N«jre£ ji v Združenih držjivaii V«&*z*v*e leto ... Za pol leta..... Za New York cek> leto -Za inozemstvo celo leto '■ * '.I- r» ARODA list slovenskih ddmct r Ameriki. f" 1 M ■ The largest Slovenian Daily in I tke United States. Issued every day except Sundays ® and legal Holidays. 75,000 Readers. TKXJEFOlf: 00RTLANDT 2876 HO. 141. — STEV. 141. InUftd m Second Glut Matter, September SI, 1903, at tke PostOffios it Mew York. M. t., —to am at tvw>jr-— of jp^ ^ ^879 NEW YORK, SATURDAY. JUNE 16, 1928. — SOBOTA, 16. JUNIJA 1928. _TELEFON: COBTLANPT 1870 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Farmarji so proti republikanskemu kandidatu. BURNI PRIZORI PO NOMINACIJI KANDIDATA Farmarji pravijo, da bo Hcover drugi Coolidge. — Vsa svoja upanja so osredotočili na demokratičnega kandidata Smitha. — Lowden je zavrnil mesto podpredsednika. — Farmarji bodo skušali poraziti Hooverja. WASHINGTON, D. C, 15. junija. — Herbert Hoover, republikanski predsedniški kandidat, je bil tako zelo ginjen vspričo velike časti, katero mu je izkazala stranka, da so mu stopile solze v oči, a kljub tem je nameraval začasno še ostati trgovinski tajnik. Ko je bil zgodaj zjutraj obveščen po radiju o nominaciji, je rekel svojemu tajniku, da bo ob devetih dopoldne zopet v svojem uradu. Malo po polnoči je dospelo poročilo o njegovi zmagi. Hoover se je mudil v svoji knjižnici, a vrata so bila odprta, da je lahko slišal radio iz sosednje sobe, kjer so bili zbrani njegovi gostje. V drugi sobi so čakali časnikarski poročevalci. Hoover je bil nekaj časa v švoji sobi nekaj časa se je pa z gosti pogovarjal. Vsi navzoči so bili skrajno nervozni, ko so prihajala po radiju poročila o razvojih v Kansas City. Ko je napočil najbolj važen trenutek ter se je pričelo glasovanje, so gostje večkrat živahno ploskali. Hoover je bil v veliki zadregi in je skušal ostati miren. Ko je dospelo poročilo, da ima Hoover več kot potrebno večino, so prihiteli vsi gostje v knjižnico ter mu čestitali. On je bil popolnoma miren ter izjavil par minut pozneje: — Zaenkrat ne vem, kaj bi rekel. Njegovi prijatelji so izjavilf danes zjutraj, da bo ostal še nekaj časa v uradu in da ne bo ničesar sto-lil, dokler ne bo oficijelno obveščen o nominaciji. KANSAS CITY, Mo., 15. junija. — Farmarska skupina, ki je kontrolirala zadnji kongres je bila včeraj poražena ter je zapuščala Kansas City z o-gorčenjem v srcu. Vsi voditelji farmarske skupine imajo sedaj le en sklep, namreč, da preprečijo, če le mogoče, izvolitev Herberta Hooverja. Farmarji se ne bodo brigali, kdo je zanje in kdo proti njim in kdo jim je dozdaj nudil kako pomoč, pač pa izključno le za poraz Hooverja. Bivši governer Lowden ni hotel dovoliti, da bi se posluževali njegovega imena pred konvencijo. Hooverjevi pristaši domnevajo, da je Lowden zadušil svojo lastno kandidaturo. Trajni načelnik republikanske konvencije j e skušal ponovno doseči soglasno glasovanje, a to se mu ni posrečilo. Hoover je bil nominiran, ko so glasovali zanj de-legatje iz North Caroline. Ko je bilo vse končano, se je pokazalo, da ima 837 glasov. KANSAS CITY, I 5. junija. — Republikanska stranka je izbrala Herberta Hooverja za svojega predsedniškega kandidata, in ko je to storila, je napravila zelo epohalen korak. Prvič v ameriški zgodovini je namreč prezrla profesionalne politike ter izbrala moža, ki je proizvod nove industrijalne dobe ter kot tak najboljše usposobljen, da vodi narod naslednja štiri leta. Delegatje so se glede te točke najbolj odločno izražali. Vršilo se je le eno glasovanje in Hoovr je dobil 837 glasov. Njegov najbližji tekmec je bil Frank Lowden iz Illinoisa, ki je dobil 74 glasov, dočim jih je dobil predsednik Coolidge \ 7. Delegati iz države Utah so korakali po dvorani ter nosili velikega papirnatega slona. Sest čevljev visoka Hooverjeva slika je izzivala vihar novega navdušenja. ZLOGLASNI MEHIŠKI BANDIT Mehiški bandit je dobil naslov najhujšega razbojnika v deželi. — E1 Catorce je bil na ta način počaščen. SEN. CURTIS Z VELIKO VEČINO NOMINIRAN ZA PODPREDSEDNIKA Za senatorja iz Kansasa je bilo oddanih 1052 glasov. — Le 34 delegatov je glasovalo za druge kandidate, med temi 19 za Dawesa. — Izvoljen je bil tekom prvega glasovanja. MEXICO CITY, Mehika. 15. junija. — KI Catorce. katerega baje nikdo ne pozna, si bo najbrž pridobil naslov "najhujšega razbojnika Mehike". V centralnih državah Jalisco, Michoaean, Colbna in Guanajuato je postal El Catorce po svojih resničnih ali izmišljenih dejanjih tako znan, da si je pridobil skoro narodni žkodovanih in nekega moškega, kojega cela družina je bila usmrčena. so morali prevesti v blaznico glavnega mesta. Bolj pred kratkim je bil El Catorce baje med vstaškimi voditelji v bitki pri San Franeisco del Rinscm. v kateri je baje patflo 120 v Ji t asov. Vsi dokazi pa kažejo, da spada El Catorce preje v vrsto navadnih banditov in razbojnikov kot pal v vrsto katoliških vstašev. čeprav so ga pogosto omenili v zvezi s katoliškim vstaškim gibanjem. KANSAS CITY, Kansas, 15. junija. — Herbert Hoover in Charles Curtis načeljujeta tiketu republikanske stranke. Prvi je kandidat za predsednika, drugi pa za podpredsednika. Curtis je bil izvoljen na zaključnem zborovanju narodne konvencije. Zanj je bilo oddanih 1052 glasov. Proti nje-mu je glasovalo le 34 delegatov in sicer dvetnajst za Dawesa. Ob dveh popoldne je bila konvencija zaključena. ZBOROVANJE RAJHSTAGA Paul L o e b e, večletni predsednik nemškega državnega zbora, je bil izvoljen na isto mesto. Pogajanja za novo vlado. BERLIN". Nemčija. 15. junija. Xovi nemški državni zbor se je sestal včeraj zjutraj k svoji dni^n seji. GlaA*ui posel dneva je bilo organiziranje ljudskega zastopstva. Paul Loebe. ki je že osem let predsednik nemškega državnega zbora, je bil zopet tzvoljen predsednikom. kot ni bilo drugače pričakovati. Medtem pa so napredovala le počasi pogajanja za stvorjenje nove vlade. Delo soeijalista Mueller-ja. kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi novi kabinet, ni bilo tako lahko kot se je splošno domnevalo. Kot izgleda, bo potekel še cel teden, predli o bo stvor jeu novi kabinet. Kellogg bo morda obiskal Mehiko. Urednika izvojevala dvoboj. HAVANA, Cuba, 15. junija. — Juan Prohis. havanski poročevalec nekega lista in Esteben de Va-rona. urednik lista La Region, sta izvojevala danes dvoboj s sabljami. v katerem pa ni bil nikdo resno ranjen. . Debata o Alzaciji. PARIZ, Francija, 15. junija. — Alzaški poslanec. Michel Walter je umaknil na prošnjo dveli na-daljnih poslancev svojo prošnjo za odpust poslancev Rickji in Kesse iz jeee. poteui ko je justični minister Bnrthou namignil, da bo pri-zivno sodišče najbrž odločHo v prilog oproščen ju obeh poslancev iz ječe. - Walter je izjavil, da nista oba obsojena poslanca nikdar nastopila za avtonomijo Alzacije. —^ Zahtevala sta le pravičnost in mir pred hujskanji. — je rekel Walter. — Sodba v Colmarjii je škandal. Vlada bi modro ravnala, če bi oba izpustila. Alzaški narod pričenja dvomiti o nepristranosti sodišč. N0BILE IN NJEGOVA POSADKA Trije člani Nobilove posadke so bili baje rešeni ter se nahajajo na krovu ladije. — Lovci so prinesli povest o pomožni ekspediciji z norveške ladije, ki je našla laško skupino na ledu. — Nikake vesti o sedmih, katere je ednesel vihar. KINGS BAY, Spicbergi, 1 5. junija. — Trije člani posadke izgubljene vodljive zračne ladije Italia, ki so preživeli tri tedne v najbolj trpkem mrazu v severnih pustinjah, so bili rešeni, kot javljajo nepotrjena poročila, katera so prinesli lovci, ki so prišli na krov Braganze, v bližini North East dežele. Ti trije, v katere jf vključen? tudi znanstvenik Malmgren. so bili rešeni od pomožne ekspedicije. katero je odposlala norveška ladja "Hobby" ter se nahajajo sedaj na kroni te ladje. Lovci ni>o vedeli natančno, kjer so bili pobrani trije rešeni. "Braganza" je dospela na North Ea.st deželo včeraj zvečer. Ko je dospel močno zgrajeni parnik. katerega je najela lastna vlada No-bila. v pristan, so prišli na krov lovci. Takoj so sporočili razveseljivo vest. da je zasledila reševalna skupina s "Hobby' tri može od šestnajstih, ki so vprizorili pustolovsko in nevarno potovanje preko Severnega tečaja proti koncu maja. Niso pa povedali, kje so našli te tri može. Tukaj se domneva, da so bili ti trije možje onih. ki so se odločili od neposredne skupine Nobtli. potem ko je skupina devetih priletela na led. Nobile je v svojih oficijelnih sporočilih rekel, da so trije člani njegove skupine odšli v smeri pro-toi Severnemu rtu. V poznejših poročilih pa je rekel general Nobile, da ni ničesar več slišal a teh treh možeh. < e je poročilo lovcev resnično, pogrešajo sedaj le še trinajst 111 >ž. Sest jih je v neposredni okolici Nobila. sedem nadaljnih pa krog ostankor vodljivega zrakoplova. Velik rop v Kansas City. Prejšnji poslanik umrl v Washing tonu. WASHINGTON, D. C.. 13. jun. Bazil Miles, star petdeset let, ameriški administrativni komisar pri Mednarodni trgovski zbornici in tajnik ivashingtonjske armadne konfrence. je umrl danes tukaj. Služil je v različnih pozicijah v diplomatic'»i službi Leta 1916-1917 je bil posebni zastopnik 2Wruzenih držav v Rusiji, s činom poblašče-nenega poslanika. Nato pa je služil kot tajnik Rootove misije v Rusiji. COenski soliter dobil kunkurenco. MEXICO CITY. Mehika. 