strokovno delo (JD K 502.72(262.3) INVENTAR iN POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKALITET V JADRANU iztok ŠKORNIK ornitolog, Ornitološko društvo IXOBRYCHUS , 66000 Koper, Gasilska 8, SL O ornitologo, Associazione ornitologica IXOBRYCHUS, 66000 Koper, Gasilska 8, SL O IZVLEČEK jadransko morje je s svojimi 138.600 km2 pomemben del Sredozemlja. Glede na relativno zaprtost je jadranski bazen zelo občutljiv na onesnaževanje, kar še posebej velja za plitvi, severni del. Številni otoki ob vzhodni obali, peščene sipine na zahodni, soline, izlivi rek ter v Sredozemlju izredno pomembna mokrišča, kot so lagune, slana močvirja in poloji, predstavljajo nenadomestljivo naravno dediščino in kažejo na izredno ekološko pestrost tega prostora. V Jadranu je zavarovane ali kako drugače zaščitene okoli 250.000 ha kopne in morske površine. Največji delež pripada nacionalnim parkom (107.216 ha), okoli 130.000 ha zavzemajo ornitološki rezervati, naravni parki, krajinski parki, naravni spomeniki in rnorsfo" rezervat/". Preostali del pripada posebnim krajinam, gozdnim in vegetacij­skim parkom ter rezervatom. Množični turizem, industrializacija, kmetijstvo in marikultura ogrožajo nezaščitena mokrišča, v nekaterih primerih pa posegajo tudi v svetovno zaščitene predele. UVO D jadransko morje leži med Apeninskim in Balkanskim ki izginjajo, zavezujejo jadranske države k njihovemu polotokom v veiiki sinkiinali. Obala ob Apeninskem ohranjanju in gospodarjenju z njimi (Škornik, 1992). polotoku (zahodna obala) je nečlenovita, nasuta in brez otokov pravimo, da je akumulacijska in da tvori obalno METOD E DELA črto, ki poteka po nekdanjem morskem dnu (postaja kopno). Vzhodna obala je razčlenjena (več kot 1100 večjih in manjših otokov, grebenov in čeri) pravimo, da Podatke sem zbiral od leta 1985 dalje. Leta 1991 mi kopno tone pod gladino morja (abrazijska obala). je Mediteranska zveza za morsko avifavno (MEDMARA- Jadranski bazen je relativno zaprt in zelo občutljiv, še VIS) ponudila v obdelavo delo z naslovom "Importance posebej njegov plitvi, severni del. Ta del Jadrana je of existing coastal parks and reserves in Adriatic region", industrijsko in kmetijsko zelo razvit, zato je že čutiti ki sem ga končal do konca avgusta 1992 in podal v obliki posledice vpliva industrializacije in s tem povezanega referata na mednarodnem simpoziju 15. 9. 1992 na onesnaževanja. V morje dotekajo velike količine sladke otoku Hios v Grčiji (Škornik, 1992). Na osnovi obstoje­vode (3.000 m3/sek), v največji meri z reko Pad. Čeprav čega referata ter pogovorov s strokovnjaki iz različnih v njenem porečju živi le 15 milijonov ljudi, so industri-področij, sem z zbiranjem podatkov nadaljeval vse do jsko-organski vplivi vte m delu enaki vplivom približno junija 1994 in medtem tudi obiska! večino severnojad­40 milijonov prebivalcev (Matas et al., 1989). ranskih mokrišč: Svoje podatke sem primerjal z naved­ jadranski prostor je danes eden ključnih predelov z a bami iz obstoječe literature in iz osebnih beležnic, ki so razvoj gospodarstva in mednarodno izmenjavo, to pa je mi jih nesebično odstopili nekateri tuji in domači stro­najpogosteje v povezavi z industrializacijo, ki vodi do kovnjaki. Z a manj znane predele sem uporabil samo kompleksov z velikim številom prebivalcev. Obstanek in navedbe iz obstoječe literature. Podatki so v