PoStnina plačana v gotovini. Leto XXI,, št. 222 Ljubljana, nedelja 22« septembra I940 Cena t DIi Upravruštvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Iel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Mobilizacija moralnih sil Zavedati se moramo, da gre danes tudi pri nas za zelo resne stvari, čeprav nismo v vojnem stanju in vlada na vseh naših mejah mir. Mednarodna napetost je visoka in vsepovsod je polno neznank, o katerih ne vemo, kaj skrivajo tudi za našo slovensko in ju-goslovensko usodo. Razlogi za optimistično ali za zaskrbljeno gledanje na velike vidne in nevidne dogodke enako težko padajo na tehtnico. Nedvomno se v svetu razvijajo stvari neizmerne zgodovinske važnosti, ki bodo za dolga desetletja ali celo stoletja vsem narodom dale nov pečat notranjega in zunanjega življenja Lahkomiselno zapravljanje kratkih dnevnih ur, v katerih moremo mnogo dobrega storiti za našo narodno in državno okrepitev, ne samo v sedanjih prilikah, temveč, kar je še važnejše, tudi za nepredvidene bodoče razmere, bi bil nedopustljiv greh in dokaz, da v svojem narodnem potencialu nismo znali strniti vseh sil, ki morajo biti noč in dan na straži. V tem iskanju samega sebe. v tem spoznanju svoje lastne volje do zdravja in večnega življenja ter v izražanju svojih naravnih instinktnih hotenj po lastni veličini, bo narod nezadostno opremljen, ako mu bo manjkalo volje do vsesplošne aktivnosti in do lastnega izraza v vseh prilikah in neprilikah vsakdanjosti Narod ne sme biti list v vetru ali šiba na vodi, ki jo tok nese, kamor jo hoče. Danes je čas, da pokažemo, če so v nas samih do zadostne mere nakopičene vse lastnosti samostojnega in samozavednega naroda. Spoznati moramo potrebo, da vse svoje narodne moči modro in previdno razporedimo po svojih delovnih poljanah. Pregledati moramo vse vrste svojih zmožnosti, ki so nam dane v borbi zr obstoj in napredek. Ko so podlegli Francozi, so se kar gromadile ugotovitve. da ie poraz v odločilnem spopadu zakrivilo sto in sto vzrokov moralnega in duhovnega značaja, ker so odpovedale notranje sile francoskega človeka, velikega in malega. Tudi mnogi med nami so se vsedli na klop sodnika in sodili: narod je propadel, ker sta v njem zamrla čut odgovornosti in smisel za vsenarodno solidarnost, ker je pohlep no gmotnem uživanju za-temnil sončna obzorja, ker je iz src izginila ljubezen in se je morala pogrez-nila v blato, ker socialna načela niso imela praktične vrednosti. Poglejmo v svoie 'astne duše in ugotovimo, če je v njih vse potlačeno, kar je celo večjim in mogočnejšim narodom prineslo poraz! V naše vrste se je zarila socialna kriza, ki po svojem značaju in obsegu ter po okoliščinah, ki jo spremljajo, menda še nima primere v zgodovini našega naroda. Resne skrbi stiskajo grla iri trpinčijo misli slovenskega delovnega človeka. Telo je močno zgrajeno in marsikaj prenese, občutljivejši pa sta duša in človekova volja Na dušo in na voljo moramo biti v času socialnih kriz posebno pozorni. Paziti moramo, da se preko domovine ne razleze mrzla lava demoralizacije naših vrst, da ne postanejo nesposobne za velika dejanja ob uri morebitne preizkušnje. V svojo narodno notranjost smo dobili sovražnika, ki ima več ko sto glav, in pregnali ga ne bomo s sredstvi, ki so vsakdanja. Sredstva morajo biti vredna velikih duš in velikfh razumskih sposobnosti. Potrebno je veliko samozataje-vanja. pozabiti je na marsikaj v preteklosti. Potrebni so odločni in hitri ukrepi za zatiranje draginje in špekulacije. Toda to ni dovolj. Pokoncu je treba držati svežost odpornega duha, misli se morajo dvigati kvišku, z vso skrbnostjo moramo čuvati moralne osnove našega narodnega življenja, t. j. zavest pravičnosti in poštenosti ter občutek enakopravnosti. Ta občutek mora ob-zarjati tudi najskromnejšo našo hišo. Socialna miselnost mora postati vsena-rodna čednost in vidna zastava, ki ponosno plapola pred narodom in je od vseh priznana in spoštovana. V naša socialna hotenja in ustvarjanja mora priti neizprosna borbenost, ki ne pozna ne osebnih ozirov in ne političnih licitacij. Za socialno pravičnost moramo prinesti tudi osebne žrtve. Socialno krizo je v prvi vrsti treba zdraviti s tečnim vsakdanjim kruho m,toda psihološka sredstva morajo biti nujno dopolnilo. Iz ljudskih duš mora biti pregnano vse, kar seje malodušje in nezaupanje. Socialno krizo morejo uspešno zdraviti samo visoka etika, velik čut odgovornosti in dosledna nesebičnost. Iz nesebičnih dejanj se rodi narodna disciplina, ki ustvarja najtrdnejše obrambne postojanke. Prijateljska zasedba Dobrudže Včeraj dopoldne so bolgarske čete zasedle prvi del odstopljene Dobrudže — Srečanje z Rumuni je bilo brez pikrosti — Velike svečanosti v vsej Bolgariji Sofija, 21. septembra, p. Vsa Bolgarija je bila danes v znamenju slovesnega vkoraka-nja bolgarske vojske v južno Dobrudžo. Bolgarske čete so bile sprejete povsod zelo prisrčno. Tudi srečanje z rumunskimi obmejnimi četami je bilo prijateljsko. Vse svečanosti ob vkorakanju in kakor tudi potek slavnostne seje sobranja so prenašale vse bolgarske radijske postaje. Že ob 7.15 zjutraj je sofijski radio poročal iz bolgarskega obmejnega mesta Brkljana o vseh podrobnih dogodkih. Bolgarske čete so prenočile ob meji sami Zastopane so bile med njimi vse vrste orožja Davi je prispel vojni minister general Daskalov, ki je najprej pregledal zbrane čete. nato pa pre-čital povelje kralja Borisa. V svojem govoru je general Daskalov poudarili zgodovinski pomen trenutka, ko se Dobrudža vrača bolgarskemu narodu. Ob 8.30 je prispel z rumunske strani rumunski polkovnik Saltinescu, da izvrši simbolično izročitev Dobrudže bolgarskemu vojnemu ministru Daskalovu. Polkovnik Saltinescu in generali Daskalov sta izmenjala govore, v katerih sta poudarila, da je mirna predaja Dobrudže najboljši dokaz dobre volje tako na eni kakor na drugi strani, ter izrazil upanje, da bosta živela rumunski in bolgarski narod v bodoče v prijateljskih odnosih, ker so med njima rešena vsa sporna vprašanja. Na obeh straneh meje so bile zbrane ve- like množice prebivalstva k: 90 prisrčno pozdravljale tako bolgarske kakor rumunske čete. Ob 9. dopoldne je vojni minister general Daskalov prekoračil na čelu oddelka konjenice dosedanjo mejo ter stopil na tla Dobrudže, kjer je bil o^sut s cvetiem Konjenici so sledile osta'e čete vseh vrst orožja. V teku dneva ie bila izvršen« postopno okupacija prvega pasu Ob 17 bolgarske čete prispele v Tutrakan Obenem je oddelek bolgarske mornar ce prispel na bro-du »Burgas« ob 15.30 v Balčik. kjer je bil po izkrcanju prisrčno sprejet. Ob 17. je prispel tjakaj na čelu konjenice vojni minister general Daskalov. Pod slavolokom je pozdravil župan Hristo Markov, po rodu Rumun ki mu je ponudil v pozdrav kruha in soli. General Daskalov se je zahvalil za sprejem ter je poudaril, da prihaja sedaj za Dobrudžo nova boljša bodočnost. Ob priliki današnjega vkorakanja bolgarske vojske v Dobrudžo je bolgarsko ministrstvo izdalo tudi posebne spominske poštne znamke. Soflj", 21. sept. j. (BTA) Kakor javlja bolgarska telegrafska agencija, se bo zasedanje Dobrudže izvršila v skupinah. Zjutraj sta vkorakala v Dobrudžo dva odreda bolgarske vojske na skrajnem desnem in skrajnem levem odseku bivše meje. Prebivalstvo južne Dobrudže je bolgarsko voj- sko na pohodu pozdravljajo z nepopisnim navdušenjem. Bolgarsk vojaki so korakali po cestah, ki so bile dobesedno zasute s cvetjem in zelenjem. Vsa mesta in seia v južn. Dobrudži, kjer pričakujejo bolgarsko vojsko, so slavnostno okrašena. Prebivalstvo v trumah čaka ob cestah na prihod bolgarskih vojakov- Zasedanje se vrši strogo po načrtu in so bolgarska civilna oblastva, ki so že poprej prevzela upravo v Dobrudži pripravila vse potrebno za prihod bolgarskega vojaštva. S°fija, 21. sept. j. Bolgarska poročevalska agencija objavlja poročilo komandanta m. armade, ki je bila določena, da zasede južno Dobrudžo. V svojem poročilu pravi armadni poveljnik, da so se rumunski vojaki, preden so se umaknili z meje, kar najprisrčneje poslovili od bolgarskih obmejnih straž. Tu in tam so se rumunski in bolgarski vojaki ob slovesu objemali ter izražali željo, da bi med obema narodoma zmerom ostalo prijateljstvo. Proglas kralja Borisa S°fija, 21. sept. e. Ob vkorakanju bolgarskih čet v južno Dobrudžo je kralj Boris izdal naslednji proglas: Bolgari! S pogodbo, ki je bila podpisana med Bolgarijo in Rumunijo 7. septembra v Crajovi, je vzpostavljena stara meja ln se Dobrudža vrača Bolgariji- V smislu te pogodbe sem odredil svojim hrabrim četam, naj zopet zavzamejo ta dragi bolgarski kotiček, ter sporočam ta srečni dogodek svojemu ljubljenemu narodu. V Bolgariji je bila naša preteklost posvečena bodočnosti in smo z neomajnim upanjem čakali na ta trenutek triumfa in pravice. Naša miroljubna prizadevanja, naše modro potrpljenje, so sedaj nagrajena. Dobrudža je sedaj spet naša in njen povratek k materi domovini se izvršuje na miren način, ki ne pušča za seboj mržnje, niti želje po revanži, temveč odpira široko pot za vzpostavitev tradicionalnega prijateljstva med obema narodoma. Dobrudža pričakuje danes na svojih plodnih poljih hrabro bolgarsko vojsko, katere prapori nosijo imena in datume junaških žrtev za njeno slavo. Bolgari v Dobrudži! Dolgo časa ste nosili križ usode, toda vedno ste ohranili v svojih dušah ponos in hrabrost, ki ste ju tolikokrat pokazali. Vi ste brez strahu kazali bolgarskega duha in ste zvesto hranili bolgarski jezik in niste nikdar pozabili svoje domovine. Ves bolgarski narod se veseli vaše vrnitve. Bolgari! Bolgarske svete aspiracije se ustvarjajo! Zahvalimo se Gospodu, da nam je dal možnost, ker smo pričakali ta zgodovinski dan. Ta enodušna narodna radost bo še bolj okrepila narodno edinstvo, polet in voljo v borbi k napredku m srečnejši bodočnosti. Sofija. 21 sept. e. K*kor se de znava, bo kralj Boris prve dni ohot'i ib-skal novo priključeno področje južne Dobnrdže. KLJUČEK RIM SKiH POSVETOV i zunanji minister se bo danes vrnil v Berlin — Nemški listi napovedujejo, da so bile sprejete odločitve življenjske važnosti Masonske lože na Norveškem so razpuščeite O^lo, 21. sept. AA. (DNB) »Nordisk Telegram byro« poroča, da so na Norveškem razpuščene vse masonske lože. Berlin, 21. septembra. AA. (DNB): Nemški zunanji minister v. Ribbentrop bo odpotoval i2 Rima jutri popoldne ali zvečer. Danes nI bilo nobenih razgovorov, temveč si je v. Ribbentrop v družb! grofa Ciana ogledal okolico Rima in nato kosil v Tivoliju. Berlin, 21. sept. j. (Štefani) Nemško časopisje se tudi v današnjih izdajah enako živo živo zanima za razgovore državnikov osi v Rimu. Pod naslovom »Os oblikuje novi svet« pravi »Lokalanzeiger«, da tvori rimski sestanek nov člen v zgodovini držav osi. To pot so se v Rimu obravnavala vprašanja življenjske važnosti. Politična vprašanja 20. stoletja so zastavljena in na državah osi je, da jih rešita. Zapadne velesile so izdale evropski kontinent. Na isti način je bila doslej tudi Afrika eksploatacijski teren demokracij. »Berliner Borsen-Zeitung« piše o važnih odločitvah, ki so padle v Rimu. Sovražnik, nadaljuje list, bo že izvedel o pravem času, o čem se je v Rimu razpravljalo, toda že zdaj si je lahko svest, da je padla radikalna odločitev. Anglija bo kmalu lahko spoznala, da je bil rimski sestanek odločilnega vpliva za zrušenje njene moči. Solidarnost Španijo Berlin, 21. sept. AA. (Štefani.) Diplomatski urednik lista »Nationalzeitung« ugotavlja, da je pozitivno delovanje Italije in Nemčije privezalo na ti dve državi mlade evropske nacjie. Tako ie tudi mlada falangistična Španija generala Franca po revoluciji večkrat javno pokazala svojo solidarnost z Italijo in Nemčijo, ki je bila zapečatena s krvjo že v meščanski vojni. V času. ko se ustvarja nova Evropa. je nova Španija general Franca ponovno na strani Italije in Nemčije ter želi udeležiti se pri novi organizaciji Evrope. Španski tisk naglaša. da ostane predstavnik generala Franca Serrano Suner v Berlinu še nekaj dni. da bo počakal na vrnitev v. Ribbentropa iz Rima. List ugotavlja. da se enotna fronta mladih narodov ustvarja v trenutku, ko se južni tečaj osi spušča v borbo z Anglijo na izvenevrop-skem kontinentu, kar pomeni, da se bodoča organizacija ne bo omejila samo na Evropo temveč tudi na Afriko, od koder bodo Angleža izgnani. Madrid. 21. sept. j. (Štefani). Španski tisk je z vso pozornostjo zasledoval bivanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu ter razgovore z državniki Italije. List »Arriba« piše. da so državniki proučili vsa tekoča vprašanja v duhu najtesnejše vzajemnosti, upoštevajoč pri tem, da tudi Španija s simpatijami spremlja delo držav osi. Berlinski dopisnik lista »ABC« piše. da ie prišel čas. ko ie treba tudi Sredozemlje in Afriko očistiti angleškega vpliva. Rim, 21. septembra. AA. (DNB)^ Spričo raznih tolmačenj o bodočem stališča Španije, ki so se ▼ zadnjem času pojavila v tujem tisku, ▼ italijanskih političnih krogih ponovno opozarjajo na tradicionalne in izredno prisrčne odnose Španije do sil osi. Obenem poudarjajo, da iz tega m mogoče prerokovati še nobenih političnih dogodkov. Suner v Bruslja Bruselj, 21. sept. AA. (DNB.) Vojaški poveljnik Belgije in zasedene Francije general v. Falkenhausen je priredil snoči na. čast španskemu notranjemu ministru Ser-ranu Sunerju sprejem, ki so mu prisostvovali španski poslanik v Berlinu, španski konzul v Bruslju, vodja španske falange v Belgiji, nemški poslanik v Madridu, odpravnik poslov nemškega zunanjega mini-strstva v Bruslju in drugi. Zavrnitev ameriških vesti Rim, 21. sept. j. (A. R.) V italijanskih političnih krogih je vzbudilo pozornost pisanje nekaterih ameriških listov o priliki obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu. Ti listi so izrazih domnevo, da imata obe državi osi namen zlomiti duh panameriške solidarnosti ter odstraniti vpliv Zedinjenih držav na ostale države ameriške celine. V Italijanskih političnih krogih naglašajo, da so taka pod-tikavanja vprav groteskna in vse preja-sno izpričujejo britansko inspiracijo. Ita- lija ln Nemčija sta na panameriški solidarnosti, ki se ju nič ne tiče, popolnoma deslnteresirani ter se vobče ne brigata za stvari onkraj Atlantskega oceana. Obisk nemškega prosvetnega ministra R»m, 21. sept. AA. (DNB.) V Firenci pričakujejo za jutri prihod nemškega prosvetnega ministra Rus ta, ki se bo mudil nekaj dni v Italiji. Po ogledu znamenitosti v Firenci bo Rust v ponedeljek zvečer nadaljeval pot v Rim, v četrtek pa bo obiskal Neapelj in Pompeje. V petek si bo Rust ogledal nova naselja v Pontinskem močvirju. London skoro brez oddiha Nemška vojna poročila — Nadaljnje bombardiranje pristanišč in mestnega središča v Londonu Berlin, 21. sept. j. (DNB) Ne glede na vremenske prilike so nemška vojna letala tudi v noči na 21. september izvršila nadaljnje uspešne bombne napade na doke ob Temzi ter na druge vojaško važne cilje angleške prestolnice. Ugotovljeno je bilo, da so bombe ponovno zadele znane Albertove doke. Sledile so močne eksplozije s sledečimi požari. Angleško protiletalsko topništvo je bilo včeraj ves dan in z kratkimi presledki tudi vso nocojšnjo noč neprestano v akciji. Aktivnost nemškega letalstva, ki je po polnoči nekoliko prenehala, je bila obnovljena v današnjih zgodnjih jutranjih urah, ko so nove močne eskadri-lje nemških letal odletele proti angleškemu otočju. Berlin, 21. sept. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so nadaljevala z napadi na Anglijo in bombardirala v prvi vrsti London. Posebno so bombardirala središče mesta zapadno od velikega pristanišča na Temzi. Tu so bili uničeni razni vojaško važni objekti. Nad južno in jugovzhodno Anglijo je prišlo do letalskih spopadov, ki so se uspešno končali za nemško letalstvo. Ponoči so nemška letala bombardirala Albertove doke in povzročila hude eksplozije in požare. Razen tega so nemška letala bombardirala Objekte v osmih drugih krajih v južnem in vzhodnem delu Londona. Zadete so bile naprave vojne industrije. Bombardirani so bili tudi vojaški objekti v južni in srednji Angliji. Povsod so se pojavili poleg prejšnjih požarov tudi novi požari. Sovražnikova letala so letela ponoči nad zapadno Nemčijo in porušila več stanovanjskih zgradb, razen tega je bila zadeta neka cerkev in neko pokopališče. Ubitih je bilo 37 civilistov, mnogo pa ranjenih. Berlin, 21. sept AA. (DNB) Včeraj je bilo zbdtih 14 britanskih letal in sicer delno od protiletalskega topništva, delno pa od lovskih letaL Izgubilo se je eno naše letalo. Podmornica pod poveljstvom kapitana bojne ladje Bleinhardta je potopila devet ladij v skupni tonaži 51.862 ton, medtem ko je druga podmornica potopila tri sovražnikove ladje s skupno 15 000 tonami, tretja podmornica pa je potopila sovražnikovega brodovja v skupni tonaži 12.000 ton. Zaporni protiletalski ogenj v Nemčiji Berlin, 21. sept. j. (DNB) V noči na soboto je poizkušalo angleško letalstvo v dveh zaporednih valovih obnoviti svoje pade na Hamburg ter na nemško prestolnico. Toda tudi to pot je nemški protiletalski obrambi, ki je posegla v akcijo z Izredno silo in z nenadnimi manevri, uspelo sovražniku preprečiti izvršitev napadov. Del angleškega letalstva, ki se je približal Hamburgu preko nemškega zaliva, je bil že na ustju reke Labe sprejet od zapornega ognja nemških protiletalskih baterij ter od formacij nočnih lovskih letal, ki so sovražnika zavrnile. Drugi odred angleških letal je sicer prodrl preko prvih obrambnih Unij nad zapadno Nemčijo, toda nad hannoversko provinco je naletel na močan zaporni ogenj protiletalskega topništva, tako da se je moral obrniti. Formacije nemških lovskih letal so sovražnika zasledovale. Prenočevanje v podzemski železnici Berlin, 21. sept- j. (DNB) Današnji berlinski večerniki navajajo v svojih poročilih o napadih nemškega letalstva na London, da mora zdaj vsako noč približno 160.000 Londončanov prenočiti v predorih londonske podzemeljske železnice. To ne samo silno ovira normalni promet, marveč ustvarja tudi pogoje za širjenje epidemičnih bolezni. Uspehi majorja Moldersa Berlin, 21. sept. AA. (DNB). Znani nemški letalski major Molders ie zbil včeraj nad južno Anglijo svoio 49. žrtev. Njegova eskadrila je zbila 500 letal. delo odtrganih balonov Kodanj, 21. sept. s. Tass.) Po uradnih danskih informacijah so kabli odtrganih angleških protiletalskih zapornih balonov, ki jih je vihar zanesel nad Dansko, povzročili na Danskem za več milijonov kron škode. Poškodovane so bile predvsem telefonske brzojavne in električne napeljave. V bližini nekeca mesta je bilo porušenih 100 transformatorjev. Angleška križarka v Braziliji Rio de janeiro, 21. septembra. AA. (DNB). V pristanišče Ria de Janeira ie priplula pomožna britanska križarka Astiona. Križarka je spremljala pet trgovskih ladij. Torpediran angleški parnik New York, 21. sept. j. (DNB) Ameriške obalne radijske postaje so sprejele SOS klic angleškega transportnega parnika »Elmbank« (5156 ton). Kapitan parnika javlja v brzojavki, da je bila ladja torpe-dirana na 57 stopinjah severne širine in 27 stopinjah zapadne dolžine. Ogorčenje v tisku Berlin, 21. sept. AA. (DNB.) Nemški tisk naglaša ogorčenje nemškega naroda zaradi najnovejših napadov angleškega letalstva na nevojaške objekte v Nemčiji. »Volkischer Beobachter« pravi s tem v zvezi: Gangstrskega napada na Heidelberg ni mogoče oprostiti. Angleži se ne morejo izgovarjati, da jim pomen tega mesta ne bi bil znan. Skozi desetletja je bil Heidelberg glavni cilj vseh angleških turistov v Nemčiji, zdaj pa so si angleški zločinci izbrali to mesto za cilj svojih bomb. Churchill si je pridobil pravico, da se ga v zgodovini postavi neposredno poleg francoskega generala Melaquea, o katerem pričajo ruševine heidelberškega gradu. Nemci smo se osvobodili zadnjih čustev za Anglijo. Mi smo končno sklenili, brez usmiljenja obračunati z Anglijo in njene zločine stokrat maščevati. Anglija je postala za nas svetovni sovražnik številka 1 in naše edino stremljenje je, da jo uničimo. »Berliner Borsen-Zeitung« omenja Chur-chillove besede iz leta 1916, ko je dejal: »Nemčijo bom davil, dokler se ji ne ustavi srce.« To je isti Churchill, pravi list, katerega odposlanci so izvršili zločinske napade z namenom uničiti Nemčijo. Toda tokrat se je zmotil. Vsekakor odgovarja Nemčija z dvojno močjo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da Churchill navzlic opominom nadaljuje svoje zločinsko udejstvovanje in pravi, da bo nemška oborožena sila skrbela za to, da se izkoreninijo vsa gangstrska stremljenja. Nemčija ima 99 milijonov ljudi Berlin, 21. sept. AA. (DNB) Nemški statistični urad objavlja končne številke prebivalstva Nemčije in njenih upravnih oblasti po popisu od 17. maja 1939. V rajhu je dotedaj živelo 79,375.281 prebivalcev. Ko je prišla na površje narodno socialistična stranka leta 1933, je imela Nemčija 68 milijonov 447.000 prebivalcev. Z razširitvijo ozemlja proti vzhodu je Nemčija štela 89,434.000 prebivalcev. Prebivalstvo Nemčije šteje sedaj skoraj 99 milijonov. Tako je Nemčija za Rusijo postala največja država s številnim prebivalstvom, šele zadaj pride Anglija s severno Irsko 46.5 milijona, Italija 44-4 milij., Francija 42 milijonov in Španija 25 milijonov. Nikoli ne odpove, vselej uspe — „Jutrov" mali oglas Danes ponudb in povpraševanj 475 Napadi manjših skupin Angleška vojna poročila — Najbrž zaradi neugodnega vremena Nemci včeraj niso napadali v večjih množicah ! Li°nUon, 21. sept. j. (LEF) Vreme nad Anglijo se je sicer nekoliko izboljšalo, toda še zmerom se ni ustalilo. To je verjetno vzrok, da tudi v minuli noči nemško letalstvo ni izvršilo napadov v večjih formacijah, marveč se je omejevalo večinoma na akcije manjših skupin, ki so izvršile bombne napade predvsem na pristaniške naprave ter na doke ob Temzi. Razen tega je bilo v minuli noči vrženih nekaj bomb tudi v mestnem središču. Ena bomba je padla na gosto zazidano četrt poleg neke cerkve. Nastal je požar, pa je bil kmalu omejen. V redkih presledkih so manjše skupine nemških letal vso noč pole tavale nad London, tako da je bil letalski alarm, ki je bil dan že zgodaj zvečer, prekinjen šele v prvih jutranjih urah. Kmalu po vzhodu sclnca pa je bil ponora o dan znak pripravljenosti in se je nad mestom zopet zaslišalo brnenje letalskih motorjev. Nemška letala so v veliki višini priletela nad mestno središče. Protiletalsko topništvo je otvo-rilo silovit ogenj ter jih je pregnalo- Razmeroma miren dan London, 21. sept. s. (Reuter). Do poznega popoldneva je bil danes v Londonu samo enkrat dan letalski alarm, ki pa je tudi trajal samo 15 minut. Nemških letal nad središčem mesta ni bilo opaziti, pač pa je bilo slišati streljanje protiletalskega topništva. V grofiji Surrey nekaj milj vzhodno od Londona je bil sestreljen nemški bombnik. Najprej ga je poškodovalo protiletalsko topništvo, nato pa je bil bombnik napaden še od angleških lovskih letal. Nad nekim južnovzhodnim mestom sta se zjutraj pojavih eno ali dve nemški letali. Vržena je bila na mesto bomba, ki pa ni povzročila žrtev. Protiletalsko topništvo je nemška letala hitro pregnalo. V Londonu so prebivalci izrabili miren dan za popravljanje poškodb, ki so jih povzročili letalski napadi zadnjih dni. Mnoge jame na ulicah so bile zadelane in so dobile ulic? zopet normalen izgled. Tudi na strehah > « bila izvršena popravila in mnoga stekli, v oknih so bila nadomeščena. Zvečer zopet večji napad London, 21. septembra, s (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoj ob 21 objavilo naslednji komunike: Sovražna letalska aktivnost je bila danes do večera omejena na nekaj izoliranih operacij posamičnih deta! ali manjših skupin. Zvečer je sovražna letalska formacija skušala prodreti do Londona Kmalu za njo je priletela druga formacija, o katere napadu v trenutku poročila še ni podrobnih podatkov. Megla nad Kanalom L°nu&n, 21. sept. s. (Reuter) Danes leži nad Doversko ožino megla. Morje je mirno. Zažgano veliko skladišče London, 21. sept. s. (Reuter.) Več zažigalnih bomb ie pri nemškem letalskem napadu preteklo noč zadelo neko blagovno skladišče v južnovzhodnem Londonu. 500 oseb v zaklonišču pod skladiščem je bilo mogoče pravočasno rešiti, preden se je požar razširil. Starinska cerkev v bližini pa ie bila zadeta od bomb in popolnoma razdejana. Neka bomba je zadela ponoči zopet tudi stransko zgradbo r.eke bolnišnice. Človeški žrtev ni bilo in tudi laboratoriji so ostali nepoškodovani. Nekai težjih bolnikov se ie med napadom nahajalo v bolnišnici. pa se iim ni nič zgodilo. Napadi na kanalske luke London, 21. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj naslednji komunike: Preteklo noč so močne edinice angleških letal zopet napadle kanalske luke Anvers, Seebriigge, Ostende, Vlissingen, Dunker-que, Calais in Boulogne. Povzročena je bila nova škoda na vojaških skladiščih, koncentracijah tovornih čolnov in ladjah. Druge edinice angleških bombnikov so zopet napadle razdeljevaine centre in železniška laižišča v Mannheimu, Ehrangu, Krefeldu, Hammu. Sostu, Osnabrucku in Bruslju. Tudi kanal Dortmund—Ems je bil ponovno napaden. Pri Duisburgu je bila bombadirana železniška proga. Pri Maa-striehtu na Nizozemskem je bila napadena municijska tovarna. Angleška letala so bombardirala tudi več nemških vojaških letališč. Letala obalnega poveljstva so napadla dva sovražni ladji. Obe sta bili zadeti od bomb ln resno poškodovani. S teh poletov se dve angleški letali nista vrnili v svoja oporišča. Obstreljevanje nemških rafinerij London, 21. sept. s. (Reuter.) V nekem govoru v Londonu je izjavil danes minister za blokado dr. Dalton, da angleško letalstvo pri svojih napadih na Nemčijo sistematično uničuje nemško vojaško silo. Dalton je dejal, da po njegovem navodilu napadajo angleški bombniki posebno nemške tovarne sintetičnega goriva in bencinske rafinerije. 90 odstotkov tovarn sintetičnega goriva in 80 odstotkov nemških rafinerij je bilo že poškodovanih zaradi angleških letalskih napadov, čeravno lahko še nadaljujejo s produkcijo v omejenem obsegu. Attlee o položaju London, 21. sept. s. (Reuter) Čuvar tajnega pečata Attlee je izjavil danes v nekem govoru, da se niti angleško delavstvo niti ostalo prebivalstvo nista pustila ustrahovati od letalskih napadov. Sedanji položaj sicer ne opravičuje optimizma, pač pa daje razloge za zaupanje v bodočnost. Položaj se je že obrnil Angležem v prid. An-gliia bo pripravljena po uspešnem zaključku vojne sodelovati z vsemi narodi na svetu, ki bodo voljni za sodelovanje. Sodba ameriškega generala New York, 21. sept. j. (A R.) Član ameriške vojaške misije, ki .io je Roosevelt poslal v Anglijo, brlgadni general Strong, se je po enomesečnem bivanju v Angliji vrnil v Zedinjene države in ie podal naslednje svoje mnenje o angleškem letalstvu; Angleško letalstvo ie danes, kar tiče izvežbanosti moštva in materiala, v boljšem položaju, kakor kdai poprej, je na-glasil Strong ter pripomnil, da je bila osrednja Angliia v dosedanjih nemških zračnih napadih samo lahko prizadeta, dočim je moral jugovzhodni del pretrpeti dokai huda bombardirani a. Po njegovem mnenju so Nemci doslei vrgli proti Veliki Britaniji šele eno tretjino svojega letalstva. Angleško protiletalsko topništvo 5e k nemškim izgubam prispevalo le kakih 4 do 5 procentov, dočim so glavni del protiletalske obrambe opravila britanska letala. Zaporni baloni so se obnesli samo proti letalom v majhnih višinah. Na koncu svoje izjave ie Strong izrazil vse priznanje morali angleškega prebivalstva, ki jo bombni napadi niso mogli zlomiti. Dobava ameriških letal London, 21. sept. s. (Reuter) Predsednik angleške aluminijske industrijske družbe, ki se je mudil kot zastopnik ministrstva za letalsko produkcijo v Zedinjenih državah, je podal po svoji vrnitvi v Anglijo Reuterjevemu dopisniku nekaj podatkov o pošiljkah letal iz Ameriko v Anglijo. James je sporočil, da dobavljajo Zedinjene države Angliji trenutno 200 kompletnih letal mesečno. V bližnji bodočnosti pa bodo te dobave še znatno povečane. Doslej je povzročala največ ovir v hitrejši dobavi produkcija letalskih motorjev. Odkar pa je tvornica Packard prevzela produkcijo Rolls-Royce motorjev, bo tudi produkcija letalskih motorjev pospešena. James je dalje sporočil, da ameriške letalske tvornice dajejo vse prednosti angleškim naročilom Poleg tega pa je v gradnji še več novih tovarn, ki bodo delale za Anglijo. Vežbanje angleških pilotov v Zedinjenih državah Ottavva, 21. sept. s. (Reuter). Predsednik ameriško-kanadske obrambne komisije Laguardia je obvestil kanadsko vlado, da bodo stavile Zedinjene države kanadskemu letalstvu pozimi, ko je vežbanje letal v Kanadi zaradi snega otežkočeno, na .razpolago primerna vežbališča v Floridi ln Texasu. Ha In Madžarska Vrsta sporazumov v zvezi z odstopitvijo E rdel j a Budimpešta, 21. sept. e. (MTI). Podkomisija, kije bila sestavljena v okviru ma-džarsko-rumunskih pogajanj, je pričela z razpravo o zaključitvi sporazuma med Madžarsko in Rumunijo glede amnestije oseb. proti katerim se vodi postopek ali ki so bile obsojene zaradi političnih deiiktov. Madžarski politični kaznenci. ki so bili zaprti v Rumuniji. so bili izpuščeni in izrečeni madžarskim oblastem v Kološvaru. Skupno ie prišlo 50 madžarskih političnih kaznencev. Med madžarsko in rumunsko vlado ie bil dosežen tudi gospodarski sporazum glede beguncev iz Erdelja. oziroma onih oseb. ki bi rade optirale. Po tem sporazumu bo beguncem dovoli en povratek na svoia mesta optantom oa oriooročaio. da do končnega sporazuma ostaneio na mestih, kjer so živeli dozdaj. Končno je bil med madžarskimi in ru-munskimi državnimi železnicami dosežen sporazum o uvedbi dveh tranzitnih vlakov čez rumunsko ozemlje. Svoboden uvoz nemških knjig Bukarešta, 21. sept. AA. (DNB) Ru-munska vlada je ukinila cenzuro za vse nemške knjige, ki so bile v Nemčiji tiskane od leta 1935 naprej. Na rumunsko-ruski meji ni bilo incidentov Bukarešta, 21. sept. j. (DNB) Uradno objavljajo: Tuje radijske postaje so razširile vesti, da je prišlo na rumunsko sovjetsko-ruski meji do spopadov med vojaštvom obeh držav. Nadalje so se razširile vesti, da je v zvezi s tem vlada sovjetske Rusije zahtevala demobilizacljo rumunsklh čet v obmejnih pasovih Moldavije. Te vesti so netočne in se zaradi tega odločno de-mantirajo. Priprave za Antoneseovo pot v Rim in Berlin Bukarešta, 21. sept. j. (Rador) Po dosedanjih dispozicijah bo ministrski predsednik Antonescu prebil weekend skupaj z nemškim in italijanskim poslanikom v Bukarešti. Ob tej priliki se bo verjetno obravnaval načrt potovanja vodje Rumunije v Berlin in Rim. Prevoz besarabskih Nemcev BuRarešta, 21. sept. AA. (DNB) Predsedstvo rumunske vlade je izdalo službeno poročilo, ki se glasi: Neomšiko poslaništvo v Bukarešti je zahtevalo od rumunske vlade dovoljenje za prehod 90.000 Nemcev, ki so dozdaj živeli v Besarabiji, kakor tudi za Nemce iz severne Bukovine. Rumunska vlada je ustregla prošnji nemške vlade. Z ozlrom na to, da zahteva prevoz velikega števila pripadnikov nemške narodnostne skupine, odlično organizacijo in strogo nadzorstvo, je poslala nemška vlada v Rumunijo skupino, zdravnikov, inženirjev Itd. Vsi ti bodo nosili nemške nacionalno socialistične uniforme. Njihova naloga je točno določena in omejena in ima zvezo samo z deli pri organizaciji transportov. Po končanih transportih pripadnikov nemške narodnostne skupine prenehajo njihove funkcije v Rumuniji in nato se bodo umaknili. Vse ostale vesti, ki krožijo v zvezi s temi prevozi, pa so neutemeljene. 