Z grozo se spominjamo dandanes strašnih dni svetovne vojne, ki je zahteval^ milijone in milijone človeških žrtev, uničila moralo, vest človeško im pahnila gospodarstvo na stopnjo, da bodo ljudje še leta in leta trpeli, preden pride do predvojnega ravnovesja. Kadar naše misli lahko polete v tiste čase, se nam zdi trenotno skoraj neverjetno, da je bilo vse to resnica. Te strahote so bile povod, da so ljudje pričeli razmišljati, kaiko napraviti konec temu strašnemu zlu. Ustanovili so društvo narodov m razne manjše zveze, pod pretvezo, da bodo preprečili nadaljnje vojne. Vse skupaj pa dosedaj ni imelo nobenih uspehov in to v glavnem radi tega, ker se je to vršilo v znamenju povojne vesti, ki je do skrajnosti skvarjena. Kakor posamezniki, so sebični tudi celi narodi. To je bilo povod, da se je zgodilo toliko krivic, posebno manjšim narodom, in da bo baš radi tega kaj težko ohraniti tako zaželjeni mir. Neugodno za svetovni mir pa je tudi to, da odloča o njem gospoda, ki neštetokrat izkoristi vojno v svoj dobrobit in ji niso mar bolečine sočloveka. Med najpoštenejšimi boritelji za pravično ureditev povojnih držav je bil veliki mož, slavni predsednik Ameriških držav Wilson, ki so ga pa razni krivi prijatelji miru kmalu onemogočiti v njegovem blagohotnem delovanju. Našli pa so se vredni nasledniki, ki se trudijo, da bi vendar enkrat se uresničile angelske besede: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Med največjimi borci za večni svetovni mir vidimo danes zopert Američana Kelloga, zunanjega ministra Zedinjenih držav, rojenega L 1856. v Potsdamu v državi New-york. KeMogovemu delovanju za »večni mar« pa so se prvi odzvali Francozi in le to je bilo povod, da so določiti da se sklene in podpiše protivojni pakt v Franciji. To se je zgodilo 27. avgusta v Parizu na Quai d* Orsajro, ob veličastni seji, pod Kellogovim predsedstvom. Protrvojno pogodbo je podpi- Kellog (pozdravlja« od množice) pred odhodom v Evropo govo. ri v aparat, ki raznaša njegov govor po vsem svetu. Dvorana, kjer so podpisali protivojni pakt Kakor smo doznaR, je ameriški protivojnemu paktu tudi našo državo, ki bo gotovo pristopila. salo 15 držav, in sicer z nalivnim peresom iz masivnega zlata. 15 držav, med njimi 6 velikih kakor Zedinjene države, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Japonska in Italija, 6 britskih, angleških poddržav, Kanada, Irska, Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija in Indija, ter tri sopodpisnice lokainskih pogodb, Poljska, Češkoslovaška in Belgija, se odrekajo vojni kot sredstvu državne politike v medsebojnih odnošajih. Te države torej obljubljajo, da se med seboj ne bodo več vojskovale. Obljuba je svečana ali —• ali — kakor izgleda, neobvezna. In kaj se to pravi? Radovedni smo, ako je veliki mož Kellog kaj razmišljal, kaj bi videl, ako bi mogel pogledati v dušo tistih, ki so se podpisali z zlatim peresom? Ne dvomimo o poštenosti nekaterih zastopnikov. Ali kako mislijo njih države? Drugi so pogodbo podpisali, ker se zavedajo slabosti države, za katero so podpisali. Tretji zopet iz kakih drugih vzrokov. S Ssto željo za splošni dobrobit človečanstva so redki prijeli za pero. Vzemimo za primer samo naše dobre prijatelje fašiste, ki so bili seveda tudi zastopani. Še pred par dnevi so grozrl Franciji z vofrio, takoj na to pa sveto obljubili, da se ne bodo z njo nikoli vojskovali O razmerah med Italijo in Jugoslavijo pa je itak vsakemu znano, da Italija samo čaka na pripraven trenutek, kdaj da bo lahko pograbila Jadransko morje. Ako vse to premislimo,; moramo dvomiti o iskrenosti sedanjega protivoj-nega pakta in bo preteklo najbrž še mnogo vode, preden se bo ta uresničit Kljub temu pa ostane 27, avgust 1928 važen in pomemben dan, kajti vidi s« dobra volja, ki bo koncem koncev le do tega privedla, da požene Keflogovo seme vsema sveta potrebno drevo mira i« sprave. poslanik včeraj povabil le Leto IV. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1928 35. štev. Protivojna pogodba podpisana v Parizu Desno: Ljubljanska seja KDK, ki se jje vršila pretekli teden. Za mizo sede od leve na desno: idr. Svetislav Popovič, Ivan Pucelj, Ju ra j Demetrovič, dr. Albert Kramer, Svetozar Pribičevič, dr. VI. Maček, dr. Ante Trumfbič, Večeslav iVilder in inž. Avgust Košu- sedanii predsednu!k vil dr. Žerjava, na levi zgoraj HSS. Levo: Profesor dr. Sauer-bach, ki je izvršil pri dir. Žerjavu težko, a uspešno operacijo, na levi zgoraj. Jurij Tavčar, poslednji gospodar tega imena na domu dr. Ivaina Tavčarja, je te dni umrl. Desno: Pogled na našo pre-stolioo s savske strani. Jugoslovenski odposlanci na medna r. kongresu stavbenikov v Brnu. Med njimi je večina Slovencev. Zborovanje medparlamentarne konference v Berlinu, kjer so se pritožili člani KDK radi umora v beograjskem parlamentu Levo: .Velikanski ladijski vijak s katerim so opremili novo nemško ladjo Bremen članice rdeče armade se vežbajo v vojaških vajah med tem, ko v Parizu podpisujejo prottvojno pogodbo in nad poslopjem kjer je bila pogodba podpisana vihra tudi rdeča boljševiška zastava s srpom in kladivom. To je precej značilno za današnji svet in njegovo mnenje Grad Rambouillet, kamor je po podpisu protivojnega pakta povabil predsednik Francije udeležence na častno pojedino Keffiog, zunanji minister Zedinjenih držav, ki je glavni povspešitelj protivojnega pakta. Desno: Nova pot na Mojstrovko. — Da smo neodvisni od sitnarenja naših prijateljev fašistov, so zgradili vrli Kramj-skogorčani tjakaj novo Alirnod beg Zogu, kt ga že več dni proglašajo Albanci za kralja, pa ga baje radi nekih Se neznanih tehničnih zaprek niso vs&o-liči*. Kaj vse ni moderno na svetu? Amerčaulka z velikanskimi očafl hoče obrniti nase pozornost Evropejcev, Največji most na syetu grade čez reko Hud-»00 v New-Yorku. Most bo visel med dvema stolpoma, ki sta oddaljena 1067 m drug od drugega. Kako opozarjajo Američani avtomobiliste na nevarna mesta. Varnostni znak, ki se ga pa prijatelji hitre vožnje tudi preveč ne boje. Levo: čudna sprehajalca. Razumna opica t spremstvu svojega gospodarja. Zlato nafivno pero, • katerim so podpisal pogodbo o večnem mi- ►Jajvečji angleški zrakoplov, Izgrajen po načrtih nemškega inženjerja, tt tehta popolnoma opremljen 15 ton. Za njegov pogon uporabljajo 1950 konjskih sil. Kolo zrakoplova ▼ krogu zgoraj meri 226 m. Desno: rti pogumne Japonke, kS nočejo, da bi njih narod zaostajal za drugiirf. se pripravljajo »a polet preko Tihega oceana.