seznamu nadaljnji razvoj takih kompleksov je odvisen predvsem predstavljeni po državah. Z a vsako državo so predstavlje­od ravnovesja in "zdravih" odnosov med pogosto kon-ni njena naravovarstvena dejavnost in zakonodaja (koli­fliktnimi ekonomskimi in neekonomskimi interesi (turi-kor ta obstaja in so mi bili podatki dosegljivi) ter zem-industrija-naravovarstvo). Pomembnost in pestrost vrednotenje in imenovanje naravne-dediščine (varstve­ sredozemskih ekosistemov, predvsem mokrišč in sipin, ne skupine). Sledijo navedba lokalitet, varstveni status, Izto k ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 površina in njihov opis. Pri nekaterih lokaiitetah zaradi pomanjkanja informacij ni opisa. SEZNAM ZAŠČITENI H LOKALITET I. SLOVENIJA Naravovarstveno dejavnost v Republiki Sloveniji do­loča Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ta opredeljuje naravno in kulturno dediščino kot nepremičnine ali nji­hove skupine, območja in posamezne dele narave, ki imajo za R Slovenijo ali njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost (ZVNKD RS, 1976). Osnova za vrednotenje naravne dediščine sta preučevanje in določanje družbenega odnosa do-dediš­čine. Odnos opredeljujemo z ugotavljanjem različnih vidikov kulturne vrednosti. V Sloveniji je zaščitene aii kako drugače zavarovane okoli 8 % površine (5 % pripa­da Triglavskemu narodnemu parku TNP). Imamo 1 narodni park, 28 krajinskih parkov, 1 spominski park, 34 naravnih rezervatov, 720 naravnih spomenikov, 77 spo­menikov oblikovane narave, 1 lokaliteto svetovne narav­nedediščine UNESCO in 1 ramsarsko lokaliteto. Varstvene skupine, ki jih določa Zakon o naravni in kulturni dediščini, so: NARODNI PARK, REGIJSKI PARK, KRAJINSKI PARK, NARAVNI REZERVAT, NARAVNI SPOMENIK iN SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE. KRAJINSKI PARK je lahko območje kultivirane nara­ve, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine, in je namenjen predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine, kakor tudi območja v ekstremnejših klimatskih in geomorfoloških razmerah ter v visokogorski in alpski vegetacijski stopnji. Namenjeni so vzdrževanju in krepitvi naravnega ravotežja in ohra­njanju spomina na pomembne dogodke in osebnosti. Krajinski parki obsegajo kar tri navadno ločene var­stvene oblike: klasične krajinske parke, biotope in spo­minske parke. Sicer so krajinski parki najbolj rahlo zasnovana in najmanj omejujoča varstvena skupina. Nji­hov pomen je večinoma lokalen in so zato omejeni na območje ene ali kvečjemu dveh občin. Čeprav je namembnost krajinskih parkov predvsem rekreacijska, biotopska, pričevalna in izobraževalna, lahko vsebujejo tudi območja s strožjim ali najstrožjim varstvenim režimom (naravni rezervati...}. 1. Sečoveljske soiine, krajinski park, lokaliteta Ramsar, 650 ha Leta 1989 so bile Sečoveljske soline, skupaj s polo­tokom Seča, razglašene za krajinski park. Park obsega okoli 650 ha površine. Ima tri (3) rezervatna območja s strožjim varstvenim režimom: etnološko (muzej solinar­stva s solnim fondom), botanično (izliv Dragonje, hafo­fitna združba ob kanalu Giassi) in ornitološko (Stojbe, bazen med kanaloma Curto in Pichetto). Soiine so raz­deljene na dva dela: Fontanigge - opuščene soline in Lera - delujoči del. Na razmeroma kratki slovenski obali so Sečoveljske soline izjemen biogenetski kompleks. Uvrščamo