UDK 811.163.6'366.593:811.161.1'366.593
Mladen Uhlik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mladen.uhlik@ff.uni-lj.si
O NAJ IN PUST V SLOVENSKO-RUSKf SOPOSTAV1TV11
Prispevek obravnava značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust (nycn>). V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pust' nastopata v členkovni funkciji. V obeh jezikih se členka uporabljata v zgradbah s tretjeosebno obliko povednega naklona, ki lahko izraža bodisi posredno pobudo bodisi pomene, ki so sorodni z velelnostjo (izrekanje želje, izražanje soglasja ali dovoljenja). Kot posebnost slovenskega naj izpostavljamo zgradbe s členkom in pogojnikom, ki lahko označujejo znižano stopnjo verjetnosti ali posredujejo informacijo iz tujega vira. V drugem delu obravnavamo rabo leksemov naj in pust v vezniški funkciji. Ključna razlika med slovenskim leksemom naj in ruskim pust' je v tem, da se je naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja uvaja predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi).
Ključne besede: velelnost, posredna pobuda, naklonske zgradbe, naklonskost, naj, pust', stavčna dopolnila, slovenščina, ruščina
This article deals with the usage of Slovenian naj and Russian pust (nycn>). The first part presents a classification of constructions in which naj and pust function as particles. Both languages use the respective particle in an indicative, third-person construction that may denote either an indirect incentive (jussive) or express meanings that are related to the imperative mood (i.e., expressing a wish, conveying consensus, approval, or permission). As a peculiarity of the Slovenian naj, I highlight the constructions with a particle and conditional (naj bi), which may signify a low degree of probability (epistemic usage) or forward information from another source (evidential usage). The second part of the article discusses the usage of the lexemes naj andpusf as conjunctions. The key difference between these lexical items is that naj has been grammaticalized into a complementizer that in connection with imperative verbs introduces object dependent clauses. In Russian, imperative verbs have other complements: infinitives or sentences with the conjunction čtoby (da bi).
Keywords: jussive, imperative, indirect incentive, modal constructions, modality, naj, pust', sentential complements, Slovenian, Russian
1 Prispevek nadaljuje obravnavo posebnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust', ki je bila zastavljena v referatu, predstavljenem na simpoziju Glagolski vid v slovenščini in ruščini: Kontrastivni in (zgodovinsko) primerjalni vidik (za kratek povzetek glej Uhlik 2017).
404
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
1 Uvod
Prispevek2 obravnava značilnosti rabe dveh leksemov - slovenskega naj3 in ruskega pust' (nycrb),4 ki izkazujeta podobno etimološko motivacijo. Slovenski naj in ruski pust' izhajata iz velelniške oblike druge osebe glagolov s kavzativnim pomenom 'pustiti, dovoliti komu/čemu, naj nekaj naredi':
rus. pust ^pustit' 'pustiti, dovoliti, pognati';
slvn. naj ^*ne xaj ^ *ne xati5 'ne skrbeti; nehati, pustiti, dovoliti' (Snoj 2016: 455).
V obeh jezikih je velelniška motivacija zabrisana - za današnje govorce slovenščine notranja forma besede naj ni razvidna; velelniška oblika glagola pustit' je pusti, členek pusf pa je nastal s krnitvijo zadnjega samoglasnika (več o tem v Hansen 2004: 260).
Prispevek je dvodelen. V prvem delu so obravnavane slovenske in ruske naklonske zgradbe, v katerih leksema naj in pust nastopata v členkovni rabi. V drugem delu so predstavljene možnosti rabe omenjenih leksemov v vlogi veznika, tj. v povezovalni funkciji.6 Zaključni del povzema glavne posebnosti delovanja slovenskega naj, ki se kažejo v sopostavitvi z ruskim pust'.
Zgradbe z naklonskima členkoma naj in pusf
2.1 Bistvena povezovalna značilnost slovenskega naj in ruskega pusf je, da nastopata v členkovni vlogi v zgradbah z velelnim pomenom ali s pomeni, ki so pragmatično povezani z velelnostjo oz. izražanjem želje, soglasja ali dovoljenja.
Preden se lotimo analize obravnavanih pomenov v prostem stavku, je treba opozoriti, da je pomen naj- ali pust'-zgradb pogosto pogojen z besedilnim kontekstom - zgradba, sestavljena iz pozivnega členka in tretjeosebne glagolske oblike povednega naklona, namreč v različnih kontekstih lahko pridobi različne pomene. Da bi laže opisali skla-denjskopomenske in pragmatične razlike med zgradbami, ki vključujejo naj in pusf, bomo posebej pozorni na opis udeleženske strukture govornih situacij. V nadaljevanju te predstavitve imenujemo situacije.
2	Posebej bi se rad zahvalil Mislavu Beniču, Domnu Krvini in Andreji Žele za dragocene nasvete ter podporo pri nastajanju članka. Vsa odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja.
3	Omeniti je treba, da je slovenski naj zaradi svoje večfunkcijskosti v zadnjih letih predmet zanimanja tujih jezikoslovcev (Holvoet, Konicka 2011; Holvoet 2019; Sonnenhauser, Wiemer 2018). Slovenski naj je bil v slovenistični literaturi obravnavan v J. Gradišnik 1981 in Korošec 1983. V omenjenih prispevkih značilnosti slovenskega naj niso obravnavane s sopostavitvenega stališča z ruskim pust', zato se nam zdi tema upravičena.
4	O rabi pust' v sodobni ruščini glej Kustova 2008, Dobrušina 2016. V ruščini se kot sopomenka pust' uporablja tudi leksem puskaj (nycKan). Ker med leksemoma ni pomenske razlike, se bomo v pričujoči razpravi omejili na obravnavnavo leksema pust'.
5	Iz zveze nikalnice in glagola *xiiti izvirata tudi poljski niech in štokavski neka. Oba se uporabljata členkovno v velelniških zgradbah, ne poznata pa vezniške rabe.
6	Problematika leksemov, ki v slovenščini lahko nastopajo tako v členkovni kot v vezniški vlogi, je obravnavana v (Krvina, Žele 2018).
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
405
2.1.1 Prvenstvena in najpogostejša raba zgradb s členkoma naj in pust' se nanaša na izražanje posredne pobude, ki je ponavadi naslovljena na tretjo osebo (jusiv). V tem pomenu se v obeh jezikih uporablja tretjeosebna glagolska oblika povednega naklona (o času v nadaljevanju). Za to rabo sta najznačilnejši naslednji situaciji7:
a)	tvorec-pobudnik preko posrednika, tj. prejemnika sporočila, naroča izvršitelju pobude (osebku prostega stavka), naj nekaj naredi. V tem primeru izvršitelj ne sovpada z nagovorjenim posrednikom.