30JI V EGIPTU IN SUDANU Angleški letalski napad na Bengasi in povračilni italijanski napad na Marsa Matrnh - Bitka ob severni meji Sudana Nekje v Italiji, 21. sept. j. (Štefani) Italijanski generalni štab objavlja vojno poročilo št. 106. ki se glasi; Sovražnik, ki je v prejšnjih dneh bombardiral bolnice v Bardiji. Tobruku in Der-nl, je v minuli noči izvršil bombni napad na mesto Bengasi, ne da bi zadel kake vojaške objekte. Pač pa je bila povzročena znatna škoda na bivališčih civilnega prebivalstva, zlasti v četrtih, v katerih prebivar jo muslimani Bilo je troje mrtvih in 27 ranjenih. V povračilo je močna formacija našega letalstva neposredno nato več ur podnevi in ponoči hudo bombardirala železniške naprave, skladišča to druge cilje v Marsa Matruhu z očitnim uspehom. Ugotovljena so bila velika razdejanja ter požari. Vsa naša letala so se vrnila. V vzhodni Afriki smo ugodno izvojevali bitko v dolini reke Ayobe, (meja zgornjega Sudana). Sovražnik je pustil na bojišču 30 mrtvih, dočim so bili na naši strani samo trije ranjeni. Naša letala so bombardirala letališča v Adenu ter dva konvoja parnikov v spremstvu vojnih ladij, ki so plula od morske ožine Bab el Mandeb. Sovražnik je izvršil običajne zračne napade na Assab, Te«*e~-nei, Gura, Harra in Diredauo, kjer pr kjer ni bilo človeških žrtev. Materia-— škoda je bila v zmernih mejah. Angleški komunike Kairo, 21. septembra. AA. (Reuter). Vrhovno angleško poveljništvo sporoča, da na bojišču v Zapadni puščavi v toku včerajš-nega dneva ni bilo nobenih operacij. Tudi na ostalih bojiščih ni bilo včeraj nobenih posebnih dogodkov. Osmi napad na Aleksandri jo Kairo, 21. septembra, s. (Reuter). Danes pred zoro so italijanski bombniki napadli Aleksandrijo. Vrženih je bilo več bomb. Povzročena škoda je majhna, toda 9 oseb je bilo ranjenih ali ubitih. Letalski allarm v mestu je trajal 50 minut Bil je to osmi letalski napad na Aleksandrijo v teku vojne. Ladje v boju z letali Kairo, 21. sept. s. (Reuter) Poleg napadov na Sidi Barani in Sollum so edinice angleške vojne mornarice zadnje dni izvedle tudi napade na druge postojanke italijanske vojske v Egiptu in v Libiji. Pri tem so bile angleške vojne ladje napadene od »Ljubljana« v popravilu Beograd, 21. septembra, AA. V zvezi z raznimi ln večinoma netočnimi vestmi, ki so nastale ob dviganju in popravljanju ladje »Ljubljana«, je bilo izdano zaradi informiranja javnosti sledeče uradno poročilo: Dviganje kr. ladje »Ljubljana« je bilo poverjeno tvrdki Tripkovlč iz Trsta, ki je posebno specializirana za taka dela. Tvrd-ka je v tesnem sodelovanju z našo mornarico Izvedla to delo v popolno zadovoljstvo ln je po večmesečnem delu dvignila na površje 10. julija 1940 Imenovano ladjo. Dviganje je zahtevalo veliko izkustev in posebna sredstva, zlasti pa posebno obzirnost zavoljo občutljive konstrukcije te vrste enot. Kr. ladjo »Ljubljano« so po uspelem dvigu začasno popravili s tem, da so zamašili podvodne poškodbe in so jo poslali nato v pomorski arzenal v Tlvat, kjer ladjo sedaj čistijo. Vzporedno so ladjo temeljito pregledale strokovne komisije, ki imajo nalogo določiti obseg potrebnih del za popravilo ln usposobitev ladje. Toda že dosedanji pregledi opravičujejo mnenje, da stroški popravil niti približno ne bodo tolikšni, kakor pa to govori javnost. Prav tako še nI določen kraj za končno popravilo ladje, ker bo mogoče o tem vprašanju govoriti šele potem, ko bo komisijsko ugotovljen končni obseg potrebnih del. (Iz pisarne mornariškega štaba v Zamunu). večje tv jtaclje italijanskih bombnikov. Eno izmed sovražnih letal je vrglo proti angleškim vojnim ladjam tudi letalski torpedo, druga letala pa so obstreljevala ladje s strojnicami. Angleške vojne ladje so odgovorile z močnim protiletalskim ognjem in so napad odbile. Nobena ladja nI bila poškodovana- Naslednjega dne so Italijanska letala ponovila napade, bila pa so odbita od letal angleške vojne mornarice. En Italijanski hidroplan je bil sestreljen. Vse angleške vojne ladje so se nepoškodovane vrnile v Aleksandrijo. Kralj Faruk pod angleškim nadzodstvom? Rim, 21. sept. j. (Štefani). Po informa-maciji iz Kaira, ki pa službeno še ni potrjena, je bila egiptska garda kralja Fa-ruka, ki je tvorila nekašno osebno gardo egiptskega suverena zamenjana z angleškimi vojaki.. To bi pomenilo, da je bil egiptski kralj s"avljen pod angleško vojaško nadzorstvo. Nemška letala ne sodelujejo Rim, 21. septembra. AA. (D*~ S poučene italijanske strani zanikajo poročila o udeležbi nemških letalskih eskadril pri italijanskih operacijah v Afriki. Atentat v Jeruzalemu Sirijska meja, 21. septembra. AA. (DNB) Po vesteh iz Jeruzalema so nepoznane osebe vrgle bombe na poslopje angleške- ga urada za novačenje v JaffL Poslopje je bilo poškodovano, več mimoidočih pa je bilo ranjenih. Atentatorjem se je posrečilo pobegniti. Po Jeruzalemu so na več poslopjih razobešene proklamacije, v katerih se grozi Arabcem s smrtjo, če se vpišejo v angleško vojsko. Kako so bili ujeti italijanski novinarji Kairo, 21. septembra, r. Ob prilild vojaških operacij pri Sidi Baraniju so zajeli angleški vojaki tri italijanske novinarje, vojne poročevalce, ki so se vozili s svojim avtomobilom pred italijanskimi četami. Ujeti so bili Marco Francetti, dopisnik rimske »Tribune«, ki je bil že sedemkrat odlikovan kot dopisnik v raznih vojnah. Bil je tudi med udeleženci fašističnega pohoda na Run. DrugI ujetnik je dopisnik florentinskega lista »La Nazione« Beppo Peggoloti, ki je bil že trikrat odlikovan kot vojni dopisnik. Tretji ujetnik je glavni urednik tržaškega »Piccola« Rino Alessi. V razgovoru z ameriškimi in angleškimi novinarji so izjavili ujetniki, da so se vozili pičlo uro pred italijanskimi četami, ki so prodirale ob morju. Zaradi peščenega viharja niso videli, da napredujejo italijanske kolone za njimi počasneje od njih, ter so se spustili predaleč proti vzhodu. Nepričakovano so se znašli pred dvema kamionoma. Mislili so, da sta italijanska. Bilo je že prekasno, ko so spoznali, da sede v obeh angleški vojaki z naperjenimi strojnimi puškami. Japonci zapuščaj© Francosko ofcino Napetost je slej ko prej na višku — Francoska vlada demantira vesti o ultimatu Minister dr. Andres v Solunu Solun, 21. septembra. AA. S snočnjim simplonom je okrog polnoči prispel v Solim jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres z gospo. Na jugoslovenski obmejni postaji ga je sprejel jugoslovenski konzul v Solunu Djurovič z ravnateljem jugoslovenskega svobodnega pasu, na grški obmejni postaji pa ga je v imenu zunanjega ministra »prejel šef protokola Betos, v imenu gospodarskega ministra Trandafilis. V Solunu je ministra sprejel generalni guverner Makedonije minister Kirilis z več vojaškimi in civilnimi funkcionarji. Na postaji je bilo tudi mnogo članov jugoslovenske kolonije. Danes dopoldne je minister dr. Andres obiskal generalnega guvernerja Makedonije Kiri-lisa. Obisk je trajal okrog pol ure. Takoj nato se je minister dr. Andres odpeljal na jugoslovensko vojaško grobišče na Zejtinliku, kjer je bila razvrščena častna četa 1. konjeniške divizije z godbo. Ko je godba odigrala jugoslovensko himno, je minister Andres obšel častno četo, nato pa je položil venec z vzklikom »Slava našim junakom!« Nato se je vpisal v zlato knjigo kostnice. Ob U-30 se je minister dr. Andres s svojim spremstvom odpeljal na grob Neznanega junaka tretje armade, kjer je prav tako položil venec. Ob 12.15 je dr. Andres sprejel v generalnem konzulatu grške novinarje in jim dal izjavo o pomenu mednarodnih velesejmov. Minister dr. Andres je poudaril pomen in posebne razloge za udeležbo Jugoslavije na solunskem sejmu zaradi velikega gospodarskega pomena Soluna v jugoslovenski izvozni in uvozni trgovini. Solun predstavlja, je rekel dr. Andres, veliko križišče poti iz jugoslovenskega gospodarstva proti Levantu in proti drugim čezmorskim državam. Svojo izjavo je zaključil z željo, da bi solunski sejem pripomogel k ojačenju interesov miru, medsebojnega sodelovanja in boljše bodočnosti dveh sosednjih prijateljskih narodov. Ob 12.30 je generalni guverner Makedonije Kirilis vrnil obisk dr. An-dresu v hotelu Mediteran-Palace, kjer je nato priredil intimno kosilo v Čast jugoslovenskega ministra. London, 21. septembra. AA (Reuter) Kakor se izve, je bil japonski ultimat Indokini predan v nedeljo ob polnoči potem, ko je generalni guverner Francije v Indokini general Decoux odklonil japonske zahteve glede vojaških pravic Japonske na tem ozemlju. Po vesteh iz Cunkinga so bile japonske zahteve tele: 1. Pravica prehoda 25.000 vojakov proti kitajski meji in 2. ustanovitev pomorskih in letalskih oporišč v Indokini. Po prejšnjih informacijah je general Decoux pristal na prehod čet v omejenem številu. Sedaj so vsi japonski državljani v Indokini dobili ukaz, naj se vrnejo na Japonsko. Več sto oseb je že zapustilo Hanoi ter se vkrcalo na ladje, ki jih bodo prepeljale v Hajfong. Japonski generalni konzul je istotako že zapustil Hanoj. Vodja japonskega inšpektorata v Indokini general Mlšlhara je izjavil včeraj, da zahteva Japonska od Francije olajšave za operacije proti Kitajski. Nobena teh zahtev ne bi kršila suverenitete in integritete francoske Indokine. Kitajski politični krogi v Čungkingu izjavljajo, da so kitajske čete pripravljene upreti se japonskim četam v primeru, da bi te udrle čez Indokino in to ne glede na francoski pristanek. Po vesteh iz Čungkinga je 200.000 kitajskih vojakov zasedlo položaje na meji Indokine, kjer so kitajske čete porušile tudi vse mostove. Kitajski listi izvedo, da je Siam poslal Indokini nove teritorij alne zahteve ter zagrozil z odpovedjo nenapa-dalnega pakta, če te zahteve ne bodo izpolnjene. Francoska oblastva so enkrat že odklonila podobne siamske zahteve, toda kako rzatrjujejo v Čungkingu, so Japonci prepričali siamsko vlado, da je treba sedaj te zahteve obnoviti.. T0*io, 21. sept. AA. (Štefani) Skoro vsi japonski listi se bavijo z vprašanjem Indokine in poudarjajo poslabšanje ednosov med Japonsko in Indokino, čemur so vzrok angleške in ameriške spletke- Iz Hongkon-ga poročajo o velikih kitajskih vojaških pripravah ob Indokini. Zaskrbljenost v Vichyju Vichy, 21. septembra AA. (Havas) Fran-cosko-japonska pogajanja se nadaljujejo. Kljub veliki diskrecijl, ki jo kažejo pristojni krogi glede teh pogajanj se je zvedelo, da so pogajanja naletela na velike težave. Pogajanja se vodijo v Tokiu po diplomatskem potu in v Hanoju, kjer se pogajata obe vojaški delegaciji, ki razpravljata največ o tehničnih vprašanjih za izvajanje onih točk, o katerih so se načelno že sporazumeli. Težave, ki se pojavljajo v teh pogajanjih, so take narave, da zadajajo velike skrbi političnim opazovalcem. Medtem pooblaščeni francoski krogi kategorično izjavljajo, da so neosnovane vesti nekih inozemskih listov, ki so pisali o nekakšnem japonskem ultimatu. Ti krogi izjavljajo, da nočejo nikakor zmanjševati težav, ki se pojavljajo, vendar pa pri vsem tem so osnove, zaradi katerih je računati bolj na uspešen kakor pa neuspešen sporazum. Francoski sporazum s Kitajci ? Hong*ong, 21. septembra. AA. (Reuter) »Hongkong Telegraph« poroča, da je zvedel iz pooblaščenih virov, da so bila nedavno v Čungkingu tajna pogajanja med predstavniki Kitajcev ln Francozov, ki so pripeljala do sporazuma o vojnem sodelovanju za primer vpada v Indokino. Zdi se. da so Francozi obljubili, da se ne bodo uprli vdoru kitajskih čet v Indokino. Japonske priprave Hongkong, 21. sept. s. (Ass. Press). Položaj v francoski Indokini je še vedno nejasen. Tukajšnji listi poročajo da so se v Tonkinškem zalivu izkrcali manjši oddelki • japonske vojske, da bi izvajali pritisk na Indokino za sprejetje japonskih zthtev. ! Stališče Zedinjenih držav I Washington, 21. sept AA (Reuter). V 1 zvezi z razvojem položaja iv Daljnem vzhodu se vlada omejuje na to da se drži svojih prejšnjih izjav, da temeni ameriška politika na ohranitvi status quo tako v l francoski Indokini, kakor v Holandski In- diji. Možno je, da se bodo razgovori med angleškim veleposlanikom Loth;anom, avstralskim poslanikom Caseyem s predstavniki vlade Zedinjenih držav nadaljevali po predsednišk-h volitvah v določeni obliki in da bodo dali temelj za odločnejšo politiko proti Japonski. Pogajanja s kitajskim finančnim ministrom Songom bodo prav tako zaključena po volitvah. Francoski veleposlanik pogosto obiskuje zunanje ministrstvo, kjer je dobil obvestilo, da ameriška vlada smatra, da vlada v Vichviu ne bo popustila japonskim zahtevam in da ne bo sklenila nobenega sporazuma o prehodu čet skozi Indokino aii japonskih oporišč na indokinskih tleh. Kanonik dr. Barac f Zagreb, 21. sept. o. Po daljši bolezni je umrl kanonik, upokojeni profesor zagrebške univerze ter znani hrvatski politik dr. Fran Barac, ki je bil svoj čas pristaš Starčevičeve stranke prava Med svetovno vojno je vzdrževal tajne zveze s Supilom in dr. Trumbičem v inozemstvu ter z ožjim krogom hrvatskih politikov v Zagrebu. Posrečilo se mu je priti tudi v Švico, kjer je prišel v stike z ju-goslovenskim odborom. Po prevratu je bil član Narodnega veča. Ker so se razmere razvile drugače kakor so jih zamišljali hrvatski pravaši, se je umaknil v ozadje, vendar pa je še nadalje igral veliko vlogo. Bil je ves čas hrvatski opozicionalec ter so se vršile v njegovem domu važne politične konference hrvatskih politikov. V njegovem stanovanju je biio leta 1929. sklenjeno tudi sodelovanje vseh hrvatskih strank pod vodstvom HSS. Obisk madžarskega kmetijskega ministra Budimpešta, 21. sept. e. (MTI) Madžarski minister za kmetijstvo grof Mihael Te-leki pride prihodnjo nedeljo v Jugoslavijo. Grof Teleki je izjavil novinarjem, da bo ostal v Jugoslaviji štiri dni in da je namen njegovega obiska ta, da vrne obisk jugo-slovenskemu ministru za kmetijstvo dr. čubriloviču, ki je bil v Budimpešti, a hkrati bo obiskal kmetijsko razstavo v Nišu. Druga etapa kolesarske dirke po Hrvatski Gregorič do Senja tretji Senj, 21. sept. o. Kakor znano vodi dirkalna proga delno tudi skozi vrbasko banovino. Baje r.«j se nekateri čutili užaljene, ker se na lepakih ne omenja vrbaska banovina. Dirkači so imeli že včeraj mnogo defektov zaradi nalašč nasutih žebljev in se je enak protest pokazal tudi davi pri startu v Bihaču. kjer so bile ulice na gosto posejane z žeblji. Ko so se vozili skozi Bosanski Novi, so bili sprejeti z demonstracijami proti dr. Mačku in banovini Hrvatski, ki se jim pa širše množice niso pridružile. Start v Bihaču je bil ob 8. V Plitvice so na oskrbno postajo prispeli prvi Prosenik, Penčev in Debanič. Prosenik je prejel lepo nagrado. Od Plltvic dalje so vozili dirkači skupaj skoro do Otočca, kjer so se omenjeni trije odločili. V Senj so prispeli v naslednjem redu: Prosenik, ki ie prevozil 138 km v 5:21, 2. Penčev v istem, 3. Debanič v istem času. Sedmi je Gregorič iz Slovenjega Gradca v 5:23.35. Dosedanji skupni rezultat dirke je naslednji: 1. Prosenik 12:11:40, 2. Penčev isti čas, 3. Gregorič iz Slovenjega Gradca 12:17. Odlikovana športnika Beograd, 21. sept. p. Na predlog ministra za telesno vzgojo sta bila odlikovana z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje dr. Stanko Berger, član udruženja smučarjev v Ljubljani, ln z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Ivo Komar, član udnk-ženja Planica v Ljubljani. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Vedro ta delno oblačno vreme. Lahno oblačno bo zlasti v zahodnih krajih, kjer utegne tudi deževati. Toplota se bo še dvignila. Pogled na kraj nezgode. Videti je težko naloženi tovorni avtomobil tik ob vozu cestne železnice morejo izogibati. Zato bi moral na koncu ulice svoj težko naloženi avto toliko zavreti, da bi ga utegnil v kočljivem položaju hitro ustaviti ali tako okreniti, da bi ušel karambolu. Hupanje seveda ne pred- Marsdkatera nezgoda jim bo prizanesena in s tem tudi mnoge sitnosti, pravde, pota in stroški, kar vse so posledice nezgodo, kakršna je bila ta, pri kateri so vsi prizadeti odnesli zdravo kožo. Za dobro uro je bil ustavljen ves tramvajski promet. Dolga vrsta vozov se je natrpala vse od kolodvora pa skoro do Tyrševe ceste srečno prispel v Kočevje pred ondotno pošto, ki je stala v manjšem parku. V poslopju je bila tudi restavracija. Dozdaj je še bilo. Kolikor se je dalo opazovati s poštnega voza, sem vendarle spoznal marsikaj novega in zanimivega. Od Kočevja dalje je le tu pa tam vstopil za krajšo pot kak potnik, ki me je nagovoril v kočevski nemščini: »Vo gešte hin?« Odgovoril sem po slovensko: »V Črnomelj«. Molk. Nobenega vprašanja več. Po dolgočasni vožnji skozi kočevske gozdove sem prispel že v trdi noči v Črnomelj. Vsega sem potoval 14 ur. Večkrat med potjo, posebno pa od Kočevja do Črnomlja, so me obšle misli in skrbi, kako bo na prvem službenem mestu, kako bom kos učiteljskemu poklicu. Pa sem se opogumil, saj sem bil po lastni sodbi v vzgojnih in šolskih navodilih vsaj teoretično dovolj podkovan. V Črnomlju sem izstopil pri Laknerjevem hotelu, da najamem prenočišče. V restavraciji sem vsedel za prvo mizo in naročil četrtinko vina. Pri drugi mizi je sedelo več gospodov v uniformah. Uradniki. Katerih kategorij in poklicev, tega tisti večer nisem mogel spoznati, saj sem se zadržal le pičle četrt ure. da so mi pripravili sobo. Seveda so gospodje govorili le po nemško. Drugo jutro me je v sobi brž poiskal tovariš štefančič in mi povedal to in ono, kar je bil zvedel prejšnji večer. Prispel je bil v Črnomelj kake tri ure pred menoj. Zajtr-kovala sva v restavraciji. Tovariš Štefan ni imel drobiža in je plačal z desetakom. Natakarica se je začudila: »30. je že danes, pa imate še tolikšen denar!« Po zajtrku sva se podala na trg, da se predstaviva krajevnim dostojanstvenikom. 2e naju je čakal učitelj šetina. Bil je znan dovtipnež. dober govornik in politik, pa tudi spreten sadjar in vešč v vinogradništvu, saj je bil iz Mokronoga domš.. Služ- l boval je vso dobo, od začetka 1876 do smrti med vojno, v Črnomlju. Pa pride čez trg nadučitelj Anton Jeršinovic, ki je bil obenem okrajni šolski nadzornik in je tudi že davno pokojen, šetina naju je predstavil in Jeršinovic je bil z nama dosti prijazen. Naročil je, naj naju šetina privede čez dobro uro v urad na glavarstvo, da priseže-mo. Zaprisegel naju je vodja okrajnega glavarstva dr. Hinterlechner kot predsednik okrajnega šolskega sveta. Bil je nizke, čokate postave. Kakor smo pozneje spoznali, je mož zelo težavno delal zaradi malenkostnih kapric in pedanterije. Nadzornik Jeršinovic je bil šolnik stare šole, ne poseben vzgojitelj, pač pa sposoben v uradniškem poslovanju, z bistrim pogledom v gospodarskih zadevah. Učiteljska zaprisega je bila tiste čase kar imenitna reč. Takoj po prisegi so nama čestitali vsi uradniki iz bližnjih sob. Jeršinovic nama je dal nekaj koristnih naukov in nasvetov, kako naj Be predstaviva županu, župniku in predsedniku krajevnega šolskega sveta, okrožnemu zdravniku Antonu Pavlinu. župan je bil tedanji poštar trgovec in posestnik France šušteršič. Bister mož, dober družabnik, zaveden narodnjak, že dolgo je tega, kar je umrl. župnik je bil duhovnik nemškega viteškega reda, po rodu Čeh s priimkom Wesely. Nizke postave, okrogel kakor sod. Starih šeg in navad j3 bil, nasproti vsakomur jako toleranten gospod. Najoriginalnejša oseba Črnomlja, če ne vse Bele Krajine, je pa bil distriktni zdravnik Pavlin. Izhajal je še iz stare zdravniške šole ranocelnikov. Skoraj da me je posilil smeh, ko smo ga srečali na trgu, kjer naju je predstavil tovariš šetina kot nova učitelja. Pavlin je bil čudak po obnašanju in obleki. Leto in dan v visokih škornjih, srajco pod vratom vedno odpeto, kravate ni poznal, telovnik kar kri-I žema zapet, ne glede na vrsto gumbov, na v zadnji vrsti stoje: Klopčič Ludovik, vladni svetnik v p. v Ljubljani; dr. Schwei-ger Avgust, zobozdravnik v Kočevju; dr. Capuder Karol, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani; Mrak Ivan, inšpektor drž. žel. v p. v Ljubljani; inž. Petročnik Ivo, pooblaščeni civilni geometer v Ljubljani; Podbevšek Jernej, župnik v škofji Loki, dr. Rutar Ignacij, direktor poštne hranilnice v p. v Ljubljani; Urbane Josip, trgovec v Ljubljani in dr. Buh Josip, zdravnik na Vrhniki. Razstava Rika Debenjaka v razstavnem paviljonu pod Tivolijem je takoj ob otvoritvi zbudila veliko zanimanje. Slikar je ena izmed redkih izjem naših mlajših slikarjev, ki ni podlegel zapeljivemu vplivu modnih načinov, temveč se je vselej znal poglobiti v pravi zmisel sli- ... in danes vili, živino napojili, se malo odpočili. Vsi smo si pogasili žejo in se okrepčali, saj je dobro pripekalo in je bila vožnja v razgretem vozu že kar huda. Proti drugi uri popoldne smo pri vozili v Ribnico. Da se bliža slavna pošta, je oznanil postiljon takoj ob vhodu v trg. V Ribnici smo ostali debre nol ure, da smo oddali in sprejeli pošto. Spet smo menjali konje. Potniki smo lahko kosili. V Ribnici je zapustila voz kočevska gospa, ker se ji je pripeljala naproti kočija iz Kočevja. Od Ribnice dalje sem ostal sam. Le nekaj pred Kočevjem je postil ion povabil na voz ob cesti stoječe zalo dekle. Pa ne k meni, marveč spredaj k sebi. Bila je brhka Kočevarica in sta se znašla z voznikom v prav živahnem po-menku. 1 če se prav spominjam, sem po 10 urah ker bodo prodajalci zahtevali za krompir ceno, kakršno bodo hoteli. Vsekakor so zlasti v Zagorju potrebni ukrepi za ome jitev draginje. Kako se dela draginja, nam priča naslednji primer: V petek je neka branjevka kakor po navadi prodajala zelenjavo in sadje, ko pride mimo s sadjem kmetica iz daljnjega Sv. Križa pri Litiji. Trudna je odložila koš, poln hrušk in jabolk. Pa je hitro pristopila k njej branjevka in jo prepričala, da je najbolje, če vse sadje kar njej proda. Ženica je bila zadovoljna s hitro prodajo in tudi cena 3 din za kilogram je zadostovala. Prodala je in se vrnila domov. Prebrisana branjevka pa si je mela roke in je pričela sadje prodajati kar po 8 I din. Na srečo pa je bilo izkoriščanje kupcev kmalu končano. Branjevko so o\adili orožnikom, sadje je bilo zaplenjeno in po odredbi sreskega načelstva odneseno na občino, ki ga je razprodala prebivalstvu po 3 din kilogram. Več takih strogih odredb, zlasti pri špekulacijah, pa bo naraščanje draginje kmalu popustilo! Več previdnosti na cestah! Nevarno trčenje, ki k sreči nI terjalo žrtev Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra DL je bilo letos v vsej državi še mnogo slovesnejše kakor druga leta, ker je mladi vladar ta dan nastopil leto svoje polnoletnosti. Proslave v naši vojski pa so nudile tokrat še posebno priliko za okrepitev tradicionalnih tesnih vezi med vojsko in narodom. V spomin na ta praznik prinašamo dve sliki, ki sta nam na žalost z zamudo prišli v roke: prva predstavlja z izredno skrbnostjo in ljubeznijo prirejen oltarček, ki so ga »nekje v Jugoslaviji« okrasili naši rezervisti, druga slika pa nam kaže pogled na pobožno zbrano vojsko med opravilom stiridesetletnica mature ? Ljubljani Kako se dela draginja Zagorje. 20. septembra V Zagorju je menda najslabše urejeno nadzorstvo prodaje živil. Vsakdo lahko pride od koderkoli prodajat zelenjavo, sadje in drugo, kakor sam hoče. Res je na draginji precejšnja krivda nekaterih po-trošačev, ki imajo zdaj zaradi dobre konjunkture rudnika precej zaslužka in plačajo vsako zahtevano ceno. V vseh trgovinah in konzumih ni bilo dobiti krompirja, čeprav so ga prej prodajali po 2.25 din kg. Pa so jo nekateri iz Zagorja ubrali na kmete m sami nastavili cene krompirju na 2.50 din. S tem so oškodovali ostale potrošače, Pred 50 leti v učiteljsko slmbo Ljubljana s svojimi osemdesetimi tisoči prebivalcev in dokaj razvitim cestnim prometom spada že med mesta, ki štejejo svoje redno število prometnih nezgod. Seveda ne gre stavljati primere z velemesti, nak, takega motoriziranega prometa še ne poznamo. Kljub temu pa so nezgode po naših cestah relativno verjetno večje ko drugod. Temu je iskati vzroka v neurejenosti našega cestnega prometa, za katerega prav za prav še nimamo pravih skušenj. Mestne ceste so še zdaj ponekod podobne vaškim, čeprav so izgradili že mnogo res sodobnih cestišč. Pešci so vedno znova poglavje zase. Ni treba pristranosti in favoriziranja motornih vozačev: izvečine vsi, ki se pomikajo le po svojih nogah, se vedejo nasproti prometnim sredstvom zelo brezbrižno. Kar poznajo discipline, jo kažejo le pred pošto in na Marijinem trgu, pa še tam zgolj iz strahu pred prometnim stražnikom. Povsod drugod hodijo vse križem kražem, kakor da bi nikdar ne vedeli za avto, motorno kolo ali bicikelj. Zato bi bilo predvsem dobro, pešce privaditi drugačne miselnosti: naj bi se na cesti zavedali, da je potrebna pozornost vsak čas, posebno še na ovinkih in križiščih. Naj bi tudi oni hodili le po desni ln prehitevali levo — pa bi bilo nekaj več reda tudi po pločnikih. Več pozornosti je svetovati tudi avto-mobilistom, motociklistom in kolesarjem. Koliko nezgod bi bilo tako prizanešenih. Tudi tista, ki se je v četrtek proti večeru dogodila na stiku Miklošičeve in Masary-kove ceste in smo o njej poročali že v današnjem »Jutru«, šofer je nedvomno vedel, da vozijo po Masarykovi cesti vsak čas vozovi cestne železnice, ki se nikakor ne Lastna podoba. Risba s kredo V ponedeljek 9. septembra, so se zbrali k spominski sv. maši na Rožniku maturanti letnika 1900. Sveto daritev je opravil sošolec bivši frančiškanski provincial p. dr. Gvido Rant za vse umrle in še živeče sošolce in profesorje. Od 72 gimnazijskih maturantov jih živi še 47 in se je od teh udeležilo te slovesnosti 25 sošolcev. Vsi ostali so opravičili svojo odsotnost zaradi obstoječih razmer, ker večina teh živi v inozemstvu. Profesorji so se že vsi preselili v večnost. Po kratkem zajtrku so šli v hotel v »Beilevue«, kjer je le prehitro ininil čas ob spominih na nekdanja prijetna tovariška šolska leta. Po sklepu, da se odslej sestanejo vsaj v Ljubljani bivajoči sošolci vsako leto, so se razšli zadovoljni in z najboljšimi občutki. Od levo na desno sede: Kajdiž Valentin, župnik v Sori; Zaje Franc, župnik v Čer- mošnjicah; Keršič Peter, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani; p. dr. Rant Gvido, bivši frančiškanski provincial v Ljubljani; dr. černe Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani; dr. šarabon Vinko, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; dr. Steska Henrik, hon. univ. predavatelj v Ljubljani; Zajec Albin, višji rač. inšpektor v p. v Ljubljani; v drugi vrsti stoje: inž. Juvan Oskar, teh. višji svetnik v Ljubljani; žnidaršič Anton, župnik v žalni; Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Kette Oton, banovinski trgovinski inšpektor v Ljubljani; Zadnik Avgust, inšpektor drž. žel. v p. v Ljubljani; inž. Puppis Emil, gozdarski nadsvetnik v p. v Slovenjem Gradcu; Borštner Vinko, banski svetnik v p. v Ljubljani; Hočevar Josip, višji računski inšpektor v p. v Kamniku. Pred petdesetimi leti... Leto mineva za letom, jesen za jesenjo polni mladež učilnice, učitelji obnavljajo leto za letom pouk. Meni pa se sleherno jesen obnavljajo spomini na mojo prvo pot v učiteljsko službo. Bilo je pred 50 leti. Dne 29. avgusta 1890 sem nastopil svoje potovanje v belokranjsko prestolnico, v starinski Črnomelj. Takrat naša sclnčna Dolenjska še ni imela železnice, avtomobilov še nismo poznali, vsaj na deželi ne. Edina in najhitrejša vožnja, če si jo zmogel z denarjem, je bila poštna zveza. Te sem se poslužil tudi jaz. Izbral sem najbližjo pot čez Kočevje. Najbližjo pravim, pa še ta je bila predolga. Na dan sv. Janeza obglavljenega, tri dni pred pričetkom šole, sem poln upa odpoto- val. Počitnice so bile takrat v Beli Krajini od 15. julija do 1. septembra. Izmed 13 učiteljskih kandidatov, ki smo dovršili tedanje ljubljansko učiteljišče, sva bila jaz in že pokojni tovariš France štefančič, med nami kratko imenovan Štefan, prva imenovana, oba za Črnomelj. Tovariš je prav tisti dan potoval s pošto čez Novo mesto. Solnce je sijalo, ko sem se vsedel v Ljubljani zjutraj ob 7. v poštni voz na dvorišču Stare pošte na prostoru, kjer stoji danes nova palača Bat'e. Sedmo uro so oznanjali zvonovi, ko je postiljon zatrobil. Odpeljali smo se čez šentjakobski most in trg pa dalje po Karlovški cesti na Dolenjsko. štirje smo bili v vozu. Neki gospod, srednjih let, iz Velikih Lašč, se je začel brž pogovarjati z gospo, ki se je peljala z nami. Pisal se je za Hočevarja. Pogovor je tekel po nemško, največ o vsakdanjostih in kočevskih razmerah. Počasi je minevala vožnja, čeprav so tekli konji ves čas, razen v klanec, v lahnem trabu. Okrog 10. smo dospeli na Turjak. Tu so zamenjali vprego, potniki pa smo lahko dobili v gostilni zajtrk. Odmor je bil kratek, že je šlo dalje v enakem tempu. V Laščah je Hočevar izstopil, želeč nam vsem srečno pot, prav posebno pa še meni, ko je bil prej zvedel, kam sem namenjen. V Laščah sem se živo spomnil pisateljev Levstika in Stritarja, ki sta tu v bližini zagledala luč sveta, saj mi je še šumelo v glavi marsikaj o njunem literarnem delu, ki smo ga bili na učiteljišču temeljito predelali. In vzbujal se mi je spomin na stare čase, na dobo protestantizma, ko je Trubar, roiak z bližnje Rašice, oznanjal novi nauk. Dospeli smo do Orteneka. Vse tod mi ie bilo novo. Tudi tu smo se za kratek čas usta- Sprednje kolo avtomobila je težko cestno železnico kar privzdignilo stavlja opozorila vozaču cestne železnice, ki ve, da morajo ostala vozila paziti nanjo. Tu na Masarykovi cesti vozi cestna železnica po progi, ki je za ves drug promet zabranjena; prav zato tramvaji tod brzijo. K sreči ni nihče dobil niti najmanjše poškodbe, pokvarjeni vozili bosta pa kmalu popravljeni. Vsekakor naj bo zato dogodek, ki ga smemo po pravici imenovati srečo v nesreči, zgledno opozorilo, naj bodo vsi, ki uporabljajo mestne ceste, bolj previdni. Detajl iz podobe »Svetogorska Madona« karskega upodabljanja. Na razstavi, ki so jo mu uredili, je mnogo del, ki nedvomno izpričujejo njegovo veliko nadarjenost. Slikar sam leži težko boJan v zdravilišču. Naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda njegovo razstavo, ki spada med prav resne kulturne prireditve. Gospodarstvo Moka se mora poceniti Preteklo soboto je banska uprava določila maksimalne cene za moko. in sicer v nadrobni prodaji za belo moko (»0 ) na 9 din. za enotno krušno moko oa na 5 din za kg. Naša javnost se sprašuje, zakaj se je moka v tako znatni meri podražila boli kakor bi to ustrezalo podražitvi pšenice, in zakaj ie bela moka toliko dražja od krušne moke. medtem ko ie bila prej razlika med ceno beli in krušni moki neprimerno manjša. Sedanje visoke cene moki so v veliki meri posledica nesmotrenih predpisov uredbe, s katero je bilo uvedeno mletje enotne moke. Po tej uredbi morajo mlini iz 100 kg pšenice izmleti 70 enotne krušne moke in le 10 kg bele moke (ostalih 20 l:c odpade na otrobe in izgubo pri mletju). Avtorji uredbe so si stvar očitno ~> ed-stavljali tako. da ie treba postaviti visoko ceno beli moki. da bi se pocenila krušna moka. Ker pa ie bil določen tako majhen odstotek za mletje bele moke, je izpadla cena za belo moko izredno visoko, pri tem pa ie tudi krušna moka razmeroma d aga. Vsa ta kalkulacija je docela zgrešena Izredno visoka cena beli moki ni na metu že iz psiholoških ozirov. Kmetje, ki »--cTniaio svoje pridelke na trgu. se že sk: cuieio na to. da ne morejo svojega bla-e-p prodajati ceneje, če stane moka 9 din. Z rešena ie tudi zaradi tega. ker ni verjetno. da bi se v celoti konsum pšemene moke' fbele in krušne) bistveno zmanjšal. < v bo bela moka draga Konsum ošemčne moke bo manjši le tedaj, če bo cena koruzni moki sorazmerno dosti nižja. Avtorji uredbe oa so tudi slabo kalkuli-in računali, navzlic številnim konfe-rrrc-am. kajti pri drugačnem razmerju belo in krušno moko pri mletju bi se bistveno pocenila tako bela kakor 'na moka. Sedaj določa uredba, da sme biti cena b»T; moki franko mlin največ za 4 din vri kilo ramu višja, kakor znaša nabavna cena pšenice v dotičnem kraju, neupošte-vajoc vreče in skupni davek; cena krušni moki pa sme biti za največ 0.35 din višja, kVa najdete neka i Dreizkušenih receptov o uporabi Zikinih ovsenih kosmičev Družinski list »Zika«. ki ga prejemaio vsi ljubitelji Zikinih proizvodov, stalno prinaša tudi poučne članke o Ziki. Zikini kavini mešanici. Zikinemi otroškem zdrobu in c Zikinih ovsenih kosmičih. Kdor se za te prvovrstne domače proizvode in za list »Zika« zanima, nai oošlie svoi naslov: Pra-žarni Ziki. Ljubljana — Vič. Dobival ga bo brezplačno. (—) Sanatorij za živčne bolezni Zagreb, Zelengaj br. 37 — Tel. 93-80, 96-44 Šef-zdravnik: Dr. G JURO VRANEŠIC * Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresi trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju. šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. * Popravi. V včerajšem članku »Začenjamo novo gledališko sezono« čitaj v drugem odstavku: »v svoji umerjeni (ne usmerjeni«) in nepristranski osebnosti.« Iz Ljubljane u— RektorSt univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani opozarja vse gg. slušatelje, naj ne odlašajo z vpisom na univerzo do zadnjega roka. V takem primeru nastane namreč ob koncu vpisovanja izreden naval, ki je neprijeten za gg. slušatelje in onemogoča pravilno poslovanje univerzitetnih uradov. Potrebne informacije o vpisu se dobe na dekanatih poedinih fakultet in v seznamu predavanj. — Sekretariat univerze v Ljubljani. Ako želite imeti hitro pripravljen zajtrk, skuhajte ŽIKINO KAVINO MEŠANICO ! u— Slovensko zdravniško društvo je priredilo pretekli petek v mestni posvetovalnici s sodelovanjem Higienskega zavoda komemoracijo za pok. prof. Jovanovič-Batutom, pionirjem jugoslovanske higiene. Žalno sejo je otvoril predsednik SZD g. primarij dr. A. Kunst. Pozdravil je navzoče, posebno pa zastopnike, med drugimi načelnika kr. banske uprave odd. VI. g. A. Kosija, zastopnika predsednika občine dr. Rusa, predsednika Zdravniške občine g. dr. V. Meršola, zastopnika uprave obče državne bolnice dr. L. Ješeta, nadalje predsednika kirurškega društva docenta dr. Cholewo ter dr. M. Justina kot zastopnika banovinskega odbora R. K. Nato je v izklesanem govoru orisal g. prof. dr. Zalo-kar življenje in osebnost pokojnega prof. Jovanoviča kot zdravnika in pisatelja. O higienskem delu in pokojnikovih zaslugah na tem polju je govoril direktor Higienskega zavoda g. dr. Ivo Pire. S to komemoracijo sta se Slovensko zdravniško društvo in Higienski zavod dostojno oddolžila spominu bla eopokojnega častnega člana prof. Jovanoviča. Fotografinja za amaterska dela dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Foto«. 6311 zahvala. Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva se prav iskreno zahvaljuje vsem podružničnim vrtnarskim odsekom, kakor tudi posameznim članom-razstavljalcem, ki so pripomogli, da je naša prva razstava na ljubljanskem velesejmu v času od 31. avgusta do 9. septembra tako lepo uspela. Prav posebna zahvala pa velja kr. banski upravi, mestnemu načelstvu v Ljubljani, upravi velesejma ter Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za denarno pomoč, da se je razstava sploh mogla vršiti. Obiskujoče občinstvo se je zelo pohvalno izrazilo o razstavi, kar £> znak, kako prepotrebne »q take raz- stave, da ljudje vedo katero povrtnino in cvetje je možno pri nas s pridom vzgojiti. Razstava pa je bila obenem tudi jamstvo, kako potrebna je bila ustanovitev tega odseka, ter istočasno dala odseku, v katerem niso poklicni vrtnarji, temveč samo ama-terji-ljubitelji novih pobud in smernic za bodoče delo na vrtnarskem polju. Zaradi tega naprošamo vse one podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki še nimajo svojih vrtnarskih odsekov, da iste v najkrajšem času osnujejo ter nam tako pripomorejo k uresničenju naših teženj in želja; da ima naš narod čim odličnejšo povrtninsko prehrano in čim lepše okrašene domove. Za vse informacije se je obrniti na odsekovega tajnika Vavpotiča Jo-ška, tobačna tovarna. u— Razstava Ljuba RavniKarja. V galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti je pripravil svojo razstavo slikar Ljubo Ravnikar. Zbral je lepo število olj, grafike in akvarelov, ki sestavljajo zanimivo zbirko slikarjevega ustvarjanja Kakor pravi slikar, je pričujoča razstava iskanje tvornih sil v njem samem. Dolga je pot in vse težja bi bila. ko ne bi bilo postaj. Mejnik in postaja pa je vsaka razstava, ki naj bo hkrati zaključen pregled dela iskanj, dvomov in zmag. Priporočamo brezplačni ogled razstave, o kateri bomo še poročali. Galerija Obersnel je ž njo ponovno dokazala, da s stalnim prirejanjem razstav naših mladih umetnikov zmiselno pospešuje napredek naše likovne umetnosti. (—) u— Izlet ljubiteljev cvetic v nasade g. dr. Brodarja v Ormožu bo šele v nedeljo 6. oktobra z železnico. Prijave za kosilo sporoče udeleženci takoj g. J. Vavpotiču, tobačna tovarna, Ljubljana. — Vrtnarski odsek p. SVD, Ljubljana. F IT OD IN ^ vse jesenske setve! Da bi pomagali našemu malemu kmetu in mu omogočili z malenkostnim izdatkom močno povečam pridelek žita, smo cene FITODINU znatno znižali od 2 din na 1 din pri odvzemu nad 50 gramov m din 1.50 pri manjših naročilih Nobene setve brez FITODINA, ker FITODIN krepi rastlino, ji da močno rast in obilen pridelek. Vsa pojasnila daje FITODIN, Ljubljana, pošt. pred. 139 Podaljšanje kanalizacije na Tvrševi cesti je stopilo v odločilni štadij. Kakor znano, je kanalizacijsko omrežje po Tyr-ševi cesti izpeljano le tja do topničarske vojašnice, medtem ko do konca mestnega območja cesta nima kanalizacije, čeprav stoji na obeh straneh dokaj na novo zgrajenih stavb. S podaljšanjem kanalizacije nameravajo pričeti še letošnjo jesen, zlasti ker bo mestna občina ljubljanska spričo večkratnih brezuspešnih licitacij za modernizacijo s tlakovanjem te ceste, ki bo stala 14 in pol milijona dinarjev, začela opravljati ta dela najbrž v lastni režiji. Dolžina teh gradbenih del, segajočih do »Ruskega carja«, bo obsegala približno 4 in pol kilometra Dr« Ciber Franjo zopet redno ordinira u— Zveza akademsko izobraženih žena vabi vse tiste, ki bi se hoteli učiti tujih jezikov, nai se javijo tajništvu v ponedeljek. sredo in petek v društveni sobi (Novinarski dom Gosposka 12) od 18. do 19. ure. Tečaii se bodo pričeli s 1. oktobrom. Poučevala se bo nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina in ruščina v večernih tečajih. Zveza organizira tudi popoldanske tečaie za liudskošolske otroke. — Odbor. u— Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1940 francoski institut. Pouk bo na moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Vpis od 26. IX. naprej pri slu-žitelju zgoraj omenjenega učiteljišča g. J. Miklavčiču. Mesečna ukovina je 20 din. Za to ukovino se lahko obiskuje vse tečaje. Tečaji trajajo 7 mesecev. Nadaljni podatki so razvidni iz razglasa na uradni dedci v veži moškega učiteljišča. Obisk tečajev priporočamo in se interesenti vabijo ne pravočasni vpis. i n— Vodstvo v Jakopičevem paviljona. Da nes ob 11. uri bo vodstvo po razstavi Rika Debenjaka. Vodil bo njegov tovariš akademski slikar g. Rajko Slapernik. Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze Šmucu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — Kjei dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slikt domov Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Fotc aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjene torbico in 2 filma za Din 350 Naše fotoamaterske izdelave, poseonc pt povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveC celi Jugoslaviji po prvovrstni in tutrl postrežbi. Na posebno željo že v treh uraft razvijemo film ln napravimo slike. Fotoamaterjem tzven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tourist — Lojze šmuc LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 6. j «— Starši dijakov, ki bodo v letošnjem šolskem letu potrebovali strokovno izobražene instrukcije, naj se obrnejo na Društvo brezposelnih piofesorskih kandidatov pravočasno, ker je edino na ta način zagotovljen končni uspoh. Iz prakse našega društva smo spoznali, da starši običajno iščejo pomoč pri učenju šele takrat, ko je kljub prizadevanjem inštruktorja in dijaka možnost uspeha dvomljiva, ker ni mogoče v kratkem roku nadomestiti zanemarjenega znanja daljše dobe in ker pri prenapolnjenih razredih profesorji ne morejo preizkusiti dijakovega znanja v zadnjem trenutku. Izdatki, ki jih imajo starši za instrukcije v primeru pravočasne pomoči ne bodo brezplodni, saj je v današnjih časih, ko je treba k letom študij računati še leta brezposelnosti, vsako izgubljeno leto neprimerno večja izguba, kakor izdatki za pomoč pri učenju. Društvo se je preselilo v Gosposko ulico 12. ZOPET ORDINIRA dr. Ivan Podpecan Mariborska cesta 15 a Zanimiv novejši postopek pri utrjevanju današnjih cestišč. Pred nekaj tedni smo poročali, da so trenutno v delu utrje-valna dela cestišč vzdolž šentjakobske cerkve in vzporedno z njo stekajočim se odsekom državne ceste proti Dolenjski. Večja gruča radovednih gledalcev dnevno raz-motriva, čeprav je katranov vzduh za pljuča tako neprenosljiv, zanimivi postopek. Delavci so prekopali polovico cestišča in odpeljali ves izkopani material, pomešan s kamenjem, prahom in mehko zemljo, nato navozili debel gramom, ki ga veliki mestni valjar temeljito izravnava in pogreza v zemeljsko plast. Ob robnikih so na novo tlakovali s štirioglatimi drobnimi kockami kakšnih dvajset centimetrov v šir prilivke in odlivke kanalizacijskih jaškov. Tako poglajeno cestišče, ki ima spričo ostrih konic kamenja še precej praznine, nato poškro-pe s tekočim katranom, ki se Sproti suši, čim ga prekrijejo z drobnim, že prej na svežem, a če mogoče sončnem zraku pre-sušenim peskom, ga očistijo kolikor se da vsakega prahu in golo kamnitno zrnje po-tresejo na ravnokar poškropljeni cestni teren. Kuhinja v vozu, v kateri se prekuhava katran, da postane tekoč, priteka po ozki železni cevki na konico, kjer je velik, zamrežen lijak v obliki škropilnice, ki jo obrača za to usposobljeni delavec s črnimi naočniki sem in tja in brizga katranovo tekočino kakor vodo po vsej površini cestišča. Drugi dan, ko se ta masa še bolj strdi, opravlja svojo službo še manjši valjar, na kar je cestišče izgotovijeno in izravnano. Iz prometnih ozirov bi bilo poleg manjkajočega cestišča priporočati še izpopolnitev manjkajočih prehodnih točk. Danes popoldne telovadni nastop SOKOLA V ŠIŠKI Po nastopu bo zabava s plesom. V slučaju slabega vremena bo nastop v Sokolskem domu. — Začetek točno ob 15. uri! u— Krojaški pomočniki zahtevajo zvišanje mezd. Iz vrst krojaških pomočnikov smo prejeli; Mnogi ne vedo. da ie v Ljubljani nad 200 krojaških pomočnikov in še nekaj več pomočnic, ki iih še boli kakor ostalo delavstvo teži nezaslišana draginja, ker so po večini navezani na sezonsko zaposlitev. Krojaško stroko ie kriza še toliko boli prizadela, ker si zaradi podražitve in pomanjkanja manufakture siromašni in srednji sloji ne morejo več nabavljati potrebne obleke in je morala krojaška stroka skrčiti obrat. Naše mezde so od lanskega leta ostale nespremenjene, medtem ko so cene vseh življenjskih potrebščin nesorazmerno narasle. Zaradi te-ga smo bili primorani. da preko svojega strokovnega predstavništva stavimo združenju delodaialacev svoie predloge o povišanju. Prepričani smo. da bo naš predlo« naletel na razumevanje, ker bi bila ureditev naših gmotnih razmer tudi najboljše orožje v borbi proti šušmarštvu. ki daje krojaškim mojstrom mnogo sitnega opravka in škode, nam pomočnikom pa tudi ni ljubo, da bi se morali po 10 ali še večurnem trdem delu zvečer še doma ukvarjati z nelegalnim šivanjem, če hočemo preživeti sebe in svoie družine. Pri tej priliki naprošamo tudi širšo javnost, naj naše prizadevanje moralno podpre. DifUMfjsv 65a000«$00 Primarij dr.FIafs Jaže do preklica ne ordEnira rs Ciril Metodova ul. 16-1 ZOPET REDNO ORDINIRA POUČUJE STENOGRAFIJO posamezno in v skupinah. Začetek tečajev 1. oktobra. Prijave in pojasnila: Trgovsko učilišče Robida, Trnovska ulica 15. u— Italijanske in nemške, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27., pritličje, levo, med 8. in 14. uro. (—) dobitkov bo izplačanih pri 41. kolu DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Nabavite si tudi vi srečke v Glavni kolek-turi državne razredne loterije MENJALNICI FR. RAMOVŽ LJUBLJANA Miklošičeva 17 Telefon 41-20 STROGO SOLIDNA POSTREŽBA ! u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani opozarja vse učne gospodarje, ki imajo gostinske ali kuharske vajence ali vajenke in jih še dosedaj niso vpisali v šolo, da jih takoj vpišejo v gostinsko strokovno nadaljevalno šolo na Privozu št. 11. u— Zapora Tyrševe ceste. Zaradi gradnje kanaia na Tyrševi cesti bo ta cesta v odseku od Vodovodne ceste do Posavskega ulice od ponedeljka dalje za vozni promet zaprta. Zasilni promet bo ta čas tekel po Vodovodni cesti in Posavskega ulici. u— Drž. srednja glasbena šola Ravnateljstvo sporoča, da bodo naknadni sprejemni izpiti v ponedeljek. 23. septembra, ob 16. Obenem opozarja goience. ki so opravili sprejemni izpit, a se niso še vpisali. da to takoi store, ker se na pozne i še vpise ne bo mogoče ozirati. Razdelitev ur za vse gojence bo v torek ob 16. v Huba-dovi dvorani. V sredo se orične redni pouk. Kroji, krojni tečaji in modni salon Rozman Pa¥'ina Pod Rožnikom, vila »Marja« Rožna dolina, c. X/1 — Telefon 46-24 v bližini restavracije »Katrica« u— Drž. g'acbena akademija. Novi slu-! šatelji se morajo prijaviti k sprejemnemu izpitu do 25. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Vpisovanje za slušatelje, ki so opravili sprejemni izpit. in za slušatelje ki so bili vpisani v šolskem letu 1939/40. bo od 1. do 15. oktobra v pisarni glasbene akademije. Gosposka ulica 8/1. u— Šola Glasbene Matice ljubljanske ie jx>leg drugih učnih predmetov uvedla za letošnje šolsko leto tudi pouk fagota, de-klamacije ter plesa in plastike. Ravnateljstvo vabi gojence za te predmete in s3 priglasi sprejemajo do konca mesca. V e podrobnosti so v pisarni Glasbene Matice. Prav tako se sprejemajo še vedno poienci za ostale glasbene predmete. — Mat čne pevke in pevci imajo prihodnjo vajo vs2-ga mešanega zbora jutri v torek ob 20. uri pod vodstvom ravnatelja Poliča. Odpe&jte in razvedrite se v krasni, svetli in zračni kavami hotela »Slom« v I. nadstropju, številni tu in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe u— Otvoritev Jenkove plesne šole v Kazini-Zvezdi bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri z začetniškim tečajem za novince — dame in gospode. Ofidelni otvoritveni plesni večer nadaljevalnega, izpo-polnjevalnega tečaja pa bo v torek 1. oktobra. Vse informacije, tudi za posebne ure posameznikov in družb, ter vpisovanje od srede 25. t. m. dalje dnevno v Kazini. Dijaki (dijakinje) imajo popust. (—) u— Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani bo predvidoma potrebovala začasno praktičnega strokovnjaka za delavniški pouk v praktični elektrotehniki. Reflek-tanti s piimerno šolsko izobrazbo ter s prakso v instalacijah in v popravilu elektromotorjev naj se osebno zgiase v direk-cijski pisarni (Aškerčeva cesta št. 9., I. nadstropje) med dopoldanskimi urami do 28. septembra t. 1. u— Razstava cvetja in po vrtnine na Ježi-ci, katero je nameravala prirediti ženska podružnica SVD v razredih osnovne šole, izostane, ker krajevni šolski odbor ni dal prostorov za razstavo. V šoli je dobivalo prostor že mnogo organizacij, katerih delo je za občino mnogo manj potrebno in koristno kakor delovanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in njene vzorne razstave vrtnih pridelkov domačega kraja. u— Ižansko pustovanje pred Sodiščem. Z notico, ki smo jo v četrtek objavili pod tem naslovom, smo Ižancem nehote storili krivico, na kar nas je opomnil prijatelj lista. Pretep, o katerem je razpravljalo sodišče, se, kakor je bilo tudi iz naše notice razvidno, ni vršil na Igu. temveč na Ižan-ki cesti, na področju mestne občine ljubljanske, in se pretepa ni udeležil noben Ižanec. Pri tej priliki naj Ižancem v čast zabeležimo, da na Igu ni bilo tepeža že mnoeo let. UNAD Jugoslavija. V pouedeliek 23 t. m. bo v dru"tveni posvetovalo ob 20.15 redna seja upravnega odbota. Načelniki sekcij sigurno. — Tajnik I. n— V Ljubljanico ga je vrgel, že drugič te dni je bilo nabrežje Ljubljanice prizorišče razburljivih prizorov. V noči na soboto ob 1.45 so bili klicani reševalci s trimostju, češ, da je nekdo skočil v Ljubljanico. Naglo so prihiteli na pomoč in našli na Cankarjevem nabrežju v bližini Sunarove gostilne sroodaj v vodi moškega, ki se je oprijemal opornega zidu ln klical na pomoč. Vrgli so mu rešilno vrv, katere se je z vso močjo oprijel, nakar so ga — edina možna rešitev — vlekli ob zidu kakih sto metrov do betonskih stopnic pri tromostju Tu so ga potem spravili do avtomobila. Ker je bil neznanec ves premražen in od prestanega strahu ves obnemogel, so ga odpeljali v bolnico. Tam so ugotovili neznančevo identiteto. Je to trgovski potnik Zorko L. Ka- I Ljubavni roman lepe ruske grofice in postavnega, mladega huzarskega oficirja po romanu »Pustolovščine mladega gosp na Poljskem« MARIA ANDERGAST, OLGA CEHOVA, OTTO TRESSLER, GUSTAV FROHLICH POZOR! Kot dodatek predvajamo najaktualnejša poročila sedanje dobe: Alarm nad Londonom Evakuacija otrok, beg v zaklonišča. zračni napad itd. Dejanje se godi v vojnem času! Napad, borbe, špijonaža, ujetništvo, pred vojnim sodiščem, beg, spoznanje in ljubezen, ki preživlja vse težave vojnih zapletljajev! — Predstave ob 10.30 (matinejske cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. KINO MATICA, tel. 22-41 NAJBOLJ USPELI FRANCOSKI FILM O MOČI IN LJUBEZNI f i^fVMffiS« tt^amrdnilra V glavnih v,0^ah 3lavni karakterni igralec Harry Baur, Betty tLJSBUKJbVU i^^VIICgd pidVUIlIAd Stockfeld, Jeanne Prevost in drugi znameniti francoski igralci. Opozarjamo, da zopet redno predvajamo najnovejši FOXOV tednik ! Poleg tega smo pr idej ah programu domač film, ki predstavlja »ŽALE« in njih slovesno otvoritev! — Predstave dopoldne ob 10.30 uri matineja po znižanih cenan; popoldne ob 15., 17., 19. in 21. uri! KINO UNION — tel. 22-21 kor je sam pozneje pripovedoval, ga je na Cankarjevem nabrežju nekdo vrgel v vodo v nekašnem prepiru. Več ni hotel povedati. Toži pa o hudih bolečinah, ki jih je dobil pri padcu, saj je Ljubljanica že skoraj čisto upadla. u— Kronika tatvin. Avtomobilski tatovi nadaljujejo svoje podvige. Na Lončarski stezi je bil z osebnega avtomobila ukraden spie-nji sredinjski ko^ipietm žaromet, vreden 650 din. Tat očitno ni imel česa drugega na izbiro, pa se je zadovoljilž njim. žepar ji še zmerom prežijo na žitve, dasi so jih po prazničnih dneh lepo število zaprli. Na glavnem kolodvoru je nekdo izmaknil v gneči iz žepa gotilničarju Ivanu Drak-slerju z Dola pri Hrastniku srebrno moško žepno uro z zlato verižico v skupni vrednosti 2.0C0 din. — Vlomljeno je bilo v spalnico trgovca Skaberneta na Mestnem trgu. Vlomilec je odnesel nekaj perila in obleke in 1.000 din vredno moško uro. Skupna škoda znaša preko 6.000 din. — Suknje kradejo na debelo. Frančiški Hočevarjev! iz Kladezne ulice sta bila ukradena kar dva zimska moška plašča, vredna okrog 2.000 din. I I DANES ob 10.30 uri (po znižanih cenah )ter ob 15., 17., 19. in 21. url popularna filmska zvezdnika Clark Gable in Myrna Loy v senzacionalnem filmu ganljive vsebine in močnih iznenadenj: SKRIVNOST AMAZONE Po svoji pestrosti in učinkoviti akciji prekaša ta film poznani film »Vragi neba«. KINO SLOGA, tel. 27-30 Predprodaja vstopnic od 9.30 ure dalje Iz Cdja e— Smrt ugledne gospodinje. V Za gradu pri Celju je umrla gospa Berta Kolen-č e v a, soproga znanega, uglednega posestnika in gostilničarja. Vzorno gospodinjo bodo pokopali jutri ob 15 30. — Blag ji spomin, soprogu, hčerki in sinu naše iskreno sožalje! e— Stroga obsodba zaradi špekulacije. Kakor smo poročali, je našla celjska policija pred dnevi v nekem skladišču v Ga-berju pri Celju 1.900 kg slanine, last Žida Marcela Steinerja iz Sombora. Steiner je naročil svojemu celjskemu zastopniku, da ne sme prodjati slanine ceneje kakor po 25.10 kg, medtem ko znaša maksimalna cena v Celju 22 din. Policija je zalogo slanine zaplenila, Steinerja pa ovadila sodišču zaraj i navijanja cen in špekulacije z življenjskimi potrebščinami. Sresko sodišče v Celju je v četrtek obsodilo Steinerja na 30 dni zapora, 30.000 din denarne kazni in odvzem slanine, ki jo bodo razdelili med celjske reveže. 125«,-600t„ ^RADI0 -TO P! AK- CE L JE e— Oprostilna sodba. Na sreskem sodišču v Celju se je zagovarjal celjski veletr-govec Božidar Ravnikar, ki so ga bih ovadili špekulacije z življenjskimi potrebščinami, ker so bili našli pri njem 23.000 kg moke in 4.700 kg kave. Božidar Ravnikar je dokazal, da je 20.400 kg moke in 560 kg kave last celjske cinkarne, ki je dolžna poskrbeti za aprovizacijo svojega delavstva in za primerno zalogo. Ostala količina blaga pa je veletrgovčeva zaloga, ki je dopustna. Na podlagi teh dokazov je bil Božidar Ravnikar v celoti oproščen. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIC — CELJE, NARODNI DOM. e— Celjsko gledališče v novi sezoni. Mestno gledališče v Celju razpisuje abonma za sezono 1940/41. V tej sezoni bosta gostovala v Celju ljubljansko in mariborsko Narodno gledališče. Za abonente bo 10 predstav in sicer 7 dramskih in 3 operne. Gostovanja se bodo črpala iz 3 najbolj uspelih opernih in 3 dramsluh predstav ljubljanskega in 4 dramskih predstav mariborskega gledališča. Cene za abonma so naslednje: lože I. reda 1463 din, lože n. reda 1170 din, lože m. reda 936 čin. lože IV. reda 702 din. sedeži v parterju od I. do III. vrste 234 din. od IV. do VI. vrste 199 din, od VII. do IX. vrste 164 din, galerijski sedeži I. vrste 117 din, II. in III. vrste 94 din. Državnim nameščencem se nudi ugodnost, da lahko plačajo abonma v 6 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok morajo plačati ob prijavi. P.ijave za abonma bo sprejemala od 23. s-ptembra do 8. oktobra Slomškova knjigama. Abonentom iz lanske scone bodo njihovi sedeži rezervirani čo 30. t. m Od 1. oktobra dalje ne bedo rezervirani r.o'"eni sedež: več. temveč bodo na razpol? "-o novim interesentom Ker je rok za prijavo zelo kratek opozarjamo občinstvo, da se zt abonma priglasi imprei. V sezoni so predvidene tudi nekatere operetne predstave izven abonmaja. e— Zborovanje celjskih Akademikov. V petek z cčer je bil v Celjskm domu reden občn- zVor Stare?-"nske organizacije »Sloge«. Med poročili je bilo s posebnim zadovoljstvom spre.-eto porefilo jurista Brani-voja Majcna o štu "iiski knfžMci. ki je bila na novo ustanovljena in ima že pravne kniitre in skriota. Sklenjeno je bilo kar nai hitre-e ;7pooolniti knjižnico in tako pripomoči revnejšim članom do si^er dragih knjig. Sporazumno in soglasno je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik Pi-rih podpredsednica Cvetka Vidičeva. taini-ka Posavec in št<;r!.har. blagajnik Branko Preko šek, knjižn:čar Majcen, odbornika Repič in Urbanfič. namestniki Vrečko Jernejšek in KoSutnik. revizorji Hrašovec. Cergol, Zdolfek in dr. Zužič. e— Župne tekme v odboiki se bodo pričele danes dopoldne ob 8.30 na dvorišču mestne osnovne šole v Celju. e— Promen^dn' koncert vo"aš^e eodbe bo cd 11. d j 12 p. cd me.tnim yo- glavarsiv^m. e— Tatinski posli. Dne 6. t. m. je 16-letni delavec Ivan K s Kalobia ukradel posestniku Francu Obrezi od Sv Primo?a pri St Juriju ob juž žel izpred nek«1 gostilne v Zavodni pri Celju 1.200 din vredno kolo in 250 din vreden suknjič Včeraj zjutrai je celjska policiia aretirala s:oril-ca. Pri zaslišanju ie priznal tatvino in izjavil. da ie predal kelo in suknj:č neznancu blizu Zagreba, kar P3 najbrž ne bo držalo. Te dni so prijeli nekega 12-letnega dečka, ki je pokradel učiteliem in svoiim součencem v okoliški osnovni šoli v Celju • nad 400 din gotovine. Deček nima starcev in ga vzdržujejo drugi ljudje, ki pa ne pazijo dovolj nanj. Pred dnevi ie 33-letni krošnjar Nikola V. iz Melian ori Ivancu ukradel nekemu hlapcu v hlevu nekega celjskega hotela iz njegovega kovčka več oblek in čevliev ter iih Drodal. Policiia ga ie v pet<*k aretirala in izročila sodišču e— V Zalogu je »orclo. v noči na četrtek se ie vnel kozolec ori graščini v Zalogu ori Petrovčah. last baronice Bien-Pcuthonove Na krai oo^a^a so oriso^i gasilci iz Arie vasi in z Lopate, ki se im je posrečil omeiiti og~ni. Kozolec ie pogorel do tal. Ogeni je unič;l tudi veliko zalogo sena in mnogo oo^edelskesa eredia. Škoda znaša okrog 70.000 din. Kaže da ie bil požar podtaknjen. 12 Maribora a— MariborsRi alpinisti, organizirani v alpinističnem odseku SPD Maribor, so zborovali predsnočnjim pri Orlu. Poročali so: predsednik Mirko Lorger, tajnik Preis, blagajnik Cizelj, gospoda Berlič in Dušan Vo-deb za plezalno-tehnični odsek. Poročila so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil novi odbor: Mirko Lorger načelnik, Mirko Cernič njegov namestnik, Miran Cizelj za načelnika plezalnotehničnega pododseka, Božo Gajšek za načelnika literarno-prire-ditvenega pododseka, Zlatko Marin tajnik Albert Detiček blagajnik, Dušan Vodeb gospodar. V nadzorstvu sta Berlič in Lopič, v razsodišču pa dr. Orožen, Dornik in škapin. a— V nedeljo dne 23. t. m. vsi na med-klubsko m°tociklistično in avtomobilsko dirko ki bo ob 14.30 na dirkališču Tezno! Predprodaja vstopnic pri Putniku. (—) a— Gledališče ni povišalo cen, niti večernih ln niti za abonma. Razlika med abonmajem in večernimi cenami je ta. da se večerne cene med sezono zaradi splošne draginje lahko povišajo, dočim cene za abonma kljub temu ostanejo iste. a— Mariborski in okoliški peki so zborovali v Gambrinovi dvorani. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je vodil predsednik g. Jakob Koren, ki je obrazložil novo uredbo o kruhu in o prodaji ter o delu v pekarnah. Ker je predvideno maksimiranje cen kruha v vsej dravski banovini in ker bodo nove cene takšne da ne bodo mogli peki več dostavljati preprodajalcem kruha, ker bi se s tem režija znatno zvišala. Peki sodijo, da bi bil kruh lahko cenejši, ako ne bi bilo preprodajalcev. Peki so tudi proti pečenju kruha po gostilnah. Kruh za zasebnike, ki ga prinašajo v pekarno v peko, bodo peki izdajah šele po 18. uri, tako da si bodo morali tu-i zasebniki nabaviti pri pekih kruh vsaj za tisti večer. a— Vaje pred napadi iz zraka bodo v Mariboru med 25. in 28. septembrom t. L V dneh 27. in 28. septembra je prepovedana običajna raba tovarniških siren. Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler je še prostora v njih. V poštev pridejo javna zaklonišča na Aleksandrovi cesti 54, na Meljski cesti 26, v gradu na Trgu svobode, na Rotovškem trgu, na Kralja Petra trgu 4 in na Frankopanovi cesti 27. a— Za veliko medklubsko motociCistično in avtomobilsko dirko v nedeljo dne 22. t. m. ob 14.30 na dirkališču Tezno se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Pričakovati je s strani občinstva velike udeležbe. Zato prosimo c. občinstvo, da si že v predprodaji nabavi vstopnice pri Putniku. Avtobusi na razpolago. (—) a— Občni zbor Združenja gledaliških igralcev, sekcija Maribor, je izvolila naslednji odbor: Jože Kovič, predsednik; Edo Verdonik, tajnik; Kraljeva, biagajničarka. V odboru sta Crnobori in Manoševski, v nadzornem odboru pa Zakrajškova in Savi-nova. a— Zdravniško društvo v Maribora priredi v nedeljo 29. t. m. znanstven izlet v Rogaško Slatino. Odhod z avtobusom ob 13. izpred hotela »Orel«. Prijave je poslati j do torka 24. t. m. tajniku društva dr. Pert- i lu, splošna bolnišnica, Maribor. a— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjeva lekarna pri Za- j morcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, in j Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na > Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. a— Raz°čarana natakarica. Nedavno si ie zaželela preko meje natakarica J. Z. iz Studencev pri Mariboru. Naprosila je neko sta: eišo žensko ki jo je proti plačilu 1000 din spravila skrivaj preko meje. Toda natakarici na oni trani ni nič kaj prijalo in ' se je spet vrnila v Studence. Za to so zvedela oblastva ki so natakarico zaprla, prav tako tudi žensko, ki jo je spravila skrival čez mejo. KINO MOSTE Rdeči križ predvaja ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20. Saiovi zemlje Olivia de Haviiland (naravne barve) Izgubljeno mesto Največja utopija in misterij vseh časov. V torek: ŠPIJONKA SOKOL S°kolsko društvo Ljubljana IL prične z redno telovadbo v ponedeljek 22. t. m. v svojem domu ob švabičevi ulici (ne več na realki) in sicer moški oddelki ob ponedeljkih, sredah in petkih, ženski oddelki pa ob torkih in četrtkih. Deca bo vadila od 18. čo 19. ure, naraščaj od 19. do 20. ure, članstvo od 20. do 21.30 ure. Vsi telovadeči morajo imeti telovadne copate, moški pa tudi telovadno obleko. Vpisujejo vodniki oddelkov pred vsako telovadno uro. Vabimo vse društvene pripadnike, da zaradi priprav za akademijo prično takoj pose-čati telovadbo. Zdravo! Vaditeljski zbor. Klnematogr aSi Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 16.. 18. in 20.15 naslednji spored: 1. Univer-zum tednik. 2. risan koloriran film »V pajkovi mreži«. 3. obiavo za prihodnji film »Roža velemesta«. 4. napet in aktualen film »Nočna bitka«. V torek in v sredo obakrat ob 20.15 »Tarzan«. Dijaška predstava v sredo ob 16. uri po znižanih cenah. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. in ob pol 9. krasen češki velefilm »Božji mlini« z J. štepničkovo v glavni vlogi. Ob 5. pa predvajamo fantastično delo Flasha Gordona polet na Mars (II. del). Med dodatki risana šala »Popaj« in vojni tednik. — Sledi »Marija Ilona«. (—) Ribnica. Sokolski kino bo predvajal danes ob 15.15 in ob 20.30 uri veselo češko opereto »Veseli bohemi« (Veselo siromaštvo). Za dodatek kulturni film »Florenca« in Foxov zvočni tednik. i-' —* —> -rr~ * — ti, V -V — W Iz Ftuja j— Na zadnji poti smo spremili posestnika g. Ivana P r e a c a iz Zg. Brega. Pokojni je pred leti prišel iz Ruš, kupil hotel »Slon« in ga vzorno vodil. Kasneje je gostilniško obrt opustil, hotel prodal in se posvetil kmetijstvu in vinogradništvu, kjer je zaslovel kot izboren strokovnjak. j— Nesreča z orožjem. Ignac Andrešič, 251etni viničarski sin. .ie ravnal s samokresom tako neprevidno, da se mu ie ta sprožil in mu prestrelil nogo podolgem od stegna do meč. Nevarno rano mu zdravijo v bolnišnici. j— Veliko škodo je naredilo zadnje deževje v Ptuju in ckclici. Množine vode so se razlile po travnikih in njivah v okolici Sv. Lovrenca ter po vsem Dravskem polju. Največjo škodo pa občutiio ob RcgoznicL Ta je bila pred leti regulirana, a so pri regulaciji premalo pazili na to. da utegne voda včasih narasti tudi čez mero. zato so reki naredili preozek kanal in čim nastopi kako večje deževje, stopi voda iz struge in se razlije po okolici. Pri zadnjih nevihtah je Rogoznica tako narasla, da ja voda stala v nekaterih hišah meter visoko. Nekemu malemu posestniku, ki je pred kratkim iz blata in slame zgradil hišo. mu je razlita reka borni dom razdrla in odnesla. Tudi v Ljudskem vrtu je naredila zadnja pevodenj veliko škodo na sprehajališčih v drevoredih in drugih napravah. Nad vse ie prizadeta romantična prome-nadna pot ob hudourniku, ki vodi iz Ljudskega vrta na Mestni vrh. Tam sta se porušila breg in pot v veliki dolžini, tako da je sprehajališče neprehodno. Naše marljivo olepševalno društvo je s pomočjo mestne občine že na delu. da popravi škodo. Iz Zagorja z— Upokojenci in drugi res pot-ebni podpore so se včeraj dopoldne zbrali pred občino. Draginja ie v Zagorju kakor v Trbovljah hudo prizadela stare in mlajše upckoience. posebno pa nekatere brezposelne Občina skuša blažiti njihovo stanie, a je prav za prav brez moči. Cena krompirju ie že kar pretirana. Nedavno se ;e ustanovil mešani odbor iz de^vskih vrst. da bi sodeloval z občino pri perečih vprašanjih preskrbe z živili. Živimo pač v času. ko marsičesa zmanjka, kar oa se n"to za višjo ceno prikaže na dan Za^o je odposlanstvo razlcžHo županu potrebo tistih, ki so najbolj prizadeti. Odposlanstvo se bo podalo z žuDanom tud1' na sre=ko na-čelstvo v L'tiio. Javno trrišč0 m^nd'« dobimo pri Grčariu. da se bo lahko vršilo nadzorstvo nad prodajo živil. z— Sokol^ka razctava. ki je vzbudila veliko zanimanje med prebiva1 stvom. ie zaključena Bilo je res vredno ogledati veliko zbirko zanimivih pismenih in fotografskih dokumentov iz p^ls^etia narodnega življenia v Zagorski dolini. Skrbno delo ie opravil zlasti br Po^de Mrnuh, i.? trovi^ gradiva Zahvala gre vs:rn. ki so pripo.nogli k uspehu. > giowh ReanMBOVft orjaka T MtaZt — pelj t Karaakn : tem- c-^mmmmm - - , V-^vi S S? r-?; - -.• ? * m ' ; i. <7- Egip*. — dežela pravljic, faraonov, piramid. Dalm. samih čarobnih stvari, porečeš. Da. čarobno 1e tod. res čarobno za oteo brezskrbnega opazovalca aii patovaL-ca. ki ie Drišefl. v to deželo, da se nagleda njenih lepot in se sprosti vseh spon. ki so iKa imele vkovanega v kakršnokoli odvis-:aost Tu je vse prostrano. Ceste — idealna. Široke, dobro asfaltirane, tvorijo kra-isen dochod do piramid pri Kairu in se iztekalo v puščavo, ki Je tudi lepa in mo-Ifočna v svoji razsežnosti. Boli globoko ie celo njena enoličnost veličastna in ob tej •daljavi kar onemiš. Mestoma se ti zaho- da se sezuješ in stopaš bosonog po lepem. čMem. zrnatem pesku. Tu šele ra-romeS beduino. kako mara ltubiti svoio prostost V tem pesku, vetru in pekočem isolncu Je vzrasel tu i e on gcsoodar. vsa prostrana puščava ie njegova, za ni o se bo boril ona ie vzrok, da ie najbojevitej- 11 izmed tamkajšnjih plemen. Mirno sedi pri ogntu, ne gane se. ali vidi vsako spremembo tudi še tako neznatno, ki se pojava. kolikor daleč sega niegovo bistro oko. Ko ga rta njegovih pohodih prevzame irudnost leže med kamen i e na pesek in ne moreš ga ločiti od tal. Pokrije si obraz in zaspi. Je pa tudi izredno dober jezdec in užitek ie gledati ga, kako šviga s svojim divnim konjem skozi nepregledno ravan. sedeč kakor vlit na njem. Nekai kakor senca raste v daljavi iz tal in polagoma se izlušči iz nie zelenje naselbine. Pozdravljajo te vozički z bivoljo vprego, na tovori eni s pomarančami in bananami. oslički od obeh strani obloženi z deteljo, ali pa kamele s težjima tovori, ki previdno in s težkim korakom nosijo breme. Na polju vidiš »felaha«. ki neizmerno udano dela od zore do mraka za sila skromno plačilo. Ne hrani se toliko od živil. nego črpa svojo moč in odpornost iz solnčnih žarkov, ki se bogato usipaio nanj ter ga napravi jo krepkega in žilavega. Zato debelega felaha (kmetovalca) ne boš nikoli videl Ko Je čss molitve, se umije in se obrnjen croti Mekt skloni, da Izusti evoi slavospev vsemogočnemu Alahu. Po končanem delu obleče svoio »galabiio«. vrhno odela in se napoti domov. Dom njegov je preprosta zidanica iz pečene, največkrat iz nepečtsie gline. aH pa celo lz samega blata, zelo pogosto celo brez oken. 2^elo skromen 1e felah. AH tudi nJemu obljubljalo boljše čase ln že se Je začel resen pokret v tei smeri. Sicer bo treba precej truda, ker Mah Je zelo konservativen. Ne pripraviš ga — na primer — do tega. da bi ptl filtrirano voda Ne. samo prava. pristna voda naravnost iz Nila J« dobra zanj. Od nje dobd potrebno moč. njen okus iua ctRbl Filtrirana voda noa Je plehka, brez vsakega okusa. Noče J« pittl. Kal zato. e&o 90% kmetov (prUlčno) boleha zaradi tega. ko pa se ne morejo odreči sveti vodi tr Nila! Arabec, musli-EMm, ne pokosi vfaa. sploh alkohola ne. ricer bi to še bofl poremo vcMvalo na njegovo zdravje ln bi umrljivost Se narasla. V pogledu higiene k vendarle Se vidi soaten napredek, akoravno preobilica muh crtdno prenaša jdtivice. Posebno bolezen m očeh ftraham) Je raznesena ln slepci niso nobena redkost Ampak slepec hcxfl precei brezskrbno po cesti, ker se vselej r&Jde pesant ki ga radevolJe spremlja onkraj uJice; to Je nekaj po sebi umevnega. V nekaterih mašejah se Se more videti v steni vzidana kamenlta (menda ala-bastrova) plošča. v katero Je buljil slepec ii Alah mu Je dal da Je spet spregledal Napoleon, ki Je hotel »voHm Sleocem pomagati, Je dal Izruvatl lz model nefcaj takšnih plošč, da Jih Je nesel s eebol v Pariz. Toda čar Je Izginfl. Takšna Je bila kazen božja. Zooer legsr Je priporočljivo vsaKo leto aH vsaj vsaki dve leti cepivo. Letos so zlasti posebno strogo pazili na to. da so se dali vsi šolski otroci in tudi odrasle osebe cepiti to Pa zaradi mnogoštevilnega vojaštva, ki se ie nastanilo povsod po Egiptu. Zelo verujejo domačini v moč »slabega očesa«, kar oa znajo najbolje pregnati »hage«. oni. ki so že enkrat napravili božjo pot v Meko. Oni imalo svoistvo in moč. da odženeio to nadlogo. Prebodeio večkrat kos papirja in pri vsakem vbodu imenujejo znano osebo, s katero se ie uročeni v teku dneva srečal. Potem sežgeio ta papir in s pepelom namažeio čelo bolnika. Ta postanek se vrši ob spremlievaniu raznih molitvic in gibov. Kmalu se pokaže uspeh. Jako pridni so mali obrtniki, ki so z malim zadovolini. V mestu imaio svoio četrt in tam dob'š za majhen denar njihove. včasih kai mične izdelke. Posebno dekorativna ie ulica zlatarjev, ki imajo v malih trgovinah razstavljeno svoje blago. 