jih med največje soiine v Jadranu. Na območju solin je bogato razvita halofitna vegetacija {nad 16 vrstslanuš) (Škornik, 1987b). Redke rastlinske vrste: Hymenolobusprocumbens edino nahajališče v Slove­niji, Hyacintus romanus edino nahajališče v Sloveniji, Samolus valerandi redka vrsta. Ornitološko so pomem­bne kot selitvena postaja, prezimovališče in gnezdišče redkih in ogroženih vrst ptic (Lipej & Škornik, 1987). Najzanimivejši gnezdilci: Falco tinnunculus (1-1 0 parov), Larus cachinnans (30 - 50 parov), Siema hirundo (40 - 50 parov), Sterna albifrons (1-3 pari), Charadrios alexandrinus (20 - 40 parov), Himantopus himantopus (3 - 6 parov), fecurvirostra avosetta (1 par), Charadrius dubius (1-3 pari), Athene rtoctua (1-3 pari), Otus scops (1-5 parov), Anthus campestris (5-1 0 parov). Zanimiva je brakična favna, ki v Sloveniji in tudi drugod v Jadranu ni ie redka, temveč zaradi onesnaže­vanja vedno bolj ogrožena (Škornik et al., 1990). Etno­loško izredno pomemben ostanek nekdanjega načina pridobivanja soli. Značilno preoblikovana krajina ustja Dragonje. Sečoveljske soline so kot edina slovenska lokaliteta vpisane v seznam mednarodno pomembnih močvirnih lokalitet za ptice, ki jih ščiti Ramsarska kon­vencija (Iran, 1971) (IWRB, 1993). 2. Strunjanski polotok, krajinski park, 50 ha Območje Strunjanskega polotoka, z nekaj kilometrov nedotaknjenega klifa, je s svojim kopnim in podvodnim delom naravna znamenitost izjemnega geom arfo loške­ga, geološkega, petrografskega, florističnega in favnistič­nega pomena. Na območju parka uspevajo rastlinske vrste, ki so uvrščene v Rdeči seznam rastlinskih vrst Slovenije, kot so Samolus valerandi, Bailota ntgra, Cía­dium mariscus, Carex extensa, Centaurium spicalum, C tenuinorum, Pastinaca sativa idr, (Wraber & Skoberne, 1989). Strunjanski zaliv, laguna in soline so na stičišču kopnega in morja. Značilnost in vrednost tega akvatorija so izrazita nihanja slanosti, ki pogojuje pestrost in prila­gojenost na skrajnostne razmere rastlin in živali, ki tu živijo. V ustju Strunjanskega potoka je bogata sladkovod­na in brakična favna.V izvirih ob potoku živijo redke podzemeljske vrste, kot npr. polž Istriana mirnae (Vei­kovrh, 1987), ki je endemična vrsta. Znotraj parka je še nekaj posebej zavarovanih območij: naravni rezervat Klif strunjanskega polotoka, zoološki in hidrološki naravni spomenik Stjuža, spomenik oblikovne narave Park ob vili Tartini ter Drevored pinij v Strunjanu. NARAVNI REZERVAT je lahko območje značilnih, enkratnih, redkih ali ogroženih ekosistemov. Namenjeni so ohranitvi ekološke raznolikosti in biogenetske skla­dnosti posameznih območij Slovenije, vzdrževanju na­ Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKALITET V JADRANU, 87-100 ravnega ravnotežja, ohranitvi redkih in ogroženih žival­skih in rastlinskih vrst ter raziskovalnemu delu. Namem­bnost naravnega rezervata je predvsem rezervatna, večkrat tudi biotopska. 