(1)	slvn. Naj se oglasi po tretji uri, čakal ga bom.
rus. nycTb 3angeT cerogHa noc^e Tpex, a 6ygy ero ®gaTb.
b)	tvorec-pobudnik nagovarja neizraženega izvršitelja in od njega zahteva, naj nekaj naredi z neživim predmetom, osebkom prostega stavka:
(2)	slvn. Juha naj vre deset minut!
rus. nycTb cyn BapuTca gecaTb MHHyT
V zgledih (1) in (2), ki opisujeta posredno pobudo, tvorec pobude pričakuje od izvršitelja, naj uresniči situacijo P,8 ki je zaradi velevanja zadobna v odnosu do trenutka govorjenja.
Tako v slovenskih naj-zgradbah kot v ruskih pust'-zgradbah, ki so povezane z izražanjem posredne pobude, želje ali dovoljenja, se srečujemo z omejitvami pri rabi časovnih in vidskih oblik.
Pri slovenskih naj-zgradbah so v rabi tretjeosebne sedanjiške oblike dovršnih (3) in nedovršnih glagolov (4) in tudi zgradbe, sestavljene iz prihodnjika glagola biti in pridevnikov (5) ter redkih prislovov (6).
(3)	slvn. Naj se vrne v Oxford.
rus. nycTb BepHeTca b Orc^opg.
(4)	slvn. Naj te sosed vodi po mestu.
rus. nycTb Te6a coceg BoguT no ropogy.
(5)	slv. Naj ne bo žalosten! Naj bo kratek!
rus. nycTb He rpycTUT! nycTb 6ygeT KparoK!
(6)	slvn. Naj bo tiho!
rus. nycTb momht!
7	V prispevku izraz »situacija« označuje opis sporočanjskega dogodka.
8	V besedilu uporabljamo črko P za izražanje propozicijsko ubesedene situacije.
406
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
Ker je velelnost povezana s situacijo, ki je zadobna v odnosu do trenutka govorjenja, je raba preteklika v zgradbah z danimi pomeni tako v slovenščini kot v ruščini izključena:
(7)	*Naj te je vodil po mestu.
Zanimivo je, da se v ««/'-zgradbah z velelnim pomenom, kljub temu da je situacija v odnosu do trenutka govorjenja umeščena v zadobnost, ne uporablja analitični prihodnjik z deležnikom na -l (zadobno dejanje se izraža s sedanjikom):
(8)	*Naj bo kupil knjigo! ^ Naj kupi knjigo!
Na osnovi statistike iz Ruskega nacionalnega korpusa, ki jo v prispevku o ruskem pusf navaja N. Dobrušina (2016), je za ruske zgradbe s pust s pomenom posredne pobude značilna raba sedanjiških oblik nedovršnih (9) in dovršnih glagolov (10):9
(9)	rus. nycrb coceg Hac npnraamaeT noname! slvn. Naj nas sosed pogosteje povabi!
(10)	rus. nycrb 3angeT cerogra noc^e Tpex! slvn. Naj se oglasi danes po tretji uri.
Primerjava vidske rabe v pusf- in na/'-zgradbah kaže, da se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporablja nedovršnik, in to lahko povezujemo z dvema meriloma vidske rabe v ruščini. Prvič, če v ruščini dejanje ni umeščeno v časovno določen kontekst (kar v zgledu (9) nakazuje prislov noname 'pogosteje'), prevladuje raba nedovršnikov, medtem ko to merilo ni relevantno za izbiro vida v slovenščini (Derganc 2003: 68-73; Krvina 2018: 56-62, 110-17). Drugič, raba nedovršnika v pusf zgradbah je lahko povezana s pomembno značilnostjo vidske rabe v ruskem velelniku.10 Kakor so že večkrat opozorili preučevalci vida v ruščini (Benacchio 2010), nedovršniki v velelniku označujejo pobudo tvorca pobude, naj izvršitelj takoj začne opravljati dejanje. Pri tem je vplivanjska moč govornega dejanja usmerjena na začetek dejanja. V slovenščini je v teh primerih pogostejša raba dovršnikov, saj raba nedovršnikov poudarja procesualnost, začetek dejanja je z nedovršniki izpostavljen le izjemoma.
Raba prihodnjiških oblik nedovršnikov je v ruščini, po podatkih Dobrušine, možna, a zelo redka.
9	Sedanjiške oblike dovršnikov so v ruščini edina oblika dovršnikov, ki izraža prihodnost, zato bi glede na pomen lahko govorili o prihodnjikih dovršnih glagolov.
10	Glede razlik pri vidski rabi v velelniku med slovenščino in ruščino glej (Derganc 2003, Derganc 2015). O razmerju med rabo dovršnika in nedovršnika v velelniku v slovenščini glej (Krvina 2017).
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
407
2.1.2 Ruske zgradbe s pust' in slovenske z naj se lahko uporabljajo za izražanje želje (optativ).11 Lahko izražajo tvorčevo željo, ki je na izrazni ravni podobna izrekanju pobude. Ob členku se uporablja tretjeosebna oblika povednega naklona:
(11)	slvn. Naj mu bo lahka zemlja.
rus. nycrb 3eM^a eMy 6ygeT nyxoM.
(12)	slvn. Naj bodo vsi zdravi.
rus. nycrb Bce 6ygyT 3gopoBbi.
(13)	slvn. Naj ti bog pomaga.
rus. ^,a12 n0M0®eT Te6e 6or.
Situacija, ki jo tvorec izreka, je tako kot pri velevanju vezana na dejanje, ki je glede na trenutek govorjenja pričakovano zadobno. Toda želelne zgradbe se na pomensko--pragmatičnični ravni vseeno razlikujejo od izražanja posredne pobude: vplivanjska moč tvorca je manjša, saj le-ta zgolj izreka svojo željo, ne pa izrazite zahteve. Osebek želelnega stavka, ki se lahko nanaša na živo, neživo ali višjo silo, pogosto ne sovpada z nagovorjenim (14). To je še očitneje izraženo pri pogostih primerih želelnih zgradb v slovenščini ali ruščini, ko funkcijo osebka opravlja celostni zaimek vse (rus. Bce):
(14)	slvn. Naj bo vse tako, kakor ti hočeš.
rus. nycrb Bce 6ygeT TaK, KaK tm 3axonemb!
Pri naj-zgradbah z velelnim in želelnim pomenom je treba opozoriti tudi na posebnost pri besednem redu: členek naj se lahko premakne za pomensko poudarjenim stavčnim členom, kar prenaša logični poudarek na izpostavljeni stavčni člen in tako dobimo t. i. subjektivno členitev po aktualnosti, tj. na običajno mesto izhodišča sporočila (topik) postavimo pomensko jedro sporočila:
(15)	slvn. Vse naj otrok poje! (vs. Naj otrok poje vse! Otrok naj poje vse!)
rus. nycrb pe6eHOK Bce cbecr!/HTo6bi pe6eHOK Bce cten!