15. junija. — "Državni tajnik Kellogg hoče septembra meseca za kratek čas odpotovati v Mehiko, kot gost poslanika Morrowa.'Tako je sporočil Cuenavaca. poročevalec lista "Excelsior**. OLD POINT COMFORD. Va., "15. junija. — Izdelovanje dušika iz zraka je tako napredoval1©, da je ogrožena gospodarska prednost čilenskega solitra. Izdelovanje dušika iz zraka zahteva eeneno električno silo ter se gra nadalje razvija, v Muscle Shoals. Tudi vse druge metode izdelovanja dušika so bile izboljšane, vsled česar ima črlenski soliter močnega konkurenta. Cubanski krvnik oproščen. HAVANA. Cuba. 15. junija. — Cubanski "eksekueijski minister'', Francisco de Paula Romero, ki je tekom izadnjih dveh let nadzoroval usmrčenje devetih ljudi, je bil izpuščen iz jetnišniee radi vernega izpolnjevanja dolžnosti. Romero, ki je bil obsoejn na 20 let ječe. se je prostovoljno zglasil za službo'kritika. Za vsako smrtno kazen, katero je izvršil, je dobil Romero $16 v zlatu in odpustili so mu par mesecev njegove lastne kazni. Obsojen je bil na ječo radi umora. Poročena v Parizu. 1'ARLZ. Francija. 15. junija. — Jerica Fteiseli, hčerka izdelovale a papirja v Prqua. Ohio, se je poročil« v ameriški katedrali s Henrikom Platt Briertoiom, *brooklyn skim predsed. Bristol-Meyers Čo. Ženska, ki {pravi, da je hčerka Rasputina, toži ' za odškodnino. PARIZ. Francija. 35. junija. — Marija Grigorjevna Rasputin, ki pravi, da je hčerka meniha Rasputina. ki je bil umorjen od prin-cev carjevega dvora, vložila tožbo za otLSkodnino. ki znaša skoro $900.000. proti princu Jusupovu in velikemu knezu Dimitriju Pav-Loviču. ki sta baje umorila meniha. "Hčerka" se opira v svoji tožbi KANSAS CITY. Mo.. 15 jun. — V času. ko je bil Walnut St. nabito poln delegatov k republikanski narodni konvenciji, ki so se nahajali deloma na poti v konvencijsko dvorano, je napadlo šest ali osem banditov urad Home Trust Company ter ušlo s plenom, katerega je cenil pozneje predsednik zavoda na kakih 60.000. Dva policista ui en pasant so bili obstreljeni od bandits v na begu. < lost o obljudeni1 ceste v dolenjem delu mesta so o-lajšale srečni beg banditov. V banki sami ni bilo tekom ropa nobenega streljanja. na Josupove izjave v knjigi 'Tvo-nec Rasputina". ki jc bila pred kratkim izdana v Parizu. NEMŠKI IZVEDENCI 0 N0BILU Nemška aeronavtična družba je posvarila laškega raziskovalca, naj ne vprizarja poleta proti Severnemu tečaju. BERLIN. Nemčija. 15. junija. Vodljiva zračna ladja "Italia", ki je sedaj razbita nekje na sevedn, je bila premajhna in prepočasna za resne arktične raziskave. Nemške oblasti *-r» baje posvarile \*o-bila. naj se ne podaja na ]>ot z "Italiol To je mnenje dr. Walter ja Brunda, generalnega tajnika mednarodne družbe za raziskovanje polarnih pokrajin s pomočjo vodljivih zrakoplovov. Ta družba >e prav posebno za-niina za Nobilovo ekspodieijo. ker je v«*č lijenih članov pri Nobilu. Družba je bila žp v začetku v velikih skrbeh glede Nobilove ekspedicije. Trvi polet z vodljivo zračno ladjo 'Norge se je sicer posrečil, a s tem še ni bilo rečeno, da se bo posrečil tudi drugi. Ladja tudi ni bila pravilno zgrajena ter ni imela primernega balasta, katerega hi člani posadki pometali -» krova, kakor hitro bi jo |>okril leti. Nobile tudi ni vpošteval vremenskih razmer ter določil King-bay za glavno postojanko svojih operacij. 1 "goden polet na Severni tečaj j3 upravičeva! upanje, da bo povra-tek prav tako srečen. V ugodnih vremenskih razmerah ni potovanje, iz Kingsbay na Severni tečaj in nazaj nič posebnega za primomo zračno ladjo. "Italia" pa. ni mogla dosti hitro leteti v nasprotnem vetru, ki se je takoj dvignil, ka-korhitro se je vračala "Italia" s Severnega tečaja. Tudi se ni treba čuditi, da je zadel Nobile malo pred Spicberjri na močne na-sprotne vetrove, kajti pokrajina krog fcpicbergov je viharna in nevarna za polete. e zn a m To je seznam, ki pokale, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ atari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po* datki bo veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fte, ako boste vpotterali nalo zanesljivo ter točno postrdfa. Dinarji Din. 1.1*00..........9 18.40 Din. S,000 ...... ... « 15.75 Din. 1000..........9 »1.00 10,000 .......... 9181.00 Din. 11,110..........9800,00 Lir* Lir 100 ..........................9 0.09 ur loo.............91100 Lir 800 ..........................910 08 Lir 600 ...............937.75 Lir 1000 ..........................954.59 v Nabufli Imia^M v ter ra- za strottofL-. POSEBNI PODATKI Pristojbina za izpla fUa ameriških dolar jev r Jugoslaviji in Italiji znaša kakor »ledi: za $25, ali na nji znesek 75 centov; od 125. naprej do (300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje §rote po dogovora. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. OOHUHDIMI New York. N. Y. ■ vi&a. - - GI4AS NARODA, 1«. JUN. 1928 I I GLAS NARODA fMLOVMNE PAJLZ) Owmd cud Published by MIQ PUBLISHING GOM£AJSX * t A CfpertfWi0 IMb Benodik, flsee of banaoH pi ttm corporation and iddrwM of abort offiecn; pl Cortiandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. T. 0bASNABODA (Voice of the People) M Issued Entry Day Except Sundays and Holidays. Za lilo vW/fl Uet ta Ameriko m Kanado___—___$6.00 Za pol Ufa _______ hon*! Cortlandt 3876._ Nenavaden norovojonček. Iz Mostarja poročajo, da je ta>mošnji splošni bolnici rodilo dete, ki je pravcato naravno čudo. Rodila ga je neka rouslimanka. Ta je prišla v bolnico, da bi porodila, ker je imela moža, ki jo je vedno pretepal in nikdar ni dopustil, da bi se dete rodilo pod njegovo tdre-ho. Radi večnega preganjanja je prišla nofseea v bolnico vsa zbegana in zdelo se je. da ni popolnoma •normalna. Zdravniki so bili nemalo začudeni, ko je namesto deteta prišel na svet spaček, ki ni bil prav nič podoben novorojenčku. Roke in noge ima skrivljene kakor žaba. Zanimiva je tirdi oblika trupla. Vratu namreč to bitje sploh nima, temveč je glava zraščena a truptom. Za glavo je imelo bitje neko črno bulo, v kateri so bili možgani. I Spaček je kmalu po porodu SENATOR BORAH IN PROHIBICIJA 'umrl. Tudi mati je po porodu dobila hudo vročino in «0 ji komaj re-rili življenje. Senator Borah je mož poštenjak, in njegovi napori^ steklina v Borni. 7a uvel javi jenje prohibicije so pošteni. Žal, da gre vea, Iz Ključa v Bosni so pripeljali nekoliko predaleč ter da obstoječa dejstva enostavno Pa*teurjev zavod teh- 1 nnka Ivana isaveljeva. M oz je sre- prezre. 