3. Škocjanski zatok, naravni rezervat, 80 ha Predel je bil leta 1993 zavarovan kot naravna zname­nitost z interventnim zakonom ministra za kulturo RS. Škocjanski zatok je delček slovenskega morja, ujet med Koprom, koprsko luko in obalno avtocesto. Nasta­nek zaliva in kasneje zatoka je povezan z urbanističnim razvojem mesta Koper in njegove neposredne okolice. Zatok je pol zaprt sistem brakične stoječe vode, plitva laguna, obrobljena z značilno močvirsko halofitno na eni in halofitno vegetacijo muijastih tal na drugi strani. Zna­čilna je združba osočnika SAUCORNIETUM HERBACEAE in ozkolistne mrežice UMONIETUM VENETUM, Značil­nost zatoka je tudi obsežno trstišče, v katerem najdemo tudi redke vrste, ki rastejo v mediteranskih mokriščih, kot je npr. obmorska triroglja Trigiocbin maritimus (Makovec etai., 1993). Zoološko gledano je Škocjanski zatok bogat biotop, z različnimi ekološkimi nišami, ki omogočajo številnim vrstam iz različnih živalskih skupin preživetje. Lokaiiteta je nedvomno pomembna iz avifavnističnega pogleda, saj se tu ustavljajo številne redke in ogrožene ptičje vrste na selitvah, veliko vrst tu prezimuje, nekaj redkih in za znanost zanimivih vrst pa tu tudi gnezdi (lxobrychus minutus 3-5 parov, Tachybaptu$ rufficolis 10-30 parov, Porzana parva 1 par, Charadrius a!exandrmus 5-10 parov, Dragonji in Škrline na sotočju Rokave in Dragonje. Do- Charadrius dubius 2-3 pari, C/st/co/ajuncidis, Cettia cetti, lino Dragonje odlikuje predvsem prvobitnost narave. Acrocephaius melanopogon 3 pari, Motacillaflava). Pred ieti je bil Škocjanski zatok eno najpomembnejših prezi­movališč za črno lisko Fulica atra v Sloveniji (Škornik, 1987a). V zatoku in neposredni okolici živi okoli 200 različnih vrst ptic, 77 vrst tu stalno ali občasno gnezdi (Škornik, 1982,1990). Usoda Škocjanskega zatoka je zaradi urbanističnih načrtov občine Koper še vedno negotova, novembra 1994 preneha interventno varovanje zatoka. Kljub temu da je bila predlagana sanacija in renaturacija zatoka ter kasneje ureditev rezervata za obiskovalce, se zaradi ob­činske nezainteresiranosti najverjetneje ne bo zgodilo nič. 4. Strunjan Rt Ronek, naravni rezervat, morski rezervat, 40 ha kopnega, 70 ha morja Kopenski de! rezervata odlikuje predvsem nekaj kilo­metrov dolg klif z različnimi flišnatimi skladi (nekateri med njimi so fenomen evropske vrednosti). Z a to pod­ročje je znana tudi značilna združba listopadne subme­diteranske vegetacije črnega gabra in Ojstrice (Seslerio autumnaiis-Ostr/etum), v kateri najdemo tudi evmedite­ranske vrste, kot sta jagodičnica Arbutus uriedo in mirta Myrtus communis, ki na rtu Ronek dosegata severno mejo svojega areala. Morski del rezervata predstavlja predel, v katerem najdemo predstavnike borealne favne kot tudi tipične sredozemske vrste. Dno rezervata je ob obalni črti iz flišnatega materiala in posameznih apnenčastih skal, z globino pa prehaja v muljasto dno. NARAVNI SPOMENIK je lahko posamezna naravna posebnost ali zelo majhno območje s posebnimi in estetskimi zanimivostmi oblik, vsebine, lege in razsež­nosti ali so vzorčni primer nekega naravnega pojava. Namenjeni so ohranitvi redkih in značilnih naravnih pojavov. Namembnost naravnega spomenika je pred­vsem spomeniška (pričevalna), lahko tudi izobraževalna, rekreacijska, znanstvenoraziskovalna ali biotopska. 5. Stjuža, naravni spomenik (zoološki in hidrološki) Stjuža je plitva laguna z muljastim dnom. Zanjo je značilna velika bioprodukcija, kar ima za posledico veli­ko pestrost živalskih vrst, ki tu živijo (raki, ribe, mehkuž­ci). Laguna je pomebno prehranjevaliŠČe številnim ribjim vrstam, predvsem ribjim mladicam. Gospodarsko so za­nimive zaradi razvoja akvakulture. V zimskem času je laguna pomebno prezimovališče Številnim pticam, pred­vsem črni liski Fulica atra in racam rodu Anas in Aythya. 