(16)	slvn. Zdravje naj bo na prvem mestu!
rus. 3gopoBbe go^^HO 6biTb npeBbime Bcero.
Tovrstno izpostavljanje poudarjenega stavčnega člena (topikalizacija) pred pust' je v ruščini možno, vendar manj navadno:
(17)	rus. A ^e^aro^He nycmb nodnuMym pyKu! (Dobrušina 2016)
11	Želelni pomen se v ruščini lahko izraža še z zgradbami s členkoma nmodbi in xomb in pogojnikom (Xomb 6bi oh ne 3a6oneR; Hmo6u oh ne 3a6onen. 'Da ne bi zbolel/Naj ne zboli'), ali z zgradbami s členkom ga in povednim naklonom (fla 3Čpaecmeyem CoeemcKuu corn.3 'Naj živi Sovjetska zveza'), ki so v sodobni ruščini bolj zaznamovane in arhaične. Zanimivo je stališče Galine I. Kustove, da ruske zgradbe s pust' v nasprotju z omenjenimi členkovnimi konstrukcijami ohranjajo povezavo z velelnostjo, ker tvorec s pomočjo njih izreka svojo željo, tako kot da bi pričakoval, da se bo le-ta uresničila (Kustova 2008: 501).
12	Ker gre za arhaično formulo nagovarjanja boga, prevzeto iz starocerkvene slovanščine, je v rabi členek da.
408
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
2.1.3 Poleg izražanja posredne pobude in želje je za obravnavane zgradbe značilna raba v kontekstih izrekanja privolitve (Žele 2014: 40), soglasja ali dovoljenja, kar lahko s krovnim terminom poimenujemo permisiv (Bezlaj 1982: 213).
V	teh zgradbah tvorec dovoljuje posredno nagovorjenemu osebku, da uresniči situacijo P:
(18)	rus. MaMa, mo^ho HBaHy npuraacuTb Kupu^a? - nycTb npuraamaeT. slvn. Mama, ali lahko Ivan povabi Kirila? - Naj ga13 (kar) povabi.
Pri permisivnih zgradbah v obeh jezikih je potrebno opozoriti na pomensko posebnost, ki jo v primeru ruskih pust'-zgradb izpostavlja G. Kustova (2008: 496): če pri velelnih in želelnih zgradbah situacija P, ki jo izraža naklonska zgradba, ubeseduje interes tvorca sporočila (tistega, ki zahteva ali si želi, da bi se P uresničila), pa je situacija pri privolitvenih naj- ali pust'-zgradbah pogosto povezana z interesom prejemnika privolitve ali dovoljenja:
(19)	rus. Buta, k HaM egeT TapaHTUHo! XoneT nonacTb Ha Bamy pe^eTH^HM. -Hy nagHO, nycTb npuxogux (Nacional'nyj korpus russkogo jazyka, dostop 10. 10. 2018)
slvn. Vitja, k nam prihaja Tarantino! Rad bi prišel na vašo vajo - Prav, naj (kar) pride.
V	zgradbah s privolitvenim pomenom prejemnik dobiva dovoljenje za opravljanje dejanja, ki je v odnosu do trenutka govorjenja zadobno. V tem se kaže tudi pomembna posebnost, ki razlikuje tovrstne zgradbe od velelnih in želelnih: pri slednjih se dovoljenje ali soglasje lahko nanaša na situacijo, ki se je začela pred trenutkom govorjenja:
(20)	slvn. Naj (kar) spi, pomembno je, da se dobro počuti.
rus. nycTb cnuT, raaBHoe, hto6m oh ce6a xopomo nyBCTBOBan.
Z vidika sopostavitve slovenščine z ruščino je pri zgradbah, ki izražajo bodisi soglasje bodisi nenasprotovanje ali dovoljenje govorca, treba opozoriti še na razliko v vidski rabi glagolskih oblik. V ruščini se, v nasprotju s slovenščino, tudi pri ubesedovanju enkratnega dejanja lahko uporablja nedovršnik (glej (18) nycmb npuanarnaem! 'Naj povabi!', (19) nycmb npuxodum! 'Naj pride!').14
Permisivne zgradbe so pragmatično povezane z t. i. deliberativnimi (razmišljalnimi) vprašanji (21),15 pri katerih se na izrazni ravni kaže zanimiva razlika med slovenščino
13	Razmerje med nycmb npuzn.amaem in Naj ga (kar) povabi poleg razlike v rabi glagolskega vida (rus. ndv. vs. slvn. dv.) kaže na to, da je v slovenščini tožilniško prehodni dovršnik težko uporabljen brez eksplicitno izraženega predmeta.
14	Elena V. Padučeva rabo vida pri dovoljenju in soglasju povezuje s pričakovanjem (tvorca in naslovnika združuje skupno pričakovanje), ki se po njenem mnenju v ruščini pogosto izraža z nedovršnikom (Padučeva 2010: 75-76).
15	O deliberativnih vprašanjih v slovenščini glej Toporišič 2000: 517.
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
409
in ruščino. Zgled (20) je namreč mogoče interpretirati kot odgovor na deliberativno vprašanje:
(21)	slvn. Ali naj ga zbudimo? rus. Ero pa36ygHTt?
Deliberativna vprašanja so torej tista, pri katerih odgovor vključuje privolitveno ali velelno semantiko (Ja, naj (kar) spi. / Ne, zbudimo ga).
V nasprotju z doslej obravnavanimi zgradbami z naj, se pri deliberativnih vprašanjih16 tvorec sporočila navadno istoveti z osebkom, kar pomeni, da je v slovenščini v rabi 1. oseba ednine (22, 23), dvojine (24) ali množine (24):
(22)	slvn. Kaj naj rečem? rus. ^to (MHe) CKa3aTt?
(23)	slvn. Ali naj prinesem časopis?
rus. (MHe) npHHecrH ra3eTy?
(24)	slvn. Ali naj vas spremiva/spremimo? rus. (HaM) Bac npoBogHTt?
Kakor je razvidno iz prevodov (22, 23, 24), so v ruščini najpogostejša ustreznica slovenskih deliberativnih vprašanj nedoločniške zgradbe17 z dajalniškim osebkom. Na izrazni ravni je dajalniški osebek v ruskih zgradbah fakultativen, saj je v teh zgradbah edini možni osebek tvorec-govorec.