'oal na polju psička in ker mu je Jako dvomljivo je, če je storil stranki kako posebno'til všeč, ga je vzel seboj na dom. uslllgo S tem da jo je prisilil izraziti se za popolno susoJljrral se je z n-jim in nekega dne Senator Borah je nekoč imenoval vse one, ki kršijo"g™„H !.pr*t' feve" . . Njef ,ie mislil, da je scene zdTavo osemnajsti amendment, "izdajalce domovine! ^ jiu ni takoj k zdravnikll Xe_ Vsledtega je precej čudno, da se mu je posrečilo (koga dne je pa opazil na sebi sum- priti v pododbor komiteja, ki je izdelal platformo repub-.ti"'« spremembe. Tedaj sejespom-... . . .url, kako ira ie i>srček ugriznil in likanske stranke. Možak ni ]>rej miroval dokler ni bilo sprejeto v plat formo to njegovo načelo: — Narod Združenih držav je ustavnim potom sprejel 111 odobril osemnajsti amendment ter ga vključil v ustavo. Republikanska stranka in njen kandidat se ob-1 oddali v splošno bolnico, da tam vezujeta, zelo zanimal za poti ikl jati je raznih predmetov. Draženovic je tudi prosil nekega karlovškega zlatarja, naj niu 7*0^0-di anodo ooikljaiiye, češ, da jo rabi za ponikljanje nekih športnih znakov. Zlatar Šafar mu je a,parat res posodil, ker ni slutil, da.ga bo fant zlorabljal. Ta vn.Kci-ja in tj>a dej-^tvo. da je bil Draže-•novč v Sarajevu kot vojak T>b*so-jern na 1 leto ječe. ker je kradel denar u zaprtih pisem, je dalo policiji povod, da je osumila Dr;ite-novica ponarejanja denara. Nekega dne je policija vdrla v njegovo stanovanje in ga .preiskala z uspehom. Xašli so razne dele aparatov za ponarejanje kovanega denarja. Draženovič je bil takoj aretiran in je priznal, da je že dalj časa fa«ificir»l dvodinarske novčiče. Pomagal mu je pri delu njegov brat, ki je tudi ključavničar. Že dolgo je premišljeval, kako bi ponarejal denar in je počasi pripravljal .potrebno orodje rn aparate. Xa vprašanje, kje ima ponarejene dvodinarske novčiče, je odgovoril. da jih je vrgel v Kolpo, toda »policija mu ne verjame. Imel je na-jbrž več pomagočev, ki so mu poma-gal razpečavato denar. Pretekli mesec je spravil v promet 250 komadov po 2 Din. Aretirafi so tudi Draženoviče-vega brata Ivana, ki je pomagal iponarejati denar in dobavljati potrebni: kovine. Tudi ta je ponarejanje v celoti priznal. 121etni deček ubil svojega, očeta. Iz Darnvara poročajo, da s,e je v romantični vasi Babina gora pripetil nenavaden očetomor, ki je mogoče edinstven v naši kriminalist Lki in bo še dolgo v spominu v daruvarskem srezu, ker so že od početka krožile o njem najbolj fantastične vesti. Seljak Mika Še-keta je imel hišo že izven vasi. Pretekli dni so ga našli mrtvega v hiši. Imel je raxbito glavo in ležal je v .mlaki krvi. Seljak je živel popolnoma sam s svojim 12-Ietnim sinom. Zato je bil takoj osumljen, da je umoril svojega očeta. Deček je sprva vse tajil in se izgovarjal, da je.spal navadno v hlevu in ne ve, kaj se je zgodilo z o-četom »usodne noči. Šele pred srni niki v Daruvaru je priznal, da je umoril svojega očeta in je ^lmor podrobno opisal. Izjavil pa je, da ga je nekdo k umoru nagovoril. Xi nobenega dvoma, da je 12letni Peter umoril svojega četa. Strasnejše je pa. da je deček umor izvršil premišljeno in zavedno ter na .prav zverinski način, ki dokazuje, da je 12-letni sin pepolen kriminalen tip. Mladi morilec je živel sam s svo jim očetom že dolgo v samotni hi šiei. Oče je ravnal s sinom zelo grdo. Xa njem so še vedni znaki tr pinčenja. 12-letni Peter je popolnoma zanemarjen. Oče ga ni pustil v šolo in cerkev, in je živel brez nadzorstva in vzgoje. Tri žene je hotel imeti. Šaban Čalkič iz Stijene pri Ca-zinu ješele 35 let star. pa ima že dve ženi. ena je mlajša kot on. "druga ipa mjegovih let. Xenadooia je pa: začel koketirati z vdovo G ju 1 no Bajrič, ki je stara 45 let. Imeti je hotei ženo. ki je starejša od njega. Nekega dne jo je Ša-bam odvede! na svoj dom, kjer je vdova ostala 14 dni. Čeprav je bila najstarejša, vendar ji življenje v Sa-banovi hiši ni bilo po volji. Sa-ban 'je neke ga dne še*l v Cazin, da bi nakupil vse potrebno za poroko. To priliko je vdova izrabila in pobegni i la >k svojemu bratrancu Rfdži Barjriču. Ko se je Šaban vrnil ni našel sfvojo hišo prazno ter izvedel, da je njf^va najnovejša žena .|>obegnHa. je poslal svojega očeta k Redži Bajriču z naročilom, naj pripelje begtmko takoj nazaj. Oče je .pa kmalu vrnil sam ter sinu »poročil, da Gjul&a noče biti tretja žena, čeprav je «po letih najstarejša. Šaban ni dolgo porni-šljal. Vael je seboj svojega brata Rama na in še dva druga iprijateJ ja in odšel pred hišo, kamor je po-begnila Gjulsa. Ker na trkanje ni nihče odprl, «0 vlomili vrata in vdrli v hišo. Dra it* zgrabila pobeglo Gjulao, dva sta pa držala v šahu Redio in njegovo ženo, da ne bi prihitela na ipohioč Gjulsi. Gjulsa se je po hudi borbi zvila napadalcem in pobegnila v sosednjo ■sobo. Toda tudi to ji ni pomagalo. Kmalu so bili napadalcil za njo in jo prisilili, da je odšlla z njimi na Sabanov dom. Eden jo je sunil z nožem v prša, drugi jo je pa udaril s topim predmetom po glavi. Gjulsa je pa že drugi dan <>o-begnila drugič in prijavila nasilneže orožnikom. Sarban je prišel pred «odnike in je bil obsojen na 10 mesecev ječe. Njegovi pomagači pa na 6 in 4 mesečno je<"o. PODIVJANOST KMETSKIH FANTOV BOGATA DEDŠČINA Xa binkoštni ponedeljek je na Dunaju umrl vsetrčil ski profesor Emil From m, vodja medicin-sko-k emir nega instituta. T !•■ pred .-n<»tjo je še lo>"ve! pretresljiv o-poinin, kako straš»- vt\:iri je bil posvetil svoj? življenje: strupeni plini, ki so v H :.ubursru zahtev.ili toliko žrt^v, b-li njegov iznajd. ba, vsaj kot vojjo sredstvo. Fromm je b:l med svetov, vojno voditelj nemškr j ltn^ke vojne. Zavezniki so v' mirovni pogodi, i lu-di zahtevni! njegovo uročite^', da hi ga z drujri*;.; poveIin;k; ju državniki. ki so >e v vojni posluževali nedovoljenih sredstev, postavili pred vojno sodišče. Prof. Fromm, ki je zlorabil znanost v tako nnčloveske namene, je pa tudi sam postal žrlev svojega dela. Pri preizkušanju strupenih plinov se je zastrupil m obolel na srcu: tej bolezni je sedaj podlegel. Zal, da svojih izumov ni j»onesel se seboj. Bratislavsko državno pravdn"i-štvo je dobilo ovadbo orožnike postaje v vasi Al>osza o neverjetni podivjanosti kmečkih fantov. V omenjeni va^i s<* je vršila svatba, katere so .-e udeležili tudi fantje iz sosednih vasi. Proti večeru, ko so bili vsi močno vinjeni, je na>tal med fanti prepir in pretep, ki ga je izzval sin vaškega sodnika Kor-biča. Ynt'l >e jt.* krvav pretep in na nekega fanta .)<* navalilo več pijanih tovarišev, ki so ga takoj dolgo obdelovali s kol:, da je ne-save»tcu oblfžal. V akcijo so »topili tudi noži in fant je dobil 7 ran na telesu in tri na glavi. S feni pa podivjani fantje' še niso bili zadovoljni. Xezavestnega tovariša so zgrabili in vrgli v prašičji hlev. Šele drugi dan >0 našli n*srečneža v hlevu. Ležal je v mlaki krvi nezavesten. Xjegovo stanje je iuez;> upno in zilravniki menijo, da ue bo okreval Zjutraj so prišli v vas orožniki, ki so glavne pretepa<"» aretirali. Ko so aretirali Korbiča je njegov oče. starosta omenjene vasi. obsojal postopanje orožnikov in celo izjavil. svojega tovariša pretepli. Svatba je bila seveda prekinje-,»a in mlada zakonca sta morala pobegniti, ker sla s<* bala, da bi ju pijani svatj.» ne napadli. MISLILA STA. DA MATI SPI Hišnice. 37 letne Katarine Ried-nmeller na Dunaju, stranke par dni niso videle priti iz stanovanja. Pač pa so videle njena otroka — 7 letnega Friea in 5 letnega Henrika, zato se niso dalje menile za stvar. Slednjič je pa vendarle neka ženska pogledala skozi okno in .videla, da leži hišnica mrtva na postelji. Poklicali so policijo; zdravnik je ugotovil. da je ženo zadela kap. Dečka sta rekla, da je mati že dolgo mirno ležala, pa sta mislila, da le spi. Ponoči sta spala v njeni postelji. Otroka sta ostala po materini smrti popolnoma sama, ker je oče neozdravljivo bolan v blazniei v Ybbsu. Vihar in vlak. Xad Lodzem je razsajal te dni takšen vihar, da je vrgel cel tovorni vlak iz tira. V bližini mesta je podrl hišo. pri Čemer sta bili dve ose'bi ubiti. O nenavadno močni nevihti poročajo tudi iz Berlina. Strela je trdarila t tank z vodikovim plinom Zeppelinovih delavnic v Staakenu. Eksplozija je bila talko močna, da je odnesla dele tanka stotine motrov daleč iu razbila vse šipe v okolici. Vendar ni bilo človeških žrtev. Pač pa je strela na drugem mestu ubila neko žensko. Voda je poplavila mnogo cest, da je morala nastopiti požarna -bramba. ROJAKI, ITABOOAJTE 8E HA "OLAS NABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DKŽAVAH. __ Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste Uprava *C1m Naro3a*. Peter Zgaga 1 KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 bo sledeče: VODNIKOVA PRATIKA ta leto 1928; hiSa v strugi, povesti VLADKA IN MITKA. opisi; VODNIKI IN PREROKI, Ufodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO &£ NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM »1.50 _ Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto NaroČila pošljite na: — "Glas Naroda" n Cortlandt Street, Now York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavi Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in Sanke s slikami ter kratek an gleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed) Naroiila pošljite nas "GItA8 NABODA" 82 Cortlandt St. New York Bil je lop večer. Oceanski par-nik je rezal svojo pet proti Evropi. Xa krovu sta šepetala dva zaljubljenca. To