6. Dragonja, naravni spomenik, 800 ha Dragonja je v istrski Sloveniji največja reka, ki teče v Jadransko morje. Nekaj več kot 30 km dolga sredozem­ ska rečica je svoje porečje izoblikovala na nepropustnem flišu. Najzanimivejši pojav v dolini Dragonje sta Stena pri 7. Rt Madoria - punta Piran, naravni spomenik, morski rezervat, 13 ha morja Ohranjeno morsko dno. Pestrost organizmov. 8. Debeli rtič, naravni spomenik, morski rezervat, 2 ha kopnega, 16 ha morja Fiišnat klif, pestrost morskega dna, geomorfološke posebnosti. 9. jezeri v Fiesi, naravni spomenik, 2,5 ha jezeri sta nastali z zalitjem vode v nekdanjem glino­kopu. Spodnje, večje jezero je globoko. Ob obali jezer je prisotna močvirska vegetacija z nekaj drevesi, jezeri sta zanimivi zaradi številnih najdb redkih kačjih pastirjev ODONATA, življenjskega prostora naše edine želve močvirske skled niče Emys orbicularis in največjega mre­stiŠča navadne krastače Bufo bufo v istrski Sloveniji. 10. Stena pri Dragonji, naravni spomenik, 2 ha Apnenčasta oaza na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije ob reki Dragonji. Stena je krajinsko, geološko in botanično najzanimivejši pojav v flišnati dolini Drago­nje. Na površini okoli 2 ha je bilo najdenih 251 rastlinskih vrst (VVraber, 1987). Zaradi vednozelenih lesnih vrst deluje Stena docela Sredozemsko. Poleg značilnih ev­ Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 mediteranskih vrst pa najdemo na Steni pisano druščino Kulturna dediščina sta samostana Visovac in Arandelo­drugih zanimivih in redkih rastlin. Na Steni živita tudi vac. redek progasti gož Elaphe quattuoriineata (Š komi k, 4. Mljet, narodni park, 3100 ha 1985) in zanimiva bogomolka Empusa fasciata. Tu počiva tudi velika uharica Bubo bubo. Z a otok Mljet je značilna razgibanost obale z dvema jezeroma (potopljeni kraški depresiji). Na njem so zna­ 11. HRVATSKA čilni gozdovi alepskega bora Pinus halepensis in črničevja Quercus ilex ter bujna makija. Otok je zaradi svoje južne Naravovarstveno dejavnost v Republiki Hrvatski do­lege pomembna postaja z a številne ptice na selitvah in ločajo posamezne odredbe Zakona o zaščiti narave gnezdišče morskih ptic. Tu gnezdi tudi sredozemski ("NN" 547/76). Po tem zakonu je narava kot celota pod sokol Falco eleonorae. Otok je bil v preteklosti znan kot zaščito, le posamezni deli žive in nežive narave ki so kotišče medvedjice Monachus monachus. Tu sta zanimi­zaradi svoje znanstvene, kulturno - vzgojne, zgodovinske vi tudi kuščarici Lacerta oxycephaly in Lacerta melliselen­ ali estetske vrednosti, pod posebno zaščito in jih imenu­sis. Kač je bilo v preteklosti veliko več, vendar se je jejo posebno zaščiteni objekti (PZO). njihovo število bistveno zmanjšalo po naselitvi munga Na osnovi Zakona o zaščiti narave ("NN" 54/76) je Herpestes auropunctatus (Tvrtkovič & Krystufek, 1990). zaščiteno 746 objektov, od tega je 322 zaščitenih obmo­Najdišče mladega osebka glavate želve Caretta caretta čij s skupno površino 440146,38 ha, kar predstavlja (Lipejetal., 1987). 