S permisivnim pomenom je povezan še en tip naj zgradb, ki jih v ruščini ne moremo izraziti s pust'. Gre za napovedovalne zgradbe, v katerih tvorec napoveduje oz. uvaja novo informacijo in zato se uporabljajo prvoosebne oblike dovršnikov, povezanih s semantiko rekanja:
(25)	slvn. Za začetek naj povem, da nikoli nisem imela rada Christie. (https:// kontext.korpus.cz, dostop 10. 10. 2018)
rus. — xony Hanarb c Toro ... hto MHe HHKorga He HpaBraacb KpncTH.
16	V ostalih južnoslovanskih jezikih deliberativna vprašanja ponavadi uvaja členek da: prim. slvn. Kaj naj rečem?; bos./hrv./srb. Šta da kažem? bolg. KaKBo ga (tm) Ka^a?; slvn. Ali naj prinesem časopis? bos./ hrv./srb. Da donesem novine? bolg. fla goHeca BecTHHKa? slvn. Ali naj vas spremiva/spremimo? bos./ hrv./srb. Da vas otpratimo? bolg. fla Bh M3npaTMM? Za podroben opis deliberativnih vprašalnih zgradb v bolgarščini glej Slavkova 2018 in Ivanova, Gradinarova 2015.
17	Vprašanja z nedoločnikom tipa Kako brati Hegla? Kaj delati? so v slovenščini značilna za zapisani jezik, medtem ko se v ruščini neznamovano uporabljajo tudi v govorjenem jeziku. Pomembna razlika med ruskimi in slovenskimi nedoločniškimi zgradbami je, da v sodobni slovenščini ni več rabe zgradb z dajalniškim osebkom: ?Kaj mi je narediti? Kaj naj naredim?
410
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
(26)	slvn. Na koncu naj omenim, da v mestni upravi aktivno rešujemo še druge v članku omenjene probleme mestnega prometa (Gigafida).
rus. B koh^ xoTe.oct 6ti ynoMHHyTt, hto b agMHHHCTpa^HH ropoga mm aKTHBHO pemaeM ynoMHHyTbie npo6^eMbi ropogcKoro TpaHcnopTa.
2.2 Prvi del prispevka, ki se nanaša na členkovno rabo naj in pust', bi sklenili z opozorilom na pomembno razliko v rabi zgradb s pogojnikom.
Ruski členek pust se uporablja s pogojnikom v primerih, ko tvorec izreka željo, ki se nanaša na določeno situacijo v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, čeprav ve, da je njena uresničitev nemogoča (Dobrušina 2016):
(27)	rus. Hago 6bmo npHHaTb ero npeg^o^eHHe. nycrt 6ti citapn. i MHe k<h|)c h e^e HeMHoro nocuge.. (Parasol)
slvn. Treba je bilo sprejeti njegov predlog. Ko bi mi le skuhal kavo in malo posedel.
Za slovenske naj-zgradbe s pogojnikom pa je značilna druga raba, ki se najpogosteje povezuje z dvema tipoma naklonskosti.
Prvič, gre za tip verjetnostne (epistemične) naklonskosti, pri kateri tvorec izraža zmanjšano stopnjo verjetnosti (rus. »o^HKa Heno^Hon g0CT0BepH0CTH HH$opMa^HH«, Padučeva 2016), da se bo izrečena situacija uresničila:
(28)	slvn. Oče naj bi ga pobral na poti nazaj.
rus. Bpoge, 0Te^ ero nog6epeT Ha o6paraoM nyra.
(29)	slvn. To bolezen naj bi povzročile neke glivice.
rus. !3Ty 6o^e3Hb, Ka^eTCH, Bbman KaKou-To rpu6oK.
Kakor je razvidno iz prevodov (28) in (29), se v ruščini pri ocenjevanju zmanjšane stopnje verjetnosti ne uporabljajo pust'-zgradbe, temveč druga leksikalna sredstva, kot so členki ali besede v členkovni rabi epode (6u), Ka^emcn, eo3Mo^Ho.ls
18 V ruski slovnični tradiciji omenjene besede, ki so v stavku intonacijsko poudarjene in pisno razmejene z ločili, izražajo odnos tvorca do sporočila in so označene kot »uvodne besede« (eeodnue cnoea).
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
411
Drugič, raba ««/'-zgradb s pogojnikom omogoča prenos informacij iz tujega vira (prenašanje tujih besed, sodb in mnenja drugih), od katerih se tvorec lahko distancira.19 Ta tip naklonskosti je v mednarodni literaturi znan kot reportativni/sporočevalni evidencial:20
(30)	slvn. Denar za vodovod naj bi zbrali sami prebivalci. (^Pravijo, da naj bi denar za vodovod zbrali sami prebivalci.)
rus. ^,eHbra Ha BogonpoBog 6ygTO 6ti co6pa^n caMH ^ure^H. (^roBopaT, 6ygTO geHbra Ha BogonpoBog 6ti co6pa^n caMH ^HTe^n.)
(31)	slvn. Šola naj bi začela delovati že to jesen. (^ Pravijo, da naj bi šola začela delovati že to jesen.)
rus. fflKcraa 6ygro 6bi Hana^a pa6oTaTb y®e ^TOH oceHbK» (^ roBopaT, 6ygro 6h mKO^a Hana^a pa6oTaTb y®e 3toh oceHbro.)
Tovrstne ««/'-stavke s pogojnikom prevajamo v ruščino s členki, ki lahko imajo vlogo posrednikov tujega govora: xko6m, 6ydmo 6u, mom.21
Razlika med ocenjevanjem znižane stopnje verjetnosti in zgolj prenašanjem tuje informacije je včasih zabrisana. V različnih jezikih je namreč izpričana situacija, ko se sredstva za ocenjevanje nižje stopnje verjetnosti uporabljajo za posredovanje tuje informacije in obratno - posredniki tujega govora pogosto izražajo zmanjšano stopnjo verjetnosti.22
3 Naj in pust'' v vlogi veznikov
V drugem delu prispevka obravnavamo leksema naj in pust v povezovalni vlogi, kjer uvajata medpropozicijsko razmerje med matičnim povedkom in povedkom odvisnega stavka.23
19	Glede različnih strategij prenašanja tujega govora v hrvaščini glej Benič 2018: 10. Benič razlikuje med posrednimi in neposrednimi kazalci tujega govora. Neposredni kazalci so pri Beniču glagoli rekanja, členki (kotje hrv. navodno 'menda, baje'), v nekaterih jezikih tudi posebni slovnični morfemi, ki nakazujejo, da gre za govor drugega. Gre za slovnična in leksikalna sredstva, ki imajo osnovno funkcijo prenašanja informacije drugega. Posredni kazalci kot stilistična zaznamovanost in ekspresivnost pa so za prenašanje tujega govora uporabljeni sekundarno.