se pravi: on ji je že povedal, da je zaljubljen vanjo, ona >e je pa še vedno obotavljala. Saj ve-te, kakšne so žen>ke. Zaljubljenci so pa modri ljudje. O, jako modri. Njihovo govorjenje je tako. da ni za nikamor. Za roko jo je držal in ji je tako pihal na tluso: — Oh. {gospodična, oh. grospodie-na .. . Pa recimo, da bi se zdaj par-nik potopil. Ali ve-te. kaj bi -»to-r.il? Vas bi rešil. Samo in edino vas bi rešil. In t. vami bi plaval, da-lee, na kak samoten otok. Tam bi napravil močan piav iz starih brun in odveslal z vami v prvo pristaniške. Povejte mi. gospodična, ali hi se potem poročili z menoj? — I. seveda. — je zažvrgolela. — I, seveda. Kaj bi si pa ljudje mislili, če bi vas ne vzela? * Tudi izdelovalci eijiar. cigaret in raznega tobaka, ki so večjidel sami milijonarji, so proti prohibiciji. Do te^a jih je »privedla skrb za svoj lastni produkt. Kaj lahko se namreč preko 110-či ipripeti. da se pojavi kak možak Volsteadove sorte in uveljavi postavo. ki bo prepovedala kajenje. Kes je. da bi se v takem slučaju tudi na skrivaj kadilo kot se sedaj pije, t?cla veletobakarje bi zadela ista usoda kot je pivovarnarje, distil erje in veletrgovee z vinom. Vseipovsc-d po Ameriki, celo v New Yorku. se vidijo napisi: "Tobak je hudičeva zel". To je prieetek. Kot vemo iz lastne izkušnje, se zatem vrše razua glasovanja, stavljeni so predlogi in protipredlogi. narod, zastopniki kimajo ali so pa odsotni, iu nekega l«pega dne je "hudičeva zel" postavno prepovedana. Nje produkcija in prodaja *ta izročeni 'butk'jrarjem. ki že težko čakajo novih trgov in novega zaslužka. Prohibicija je namreč v začetku dobro nesla. Sedaj je pa trg prenapolnjen. Slučaj, kot ga bom tukaj navedel. nisi nič nenavadnega. — V urad uglednega newyor-kega bankirja, ( »dvokata, visokega uradnika, brokerja, zdravnika itd.) stopi elegantno oblečen .iioški in mu penudi svojo robo z besedami: -— Gospod, ne boste se kesali. samo pet dolarjev kvart. Nagovorjeni pokusi, cmakne z jezikom in odvrne: — Nič ne rečem, je dobro. Toda jaz ga vam dam kolikor hočete po tri dolarja kvart. * Dogajajo se slučaji, ko pride ženin rprekasno k poroki. Pride pa vendarle in če potem preklinja, je njegova krivda. * Marsikak strasten kadilec se odpove kajenju na nasvet svojega zdravnika in na povelje svoje žene. * Živel je ponižen uradnik, in pri njem je živela mati njegove žene. Ta tašča mu je tako grenila življenje, da veasi ni vedel kaj početi. Nekega dne stopi k svojemu go-spodarju iu mu pravi: — Ali sem jutri lahko prost? — Zakaj? — ga je vprašal gospodar. — Kad bi šel k pogrebu svoje tašče. — O. zakaj pa ne? — je odvrnil gospodar. Uradnik se mu je zahvalil ter je ves tisti večer in ves naslednji dan veseljačil s svojimi tovariši. Resniea pa pride prej ali siej na dan. Nekega dne ga je namreč nahru-lil gospodar: — Iz službe vas bom spodil. Vaša tašča sploh ni umrla. Uradnik je pa ponižno odvrnil: — Jaz nisem nikak lažnjivec, gespod. Jaz Jiisera rekel, da mi je tašča umnla. jaz sem le rekel, da bi rad šel na njen pogreb. GLAS XABODA, 16. TUX. 1928 VERA 1SBER: Ljubka Marijana, ki je a svojimi velikimi o»'rni in majhnimi uSesci (V-jiraia vse .svoje prijatelje, je u-jela v kuhinji miško in jo j>o/rIa. To se ne hi »|e|o nikomur čudno, kdor ve, da j»* Marijana marka. In vendar je hilo to m*kaj rudnega. Zakaj ta marka je bila na dobrem gla.su, tla ne lovi miši, niti jih ne /re. Mali IJill je opazil to. ko je baš šr| jh» stopnicah ter bil namenjen v mlekarno |w> kruh in miixlo za veierjo. \a peti stopnici je uzrl Marijan«. Pozabil je na Ustno večerjo ter gledal, kako je večerjala ta velikooka lepotiea. Globoko pretresen je nato [»o stopnicah nazaj in r»-kel svoji se stri Si-zani: "Suzi, Marijana je požrl« rai-ko. Po sem vendar stavil z vsemi svojimi .sošolei. da .se naša Marijana ne bi dotaknila niti najriMo-krvnejse avstralske podgane, tudi ako bi hila potresena .s sladkorjem in rozinami. In kaj .se je sedaj zgodilo 1 Izgubil sem torej stavo. Ta Marijana. Xalatse ju .storila to." Suza na je odkrito pogledala in tiho odgovorila: "Ni storili« tega nalašr. Bili. la«'na je. Razumeš /e tri dni ji mati ne daje več je-hti." Poti vrreru je žarel udarjati dež oh okna in veter je .strahotno bu-eal v peči. Žalostno razpoloženje je vladalo v .sobi in s|>otuiu.jalo na ?ni.»ti*a Kreegsa. uritelja. kadar je vprašal: "No. Rill Swift, ali no. Suzana Swift, povej nanj vse, kar veš o vrsoljuotn potopu!" Mati je pogrnila mizo. Masla ni bilo. pa tudi kruha ni preoMajalo. Rili si je razlož i to z okoliščino, da ni šel v trgovino on. Min rudarja, in bodoči rudar, z močnimi nogometnimi mišicami, temver je šla njegova mati. slabotna žena. ki vrhu tega ni niti športnica. Rili je vtaknil roke v žep, na-kremžil ustnice. prav kakor njegov oče, kadar je kadil pipo, »n rek»*I, prav kakor njegov oče: — "Preneto viVmr! Ob takem neurju je naj prijetnejše sedeti ob peri. v kateri gori naš dobri new-ea.stel.ski premog." Pri teh besedah je pogledal Ril! v peč in za- DOBRI PREMOG dva to pot pazil, da ležita notri le še koščka. Poudarek "dobri" ni bi! baš posrečen. Rili je sedel pred peč, brenil lokavo Marijano ter rekel: 4 4 Suzi, očeta ni doma. Ali veš, kje je?" Suzi je vedno v.se vedela: to je bila njena posebn<*st. "Oče j«* šel ven, tja, kjer je na-.slikan v reek piva, iz katerega kapljajo pene, kakor milnica, kadar si umijemo glavo.... Tani jso vsi. in se posvet nuje j o, veš....11 "Posvetujejo?" se je začudil P,ill. "in zakaj?" "Posvetujejo se in .sklepajo, kako bodo vzdržali se naprej. Ti, pri pečenem krompirju, ki nam ga bo danei* mati dala. misli na to." "In zakaj. Suzi ?" "Ker ga toliko poješ, da bo večino težje vzdržati." "Pa zakaj?" je zopet začel Bili, toda v tem trenutku je prišel oče. j vzeli, medtem ko je pripovedoval o šoli? Videl je tudi, da je stresla mati >-se ontanke v lonček. Ln tedaj se je spomnil Suzaninih besed. Tekom noči je objela naselbino mrzla mejrla. Nekje daleč je mesečna noč. toplo morje in vroče srce. Tu pa so bila skalnata tla trda, v rovih je vladala mrtvaška tišina in kot premog črno nebo je leglo na hiše. BiH. ki je sanjal o starem Noetu z vročimi krompirji, se je zbudil, ker ga je zeblo. "Suzi," je zaklieal, "ali spiš? Zakaj je postalo nenadoma tako mraz?" "Govori tiho, Bili. Zdi se mi, da smo včeraj .slabo kurili." Tudi oče in mati nista spala. Oče je parkrat vstal in skušal ob svetiljki nekaj točno prebrati. "No?" je vprašala mati. TRINERJEVO GRENKO VINO poka?.«* kv«»J usjN-h hitro. Vi izulninte ]*»]>£ i lu s<> počutit«* I M.I j«-. "K'linbopo, PH., 5. maja. Po vžitju dveh steklenic. lažj«- j»-m In Ijnrtje pravijo, rta ir.ple-i!aui Imljp. Isfkrena hval« ! Oeorse Hreha." Resnlftio je brezi>rimernl Se-I orient «v)aeevnle«\ —Adv't. Spomenike Z njegovega dežnega plašča jp cur-j "Toplomrr pada. V zadnjih Ijala voda, čepica mu je visela j treh urah je za pet stopinj bolj f noma navzdol in dolga, siva ovratna ru- mraz. ta, je bila podobna debeli, mokri megli. Nastala je tišina. "?Jutri nam bo zmanjkalo pre- "Si prišel. Jack." je rekla raa-^moga. Samo toliko ga je še, «la bo-ti, "pozno je ž", otroci bi morali mo skuhali zjutraj čaj." biti že v postelji. In tako vreme?"} Iz kota, kjer je sedela mati, se Pri tem ga je nepremično gleda-'je znova začul glas: la. j "Ne misli. Jack, da se bojim. "Jutri b'ido razdeljevali v na-jTrjiečem sicer nekoliko, to je res. š-m društvu nekaj živeža," je pri-^Toda otroci.... In to, ali ni res šlo preko očetovih ustnic, v tem,bridko: vse življenje žrtvovati ko si je brisal mokri obraz. "Mle-j premogu in sedaj se maščuje preko in jajca bodo dobili le otroei.Jmog nad nami na tak grozen na-ki so bolni." J čin! Toda potrpeti moramo. Jack. "Mleko.... ali nisi bolna. Suzi? Kaj naj začnemo? Na vsak način je vprašal tiho Bill in otožno do-j moramo vzdržati. Sicer bo orna-dal: "Jaz sem zdrav. Modra lisa gal eden, nato drugi in vsa stvar* Severno od Ljona leži danes neznatno mestece Cluny, ki je nekoč tekmovalo .z Rknom in Parizom in bilo središče znanosti tedanje dobe. Bila je to stara benediktinska opatija Clunv, ki jo je papež Urban IL imenoval "Luč sveta". To c^atijo, ki jo je velika francoska revolucija is^>remenila v razvaline, ko je bila že preje sama začela propadati, hoče sedaj skupina francoskih in ameriških arhitektov obuditi v novo življenje v prvotni veličastnosti Opatijo Clunv je 1. 910. ustanovil duhovnik Bernom Ko je 1. 