7.22% površine Republike Hrvatske (ZZP Hrvatske, 1976). V seznamu so zaščiteni predeli razvrščeni po zakon-NARAVNI PARK je prostrano naravno ali delno kulti­skih kategorijah, ki veljajo v Republiki Hrvatski. virano območje z ekološkimi, estetskimi, turističnimi in rekreativnimi vrednotami. NARODN I PARK je prostrano območje posebne na-V naravnem parku so dovoljene dejavnosti, ki ne ravne, kulturne, znanstvene, vzgojne, estetske, turistične ogrožajo njegovih značilnosti in funkcij (čl, 19,ZZP, in rekreativne vrednosti, v katerem najdemo enega ali "NN"54/76). več ohranjenih oziroma neznatno spremenjenih ekosis­ 5. Telaščica, naravni park, 6706 ha temov. V narodnem parku so dovoljene dejavnosti, ki ne Telaščica je južni de! Dugega otoka z globoko v ogrožajo prvobitnosti rastlinskega in živalskega sveta, notranjost zajedeno in razgibano uvalo (Telaščica). V hidrografskih, geomorfoloških, geoloških in krajinskih okolici je nekaj manjših otokov - nadaljevanje naravnih vrednot parka, kot tudi dejavnosti, ki vzdržujejo in vzpo-danosti Komatov. Na strmih skalnatih obalah tega dela stavljajo naravno ravnotežje (čS. 17, ZZP, "NN"54/76). otoka so največji kiifi v Jadranu (do 180 m visoke stene). 1. Brioni, narodni park, 3635 ha POSEBNI REZERVAT je območje, v katerem je pose-Skupina 14 otokov s skupno površino 734,6 ha. bej izražen eden ali več elementov narave (rastlinske ali Ohranjene združbe črničevja (Quercus ilex), park na V. živalske vrste, njihove združbe, relief, vode) in je zna-Brionu s pripadajočim morjem. Gnezdišče morskih ptic: nstvenega pomena. Larus cachinnans, Sterna hirundo, S. albifrons, Phalacro- Posebni rezervati so lahko gozdne vegetacije, bota­corax aristotellis. Bogata kulturna dediščina iz rimskega nični, zoološki (omitološki, ihtiološki ipd.), morski, geog­in bizantinskega obdobja. rafski, geološki rezervati ipd. 2. Komati, narodni park, 22375 ha V posebnem rezervatu niso dovoljene dejavnosti, ki Komati so najbolj razprostranjena otoška skupina v bi načenjale posebnosti rezervata, zaradi katerih je bi! celotnem Sredozemlju, za katero so značilni otoška kra-razglašen (nabiranje in uničevanje rastlin, vznemirjanje, jina, visoki klifi, zanimive reliefne strukture. Gnezdišče lovljenje in ubijanje živali, vnašanje alohtonih vrst, me­morskih ptic. Kolonije Larus cachinnans, Sterna hirundo, lioracije, oblike poljedelstva ipd. (čl.20 , ZZP , Phalacrocorax aristotellis, Calonectris dbmedea, Puffin us "NN"54/76). yelkouan. Več kot 3/4 površine Narodnega parka zavze­ 6. Lun - divlja maslina, posebni rezervat, 23,6 ha ma morje, katerega biocenoze štejemo med najbogatej­še v Jadranu. Rastišče divje oljke Oleaoleaster (Hoffing. et Lk) Fiori na otoku Pagu. Skupaj 1500 primerkov. 3. Krka, narodni park, 14200 ha Reka Krka s številnimi slapiŠČi tvori na posameznih 7. Pod gredom, posebni rezervat, 587 ha delih tudi manjša jezera. Teče po kanjonskem koritu, s To so ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem slikovitimi apnenčastimi predeli. Nekaj endemičnih vrst toku reke Neretve, ob mestu Vid. Področje je pomem­rib, sicer je izliv reke pomebna ornitološka lokal !teta. bna selitvena in prezimovalna lokaliteta za ptice. Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 8. Prud, posebni rezervat, 250 ha Ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem toku Neretve, ob mestu Prud. Področje je pomembna selitve­na in prezimovalna lokaliteta z a ptice. 9. Glavine - Mala luka, posebni rezervat, 1000 ha De! otoka Krka, od rta Glavine do zaliva Mala luka. Kolonija beioglavega jastreba Gyps fulvus. 10. Prvič, posebni rezervat, 7000 ha Visoke pečine na SV in j Z strani otoka Prviča. Kolonija beioglavega jastreba. 