20	Evidencialnost je tip naklonskosti, ki vzpostavlja razmerje med sporočano vsebino in okoliščinami izvora te vsebine. Z drugimi besedami, gre za slovnično in leksikalno razlikovanje vsebine, ki ji je bil tvorec priča, in vsebine, ki jo je izvedel iz tujega vira (podrobneje o tem glej Aikhenvald 2004; Wiemer 2013). O različnih tipih evidencialnih naklonskih pomenov (od informacije, ki izhaja iz neposredne izkušnje, do informacije iz tujega vira) glej Plungian 2001: 351-352.
21	Glede pomenskih posebnosti ruskih členkov v rabi kazalcev tujega govora glej Plungian 2008.
22	O razmerju med izražanjem verjetnostne in evidencialno naklonskostjo glej van der Auwera&Plungian 1998: 85-86.
23	Na naj in da je v okviru predmetnih vsebinskih odvisnikov in širše problematike medpropozicijskosti opozorjeno v (Žele 2016: 85).
412
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
3.1 Največja razlika v vezniški rabi obeh leksemov je, da se je slovenski naj, v nasprotju z ruskim pust', gramatikaliziral24 kot veznik, ki uvaja predmetne vsebinske odvisnike. Tovrstne odvisnike v slovenščini napovedujejo matični povedki rekanja, povezani z velevanjem in zahtevanjem (rus. raaro^bi peneBon Kay3a^HH): zahtevati, reči (v velelnem pomenu), prositi, predlagati, nagovarjati.
Ob teh glagolih se naj uporablja v vezniški vlogi izključno pri prenosu posredne pobude:
a)	če tvorec v odvisnem govoru poroča o nagovarjanju 3. osebe (tj. naslovnika izvornega premega govora, ki je v danem trenutku odsoten ali je posredno nagovorjen). V nasprotju s prostim stavkom s pozivnim naj členkom, pri zloženi povedi med tvorcem in naslovnikom ni posrednika:
(32)	slvn. Rekel sem jim, naj pridejo pozneje. rus. — hm CKa3an npnnTH nono3®e.
b)	če je pobudnik, ki je v trenutku govora najpogosteje odsoten in izražen s tret-jeosebno glagolsko obliko, posredno nagovoril tvorca (govorca), ki prevzema funkcijo izvršitelja:
(33)	slvn. Popoldne je šef končno ukazal, naj me pokličejo k njemu. rus. noc^e no^ygHH me$ HaKOHeu npnKa3a^ MeHH no3Bam
Posebnost slovenščine je torej, da pri izražanju pobude razlikuje med posrednim in neposrednim nagovarjanjem. Če je pobuda neposredno usmerjena na udeleženca v pogovoru (2. oseba), se v odvisnem stavku uporablja da:
(34)	slvn. Ukazal sem ti, da prideš jutri. (neposredna pobuda) rus. — Te6e npnKa3an npnnTH 3aBTpa.
Naj v funkciji veznika, ki uvaja predmetne odvisnike, se razlikuje od členka naj po svoji stalni poziciji v besednem redu: ker povezuje dve predikaciji, se nahaja na
začetku odvisnega stavka,25 in zaradi vezniške vloge ne dovoljuje izpostavljanja drugih stavčnih členov iz odvisnega stavka.
Prevodno gradivo kaže, da slovenskim predmetnim odvisnikom, ki jih uvaja naj, najpogosteje ustrezajo nedoločniška dopolnila ali odvisniki z veznikom nmoču (čtoby):
(35)	slvn. Zvečer me je Semjonovič poklical in mi ponudil, naj ostanem pri njem - kot zasebni prevajalec in učitelj nemščine. (Ulicka 2009)
24	Gramatikalizacijo tu razumemo kot postopno pomensko praznjenje členka, ki zato lahko prehaja v vezniško vlogo, v kateri slovnični pomen prevlada nad naklonskim.
25	Edina izjema je sestavljeni veznik da naj, ki je pomensko enak z naj, ker je da pomensko izpraznjen in zato izpustljiv.
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
413
rus. BenepoM CeMČHOBHH Bbrnai MeHa u npegio^ui ocraTbca npu hčm — jhhhhm nepeBOAHHKOM u yHHTeieM HeMe^oro a3bma. (Ulickaja 2007)
(36)	slvn. Prosil sem ga, naj opozori brata in vse poljske prijatelje, vendar mi Walewicz ni verjel. (Ulicka 2009)
rus. — npocui ero, htoSbi oh npegynpegH^ CBoero 6paTa u Bcex gpy3eu -nonaKOB, ho BaieBHH MHe He noBepui. (Ulickaja 2007)
To, da se pri prevodih slovenskih predmetnih naj-odvisnikov v ruščino ne uporabljajo ustreznice s pust', potrjuje stališče N. Dobrušine, da pust' ni postal pravi veznik, ki bi uvajal predmetne vsebinske odvisnike. Dobrušina opozarja, da so v ruščini možni pust'-stavki, ki so na meji citiranja premega govora (Dobrušina 2016)
(37)	rus. Oh cKa3ai KaTe. nycTb Bo3bMeT geHbru.
(38)	rus. Oh cKa3ai KaTe - nycTb Bo3bMeT geHbru.
Vendar ista avtorica na podlagi dveh kriterijev dokazuje, da se pust' ni popolnoma gramatikaliziral in da ne gre za zloženo poved s predmetnim vsebinskim odvisnikom.
Prvič, v zgledih (37) in (38) med stavčnima povedma obstaja dolga intonacijska pavza označena s piko, vezajem ali dvopičjem, kar potrjuje, da predikaciji še nista združeni v zloženo poved. Drugič, Dobrušina omenja, da pust'-stavka ni mogoče vriniti znotraj glavnega stavka (t. i. kriterij »gnezdenja«), kar je v ruščini značilnost podredja.26 To pomeni, da v nasprotju z zgledoma z odvisnikoma (39) in (40), glavnega stavka (41) s pust'-stavkom ne moremo razdružiti:
(39)	rus. Oh cKa3ai, hto 3a6o^e^, KaTe.
(40)	rus. Oh He nomei, n0T0My hto y Hero So^ht raroba, b mKoiy.
(41)	*Oh cKa3ai, nycTb Bo3bMeT geHbru, KaTe.
3.2 Obravnavana leksema v obeh jezikih v vezniški funkciji uvajata dopustne odvisnike, ki matični povedek dopolnjujejo okoliščinsko. Skupna značilnost zloženih povedi z dopustnimi odvisniki je, da tvorec situacijo v matičnem stavku sprejema, kljub temu da je v nasprotju s situacijo v odvisniku.