927. umrl. je izročil svojemu nasledniku skrb za petorico hiš. pra-jedro kasnejše mogočne naselbine. Drugi opat. Odo. je prejel od patpeža dalekosežna pooblastila in si prizadeval, da bi (>ostal Clunv središče verskega življenja na Francoskem in prerodil francosko cerkev. Dosegel je. da sta se benediktinski opatiji Subiaco in Monte Cassino pre.selili v Clunv. Sredi 12. stoletja je bil Clunv središče 314 po vsej Evropi razširjenih samostanov. Clunv je dal štiri papeže: Gr gorja II., Urbana II.. Paskala II. in Urbana V. Opati, izprva veei-potomci najp!emenitpjših družin, so bili na glasu kot najbolj učeni možje svoje dobe in so stali v dostojanstvu v isti vrsti z vla- pripisujejo prvi prevod Korana v latinščino je začela opatija hitro propadati. Vzroki so bili različni. Za časa francoske revolueije so večji del samostana požgali in porušili do tal. Ostala je »amo še opito va hiša in nekoliko zidov, ki so jih nato prezidali v vaško cerkev. Umetnine in knjižnico se je posrečilo pravočasno rešiti ter se nahajajo danes v palači Clunv v Parizu, ki ima vedno obilo obiskovalcev iz Arhitekte, ki hočejo opatijo obnoviti, čaka ogromna naloga. Iz celega sveta. vseh vaških hiš bodo morali zbrati staro samostansko kamenje, ki so si ga bili prebivalci vzeli iz razvalin in ga porabili za gradbo hiš. Dalje upajo z izkopavanjem odkriti prvotne temeljne zidove. Povsod jh» okolici so razmetane skulpture in loki ter drugi ostanki. Vse to hočejo zbrati in na podlagi starih načrtov obnoviti to pričo veličastne srednjeveške kulture. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE ni 25082F }B i N 10 inches po 75e. ANTON SHUBEL. Bariton, n spremljevanjem orkestra. Bod' Moja, Bad' MoJa Nebeška Ženitev MARY LDOVICH in JOSEPHINE LAl'SCHE Skladba Dr. \Vm. J. Lausthe 25083F ' Sladki Spomini, Dnet ) Čez Savco v Vas Hodift. Duet It inrh SI.25 ČLANIJADRANSKEGA KVARTETA s spremljevanjem Orkestra. t Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba. Del 8SM5F CUDODEJNA RASTLINA Že davno je bilo znano, da pijejo nekateri Indijanci v Južni Ameriki, predno gredo na boj, sok -neke rastline, da se ''napijejo poguma". Najprej so menili, a ostala samostanska poslopja. Vs Pri pečenem krompirju Suzi ni pozabila, da ne bi svojega brata pomembno pogledala. Toda Bili kot da t-ga ni zapazil. Pripovedoval je očetu, kako ga je vprašal v šoli mister Kreegs o vesoljnem potopu in kakšne posledice je imelo to vprašanje. "No, in kaj se je zgodilo?" je radovedno vprašal oče. "Same neprijetnosti. — Mister Kreegs me je poklical in vprašal: Kaj veš o Noetu? Kdo je bil Noe? In odgovoril sem: Samo to vem, da je bil stavkokaz. On se je rešil, do rim so vsi drugi utonili." Bili je pogledal na mizo m zapazil, da je njegov krožnik izginil. A dobro se je »pnminjaal. da je bil na njem že cel. velik, dobro pečen krompir in drugega polovica. Zakaj so mu ga tako hitro ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE! Cdobnohti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. Vaši stroški za posamezna, nakazila so manjši, v sled tesar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali savodn, ki mora poslati Vašo nakaznico v Iz vršenje v New York. Hitrost nasepa poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obSirne zreze, da se posveča našim nalogom ti-j večjo pozornost. Nmše denarne nakazniee odpošljemo z vsakim brzoparni-kom. ki odpluje Iz New Yorka — toraj brez zamude in ha-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $200,— računan« primerna nižjo ceno. katero Van radevolje sporočimo predno nan pošljete nalog. MI inn največ postov u strankami tiren New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z rtafiim inrisranjiaa rsak. pa najsibo še (ako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nun v * izvrSitev. SAKSER STATE BANK 82 COBTLANBT STREET, NEW YORK naš položaj še ni tako .slab. Lahko'sku»>aJ bll° mesto 2386 ,locela prodam še svojo nedeljsko jopo. ki^eodvmo od vsake svetne oblasti. si mi jo poaaril na dan poroke/',fStcvllna poljubno »prejemala romarje iz celega sveta, Jack se je približal postelji, — 'čez vse pa je kraljevala cerkev s "Moramo vzdržati. V.se bomo pre-'SV0j0 dvojno prečno ladjo in pet nesli, dokler se imenujem Jack j vzdolžnimi ladjami, nad katerimi Swift, kaj ne. žena?...." |se je dvigalo proti nebu osem vlso- Čez tri dni je začela Billa bole- kili stolpov, ti glava, nato vrat, nato ga je za-J Opatija je imela prekrasno knjL čelo zbadati v hrbtu in končno vse žaiieo. Po smrti čast litij i vega opa-skupaj. I ta Petra (1122. do 1157.). ki mu Ložal je v postelji, zavit v dve odeji in dve suknji. Oči je imel zaprte. Odprl jih je le tedaj, kadar je govoril s Suzano, brez katere ni mogel živeti. Marijana, ki je zgubila polovico svoje lepote, je dremala ob njegovih nograh. ^ "Suzi," je rekel Bili. "ali je to PES PO RADIJU NASE GOSPODARJA Neki vseučiliški profesor — viri navajajo samo začetno črkno nje- prav. da smo vse življenje žrtvo- • govega imena: O.— je imel zelo vali dobremu premogu, ki je se- (lepega psa Dojana. Tega pso so daj tako hudoben?" nru nekoč t>kradli in tako elegant- Suzana je molčala. 'na in razvajena žival je morala "Suzi," je zopet začel Bili, "zdi sedaj okušati vse grenkosti prose mi. da sem sedaj dovolj bolan, letarskega pasjega življenja; voda lahko dobim malo mleka. Kaj siti je moral težko obložen voži-misliš ti?" J ček nekega krošnjarja. Xaravno, Suzana je molčala. *da Dojanu to življenje ni ugajalo "Suzi." je tretjič začel Bill, in porabil je prvo priložnost za "Saj naš položaj ni tako slab. Lah- beg. Nato je prišel v roko nekemu ko prodam še svoje svinčene voja- zdravniku, ki .se mu je zapuščena ke, ki si mi jih dala za god. Mo- žival smilila. Ob dobri uegi se je ford, docent na famacevtski šoli v Clevelamdu. sta »e pa podrobneje zanimala za stvar in ras-tlina. ki sta ji dala Vine "bemisteria capi", proučila. Istočasno so se lotili raz-iskavanj -tudi drugi tznanstveniki in vsi prišli do enakih uspehov. Poročila pravijo, da sok listov be-mistorije capi prežene v človeku čut strahu hi celo previdnosti, celo živčevje leži za udejstvovanjem; človek popolnoma izgubi pojm bolečine in sovražnikov, s katerimi bi se spoprijel. Bemisteria capi je znain v Boliviji pod imenom avas-eo, v Kolumbiji pa pod imenom vage. pildč in avahuasco. Profesor kemije na univerzi v Bogoti. Barriga Villalba, je'dosegel iz rastline alkaloid in ga označil s kemično formulo C12 H12 X2 02. Ko je vbrizgal ta alkaloid v čisto neznatnih količinah živalim, s-e je pokazalo, da so postaile živali popolnoma mebčurljive za bolečine. ]*ri tem so pa ohranile sposobnost gibanja. Ta učinek rastline utegne prinesti medicini velike koristi. 10 inrh 75c VOJAŠKA GODBA "KRLG" (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka HOVER BKATA (Neverna Ančka. Valček. Hoyer Trlo (Dunaj Ostane Dunaj. Koračnica J. LAl'SCHE in M. CDOVICH. Duet (Danici (Domače peaml (V slovo * (Slovenske pesmi (En let in pol (LJubca moja HOVKR TRIO n IVtjem (Al* Me Boš Kal Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN" 25067F (Na planine T*ntje se zbirajo HOYER TRIO (Samo še enkrat. Valček (Ven pa not. Polka (PoSter Tanc (Ribenška Polka (Sokolska Koračnica (Kde je moja Ljubica. ValOk COLUMBIA ORKESTER S5068F Črni Oči (Carlotta ValCek 250T7F 25IOBF 35039F 25075F 2S076F 25070F 250G5F 250fi2F 2.-i074F 12070F V finskih dolinah. SotU Na krovu Indije, Vmfek JahrloT Novitetul Kvintet 1-069F I astovk valček Usmili se me. Valček Ruski Novitetul Urkest«! ir0?2F S pomladni Vaffek Sladke vijolčice. Valček Ruakl Novitet nI Orkester 25w«lF Stebelska korafnlra Regiment po cesti gre (s pe(jem) 23043F Polka Slaparjev Ti si moja. Valček 25059F Jaka na St. Claim. I»olka Ctevelandski val«ek Hoyer Trlo Hoyer Trlo Hojer Trlo 7 letni morilec oproščen. HAOKEXSACK. X. J., 14. jun. Sodišče je oprostilo 7-letnega Char-lesa Smitha, ki je z baseballskim .batom usmrtil nekega svojega deset let stareija tovariša. ramo vzdržati. Sicer bo omagal eden, nato drugi in vsa stvar bo šla po vodi. Vse bomo prenesli, dokler se imenujem Bill Swift, kaj ne žena?" "Da." je zašepetala Suzana. /z šolske naloge "Človek Skoz človeško telo gre drog, ki se mu pravi hrbteniea. Na enem koncu sedi glava, na drugem pa mi sami. Dojan kmalu zopet ptporavil in bil svojemu novemu gospodarju v veliko radost. Ta »dravnik je imel tudi radio. Nekega dne je bilo na programu predavaanjfc slovitega profesorja. Komaj je pes, ki je bil v sobi, zaslišal predavateljev glas, je skočil proti aparatu in nevzdržno od veselja tulil in lajal; ni ga hilo mogoee odstraniti od aparata. Zdravnik je pisal profesorju O.