1-2 m2 zadostuje včasih, da si takle trgovec postavi svojo delavnico: seveda mora svoie kretnie temu primerno omejiti. Znajo pa biti zelo ljubeznivi in neredko postrežejo svojemu klientu s kavo ali čajem. nakar ie ta skorai moralno orimo-ran. da se odzove s kakšnim nakupom. Tod so ulice ozke. svetloba ie mestoma prav slaba. Proti večeru ni posebno priporočljivo hoditi semkai predvsem ni to za boiazliivce ali pa celo ne za one. katerih čuit za orientacijo ie boli medel. Zato pa ima moderno mesto lepe. široke ulice: promet se vrši v redu. karambolov skorai ni. Kar ie starega razpadajočega, brez velikega obotavljanja poderejo ia mahoma spremenijo v najmodernejši kavam. S ponosom poudarjala da vA egiptskih sodiščih ne vedo beležiti primera, da bi bil kdaj Jugoslovan tožen zaradi kakršnekoli sleparije. Naši ljudje prenašajo podnebje prilično dobro: nekateri so se povsem aklimatizirali; potrebno pa J« vsekakor, posebno v začetku, da vsak obišče vsa i vsakih 4—5 let Evropo, da se organizem spet osveži in postane odporen za vročinske napore. M. Ttttoifo G. BomI: Kako Španci pijejo (Iz knjige „Via degli spagnoii Andaluzija pozna dvoje osnovnih obredov: pitje ln bojo: pitje je za moške, hoja aa fienrire. Mož opravlja obred užlvania pijače v eolmadu ali v krčmi V krčmi ni moči pivca zapaziti takoi. ga odkriti na prvi pogled, ko si vstopU vaja Ce ga hočeš videti se moraš sam vsesfc. ga za kakšno mizo vzeti na muho in čakati. Za neko mizo sedi več moških, ki se živahno pogovarjajo. Zdi se. da iim ni nič mar za vina ki ie do vrha napolnilo vrče. postavljene pred njihove odtujene in ravnodušne poglede. Mantillsko vino ali san-lucarska manzanila iim mežika iz vrčev s svojimi kakor cekini zlatimi pogledi, odsevi in bleski ter silovito, skorai bi rekel: z neko vztrajnostjo napolnjuje zrak z vonjavo. Zaman. Možje govore: ta vpiie in gestikulira v oblaku tobačnega dima. oni zdai pa zdai iztegne roko in ne da bi se bil ozrl. kakor da vleče iz vrečice številko za tombolo, vzame iz majhnega krožnika na mizi masi: no io vrže v usta. počasi prežveči in pri tem govori še dalje, samo da nekoliko za-suče glavo in izpljune da'.eč pred s;:be ko-ščico. Na mah začne nastajati pri omizju pivec. Razvija se stopnjema. postaia opazljiv prav počasi, po kai malenkostnih znakih: osebnost pivca se šele oblikuje in v tem procesu se mož nekam zmedeno premika in vpije. Glej. gost. ki ie izpljunil koščico masline, ie zopet iztegnil roko. vendar ni z nio segel po krožniku, marveč io ie naperil proti vrču z vinom: že se ga dotikata dva prsta in ga tiplieta. šlatata. naiprej s komaj opazliivimi gibi ? lahko in previdno kret-nio. kakor kakšen sila natančen instrument: premakneta ga zdai malce na desno, zdai malce na levo. pa še nek-liko naprei: no. zdai je v redu. vrček ie dobil t;sto idealno lego. ki mora nuditi največji, kar moči popolni užitek Naposled sta se srečala občutila in sporazumela dva pogleda: pogled vina in piv-čev pogled. Vidi se. da sta zadovoljna drug z drugim. Roka se zadoščeno umakne. Zdai ie pivec prekinil sleherni stik s to- variši za mizo; nič več ne govori in ne sliši; vidi se. kako ieze vase. in se odmika vsemu svetu, ustvarjajoč okrog sebe ozračje popolne, čiste tišine in poglob i j enega mišljenja. Oči ie priprl in zatopil v privid tekočega zlata, dišeče manzanile: nosnice love vonj in močno drgetajo cd srečanja z vinom Tako je začetna stopnja končana; sedaj šele vstopa pivec v polni obred, ki ga opravlja tako. kakor bi bil sam na svetu. Najprej prikriža noge in naglama stisne pete. vzravna prsi. iztegne vrat in povzdigne glavo. Drži se strogo kakor kakšen duhovnik, ki občuje z bogovi. Na široko odprte oči merijo neskončnost. Kakšen trenutek ostane nepremičen, potlei dvigne roko. io iztegne, odpre šako. zgrabi vrč. ga dviga in ustavi šele tedaj, ko ga ima v višini oči. Vino in pivec se gledata iz obličja v obličje, strmita drug v drugega z izgubljenim pogledom, kakor za slovo. Tedajd se človekova glava nagne nazaj, vrč ss spušča na ustnice počasi kakor da hoče podaljšati tiste trenutke: potlej se razcvetelo ustnice, še malo in vino ie v enem samem požirku odteklo. Prazni vrč položi nagloma na nanvzni krožnik, glava se spusti v prejšnjo lega prsi se sprostijo, pete stopijo narazen, noge se raztegnejo in ves život se udobno vzlek-ne na naslanjalo stolca. Pivec spet odpre usta. govori, naveže stike s svetom in se spet ves potopi v pogovor. Pomiril je bogove in se ie znova oprijel zemlje. Kmalu nato se drug gost iz omizja po isti pati pogrezne vase in se začenia pripravljati za obred pitja. Ze ie iztegnil roko, da spravljivo otipa svoj vrč. S tem počasnim obredom nitja se nenavadno povečuje užitek, ki raste v ritmu kretnie. s katero se vrč približuie ustam. Čim več je takih dvigov in izpraznitev, tem večia ie vsota pdvčevesa užitka. Prav zaradi tega vrčki niso globoki in Je mogoče z maniišimi dozami večkrat ponoviti ta obred. Svetohlinski gorečneži pač zaradi tega. da Jim Je vest boli mirna, ponavljajo obred mnogokrat na dan. Prevei — P© d^Iesifskih vinogradih tal petja Najslabša letina od 1911 dalje Novo mesto. 20. septembra Dolenjski vinogradniki imajo v novomeškem srezu zasajenih okrog 2600 ha površine x vinsko trto. Med ostalimi, manjšimi goricami so najbolj znane vinske gorice, ki se razprostirajo ob levem bregu Krke s slavno Trško goro, ki ima med vsemi vinskimi goricami najlepšo lego na Doflenj-skem. Po svojem dobrem pridelku so znane še gorice v Grčevju, dalje ene pri Beli cerkvi, Hrušici in Straži Tudi ▼ okolici Trebnjega, Dobrniča ln Mime peči je ilaht-bo trs je, ki da večkrat pnrr lepo množino dobrega pridelka. Letos na žalost, vsega tega nr ho, kajti kakor ostali posevki so trpeli v ogromnem obsega tudi vsi naši vinogradi Prekomerni dolgi mraz. razne ujme, zastoj r vegetaciji m končno palež so opravili svoje uničevalno delo do dobrega. Rezuiltati tega uničevalnega dela se vidijo predvsem sedaj, ko stojimo tik pred trgatvijo, katere je naš vinogradnik bolj žaflesten kakor vesel Vinska letina je v novomeškem okraju dala povprečno vsako leto 28.000 hI vina. V izredno dobri letini celo do 35.000 hL Za pridelek »o dobili vinogradniki mi-Hjoncke vsote. Letos bo vsega pridelka nafvei 9 do 11 tisoč hI. Naša ugotovitev pa ne pomeni samo silnega padca količine vinskega pridelka na Dolenjskem, temveč hkrati tudi dokaj žalostnega stanja naših vinogradnikov, ki bodo kljub težkim žrtvam za zboljšanje vinogradov ostali — brez kupne moči. Povrh vsega mizernega stanja se bo morala vsa količina, letošnjega sla- bega pridelka brez izjeme sladiti, sicer bo todi ta majhna količina, ki pride v poštev zgolj za domačo uporaba prav slaba. Lanske zaloge vina so že popolnoma posle. Naš revni vinogradnik, ki vsako leto komaj čaka, da vnovči svoj pridelek, je po prvih mescih trgatve, odnosno pomladi, prodajal vino po 330 do 4.50 din liter. Zdaj j« cena spričo slabe letine poskočila na 8 din. Vendar vina tudi po tej ceni nI dobiti ker »o večino zaloge pokupili že v poletja za nizke denarje trgovci slasti pa špckulantjc. Deževno vreme je ie močno okvarila Se cm® redke jagode, ki so se k sreči obdržale čez poletje na trsju. Neraz-veseljivo aliko nudi novomeški trg. Na stojnicah, ki so bile ostala leta polna žlahtnega grošdja, dobiš letos v najboljšem primeru kako razpoka no črnino in pa Smarni-oo, ki je že načeta od gnilobe. Najboljše spričevalo kakovosti in količine letošnjega vinskega pridelka je že od -.ekdaj novomeški trg, ki ie letos na žalost hudo puščoben. Doflenjci zlepa ne pomnijo tako žalostne vinske letine. Zelo slabe so bile letine 1907 in 1911, ko je pridelek uničil močan palež. Se le po teh dogodkih so pri Si dolenjski vinogradniki do spoznanja, da je Škropljenje vinske trte, edino in najboljše sredstvo v obrambi proti paležu. Postani in ostani čtan Vodnikove družbe! Olga »Ampak pridi k meni d* ti žem kavalirja v vsej goloti!« »Ne mislim tako,« odkima gospa Beba in se bridko nasmehne »Le poslušaj: tvoj Bogomir je angel, ako ga primerjam z mojim Tugomirom. Le poslušaj: moj oboževani Tugomir se je prvega domislili da bo vodil gospodinjstvo on! Jaz namreč ne znam razdeliti denarja tako, da bi izhajala z njim do konca mesca. No, si mislim, pa daj! Boš vsaj spoznal kako težka je ta zadeva! In se res loti. Hodi okrog kakor puran, zmerja služkinjo, gleda v lonce, se zavzema za eno samo jed opoldne in ti po nekaj dneh pripelje domov — na ngani, kaj!« »Moko!« »Kaj še! Tri kangle petroleja! »Čemu nam bo petrolej«, si mislim, »saj imamo elektriko!« On pa, da bora Sla v hudih časih v gore v kako odi j ud eno vas zamenjat petrolej za moko in fižol!« »Saj ni tako nespametna misel!« se navdušuje gospa Olga. »O ne. ni!« sikne gospa Beba, »nI ie bi on ne imel revme, jaz pa ne krčnih žil! Kako naj prideva v gore z nahrbtnikom petroleja na plečih, če komaj zmagava stopnice do prvega nadstropja! Pa najlepše še pride. Le poslušaj! Ti mešetari moj Tugomir z mlekarico za krompir. Ona: Po dva dinarja, on: Po poldrugi dinar! Nobeden ne odneha. On pravi: Pa nič! Ona tudi: Pa nič! In ti vzame nekega dne sredi mesca zadnjih 500 din gospodinjskega denarja, sede na bicikeL in se odpelje proti Polhovemu Gradcu. Tam da je najboljši krompir. Kupil ga bo po dinarju za vseh petsto din. Dvesto obdržimo sami ostalo da bo prodal znancem po poldrug dinar. Tako da dobimo krompir po 25 par. No, prav. On se odpelje, jas pa čakam Mala me zaskrbi: Ferdamanl dedec, morda se mu pa Se posreči! Čakam do poldne, čakam do večera, čakam do polnoči. Ni Tugotni-ra, ni bicikla, ni krompirja. Skočim v bližnjo kavarno in telefoniram na rešilno postajo, če jih ni kdo klical tja proti Polhovemu Gradcu. Nič! Slonim ob oknu in vsi 5epi časi ki sem jih preživela z njim, svojim Tugomirom, mi stopijo pred oči Saj veš, kakšne srno! Dokler žive, se jezimo nanje, če pa jih dolgo ni--saj veš, aa- ko je!« »Ah, kaj, če ga tudi nikoli več ne vidim! Se mi vsaj žolč ne bo izlil« z*godrnja gospa Olga. »A le povej, kako je bilo s krompirjem?« »Krasno je bflo! Proti jutru okrog petih pri ropota voz po ulici Na vozu Tugomir in voznik, za njima na vozu bicikd. pod bi-ciktem pa vreča krompirja.« »No, pa ga je le dobil!« se čodi gospa Olga. »Seveda ga je dobil! Le porfušaj!« zaso-piha gospa Beba in divje pogleda okrog sebe. »Oba, Tugomir in voznik natrkana, da Bog pomagaj 1 Obiskala sta vse ljubljanske beznice in vse bare. In rdi se ml da sta še konja opila. Voz je odskakoval kar tako kakor bolha, da se je vreča krompirja odvezala in se je krompir wuval na ulico kakor mana z neba. Kdorkoli je Sel mimo, ga je pobiral Od 500 din sem našla v Tugomirovem žepu še pet kovačev, krompirja pa je bilo od 100 kg še 40 kg v vreči.« »Jezus, Marija, saj je Se huje kakor pri meni!« se razveseli gospa Olga. »Pa ga nisi, moža...« »Kaj pa hočeš! Zaradi ljubega mini po-trpim. Svet je pač tako prikrojen, kakor so si ga oni naši blagi možje, ustvarili Vse je po njihovem! Eovaodk SVETOVALNICA Davčna R. V. — M. — V svoji hiši v C. imate med drugim eno stanovanje, obstoječe iz treh »ob in pritiklin, katero je bilo oddano za mesečnih 600 din. Ker je bilo to stanovanje večkrat prazno in niste mogli "obiti primernega najemnica, ste se odi°čih, oddati samo dve sobi z vsfcmi pritiklinanii za mesečno najemnino 400 din, na kar ste dobili takoj najemnika. Eno sobo pa 8te opremili s pohištvom in jo rezervirali zaSe, da jo uporabljate, kadar pridete v C. po opravkih oziroma na letovanje. Stalno bivališče imate drugje. Za to sobo ste napovedali najemninsko vrednost za dva meseca v znesku 400 din ter v prijavi navedli, da jo uporabljate samo dva meseca v letu, d°-čim v njej ostali čas, čeprav je opremljena s pohištvom, nihče ne stanuje. Davčna uprava pa tega ni upoštevala, marveč je ocenila to s0bo z 2.400 din na leto, prav toliko> kolikor ste preje prejemali kot najemnino. Davčna uprava utemeljuje svojo oceno s tem, da soba ni prazna, marveč da služi kot shramba za pohištvo. Vi tega postopka ne odobravate, ker se raOra od letoviščarjev napovedati le najemnina, ki so jo plačevali v seziji ter tvori le ta najemnina davčno oSnovo. Ali je po^tOpek davčne uprave pravilen? Ali bi bila pritožba uspešna? Na kakšno stališče bi se postavilo upravno sodišče? — Glede sezonske odK.aje stanovanj v zdraviliščih in letoviščih je izdal ban naredbo, v kateri so našteti vsi tujskoprometni kraji banovine. Za zgradbe, ki se uporabljajo v dobi sezone, se vnese kot letna kosmata najemnina celokupni znesek, ki se je prejel v dobi sezone. Ako se uporablja zgradba sezonski samo v enem delu, v drugem delu pa vse leto, se mora v davčno prijavo vpisati sezonska najemnina samo za oni del zgradbe, ki se sezonski uporablja, za drugi del zgradbe, ki se uporablja vse leto, pa celotna najemnina oziroma najeminska vrednost. Ako lastnik v dobi sezone stanuje sam v zgradbi, ali jo odda drugemu brezplačno, se ugotovi vrednost sezonske najemnine s parifikacijo. Ker je vprašanje načelne važnosti, tvegajte pritožbo event. tudi do druge instance! Kakšno stališče bo zavzelo upravno sodišče, pa Vam seveda ne moremo povedati. K. I. — Št. v SL g. — Izvršujete mesarsko obrt brez pomočnika. Davčna uprava vam je odmerila zgrad^rino tudi za mesarijo, čeprav so obrtne zgradbe (obrtni prostori) po uredbi z dne 22. XH. 1939 oproščene zgradarine. še do lanskega leta v%n je davčna uprava odmerjala pavšalno pri-dobnino v letnem znesku 80 din. Ali spreminja navedena uredba pavšalno obdavčenje mesarjev? Ali velja razdelitev malih obrtnikov v 4 kategorije le za male obrtnike v mestih in trgih, ali tuMala Floramye« (plošče). — 10: Salonski kvintet. — 11.45: Sestre Flnkove po jo. spremlja prof. M. Lipovšek. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmetijsko ura: Kmetijski tisk (g. Ludvik Puš). — 17.30: Koncert delavskega pevskega društva — 18.15: Iz operet (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.40: Objave. —■ 20: Slovenski vokalni kvintet ob lOletnici obstoja. — 21: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Gosli lin kitara (gg. Slavko Marin ln Stanko Prek). Beograd 20.40: Plošče. — 21: Prenos pevskega koncerta iz Skopija. — 22: Nadaljevanje prenosa. — 22.30: Plošče. — 22.50: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.30: Lahka glasba s plošč. — 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Manon Lescaut«. — Praga 19.15: Godba na pihala. — 19.25: Smetana: Moja domovina. — 21: Operna glasba. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19.15: Koncert dunajskih filhar-monikov. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 20.20: Prenos Puc-duijeve opere »Manon Lescaut«. Ponedeljek, 23. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vaški umetniki (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (vodi g. Vinko Novšak). — 14: Poročila. — 18: Bolezni črevesja (ga. dr. Božena Zajc-Lavričeva). — 18.20: Orkestralni koncert (plošče). — 18.40: Delo naše postaje v prihodnjem letu (prof. F. Koblar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Delo iz življenja Štefana Bobčeva (g. Ve-koslav Bučar). — 20: Lahke solistične točke (plošče). — 20.30: Večer operne glasbe sodeluje ga. Marija Golubič z radijskim orkestrom. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli trlo. Beograd 19.40: Petje. — 20: Zvočna Igra. — 21: Pesmi lz Južne Srbije. — 22: Cerkveno petje. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Pesmi tn klavirske skladbe. — 20: Sremsflce pesmi. — 20.30: Pester spored. — 22.10: Lahka glasba. — Praga 19.25: Pester spored. — 21: Klasična glasba. — 22.20: PloSče. — 22.30: Lahka glasba — Berlin 19.15: Veliki ln mali orkester. — 20.30: Komorni koncert. — 21.10: Drobne melodije. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.40: Koncert orftestra. — 21: Koncertni večer. — 22: Skladbe za čelo. — 23.10: Plesna muzika. Iz Brežic Umorfenec na cesti. Danes so našli na banovinski cesti v Spod. Sušioi z nožem umorjenega delavca Miho Sokleria z Bre-sovice, starega 29 let. Domnevajo, da je Soklerja med prepirom zabodel neki posestnik iz okolice. Vlom v trafiko. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani zlikovci vlomili v trafiko g. Martina Staniča v Brežicah št. 20. Lokal so odprli z vitrihi, ki so jih pozneje našli na stopnicah meščanske šole. Vlomilci so odnesli cigarete, tobaka za pipo, cigare v vrednosti 7500 din, za 180 din kolkov, okrog 500 din drobiža in 3 prazne vreče Lastnik trpi približno 8300 din Šcode. V isti hiši ima trgovino s kolesi g. Viktor Petan, katerega so tudi obiskali nezaželeni gostje hi mu is trgovine ukradli moško kolo, nekaj zvoncev za kolesa ter še druga h kolesom spadajoča dela Petanu so odnesli za okrog 2000 din vrednosti. Vlomilci so prišli skozi glavna hišna vrata v vežo, ▼ kateri se nahajajo vrata v lokal obeh oSkodovancev. Podjeten tat Ko to Kohnsnovi iz Zdol pridno pospravljali poljske pridelke z njive, ki je oddaljena od hiše le kakih 5 minut, ae je splazil skozi razbito okno v pritlično sobo 45-1 etni Dominik, doma nekje iz banovine Hrvatske, in kar s prve mize pobral skoraj novo moško obleko ter iz odprte omare še uro vredno 100 din. Je to ie star znanec kriminala, ki krade obleko le, če jo sam potrebuje, seveda pa ne stisne pesti, če zagleda svetlo zlato uro ali zlat prstan. Ima navado, da z'atn:no epravi v denar kar v tisti vasi, kjer jo je izmaknil. Ce ga .julije jA\>*uAyo »>uu, ko »c je «pi»- zi> v hioo na tatinsko uc-io sc jun izgovarja, .cca v iircziciiij uaualjuje usode. ritdiMuu uit. v »reaj ob 19.. ko ie bila družiiia ocveuuka ri. dr Di-nov^ka ravno pri večerji- se it neznan uzmovič splazil »lioa ouMru uknu in iz nezak.enjene uina-re v spalnici oanesel nove moške oL.eke. To mu pa še ni zadostovalo in je vtaknil svoje uol^e prste tudi v mizni predal, iz katerega je pobiai srebrno cigaretnioo, vredno 1.500 din. poročn: prstan, odnesel pa je tudi več parov nogavic. 4 pare us-njatih rokavic, parfum, zobno pasto. L t. d. Da je obleko bolj komodno nesel ie seveda ukradel še 4 obešalnike v vrednosti 100 din. G. dr. Drnovšek trpi okrog 10.100 din škode. To ie bila že druga večia tatvina v enem tednu. Nesreča na cesti. V sredo zvečer sta dva gonjača vodila osem krav s sejma v Kapelah proti Loki pri Zidanem mostu. Ko sta od daleč zagledala prihajajoči avto. sta zavila na stran ceste v Zg. Brezovem in čakala, da bi ju avto prehitel. Nemirna kravica pa se ie ravno v trenotku. ko ie bil avto čisto blizu, obrnila naravnost proti vozilu, ki jo ie s prednjim delom odbilo, obenem pa ji ie odbilo rog. Pri avtomobilu se je razbilo reflektorsko steklo in upognil desni blatnik. Avtomobilist je kakih 20 metrov od krala nesreče avto ustavil in povabil še oba gonjača na orožniiko posta ;o. kjer ie šofer zahteval 100 din za povzročeno škodo. Konec letov:ške sezone. V začetku mesca so odšli iz Brežic zadnji letoviščarji ki nas skorai vsako leto poset jo. Pri Sv. Vidu so dolgo časa taborili Cehi, ki so po pobočiu hribčka postavili svoie šotore. Med letoviščarji je bilo največ Hrvatov. Da nas letos niso vsai v večjem številu obiskali inozemd je krivda pač v dogodkih na vzhodu. Drva je kradel tn prodajal Rudolf Dob-nikar iz Trške gore pri Krškem, ki ima svoje skladišče za drva pri kolodvoru Videm-Krško, je zadnje čase oparfl. da mu nekdo na tihem odnaša drva. Kar na lepem je Dobnikar opazfll svoja ukradena drva r Vidmu za hišo neke poscstnice. Nihče mu ni ugovarjal, ko je počasi zvozil lastnik vsa drva na pravo mesto. Zvedelo se je, da je ta drva v Vklmu prodajal neki 501ct-ni Franc V. čr Stare vasi. Ker jih ni hotela kupiti, vsaj tako pravi ji je drva zložil kar zadaj za hišo, kjer jih je pravi lastnik tudi našel. Zaradi teh drv »e bo moral France seveda zagovarjati pred sodi-šečm. Vino in kol. Neko nedeljo popoldne je večja družba fantov popivala v Kožarjevi gostilni v Velikih Maiencib. med katerimi je bil tudi J. Z. in njeg*.>va žena Terezija ter 281etni France R. iz Mrzle vasi. Okoli 20. pa je prišlo do prepira med J. Z. in Francetom, ki se že deli čassi sovražita. Že večkrat sta iskala priložnosti, da bi »i skočila v lase. J. Z. je namreč ljubosumen na svojo ženo, ki je bi'a svojčas Francetova ljubica. Gostilničar jih je komaj pomiril, vendar le za kratek čas. Ko sta J. Z. in njegova žena ^b pciicijski ur zapustila gostilno, je takoj za njima odšei tudi France in njegova družba Kakih ste k (rakov od gostilne na banovmski cesti v Vel. Maien-cih so se sešlL Srditi France, kateremu je pomagal tudi njegov pajdaš Jože je krepko zamahnil po glavi J. Z Kako je po'em prišel J. Z. d<"ymov, se ne ve spominjati, saj je zaradi udarca ostal nezavesten do 6. zjutraj. Križanka m l&Zlncz 1 2 M3 | 4 —^ 5 6 r ,,r i,*^? & . "'•iS 7 8 m 9 10 p 11 M 12 13 Ji U* J t? 14 fff^l 15 16 P! f 17 18 19 ip 20 21 22 23 24 Si 25 26 27 28 23 K® 30 Vodoravno t L v, 3. če, ako, 4. daj!, 6. skozi, preko, 7. govorim (nepr. glagol) 8. okrajšava za senatua consulzum, 9. toda, pa, 11. se/be 12. Jem (coni. praes), 14. gospodarjev (nora. pL), 16. prositi, moliti (3. a slng. coni praes.), 18. zaradi — proti, 20. ta, 21. to, 22. nič, 23. kakor, 24. rimski novec, 25. In, 27. kot 9 vodoravno, 29. ljubezen, 30. zabeležim (coni. praes. - fon.). Navpično: L sam, (lz lastne moči), 2. in-ne-tudl ne, 4. dota, 5. sežgan sem (glagol), 9. Itl-k-pristopiti, 10. drog, 12. klatim se (fon.), 13. pritlkljaj, ki poudarja osebč zaim. 15. darovati (3. oseb.), 17. prišla (pt. cp. pf.), 19. dvakrat, 21. tako, 25. kupim, 26. toliko, 28. se rabi v razstavnih vprašanjih, 29. nazaj (v sestavljankah). Rešitev križanke rt. 34 Vodoravno: l. Skradin, 7. tulipan. 14. alt, 15. Eros, 17. Nevada, 18. ti 19. ata, 20. ona, 22. A ras. 23. Enare. 25. Ira, 26. ena 27. Niča. 28. Ela. 29. uta, 30. Na (natrij), 31. ko. 32. ino, 33. ara, 34. ro. 35. ta, 36. Iva, 37. Aka, 38. Novi, 40. Oto, 41. alo, 42. vodik. 43. beda, 45. ASK (akademski športni klub), 46. Vis, 47. no. 48. Apolon, 50. Amon, 52. lan. 53. kilovat. 54. izobara. Navpično: 1. saten, 2. klinika, 3. rt. 4. dete, 5. IRA. 6. no, 8. Una. 9. le, 10. Ivana, 11. para, 12. Ada, 13. Nasta. 16. Sora, 19. ara. 21. na. 24. Aco. 25. ilo, 26. eta, 28.ena, 29. ura. 30 novinar, 32. Ivo. 33. ako, 34. ro^, 35 tobak 36. Italo. 37. alka. 38. nos, 39. ikona, 40. Odol, 41. as, 42. vino. 44. epi, 45. Ana. 46. voz, 49. OV, 51. mi, 52. la. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Krompir Zadnje tedne se je zaostrilo vprašanje draginje najjasneje pri krompirju Na zahtevo ljudstva je bilo tržno nadzorstvo prisiljeno, da nekaj ukrene. In ukrenilo je sledeče: Maksimiralo je ceno krompirja na din 1.50. Odredba je biia na vidnem mestu nabita na trgu. Trenutno je bilo ugodeno gospodinjam, ki so pokupile tisti dan krompir po bolj zmerni ceni. Toda avtomatično so se pokazale bolezenske strana našega gospodarskega sistema. Iz tega je izgini! ves krompir. Kmetice so se spontano organizirale in izvedle bojkot Svojega krompirja skratka niso prinesle na trg. Ukrep tržnega nadzorstva je imel dvoje posledic. Ustvaril je dva tabora, ki sodita po interesih v isto vrsto, zasejal je med kmeta in delovno ljudstvo, ki kupuje na trgu, razdor. Drugič pa ni dosegel povoljne-ga rezultata in je prizadejal prav oni del prebivalstva kmeta, ki nosi prav tako težka bremena krize. Če je mestna občina že hotela kaj ukreniti, bi bilo edino pravilno, da bi posnemala beograjsko mestno občino, ki je na pritisk ljudstva ukinila trošar rino na važne življenjske potrebščine, na mast, moko. fižol, čebulo itd Tako je lahko učinkovito vplivala na trg, ne da bi obremenjevala že itak obremenjeni kmečki sloj, ki je dvig industrijskih potrebščin bridko občutil na lastni koži in ki zaradi škarij, ki jih ustvarjajo nesorazmerne cene industrijskih in poljedelskih produktov, itak že komaj živi Toliko hvaljeno in v nebo povzdigovano individualno gospodarstvo je pokazalo pri preprostem vprašanju krompirja svojo pravo barva V jasni luči ae oam je nenadoma pokazala pomanjkljiva organizacija naše kmetijske prrizvodnje in pomanjkljiva organizacija prodaje kmetijskih pridelkov. Poleg tega pa je ostalo še odprto vprašanje, kaj bo z veiikimi zalogami krompirja, ki se prav gotovo nekje r°hajajo? ^ v". < \ ■ , N , a A Tako se je na primer pri vprašanju moke v naši javnosti takoj obrnila ost proti gospodinjam, ki so si nabavile morda nekaj kilogramov moke; nihče pa ni opozoril na velikega producenta, na veleposestvo. ki ima v naši dTŽavi pri produkciji žita nesporno velik pomen, niti ne na veliko mlinarsko industrijo, ali na velika skladišča. Učinkovite bi bile samo take odredbe, ki bi zagrabile vprašanje tu, pri korenini. Zakaj se to ne zgodi? To je edino vprašanje, ki je važno Odgovor nanj pa si lahko ustvari vsakdo sam, če pomisli, da sedijo na primer v protidraginj-skem uradnem odboru pri nas sami veletr-govci, industrijalci in denarnikL M. M. olje Namizno olje se je podražilo skoraj za 200%. To je prizadelo najbolj one gospodinje, ki morajo skrbeti za družinske člane, ki so bolni na želodcu ali ki zaradi kateregakoli drugega vzroka ne smejo zauži-vatl svinjske masti. Ta podražitev pomeni za gospodinje, ki kuhajo na olju, pravo katastrofo. Ista količina olja, ki ga je dobila popre je za 48.— din velja zdaj 150.— din in več, poleg tega ga pa sploh nI mogoče dobiti. Prva naloga oblasti bi bila, da bi oskrbela dovoljno količino olja za taka gospodinjstva to za bolnike sploh. Zelo zanimivo bi bilo, če bi mogli prodreti v vse tajne nakupovanja, prodaje, preprodaje ln špekulacije ter odkriti vse vzroke te usodne podražitve olja pri nas. Mimogrede bi se tudi lahko vprašali, kdo je kriv, da v dvajsetih letih nismo našli časa dovolj, da bi zasadili zadostno število oljk? še bolj zanimivo pa je vprašanje, zakaj se je podražilo bučno olje, ki ga je pri nas dovolj na razpolago, ki je okusno ln ld bi ga za solato prav lahko povsod uporabljali. Tako bi ostalo dovolj olivnega olja za bolnike. X. Kako so narasle cene Številke kažejo, kako so narasle cene špecerijskega blaga v mesečnem obračunu gospodinjstva za štiri do pet oseb. 20 kg mešane moke 70.— 140,— 2 kg riža 20.— 30,— S 1 nam. olja (za kuho) 45.— 120.— 1 hi 1 bučnega olja 21.— 38.— 1 1 kisa 5.— 7.— S kg siadk. kock 48,— 46.50 1 kg siadk sipe 14.50 14,— kg špagetov 3.75 5 — % kg makaronov 3.75 5.— % kg pšen. zdroba 2.25 4.— 1 kg kor. zdroba 3.50 6.50 1 kg ajdove moke 6.— 7.— 1 kg soli 4.— 4.— 1 kg inila 14.— 16.— 1 Vim 5.— 5,— 1 radion 5.50 5.50 1 lux 4.50 4.50 1 kg sode 2.50 2.50 1 bela Schmoll pasta 5.— 6.50 1 p smirka 2.50 2.50 1 kg peska 1,— 1,— 1 sidol 6.50 6.50 Vi kg paradiž, v konz. 11.— 12.— 1/8 kako 9.50 12,— 1/8 kakao 9.50 12.— % kg Kneipa 7,— 7.— 5 dkg Čaja 11.50 15,— 1 zav vžigalic 10.— 10 — Skupaj 352.75 548,— okroglo 200 din. Plače ln mezde pa se niso povišale v takem sorazmerju ali pa sploh ne. Pokret za pismenost hrvaške žene Pred tremi leti je začela na Hrvatskem akcija za borfbo proti nepismenosti. V tej borbi sodelujejo Seljačka Sloga, Klub ABC in Napredak. Do novega popdsa, ki se bo vršil Idil. leta, naj bi se odstotek nepismenih na Hrvatskem znižal na 10. Ta akcija bo trajala še letošnjo zimo, nato pa bo tisoče hrvaških žen polagalo izpite Iz pismenosti Odstotek nepismenih moških bo znašal okoli 9, ali stanje med ženskami Je vse bolj črna Po nekaterih Občinah znaša odstotek nepismenih žensk okoli 75. Tu bi morala vsaka pismena ženska naučiti tri druge pisati in čitatl. Seljačka Sloga, Klub ABC ln Napredak pozivajo vsa kulturna društva, naj bi sodelovala pri tej akciji in do 10. februarja — na smrtni dan Antona Radiča — naj bi bila ta akcija končana s čim lepšim uspehom Gornji predmeti so Izbrani za gospodinjstvo, ki si nikakor ne more dovoljevati kakih posebnih skokov in predstavljajo samo najnujnejše. Kruh se peče doma. In vendar znaša dvig cen že tu nad 60% ali O ljubezni Če hočeš biti ljubljen, ljubi! Hekaton Nova ljubezen prinaša nov čar. A'kiphron Ne morem živeti ne s tabo, ne brez te- be. Martial OgL reg. S. Br. 7006/36 Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo potvarja. Radi fega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. Domača kuhinja Jedilnik 1. Juha lz pečenkinlh ostankov. 2. Telečji zrezki s smetano. 3. Omaka iz ne lene. 4. Koroški krompirjevi žgand. VEČERJA SLIVOVI CMOKI ★ Jaha ta pečenkinlh ostankov. Iz kosti, ki najm ostanejo od pečenke ln jih navadno za vržemo, lahko napravimo prav dobro juho. Kotsti dobro stolčemo ln kuhamo približno dve uri z Jušno zelenjavo (peteršilj, korenček, čebulo, zeleno, paradižnik). Nato precedimo skozi fino sito, pridenemo nekoliko zdroba m kuhamo 6—10 minut. Ako imamo še kaj soka od pečenke, lahko z nJim Izboljšamo juho. Telečji zreoKi s smetano. Lep, tanek košček telečjega mesa potoičemo ln poso-limo ter ga po obeh straneh hitro popeče-mo, Nato polijemo vse zrezke s smetano, ko se ta popeče, odlijemo mast, prilijemo še kisle smetane, par krat obrnemo zrezke, da bo meso mehko, sok pa zarumenel. Omaka iz zčlene. Zčlenin gomolj zreže-mo v drobne kocke in skuhamo mehko. Medtem pripravimo svetlo prežgan je, du-štmo v njem malo drobno sesekljanih ze-leninih listov, zalljemo z juho od zelene ln dobro prekuhamo. Dodamo par kapljic limoninega soka, belega popra ln soli. Nazadnje pridenemo še mehke zčlenine kocke. KarošKi Krompirjevi žganct Napravimo mehko krompirjevo testo ln sicer, da je razmerje med moko ln krompirjem večje. Za navadno krompirjevo testo damo malo manj moke kot krompirje- Za te žganee pa približno 1 kg kuhanega, pretlačenega krompirja in en četrt kg moke, soli ln malo masti. V kožico pripravimo mast, Jo razbelimo in nato zgnetemo krompirjevo testo. Spečemu svetlo rumeno. Primerni so ti žgan-ci tudi za večerjo s solato. Slivovi canohl. Za cmoke denemo enkrat toliko krompirja kot moke, Jajca, soli, masti ah smetane. Kuhan, olupi jen krompir pretlačimo ali pa zmečkamo z valjarjem na deski. V jamico damo še ostalo ln zgnetemo v testo. Nato ga razvaljamo, zrežemo na kvadrate in zavijemo slivo, ld smo ji vzeli koščlco, namesto nje pa vtaknili v sad kocko sladkorja. Cmoke kuhamo v vreli slani vodi tako dolgo, da splavajo na površje, nato jih povaljamo na masti ali maslu praženlh drobtinicah ki potresemo s sladkorjem ln cimetom. Paradižniki Konzerviranje: Paradižniki v soli. Majhne, zrele, toda Se trde paradižnike obrišemo ln jih vložimo v lonce aH velike kozarce. Prekuhamo vodo s soljo — na liter vode 20 dkg soJl — Jo ohladimo in zll-Jesno na paradižnike. Pri uporabi pazimo, da Jed malo ali sploh ne solimo, ker so paradižniki slani. Uporabljamo Jih najraje za Jutoo, golaž, rižoto Itd. Celi paradižniki za solato. Ne prevelike, trde, a vendar zrele paradižnike operemo, obrišemo do suhega in jih zložimo tesno v kozarec. Medtem pripravimo na 4 kg paradižnikov približno 1 in četrt 1 lahkega vinskega kisa ter polovico toliko vode in jedilno žlico soli ter kuhamo pet minut. Potem primešamo pol kavlne žlice salicila ln vlijemo tekočino mrzlo na paradižnike. Stati mora vsaj dva prsta nad paradižniki. Ker prihajajo vedno k vrhu, zataknemo dve paličici navzkriž vrh kozarca, da potiskata paradižnike navzdol. Zalijemo z raztopljenim lojem, ko se strdl, zavežemo s celofanom. Po potrebi paradižnike pred uporabo namakamo v vodi. VKuhani zeleni paradižniku Zelene paradižnike poparimo, da jih lažje lupimo. Odstranimo jim seme ln jih damo v emaj-lirano posodo. Medtem kuhamo za 4 kg paradižnikov 10 minut pol litra vinskega kisa četrt litra vode, eno osminko 1 olja, žlico soli, žlico sladkorja, dva cela stroka česna, veliko na tanke lističe zrezano čebulo, 10 zdrobljenih poprovih zrn, lovor-jev list, vejico timijana, precedimo in vlijemo na paradižnike. Vse skupaj enkrat zavremo. Nato paradižnike naložimo s pe-novko v kozarce. Sok kuhamo še 10 minut. hladnega nalljemo na paradižnike, da jih' pokrije. Kozarce zavežemo s perga-mentnim papirjem, nato še krpico in jih kuhamo v sopari tričetrt ure. Kozarce ohladimo v vodi, kjer so se kuhali. Tako vkuhani paradižniki se servirajo s pečenko ali kuhano govedino. Krojač fe prišel zaman Človek bi komaj verjel, toda zgode se stvari, ki jih še humorist težko opiše, kajti, da pride krojač k zakonskemu možu, ne da bi ga prosil za poravnanje računa, kakor se to neštetokrat dogaja — ne, marveč s prošnjo, naj svoji ženi . Toda poslušajte raje zgodbo od njenega začetka do njenega neslavnega konca. Krojač je vstopil. »Pot k vam. gospod konzul, mi je bila zelo težka,« je pričel »Običajno, mojster, me vaša pota zelo veliko stanejo.« Krojač se je kar se da ljubeznivo nasmehnil: »Veseli me. gospod konzul, da ste tako dobro razpoloženi. Meni pa žal ni do smeha Izvršiti moram zelo težko nalogo.« »No. pa jo izvršite.« »Vaša gospa soproga je bila pravkar pri meni.« je dejal krojač. »Naročila je živo rdečo večerno obleko. Saj razumete, visoko spo?t-.ijem vašo gospo soprogo, duhovita je visoko kulturna žena ln čudovito mladostna. Čast imam. da že skoraj štirideset let šivam vaši gospe soprogi. A žal se mi zdi da je vaša gospa soproga pozabila na to.