Korpusno gradivo izkazuje, da med dopustnimi odvisniki, ki jih uvajata naj in pust', vendarle ni popolnega pomenskega prekrivanja.
Slovenski naj v dopustnih kontekstih pogosto nastopa v vezniški zvezi pa naj, pri kateri naj ohranja pomen dopustnosti, pa mu poudarjeno dodaja protivnost vsebine v odvisniku.27
(42)	slvn. Pa naj se še tako trudiš, ti ga ne bo uspelo pregovoriti.
rus. KaK 6ti th hh crap&TCH, Te6e Bce paBHo He ygacrca ero y6eguTb.
26	O tem kriteriju odvisnikov glej Testelec 2001: 259, Pekelis 2015.
27	Toporišič (NSS 1982: 223) v tovrstnih primerih piše o "protivnosti dopustnih zvez".
414
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
(43)	slvn. Pa naj so bili njegovi zločini še tako veliki, pred mano ni bil ničesar kriv.
rus. Ho KaK 6ti hh Gi>i. iii Be^HKH ero npeCTyn^eHHH, nepego mhoh oh hh b hsm He BHHoBaT.
V	ruščini se intenzivirana dopustnost, pri kateri se dejanje v glavnem stavku uresničuje ne glede na stopnjo uresničitve določene situacije v odvisniku, izraža s protivno-do-pustnimi zgradbami (rus. o6o6meHHo-ycTynHTe^bHbie KoHCTpy^nn), sestavljenimi iz oziralnih zaimkov, členka hu in neobveznega členka 6bi.
Ruski pust odvisniki poleg dopustnosti vključujejo soodvisno-pogojevalnost: tvorec je prepričan, da, če se bo zgodil dogodek v odvisnem pust'-stavku, mu bo sledila situacija v matičnem stavku, ki je z njim v nasprotju (V Ju. Apresjan 2010: 204):
(44)	rus. nycTt ti He 6ynemt cpa3y MHoro no.ynaTt, npno6peTemb ^hhmh onbiT.
slvn. Četudi na začetku ne boš služil veliko, boš pridobil dragoceno izkušnjo.
V	zgledih (42) in (44) se kaže, da je v dopustnih naj- inpust'-stavkih možna raba drugoosebne oblike, kar za večino obravnavanih zgradb, povezanih z velelniškim in permisivnim pomenom, ni značilno.
Kot posebnost omenimo še uporabo naj veznika pri namernih odvisnikih, v katerih osebek matičnega in odvisnega povedka ne sovpadata. V tovrstnih primerih je naj-stavek s povednim naklonom mogoče zamenjati z vezniško zvezo da bi (v ruščini je v tem primeru v rabi veznik nmo6u).
(45)	slvn. Fanta je skril, naj ga nihče ne vidi./Fanta je skril, da ga ne bi nihče videl.
rus. Oh cnpaTan napHH, hto6m ero hhkto He yBngen.
(46)	slvn. Pojdi k čevljarju, naj ti popravi pete./Pojdi k čevljarju, da bi ti popravil pete.
rus. Cxogn k cano®HHKy, hto6m oh nonHHH^ Te6e Ka6^yKH.
4 Zaključek
Prispevek poskuša predstaviti osnovne značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust', ki nastopata v členkovni in vezniški rabi. V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pust' nastopata v členkovni rabi. V obeh jezikih prevladuje raba z izražanjem posredne pobude s tretjeosebno glagolsko obliko povednega naklona (jusiv). Pri tovrstnih zgradbah smo opozorili na določene razlike v vidski rabi: v ruščini se pri dejanjih, ki označujejo enkratni dogodek, nedovršni vid uporablja pogosteje kot v slovenščini. Vzrok za to razliko je, da je v ruščini raba nedovršnikov povezana bodisi z dejanji, ki v določeni časovni okvir niso umeščena (npr. pri ponavljalnosti), bodisi
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
415
z izražanjem pobude k začetku opravljanja posameznega dejanja. Omenjeni merili za vidsko rabo v slovenščini nista relevantni.
Nekaj razlik med rabo naj in pust' se kaže pri zgradbah, povezanih s permisivnim pomenom: naj se lahko uporablja ob prvoosebni glagolski obliki povednega naklona pri deliberativnih vprašanjih (slvn. Kaj naj rečem?) in v napovedovalnih zgradbah (slvn. Naj omenim), medtem ko v ruščini v teh primerih zgradb s pust' ne moremo uporabljati. Kot posebnost slovenščine izpostavljamo zgradbe z naj in pogojnikom, ki lahko izražajo znižano stopnjo verjetnosti ali poudarjajo, da gre za posredovanje informacije iz tujega vira. V drugem delu je predstavljena raba leksemov naj in pust' v vezniški funkciji. Ključna razlika med obravnavanima leksemoma je v tem, da se je slovenski naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja (zahtevati, ukazati, prositi, nagovarjati, predlagati) uvaja vsebinske predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi).
Viri in literatura
Alexandra Y. Aikhenvald, 2004: Evidentiality. Oxford, New York: Oxford University Press.
Rosanna Benacchio, 2010: Bud u Kame^opuH eewnueocmu e cnaemcKOM UMnepamuee: cpaenumenbnuû ananus. [Vid i kategorija vežlivosti v slavjanskom imperative: sravnitel'yj analiz]. München: Sagner. Mislav Benic, 2018: Prepričavanje diskursa na primjeru osječkoga govora. Rasprave:
Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 44/1. 1-55. France Bezlaj, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika (2. knjiga, K-O). Ljubljana: SAZU.
Aleksandra Derganc, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida
v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka. 67-79. Aleksandra Derganc, 2015: Še o glagolskem vidu v imperativu v slovenščini in ruščini. U prostoru lingvističke slavistike: zbornik naučnih radova. Ur. L. Popovic, Dojčil Vojvodic, M. Nomachi. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta. 343-52. GigaFida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu. Janez Gradišnik, 1981: Še znamo slovensko? Celje: MD.
Björn Hansen, 2004: The grammaticalization of the analytical imperatives in Russian,
Polish and Serbian/Croation. Die Welt der Slaven XLIX. 257-74. Axel Holvoet, 2019: Sources and pathways for non-directive imperatives. Linguistics (v tisku).
Axel Holvoet, Jelena Konickaja, 2011: Interpretive deontics: A definition and a semantic map based mainly on Slavonic and Baltic data. Acta Linguistica Hafniensia 43/1. 1-20.
Tomo Korošec, 1983: O poročevalskem stilemu za nedokazno kaznivo dejanje. Jezik
in slovstvo 28/3. 64-70. Michal Kren idr., 2015: Reprezentativni korpus psané češtiny. Üstav Českého narodniho korpusu FF UK. Praga. Na spletu.
