V NAŠI DRŽAVL Še enkrat o izidu volitev v Dravski banovini. Ljubljana, 7. maja d. Banska uprava Dravske banovine objavlja^ naslednje službeno poročilo o izidu volitev v Dravski banovini: število volilnih uprav. 308.472 število oddanih glasov 151.846 (47.67%) Dobile so glasov: lista g. Bogolj. Jevtiča 125.178 (82.43%) lista g. dr. VI. Mačka 22.510 (14.82%) lista g. Dimit. Ljotiča 2.513 ( 1.65%) lista g. Maksimoviča 44 ( 0.03%) število nevelj. glasov 1.601 ( 1.07%) Za poslance. »Glas Naroda« piše v svoji številki od 10. maja o tem naslednje: »Ogromna večina prejšnjib poslancev z redkimi častnimi izjemami se po volitvah ni več veliko brigala za stike s svojimi volilci. Le bolj po redko so se prikazali v svoj volilni okraj in sklicali kakšno »konferenco« maloštevilnih zaupnikov, in še to pod pritiskom drugih gibanj, kakor je bilo pri nas gibanje bojevnikov. Bas tej okolnosti in pa popolni sterilnosti prejšnje politike JNS ,<¦ pripisati ono apatijo, ki se je vedno bolj pojavljala med nišim ljudstvom. V bodoee se ne bo snielo več dogajati, da Li izvoljeni poslanci samo vlekli dnevnice, kimali k zakonskim načrtom I.atere predlaga vlada skupščini . odobritev, in intorvenirali za onega ali druge/.a izmecl svojih volilcev pri kakšnom ministrstvu ali drugom uradu, tem\eV , lorajo prcdlagane zakonske načrte tudi temeljito proučcvati in zahtevati v primeru pomanjkIjivosti tudi .-jih zboljšanje. Pa ne samo to! Po potrebi Tiorajo tudi poslanci sarai dajati vladi inicijativo za sestavljanjo vaznih zakonkili načvtov in iz- dajanje zakonov.« — Predvsem priča-* kuje ljudst\ c učinkovitih korakov in ukrepov za olajšanje neznosne goepodarske krize. V DRUGIH DRŽAVAH. BalkansAa zveza je začela zborovati v Bukarešti 9. maja. Posvetovanj so se udeležili poleg zastopnikov Romunije pod vodstvom zunanjega ministra Ti« tulesca še naša jugoslovanska delega^ cija z ministrskim predsednikom in zu^ nanjim ministrom Jevtičem na čelu. Jevtiča je zastopal doma v Beogradu v. njegovi odsotnosti vojni minister general Zivkovič. Nadalje sta bila v Bukarešti grški in turški zunanji minister. Zaključek zasedanja Balkanske zveze. Zasedanje Balkanske zveze v Bu-< karešti je bilo zaključeno v nedeljo 12. maja. V središču razprav je bila skle-< nitev podunavske pogodbe ter vpraša-< nje oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Zunanji ministri držav Balkanske zveze so zavzeli stališče, da je povečanjo cborožitve teh držav, ki se na tihem že delj časa veC ali manj pripravljajo, nedopustno, ker je v nasprotju z določbami mirovnih pogodb in ker. bi to dalo samo nove pobude revizionistični propagandi, kar bi moglo izzvati še večjo zmedo in še bolj napet položaj. Morebitno oborožitev bi Balkpv^ka zveza mogla odobriti samo tetlaj, c^. bi prizadete države podale resnuna jamstva in se odrekle vsaki izprcmembi gle;lc cbžega držav. Vrsako razpravo o tal.i spremembi mirovnih. pogodb Balkanska zveza že v naprej odklanja. Sklenjeno je bilo, da bo Balkanska zveza sporočila to svoje stališče velesilam in jim obenem prcdložiIa točno in zanesljive podatkc o skrivncm oboroževanju Avstrije, MadžarsKe in Bolgarije. Za enkrat odklanja Balkanska zveza neposredna pogajanja 3 tc ni državami. V zvezi s tcm jo bilo govora tudi o povratku Habsburžanov na prestol Avstrijc. Balkanska zveza je v tem pogledu v celoti osvojila stališče Malc antante, ki slej ko prcj odločno o&klanja obnovo liabsburše monarhije. Končno so v nizu vprašanj, ki so na dnevnem redn, obravnavali tudi vprašanje zbližanja "držav Balkanske zvcze z Italijo. V zvezi s tem je bilo govora tudi o sredozemski varnostni pogodbi, pri čemer so z zadovoljstvom ugotovili, da so so v zadnjem času v znatni meri izboljšali odnošaji med Francijo in Italijo ua eni ter Italijo in Jugoslavijo na dmgi strani. Popolna skupnost držav Balka.isike zveze je prišla do izraza tudi v ponovn-em šlckpu, da Jbo Balkanska zveza