-ne deJe. Številke ob posameznih deUh po- nMDliO m lnuffjift. Odpadanje listov je samo reakcija rastline na spremenjene življenjske pogoje Jesensko odpadanje listja ie do svojem bistvu biološka, ne fizikalna zadeva. To uvidevamo že po tem. da se isto listje, ki odpada od septembra do novembra tudi v popolnem brezvetriu. tedne in mesece Drei drži tudi v najhujšem viharju trdno svoje rastline in mu mehanična sila vetra torej ne gre do živega. Če potem v jeseni »prostovoljno« zapušča svoie drevo, grm ali drugo rastlino, je vzrok pač le v tem da so se te rastline že tedne prej pripravljale na ta dogodek. In res se ob začetku listnega peclja. kakor sicer tudi pri sadju in cvetnih listih, stvori posebna plast "kiva. ob kateri se list loči cd rastline in ki potem zapira neizogibno rano na deblu, steblu ali veji. tako da se vsak list z neke vrste samolastno amputacijo brez bolečine in hudih posledic loči od rnaterne rastline. Odpadanje listja ie nad vse • motrena prilagoditev rastlinskega sveta na spremenjene razmere v novi letni dobi. Zadnji vzrok tej prilagoditvi je. v našem podnebju, v tesnem stiku pred vsem s spremenjenim »vodnim gospodarstvom« in novim položajem glede orehrane z važnimi rudninskimi snovmi, ki jih rastlina z vodo srka iz tal. Visoka sončnica izpuhti v enem samem vročem julijskem dnevu kakšna 2 litra vode. breza z okroglo 200.000 listi porabi na dan približno 5 hI vode. a hektar stoletnega bukovega gozda v istem času kakšnih 30.000 litrov. Cim bolj napreduje jesen, tem hladnejša postajajo tla. to pa ima za posledico, da korenine čedalie bolj leno opravljajo svoie delo in prav kmalu nastopi trenutek, ko se rastlina za svoje živlienie ne more nasrkati dovoli vode. oa čeprav so tla zamočvirjena od jesenskih nalivov. Da oa vodi vsak spremenjeni po-ložai v vodnem gospodarstvu rastline do odnadania listov, ve že davno vsak vrtnar, vsak orijateli cvetlic, kmet ali gozdar. Dokazov za najtesnejšo zvezo med odpadanjem listov in »transpiracijo«. to ie oddajanjem vode v obliki čare. imamo dovoli, spomniti se moramo samo tega. kako hitro odvržeio mnoge sobne rastline svoi liste če iih nepripravljene Dreselimo iz vlažnega ozračia rastlinjaka v suho sobno ozračie dalje kako hitro odpade listje, če ooškoduiemo rastlini, ko io Dresaiamo v nov lonček korenine in kako se dogaia isto. če se okrog rastline na prostem za-močviriio. Vsak vrtnar ve. da so še tako mokra da za rastlino istega Domena kakor izsušena tla če se mokroti pridruži hlad. Pravi vzrok naravnost orehitevaiočega se odpadania listja do črvih jesenskih nočeh s temperaturami pod nič1 o ie enostavno ta. da se rastlina izsuši Tudi čedalje bolj neprijazne svetlobne prilike vplivajo na vodno gospodarstvo rastline in ga motijo Z odmetavanjem listja ima rastlina na razpolago preprost pripomoček, da si omeji življenjsko delovanje in se obvaruje hujše škode. Obenem oa ji ie to tudi pripomoček. da se tako rekoč iznebi vseh odvisnih in škodljivih snovi, ki so se nabrale v njej v dobi vegetacije, n. or. kremenčeve kisline, nepotrebnih apnenih soli. neporab-nih fosfatov in drugih takšnih snovi, s katerimi so odvrženi listi včasih naravnost napolnjeni. Cim starejši ie isti in čim dalje ie služil rastlini, tem boli ie dozorel za to. da ga rastlina odvrže zato ni čudno, da ima starost lista svojo ulogo pri odpadanju, kakor spremenjeno vodno gospodarstvo, pomanjkanje svetlobe, nezadostna preskrba s kisikom, temperatura itd. Vsi ti vzroki se dado ugotoviti ob vsakem času z znanstvenim eksperimentom, vendar pa ostaja pri stvari še vedno ' ak-šna nerešena uganka Kolikor ie bilo mogoče doslej dognati, so nekatere posebno občutljve rastline, ki odgovarjajo sploh na vsako motnjo svojega normalnega življenja s tem. da odvržejo liste, in sicer tudi mlade liste. Z nosom in očmi marsikdaj komaj doznavamo sledove svetilnega plina in tobačnega dima v kakšnem prostoru, so pa rastline, ki reagirajo na oboje s presenetljivo naglico s tem. da izgube svoje liste in to v vsakem poljubnem letnem času. To nam kaže. da ie odpadanie lisiov v jeseni tudi samo neki izraz življenjskega dogajanja. ki ga povzročalo spremenjeni življenjski pogoji, naj si bo to v laboratoriju ali v prosti naravi »Podružnice« evropskih prestolnic Pariz, Berlin, London In Rim na ameriški celini Cela vrsta evropskih prestolnic in drugih mest je posodila svoja imena za mesta in manjše kraje na drugih celinah. Pariz ima n. pr. več »podružnic« istega imena na severoameriškem kontinentu. V Teksasu leži mesto Pariš, kj šteje sicer samo 10.000 prebivalcev, a ima precejšen pomen kot železniško križišče in industrijski kraj s tovarnami za bombažno blago, tobak in led, z velikimi mlini in žagami. Prav tako se ponaša z zelo razvito industrijo mestece Pariš v Ulinoisu, ki šteje še manj prebivalcev, namreč 6000. Tretji Pariš imajo v Kentuckyju in njegovih 5000 prebivalcev se bavi s proizvodnjo whiskyja ter s trgovino z živino, travnimi semeni, žitom in konopljo. Končno ima mesto ob Seini četrto istoimensko filialo v kanadski provinci Ontariu ob Veliki reki. šteje samo 4000 duš, a se ponaša s pomembnimi ležišči mavca in vrelci mineralne vode, kakor tudi s Številnimi tovarnami. Ta kanadski Pariš je znan razen tega po svoji trgovini in kot važno pristanišče ob Veliki reki. Berlin nahajamo na boljših zemljepisnih kartah še dvakrat, in sicer imajo isto tako v Ontariu ob Veliki reki mestece tega imena z 10.000 prebivalci, ki je bilo pred voj- no središče nemških naselbin v Kanadi, drugi Berlin pa šteje 6000 prebivalcev in leži ob reki Foxu ob državi Wisconsin. Ima pristanišče za parnike rečne plovbe in velike mline ter žage. Tudi London je zastopan v Ameriki dvakrat. V Ontariu nosi ob reki Thames to ime mesto s 35.000 prebivalci, velikimi tovarnami za stroje, mlini, petrolejskimi čistilnicami in živahno trgovino. Znatno manjši je drugi London v Ohiu, ki ima nekaj pomena kot železniško križišče, a šteje le 4000 duš in nima nobene posebnosti. Samo enkrat je v Ameriki zastopano mesto Rim, in sicer z mestom Romo v Teksasu, tik ob mehiški meji. Ustanovili so ga priseljenci iz Rima. Ni posebno veliko, vendar pa ga navajajo že šolski zemljevidi Zedinjenih držav. Pred časom se je italijanski Rim spomnil tega ameriškega Rima, sam Mussolini mu je poslal darilo v podobi bronastega posnetka slovite volkulje na Kapitolu. Nedavno tega pa so to plastiko iz političnih razlogov odstranili z javnega mesta, na katerem je stala. Veliki Rim je malemu to gesto precej zameril... »Cesta štiridesetih dni« Stotine kilometrov dolgo in dvanajst kilometrov široko grobišče Vsako veliko mesto se hoče ponašati s Široko, lepo, reprezentativno cesto, takšne ceste pa ni v nobenem mestu, kakršna je »Darb el Arbein«, »Cesta štiridesetih dni«, ki sicer ni lepa in ne vodi mimo zelenih vrtov ter hiš, a je široka celih 12 km. To je cesta, ki gre skozi zapadni Egipt ter veže Sudan s spodnjim delom te dežele. Tisočletja se je po njej razvijal promet med obema deželama, trgovinski promet z mrtvim, a tudi živim blagom — s sužnji. Tisoče in tisoče teh nesrečnežev so gonili nekoč kakor živino po njej. Danes nima ta prastara prometna žila sicer nobenega pomena več, železnica in avtomobili so izrinil nekdanje karavane, toda cesta ni izginila. Sledovi milijonov nog, ki so stopale tisočletja po njej, so se vtisnili v zemljo in se danes vodijo neštete steze po skalnih Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki Drago §chwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečke. tleh, tako da je smer stare ceste spoznati že od daleč. Na nekaterih mestih gredo , steze v širini 12 km druga poleg druge, prihajajo iz brezbrežne puščave in izginjajo v brezbrežno puščavo. Danes je Darb el Ardein skoraj pozabljena, ni pa izključeno, da bo v bližnji bodočnosti igralla še kakšno vlogo. Madžarski raziskovaliec grof Almasy si je zastavil nalogo, da dožene ves potek stare ceste. Kakor pripoveduje sedaj v svo ji knjigi »Neznana Sahara«, mu je to s pomočjo avtomobilov in letal tudi uspelo. Na širne daljave je bilo razločno videti sledove Ceste štiridesetih dni, na drugih mestih pa je že izginila pod pesek. A tudi na takšnih krajih je bilo dobiti njene znake: Darb el Ardein je namreč v vsej svoji dolžini mnogih sto kilometrov dobesedno posuta s kostmi ljudi in živali, ki so stopali nekoč po njej in po poti iz tega ali onega razloga prenehali živeti. Tisoči in tisoči so na njej umrli od žeie, od gladu ali pa od roparjev in njihove kosti so ostale tam. Vsa cesrta je v vsej svoji dolžini in širini silovito pokopališč«. Na krajih, kjer je na videz izginila, zadostuje odkopati vrhnjo plast peska, da se pokažejo kosti bitij, ki so tu sklenila svoja življenja. Te kosti so najzanesljivejši kažipot, ki si ga moremo misliti. Izdajalske ustnice Značaj kakšnega človeka določamo običajno po njegovih očeh, po njihovem sijaju, trdnosti pogleda itd., čeprav zavisi jo ti znaki popolnoma od naključja. Dosti pravilneje bi bilo upoštevati ustnice kot znanilke značaja, pravijo Američani. Zavestni in podzavestni občutki v človeku vplivajo po njihovem mnenju najbolj na obliko ustnic in na njih črte. Dekleta, ki si iščejo moža, piše neki ameriški list. naj se pazijo moških, ki so jim ustni koti pobeše-ni, kajti to je najboljši znak slabega, jez-noritega temperamenta. Po drugi strani pa naj se pazijo tudi ustnic, ki so v kotik potegnjene preveč navzgor, kajti v tem se očituje lahkomiselni značaj. Zelo rdeče, tenke ustnice izdajajo grozov-itost, prepolna in viseča spodnja ustnica kaže, da nima dotični človek nobenega čuta za dolžnost. Ljudje z dolgo, tenko črto ust, ki je jasno vrezana med ustnice, so običajno sebični in vladoželjni. Ustnice, k: kažejo najboljši značaj, niso pretenke in so simetrične, v kotih so nalahno potegnjene navzgor, kar izdaja tudi veselo duševno razpoloženje. Mož. ki me vsake je sHSal, slamnate da se potapljajoči oprt-bilke... (PassdneShoswl Postani in ostani član Vodnikove družbe! Težka artilerija govori! .•:-.• • ••,:•/ Najtežji nemški topovi streljajo ta fes ■ francoske obale če« Bokavstd preliv v Dover ln baje ▼ London, angleške baterije pa jim z one strani odgovarjajo. Slike nam kažejo tri momente ob izstrelu granate Is takšnega topa. Na zgornji sliki je izstrelek pravkar zapustil topovsko eev Trenutek pozneje se top zagrinja v ogromen oblak dima še majhen trenutek In lz topovskega žrela švigne mogočen plamen, granata pa nadaljuje že daleč stran svojo smrtnonosno pot Zadnja odprava patra Alberta de Agostini Znani raziskovalec najbolj južnega dela And, salezijanec don Alberto de Agostini, je zaključil svoje petindvajsetletno delovanje v tem področju z novo odpravo t neznano, gorato deželo 'n z vzponom na masiv San Lorenzo, 3750 m visoke gore, najvišje v tem predelu An" Na tej odpravi je de Agostini znanstveno obdelal doslej popolnoma neraziskane dele od južne Patagonije do Ognjene deže'e Ozemlje okrog San L oren za je skorai popolnoma pokrito z ledniki. Ob tej priliki »e je vztrajni pater popel še na nekatere dnige, malo nižje vrhove in raziskal nekoliko doslej neznanih dolin. Ves predel, ki ga je obdeloval v zadnjih pet in dvajsetih letih, se razprostira preko štirih širinskih stopinj, dolg je 440 km in širok 50 do 90 km. Kor-diljere so tu prekrite s širno, nepretrgano plastjo ledu, ki se dviga od visokih planot do višine 3000 in več metrov Stotine led-nikov napolnjujejo doline in se valijo na zapadni strani v fjorde Patagonije, na vzhodni strani pa prehajajo v neprekinjeno verigo jezer . Poceni ln prjdttMntf Nov sovražnik podgan V neki madžarski občini je odkril rejec malih živali novega pokončevalca podgan. To je žival, ki je izšla iz križanja med dihurjem in hermelinom. žival ima zelo dolg in ozek život ter je zelo gibčna. Doslej se je pokazalo, da je novi križanec izredno uspešen pokončevalec podgan. Mnoge evropske dežele se morajo ha viti ta čas z vprašanjem, kako bi uredile preskrbo prebivalstva t obleko. Mali Kitajček, ki si tu s sestrico v Pekingu ogleduje izložbeno okno, je vprašanje gotovo najbolje reSIl: čim manj blaga in čim bolj praktično!! Mušje ličinke rešujejo vojne rai^eiace Preparat iz mušjih ličink celi rane Iz ekstrakta mušjih ličink izdelujejo v novejšem času na veliko preparat, ki zdravi rane in pospešuje rast. Že v 16. stoletju so opazili, da mušje ličinke pospešujejo ceditev ran. Na to ugotovitev so pozneje pozabili in šele med svetovno vojno so se ljudje spomni H nanjo. Zdravniki so tedaj v svoje začudenje opazovali, da 90 bili ranjenci, ki so prebili po cel teden in več z odprtimi ranami, v katere so se bile vselile mušje ličinke, v boljšem stanju nego ranjenci, ki so jih negovali, jih prevezovali in jim razkuževali rane v lazaretih. Pozneje so odkrili, da morejo mušje ličinke brez druge pomoči na presenetljiv način ozdravljati celo brezupno mficirane rane, vnetja kostnega mozga, izpuščaje, ožgalnine tretje stopnje itd. Celo poškodbe pod vplivom Rontgenovih in radijeveh žarkov so se po njihova zaslugi ozdravile. Pred nekoliko leti je mladi zdravnik dr. Lan g v Bremenu prvič hote in sistematično uporabljal ličinke zelene muhe kot »zdravstveno policijo«. Z ▼so potrebno previdnostjo je prenašal ličinke na operacijske ra-ne, ki so izvirale od kroničnega gnojenja kostnega mozga. Ko »o žival ice opravile svoje delo, jih je spet jemal z ran. Pozno-je so podobne poskuse z ličinkami modre konjske muhe delali tudi drugi zdravniki. Sprva so menili, da gre zdravilni učinek na račun velike požrešnosti ličink, ki ao v ranah žrle odmrlo tkivo, gnilobo in bakterije. Danes vemo, da izSočujejo sama neko snov, ki učinkuje zdravilno in pospešuje rast tkiva. Sedaj pridelujejo to snov r tovarnah iz ekstrakta ličrnk kot tečen preparat, obenem pa uporabljajo še vedno tudi žive ličinke za obravnavanje ran, dokler so ne bo pokazalo, kateri metodi je dati prednost »Življenje« v mrtvih snoveh Alge Iz rudninskih soli - Železne palice, fcH si »tredrajo mišice" Da ostre meje med živalskim ln rast finskim svetom na, temveč, da prehaja živalski svet polagoma v rastlinski in narobe s celo vrsto vmesnih oblik, nam je ie davno znano. Težje pa nam je umljiva, če slišimo, da tudi med »živim stvarstvom« in »mrtvo naravo«, med živalstvom in rastlinstvom po eni ter rudninami po drogi strani ni ostrih mejnih črt In vendar je tako. Nekateri raziskovalci trdijo, da je prasnov vsega življenja, živ ali protoplazma, v amorfni obliki vsebovana tudi v kameninah in kovinah ter se lahko zbudi v nekakšno življenje. Francoski fiziolog Stephane Ledne je ie pred 30 leti ustvarjal »umetne rastline«. Maso iz protoplarme je uporabil kot nekakšno rodovitno prst in vanjo je vaejal kot »seme« anorganske snovi iz magnezija in spojin kuhinjske soli. Uspeh so bile alge. torej žive rastline, bi so zrasle iz tega rediva, ne da bi učenjak vanj položil klice aii seme. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Tone pravi da ugotavlja starost kokoši po zobeh!« »Saj kokoši vendar nimajo zobk »Ne. pač pa on!« Kino na Japonskem Tokijski kinematografi izkazujejo za preteklo poslovno leto toliko obiskovalcev kakor še nikoli. Vsega skupaj je kinematografe v japonski prestolnici v tem času obiskalo nad 90 milijonov ljudi, med njimi nad 17 milijonov otrok in mladostnikov. Povprečni mesečni obisk znaša 7 65 milijona ljudi, kar pomeni, da obišče vsak tokijski prebivalec, vštevši starce in otroke, kinematograf vsaj enkrat na mesec. Tokio šteje po zadnjem štetju namreč nad sedem gulijoavon du& ______ ... ^ »Samo zato. ker ste bili naveličani mevanja ste se poročili z vdovo z devetimi otroki? Za Boga. to ste marali biti v niči zelo naveličani!« »Komur da Bog srečo, mu da tudi pamet« »Toda laz nimam nobene sreče!« »Nu. vidiš!« Učitelj se trudi, da bi s praktičnimi primeri dopovedal otrokom, da ie previdnost najboljše jamstvo zoper nezgode. »Nu, Petrček.« pravi enemu izmed nadobudnega roja. »kaj moraš storiti da se ne treščiš po prstu, kadar zabiješ žebelj?« »Kladivo moram prijeti z obema rokama!« mu odgovori zvita glava. »Zate bi šel v peklo!« Je vrfcHkrril zaneseno. »To samo tako praviš. Dofcažl mi tol« Je dejala dvomeče. »Postani moja žena!« ie odgovoril. ★ »Ah. gospodična Olga. nfanate pojma, kako je v mojem srcu!« »Res ne. Pokažite mi že vendar rentgenski posnetek!« ^ PeterSillček si ne more predstavljati da ie svet hudoben. Petršiljček le ponosen na svojo ženo. »Pomisli, kako dobre oči ima moja ža-na!« pripoveduje ponosno nekemu prijatelju. »Takšne oči, da vidijo celo v temi. Snoči smo imeli na primer Cebuljčkove v gosteh. Nenadoma je odpovedala luč. Sedimo temi, tedaj se oglasi moia boljša polovica: »Kako slabo obriti ste nocoj, gospod Cebuljček!« »Lučna napeljava vam pa vendarle ne nagaja vedno!« je dejal mož iz elektrarne. »O, ne, nikakor ne vedno!« »To sem si mislil. Nagaja vam vedno samo ob določenih časih, kaj ne?« »PSb E^teoa, ko paatana ten&H Se očitneje se nam pokaže »življenj©« V mrtvih telesih iz poskusa, ki so gs napravite v Ameriki Na vodoravne obešeoo železno palico so obesili vtei, in sicer tolikšno, da )o je palica komaj še prenesla, ne da bi se prelomila. Recimo, da je znašala utež 100 kg. Naslednji dan »e je izkazalo, da vzdrži palača ie 110 kg, tretji dan 120 itd., torej težo, zavoljo katere bi se prvi dan ▼ trenutku prelomila. Mrtvo železo so je tedaj »treniralo« kakor si kakšen športnik trenira mišic«. Ko so palico po teh poskusih po dolgem prerezali in n&ro-skopsko preiskali, ao odkrili pojav, ki trna precej »ličnosti z ojačenimi mišicami po športnem treningu. Na kraju, kjer je teža najbolj učinkovala in kjer je železni palici najbolj pretila nevarnost, da se prelomi, so ogotcrrik neko odebeiitev. Mrtva kovinska masa se je bila tedaj proti tema kraju dobesedno pretakala, da ga je odebelila in ojačila. To je reakcija, ki govori vsekako o nekakšnem ilvljenja ▼ kovini Opazimo jo v isti obliki ob vsaki priliki tudi pri živih bitjih, n. pr. pri drevesih, ki smo jih ranili hi se na tem mestu odebelijo, kakor se odebeli na prelomnici človeška kost, ki se je zlomila in spet zaco> lla. Brazgotine po ranah na koži trati nk> nič drugega nego isti pojav. ANEKDOTE V neki družbi so obravnavali vprašanje kesa. Marka Twaina 90 tal tem vprašali, da-li se je že kdaj kesal kakšnega dejanja. »Seveda!« Je odvrnil veJfld humorist. »Kot deček sem nekoč opazil na naši cesti voz z melonami. Ker ni btto nikogar v bližini, me ie obšla skušnjava, da bi eno vzel ki pojedel Kakor sem mislil, tako sem storil, hitro sem Izginil z melono za vogal. A komaj sem ugriznil vanjo, me ie zagrabil nepremagljiv kes. Stekel sem k vozu nazaj, položil nanj melono — in si vzel večjo ter bodi zrelo... « ★ Neki alkimist Brendel iz Londona s« ja obrnil do Rubensa in ga skušal pridobiti za svoje načrte. Obljub oval je mojstru velik delež na dobičku, če bi mu dal sredstva za zgraditev laboratorija in potrebno opremo. »S svojim predlogom prihajate na žalost prepozno,« je menil Rubens z nasmeškom. »Med tem sem kamen modrosti s svojim čopičem že davno našel!« VSAK DAN ENA Zobozdravnik: »Poglej! Obe porcelanski plombi zgoraj levo sen jI napravil jasi« Slomškov dan na naših šolati Kakor objavlja banska uprava v Ljubljani. ie minister prosvete odredil, da se letos in vsako prihodnie leto proslavi na vseh šolah 24. september dan smrti škofa dr Antona Martina Slomška. Vse šo.e ! imaio ta dan šolsko službo božjo in naio svečanosti v šoli Dan ie brez pouka. Najlepši dar svojemu narouu »Koroški Slovenec« razmišlja o sedanjih dolžnostih slovenskih staršev na Koroškem in pravi med drugim: »Lahko bi pisal knjige in v njih razgrnil svoje izkušnje in svoja sp znanja. Nemara bi s tem postavil vsaj skromen kamenček k zgradbi našega kulturnega doma Morda bi zlagal pesmi in v melodijo poiožil bol in gorje, nade in upe, da bi se ob njih mladi rod učil in vedril. Če bi do-vr il kako izredno delo. mogoče bi me u-me-nja'a slovenska povestnica S čemurkoli bi obogatil svojo narodno družino, bi zadostil svoji narodni dolžnosti. Najlepši dar pa poklonim svojemu narodu. če mu vzgojim svojega sina v zavednega Slovenca in svojo hčerko v zavedno Slovenko To so živi slovenski dokumenti in premagajo stoletja Kaj bi pomagale najbolj učene in najlepše knjige, če bi za nam ne bile več slovenskega rodu ki bi bral knjige in ljubil petje in bi torej za nami naprej živel življenje slovenskega naroda na teh tleh? Svoj narod ljubim z iskrenim srcem Najbolj ga ljubim, če zani vzgajam svoje otroke. Svojemu narodu hočem služiti do svojega zadnjega dneva. Najbolje mu služim, če mu s svojimi otroki poklonim žive člane njegove družine in pridne delavce njegovega doma. Blagor narodu, čigar zavedna ljubezen se deduje in množi iz roda v rod! Iz takega naroda veje tajin-stven duh večnosti Strašna pa je usoda ljudstva, ki je zadnjič zavedno ljubilo in se zadnjič udejstvovalo v narodu in se mu njegovo potomstvo predaja nezavednosti, duševni brezbrižnosti in golemu materiahz-mu. Mrtvaške sence legajo na njegovo zemljo, njegovo življenje pa je en sam velik pogreb.« Nadaljevale ljudske šole na Hrvatskem Službeni list banske oblasti v Zagrebu »Narodne novine«, objavlja uredbo o vaških nadaljevalnih šolah. Po tej uredbi bodo morali — kakor smo že včeraj na kratko poročali — v bodoče obiskovati vsi otroci po osnovni šoli še vaške nadaljevalne šole, dečki do dopolnjenega 16. leta, deklice pa do dopolnjenega 15. leta. Dečki ir: deklice, ki dosežejo to starost med šolskim letom morajo nadaljevati pouk do konca šolskega leta. Nadaljevalne šole so osvobojeni samo otroci, ki obiskujejo meščanske, srednje in obrtne šole, ter stalno bolni, ki pa morajo predložiti zdravniško spričevalo. Nadaljevalne šole bodo otvor-jene pri vseh osnovnih šolah v banovini Hrvatski. V njih bodo učili verouk, srbohrvaščino, zemljepis in zgodovino, priro-dopis in higieno, gospodarstvo in računstvo. Pouk bo čim bolj praktičen. Poučevali bodo učitelji osnovnih šol. C p&manfkanju pienme Službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« objavlja o prehrani uvodnik, ki ga je napisal ravnatelj Gospodarske sloge prof. Tomašič. Med drugim beremo v članku: »Povsod čujemo vprašanje, zakaj ni pri nas dovolj pšenice in koruze. Ljudje vprašujejo: kako to, da je bil kruh pod Jevti-česm po 2 din kg, pod Stoiadinovičem po 4 cin ker, sedaj pa ko sta na vladi Hrvatska seljačlca stranka in dr. Maček, plačujemo oo 6 in 8 din. Odgovor je preprost: mar je dr. Maček kriv, če ni pšenice? Pšenice manjka danes v vsej Evropi in ne samo pri nas. Povsod se dvigajo cene življenjskih potrebščin. Zaradi angleške blokade ne more priti v Evropo niti eno pSenično zmo iz drugih delov sveta. Poleg tega je bila letošnja žetev za polovico slabša od lanske, posebno še pri nas, kjer so se vrstile vremenske nesreče druga za drugo. Vseh teh žalostnih stvari ni zakrivil niti dr. Maček. niti HSS. še manj banovina Hrvatska, ali celo Gospodarska sloga.« Še c izM§u€!!tVEh is SDS Objavili smo vsebino iziave dr. Rade Pribičeviča in tovarišev, ki se pritožujejo, ker iih ie izvršni odbor Samostoine demokratske stranke proti pravilom izključil iz stranke. Dr. Pribičevič in prijatelji so dokazovali v svoji izjavi, da so se borili za izpolrievanie strankinega programa in da niso mogli molčati k doslednemu izne-verjenju načelom demokracije, ki je temelj programa SDS. Na to izjavo odgovarja v zagrebških listih glavni tajnik SDS senator Sava Ko-sanovič. ki Dravi, da so izključenci_ očividno v službi nekoga, ki želi odvrniti pozornost javnosti od sklepov izvršnega "dbo-ra SDS v Beogradu. Ti sklepi so do mnenju g. Kosanoviča tako dalekosežni. da bi lahko pomenili preporod Jugoslavije, če bi bili pravilno sprejeti in razum jeni Po zaslugi izkliučencev na nai bi se iavnost bavila namesto s sklepi vodstva SDS z za-devico. s katero se ie strankino vc stvo bavilo jedva pol ure. dočim ie o drugih važnih stvareh razpravlialo dva dni Na seji izvršnega odbora stranke ie bila soglasno obsoiena akcija dr Rade Pribičeviča in tovarišev. Obenem Da ie bilo tudi sklenjeno, da mora demokracija na oodla-gi dosedanjih izkušeni mnogo boli naglo in odločno postopati, kakor ie do sedaj. Zato so bili dr Pribičevič in tovariši po najkrajšem postopku vrženi iz stranke. G. Kosanovič misli, da ie dr Pribičevič s prijatelii nasedel ravno tistim elementom. proti katerim se želi borti. Ti elementi so z naivečiim ves»liem Donatisnili vse njegove iziave proti SDS. Obsojen župan V Tuzli ie bil te dni. kakor poroča »Politika«. obsojen trgovec Hasanaaa Pašič. Obsojen ie bil do uredbi o Dobiianiu draginje na 30 dni zaoora in 20 000 din globe Poleg niega ie bil obsoien zaradi navijanja cen tudi njegov brat Muhamed Pašič na 10.^00 d'n Slobe in mesec dni zapora. Obsodba tuzlaoskesa žuoana ki bi moral stati na čelu akcije za pobijanje draginje v obrambo bednega tiranskega prebivalstva, ie izzvala v vsei Bosni veliko pozornost. Beseda, ki je ni v vojaškem slovarju V »Popolo d'Italia« čitamo naslednje posvetilo onim, ki glasno pomilujejo svoje znance in prijatelje, poklicane pod orožje: »Neki vojni obvezanec je* dobil dopust — nekateri so bili vpoklicani že četrtič in petič — in je pohitel k svoji družini da jo objame in preživi par dni z njo. Seveda ga v teh dneh srečujejo prijatelji, ki ga sprašujejo, v katerih bitkah je bil in druge stvari te vrste. Toda med te prijatelje se včasih pomeša kdo, ki misli, da kaže zanimanje za svojega prijatelja s tem, da vzklika: »O. ti nesrečnež, kaj spet si pod orožjem? Spet te kličejo?« To sočutje vzbudi gotovo tudi sočutje na strani vprašanega. Temu se namreč globoko zasmilijo blede dušice, ki se tresejo, če le kje kak list zašušti, zasmilijo se mu ti civilisti, ki vzamejo za merilo svoje zajčje srce in menijo, da je državljan pod orožjem pomilovanja vredno bitje. Naši vrli vojaki pa odgovarjajo tem tarnavcem: »Ali ne poznaš nobene druge besede, kakor »o, ti nesrečnik!« Te namreč ni v slovarju vojaka italijanskega cesarstva. Kaj ne veš, da si sirota ti. ne pa jaz? Ne pomiluj nas, na to se v ostalem požvižgamo, mi smo tisti, ki se nam ti smiliš!« Tako nam piše neki artilerist, ki mu je prišla nasproti ena izmed omenjenih cmeravih dušic, na srečo silno redko sejanih. Razmotrivanja glavnega glasila fašistične stranke veljajo v polni meri tudi za razmere pri drugih narodih. strokovne zveze Narodna strokovna zveza ie razmotri-vala položaj stavbinskeea delavstva in ugotovila, da so stavbni delavci v Mariboru posegli po skrajnem sredstvu za obrambo svojih interesov, ne da bi prej uporabili vsa zakonita sredstva, ki iih daie zakon o minimalnih mezdah, o razsodništvu in poravnalnem postopku. Mariborski pokret se je razširil na isti način tudi na posamezne druge kraje v Sloveniji. Da se stavbinsko delavstvo obvaruje škode in brezposelnosti, ga pozivamo, da nadaljuje svoj boj v mejah zakonitih predpisov. Socialna zaščita je mogoča 5e v okviru stroge zakonitosti. To načelo velja zlasti za sedanje čase. Narodna strokovna zveza ie v svrho zaščite delavstva stopila v stik z ostalimi strokovnimi organizacijami, da bi se dosegel enoten postopek za zaščito stavbin-skega delavstva; toda ta pobuda ni uspsla. Delavci nai v teh resnih časih mirno presojajo možnosti in nemožnosti svojih dejani in nai se varujejo vsake nepremišljenosti. h katerim iih skušajo zavajati po-gostoma neodgovorni posamezniki. V Ljubljani, dne 21. septembra 1940. Za izvrševalni odbor NSZ: Za tajnika: Josip Ambrožič, s. r. Posl. podpreds.: dr. Joža Bohinjec, s. r. Iz s©dsae službe Beograd, 21. sept. p. Za sodnika v 4. pol. skupini 1. stopnje je imenovan pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Alojzij Rant, doslej tajnik vrhovnega sodišča v Ljubljani. eu&i nesreči Javornikov tovorni avto iz Dvora se je prevrnil in sesul Motorist je domala do smrti povozil neko žensko Dvor pri Žužemberku. 21. septembra Na cesti pri Malih Laščah sta se danes dopoldne druga za drugo pripetili dve hudi prometni nesreči. Prva je zahtevala za žrtev veliki tovorni avto znane Javorniko-ve lesne tvrdke. druga pa bo najbrž terjala življenje 40-letne Amalije Zupančičeve iz Hinj. Davi je odšel Javornikov šofer Bedina, ki uživa sloves zelo skrbnega, previdnega vozača v gozd pn Smuki po hlode. S seboj je vzel štiri delavce. Ko so se z visoko naloženim vozem vračali domov, jim je blizu glavnega ovinka pod Mahmi Leščami prišel nasproti gonjač s skupino konj. Gonjač sam je jahal na enem izmed konj, a ko se je avto približal in so se živali pričele plašiti se mu ni zdelo vredno, da bi razjuhal in jih pomiril, dokler a\to ne bo mimo. Konji so zdirjali naravnost pred voz in šofer je bil prisiljen, da v trenutku zavije na kraj ceste in ustavi. Zaradi nenadnega sunka pa se je cesta, ki teče tam po nasipu, vdala pod 7-tonskim tovorom in avto se je s hlodi in z ljudmi vred prevrnil 8 m globoko v gozd Sreča v nesreči je bila, da sta dva delavca, ki sta sedela na ŠPORT Pregled današnjih športnih prireditev V Sloveniji in ostali državi bodo važna tekmovanja v skoro vseh športnih panogah — V Beogradu nogometna tekma z Rumunijo hlodih, dobila samo nekaj lažjih prask, njuna dva tovariša sta ostala brez hudega, le šofer Bedina je dobil nekaj težjih poškodb, medtem ko je bi1 avto povsem sesut. Najtežje je pač prizadeta tvrdka sa-ma, ki voza ni imela zavarovanega O nesreči so bili takoj obveščen' orožniki in orožniška patrulja pod vodstvom podna-rednika Ludvika Arka se je odpravila na pot, da poišče malomarnega gonjača, ki je po nesreči ravnodušno odšel s svojimi konji dalje. Niti pol ure nato se ie pr; Malih Laščah pripetila druga prometna nesreča Po cesti se je pripeljala 40-iletna Amalija Zupančičeva iz Hinj pa je nepremišljeno skočila z voza v trenutku, ko je mimo privozil lesni manipulant France Avsenik iz Novega mesta s svojim motoeiklom Zupančičeva je padla naravnost pod njegovo vozilo in obležala na cesti s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami Na pomoč je bil poklican trgovec Dušan Može 'Z DvoTa, ki je ponesrečenko takoj prepeljal v novomeško bolnišnico. KakcT nam poročajo, se Zupančičeva bori s smrtjo. Današnja nedelja prinaša obilico šport- | nih prireditev kakor v najboljših časih. Na sporedu so nogometna, lahkoatletska, plavalna, teniška, table-teniška tekmovanja pa motorne in avtomobilske dirke. Ko bi združili vse naše danes nastopajoče športnike v eno četo, bi bila to kar mogočna skupina, dostojen izraz naše športne koli-kosti in kakovosti. Poglejmo, kje in kako bodo nastopih. Nogomet V Beogradu in Bukarešti bodo važne reprezentančne nogometne tekme z Rumunijo za pokal kralja Mihaela. Naše prvo moštvo nogometnih izbrancev bo nastopilo proti enaki četi Rumunov v Beogradu na igrišču BSK. V uvodni tekmi se spoprime-ta juniorski reprezentanci obeh držav in bo ta tekma začela ob 13.30. Glavna tekma bo ob 15.30. Drugo moštvo bo istočasno nastopilo v Bukarešti. Ker proti sestavi teh naših moštev ni bilo pomembnejše kritike, verujemo, da je zvezni kapetan poslal v boj najboljše, kar je trenutno sposobno nastopa, in pričakujemo nivoju našega nogometa odgovarjajočih uspehov. Zaradi teh tekem bo srbska liga danes počivala, v hrvatski pa bo nastopil v Zagrebu Hašk proti Sašku, v Osijeku Slavija proti željezničarju in v Splitu »Split« proti Bački, medtem ko sta ostali dve tekmi odloženi. Poln spored bo pa v slovenski ligi, kjer je danes že četrta nedelja jesenskega dela tega nogometnega tekmovanja. Današnje tekme bodo izredno zanimive, ker bo njih izid zelo vplival na vrstni red v tabeli. Sestanejo se namreč pari, ki so doslej imeli približno enake uspehe in so si tudi po doseženih pikah blizu. Tako bo v KRANJU nastopil SK Amater, ki mu je uspelo prevzeti vodstvo v tablici, proti drugoplasiranemu SK Kranju. Tekma, ki se bo začela ob 16., z uvodno tekmo dveh skupin kranjske mladine ob 15., bo nedvomno napeta in zagrizena borba dveh ambicioznih moštev. Prepričani smo, da bo privabila številne gledalce, ki bodo podprli svoje ljubljence z dostojnim navijanjem. Glede izida bi dali v tej tekmi domačinom nekaj prednosti zaradi domačega igrišča in uspehov preteklih nedelj v Mariboru in Ljubljani. Sodil bo g. Erlich ali pa g. Cimperman. Drugi par, ki je po stanju v tabeli precej izenačen, sta LJUBLJANSKA NASPROTNIKA SK Ljubljana in mariborski SK železničar, čeprav sta letošnje tekmovanje pričela precej nesrečno, sta vendar prav resna kandidata za naslov nogometnega prvaka Slovenske lige. Sedaj sta na tretjem odnosno četrtem mestu in bodo jutrišnje! točke zmagovalcu močno utrdile pot navzgor. O izidu je težko izreči konkretno sodbo glede na nestalno formo obeh moštev, vsekakor pa se mora moštvo SK Ljubljane zavedati, da vodi do cilja edino-le — zmaga. Sodil bo zagrebški sodnik. V predtekmah se bnsta ob 13.30 pomerili dve vojaški enajstoriei, ob 15 bo tekma med Jadranom in drugim moštvom Ljubljane, nakar bo ob 16. glavna tekma. V MARIBORU bo ISSK Maribor sprejel jeseniško Bratstvo, ki ga je nedeljski poraz doma potisnil kar na peto mesto. Bratstvo ni moštvo, proti kateremu bi katerikoli slovenski ligaš lahko rekel, da ima v tekmi z niim zmago že v žepu. Tudi Mariborčani se bodo morali močno potruditi. če bodo hoteli uspeti. Tekma bo na igrišču železničarja z začetkom ob 15.15 in ie za sojenje delegiran g. Lukežič ozir. g. Presinger. V predtekmi bosta nastopili za prvenstvo rezervni enajstoriei Maribora in železničarja ob 13.15. Končno bosta imela svoj rendez-vous v CELJU kluba, ki jima nogometna sreča ni bila doslej preveč naklonjena, saj se oba tiščita pri koncu tabele. Današnji rezultat zna biti zelo važen za »repek«. Kdo bo do prihodnje nedelje z njim mi^al, se bo odločilo na igrišču Olimpa, ki bo sprejel ljubljanskega Marsa. Tekma, ki jo bo sodil g. Konič ali pa g. Kopič bo ob 16. Predtekma bo pa prvenstvena med juniorji Jugoslavije in Olimpa ob 14.45. Medtem ko so v celjski in mariborski podzvezi na sporedu prvenstvene razredne tekme že več nedelj, se bodo te v območju Ljubljane začele šele danes. V ljubljanskem prvem razredu, v katerega so uvrščeni Jadran, Korotan, Moste, Disk, Svoboda, Grafika in Hermes, bodo danes otvorili prvenstveno sezono naslednji pari: v Ljubljani: na igrišču Korotana ob 15.30 Korotan in Hermes, na igrišču Most pa Moste in