416
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
Domen Krvina, 2017: Raba dovršnika in nedovršnika v velelniku v sodobni slovenščini. Philological studies/Filološkepripombe/Filološke studije. Zv. 15/1. 210-27.
Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini, 1: Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC.
Domen Krvina, Andreja Žele, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 7-25.
ParaSol, a Corpus of Slavic and Other Languages. Na spletu.
Vladimir A. Plungian, 2001: The place of evidentiality within the universal grammatical space. Journal of Pragmatics 33. 349-57.
Marko Snoj, 2016: Slovenski etimološki slovar2. Ljubljana: Založba ZRC. Tudi na spletu.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
Mladen Uhlik, 2017: Sopostavitev slovenskega naj in ruskega pust' (povzetek prispevka na konferenciji). Glagolski vid v slovenščini in ruščini: Kontrastivni in (zgodovinsko)primerjalni vidik: Povzetki prispevkov. Ur. M. Šekli in M. Uhlik. Ljubljana: ZIFF. 50-53.
Ljudmila E. Ulicka, 2009: Daniel Stein, prevajalec. Maribor: Litera.
Johan van der Auwera, Vladimir Plungian, 1998: Modality's semantic map, Linguistic Typology 2/1998. 79-124.
Björn Wiemer, 2013: Boye, Kasper, 2012, Epistemic Meaning: A crosslinguistic and functional-cognitive study. Studies in Language 37/2. 463-472.
Björn Wiemer, Barbara Sonnenhauser, 2018: Clausal complements and complementizers - in search of a methodology for their comparative analysis in synchrony and diachrony. Presentation on Medunarodni kongres slavista. Beograd .
Andreja Žele, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: ZRC SAZU.
Andreja Žele, 2016: Odvisniki v slovenščini: Vsebinski odvisniki in nepravi prislov -nodoločilni odvisniki. Slavistična revija 64/2. 81-94.
Ba^eHTHHa ro. AnPECflH, 2010: nycTb: npocneKm cKmueHo^o cnoecpn. Peg. Mpun AnpecaH. MocKBa: ^3hkh c^aßaHCKHx Kyrnryp. 202-04.
[Valentina Ju. Apresjan, 2010: Pust'. Prospekt aktivnogo slovarja. Red. Ju. D. Apresjan. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur. 202-04.]
HuHa P ^OEpymHHA, 2016: KoHcrpy^nn c Hacru^MH nycTb u nycKan. Mamepucmu dxn npoeKmc KopnycHo^o onuccHun pyccKoü ^pcMMcmuKU. Ha npaBax pyKonucu. MocKBa. Na spletu.
[Nina R. Dobrušina, 2016: Konstrukcii s časticami pust' i puskaj. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.]
E^eHa ro. Hbahoba, A^a A. rPAguHAPoba, 2015: CnumcKcmecKcn cucmeMc 6omcpcKo^o nshim hc $oHe pyccKo^o. MocKBa: ^3hkh c^aBaHcKon Ky^brypbi.
[Elena Ju. Ivanova, Alla A. Gradinarova, 2015: Sintaksičeskaja sistema bolgarskogo jazyka na fone russkogo. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.]
ra^HHa H. KycTOBA, 2008: MHoro3HanHocTb raaro^OB u MHoro3HanHocTb nacrun b ceMaHTunecKOM u ipaMMaruHecKOM npocTpaHcTBe a3biKa (nycTUTb u nycTb). ffuHCMunecxue Močem. Cnoeo: npeönoweme. Texcm. (C6opHUK cmcmeü e uecmb
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
417
E. B. nadyneeoü). Peg. r. KycroBa, P. Po3HHa, A. EoHgapeHKo. MocKBa: ^3hkh CflaBaHCKHX Ky^biyp. 489-509. [Galina I. Kustova, 2008: Mnogoznačnost' glagolov i mnogoznačnost' častic v se-mantičeskom i grammatičeskom prostranstve jazyka (pustit' i pust) Dinamičeskie modeli: Slovo: Predloženie: Tekst. (sbornik statej v čest'E. V. Padučevoj). Red. G. Kustova, R. Rozina, A. Bondarenko. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur. 489-509.] Ha^HOH&IbHbIH Kopnyc pyccKoro a3bma (HKP3). [Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (NKRJa).] Na spletu.
E^eHa B. nAgyHEBA, 2010: CeManmmecKue uccnedoeanux: CeManmuKa epeMenu u euda e pyccKOM %3UKe: CeManmuKa nappamuea (BTopoe H3gaHHe, ncnpaB^eHHoe H gonoOTeHHoe). MocKBa: ^3HKH c^aB^HCKOH Ky^bTypbi. [Elena V. Paduceva, 2010: Semantičeskie isssledovanija: Semantika vremeni i vida v russkomjazyke: Semantika narrativa (Vtoroe izdanie, ispravlennoe i dopolnennoe). Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.] E^eHa B. nagyHEBA, 2016: Moga^bHocTb. Mamepuanu önx npoeKma KopnycHo^o
onucanuxpyccKoü ^paMMamuKu. Ha npaBax pyKonncn. MocKBa. Na spletu. [Elena V. Paduceva, 2016: Modal'nost'. Materialy dljaproekta korpusnogo opisanija
russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.] O^bra E. Hekeihc, 2015: ConHHeHne h nog^HHeHHe. Mamepuanu önx npoeKma KopnycHo^o onucanux pyccKoü ^paMMamuKu. Ha npaBax pyKonncn. MocKBa. Na spletu.
[Ol'ga E. Pekelis, 2015: Sočinenie i podčinenie. Materialy dlja proekta korpusnogo
opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.] B^agHMHp A. niyHraH, 2008: O noKa3aTenax ny^on penn u HegocTOBepHocTH B pyccKoM a3HKe: «mo®>, «aKoöbi» u gpyrne. Lexikalische Evidenzialitäts-Marker in slavischen Sprachen. Hrsg. B. Wiemer, V. A. Plungian. Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 72. München: Sagner. 285-311. [Vladimir A. Plungian, 2008: O pokazateljah čužoj reči i nedostovernosti v russkom jazyke: »mol«, »jakoby« i drugie]. Hrsg. B. Wiemer, V. A. Plungjan. Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 72. München: Sagner. 285-311.] Svetlana Slavkova, 2018: He3aBHcnMbie ga-$opMbi b BonpocnTe^bHbix npeg^o^eHHax b öo^rapcKoM a3HKe (b conocTaraeHHH c pyccKHM). Slavistična revija 66/4. 441-457. [Svetlana Slavkova, 2018: Nezavisimye da-formy v voprositel'nyh predloženijah v bolgarskom jazyke (v sopostavlenii s russkim). Slavistična revija 66/4, 441-457, v tisku].