—, tejti on je bil predaval in tako je Dojan po radiju zopet našel svojega pravega gospodarja. Pratik in Koledaijev imamo i« nekaj ▼ zalogi. Pratik* stan« 25 eevtov. Koledar pa SO eentor. Koledar ima letoe izredno zanimivo vtebiae: naprave, povesti, slike, iala, zanimivosti itd. Blnznikona Pratika je nafiim rojakom jako priljubljena. Še ▼ starem kraj« ao je kili vajeni in je Mi tukaj no morejo pogrešati Naročite takoj. •1, lov Tfl* on* ^kBBIJV Neredno ali Bolestno Uriniranje stsurlti olajšano « Santal Midy Uspešno-neškod. IJivo. Naprodaj v vseh _lekarnah. NAROČAJTE SE NA -GLAS NARODA-"! Pozor, rojaki! VSAKI roŠILJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO - Manj kot šest plošč se ne pošlje. - SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. —MBaaaaa^ IS naslova na lista, katerega prejemate, j« raavidino, k#aj Tam jo narofoina pofla. HO Sakajta to-n), da se Vaa opominja, temveS obnovite naroSnino ali direktno, aH pa pri onem skdo«k naiik CAUVWNU Feaftaaa, A. HodMfU. Jacob Lai OOLOKADO J. Callfc :«fei BtfW Lonla OostcOo. M. J. INDIANA Wt. Ji J. BifBči Cicer«, J. Fablan. De Pne, Andrew Splllar. doliet, A. Aazele, Mary Bimblcb, J. Ztletd, John Kren, Joseph II rov »t La Sane, J. Spelich. Mascautab. Frank Aujnutln. North Cbieaffo. Anton Eobal. Springfield, Matija Barborich. Summit. J. Horvath. Waokecan, Frank PetkorAek. KANSAS Gfarard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagsr, Pittsburg, John RepovS. MARYLAND Steyer. J. černe. KlUmiUer, Fr. VodoDlvsa. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barlch. Ant. Janexlch MINNESOTA Chiahata, Frank Gouie, A. P an Ian, Frank PocelJ. Br, Joa J. PesbeL Fr. 8ekula. Eialfth, Loula Gouie. Gilbert, Louis VesseL Hlbbing, Jobn PovSe. Virginia, Frank Hrraticb MISSOURI St. LmK A. Rabrsol. MONTANA Kkfa. Jobn K. Rom. Washoe L. Cbaatps. NEBRASKA P. Broderlck. NSW FORK Gawanda, Karl 8ternlsLa. little Falls. Frank Masi«. OBOO Jobn Balant, Joe HltL Anton Bobak, Charles KarUnger, Lools Rndman, Anton Sim-deb. Math. Slapnlk. fadid. F. Bajt. Girai, Anton Nagode. Lania, Loots Balant In J. Komfla. Miss. Frank KocovUk. Wsrrea, Mrs. F. Rsebsr. Fseegsteem, As too Klkell CRjr, J, PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hrlbsr. Braddocfc. J. A. Germ. Brouebton, Anton Ipavee. Clsrldge, Fr. Tnshsr. A. Jeiins. Conemangta, J. Bre*ovec. J. Pike. V. Bovanžek. Craft on, Fr. Mscbek. Export, G. Pre vie, Loaii BnpanSii, A. Skerlj. Forest City, Mstb. Kamin. Fan HI, Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternel. Greensborg, Frsnk Norsk. Homer City In ekollee, Frank Fa- renchack. Irwin, Mike Pansbek. Johnstown, John Polanc. Martin Ko. rochets. Krayn, Ant. TtnželJ Lnzeme, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demsbar. Meadow Lands. J. Kopririsk Midway, Jobn 2ost. Moon Run, Fr. Podmllfiek. Pittsbargb. Z. Jakshe, lie. Magister. Vine. Arh ln U. Jskoblcb, J. Osrn, J. PogaCar. Presto. J. Demabar. Reading, J. Pexdlrc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. la okolico, J. Skerlj, Fr. 8chifrer. West Newton, Joseph J oran. WOlsek. J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Kraba WISCONSIN Mllwaakee, Josepb Tratnik la Joe Koren. Racine In sksllco, Frank Jelene Sheboygan, Jobn Zorman. t Wert Allia, Frank Skok. WYOMING < ' Bock Springs, Louis Tancbsc. Pi amend i lile. A. z. Arko. Vsak sastopnlk isda potrdilo aa sto« to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. % Naročnina aa "Glas Naroda"- Jo* Za eno leto 18.00; sa pol leta $&00; sa «ttrl mesce »2.00 ; aa fetrt Narofialna ss Rrrops Je tT. sa sne GLAS NARODA, 16. JUH. 1628 58 (Nadaljevanje.) Kaj j* bilo to T. . . Majjiau se je ozrl presenečen z velikimi očmi v starca, o katerem je bil rekoi: — Stric je skop. Prevzel ga je vrag napuha. On ima svoje majhne zlobuosti. a razumno glavo in hiatl-j o naravo, katere s«' ni*© -mele nikdar dotakniti zmote zlih strasti... Ali je bilo kaj drugega kol dolgo zadržana slra>t, ki je izbruhnila iz vsfh teh kretenj! Dvorni maršal se jr duignil ter odšrl s prt-eej hitrimi in varnimi koraki j»rfrti naslednjemu oknu. Prišol je tik mimo gosj>e Len ter s#- skoro dotaknil te svoje tajne, a neizprosne sovražnice, — a njego-\<» oči s»o zrl«' naprej, v praznino. .Jutranji veter je prhal skozi napolodprto okno ter dvignil staremu možu skrbim up'jeue sive lase s temona. On. ki se je drugače j/.obigal vsake sapice kot svojega največjega sovražnika, pa ni čutil tega. — Jaz to ne razumem Raoul, — je rekel od okna sem. težko boreč sc 7. razburjenje in. — Ali hočeš mojega bratu osramotiti še v grobu? — Stric! — j«' vzkliknil Majnau. — Jaz sem bil le enkrat v o-m*m času v St-nvertu. Wnx pa. da so me napravile povesti služabnikov naravnost divjega. Stric Gisbert je nosil svojo lotosovo cvetko na svojih rokah po vrtu. da >e ni dotaknil p<*sek njenih nog. — Ta skrbipolna nežnost ni na srečo dolgo trajala, — je ]>o-sogel vmes tlvorni maršal hripavo. — Dobri Gisbert je prišel še pravočasno k panwti. <>n je slavno "lotosovo cvetko" zavrgel — kot nevredno. 1 |hH Za to mi manjka polnomočnili dokazov, stric. Kot vihra je stal polomljeni dvorjan naenkrat pred svojim nečakom. — Manjka polnomočnili dokazov, Raoul ? Ti dokazi leže tamkaj ^ beti skrinjici, ki je postala včeraj žalibog žrtev napada. Ti si imel fcajn včeraj jH)|Mjl)tne oporoko strica Gisberta v svojih rokah. šal porogljivo, ko j® obrnil glavo proč, da ne vidi še nadalje brez- Združene države. Ako bo upravi-taknosti fcljučarke. — Ali smem vprašati, "kakšen visok poklic imaš čanost dotičnih sorodnikov do v mislih za ta dragoceni človeški eksenaplarf prednosti ugotovljena, in ako so — Stric, s tem tonom ne boš ujel mene. Jaz sem bil dolgo toliko drugače pripustljivi. namerč te-s ab, da sem se bal "dobrega tona" ter sam igral brezsrčnega porog- i^no in umno zdravi, dobrega mo-Ijivca, da ne zapadem smešnosti "čustvenega človeka". Sedaj pa ho- ralnega anačaja itd., jim bo konzul tem raiztrgati prt med seboj in onimi stanovskimi tovariši, ki žive dal priseljoniško vizo. Te vize bo naprej pod tem tonom. — Jaz sem trdno oiverjen o tem. da je Ga- on izdajal po načelu "kdor prej trije! moj nečak. Ali nočeš kot prvi dedič njegovega očeta izročiti prode prej dobi" z drugimi bese-cela neizmerne zapuščine? Dobro, nikdo te ne more siliti k temu, dami ipo redu. kakor se prijavijo, kajti Gabrijel ni nikak legitimen otrok... Jaz pa se ne držim tu- \z tega je razvidno, da žene in kaj "jasnega kažipota" posvetne pravice, temveč svojega pravnega otroci tukaj nastanjenih inozem- ter bom dal dečku ime njegovega očeta ter sredstva za stanu Cev. katerih ime ni že bilo vpisano primerno i>ostojanko s tem, — da ga adoptiram. > splošni čakalni listi, bi se mora- Razknl je bil izvršen in tudi tukaj je bil prerezan prt. Pretkani 11 P°*uriti. da prk'ejo v čakalno ovorjan. ki je znal postati -zelo strupen pri pretečih sporih, se je na- 1,sto ciiu 'l>r°j mogoče. Vkolikor je učil stopati za vršen i m dejstvom skrajno mirno nasproti. , mogoče soditi vtem treiiotku, edi- — Tukaj si je mogoče misliti le dva razloga. — je odvrnil hlad- no- kar tllkai »astanjeni inozeiuei no in pereče. — Ti si ali bolan — in posegel je pri tem z žaljivo kret- m0T,*J'° storiti- Je to- tla pošljejo rjo proti čelu, — ali pa si -zapadel, kot sem že davno slutil, brez re- iiV°j('om zaprweženo izjavo, s ka- šit.ve v zanjke onih rdečih las. Jaz domnevam zadnje, v tvojo ne- tero jamčijo za njihovo vzdržava- ( Daljo prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI roneiQN lanquaoi information aanvica — juqosuav iuniau VAŽNE SPREMEMBE PRISELJENIŠKEGA ZAKONA. Ali je oni li>tek edini dokument, na katerega -e opiraš? — je vprašal Majnau na kratko in robato, kajti nesramni izpad proti Lia-j jii je zavrel v njegovo kri. Edini seveda. Raoul. Ali naj velja še kaj drugega na svetu za o^moč ločenim družinam in kot lastnoročno pisanje umirajočega ? — Ali -.i na videl pisati stric? Dne -8. maja sta obe zbornici Združene države v svrho stalnega |kongresa sprejeli zakonski načrt bivanja. 