Grafika ob 15.30, v Domžalah bo gostovala Svoboda proti Disku. Tekma, ki se bo začela ob 15.30, bo prvenstvena, če bo igrišče do nastopa verificirano, če ne, bo to le prijateljsko srečanje. V ljubljanskem drugem razredu, ki ga tvorijo kluOi Slavija, Vič, Ml dika, Adrija in Litija, bosta dve tekmi, in sicer v Ljubljani med Mladiko in Adrijo na igrišču Mladike ob 10.30 dopoldne, v Litiji'pa med domačo Litijo in ljubljanskim Vičem ob 15. V gorenjski skupini drugega razreda, v kateri tekmujejo Slovan, Mengeš, Ljubelj, Savica, Kamnik, Virtus in Kovinar pa bodo nastopili: v Mengšu ob 15.30 Mengeš in Kovinar, v Tržiču ob 15. Ljubelj in Virtus, v Stražišču ob 16. Savica in Kamnik. V trboveljski skupini drugega razreda, ki združuje Svobodo, Trbovlje, Dask ln Retje, bo v Zagorju ob 16. tekma Svoboda—Retje in v Trbovljah ob 16. med Das-kom in Trbovljami. Juniorji, ki so prav tako podeljeni v dva razreda in so v prvem pomladki Ljubljane, Svobode, Slavije, Hermesa in Jadrana, v drugem pa Grafike, Most, Marsa, Korotana in Mladi- ke, bodo nastopili v štirih tekmah. V prvem razredu bo tekma ob 10.30 na igrišču Jadrana med mladino domačina in Svobode, na igrišču Mladike pa ob 16.30 med Slavijo in Hermesom. V drugem razredu pa bo ob 9.30 na igrišču Mladike tekma med juniorji Mladike in Most. na igrišču Korotana ob 14.30 pa med Marsom in Ko-rotanom. Enako bodo nadaljevali tekmovanja za prvenstvo v celjski podzvezi. V Celju bo dopoldne na igrišču Atleti-kov prvorazredna tekma med Jugoslavijo in Atletiki ob 10.30, ob 9.15 pa se bodo prav tam spoprijeli juniorji Atletikov in Celja. V Brežicah bo proti domačinu nastopil Hrastnik ob 15.30, v Krškem bo KSK sprejel SK Boruta in v Radečah bodo Laščani gostje domačinov. Tekma se bo začela ob 16. V območju mariborske podzveze bo v Mariboru na igrišču železničarja ob 10. dopoldne tekma med juniorji Slavije in Železničarja, v Murski Soboti ob 15.30 prvorazredna mod domačo Muro in Lendavo in v Guštanju ob 15.30 med Slovanom in Slavijo. Lahka atletika Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Ljubljani se bodo v priredbi SK Ilirije sestali najboljši slovenski lahkoat-leti na mitingu, ki se bo začel popoldne ob 15. Ker je to verjetno zadnja prireditev pred Balkanijado in je trenutna forma naših lahkoatletov prav dobra, bodo današnja tekmovanja nedvomno pokazala lepe rezultate in bodo morda postavljeni tudi novi jugoslovanski in slovenski rekordi. Ker je poskrbljeno tudi za dobro delovanje sodniškega zbora, upamo, da bo prireditev dobro uspela. . Drugo lahkoatletsko tekmovanje v Sloveniji bo danes vrh Pohurja. Slovenski športni klub Maraton iz Maribora prireja osmi pohorski gozdni tek za poedinee in moštva trojic s startom pri Ruški koči in s ciljem pri Pohorskem domu. V Zagrebu in Beogradu so se že včeraj začela in se bodo danes nadaljevala lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo poedin-cev hrvatskega oziroma srbskega lahko-atletskega saveza. Kolesarske, motocikiistične in avtomobilske dirke V Ljubljani prireja DKSK »Edinstvo« medklubsko kolesarsko dirko na Gorenjsko s startom in ciljem pri gostilni Cirman v St. Vidu nad Ljubljano. Dirke se bodo udeležili najbolj znani naši dirkači in bo start za seniorje ob 13., za juniorje ob 13.15 in končno za turiste ob 13.30. Proga senior-jev meri 120 km ter vodi iz št. Vida skozi Kranj, Brezje do Bleda in nazaj na Lesce, Begunje, Tržič ter preko Kranja v št. "Vid. Poleg zgoraj omenjenega gozdnega teka prireja SSK Maraton na vrhu Pohorja danes tudi medklubske kolesarske dirke s startom na novi cesti Reka—Sv. Areh. V Mariboru se bodo sestali na Teznem popoldne motociklistični in avtomobilski dirkači, k dirki, ld bo začela ob 14.30. Lista prijavljencev obsega najbolj znana imena naših vozačev tako iz Slovenije kakor iz ostale države. Na Hrvatskem vozijo danes dirkači, ki se udeležujejo dirke »Tri dana kroz Hr-vatsku« v zadnji etapi Sušak—Zagreb. Plavanje Za zaključek letošnje plavalne sezone, ki je imela na sporedu obilo zanimivih in razburljivih prireditev, bodo danes na kopališču Ilirije tekmovanja v plavanju in vaterpolu za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in prehodne pokale LLP in SK Ilirije. Dopoldne se bodo izvedla potrebna predtekmovanja in vvaterpolo tekme, popoldne pa bodo finalna tekmovanja v plavanju in waterpolu. Začetek bo dopoldne ob 10., nadaljevanje popoldne ob 14. Testis Na igrišču pod Cekinovim Gradom so se že včeraj začela teniška tekmovanja za klubsko prvenstvo SK Ilirije, ki se jih udeležujejo naši najboljši tekmovalci. Tekmovanja se danes ob 8. zjutraj nadaljujejo do konca. Table tenis V dvorani Mladike na Kodeljevem se bodo sestali prijavljenci za drugi propagandni table-tenis turnir SK Mladike za prvenstvo Most in Kodeljevega za leto 1940. Številne prijave obetajo prav zanimive partije, katerih začetek bo dopoldne ob 9. in nadaljevanje popoldne ob 14. do konca. Razpis medklubske kolesarsne dirke Koroške j kolesarske podzveze v Slov. Gradcu Koroška koiesarska podzveza v Slovenjem Gradcu priredi v nedeljo 29. t. m. medklubske kolesarske dirke okoli zelenega Pohorja. Start bo ob 7. zjutraj pred restavracijo Golob v Slovenjem Gradcu. Proga vodi od Slovenjega Gradca preko Dravograda in Marenborga do Maribora, ker je poletapa (odmor 2 uri). Ob pol 12. start na Tržaški cesti pri stadionu železničarja. Nadaljna proga vodi od Maribora preko Slovenske Bistrice, Slov. Konjic, Vitanja, Gornjega Doliča do Slovenjega Gradca, kjer bo cilj. Proga je dolga 154 km. Cilj bo v Mariboru na Koroški cesti pri kilometru 1, a v Slovenjem Gradcu na istem mestu, kjer bo start, to je pred gostilno Golob. Pravico tekmovanja imajo pravilno verificirani vozači, kategorij A in B. Nagrade: Zmagovalec in prvih pet pla-siranih prejme lepa darila. Razdelitev daril bo po končani dirki v restavraciji Golob v Slovenjem Gradcu. Dirka bo po pravilnikih in pravilih Kolesarske zveze kr. Jugoslavije ter po cestno policijskih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Protesti se sprejemajo 15 minut po prihodu na cilj s pologom 20 din, ki se vrne, če je protest utemeljen. Dirkači se morajo javiti na štartu vodstvu dirke najpozneje pol ure pred pričetkom dirke. Dirka se bo pričela točno ob napovedani uri. Dirka bo ob vsakem vremenu. Prijave s prijavnino 10 din, je poslati najpozneje do 26. septembra na naslov: D*ago Bradač uradnik, Slovenj Gradec, bolnica, da bo vodstvo naročilo kosila za dirkače v Mariboru (poletapa). Prijava je nepreklicna. Na teniškem turnirju v Milanu pretekle dni so poželi največ uspehov madžarski igralci. V moških samostojnih igrah sta prišla v finale dva Madžara, in sicer As-both in Gabory. Zmagal je Asboth. Dvojica Asboth in Gabory je prišla tudi v finale moških parov, kjer jo je pa premagal italijanski par Cucelli in Del Bello. Po tretjem kolu nogometnega prvenstva češkomoravskega protektorata vodi na tabeli Slavija, ki je zmagala v vseh treh tekmah. Na drugem mestu je Kladno, ki sicer še ni bilo poraženo pa je dve tekmi igralo neodločeno, šele na petem mestu se nahaja Sparta, ki je izgubila že tri točke. V nekaj vrstah Po prvi etapi je Gregorič četrti Že včeraj smo med brzojavkami poročali o rezultatu prve poletape kolesarske dirke »Tri dana kroz Hrvatsku«. Na drugi poletapi iz Kostajnice do Bihača je zmagal Avgust Prosenik, drugi je bil Nikola Penčev in tretji Janko Gregorič, član Mi-slinje iz Slovenjega Gradca. Drugi Slovenec Rožman, član Edelweissa iz Maribora, se je plasiral na 20. mesto. Po celotni prvi etapi, ki je merila 250 km vodi Prosenik s časom 6:50.40. Drugi je Penčev, tretji Poldrugač in četrti Gregorič, ki je za to etapo potreboval 6:53.26. Slovenska kolesarska zveza je prekinila odnose z vrhovno zvezo z Zagrebu Včerajšnja »Politika« poroča iz Ljubljane: V četrtek zvečer se je sestala k seji Slovenska kolesarska zveza pod predsedstvom g. Jakliča. Na tej seji je bilo sklenjeno po referatu predsednika in daljši debati, katere so se udeležili vsi člani zvezne uprave, da se glede na nepravilen postopek pri kaznovanju funkcionarjev slovenske kolesarske zveze po vrhovni kolesarski zvezi v Zagrebu prekinejo s to zvezo vsi odnosi. Dalje je bilo sklenjeno, da bodo vsi tekmovalci, ki so sodelovali v dirki okoli Srbije prejeli od zveze posebne diplome in da se jim izreče posebna zahvala. O predlogu, da bi naj bili zaradi nastopa na srbskih dirkah kaznovani, se sploh ni razpravljalo. ★ Iz Aten poročajo, da bo prihodnjo soboto, 28. t. m. tamkaj lahkoatletski dvoboj med Nemčijo in Grčijo. Po tem dvoboju bodo grški lahkoatleti 30. t. m. odpotovali v Carigrad, kjer bodo sodelovali na balkanskih lahkoatletsklh tekmovanjih 5. in 6. oktobra. i ŽSK Hermes (boks-sekcija). V začetku mesca novembra bo v Zagrebu amatersko državno prvenstvo. Treningi na igrišču so prenehali in se bo z njimi pričelo drugi teden v telovadnici poljanske gimnazije. Treningi bodo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 19. Vodstvo sekcije poziva vse člane, da redno obiskujejo treninge, ker sicer ne bodo prišli v poštev za državno prvenstvo. Vabljeni pa so tudi novi člani, ker bo istočasno pričel tečaj za začetnike. Prvi trening bo v sredo dne 25. t. m. SK Jadran. Vsi juniorji morajo biti najkasneje ob 9.30 na igrišču radi prvenstvene tekme s Svobodo. Tomšič sigurno. Sestanek prvega moštva istotam ob 11 uri. Važno zaradi popoldanske tekme z Ljubljano. Vsi igralci prvega moštva naj se javijo na igrišču Ljubljane ob 13.45. Bunc sigurno. SK Slavija. Prosim vse igrače, ki so določeni za tekmo s Hermesom, da so ob pol 4. pop. v klubski sobi, kjer dvignejo opremo. Prosim vsi točno. Posebej — Milano-vič Dušan! Juniorji naj prinesejo ostalo opremo v sobo. Načelnik. ŽSK Hermes (lahkoatletska sekcija). Pozivam vse atlete, da so ob 14.30 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Opremo naj dvigne vsak ob pol 9. na stadionu. Načelnik. SK Svoboda. Juniorji igrajo na Jadranu ob 10.30 in morajo biti na igrišču najkasneje ob 10. uri. Prvo moštvo se zbere na kolodvoru ob 13.20 ter se odpelje v Domžale. Opremo je dvigniti od pol 9. do pol 10. Načelnik. Koroški drobiž Po podatkih, ki so bili razglašeni ob otvoritvi druge akcije za zimsko pomoč, je Koroška dala v preteklem letu za zimsko zbirko okroglo 2 9 milijona mark skupno z zbirko Rdečega križa, ki se je pobirala preko poletja, pa 4.3 milijona mark (65 milijonov din). Na osebo pride na ta način okroglo 10 mark (150 din) prostovoljnega davka. S to vsoto zavzema Koroška peto mesto med nemškimi deželami. Državni visokošolski vodja je sporazumno z vrhovnim vojaškim poveljstvom naslovil na vse abituriente poziv, naj se pred visokošolskim študijem javijo za vojaško službo, nakar bodo s 1 oktobrom vpoklicani. Študentovsko vodstvo dodaja, da je nastop vojaške službe pred visoko šolo v interesu dijakov samih. Kmetijski minister je odredil, da *se smejo vlačilci za poljsko delo oddajati samo proti posebni nakaznici, na kateri potrjujeta krajevni in okrožni kmečki vodja potrebo nabave. Velja načelo, da ima zadniž-ni nakup, ozir. nakup po soseski prednost pred zasebnim nakupom. V Škocijanu v Podjuni je umrla Lenk* Ražun. sestra župnika Mateja Ražuna, kt se je med koroškimi Slovenci proslavil ko? velik borec za slovenske narodne pravice. Na Ledincah v Rožu je umrl zavedni Slovenec Josip Vošic iz Malenc. Svoječas-no je bit zidar pri železnici. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ihili i ghai Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogtamegaoddelka»Jjg« D«! V znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana« Kam pa,kam ? Beseda 1 Oin. davek j Din, za štfro aU dajanje naslova S Din. Najman|6> znesek l? Oin Koncert s plesom danes v gostilni pri Je rlcl (Perles) v Prešernovi ulici poleg glavne poč te. Prvovrstna godba! Lep senčnat vrt, balinišče ln moderno kegljišče Izborna vina in priznano dobra topla in mrzla jedila. 25828-18 Ali že veste, da bo danes v gostilni Triglav pri remizi koncert s plesom. Nudi sevam dobra jedača ln pijača. Prvovrstna godba Tipi Tipi - Tap na poskok Prepričajte se vsi. 26071-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert operne in domače glasbe. Prvovrstna kuhinja, dobra vina. Telefon št. 41-88. 25931-18 Na trti je grozdje pod grozdjem je ples ta voglom pa stražnik io županja prav feš. V gostilni »Pod gozdom« aa Dolenjski cesti danes vinska trgatev, šaljiva po-Ita in krvave klobase itd. 25887-18 Gostilna Poljšak rabi vsako nedeljo in praznik ves dan na zabave z godbo. Najnovejše kegljišče smartinska c. 22. 25980-18 Pri Putrichu danes vesela zabava s plesom. Vljudno vabljeni. 26083-48 Senzacija za Ljubljančane! Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos zaslovele izborne domače krvavice in pečenice, ki Jih nudi vsem gostom že danes gostilna pri Panju. in od danes naprej vsako soboto in nedeljo bodo na razpolago. Poleg tega se dobijo razna topla ln mrzla jedi-1, toči se priznano iz-borni dolenjski cviček, fina štajerska vina, vedno sveže pivo itd Zato pridite še danes in zahajajte vedno ln ob vsaki priliki le v Vegovo ul. 10, kjer se boste dobro in poceni zabavali. Vas vljudno vabi in se toplo priporoča Tor.e Huč. 26121-18 Službo dobi Beseda t Din. davek a Din. aa šifro ali dajanje naslova 5 Din NalmanlS' snesak Din. Tapetniške pomočnike dobre b!azinarje in vešče za dela pri privatnih strankah sprejmemo takoj aH pozneje K. Wesiak, Maribor. Cankarjeva ul. 2. 25229 1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj. Gorenj ak, Celje, Gosposka nL 28. 25083 1 Dva mizarska pomočnika za pohižtvo takoj sprejmem. Mirko Kovač, strojno mizarstvo, Hrastnik 25862-1 Dekle vajeno kuhe in vseh hišnih del, sprejme mala družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25870-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj. Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka ulica 28. 25083-1 Mehanika ki ima tovarniško prakso iščem takoj za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj me-haničar«. 26152-1 Inštruktorja in korepetitorja, inteligentnega, ambicioznega, neoporečnega značaja, nemškega in tudi eventuelno francoščine zmožnega, — iščem za učenca 111. realne gimnazije, ki bi učenca tudi nadziral popoldne. — Kratke pismene ponudbe z navedbo študij, staršev in zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Vesten prijatelj«. 26031-1 Šiviljsko pomočnico dobro, sprejmem takoj. — Gorjanc, Nunska 3/1., — druga veža. 26027-1 Za gostilno na deželi potrebujem takoj dekle, pošteno in snažno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26023-1 Brivskega pomočnika solidnega delavca, sprejmem takoj ali 25. t. m. Kralj Štefan, Tyrševa c. 55 — Ljubljana. 26019-1 Več krojaških pomočnikov sprejme Krmelj Jožef, krojač, Vižmarje 117 pod Klancem, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 26143-1 Fotografskega pomočnika dobrega negativ retušerja (retušerko) sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Negativ«. 26175-1 Dekle zdravo in pošteno, vešče pospravljanja sob, tika nja ln pranja, se spre j me. Ponudbe pod »Vest no dekle« na ogl. odd Jutra. 25808-1 Kuharica zdrava, čista in poštena, ki opravlja tudi druga gospodinjska dela, se sprejme. Ponudbe pod »Dobra plača« na og.. odd Jutra. 25807-1 Samostojna kuharica ki po.eg sobarice pomaga v gospodinjstvu, se išče za Beograd. Vstop 1. oktobra. Ponudbe na Kranj. Cesta na Golnik št 5. 25693-1 Mlinarja pomočnika, za takojšnji nastop sprejme Valjčni mlin Weinberger, Zagorje 25806-1 Gospodinjsko pomočnico zmožno samostojne ku he, varčno, pošteno, strogo čisto, sprejme štiričlanska družina Grad nik na Bledu. 25827 1 Prvovrstno frizerko sprejme sa on »Ela«, Ro gažka Slatina. — Služba stalna 25816-1 Krojaškega pomočnika za splošna dela sprejmem. Najraje Dolenjca Naslov v vseh pos\ Ju tra. 25768-1 Plačilna dobra moč, zmožna kavcije išče službo. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Takoj«. 26217-1 Frizerka dobi službo, nastop lah ko takoj ali po dogovoru, p!ača din 400 do 500 in vsa oskrba v hiši. Hartman Robert, frizer, Prevalje. 25760-1 Žensko moč vajeno v specerijski trgovini in obenem pri go spodinjstvu iščem. Naslov v vseh posl. Jiitra. 25704-1 Frizerka starejša, dobi stalno mesto. Salon Knez, Maribor, Kneza Koclja 24. 26186-1 Prodaj alec(-ka) za samostojno vodstvo trgovine, s kavcijo, dobi takoj mesto. Ponudbe na: Trgovina, Maribor, Tržaška cesta 2. 26184-1 Damski modni atelje sprejme pridno ln pošteno vajenko. Naslov v vseh posl. Jutra. 26139-1 Dva čevljarska pomočnika za zbita dela in 1 za (Aus-putzmašino) — sprejmem v stalno delo. Jager Anton, čevljar, Ostrožno 79. Celje 26196-1 Dva urarska pomočnika sprejme takoj T. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva 8. Tedenska plača din 400 do 500. 25794-1 Izurjeno pletiljo »prejmem takoj. — Albina Kovačič, Stična. 26163-1 Postrežnico Iščem pri Krištofu Naslov v vseh posl. Jutra-26135-1 Frizerka dobra moč, dobi stalno službo takoj ali po dogovoru Hrana in stanovanje v hiši. Plača 600 din. Naslov v vseh posl. Jutra 26146-1 Inteligentna gospodinja čednega nastopa in zunanjosti, le mlajša ln samo6tojr.a, se ugodno sprejme k lmovitemu gospodu Ponudbe s sliko, ki se zanesljivo vrne, na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana 1940». 26126-1 Mizarja mlajšega, za pohištvo, takoj sprejmem. Janez Kovač, Zalokarjeva 11. 26114 1 Frizerko prvovrstno moč, sprejmem v stalno službo. — Salon »Pavla«, Maribor, Koroška itev. 9. 26177-1 Pozor! Iščem strokovnjaka najraje kuharja (kuharico) t kapitalom 30—40 tisoč za ustanovitev menze v Beogradu. Posedujem inventar — sem vodil večjo menzo tam. Ponudbe pod »Beo grad« na podružnico Jutra Maribor. 26178-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj Viktor Babnik, Tyr- Perfektna kuharica poštena, ki je vešča samostojnosti in vseh hišnih del, dobi s.užbo pri dobri gospodinji. Stalna namestitev, lepa plača. Samo dobre, pridne in inteligentne, ter zdrave, z najboljšimi priporočl.i, naj pošljejo svojo pismeno ponudbo pod »Dobra oskrba« na ogl. odd. Jutra. 25772-1 Slaščičar za restavracijsko - kavarniško obrt se išče Ponudbe z zahtevki pla če pod »Perfekten slaščičar« na podružnico Jutra. Maribor. 25795-1 Učenko 16. do 18. let staro, iščem za potujočo tam-buraško damsko kapelo. Ponudbe na: kapelnica Eenkovič, Beograd, Hart-vigova 10. 25759-1 Pošteno dekle pridno, vestno ln zanesljivo, veščo vseh hišnih del, sprejmem takoj. F. B. čas, Meža -Dravograd. 25730-1 Prikrojevalec prvovrsten, se sprejme takoj. Stalno mesto. — Robinšak, produkcija čevljev, Maribor, Glavni trg. 25682-1 Služabnik za hišna opravila, ki se razume tudi na vrtnarska dela, se takoj sprejme v večjem mestu v Dalmaciji v hiši z eno rodbino. Pogoj: zanesljivost. delavnost ln znanje nemščine. Dobra plača in ugodni službeni pogoji. Ponudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Split«. 25664-1 Samostojna ženska se išče kot kuharica za eno rodbino v večjem mestu v Dalmaciji, za takojšnji nastop. Znati mora nemški jezik ln biti poštena, znesljlva in delavna ter dobra kuharica. Plača dobra. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »SpUU, J5MM Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Mi-klaučič, št Vid. 25831-1 Samostojnega mesarja ki bi prevzel dobavo svežega mesa kakor tudi prekajenih izdelkov išče Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Velenju. Mesnica, klavnica in stanovanje proti mali najemnini na razpolago. Refektanti naj se zglase v omenjeni zadrugi. 25730-1 Viničarja veščega tudi krčmare-nja. za dalmatinsko Pri-morje, s spričevali in garancijo iščem. Ponudbe na ocl odd. Jutra pod Viničar«. 25774-1 Postrežnico m/ajšo, išiem za popoldne. Naslov v vseh posl Jutra. 25779-1 Kontoristko sprejme velergovina v Ljub ljani. Reflektira se na večletno prakso, 25—-30 let staro, dobro računarico in po možnosti vešča samostojne nemške in hrvaške korespondence. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajničarka«. 25864-1 Zobozdravnik išče popolnoma samostojnega zobotehnika za takoj. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Agilen«. 25881-1 Krojaškega pomočnika za male kose, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25858-1 Drvarje za izsekavo gozda in napravo drv ter oglarja potre buiem za takoj. — Zglasiti se pri »Realiteti« v Ljubljani, Prešernova ul. 54. 25684-1 Vzgojiteljico z znanjem iezikov, katera bi bila tudi zmožna nadzirati fino gospodinjstvo, za mesto v Sloveniji, iščem k 6-Ietni deklici. Reflektira se samo na izobraženo damo z najbolišimi referencami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Izvanred-na prilika«. 25839-1 Prodajalko z dežele špecerijske stroke, staro 19 do 24 let, sprejmem takoj. V slučaju sporazuma jo poročim. Pogoj : zdrava, pripravna in podjetna. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Brez dote«. 26062-1 Krojačico samostojno za volneno trikotažo in svileno perilo, z okusom in znanjem vseh krojev, sprejmemo. Samo prvovrstne moči s prakso v branži naj pošljejo ponudbe z označbo dosedanjega dela in plače na ogl. odd. Jutra pod »Beograd«. 26079-1 Krojaškega pomočnika za velike in male komade. sprejmem v stalno službo, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Zglasiti se čim prej osebno ali pismeno. Bremec, modno krojaštvo, Marenberg. 25910-1 Oskrbnika za hišo v Beogradu, iščem za 1. XI. Obširne ponudbe na: Petan, Zagreb, Gajeva ulica. 25901-1 Foto pomočnika (co) za fotoizdelave in prak-tikanta za brzoslikanje-Leikafilmanje, sprejme Sekovšek Ferdinand, fotograf, LJubljana, Sv. Petra nasip 57. 25998-1 Ribarskega čuvaja vpokojenca, najrajši orožnika sprejme Fišer, upravitelj Radovljica. Služba stalna, plača 5 do 600 din mesečno. Stanovati mora v Radovljici. 25894-1 Več mizarskih pomočnikov za stavbna dela, sprejmem. Rotov Josip, strojno mizarstvo, Predovičeva 5. Moste — Ljubljana. 25917-1 Boljše dekle z dobrimi priporočili, izpod 40 let, ki zna per fektno kuhati in opravljati vse hišne pesle, se išče za tri osebe Pismene ponudbe pod »57057« na Publicitas, Zagreb. 25895-1 čevljarskega pomočnika vajenega vseh del, sprejme Klavžer, Vošnjakova 4. 25958-1 Natakarico pridno in pošteno, staro do 24 let prijetne zunanjosti, sprejmem za takoj v prometnem mestu na biv. Spod Štajerskem. Služba dobra in stalna. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra natakarica«. 25964-1 Gospodično s trgovskim tečajem, ki ima veselje do trgovine in pisarniškega dela, sprejmem Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »900«. 26094-1 Kmečko boljšo deklo ki je vajena kmečke kuhe, živine ter poljskih del, pošteno in pridno, sprejme-n s 1. oktobrom. Plača 250—300 din Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Pri dna«. 26189-1 Kuharico išče starejši, samostoj ni gospod. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tovarna«. 26216-1 Frizerko dobro moč, zmožno, po polnoma samostojno, plača do din 1200, sprej me takoj Ziegler Ru dolf Smartinska c. 6. 26220-1 Perfekten sobar so iden, trezen, pošten simpatičen, išče službo — lahko tudi kot sluga Samo pri solidnih ljudeh. Star 28 :et. Nastop lahko 1 oktobra. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sobar«. 25863-2 Trgovci, pozor! Mlad trgovec že 1 mesto trgovskega pomočnika skladiščnika, event. tudi potnika. Cenjene ponudbe poslati na podr Jutra v Celju pod zna čko: »Pošten trgovec« 25727-2 Strokovnjaka za predelavo kosti, išče domače industrijsko podjetje. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Domača«. 25888-1 Krojaškega pomočnika za male komade, sprejme takoj. Raspotnik, Loke, Zagorje o/S. 25919-1 Pomožna kuharica za restavracijo se išče. Ponudbe pod »Prakti-kantinja« na podružnico Jutra Maribor. 25796-1 Mehaničnega pomočnika sprejmem takoi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro : »Dober 19«. 25937-1 Žagj arja za venecijanko z več listi in električnim pogonom sprejmem takoj — Skaa, Brežice. 25728 1 Krojaški pomočnik trezen in pošten se spreime. hrana in stanovanje v hiši. Iv. Ambrož, Glince C. XIII št. 6. 25871-1 Sprejmem služkinjo k maločlanski družini, ki zna kuhati. Ogrinc, Gasilska 15/1. desno. 25868-1 Frizersko pomočnico dobro izurjeno, sprejmem ▼ stalno službo. Nastop takoj. Franko Franc, Kranj. 26050-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, dobro izvežbane-ga spreime takoj Leskovar Dominik, krojaštvo. Rogaška Slatina-Tokolce. 25880-1 Dobavitelja hrena stalnega, iščem. Kajfež, Florjanska c. 4. 25860-1 Pletiljo veščo na flah stroju za vestje in puloverje, iščem za takoj. Plača po sposobnosti. Strojna pletilnica frAngora«, Zagreb, Slovenska 2M5M 3 krojaške pomočnika spreime takoi za stalno služ bo Smrke Aloizij, Žužemberk, Dolenjsko. 25950-1 Korespondent?nja prvovrstna meč z znnajem nemščine, zanesliiva faktu-ristinia, dobi službo v industrijskem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto 999«. 25955-1 Dve punce katere znajo likati in lepo sobe pospravljati, katere govore nemščino, iščem za takoi ali za 1. oktober. — Ponudbe ie poslati na Grand pension »Sirena«, Zagreb, Jurišičeva br. 3'II. 25942-1 Dobra kuharica in poleg tega sobarica se sprejme k mali rodbini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25967-1 Frizerko samostojno moč, sprejmem, plača po dogovoru. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na Ivan Gjurin, Kamnik. 25968-1 Mehanika pomočnika sprejme takoj mehanična delavnica Žerjal, Celovška 102. 26066-1 Polagalce za oblaganje s keramičnimi ploščicami, samo prvovrstne sprejme »Material«, Vovk M., Ljubljana, Tjrševa 36. mii »djanje naslova S Din aajmanlšl «neseK 12 Did /salta oeseda 50 par da ek 3 oin za Alfro a^j Izvrstna šivilja za na dom. zr.ožna za obleke in perilo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober okus«. 25434-2 Radio-amater z nekaj praktičnega znanja išče mesto za nadaljnje prakticiranje. — Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Znatiže jen« 25692-2 Natakarica pridna, poštena, čedne zunanjosti, želi mesta v srednjo go6ti'r.o kamorkoli v mesto ali na deželo. Nada Zel. Pobrež-1e, Maribor, Aleksandrova 25797-2 Trgovska pomočnica 19 letna, pridna, poštena, žel namestitve v trgovini z mešanim bla gom. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Mari bor pod šifro »Poštenost«. 25798-2 Gospodična z večletno pisarn, prakso in s popolnim zna njem nemščine bi rada spremenila službo. Ponudbe na og". odd. Ju tra pod »LJubljana 15« 25737-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, eventuelno tudi v gostilni, želi ka-kršnekoi zaposlitve. Cenjene ponudbe poslati podružnici Jutra Maribor pod »Hvaležna in skromna« 25792 2 Vpokojenec 45 let, trgovsko naobražen, prevzame nadzorstvo nad posestvom, lesno industrijo ali slično. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Zaupanje«. 25884-2 Šofer z večletno prakso pri osebnih in tovornih avtomobilih s prikolico želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25875-2 Natakarica starejša, ki govori perfekt-no nemško, išče službe nairaje v Celiu. Gre tudi za kubinisko blagainičarko ali kai sl;čnega. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Hvaležna«. 25879-2 Izurjena šivilja zmožna vseh del. gre šivat na dom. Cenj. ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro: »šivilja«. 25833-2 Inteligentno dekle išče v boljši hiši službo sobarice ali natakarice. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna 28«. 25856-2 Plačilna natakarica išče boljo službo Na-sov v ogl. odd Jutra. 26011-2 Zakonski par srednje starosti. oba zmožna gospodarskega dela ln živinoreje, želita skupne zaposlitve, eventualno sprejmeta tudi oskrbništvo. Pojasnila daje: France Juvan. Za eorje ob Savi. 260062 Gospodična izvežbana v lesni stroki, z znanjem državnega ln nemškega jezik, steno grafije, strojepisja, knjigovodstva, želi premeni-ti službo Gre tudi za bla^ajničarko Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Z malim zadovoljna«. 25805 2 Pekovski pomončik mlad, zmožen vsega v stroko spadajočega dela išče zooslitve. Nastop ta koj. Naslov v vseh poslo-vanicah Jutra. 25813 2 Fotografski pomočnik riober retušer, portretist Lajkfst), išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Prvovrsten« 25802-2 Pletenine Sprejmem de'o na dom tamburiranje po naj nižli ceni. M. Anžur, Predovičeva 14, LJublja-na-Moste. 25817-2 Trgovski sotrudnik izurjen železninar. vešč rešane trgovine, srednfe .starosti, vojaščine prest, želi premeniti sedanjo službo — Naslov Ivan KraM Sp.lt, Domaldova br 2. 25718 2 Dve deklici stari okoli 20 let, vesele narave, želita r.amešče nja. ena kot začetna na takarica, že nekaj izvežbana. druga kot sobarica. Nastop 1. oktobra ali pozneje v boljši go-stl'ni v mestu ali na dežsli v bivši štajerski Naslov v vseh posl. Jutra. 25694-2 Brivski pomočnik dober, z mojstrskim izpitom, z znanjem vodne, železne ln tralne ondu-lacije išče službe za takoj Naslov v vseh posl. Jutra. 25809 2 Mlado dekle išče s-užbo. Pomočnica pri gospodinjstvu, naj raje pa k otrokom. Po nudbe na naslov štifter Berta, žerjav, črna pri FvevaUab. 25804-2 Fotograski pomočnik mlad, dober retušer želi mesta v boljšem ateljeiu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25904-2 Pptnaistletno dekle išče mesta kot pomoč v gospodinistvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25909-2 Prodajalka mešane stroke, bi rada premenila službo. Prime za vsako delo. Cenjene ponudbe na Fr. Klemen, treovi-na, Hudajama p. Laško. 25893-2 Mlado dekle želi mesto v Ljubljani k mali družini ali k samemu gospodu, vajena sem tudi precei kuhati, sem čista in ljubim otroke. Nastonim s 15 oktobrom. Fani Brglez. poštno ležeče, Hrastnik. 25915-2 Trgovska pomočnica mlada, lzučena v meš. stroki. 5e"l premestitve, najrajši v LJubljano alt okolico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 999« 26068-2 Samostojni slaščičar išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25956-2 Natakarico z večletno prakso išče službe v boliši in prometni gostilni. Nairajše na štajerskem ali Hrvaškem. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna, agilna«. 25929-2 Natakarica stara 28 let. želi premeniti službo, kjerkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši lokal«. 25928-2 Prodajalka v službi na deželi čedne zunnajosti. poštena in vestna z znanjem nemščine, želi spremeniti mesto v večji podeželski kraj ali mesto. Verzirana v manufakturi, špeceriji, galanteriji ter z zamenjavo s poljskimi pridelki Sposobna voditi tudi samostojno trgovino in podružnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«. 25920-2 Pisarniški sluga kot pomoč v pisarni grem tudi kot trgovski ali na slično zaupno mesto, popolnoma zmožen vseh tozadevnih poslov, nadvse pošten, trezen in zanesljiv, zmožen več iezikov, iščem službe za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Jamstvo«. 25969-2 Gospodična s trgovskim tečajem in dvomesečno prakso želi primerne zaposlitve v kakršnikoli trgovini ali pisarni. Pomagala bi tudi v gospo dinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod Šifro »Močna «. 26054-2 Krojaška pomočnica dobra moč, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26078-2 Mehaničar, šofer izurjen tudi v električni stroki trezen in soliden, išče primerno namestitev. — Naslov: Steffel Maks. Ptuj. Ljutomerska cesta. 25900-2 Brivski pomočnik zanesljiv in dober delavec, išče službe z takojšnjim nastopom. Naslov: Jošer, briv. pom., salon »Mežan« Bled. 25935-2 Absolvent delovodske šole šče službo delovodske šole. išče službo tovarniškem podjetju ali v lesni industriji, ali tudi v gradbenem podjetju. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 26053 2 Hišna ki je že služila pri uglednih. boljših družinah, išče službo. Gre tudi k otrokom za vzgojiteljico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26055-2 Mizar z obrtjo išče zaposlitve k:erkoli. Gre tudi za hišnika (poročen brez ottok). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26198-2 Pridna gospodinja snažna in poštena, želi mesta pri samostojnem gospodu ali gospej. Marica Gradišnik, Selnica ob Dravi 26185-2 Samostojen Žagar z večletno prakso, zmožen vseh popravil, tudi električnih stroiev, išče zaposlitve. Gros. Gortina 5, Muta ob Dravi. 26181-2 Absolventka realne gimnazije z malo maturo ter enoletnim trgovskim tečaiem. išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Absolventka«. 26201-2 Neprimerno boljši od inozemskih čajev in garantirano neškodljiv je domači »Emona« cvetlični čaj naša špecijalna mešanica izredno aromatičnega okusa in osvežujočega delovanja. Ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Paketi po din 6.50 in din 18.— v trgovinah. Proizvaja: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. Samostojna kuharica išče mesto. Zmožna vsega gospodinjstva. Ponudbe pod »Dobra kuharica« na ogl. odde'. Jutra 26108 2 Mladenič star 17 let, z znanjem lesne stroke išče primerne zaposlitve Nas.ov v vseh posl. Jutra. 26125 2 Dekle zdravo, ubogljivo. poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, išče učno mesto, najraje v mestu Pojasnila Lah. VilharJeva ul 37, Ljubijana. 25750-44 Krepkega vajenca sprejme večja trgovina z mešanim blagom na de- < želi. Ponudbe pod »De- " laven« na ogi. odd. Jutra 25753-44 Vajenec (praktikant) se sprejme. Znanie nemščine zaželjeno. Julio Meinl, Celje. 25882-44 Za moj damski orkester potrebujem učenke za učenje glasbe. Orkestar je strogo familiaren. Potrebno je dovoljenje staršev. Mesečna plača 250 din in oskrba. Ponudbe s fotografijo naj se pošiljajo: Kapelnica Katica čauševič, restavracija »Pariz«, Sušak. 