.Skob r. Tecteie^ 2001: Beeöenue e oö^uü cunmauuc. MocKBa: Pocchhckhh
rocygapcTBeHHHH yHHBepcnTeT. [Jakov G. Testelec, 2001: Vvedenie v obščij sintaksis. Moskva: Rossijskij gosudar-
stvennyj universitet.] HMgMH^a E. Wi^kah, 2007: flauusnb W^maün, nepeeoduuK. MocKBa: ^KCMO. [Ljudmila E. Ulickaja, 2007: Daniel'Štajn, perevodčik. Moskva: Eksmo.]
418
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december
PE3MME
B CTaTbe paccMaTpHBaroTca ocHoBHbie xapaKTepHCTHKH ynoTpe5neHHa cnoBeHcKoro naj h pyccKoro nycmb, BbicTynaro^HX KaK b KanecTBe nacTH^i b MoganbHbix KoHcTpy^Hax, TaK h b KanecTBe coro3a, npHcoegHHaro^ero npHgaToHHbie. B nepBoH nacra cTaTbH aHanH3HpyroTca MoganbHbie KoHcTpym,HH c tocth^mh naj h nycmb b pa3Hbix KOHTeKcTax BoneroiaBneHHa -npu BMpaxeHHH no5y^geHHa, noxenaHHa, cornacua, pa3pemeHHa, gony^eHHa. ^HTpanbHbiM ynoTpe6neHHeM b o6ohx a3HKax aBnaeTca Bbipa^eHHe KocBeHHoro no6yxgeHH« (kicchb), agpeccoBaHHoro 3-My nHH,y, npu noMo^H aHanuTHHecKoft KoHcTpyKnuu, cocToa^eft H3 MoganbHoH nacTHnbi u rnaronbHoH ^opMbi 3-ro nuna HHgHKaTHBa.
B pa6oTe o6cyxgaK>Tca HeKoTopHe pa3nHHHa, npoaBnaro^ueca b ynoTpe6neHHH BHga b cnoBeHcKux u pyccKux KoHcTpyKUuax KocBeHHoro no6yxgeHua. PacxoxgeHHe Mexgy pyccKHM h cjobeHcKHM «3hkom o6ycnoBneHo KaK KaTeropuanbHHMH xapaKTepucTHKaMH Bbipa^eHHa BHga b pyccKoM a3HKe, TaK h oco6eHHocT«MH ynoTpe6neHHa BHga b pyccKux HMnepaTHBHbix KOHCTpyKLi,Hax. B pyccKOM a3biKe geiicTBHe, hen0kanh30bahh0e bo BpeMeHH cB«3aHHoe c no6yxgeHueM k Hanany oxHgaeMoro/HMnnHnHpyeMoro geftcTBHa, BnuaeT Ha ynoTpe5neHHe HCB, b cnoBeHcKoM xe a3biKe ^TH KpHTepHH HepeneBaHTHbi gna Bbi5opa BHga.
npu ynoTpe6neHHH naj-KoHcTpyKnHH o6Hapy^HBaroTca HeKoTopHe oco6eHHocTH cno-BeHcKHX KoHcTpyKUHH, 6jH3KHX no 3HaneHHK> K nepMHccHBy, KoTOpbie B pyccKoM a3bIKe He nepegaroTca npu noMo^H nycTb-KoHcTpym,HH. Bo-nepBbix, naj MoxeT ynoTpe5naTbca c 1-m ah^om HHgHKaTHBa b cnynae genH5epaTHBHbix BonpocoB (cjbh. Kaj naj naredimo? 'hto (HaM) (c)genaTb?', Ali naj vas spremimo? '(HaM) Bac npoBoguTb?'). Bo-BTopbix, naj BcTpenaeTca c 1-m nunoM - b KoHcTpyKnuax, b KoTopbix roBopa^HH BBoguT HoByro HH^opManuro (cjbh. Naj omenim 'XoTenocb 6bi ynoMaHyTb').
Mh TaK^e o6paTunu BHHMaHue Ha pacxoxgeHue npu ynoTpe6neHHH nycmb h naj c cocnaraTejibHbiM HaKnoHeHueM. nycmb ynoTpe6naeTca c cocnaraTenbHHM HaKnoHeHueM cTaTHcTHHecKH pexe, neM naj, h BbipaxaeT KoHTp^aKTHBHoe xenaHHe. Naj nacTo coneTaeTca c rnaronaMu b cocnaraTenbHoM HaKnoHeHuu h npu 3tom Bbipa^aeT oneHKy gocToBepHocTH HH^opManuu (snucTeMHHecKaa MoganbHocTb) unu BbicTynaeT b KanecTBe MapKepa Hyxoft penu (3BugeHnuanbHoe ynoTpe6neHue). ^Tu THnbi MoganbHocTu, KaK noKa3aHo b pa6oTe, b pyccKoM a3HKe Bbipa^aroTca gpyruMu cpegcTBaMH.
Bo BTopoH nacTH cTaTbH paccMaTpHBaeTca ynoTpe5neHHe naj h nycTb b KanecTBe cokgob. Baraoe pa3AHHHe cnoBeHcKoro naj h pyccKoro nycTb cBa3aHo c TeM, hto naj na^e Bcero bh-cTynaeT b KanecTBe coro3a, npucoegHHaro^ero gononHHTenbHbie npugaTOHHbie npu rnaronax peneBoH Kay3au,HH/no5yxgeHHa (zahtevati 'Tpe5oBaTb', ukazati 'npHKa3aTb',prositi 'npocHTb', nagovarjati 'yroBapuBaTb', predlagati 'npegnaraTb'). OgHaKo ero ynoTpe6neHue b KanecTBe coro3a orpaHHHeHo cnegyro^uMu cnynaaMu KocBeHHoro no6yxgeHHa: ecnu Tpe6oBaHue HanpaBneHo k agpecaTy, k KoTopoMy roBopa^HH o5pa^aeTca numb onocpegoBaHHo, o5mhho k 3-My nuny (Zahteval sem od njega, naj mi prinese denar 'S noTpe6oBan ot Hero npuHecra geHbru'), hjh Korga cy6teKT MaTpHHHoro npegHKaTa, cToamnft b 3-m nune h agpecyromnft cBoe no6yxgeHHe roBopa^eMy, He aBnaeTca ynacTHHKoM pa3roBopa (Zahteval je, naj mu
Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi
419
prinesem denar 'Oh Tpe6oBan ot Mera npHHecTH gemra'). Ecjih no6yxgeHHe agpecoBaHo ynacTHHKy gnanora (2-My rn^), BMecTo naj ynoTpe6naeTca coro3 da (Prosim, da vrneš knjigo. 'npomy Te6a BepHyTt KHury').