11. Orepak, posebni rezervat, 100 ha Ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem toku Neretve. Področje je pomembna selitvena in prezimo­valna lokaliteta za ptice. 12. Mrkan, Bobara, Supetar, posebni rezervat, 37,95 ha To so manjši otoki pri Dubrovniku na katerih gnezdijo številni rumenonogi galebi Larus cachtnnans. 13. Vransko jezero, posebni rezervat, 30 ha Najzanimivejši je severozahodni de! Vranskega jeze­ra, ob mestu Biograd na moru. Prebivališče edine meša­ne kolonije čapelj v priobalnem področju Hrvatske. Gnezdišče zelo redke pievice Plegadis falcinellus. 14. FojiŠka - Podpredošdca, posebni rezervat, 550 ha Predel med zalivoma Fojiška in Podpredoščica na otoku C resd. Kolonija beioglavega jastreba. 15. Mali bok - Koromačna, posebni rezervat, 900 ha Predel med zalivoma Mali bok in Koromačna na Cresu, Kolonija beioglavega jastreba. 16. Kolansko blato - Blato Rogoza, posebni rezervat, 525 ha Prede! ob mestu Kolan na otoku Pagu. Prezimovališče in postajališče za številne ptice. 17. Velo i Malo blato, posebni rezervat, 155 ha Prede! pri Velikem in Malem blatu, ob zaselku Pov-Ijana na Pagu. Prezimovališče in postajališče za številne ptice. 18. Delta Neretve, posebni rezervat, 250 ha Jugovzhodni dei izliva reke Neretve. Mrestišče števil­nih ribjih vrst. Predel je iz ornitološkega vidika pomem­ben kot gnezdišče, prezimovališče in selitvena postaja. 19. Limski zaljev, morski rezervat, 600 ha Potopljena kraška dolina, ki se 10 km zajeda v Istrski polotok. Zaradi hidrografskih značilnosti je v teh vodah bioprodukcija zelo velika (plankton, školjke, ribe). Mari­kultura na morju. 20. Malostonski zaljev, morski rezervat, 4821,40 ha Prede! zavzema celotno morsko področje JV od črte Sreser-Duba ter bližnji obalni pas. Zaradi posebnih hid­rografskih značilnosti, naravnega dotoka hranljivih soli s kopnega, je v akvatoriju visoka bioprodukcija. Marikul­tura (školjke). 21. Lokrum, posebni rezervat, 72,37 ha Gozd črničevja ter makija z alepskim borom. 22. Dundo, posebni rezervat, 106 ha Gozd črničevja na otoku Rabu. 23. SContija, posebni rezervat, 52 ha Gozd nad Limskim kanalom. 24. Velika dolina, posebni rezervat, 15 ha Cozd črničevja v Narodnem parku Mljet. 25. Giavotok, posebni rezervat, 1 ha Cozd črničevja na otoku Krku (Giavotok). POSEBNA KRAJINA je naravno ali kultivirano območ­je večje estetske vrednosti (slikovita krajina, krajina, zna­čilna za posamezno regijo ipd.) V posebni krajini so dovoljene tiste dejavnosti, ki ne načenjajo zunanje podobe in lepote takega predela, (čl. 22, ZZP, "NN"54/76). 26. Krka - krajolik, posebna krajina, 262,5 ha Predel reke Krke od Krčiča do meje Narodnega parka Krka. Kanjonska dolina, slapišča. 27. Kočje, posebna krajina, 4,62 ha Predel nedaleč od vasi Žrnova na Korčuli je edinstven z vidika geomorfologije (grmadaste stene, ponori, polja­me, korita, ki s svojo razvejenostjo spominjajo na labirint. Predel zarašča star gozd črničevja z bogato podrastjo vednozelenih grmovnic, praproti, mahov in lišajev. 28. Cetina - kanjon, posebna krajina, 1100 ha Elementi apnenčaste in flišne doline s kanjonom kot dominantno tvorbo. 29. Limski zaljev - krajolik, posebna krajina, 1500 ha Potopljena kanjonska dolina, stene poraščene z bujno vegetacijo, na severu vednozelene vrste, na jugu listopadne vrste. 