25866-44 Vajenca za trgovino mešanega blaga sprejme večja trgovska hiša na deželi, prednost ima zdrav fant poštenih kmečkih staršev, ki ima ve sel je do trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv vajenec 33«. 25907-44 Učenca do 1* le' starega, kateri imi veselje do trgovine z dobrim šolskim spričevalom, sprejmem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina z mešanim blagom na Štajerskem«. 25902-44 Vajenko strojnega pletilstva z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj. Trata 14. p. Št. Vid nad LJubljano, v bližini tovarne Štora 26035-44 Krojaškega vajenca sprejmem takoj. — Tomšič, Slomškova 6. Ljubliana. 25959-44 Vajenca za specialno strojno obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25944-44 Radio Beseda l Din, davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalka z malo maturo, vajena mešane stroke in dveletno prakso v večji ma nufakturnl trgovini išče nameščenje ev. kot blagajničarka. Ponudbe na og' oddelek Jutra pod s-Vestna prodajalka« 26138 2 Dekle išče službo v gostil a': i kot pomoč gospej. Najrajši na Gorenjsko ali štajersko. — Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pošteno dekle«. 26134 2 Absolventka trg. akademije išče primerne zaposlitve ▼ večjem podjetju. Sprejme tudi brezplačno prakso. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vestna«. B87>2 Plačilna natakarica z znanjem nemščine in s kavcijo išče službo izven Ljubljane, samo v boljšem lokalu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma samostojna«. 26167-2 Pozor! Ako želite, da se Vam pohištvo prečisti ln popravi, se obrnite na mizarja, ki vam pride na dom čistiti. Ponudbe pod »Mizar« na ogl. odd. Jutra 26221-2 "^"ttcifke) Brivskega vajenca sprejmem takoj. Hrana v hiši Prednost imajo oni, ki so se že učili. — LJub.Jana, Dolenjska c. 48g. 25803 44 Vajenko za damsko krojaštvo sprejme takoj modni salon »Genica«, Podmilščakova 33, 255*3-4* Vlehaniškega vajenca spreimem. Smartinska cesta 22. 25933-44 Stare aparate vzamem v račun za nove prvovrstne svetovne znamke. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Modeli 1941«. 25922-9 Radio 8—10 cevni nove tipe, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s podrobnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Radio — gotovina«. 26014-9 Radio aparat Minerva, skoro nov prodam ali zamenjam za starega pokvarjenega. Kitin, Tvrševa 67, Ljubljana. 26024-9 r/ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Profesor poučuje za popravne izpite vseh predmetov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izboren metodik«. 193 Doba metoda! Poučujem nemščino od začetnih pojmov do popolnega obvladanja. Dam tudi nadaljevalne ln konverzacijske ure. Pripravljam v nemški stenografiji ln korespondenci itd. za pisarne. Vprašati: Cesta 29. oktobra 18-1., levo. 25800-4 Gimnazijska izobrazba pismenim potom 2e nad 15 let obstoječa Vidovičeva dopisna šola v Sarajevu omojoča mlajšim in odrasim gimnazijsko izobrazbo pismenim potom Brezplačne informacije da Je ravnateljstvo Vidovi-vičeve dopisne gimnazije. Sarajevo, poštni predal 217. 25719-4 Strokovni pouk francoščine, nemščine, klavirja, odraslim in otrokom (tudi pomožni pouk srednješolski mladini in pripravo za izpite) nudi Aneta Potočnik, spec. diplom. — Večletna učna praksa. Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta l/I. 26050-4 Nemščino poučuje poceni izprašana učiteljica. Več se poizve : Pleteršnikova 1, pritličje. 26224-4 Prodam Beseda l Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Velika depozitna kasa žeiezna blagajna, visoka 2095 X 1740 mm naprodaj. Teža cca 6000 kg. Ogledati v naših skladiščih: Tyrševa cesta 53. _25394-6 Lesena stena (do 4 in pol kv. m stekla) 2.70 cm visoka, 2.77 cm široka, z vrati (Schiebetiihr) takoj naprodaj. Riharjeva ui 2, Mirje. 25838-8 Apnen prah pripraven za gnojenje m terranovo, prodam večje ko-lčine. Cena 18 din za 100 kg franko apnenica L. Debevc, Tržič. 25710-6 Sin železničarja z malo maturo se želi izučiti mehaniške ali ključavničarske stroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25972-44 Frizersko vajenko čedne zunanjosti, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26010-44 Vajenko sprejme salon »Klobuček«, Gajeva ul. 3/1. 26077-44 Trgovskega vajenca z vsaj dva razreda meščanske šole sprejme takoj Rudolf Dergan, Laško. Sinovi železničarjev imajo prednost 25916-44 Vajenca za krznarja, sprejme Lampič Alojz, Sv. Petra 7. 25946-44 Vajenca krepkega, za vodovodno inštalacijo sprejmem takoi. Babnik, Ljubljana, Fiigner-jeva IV_26026-44 Učenko pošteno in marljivo, išče »Luna«, Maribor. Glavni trg št. 24. 26182-44 Brivskega vajenca sprejmem takoj. — Salon »Trtnik«, Ambrožev trg 9. Ljubljana. 26212-44 Kleparskega vajenca sprejme M Jankovlč, splošno kleparstvo, Ce sta 28. okt. št. 19 26141-« Nemščino od začetkov do popolnega obvladanja, poučuje profesor dr. Svoboda, Emonska c. 2. 25943-4 Nemščina začetniški. nadaljevalni in konverzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9-1. 25924-4 Poučujem italijanščino in francoščino. Vladimir Koch, Marmonto-va 57. 26009-4 Žimo novo, poceni prodam. Ponudbe na ogl oddeL Jutra pod šifro »2ima<_ 26016® Kopalna banja in peč se proda. Rožna do« lina cesta II. št. 40. pritL 25926-6 Aparat za elektr. friziranje in dobro ohranjeno harmoniko Hohner Klub III prodam. Ivan Sax, Mestni trg 19. 26005-4 Električno črpalko znamke Ganzwerke 220 voltov za istosmerni tok pro dam ali pa zamenjam za l»> menični tok. A. Vavpoti^ Šmarca. Kamnik. 26015-« Otroški voziček lepo ohranjen (štepan), K proda. Naslov v vseh po« siovalnicah Jutra. 25989-4 Stare okenske naboje okna in obokine, ugodna prodam: V. B. Zalokarjev* Nemško konverzacijo in pouk. nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13'II. 25986-4 Italijansko konverzacijo oziroma soliden pouk nudim za primeren honorar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25965-4 Maturant — akademik instruira vse predmete realne gimnazije, predvsem matematiko in fiziko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv akademik«. 2*932-4 Akademičarka temeliito poučuje nemščino angleščino in francoščino, tudi konverzacijo. G. Golob Jutro. 26032-4 Klavirski pouk po edino pravilni uspešni metodi. Nudi se tudi štiri-ročno igranje. Pod Trančo 2/II., desno. 26162-4 Začetek italijanskega tečaja 1 oktobra. Vpisovanje vsak dar. na realni gimnaziji v Novem mestu pri dr. Gustinčiču. 26005-4 Učiteljica poučuje vestno nemško gramatiko in konverzacijo s hitrim uspehom. Informacije od 15_. do 20. ure: Gorupova ulica 3, parter, vrata I, levo. sa®-i ul. 3. 25952-$ Športni voziček dobro ohranjen, prodam. — Komenskega 10. Ljubljana. 25960-4 Saks 98 ccm prodam za 2000 din. Str» peh J., Sv. Peter. 25939-4 Bukova drva 200 Rm v gozdu, eno uto od kolodvora, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cepanice«. 26073-4 Otroško posteljo železno, belo, dobro ohranjeno prodam. Rimska cesta št. 20/11., levo . 26070-4 Štedilnik znamke Ferolim, skoraj nov prodam. Istotam se proda več oken, nekaj vrat in nekaj potesanega lesa, vse skoro v novem stanju. Vse poceni. Bernard Šetina, De-pala vas 31. Pri Trzinu. 25949-4 Oprema za spec. trgovino, skoraj nova se takoj proda. Tovat niška 17. Ljubljana. 25948-4 Starinsko skrinjo in knjige (slovarje itd.) — prodam. — Slomškova 23, dvorišče, nedelja in ponedeljek od 11. do pol 13. in od 16. do 18. ure. 26085-4 Sedlo kompletno, dobro očarano, prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sedlo«. __ 26030-6 fEČAJ NEMŠKE MARKE SE BO POVIŠAL! STROJE za splošno kovinsko industrijo STROJE za lesno industrijo (mizarje in kolarje) STROJE za moderno gradnjo cestišča (gradbene stroje), nadalje stroje za tekstilno industrijo, za opekarne, cementne izdelke, za orušenje Terazzo-tlaka, drobilce za najtrši kamen, livarne, za vulkanizacijo, za brušenje cilindrov, dvigala vseh vrst, tudi za osobje, avtomatične črpalke za hišni vodovod, lokomobile, Dieselmotorje ter sploh vse stroje za vsako obrt in industrijo dobavlja direktno iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah brez vsakih pribitkov Strojno tehnična pisarna in zastopstvo nemških strojnih tovarn LUDVIK ILERŠIČ Ljubljana, Cesta 29« oktobra št. 13 L goden dobavni rok! — Poset strokovnjaka brezplačno! Preskrbimo cai-.ie prost uvoz aH po znižani carinski tarifi! Zahtevajte neobvezne ponudbe! Bakrene kotle 2 kom., vsebine 300 lt., 2 korn. vsebine 80 lt. prodam po zelo nizki ceni. Justin Gujtinščič, Maribor, Kneza Ka>cii» uiioi 14, tfiiefon 21-30. 26179-6 Zephir peč ma'o rabljeno na 15 cevi poccni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26200-6 Mizarsko orodje v Celju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26199-6 Šaluzije različna stojala in stari pohištveni predmeti poccni naprodaj pri Jos. Eojina, Aleks 3. 26104-6 Veliko kredenco trd les, marmorna plošča in blde proda: Pod-lokar, Ljubljana, Prečna ulica 8. 26115-6 Kegljišča pravilno grajena, težite kro.?le in patentirane keglje dobavlja: Drago Čcferin, Ljubljana, Gledališka 7, Telefon 27-57. 26213-6 Fisrlno mizo s stolom ali brez, temno rti :ivo, dobro ohranjeno in dva svetla stola, prodam. Ogledati v trafiki, : Reslje-va 24, od 3. do 5. ure. 26209-6 Rennult poltovorni po zelo nizki ceni proda »Metalia«, Gosposvetska 16, telefon 32-88. 26205-6 Stare moške obleke čevlje, perilo pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom Dopisnica za dostuje. Alojzija Dra me, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 24310-7 Žamanje 1 m do.go in koiobarje 20X50 kupim vsako ko ličino. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dalma« 26132-7 Elektromotor 220/380, 35—40 KS, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Garancija«. 26172-7 Transmisijske osi od 60 do 80 mm ter ležajc kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija« 26173-7 Kupujemo in prodajamo najugodnejše železje kovine steklenice in dr. »Metalia«, Gosposvetska 16, tel. 32-88. 26207-7 Beseda 1 Din davek is Din za šifre ali dajanlf naslova 5 Din Najmanjš-znfsuk 17 Din Beseda 1 Din davek 3 Dm za šllro ali dajanje naelc-va 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Lovsko puško dobro ohranjeno, brezhibno. kupim. Ponudbe z opisom in ceno na: dr. škerl j, Novo mesto, sodišče 26096-7 Pozor! Vsakovrstne odpadke že lez^a. kovin, cunj, litine. papirja, gume m stekla kupuje in plaču Je po najvišjih dnevnih cen ah tvrdka Justin Gustinčlč, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 ln podružnica vogal Ptujske in Tržaške ce ste. Telef. 21-30. 23759-7 Elektrogenerator od 8 do 12 KVA, v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »10 KVA«. 25818-7 Bukove furnirske hlode in bukove letvice 27/27 XI m, kupi J Majaron. Borovnica. 25745-7 Več fotoaparatov 6x9 na plošče, Kompur, dveni isteg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kompur«. 25890-7 Kupujem in prodajam rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. KLAVŽER, Vošnjakova 4. 25957-7 Pisarniško opremo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na Zvezo mlekar-»kih adrug, G»>eva 9/1. 25927-7 Divji kostanj in ž/elod, kupuje po naj-višj :h cenah V. H. Rohr-mann, Ljubljana. 26017-7 Razne jermenice, konzole in transmisije, kupi Rudolf Dergan, Laško. 25918-7 Električno fcuhalno ploščo (rešo), kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Rechaud«. 25925-7 Leposlovne slovenske knjige najraje broširane dobro ohranjene, kupimo Od kup vršimo v ponede ljek. torek, sredo in četrtek od 16. do 20 ure , v paviljonu Soko'a I., Ljubljana, Tabor št. 13 25799 8 eeseda 1 Din davek S Din. za šliro ali dajan ie naslova 5 Din Najmanjš: znesek 17 Din Najboljša češka kolesa ES-KA dobite pri znani tvrdki IV. JAX in SIN, Tyrševa 36. 26043-11 Spalnica dobro ohranjena. Iz tr dega lesa, se proda. — Ljubljana VII. Knezova c. 34. 25599-12 Spalnico mehki les in malo rabljen pisalni stroj, vse dobro ohranjeno se radi selitve proda. Na stolbi 8. 25921-12 Pohištvo in druge vseh vrst dobro ohraniene predmete, stalno kupuje ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiške. 26081-12 Jedilnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jedilnica«. 26112-12 Starinsko pohištvo (Biedermayer) naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26161-12 Kuhinjo malo raoijeno, kupim takoj. Naslov v vseh oosl. Jutra. 25310-12 Oblatila Beseda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompletno orodje za reskalnik kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno orodje«. 26144-7 Decimalno tehtnico od 250 do 500 kg kupim. Tesarska 7, Alojz Dolenc 26122-7 Kolesa raznih znamk, dobra kva' iteta. še ugodno kupite pri nas. Nova trgovina, Tvrševa 36. Nasproti Gospodarske zveze 26117-11 ivsrv«? Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje IstiremtBN -ma 5 baois^U znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato 1n za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjš-znesek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno m po najvišjih enab lt takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ul. štev 12. 25658-16 Motor 350 OHW krasen, športni, vožen 4000 km, socius, radi bolezni se nujno, zelo poceni proda. Ogled B. Strupeh, Polzela. 25939.-10 Ureditev premoženja poravnave konkurzne •adeve. odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov, dobičkanosno n varno naložitev ka-oltala, ureditev uprave in knjigovodstva bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Jubljana, Gledališka ni 16-16 Posojila Jajemo našim članom iti varčevalcem Ugodni po aro ji Vloge obratujemo po 5 odstotkov Vsi var čeva:cl brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«. Ljubljana Dvor žakova 8. Iščemo pnver lenike. 199 70.000 din posojila proti vknjižbi iščem takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hiša centralno ležeča v LJubljani*. 28852-16 Posojila različna preskrbim hitro in brez kakega predpla čila. Rudolf Zore Ljubljana, Gleda iška 12 Zrvamka 3 dm. 25025 16 Družahnico bi sprejela za izvrstno idoče podjetje z rabljenimi predmeti v večjem industrijskem kraju. Ra di nabave blaga je potrebno sodelovanje m kapital 40 000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek — brez konkurence«. 25761-16 Kompanjona (kompanjonko) za transportno podjetje iščem. Ponudbe pod šifro »Popolnoma sigurno« na ogl. odd. Jutra. 26157-16 Iščem posojilo do 50.000 din na odpla čevanje. Sprejmem tudi knjižico Mestne hranilnice .v Mariboru. Dam 'ahko tudi stanovanje Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »50,000«. 26176-16 Beseda 1 Din. davek S Din, za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanjš-. znesek 17 Din. Gostilno na račun ali v najem, iščem. Pismene ponudbe z natančnim opisom na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Gostilna«. 25887-17 Zobozdravnik odda svojo prakso koj^gu. Vprašanja pod šifro: »Praksa — Ljubljana, cen-trum« na ogl. odd. Jutra. 25912-17 Gostilno v najem ali na račun, res prometno vzamem kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kavcije zmožen«. 26168-17 Beseda 1 Din. davek 3 Dm. za šifro ali daianje naslova 5 Din Nalmaniš? znesek 17 Din STEZNIKE trebušne pasove nederčke po meri, dobite _ samo v specialni delavnici za to. ANA HUTTER, Gledališka 7/U. 25945-30 Mehanična delavnica se priporoča. Florjančič, Gosposvetska 16, pri Levu. 26206-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din. Vpeljano trgovino tik Celja, oddam Primerno tudi za začetnike. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Večletno« 25825-19 Kupim lokal (prazen), kupim brivnico ali mlekarno sredi Ljubljane. Posredovalcu nagrada »Rapid«, Meljska cesta 1 Maribor. 25886-19 Frizerji pozor! Brivnica na prometni točki Maribora takoj ali drugo leto. prodam. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Dober salon«. 25883-19 Gostilna event. tudi mlin ob državni cesti se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25878-19 Lokal, eno- ali dvosoben išče društvo v centru mesta Ponudbe pod 1. oktober S40« r.a ogS. odd. Jutra. 26046-19 Slaščičarno na zelo dobri točki v Ljub ljani, takoj prodam. — Ponudbe slati na ogl. oddel. Jutra pod »Dober zaslužek«. 25953-19 Lokal za mizarsko obrt iščem za takoj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Svetlo in su ho«. 25930-19 Kupim brivnico sredi Ljubljane — kupim manjšo hišo blizu tramvaja. Posredovalcu nagrada. — »Rapid«, Meljska 1, Maribor. 26183-19. Specer. trgovino in delikateso z brezalkoholno zajtrkoval nico, strogi center, prodam z vso zalogo in inventarjem šest prostorov in skladišči. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300.000«. 26149-19 Mlekarno prodam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26210-19 Modistke, klobučarji, pozor! Loka; se odda v industrijskem kraju na prometni točki. Kdor želi zlate bodočnosti, naj se hitro preseli semkaj, ker sta ti obrti potrebni — Naslov v vseh posl. Jutra. 20214-19 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Parcele v St. vidu m v Vlž marjlh naprodaj. Po izve se: Vižmarje 78. nasproti »Mizarske za druge«. 24872-20 Hiša v dobrem stanju, naprodaj v Ljubljani. Ima 20 enosobnih stanovanj. Obrestuje se z 6 odstotki. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »din 630.000«. 24871-20 »Posest« reailtetna pisarna UubUana. Miklošičeva cesta 4/n izdaja lastni glasilo »Po sest«, fcl izhaja vsakega i. v mesecu. V njem je oa ponudbo veliko število hiš. vil ter parcel v mestu m na deželi, kmetskih in ve-leposestev s točnimi opisi in cenami Kdor Kupuje ali pro laja nepremičnine na) Ust naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica. 94-2C Hišo z gostilno m inventarjem, na deželi, kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ca. 150.000 din«. 25645-20 Stavbno parcelo v izmeri 511 kv metrov, vogalna, sončna lega, prodam. Ljubljana, Ko-deljevo. Polzve se Celovška cesta 101. Mojnlk. 25820-20 Stanovanjska hiša velika, z elektriko ln vo dovodom — njive, sadovnjak, travniki, gozd, se proda Letni donos 40.000 dm. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >Lasten ribolov*. 25819-20 Parcela v Šiški, ploskve 655 kv. metrov naprodaj Batlč, Murnova št. 2, pri novi cerkvi. 25824 20 Hišo z moderno urejenim lokalom. v centru Industrijskega trga prodam. Is to tam prodam rabljen trgovski inventar. Na-sov v oglasnem oddelku Jutra. 25814-20 Hišo vogalno, na prometnem kraju, primerno za vsako obrt, z dvema parcelama, prodam za ceno 185.000 din Tovarniška tli. 6. 25763-20 Gozd dobro zaraščen, v bližini Kranja kupim Poto Jug, Kranj. 25671-20 Manjše posestvo sestoječe iz lepe hiše, 2 njiv ln travnika se proda za 26.000 din Vprašati pri Preskar, Stari grad, Vlmed-Krško. 25773-20 Hišo v Sloveniji z nekaj zemlje ln manjšo trgovino ali gostilno, do 100 000 dinarjev kupim. Ponudbe na Piano všek, Zagreb, Krapin ska 7. 25789 20 Dvostanovanjska hiša z vrtom ln električno razsvetjavo ob državni cesti se takoj proda za din 35.000. — Vprašati v gostilni Janžskovič, šmarjeta pri Celju. 25725-20 Prodam umetni mlin na zelo prometni točki, vodni in električni pogon. Cena 300.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 25888-20 Stavbno parcelo hišico z vrtom, kupim ali se udeležim pri gradbt nove hiše. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Solidnost«. 25885-20 Dvostanov. hišo v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod Šifro: »Plačilo takoj v gotovini«. 25854-20 Vinograd, gozd in travnik, prodam Več ustmeno po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25908-2f Hišo/ skoro novo, prodam na periferiji mesta. Cena nizka Nascov v vseh posl. Jutra. 26037-20 Stavbna parcela 1019 m2 ob državni cesti v Št. Vidu nad Lj. se proda. Vodovod in elektrika poleg, istotam ie 45.000 kom opeke, pesek za zi< davo v parceli. Poizve se v Bufet Ana Zaletel St. Vid nad Ljubljano. 25970-20 NAPRODAJ: HISA novozidana, tristano-vanska z delavnloo, do ber donos. Cena 220 tisoč din. Hipoteka 100 000 dm. Slška. HIŠA novozidana, petetano-vanska. donosna, cena 170.000 din. Hipoteka 65 tisoč din. Slška. HISA dvonadstropna, 10 stanovanjska, netto donos 70 000 din. Cena 1,300.000. Bližina centra. HIŠA novozidana, šeststano-vanjska, netto donos 30.000 din Cena 620 tisoč din. Bežigrad. Brezplačne informacl Je daje reailtetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana. Gosposvetska 7, vls-avls Slamlča. 26003-20 Vilo v Ljubljani, najrajše Mirje po možnosti z hipoteko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje 99«. 26001-20 Parcelo eečjo v okolici Ljubljane, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travnik«. 25978-20 Nova hiša s trgovino in trafiko v bližini Ljubljane naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 150«. 25981-20 Več stavbenih parcel ob Celovški cesti prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »G. M.« 26074-20 Kupim parcelo majhno »tavbeno — blizu tramvaja ali Tjrrševe ceste. Zupane, Karlovška 20. 26065-20 Dvostanovanjska hiša na lepi parceli v bližnji okolici Ljubljane, naprodaj Vprašati: Ciril Metodova ul. 13. 25940-20 Krasno naselje je v Podutiku pri Ljubljani — 20 krasnih parcel v izmeri od '00 do 1000 kv. m. uradno odobrenih, po ugodni ceni naprodaj. Zdrav in miren kraj solnčna lega. Vsi pogoji za takojšnjo zidavo podani. — Obrnite se na: Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. itev. 12. 26087-20 Zamenjam enodružinsko hišo za dvo-družinsko odn. isto prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik vrt«. 26105-20 Parcelo ali hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. 26018-20 Pozor! Kupim posestvo kjerkoli v Sloveniji, hišo, grem v družabništvo ali slično, samo rentabilnost. Obširne ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Rentabilnost«. 26052-20 4-stanovanjska hiša v centru Celja zaradi nepričakovane selitve ugodno naprodaj. Jager, gostilna Na-Na, Celje. 26188-20 Stavbno parcelo 726 kv m, ob novi Plečnikovi cesti, 2 min. od tramvaja, voga.no, prodam. (Okr. Sv. Križ ) Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod šifro »150.000« 26113-20 Parcela v izmeri 636 kv. m, v bližini Kollnske tovarne, poleg tramvaja, ugodno prodam Herber-steinova 9, I., za Stadionom. 26101-20 Hišo v Mostah, Kodelievem, Zeleni jami, z večjim vrtom kupim za gotovino do din 180.000. Prevzamem tudi hipoteko preko te vsote. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vdovec«. 26148-20 »Realiteta« posredovalnica, nepremičnin za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo ▼ Ljubljani Prešernova 54/1., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne. Prepričajte se! 26146-20 Kupim hišo od 150.000 do 250.000 din v severnem delu mesta. — Ponudbe na orI. odd. Jutra pod »Hipoteka zaieljena«. 26159-20 Kupila bi vilo 3—5 stanovanjsko na Miriu, Prulah, Vrtači ali Bežigradu, za ceno od 400.000 do 800.000 din. Skupaj bi pa kupili treovsko-stano-vanjsko hišo do 2.000.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Franki«. 26158-20 NAPRODAJ imam več trgovsko-stano-vanjskih hiš. vil, pareel v centru in na periferiji mesta ter gostilne in kmečka posestva. Pojasnila JANČAR Sv. Petra cesta 27. Telefon 47-38. 261(0-20 Stavbna parcela v Celja v sredini mesta ▼ izmeri 1270 kv. m po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra ▼ Celju pod značko »Parcela«. 26194-20 INSERIRAJ V »JUTRU"! UGODNA PRILIKA UGODNA PRILIKA ! 8 stružnic najmodernejših z Norton-omaricaml in vgrajenimi elektromotorji 200 — 250 X 1000 — 2000 mm so dospele iz Nemčije, katere se prodajo po de ne zvlšanem tečaju nemške marke pri takojšnjem nakupu! LUDVIK ILERSIC — strojno tehnična pisarna LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 13 Večstanovanjska _ V novi hiši hiša«txjdam stanovanje dveh nova, ob glavni cesti, pol ure od Celja, ugodno naprodaj. Informacije v gostilni Zadel, Leveč pri Celju 26193-20 Ugodna prilika Krasno arondirano posestvo na Gorenjskem, trgovska hiša za 350.000 din, proda Realitetna pisarna Pristavec Franjo, Gosposvetska cesta, telefon 2381. — Kupoprodaja nepremičnin. 26226-20 Trgovsko stanovanjsko hišo center Ljubljane prodam, prometna točka, čisti donos 8/>U Cena din 950.000. Trgovsko stanovanjsko hišo center, prodam, prometna točka, čisti donos 6*/«. Cena din 1.500.000 Gostilniško hišo v Ljubljani salon, več gostilniških sob, več stanovanj, gostilniški vrt, balinca-nje, ugodno prodam. Cena din 320.000 Gostilniško trgovsko hišo v LJubljani, vrt za goste. ba lncanie. prodam. Cena din 450 000. Tristanovanjsko hišo vrt, Stožlce, blizu cerkve, prodam Dober donos. Cena dir. 150 000. Vogalno, izrecno gradbeno parcelo ca 2000 kv. m ob Tyr-ševi cesti, zelo prometna to*ka, prodam Cena 1 kv. rr 230 din. 2 gradbeni parceli ca 700 kv. m severni del Ljubljane za Tyrševo cesto, prodam. Cena 1 kv. m din 85 — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »TAKOJŠNJA GOTOVINA«. 26208 20 Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanlši znesek 17 Din Dvosobno stanovanje I. nadstropje v novi hiši v Domžalah, parketl-rano, elektrika ln vodovod, najlepša brpzprašna solnčna lega — se odda solidni stranki s 1. oktobrom. Vprašati: Ser-šen, stavbenik, Domžale 25702-21 Stanovanje pripravno za vpokojen-ca, oddam v bližini Ljubljane Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25754-21 lepih parketiranlh sob s pritlkllnami s 1 novembrom. Vpraša se pri Frank, Tyrševa c. 53. 26219 21 Stanovanja Beseda i Dm. davek 3 Din. za šifro aU dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Dtn. Dvosobno stanovanje sončno, suho, po možnosti v centru mesta Išče mirna stranka (2 osebi) za takoj, oz. november ali februar. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Starejša dama«. 25716-21a Enosob. stanovanje iščem za takoj v okolici Ljubljane ali dežela — Poi.udbe na og'.. oddel. Jutra pod »Plačam redno«. 25767 21a Trisob. stanovanje suho, čisto, s pritiklinami, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška ali Bežierad«. 25873-21a Dve mladi osebi iščeta enosobno stanovanje s 1. ali 15. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dva člana«. 25845-21a Dvosob. stanovanje po možnosti s kabinetom, vsemi potrebnimi pritiklinami v okolici Kodeljeva blizu cestne železnice, išče družina z odraslimi osebami za 1. november. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo soliden in točen plačnik«. 258^7-21a Starejša zakonca Iščeta eno do dve sobi s kuhinjo za november. Ponudbe pod »Mirna stranka«. 26045-21a Dvosobno in 1 enosobno stanovanje komfortno, s kopalnico, poleg tramvaja, se odda s 1 novembrom na Dolenjski cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 26049-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, moderno in sončno s kopalnico in vrtom, odda takoj ali za kasneje Rajko Turk, Vilharje-va cesta 33. 25962-21 Trisob. stanovanje lepo, komfortno, oddam. — Sv. Petra c. 24/1. _25934-21 Stanovanje trisobno, konfortno, v bližini nove gimnazije se odda za oktober. — Najemnina din 950.— Pojasnila daje realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. 26003-21 Dvosob. stanovanje komfortno, kabinet, oddam za november. Tyrševa cesta 92/1., desno. 26059-21 Lepo, kletno, suho stanovanje za remizo oddamo čedni dvočlanski stranki. Pojasnila v trgovini Celov-Ska 144._25366-21 Enosob. stanovanje oddam takoj v Bolgarski ulici 2S. 26169-21 Dvosob. stanovanje centralno, z uporabo vrta, oddam onemu, ki plača najemnino za 5—10 let. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 26164-21 3-sobno stanovanje jako lepi parke ti, vodovod, ▼ bližini mesta. oddam boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26202-21 Tri- ali štirisobno stanovanje komfortno se Išče za 1. november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trisobno«. 26051-21a Zakonski par brez otrok išče eno ali dvosobno komfortno stanovanje v centru ali b'lžlnl za 1 november. Ponudbe pod »1. november«. 26064-21a Stanovanje kuhinje in dve majhne sobe ali eno veliko sobo v Rožni dolini ali Šiški, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 25951-21a Eno- ali dvo- stanovanjsko hišo vzamem v najem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnik«. 25979-2Ia Za dve osebe iščem dve sobe in kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Gospa«. 25997-Ita 300 din dobi, kdor mi najde moderno trisobno stanovanje v centru za 1. november. Javiti telefonično na 44-74. 25996-21 a Dvo- ali trisobno stanovanje s kopalnico Iščem za 1 oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sever« 26110-21a 4-sobno stanovanje s kopalnico, iščem za stalno v Ljubljani. Plačam trimesečno vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ministrski svetnik v pokoju«._26147-21» Mirna stranka penzlonirani mornariški oficir, Išče dvo- ali trisobno stanovanje v cen tra za takoj ali za 1. november pod šifro »Mirna stranka 99«. 26218-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din. V sobo s štedilnikom sprejmem kot sostanovalko gospodično. Tvrševa c. 23-11 26096-23 Opremljeno sobo veliko, mirno, čisto, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, telefona oddam v bližini gor. kolodvora. Verč, Malgajeva ul. 2G. 26025-23 Sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom z dvema posteljama, oddam. Naslov v vseh poel. Jutra. 25859 23 Opremljeno sobo manjšo, v mestu oddam s 1 oktobrom gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25821 23 Sobico z dvema posteljama ln posebnim vhodom takoj oddam. Pojasnila daje Medarna, LJubljana Židovska uS. 6. 26008-23 Opremljena soba pri pošti se odda. NasIow v vseh poslovalnicah Jutra. 25891-23 Opremljeno sobo lepo, zračno s posebnim vhodom, blizu glavnega kolodvora, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25899-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom z zajtrkom ali brez — oddam 2 gospodom. Leben, Ein-spielerieva 15. Bežigrad. 25913-23 Sobo v centru, lepo opremljeno, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 26048-23 Prazno sobo v neposredni bližini banovine. oddam le solidnemu goepodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 26067 23 Majhno čedno sobico oddam skromni gospodični. Ciril-Metodova 19 priti , levo. 26069 23 Lepo solnčno sobo oddam; takoj z vso oskrbo dvema osebama. Sprejmem tudi diiake (dijakinje) blizu cerkve sv. Jožefa, poljanske gimnazije, Krištofovega zavod'. Ciril-Metodova 19. pritličie, Sušmel. Ogled od 11. do 2. in od 4. ure naprej. 26150-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta oddam le boljšemu stalnemu gospodu 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26151-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Ogled od 1. do 2. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26166-23 Dve sobi oddam za pisarno pri Tro-mostovju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26165-23 Sobo za dve ali tri osebe oddam v vili blizu Leoni-šča — Kob"arJeva 15 26228 23 Elegantno opremljeno sobe z 2 poste"jama, takoj oddam gospodom. Borštnikov trg 2, I. 26227 23 Prazno sobo veliko, solnčno, s strogo separiranlm vhodom, souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh po6l. Jutra. 26211-23 Mahna sobica sončna, se odda, tudi 7 zajtrkom sofldni osebi blizu Zvezde za 1. oktober. Naslov v vseh poel Jutra. 26215-23 Gospodično sprejmem na stanovanje v lepo sobo, Križevniška 7 III nadstropje. Štefe. Ogled od 12. do 14. ure opoldne in zvečer od 7. do pol 9. 25923-23 Soba prazno ali opremljeno, oddam takoj. Predovičeva ul 38. 26000-23 Lepo opremljeno sobo oddam stalnemu gospodu. Cesta 29. oktobra ft. 13, levo. 26007-23 Soba se odda boljšemu gospodu na Mirju, blizu tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25974-23 Opremljeno sobo veliko, mirno in čisto, z eno ali dvema posteljama r I. nadstropju, s posebnim vbodom in elektriko oddam s 1. oktobrom, par sto korakov od Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25982-23 Naprodaj so: tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v Polzeli pri Celju, 400 m od železniške postaje, zemljišče v površini 7JS ha, od tega zazidano 5000 m2 s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 H.P. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. Posestvo leži ob reki Savinji. Prodajni pogoji ugodni. — Informacije dajo: JAVNA SKLADIfiTA d. z o. z., LJUBLJANA, TYRfiEVA 33. Separirano sobo w centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 23975-23 Opremljeno sobo novo, lepo sončno z dvema posteljama in poseb. vhodom. oddam Friškovec 6. 25990-23 Sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Ažbe-tova l/I. (vogal Skrabčevt za železnico). 25971-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom se odda v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25966-23 Prazno sobo odam takoj ali za oktober solidni osebi. Kobaridska 38, visoko pritličje. 26060-23 Prazno sobo t predsobo oddam 1. oktobra. Poizve se v Flor-janski ulici 33, Novak. 26084-23 Sobo oddam eni ali dvema ose sama takoi ali s 1. oktobrom. Ugodna prilika — Trnovo, Cerkvena ul. 21, vrata 14. 26091-23 Sobo I 1 ali 2 posteljama oddam 1. oktobra v bližini kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26088-23 Prazni sobi lepi, sončni, vsaka s posebnim vbodom, centralno kurjavo ln even-tuelno souporabo kopal nlce takoj oddam v I. nadstropju v vi i v Lev stikovl ulici 16 (Vrtača) 25498,23 Mala meblovana sobica solnčna, s posebnim vhodom se odda Kolo dvorska ui. 35-1. desno. 26127 23 Sostanovalko ali sostanovalca sprej mem. Naslov v vseh po sov. Jutra. 