji, proti večeru pa se je vrnil v Rogaško Slatino. — Sladkor. Tuk. »Del. pol.c poroča v št. 06: »že več kakor mesec dni se čuti pri nas silno pomanjkanje sladkorja. Trgovci tolažijo gospodi .je, ki bi prav sedaj za vkuhavanje nujno potrebovale sladkor, da bo v kratkem zopet r.a razpolago. Ker pa ta »v kratkem« le predolgo traja in sladkorja ni dobiti, se je razvilo pravo verižništvo, tako da pridejo do sladkorja zopet le tisti, ki imajo dovolj denarja na razpolago. Ze pred meseci so listi poroačli, da je vlada dovolila uvoz sladkorja in znižala carino, tako da uvoženi sladkor ne bo dražji, kakor je bil domaći. Kakor pravijo poročila, je bilo doslej res uvoženih okrog 150 vagonov sladkorja, ki pa je ba. je slabe kakovostit ker je med sladkor pri mešanih 5«/o moke. Tak sladkor je seveda slab. za vkuhavanje pa sploh neuporaben, ker se vkuhano sadje pokvari. Kdaj bo konec takih špekulacij na račun konzumentov ?« — Iz vrst železničarjev. Bivši člani pro. vizijskih fondov južne in državnih železnic, ki so bili nastavljeni po 1. septembru 1923, so kakor znano zelo prizadeti, saj jim tega članstva ne računajo v napredovanje in pokojnino. V četrtek 24. avgusta ob pol 10. se bodo zbrali prizadeti v dvorani na dvorišču Ruške ceste 7, kjer se bodo pogovorili glede svojega težkega položaja in da slišijo poročilo o dosedanjih intervencijah v Beogradu in drugod. Ugodna reši. tev tega vprašanja je velikanskega pomena za prizadete upokojene železničarje, ki bodo poslali sedaj zopet svojo posebno deputacijo V eBograd, ki se bo zavzela za njihove težnje. — Več kakor 100 učiteljev se udeležuje petega počitniškega pedagoškega tečaja tukajšnje Pedagoške centrale, ki bo trajal do 26. avgusta. Zanimanje za tečaj je izredno živahno, saj je med udeleženci tudi zastopnik bitoljskegi učiteljstva. — Nočno lekarniftko službo imata tek. teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi ulici, telefon 27—01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1. telef. 21—79. — Mariborske tržne cene. Po poročilu mestnega tržnega nadzorstva so v Mari. boru naslednje cene: krompir 0.75 do 1.75, merica 6 do 7. čebula 2 do 3, češenj 5 do S, zelena paprika 6 do 10 komadov 1 din, karfijola (komad) 1 do 6 din, hren 8 do 10, paradižniki 2 do 4, fižol v stročju 4 do 6, jabolka 2 do 5. hruike 2.50 do 5, črnice 1.50 do 2, breskve 4 do 12, maline (liter) 4, grozdje 5 do 10, brusnice 6, luščeni orehi 30 do 32, celi orehi 10, rin-glo (liter) 0.75 do 1, pšenica in proso (liter) 1.75, rž in ječmen 1.50 koruza 125 do 1.50, oves 1, ajda 150, proseno pšeno 3.50, smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 10, kokoši 20 do 30, par piščancev 18 do 50, gosi 30 do 40. purani 30 do 40, race 13 do 16, sladko aeno 90 do 100, kislo seno 65 do 75, pšenična sla. ma 40 do 45 din za 100 kg, govedina 6 do 12f teletina 6 do 10, svinjsko meso s kostmi 13 do 14. vinjsko meso lzlulčeuo 15 do 16. salo 15 do 16, slanina 14 do 5. — Obnovitev dela v mariborski tekstilni tovarni Ehrllch. Pred meseci je ta tovarna prenehala obratovati, ker se je njen solastnik ScHonskv preselil v Egipt in Odpeljal atroje. Sedaj to ostali lastniki tovarne zopet opremili s stroji tkalnico, tako da bo tovarna začela vsaj delno zopet obratovati- Zaposlenih bo okrog 130 delavcev. — Velik požar P°d Pohorjem, V Raz. vanju so zgoreli gospodarski objekti po- sestnice Teje Pasinger. Zgorela Je vsa krma, vsi poljski pridelki, 19 svinj in 84 komadov perutnine. Škode je lso.ooo do 140 tisoč din. . . — Posestne spremembe. PnmariJ ar. Josip Benčan je prodal Krščanski tenski zvezi v Mariboru stavbno parcelo tn stanovanjsko hiao V Masarvkovi ul. št. 20 za 168.000 din. — Posojilnica Narodni dom je prodala državnemu erar ju 2753 k v. m. veliko zemljišče v magxla]enskejn okraju za 82.590 din. — Bmfl Koren je *upu od Franca Reberca 672 kv. m. veuko Počelo v magdalenskem predmestju za 18.000 d». — Nov« stavbe. Uradnik mestnih podjetij Franc Pernačič gradi v Dalmatinovi ulici St. 7 enonadstropno stanovanjsko hišo in znašajo gradbeni stroški 190.000 din. v Ljubljanski ulici št. 18 zida Ivan Petek enonadstropno hišo. ki bo stala 180.000 din. Tovarnl5ki obratovodja Karo! Klein-wichter |rradi v «5t-!*-r*~vl »t. 26 enonadstropno stanovanjsko hišo. Gradbeni StJO- ški so preračunani na 390.000 din. V Jadranski ul. 51 zida Štefanija Mazil eno. nadstropno stanovanjsko hišo in znašajo gradbeni stroški 195.000 din. Mestna podjetja gradijo v Frančiškanski ulici št. 8 skladiščno poslopje, gradbeni stroški so 85.600 din. — Na varnem. V zadnjem času so se silno množile tatvine v okolici Senarske-ga in Brengove v Slov. goricah. Med drugim so odnesli tatovi posestniku Janezu Frasu za 300 din kokoši, posestniku Francu Kukovcu obleke in jest vine v vrednosti 700 din, posestniku Ludviku Žižku pe. rilo, obleke in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1000 din. Vrlim orožnikom se je sedaj posrečilo,