v vseh mednarodni.h. vpvašanjih kar najtesnejše sodolovala z fvlal antanto, iker vidi samo v takem sodelovanju najzancsljivcjše jamstvo za red in mir v tem delu Evrope. Avstrijski kancelar dr. Schuschmgg sc je mudil na oddihu v Italiji in se jo sestal ob tcj priliki 9. maja v Florenei ž italijanskim državiiim tajnikom za zunanje zadeve Suvichem. Listi so namigavali, da jc šlo pri tem sestanku ža pogajanja o sodelovanju Italijo in Avstrije s podpori Francije proti Nem.iji. Po drugih vesteh je bil namenjen s.stanek v Florenci pogajanjem o zopetni vpostavitvi Habsburžanov v Avstriji. Italijanski politični krogl trdijo, da se je nxnarhističn_ pokrct v Avstiiji tako razvil, da bi ga bilo nemo goče zatreti brez lmjših posledic. Belgija bo prlznala sovjetsko Rusijo. Belgijska vlada je napovedala v parlamentu. da bo vzpostavila zopct diplomatske zveze z Rusijo in ima zunanji n.inister že vsa tozadevna navodila. Nova vlada na Španskem. Zadnjič smo poročali, da je podala ostavko Lcrouxova viada. Nova vlada je bila sestavljena 6. maja zopct pod prcdsedslvom radikala Lcrrouxa. V tej vladi imajo radikali: ministrsko predsedstvo, zunanjega in notrajnega minislra. Katoliška ljudska stranka pod vodstvom mladega Gila Roblesa jc zastopana v vladi s petimi ministri. Gil Robles kot šef stranke je prevzcl vojno ministrstvo. Katoli.ani še imajo pravnega nainistra, delavsko ministrstvo, promctno in trgovinsko. V vladi so še tudi agrarci, ki imajo podoben program kakor fcatoliška stranka in imajo dva ministra. Od ncstrankarjcv je v vladi kot etrokovnjak finančni minister Chapaprieta, ki je monarhist in je foil ministcr že pod prcgn«"iim kraljem Alfonrom XIII. NauCni minister je liberalni domokrat. V obnovljeni Lcrrouxovi vladi imajo desničarji ve^ino, iker jc v njiliovih rokah oscm ministrstfiv. Zarota proti diktatorju Turčije. Ob- lasti so od-krile v Brusi in Daliji zaroto, :ki bi naj bila organizii'ala revolucijo in državni provrat. Zarota je bila naperjena proti diktatorju Turčije Kcmalu Atatiirku. Zaprli so 70 oseb. Vodja zarotniškega gibanja je bil 701etni Saidi, ki je začel rovariti proti mladi Turčiji in njenim voditeljem radi tega, ker so ti skoraj docela izlocili turško veroizpoved iz javnega življenja, Italija — Abesinija. Italija mobilizira naprej in pripravlja bojne sile proti Abesiniji. Pripravljenih na napad je v vzhodno-italijanski-afriški koloniji 284 tisoč mož vojaštva, fašistične milice in delavccv iz Julijske ikrajinc. Z najnovejšimi odredbami za mobilizacijo je naraslo število za boj proti Abesincem pripravljenih mož na nad 1 milijon in sicei* 710.000 mož rediie vojske in 383 tisoč miličnikov. — Doslej je bilo pripeljanih v Abesinijo preko egiptovskega in angleškega Sudana 60.000 ton orožja in raznega drugega vojnega niaterijala. Razven tega je bilo vtihotapljen nad 1 milijon ton streliva ter orožja, ki jo nemškega, švedskega, belgij- skega in španskega izvora. Italija namerava ngovarjati in naslopiti pri Društvu narodov proti vsem onim državam, ki dobavijo Abesincem orožje in strelivo. Abesinski cesar je izjavil, da bo odredil splošno mobilizacijo ter. pozval pod orožje vse sposobne moške. Proti komunizmu. Zelo živahno so giblje pi*otikomunistična organizacija »Silakk« (skrajšano iz francoskih besed: »Središče mednarodne dejavnc borbe zoper komunizem«) v Belgiji. Ustanovitelj in voditelj te organizacijo je Josip Duje, bivši belgijski ikonzul v Rostovu na Donu, iki je bil v Rvisiji do leta 1926. Organizacija izdaja iknjige, letake, prireja razstave ter predavania v mestih in di 'avskih T;rajih. K predavanjem.so večkrat povabljeni komunisti, !ki so pri debati poraženi in sami morajo priznati, da predstavitelji »Silakka« delujejo 1 z dejs'vi, povzetimi iz sovjctskih uradnih virov. Od 1.193:. izdaja »Silakk« 18J-*rat na leto sešitke »Antikomunistične dokumentacije« v francoskem, španskem. holandskem jcziku itd.