26130-23 Velika soba s štedilnikom se takoj odda. Zg Šiška, nasproti šole, Henigman 25133 23 Sobo s štedilnikom oddam eni ali dvema, najraje poročenima ose bama V pcštev pride oseba, ki bi prevzela v hiši postrežbo v pop? danskih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra 26100-23 V«aKa beseda 50 par da ✓ek 3 dtn za ar Jajanjt naslova 5 Uir> ialmar.tfti meset: r"»T Eno ali dve manjši sob1 za pisarno išiem Naslov v vseh posl Jutra. 25424-23a w . „ ,1 Solnčno sobo Lepo solnčno sobo lepo 6ito il{em 2a sta z etažno kurjavo, posebnim ' rejj0 damo, nairajši pri vhodom in uporabo kopal- vdovi s hrano ali brez Po niče oddam solidnemu go- ! nudbe na ogl. odd Jutra, ipodu za oktober. Naslov poi, ^fro »Stalno«, v vseh poslovalnicah Jutra. 25367-23? 26028-23 Sobo lepo opremljeno z dobro domačo prehrano oddam, najraje bolišemu gospodu. Istitam sprejmem akademika k domačemu sinu. — Naslov v vseh poslovalni-can ;uira. 26047-23 Sobo na Bleiweisovi cesti oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26204-23 Prazno sobo lepo, v vili oddam s 1 a'i 15. oktobrom. Cesta v Rožno dolino 52. 26116-23 Opremljeno sobo s posebnim vhcdom v centrumu oddam Naslov v vseh pos.ov. Jutra. 26120-23 Sobo s hrano išče uradi-ica. Ponudbe na cgl. odd Jutra pod »Bližina Poljan«. 25823 23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini tehnike išče akademik. Ponudbe na og. odd Jutra pod »Soliden — miren«. 25762-23a Visokošolec išče pri boljši družini sobo s kopalnico v bližini tehnike z ali brez cele oskrbe in souporabo kavirja (Flugel). Takojšnje ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mir-je«. 25729 23a Lepo opremljeno sobico v bližini Rakovnika, oddam dvema dijakoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 26123-23 Lepo prazno sobo s posebnim vhodom, oddam solidni osebi. Ulica Stare pravde št 3. Opremljeno sobo lepo, ali garsoniero s po-1 sebnim vhodom z uporabo kopalnice v centru mesta, i iščem. Ponudbe na ogl. od-1 del. Jutra pod »Čista«. | 2584l-23a Prazno sobo iščem v Ljubljani. Bizjak, Kranj, Stara cesta 8. 26090-2}a Gospodična išče opremljeno ali pralno sobo za 1. oktober. Verica Keržišnik, CelovSVa 26176-23a 26131-23 cesta 32. Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom iščem v bližini Sv Jakoba. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Profesor«. 26039-23a Prazno sobo iščem za 15. oktober v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mirno«. 25992-23a Višji svetnik ministrstva, inženier, išče pri fini rodbini čisto, mirno opremlieno sobo s souporabo kopalnice v rajonu Tabor, Opera, kolodvor. — Ponudbe na ogl. odd. Tu-tra pod »Od oktobra«. 2601R-:1 Akademik išče sobo z vso oskrbo po možnosti v centru. Cena bo di navedena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Dobra oskrba«. 25936-23a Pisarna! Iščem prazno sobo s se pariranlm vhodom, po možnosti s souporabo te.efona, za pisarno v bližini Gradišča ali Blei-weisove ceste. Do 300 din. Ponudbe pod »Go6p Register« na ogl oddel Jutra. 26092 23a Mirna gospodična išče sobo s posebnim vhodom v sredini mesta. Cena do 200 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 367« 26086-233 Akademik išče sobo s posebnim vhodom s centralni, kurjavo v centru mesta Popolna oskrba. Ponudbe na naslov: »ELKA«, Celje. 26109-23a Opremljeno sobo iščem za dve osebi, po možnosti ? manjšo ne-opremlieno Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Ilačnika 33«. 26021-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, ne v centru, išče stalno za par dni tedensko trgovski zastopnik Ponudbe pod »Prenočevanje« na ogl odd. Jutra. 26128 23e Dijakinjo — nižješolko spreimem na hrano in stanovanje. Klavir, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25914-22 Dijakinjo sprejmem z vso oskrbo. Lušin, Ljubljana. Sti *ka ulica 1.. II, Sv. Jakob. 26107-22 Opremljeno sobo udobno, z dobro domačo hrano, s posebnim vhodom in z uporabo kopalnice v centru ali na Mirju išče boliši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna družina«. 26029-233 Gospod v stalni službi išče preprosto opremljeno sobico s posebnim vhodom za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni uslužbenec«. 26203-23a 500 din nagrade dobi, kdor mi preskrb-lepo garsoniero v najstrožjem centru Plsme ne ponudbe pod znač ko »1. november 940«. 26103-23a Lepo opremljeno solnčno sobo Iščem za takoj ali 1 ■ oktobra v bližini tehnike. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tehnik«. 26137-23a Iščem sobr s posebnim vhodom v bližini glavnega kolodvora. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 26170-23a Šivilja iSče opremljen kabinet ali kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Poceni«. 26225-23a Dijaka gimnazista ntžješo.ca sprejmem k sinu osmo šolcu v vso oskrbo. Je gličeva 10-1., levo. 26100-22 Glasbila Beseda 1 Din davek ^ ">tn zn šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanfši znesek 1"! Din Harmoniko kromatična ln diatonič na, znamke »Lubas« ln male »Hnerjeve« otroške ugodno prodam. Karol Gnidica, gostilna. Beljaka 34. šiška 25705-26 Pozor pevska društva, šole — Tvrdka Ivan Kacin Domžale, dobavlja prvovrstne harmonije evrop. -amer. sistem, pianine moderno izdeane. Zahtevajte cenik! 25788-26 Klavirsko harmonike moderno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Glazba 49«. 25842-26 Klavir lep, naprodai Stiška ul. 1, II. nadstr. Sv Jakob. 26106-26 Klavir a'l lep pianino kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Odličen glas«. 26097-26 Kupim klavir, radio in gosli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 26155-26 Klavirsko harmoniko malo rab'jeno, z 80 basi in registrom znamke »Viktoria« prodam. — Ankon Lado, Lavrca pri Ljubljani 26223-26 HOEVIG FRANC TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU Izrekam vdano zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po nioji umrll so-prorf Hoinig Karolini. — Obenem si usojam posebno trgovskim krogom priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji. PTUJ, dne 21. septembra 1940. Hstdfa pločevine PROMETNE BANKE V ZEMTJNU, poštni pretinac 24, sprejme takoj kvalificirane delavce za valjanje tenke pločevine. Pismene ponudbe poslati na zgornji naslov._6317 Seseda 1 Din. davek 3 Dtn za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman tv znesek 17 Din Stroji, parne žage V Javnih skadiščib Tyrševa c. 33 so napro daj rabljeni stroji krožna žaga. tračna ža ^a, premer koles 550 mm. mali paml stroj J Ks. generator dina-mo. fabrikat: Egvesalt. Vellamossagi es Gepgyar R. T. Budapest G V 4.5 sz 27430 7 HP 110 Volt. 1210 obratov kompl., dlnamo fabr »Elin* 110 volt 40 ampe ra, 1940 obratov, 4 KW 5 KS. 18 vagonetov, raz-rn&h koles 76 cm. leseni okvir daljine 1.80 cm, horicontanl rezkalni stroj, Kirchner. Lelozig. veličina mize 1000 ^900 mm, ter gater žage. krožne žage in jermeni razne dimenzije. 25396 29 Šivalni stroj »Slnger« z okroglim čo:-ničkom. zelo dobro ohra njen, prodam Kolodvorska ulica 35-1.. desno. 25822 29 Anker šivalni stroj in Central Bobbin za šivilje. krojače, čevljarje, tudi za entlanje z eno ln dvema iglama za robčke. Rabljeni stroji z dolgim ln okro glim čolničkom od 300 din naprej vedno na zalogi. Prodaja »TRIGLAV«, Resi Jeva 16. Na pletilni stroj štev. 4 išče delo Accetto, Trnovski pristan 16 c 26040 29 Mešalni stroj za beton, rabljen, na električni pogon. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 25954-29 Mešalni stroj za testo z 1 kotlom za 30 l kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Rabljen«. 25977-29 Mizarji! Elektro-univerzalnik 610 mm širine original »Penika«, 1750 kg netto teže elektromotorji 5 in 3 KS oba motorja na 2 turaži, glavna os do 4<00 obratov je dospel iz Nemčije. Vprašati pri Ludvik Ileršič, Liub-ljana, Cesta 29. oktobra 13. 25947-29 Sadno stiskalnico (prešo) veliko, dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiške. 26082-29 Mizarski stroj kombiniran, prodam. Kla-deznova ul. 22. 25941-29 Šivalni stroji JAX so najboljši. Rabljeni stroji od 400 din naprej. Ivan JAX in SIN, Tyrševa 36. 26044-29 Ve? šivalnih strojev raznih znamk poceni naprodai pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 26063-29 Pisalne stroje rabljene, dobro ohranjene, proda Torpedo, Miklošičeva cesta 18. 26174-29 Stroj specialen (zlck - zack) ugodi, o prodamo. Nova trgovina, Tyrševa 36. Nasproti Gospodarske zveze. 26118-29 Šivalni stroj pogreznjen, ugodno prodamo Nova trgovina, TyrSeva 36. Nasproti Gospodarske zveze. 26119-29 Beseda i Din, davek c Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najman 15i znes«k 17 Din Mlad ptičar nemški, sratkod ak. Ia rodovnik, 4 mes star ugodno naprodaj Poizve se pri R. Klobučar, Celje, Gosposka ul. 27. 25678-27 Proda se mlad pes (volčjaki. Informacije : Sv. Petra c. 24., I. nadstropje. 25869-27 Kupim mačko dobro lovko miši in podgan. Kajfež, Florjanska 4. 25861-27 Psa dobrega čuvaia. velikega, mladega, kratkodlakega in čiste pasme, kupim. Jos. Klemenčič, Kamnik. 25849-27 Doberman 2 letni, dresiran. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doberman«. 26020-27 Dražbe Beseda 1 Din. davek s Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmantšt znesek 17 Din Dražba lesa ca 2000 prima bukovih drv ln ca 200 p m buk. tehn. lesa na panju iz razlaščenih gozdov na Plešiču na Pohorju bo orodalo Revlrno vodstvo Plešlč dne 2. oktobra 1940. v Sv. Lovrencu na Pohorju. Informacije ter pogoji na vpog ed pri šumskl upravi v črni ter Revirnem vodstvu Plešič v Sv. Lovrencu na Pohorju. 25633 32 Lesni industrijci pozor! 28 septembra ob 11. url se vrši dražba najlepše arondlranih nepremičnin na sreskem sodišču v Preva jah, obstoječih lz žage na električni po gon, dveh stanovanjskih hiš, garaže, gospodarski mi poslopji in zloženi mi stavbenimi parcela mi ter sadonosnikov ležečih blizu ko odvora ln državne ceste. Za razvoj lesne industrije najboljši predpogoji. 25748 32 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Izjava. Izjavljam, da moja žena Frančiška, ni več upravičena sprejemati za mene naročil in plačil ter da nisem plačnik za njene dolgove. Ivan Urbas, avtopre-voznik, Ljubljana. 25993-31 Pridelki Beseda 1 Dtn. davek 3 Oln, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Koroške brusnic«* dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, žel postaja Dravograd • Meža. 185-33 Kislo zelje novo, prvovrstno v sodč kih, dobavlja po noro čllu ln najnižji ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na. Kodeljevo. Povšeto va 47. teL 25-91 186 33 Jabolka kisla, trešena, večje količine kupi tovarna »ETA«, Kamnik. 26171-33 Divji kostanj ježice (šiške) kupuje po najvišji ceni PTUJ A dela Košir Teie^ štev. 93 Mestno poglavarstvo Maribor X. štev. 13.442/3-2215-19940 V Mariboru, dne 18. septembra 1940 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Razglas Razglas mestnega poglavarstva mariborskega X. številka 13.442/1-2215-1940 z dne 4. septembra 1940 se spreminja v toliko, da se vrši n. javna pismena ponudbena licitacija za gradbo dovoznih cest s kanalizacijo za izgradnjo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru dme 14* oktobra 1940 ln ne 30. septembra 1940, kakor je bilo prvotno objavljeno. MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO Predsednik dr. Juvanc L r. NajnovejSi otroški in igrafini vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 Suhe gobe zadnje rasti, plačujemo po najvišji cen! Sever & Komp . Ljubljana. 26076-33 Kislo zelje, »epo sarmo novo. prvo vre i no po orezkor.kurencn; ceni vsako množino do bavljam. Homan, Ljub ijana. Sv Petra 81. tel 35-39 185 3; Krompir droben za krmo cca. 2000 kg prodam po 85 p za 1 kg Prodam tudi vsako množino beleea krompirja za hrano. Adolf Remic, Mirna peč. 25911-33 Dopisi Vsaka beseda 2 Din da vek 3 Din za dalanje naslova 5 Oin najman) št znesek 20 Oln Primorec želi spoznati simpatična zdravo gospodično 27—31 let, ki je morda razočarana. a še veruje v živ ijenje. Ponudbe z obširnimi podatki o sebi ter z dnevom ln rresecem rojstva na ogl. odd Ju tra pod šifro »Že ezm škl uradnik«. 25746-2- Dva mlada gospoda v državni službi, želita spoznati, dve ljubeznivi gospodični. Ponudbe s sliko poslati na ogl. odd. lutra pod »Diskretno 99«. 25840-24 Kdo bi pomagal dekletu v duševni stiski. Polni naslovi in slika zaželiena. Dopise na ogl. odd. lutra pod »Ranjeno srce«. 25892-24 Mlajši trgovec išče sebi primerno damo. Dopise po možnosti ? sliko na podruž. Jutra Jesenice pod »Živeti«. 25903-24 Izvrsten mladenič lastnik line gosti.ue in trgovine, poroči simpa tlčno gospodično gostu ničarsko ail trgovsko na obraženo z nekaj pre moženja Ponudbe na podružnico Jutra. Celje pod »Zanimaj se«. 25700-2:: Samski avtoprevoznik se že i seznaniti z 3° spodično ali vdovo v sta rostl okoli 30 do 35 let brez otrok z večjim pre moženjem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — >Samski prevoznik« 26013-25 Trgovec stat 28 let, z lastno trgovine na deželi, popolnoma sam. želi poročiti trg. na-obiaženo ali dekle iz dobre kmeck- hiše. ki ima ve-se''» d< trgovine. S^mo re sne ponudbe s sliko slati na ogl. odd. Jutra pod »Pesrost« 25906-2* Obrtnik v Ljubliani, star 36 let, želi znania s preprosto gospodično, čiste preteklosti, staro do 30 let v svrho ženitve tak"' ali kasneje Samo resne ponudbe, po možnosti - sliko na oglas odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 940«. 26061-2S Trgovec in gostilničar na deželi želi resnega zna nja z do 27 let staro pri merno gospodično, radi že nitve. Le oglasite se na ogi odd. Jutra pod »Lep obrat« 25898-2«. Boljša trgovčeva hči simpatična, 20 letna, s 50 tisoč din gotovine in per-fektnim gospodiniskim znanjem. išče duševno zvezo z boljšim gospodom do 35 let. Samo resne ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod »Samota«. 26197-25 na Ra Harmonija odgovor dvignite Vaše krstno ime zumto tovarištvo. 26036-24 Neverni Tomaž Korajša velja, odlomite se, slika zaže jena hitro! 26034 24 Upokojenec, starejši, osamljen, želi spoznati damo, enakega ali sličnega položaja in lepe zunaniosti. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinjstvo«. 25991-24 Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. nalmanj šl znesek 20 Din. Vdovec sta 45 let, z večjim prevoznim podjetjem v Zagrebu, želi spoznati v svrho ženitve gospodično ali vdovo, staro do 40 let, čiste preteklosti, z nekaj premoženja. D ls krecija zajamčena. Po nudbe s sliko, ki se vrne, ln potrebnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za Zagreb«. 25654 25 Vdova 44 let stara, zdrava, dobra gospodinja, z nekaj prihranki ln nekaj dohodki, želi resnega znanja radi možitve 8 treznim, najraje Jeleznl-šklm uslužbencem ali upokojencem do 60 let S.lka zaželjena. Ponud be na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Sreča v Jeseni«. 25811-25 331etna kuharica lepe zunanjosti, z nekaj prihranki. Išče moža s stalno službo Ponudbe pod »Poštena žena« na ogl. odd Jutra. 25637-25 Vdova z nekaj gotovine, želi poznanstva z gospodom v dTžaviil službi. Prednost udovcl ali ločenci Resne ponudbe pod »Pot v novo življenje« na podr. Jutra, Maribor. 25681-25 Gospodična čedna, z nekaj imetja bi poročila starejšega gospoda s kapitalom. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pošteno mislim«. 26187-2) Beseda 1 Din davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman 1š: znesek 17 Din Počitnice doma Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma * našo patentirano ultra vloletno obsevalko Ori ?lnai Rub. Po par obse vanjlb dobite lepo sporno rlavo polt Zahte vaj te prospekte i Jugo patent. Ljubljana. Dvor žakova 8 Sprej mem< zastopn ike 23571 - 37 Sretp/oeen pouk * /gre . la/>tevajfe Areep/acen ren/*i MEINEL-HEROLD ds-o-j. za/, frormce HARIBORst io, Novi naslon frančiškanska oL 8. SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZLATO kupuje oo najvišjih cenah JOS. E6ERLE, Ljubljana, Tyrševa 2 palača hotela »Sl°n« KLI SEJE ENO VECBA8VNE JUGOG&AHKA Za vedno na« je zapustila naša srčnoljubljena soproga, skrbna, dobra mamica, ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strička MIlana Fajona elektromonterja KDE se najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem ln znancem z Gradu, športnemu klubu Slaviji in Kranjski deželni elektrarni za vso njihovo pomoč, za poklonjene prekrasne vence, gospodu Turnarju za poslovilne besede ob grobu ter vsem ostalim, ki so v tako lepem številu spremili našega nepozabnega Milana k večnemu počitku. Vsem in za vse iskrena hvala! Žalujoče družine FAJON, inž. BULIC, in ostalo sorodstvo. sestra in teta, gospa Berta Kolent roj. Dimic soproga posestnika In gostilničarja v soboto 21. t. m. ob 13. uri. Pogreb naše drage mamice bo v ponedeljek 23. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti, Zagrad št. 24, na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica bo v torek 24. t m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. ZAGRAD pri CELJU, dne 21. septembra 1940. FRANC — soprog; BERTKA in FRANCI — otroka in ostalo sorodstvo. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 22.: Romeo ln Julija. Izven. Ponedeljek, 23.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red premierski. Torek 24.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski. Red torek. Sreda. 25.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski Red sreda, četrtek, 26.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red četrtek. Petek. 27.: Razvalina življenja. Red premierski. Na nocojšnji reprizi bo igrala Ančka Lev^rjeva glavno žensko vlogo v Shake-spearjevi tragediji »Romeo iD Julij a«. Občinstvo opozarjamo na nocojšnjo predstavo, ki bo zaradi te nove zasedbe tako-rekoč druga premiera. Nastop Levarjeve, (ki jo pozna naše občinstvo Lz številnih modernih iger, kjer se je uveljavila z velikim uspehom), v klasični vlogi Julije, bo posebna zanimivost. Predstava bo izven abonmaja. P. n. občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za nedeljsko predstavo. Posebna zanimivost pri letošnji uprizoritvi Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šenflorjanski« bo nastop Angelce Sancinove v vlogi Jacinte. Mlada, nadarjena igralka je bila lani članica šentjakobskega odra in se je s svojimi nastopi prav ugodno uveljavila ter si pridobila simpatije občinstva. Premiera v ponedeljek bo za red premierski. OPERA Beethovnovo delo »Fiflelio« obsega dve dejanji (3 slike). Besedilo je prevedel 'oseph Sonnleithner in ga je kasneje predelal G. F. Treitschke. »F i d e 1 i o« je nemški prevod francoske opere »Leonom ali Zakonska ljubezen«. Peli bodo Laboše-va. Franci. Betetto. Popov. Ribičeva, Lup-?a in Sladoljev. Režija je šef-režiserja Cirila Debevca. Dirigent dr. švara. »Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljša Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo nadvse privlačna, v glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičevo in Francla, nadaljnje glavne vloge pa so v rokah naših priznanih operetnih moči. Barbičeve, Zupana. Poličeve in M. Sancina i. dr. V operetni režiii bo debutiral Emil Frelih. Dirigent D. žebre. Iz Preknusrja pm— Velik uspeh je doseglo soboško pevsko društvo »Zaija* s koncertom v Slatini Radencih Velika zdraviliška dvorana je bila polna domačinov in zdraviliških gostov, ki so pevce in pevevodm g sodnika Grma nagradili z živahnim odobravanjem. pm— Slovesna otvoritev zasebne dvoraz-redne trgovske šole v Murski Soboti je bila to nedelja o prilik začetka šolskega leta Odposlanih je bilo več pozdravnih brzojavk in izrečenih mnrgo bcdr lmh govorov in priznanj Združbi trgovcev v Murski Soboti, ki je z lastnim s^rošk zgradila Trgovski dom in v njem odpula trgovsko šolo. pm— šahovska tekma Šahovska sekcija Mure je v nedeMo gostovala v Ljutomeru, kjer je zmaga'a proti Ijutoi^er^k m šahi-stom v razmerju 4Vž " 3^'s Za Ljutomer je igral tudi znan slovensk š>-hist g Fran Poljanec k: je na prv; desk svojo partijo v odličnem stilu dobil. MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! V Beogradu iščem zaupno mesto upravitelja hiše ali temu slično. Sem bančni uradnik, Slovenec z najboljšimi referencami. Cenj. ponudbe na Propagando a. d. Beograd, pošt. pret. 409, pod »1352«. 6344 Velika izbira RADIOAPARATOV šivalnih strojev, pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Prodaja tudi na obroke! »Tehnik" J. BANJAI Ljubljana Miklošičeva cesta 20 Zastopniki z eventualno samoprodajo se iščejo v vseh večjih mestih in srezih za velik marken-artlkel dnevne uporabe za ljudsko prehrano, za katerega se pripravlja v vsej državi velika reklama. — Samo resne in v tej stroki dokazano že uvedene osebe z nekaj kapitala in referencami naj pošljejo ponudbe na: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana V vseh strokovnih trgovinah gospocL*** ZAHTEVAJTE^ŽIMp/SAMO Z^ZAŠClTNO PLOMBO OJ^O MASCHIKiNFABRI« AUCSBURC-NL!RNBERC>A*C* DIESEL MOTORJ' stabilni ln brodsld PLINSKI MOTOR.!' SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 M3ŠR ŽIMfl HIGPENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°G,NE DIŠI, 1 JE BREZ MflSCOBEIN FERMENTOV, PO CENI. r..!!■! I«———lili 1 Bil IBW IIM —MM Boljše brije in dalje traja Za številne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta in starega očeta, gospoda Ostanek Franca železniškega uradnika v pokoju pismeno in ustmeno, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom za lajšanje trpljenja, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 22. septembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI t Š&i ® j! 'M-mmi Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 22. septembra ob 15. uri z žal na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v ponedeljek 23. septembra ob 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 21. septembra 1940. Hi Žrebanje L razreda novega 41. kola drž. razredne loteriie bo 11- oktobra V velikem številu so Vam srečke v najrazličnejših serijah na razpolago v glavni kolekturi »Vrelec sreče" Tudi VI morate dobiti Vašo srečno Številko, čas za izbiranje Vaših srečk je sedaj zlato. Nešteto igralcev je že našlo zaželjene večje dobitke in tudi premije v Planinškovi kolekturi. CENE SREČKAM: V4.....din 50 — Vf .... din 100' Vt .... din 200' Poizkusite tudi Vi sedaj Vašo srečo v domači glavni kolekturi drž. razred, loterije VRELEC SREČE Alojzij Planinsek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 OKAMA MAZILO iz zdravilnih zelišfi. Čudovit uspeli pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh, volku, turih ln vnetjih itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu šiajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah. Od Vas ie visno, 'a imate obleko . vedno '-•-*t novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni BE1CH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika nlca ♦♦»mmmmmmmm»»MMMM«»MMM»M Razglas Občina Koroška Bela razglaša, da je na dan 2. oktobra t. 1. razpisala II« javno pismeno ponudbeno licitacijo za zidarska, tesarska, kleparska, steklarska, ključavničarska, parketarska ln pečar-ska dela ter instalacijo elektrike, pri dograditvi nove šole na Koroški Beli. Podrobnosti razpisa so razvidne lz razglasa licitacije v Služb, listu štev. 76 in 77. OBČINA KOROŠKA BELA. ISCHMEIpER 1 ZAČBEB.NIKOIIČEVAIO teirajte v »Jutra«! ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre Ln zaročenke Hermince Kolbesen izkazali nepozabni pokojnici v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in ljubezen, kakor tudi ne-številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, izrekamo po tem potu svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni provizorju g. Golo-grancu za tolažljive obiske za časa bolezni in poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje čč. sestram za skrbno nego in gg. dr. Jenšterlu in dr. Cizelju za nad vse skrbno lajšanje bolesti, kakor tudi rodbini Počivav-šek za pozorno naklonjenost ter sokolskl godbi in pevskemu društvu »Zarja« za ganljivo petje in žalostinke. Končno izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem številnih prekrasnih vencev in cvetja ter slednjič vsem prijateljem in znancem, ki so našo predrago pokojnico v tako velikem in častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Trbovlje, Maribor, Rajhenburg, Chlcago, 20. IX. 1940 ŽALUJOČI OSTALI. mmmp1 H. Adams s^i n mm, Detektivski roman »To ti obljubim,« je rekla Karolina ter jo poljubila. 5 V Arkadskih dvoranah je morala Karolina čakati. da je Naney končala svojo uro. Dvorane, ki so popoldne od čajne ure naprej pa do polnoči in še pozneje kazale sijajno lice, so bile zdaj, v hladni dnevni svetlobi, paste in skoraj neokusne na oko. Pozlata in bleščičje sta se zdela nekam og olj ena; namesto veselih napevov godbe si slišal dokaj dolgočasno plinkanje igralca na klavir, ki je gonil venomer istih nekaj plesov, po katerih se je na več krajih velikega prostora obračalo osem ali devet dvojic. Dvorana je bila videti večja, nego drugače, ker so bile mize, ki so drugače puščale le malo prostora za ples, na eni strani pomaknjene vkup, kar je še poudarjalo neprijazni dojem celote. Kakor je Karolina opazila, je Nancy plesala s posebno spretnim gospodom. Druge dvojice so se kdaj pa kdaj ustavljale, da jim je mogel učitelj ali učiteljica še enkrat pokazati ta ali oni korak, ki so ga nato učenci znova poizkušali. Nancy in njen plesalec pa sta lahkih nog kakor v zabavo plavala po dvorani. To ni bila več učeča se dvojica. Podoba je bilo, da tudi skoraj nič ne govorita. Nadalje je karolina opazila, da so ostali, slabši učenci že vsi bolj poznih let. Nancyjin plesalec je bil vitke rasti in na oko ne desti starejši od nje. Nancy sama je bila v svoji čedni delovni oblekci kaj zala videti. Obrazek ji je žarel; vsakomur se je morala zdeti prelestna plesalka. Nancy je kmalu opazila prijateljico. Ko je pri-plesala mimo nje, ji je zaklicala: »Takoj opravim.« Odplavala je in se precej nato sama vrnila k nji. »Tvoj učenec ti dela vso čast,« je menila Karolina. »Koliko ur jc že imel?« »Samo vadi se še,« je dejala Nancy in rahlo zardela. »Česa se pa še vadi?« je z nasmeškom vprašala Karolina. »Najnovejših plesnih korakov,« je rekla Nancy, »česa drugega neki?« »In zvečer se vrne, da lahko uporabi, kar se je podnevi naučil?« »Časih — namreč, kadar imam službo jaz.« Potem je obotavljaje se dodala: »Gerald Allington je.« »Tako, Gerald Allington?« Karolina je bila videti presenečena. Nekaj trenutkov sta obe molčali. Karolina ni hotela mali dvojčici izsiljevati priznanja, ki ii ga sama očitno še ni bila namenila. Bila je preveč zavzeta od svoje lastne neodložljive zadeve, ki jo je bila privedla semkaj. Morda je tudi sumila, da bi se utegnile sozarot-nice izneveriti, ako jim pusti preveč časa za premišljevanje. »Judy nam bo pomagala,« je šepnila. »Jutri zvečer poizkusimo. Skoraj vse je že pripravljeno.« »Kai naj storiva medve z Buntyjo?« »Bunty si mora izposoditi od dr. Beckla avtomobil. Kaj misliš, ali ga bo dal? Nihče, kdor bo videl zdravniški avto iz Harleyske ulice, ne bo slutil tega, kar nameravamo. Taksi bi bil prenevaren.« »Bunty stori vse, kar boš hotela.« »Torej naj spravi voz v mojo garažo, kjer dobi krivo številko. Ti bodi z njo in potem vozita počasi po glavni ulici gor in dol. S svojega okna bom vse opazovala, in kadar bo čas, dam Judyji, ki bo stala na dvorišču, znamenje. Ona pomigne vama dvema, da zapeljeta pred stanovanje. Ta čas pojdem jaz v hišo, Bunty pride k hišnim vratom, jaz jo spustim noter in obe skupaj ga spraviva ven. Ti ostani pri volanu, da lahko takoj odpeljemo. Judy naj pazi, ali je cesta prosta. Nato sedemo vse skupaj v voz ter odložimo tebe in Buntyjo v garaži. Ved ve gresta po moj voz in se pripeljeta za nami k počitniški hišici.« Trenutek ali kaj je Nancy premišljevala ta načrt. Zdelo si ji je, da ni v njem nobene napake. »Katera riaj vozi zdravnikov avto do stanovanja, Bunty ali jaz?« »Ti, to bo menda najbolje. Kakor hitro se pripeljeta, mora priti Bunty k meni. Če pojde vse po sreči, smo lahko čez nekaj minut spet zunaj. Ti boš vozila do garaže; tam prevzame Bunty veliM voz, ti pa malega, kakor hitro bomo spet skupaj « »Kaj pa ti?« »Jaz se moram brigati za ujetnika. Dva voza moramo imeti zato, ker se morata ti in Bunty z doktorjevim vozom vrniti v London, medve z Ju-dyjo pa potrebujeva drugega.« »Bunty ne more dolgo ostati; jaz tudi ne, da ne izgubim službe« »Vem,« je dejala Karolina. »Toda če pojde stvar po načrtu, je to nevažno. Kakor hitro bomo na mestu, prevzameva medve z Judyjo vse ostala Nobena naj se ne izpostavlja nevarnosti, ki se je lahko ognemo.« »Bunty meni, da bi dobila za dan ali dva prosto, če se ti zdi potrebno.« »Potem lahko zameni Judyjo, to bi bilo imenitno. Upam pa, da niti treba ne bo. V osem-inštiridesetih urah se bo naš prijatelj že izpame-toval!« Pretresali sta ta načrt, kakor bi šlo za nekaj vsakdanjega. »Dobro je, da imamo Buntyjo,« je rekla Karolina. »Kot šoferja v moški obleki je ne bo nihče spoznal. Čudila bi se dr. Becklu, če bi mogel živeti brez nje. Šoferji, ki hkratu pišejo na stroj, morajo biti zelo redki.« »Bunty pravi, da si si to ti izmislila,« je odvrnila Nancy. »Izprva sem mislila na strojepisje, a takrat Se ni pisala dovolj hitro. Potem mi je prišel na misel avtomobil. In prav za zdravnika mora biti to velika reč. Kadar ima ordinacijo, mu opravlja dopisovanje; če se hoče nato peljati k bolnikom, mu je na voljo. Zanjo je to izprememba, zanj pa jako pripravno in prijetno. In ponoči mu tudi ni treba godrnjati, da se mora sam cijaziti z doma.« »Tega talko in tako ne dela,« je rekla Nancy. »A rad jo ima res zelo. Še nekaj mi prihaja na misel, kar sem ti hotela povedati. Upam, da ne napotuje tvojim načrtom,« je hitro dodala. »Kaj hočeš reči?« »Tvoj milijonar je bil snoči tu.« »Peter .Grey je bil tu? Zakaj naj bi to napoto* valo? Ali te je videl?« 020202020048230223010001020000010201234823532301020002010100235323530202 48352—646 Gumasti otroški čeveljčki na zadrgo. Ne propuščajo vode. Stanejo din 25.—, 29.— in 35.— 98157—652 Kupite si pravočasno galoše, ker vam bodo prišle prav 7a dež in blato 38153—651 Otroške galoše iz lakirane gume. Stanejo din 29.—, 39.— in 49.— ■ f v"?.'. ■ *' " - , \ ■ ■ ■■■ ^ i^V*.,. • .V;-. v- .. .V- At, S^-i. , " ... •• rv.- !>. .■>.-.» •! r ■ ■ - I 97993—684 Gumaste škorenjčke za otroke kupite zdaj, dokler jili imamo v zalogi! Stanejo din 59.—, 69.—, 79.— in 99.—. JESEN JE TU -ZIMA PRIHAJA! 18993—691 Otroški lakirani gumasti škorenjčki s patentnim zapiračem. Stanejo din 99.—. 129.— in 149.—. Vso gumasto obutev, kS smo |o izdelali za to sezono} smo poslali v prodajalne. Nočemo špekulirati! KUPITE ZDAJ, DOKLER TRAJA ZALOGA! 78155—657 Ženske gumaste galoše. Za dež in blato neobhodno potrebne. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA! A. D. ZAGREB. Boškovfčeva 32-1 Telefon 63-06 ima serijske izdelke krt so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOGI MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 30P pilul 560 din. Zahtevajte same prave in originalne HORMO-SEKS oilule! Po pošti diskretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. kem. la t>ora torij »VIS-VISIT« /-agreb, Langov trg 3. Ogl. reg S. Dr. 5646-3* pffillKl — se spomnite da so »Jutrovl« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša tn najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepre mičnine, lokale, podjetja kapital, ženitve in za vse drugo. Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! Strojnega ali elektrotehničnega inženjerja iščemo za tehničnega vodjo mehaničnega obrata. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, referenc in zahtev na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben 22940« Kokus tekači za hodnike in stopnišča v vseh oarvah v zalogi pri Sever Rudolf, ■Ljubljana, Marijin trg Z. „KUBO" BRZOPARILNIKI z bakrenim ah z jeklenim v ognju pocinkanim kotlom, KOTLI za 2GANJEKUHO vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest, FILTRI za VINO. Tovarniške naprave. Kotle za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. — Priporoča se: BOŽIČ IVAN „K O T L A R K A" KUK IVAN kotlarstvo in kleparstvo — LJUBLJANA — ključavničarstvo Tyrševa c. (Dunajska) št. 35 (bivše Strojne tovarne). Telefon 37-92 CTIV0! Ravijen. Klabund Ravijen. Thompson Zgodbe brez gros& Piotr-Ras&utin Črna volna Sivko Majerjeva. Rudarska balada it eu.i 9 S 1 VKHUM •mm* Broširana knjiga: din 10-Vezana knjiga: din 15.- ZALOŽBA .CESTA ftft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 j ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln naj cenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 INSEfMRAJ V „ JUTRU"! DRAGINJA RASTE- mi držimo še stare «ene J Baker, aluminij, med, železo, kavčuk so snovi, ki jim raste cena do neverjetnih višin. Radijski aparati so izdelani prav iz teh snovi. Tudi ostali stroški, kot carina, prometni in luksuzni davek so se ogromno povečali. Samo zadnja dva znašata celih 44% od nabavne cene. Drugi mesec stopi v veljavo novi kurz nemške marke, ki je pri radijskem blagu vladajoča valuta. Ta kurz bo za 20% višji od sedanjega. S tem bo usoda starih cen zapečatena. — Računati je s povišanjem za kakih 20—30%. Preskrbite se zato z aparatom tako], dokler MOREMO DRŽATI — ŠE STARE CENE! Upamo, da bo naša zaloga za ta mesec še zadostovala, da Vam moremo postreči še po starih predvojnih cenah! Naša izbira je še popolna! Zahtevajte cenik! RADIO d. z o. z. v LiubMani Miklošičeva cesta 7. Urejuje Davorin Ravijen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vž^v Ljubljani