3. Kolikor preostane od kvote po 'predsednik Združenih držav ga je odpravi prednostnih priseljencev podpisal dne 29. maja Stem je na- pod 1. in 2., ostane na -razpolago - Ne. j a* sem bil bolan. Lahko pa ti privedem pričo, ki bo pri- *rt l>ostal zak(>n- PrviC>< odkar one prLseljenee. segla z se je ta priča odpeljala pred eno uro nazaj v mesto. Ti si se v najnovejšem ča.su čudno postavil napram našemu dvornemu pridigarju. - . . t \t i i ..i ikonu. ki vsaj deloma odgovarjajo od nekaterih Majnau sc je skoro veselo zasmejal 1 d J J dobro vsi jo. da je videla napisati črko za črko, žalibog pa biia vzakonjeiia priseljeniška po-^i ne uživajo nikake prednosti. Iz zgornjega je torej razvidno, ... . . , , - , •uvedene neke spremembe v tem za-'da bo ena ,ilovica kvote zavzeta1 ameTlskl konZul tak°J YSe sorodnikov aineri- Ob Da. da, rail vrjamem, da je gospod Dragi strie, to klasično priro zavračam tukaj in pred postaprizadevanju ljudi izven škili dravljanov (očetov, mater in tem času pa proglaša«, učinkovitost takozvanega dokumen-,ko^re-sai,n v da bi se ne-jsoprogov, poročenih pod 31. maju1 • take sorodnike o tej spremembi in jih povabili. naj se prigla>ijo za družin. Družinam inozemcev se podeljuje I prednost v kvoti tiče ločenih dril- ls za ničevim in neveljavnim. dvorni pridigar pripravljen pris<»či, a mi poznamo to gospodo. Jaz r.!S4'*n bil navzoč, ko je umrl stric in vsled tega sem moral biti kot ded v njegove begale zapuščine dvojno oprezen ter ne smem odo-briti majhnega kosa papirja, katerega ni 'potrdila nobena sodnijskaj priča. V takem slučaju se mora človek edinole držati jasne kažipoti Vkolikor se postave. jžin. se najvažnejša sprememlia na- Dobro. prijatelj moj. — je prikimal dvorni maršal, ki je po- naša na določbo 6. priseljeniškega st.d »krivn .-.tno miren je palico predse na 1la. pritisnil zakona od leta 1924. v kateri se go- nanje svoji obe roki ter fiksiral lepi obraz nečaka s svojimi majh-jvori o prednosti v kvoti (preferen- dl Jugoslavijo. Italijo, itd.), lie rimi, živimi o.->mi. ices within quotas). — Sedaj pa mi označi tudi postavo, pod koje varstvom stoji že-j Po priseljeniškem zakonu od 1. na v indijski hiši... Ona je povsem nezavarovana, ker ni bila za-.1924 se je dajala prednost kvotne-konska žena mojega brata. Če bi se hoteli mi vsi držati "jasne kaži- mu priseljencu, ki je bil ueporo-poti" postave, bi imeli tni vsi pravico, da jo takoj poženemo preko čen otrok pod 21 letom, oče, mati, meriškega držav-j »ostalih priseljencev iz teli dežel mke. ki,Vsai za nekoliko let popolnoma | prenehalo. združitev ločenih 1928) in od izurjenih poljedelcev j ter njihovih družin. Dr«i??a polovi-^ ca kvote in povrh morebitni preostanek ocUprve polovice bo zavzet; od žen in otrok tukaj nastanjenih inozemcev. Ako še kaj preostane od kvote.-bo na razpolago iza na-! vadne prLseljenee. V slučaju mno- J giih dežel (in to sigurno velja tu-1 vijo, Italijo, itd.), ne bo za mnogo let gotovo nič preostalo. kajti bo več kot dovolj j prednostnih priseljencev, da napolnijo obe polovici kvote. To po-menja. da bo priseljevanje nepred- io vprašali v tej točki .po ž clean i postavi, smo menda opro-,i*«a 21 let ali vee; nadalje kvot ne- Pre i»* t udi v drugem slučaju. j1"« priseljencu, ki je Lzurjeni v, ......... ........... L„.- .......:_______i i • • . ,. ... Otr Otroci pod 21. letom ameriških dr- pragu, ker ne obstaja noben sodnijsko odobren testament, ki bi ji soprog ati žena zagoto\il le en k' s kruha in le eno nočno ležišče na tleh ^senverta. — lja-na ali ameriške drža^lja sam sceni nj — Strie. kje je tukaj logika* Torej ker ni-smo bili )>eklensko ae-'p^jedelstvn, njegovi ženi 111 odvis----- — ~ .--------------- ~ i v.smiljeii:. nam pri-1<.ji sedaj dobra pravica. tem te vprašam, kdo mu je daf polnomoč, da kouito pripuščenih rnozcmcev ni njene tudi glede določbe 4. prise-; odloča glede usode tujega mu dečka?... Jaz sem bil mlad, nespa-^kon dajal nikake prednosti. Oni Ijentškega zakona od leta 1924. ki! meten človek. k<» je umrl -trie (iisbert. Kaj srni vpraševal takrat po so mogli |»riti le kot redni kvotiii se tiče izvenkvotnih priseljencev.' j»osiavi in temeljiti prei/.knšnjj! — Meni je zadostovalo tvoje spo- priseljenci, tudi če je dotični ixio-| Dosedaj so smeli iprihajati izven ...........____:i _________ j _ i_____ , .v . , , . ■ le je razjezilo ter me iia-fZemec izjavil namen, da hoče po- kvote žene in le oni nei>orocem ........... ki ročilo, da je bila Indijka n«*zvf^,ta in to pravilo slejmu. ker >em iskreno ljubil svojega strica. To me je o- stati ameriški državljan. In ker je otroci ameriških državljanov prav do vsaj nekoliko. Pozneje pa me je )>otrdil deček s svojo lilatv kvota mpogih dežel jako majhna niso še bili 18 let stari. Po sedanji vsko ponižnostjo v trdni veri da nima niti kapljice ponosne, via- '11 Prošenj za kvoto je na tisoče, je spremembi zakona smejo priti is-darske krvi Majnavov v svojih žilah. Potisnil seui ga kot psa s s-vojo to pomenjalo dolgo vrsto let ča- Ven kvote vii neporočeni otroci do rogo s poti ter vedno odobraval kot izvrstno in primemo odločbo, da kanja, preduo bi bili prišli na vr- 21. leta. Izvenkvotma pravica se pos'aue menih. To prek lieu jem seilaj kot izvrstno i*i primerno oi>stopanja ]>o novem zakonu pa na-»gova suha postava se je iztegnila Se bolj visoko, nekako tuje.in nami: A) kvQtuira priseljencem,'znanjajo, da se od tukaj nastanje-iiedostopno. \ tem trenutku m potreboval pahce, kajti napetost sa- ki so ^^ ali matere ameri»kega nili inozemcev ne bo zahtevalo, da ma ga je vzdržala pokonci. državljana ali državljanke, ali so-'vložijo .prošnjo v korist svojim so- - Z velikim veseljem, dragi stric. Jaz rečem na kratko rn določ- pro?i ameriške državljanke vsled rodnikom. upravičenim do pred-no. Gabrijel ne bo menih in ne misijonar. (poroke, ki se je iavwila po 31. ma-'nosti v kvoti. Ameriški konzuli bo- Prenehal je ter .vtopil hitro proti ključarki. Ta robustna posta- ja 192$; B) kvotnim proseljencem/do s to novo prednostno skupino va se je pričela zibati in omahovati, kot da jo je zadela kap. Liana ki ^ izurjeni poljedelci, njihove postopali približno na isti uaein pa je že podprla njegovo roko ter jo odvedla k nekemu stolu. m otpoci p^ 16. letom? ako ^^ ^ doeiedaj postopaU v slu- — Ali vam je slabo, gospa Len! — je vprašal Majnau, ki se je prihajajo v njihovem spremstvu'čaju takozvane "poljedelske pred-skrbno sklonil nad njo. |alj za uj^ (poljedelci pa uživajo*nosti". — Bog obvaruj, milostni got*pod! V celem svojem dolgem živ- prednost le, ako kvota znaša čez' V takozvani čakalni listi ameri-ljenju se nisem «e nikdar tako dobro počutila, — je mrmrala na-'300 na leto). »Škili konzulatov, t. j. v seznamu pol smeje in na,>oI jokaje. — Ae vedno mi miglja pred očmi in misli-] 2. Druga poloi-ica k^-oto in toli-prosilcoi' sa kvoto, se že nahaja' la sem v svoji neumni glavi, da sc bo »porušilo nebo. O ti moj ljubi ko prve polovice, kolikor bi je pre-'umogo* žen in otrok tukaj nasta-| Bog tam zgoraj! — je vzkliknila iz globin svojega srca ter pokrila ostalo, da ni zadosti prošenj za njenih inozemcev. Te bo konzul s predpasnikom -svoje rdeče lice Dvorni maršal je vrgel nanjo zloben pogled. Pri vseni razburjenju. ki divjalo v njem. ni mogel razumeti, da je ta podrejena r njegovi navzočnosti sedela in da ni takoj zopet vstala, ko je izjavila, da pi nič ne manjka. — Torej Gabrijel ne bo menih in tudi nc misijonar? — je v§>ra- ___,_____ jsfro v dotičnem letu. bodo v tem vzel iz splošne Čakalne liste. Ugo-letu na raspolago kvotnim prise-'tovil bo, da-li e»o dotičniki zares ljencem. ki so neporočeni otroci žene in otroc.i tukaj nastanjenih pod 21. L, ali žene inosemeerv, na- inozemcev ^n, ako je v dvomu, bo stan jenih v Zdrnienih driavah, kvdal ugotoviti, da-li'so bili ti ino--teri so bili zakonito pripuičeni t zemei zares zakosato pripuščeni v; SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vajvada. roman ................. JI febeliea ................... Od Ofarlds ia Bltalja..... i. Ilaoka. Lužlsko <«rbska pore«:. Atala, tudei v Balcao. Lt. Ix deiel patreaoT, Banka rt. Izbrani ipiil H Ink« Dolrn« M Knjiga m Itpm vedenja, ga-varjenju In sascbocv tiv* ljenjo. Ronton .......... l.tS Knjiga apaminav. Jefe aMja P®^ ****aa#aa«aaaaaaaaaa Llbcralizrvn ............... Materija in Energija. ČermelJ .78 CM rad Rabin, Pregelj, t. v. I— Predhodniki In Idejni utemeljitelji ruskega reallnna — (Prijatelj) ............. IM Prave In revalneUa, — Leo Pitaade Ji Soaedja. Čehov .......... M Tigra*! safe je. Maurice La- blanc .................. M Vojska na Turikeat ...... .23 Peni e pml 49. te... M Sodnikovi, Stritar, ........ M Tri IhibIi o razpela. *=-* Zeyer, t. e. ............. .CS vlidv ......*•..****•••••• .39 Veterna pisan. Kmetova .. jSS Vead t Fllotaflja. Veber .. 1__ Tnsnaet ta Vera, eedoelovna •tudlja, Veber ......... Zbrani spisi ft. MasetJ Pad. litnbanki ..............LM Žrtve* Pr. Ebalnlk, povest M lORIl Igra ▼ 5. dejanjih .......91 e 3. dejanjih ............ M$ IiOtfctn rojstni dan........ J9 N^ na HwelJaHin ....•*.. Navaden Cinvck. iala v treh dejanjih ............... >4S Pepelnh. narodna pravljica, ft. dejanj ............... M Bkapnta, komedij« v 8. deja. njih ................... .11 Vrtinec, drama v t dejanjih .93 Veleja, drama v B dejanjih M "GLAS HABODA" 82 Cortlandt Bt, Hew York ! L srečo, Raoul! Jaz ]K>znani to vrsto žen^k in hvala Bogu je zelo rec¥ka! 'takozv- affulavit of support) Od žarečih las in bele knže izhaja fosforna luč kot iz teles vodnih in da obvestijo svojce o tej N'pre-niks. Ti boš g-orel že na zemlji v vieah. — misli name! Vidiš kako membi ameriške postave, bled }K>stajaš' j Ameriški državljani, ki zahte- — To vrjamem, kajli kri mi zastaja od samega presenečenja va-jo izvenkvotno vizo ali prednost nad tvojim govorom! Moje uho ni žalibog jposebno občutljivo, a tu-jza NV°je *»oroduiket botio — kakor raj me zadene vsaka tvoja beseda kot udarec v obraz!... -Vli te mu- dosetl"J ~ vloži,i PO^bno prošnje ram opominjati na tvoje sive lase? ua ^neralnejca priseljeniškega ko- misarja. — DosedaYija tiskovina i Form €33) se lahko rabi brez nikake spremembe. l*o novem zakonu ni treba, da mora prosilec bivati v Združenih državah za časa vložitve prošnje?. Poprej so le sorodniki takih uživali pratvico do i/.venkvotne vize. Ameriški državljan oziroma državljanka, ki je že vložil ^prošnjo /Ai neporočenega otroka v starosti med 18. in 21. letom, ali za soproga, in je bil obveščen, da je bir la podeljena prednost v kvoti, ne potrebuje nove prošnje za podelitev pravice do izvenkvotne vrže. Konzuli bodo te sorodnike avtomatično pomaknili iz liste prednostnih priseljencev in jim izdali iz-venkvotno vrzo. Bržkone bodo iiretaitie oamikof SHippiiig 1« Junija: France, Hmvr« <1 A. M.) Resolut«. Chefcourg. Hamburg Homeric. Cherbourg P«nnl«nd. Cherbourg, Antvtrp« Mlnnewasks. Cherboura Leviathan. Cherbourg Veendam, itoulogrve sur licr. Rotterdam Conte Blancamano. Napoti, Oenovs 1>. Junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 1«. junija: George Wsshlngtor Cherbourg, Bremen 80. junija: Abulia ni a, Cherbourg C2. junija: Carmanla. Havra 83. Junija: Paris, Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Hamburg. Cherlnmrg Hamburg Majeotie. Cherborug I^apland, Cherbouru. Antwerpen Minnesota, H 'ul-njn« *ur Mf»r New Amaterdam. Boulogne aui Mer. Rotterdam Roma, Napoll. Genova H. junija: Prealdenta Wilson. Trleals 27. junija: Berengarla Cherbou K. Junija: Olympic, Cherbourg 30. junija: lie de France, Havre (t A. M.) Mauretania, Cherbourg Albert Baltln. Cherbourg, Hamburg Arabic, Cherboure, Antwerpen ltinnetonka, Cherbourg America. Chtrbourg. Bremen Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Conte Grande. NapoM. Genova 2. julija: Colombo. Palmero, Napoji, (Ieno\a. 3. Julija: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 4 ju'ija: Leviathan, Cherbourg 5. Jutija: BfJg.nlaitd, Clierbourg, Antwerpen. 6. julija: Homeric. Chrrb New York, r-h^rltourp. Hamburg. Republic. Cherbourg. Br'tn^n. Columbus, '"harbours. Ryndam, Boulogne sur Mer. Rotterdam. j Duilio. Napoli, Genova. B. Julija: Aquitania. Cherbourg. 11 Ju'ija: Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 6 DNI PREKO OCEANA NajkraJka In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarnlkih: Paris — 22. jnnija; 15. jnlija lie de France 29. jun.; 20. jul. France — 6. julija — 3. avgusta (Ob polnoči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je t posebni kabini z vsemi moder* nimi udobnosti. — Pijača in slavos francoska kuhinia. Izredno nizke cene. Vpratejte kateregakoli poobli»«n«ti aganta. ali FRENCH LINE 1» State Street, Hew York, H. Y. POTUJTE UDOBNO HITRA tN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-tur-Mer, FRANCIJA Zniianja vožnja v III. razredu: Od New Vorka do Ljubljane^ 1 QQ in nazaj: # I 3U in vojni davek. Potovanje m parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, uepreknsljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte uvojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CIXV V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA I našimi znanimi . par nihil T bAUiN, Nenadkriljiva postrežba In ku-_______hirja v veeh razredih. Ii NEW Y0BKA do LJUBLJANE In NAZAJ v modernem S. razredu. (Vojni davek po »e boj.) HITRO POŠILJANJE OENAP-JA PO NIZKIH CENAH ■ Za povratna dovoljenja in druge 'informacije se obrnite aa lokalnega agenta aJI na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York 12. julija: Majestic Cherbourg Muenchen. Cherbourg 14. julija: Pari.*. Havre (1 A. M l Saturnia. Trst PeunlatM), Cherbourg, Antwftrpen. Deut*vhiand. Clitrbuurg. Hamburg. Vnlendam, B<.gne »ur Mer, Kot-terda m. Conte l>ian«.ainano, Nai>(.«li, Genova. 25. julija: >I.«ur»-t.«nia. Cherbourg. 26. julija: Thiirlngi«, Hamburg. 28. julija: Homeric, Cherbourg. Arabic. CherNiurg Antw»rp*?i. Hamburg. Clierbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, B'>lterdani. Kuma. .NrtiX'ii, (Jenov*. 1. avgusta: .Aquitania, Clierbourg America. Cherbourg. Bremen. 2 avgusta: Helgetilainl. Cherlx.urg. Ant*erpen. I»re<1 A M) Majesti«.-. Cherbotiru Albert l^aJliTi. Cher^mrg. Hamburg. , Leviathan. Cherbourg. Kotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam. " Contf Grande, ■ Napoll, Genova^ 7. avgusta: Pre-« Wilson, Trpt 8. Julija: Berengarla. Cherbourg Pre a Harding, Cherl»ourg Brejneu 1. avgusta: Pari. I [ H vre ti A. M.) • ■ ' Olympic. «.rherbt>urg «» ■ Pennland. Cherbourg, Amwerpen. New nrk, ClierlHJUrg. Ifiirtiburg Republic. Chcrhfiurt, Br«men <"i>liimbU9. Cherbourg. Puillo. Napoll, Genova 15. avgusta: Colombo, alnifro Napoll, Genwt. 16. avgusta: Mauretania. Cherbourg. Westphalia, Hamburg Muenohen. Cherbourg. 18. avgusta: I'e de France. Havre <1 A M.) Vulf-ania, Tr.*t PrA-if, nov pamik Homeric, »'herhourg. I.apland. Cherbourg. Antwerpen Deulschland. Cherbourg, Hamburg Votendam, Uoulifn« i.ur Mer, Rotterdam. 22. &voutta: AtiuitanUi. ''h«rl«oiirit » fieo. Washington. Cherbourg. Bremen. 25. avgusta: France. Havre «1 A > .Majestic. Cherbourg Aratn«-. Cherbourg. Antwerpen. 'Cleveland. Hamburg L*viathan. Cherbourg '..* Pei-Hn. Cherbourg Veendam. Boulogne sur M»r. Rot-conte Ri.-inca.milno Napoli, Genovi. 28. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 29. avgusta: Rerengariii. Cherbourg. America. Cherbourg. BTem»tf: ■ » 70. avgusta: I >re*den. • Cherbc urg 31. avousta: 01>mpic. herbourg Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. Kdor Ja namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da Je ponten o potnih Ustih, prtljagi In drpglh rtvareh. Valed nafta dolgoletne la. IraJinje Vam ml aamoremo dati naj-boljte pojasnil* !n priporočamo, redno le prvovrstna brsoparaike. Tudi nedrSavlJani aamorejo potovati t atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Wanblngtooa, bodisi sa eno leto ali 6 mesecev In h mora delati pro-fnjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naramost t Washington, D. C. na generalnega nase 1 nI-Akega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila r veljavo SI. Jalija 1S2S ae nlkomnr vet ne poSlJe permit po poAtl. ampak ga mora iti Iskat tsak pr> dlec osebno, bodisi v najbližji na-eelnlSkl o rad alt' pa go dobi i New Torko pred od potovanjem, ka kor kdo t proSnJI saproal. Kdor pe-tnje Ten brea dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornoat. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika «11 svojce ls starega kraja, naj nam prej plie za pojasnila. Is Jugo sla vi Je bo pripnSCenlh ▼ tem leto 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena >a amerlfte dr iavljane, ki Cela dobiti sea stari. Se in otroke od IS. do 21. Ista la pa sa poljedelske delavca. Amerilkl državljani pa Jo dobiti aoa žene ia otroka do lt. leta bres da bi MU fttett v kvota, potrebno pa ja delati proinjo v Washington. Pred no pod vsa mata kaki korak. plSlte nam. STATE BANK SS Cartlamh Straal : KKW VOKK