30. Rijeka Dubrovačka, posebna krajina, 26 ha Potopljena rečna dolina s strmimi, do 600 m visokimi stenami. Parkovna dediščina. 31. Brela, posebna krajina, 700 ha Pfaža s pripadajočim parkom v naselju Brelo je del značilnega Makarskega primorja. Z značilno veduto otoka Biokovo v ozadju, je edinstvena krajina. 32. Sapfunara, posebna krajina, 300 ha Na peščeni diluvialni podlagi otoka Mljeta uspevata dobro ohranjena makija in borov gozd (Pinus halepensis, Pinus pinia). Razgibana obala z znano peščeno plažo Blace. Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 33. Rovinj otoci i priobalno područje, posebna krajina, Na naravnem spomeniku in v njegovi neposredni 1200 ha bližini niso dovoljene dejavnosti, ki bi ogrozile njegovo Obalno področje v okolici Rovinja je primer naravnih naravno značilnost (čl. 23,ZZP, "NN" 54/76). kvalitet obalnega pasu Rdeče Istre. Naravne danosti so 42. Brusnik, naravni spomenik, 3 ha tu razmeroma dobro ohranjene, kar še posebej velja za Otok, ki je iz vulkanskih kamenin (kvarz, diabaz), je vegetacijo, skupina otočkov pa to potrjuje. Na otočkih prebivališče endemične kuščarice Podarcis melisellensis Mala in Velika Figarola gnezdijo rumenonogi galebi Larus meliseilensis Braun. cachinnans, male Stema albifrons in navadne čigre Sterna hirundo. 43. jabuka, naravni spomenik, 1.15 ha Otok stožčaste oblike, s strmimi stenami vulkanskega 34. Safjsko polje, posebna krajina, 240 ha izvora. Prebivališče endemične kuščarice Podarcis meli-Kultivirana krajina z oljčnimi nasadi na Dolgem sellensis pomoensis VVettstein. otoku. 44. Fantazija, naravni spomenik, 3,80 ha 35^ Badija, posebna krajina, 100 ha Opuščeni kamnolom okrasnega kamna v okolici Ro­ Največji otok v arhipelagu vzhodne Korčule. Bujna vinja. Vidni sloji različnih tipov dolomita z ohranjenimi makija in borov gozd. detajli. 36. Pakleni otoci, posebna krajina, 634,38 ha 45. Modra spilja, naravni spomenik, jama na otoku Biševo je zanimiva zaradi svetlobnih Skupina otokov zahodno od mesta Hvara. Največji in posebnosti, ki jih ustvarja svetloba v morju. zelo razčlenjen je otok Sv. Klement. Zelo dobro razvita makija, nekaj je borovega gozda in poljedelskih površin. 46. Zavratnsca, naravni spomenik, 400 ha Peščena obala Palmižana. Z morjem preplavljena hudourniška dolina, južno od jablan ca. 37. Vidova gora, posebna krajina, 1880 ha Najvišji dei otoka Brača in jadranskih otokov nasploh 47. Raca - spilja, naravni spomenik (780 m). Otok odlikujejo največji sestoji avtohtonega Jama na otoku Lastovo. Arheološko najdišče. dalmatinskega črnega bora na vsej vzhodni obali Jadra­ 48. Zlatni rat, naravni spomenik, 66,50 ha na. Prodnat rt na Braču, ki je nastal zaradi delovanja 38. Modro oko i jezero Desne, posebna krajina, 370 ha morja. ' Specifična krajina v spodnjem toku reke Neretve z 49. Vela spilja, naravni spomenik, naplavljenimi kraškimi depresijami, z obilo vode in moč-Jama pri Veli Luki. virnatih biotopov. Močvirska vegetacija in rastlinje. Po­membna selitvena postaja ptic. 50. Med vi d i na Pečina, naravni spomenik, jama na južni obali otoka Biševo. V preteklosti kolišče 39. Konavoski dvori, posebna krajina, 5252 ha medvedjice Monacbus monachus Herman. Izvirno področje reke Ljute. Krajinsko in hidrološko 51. Stiniva, naravni spomenik, 4 ha pomembno področje, z mnogimi mlini, ki so kulturno­zgodovinska vrednota. Visoke stene oblikujejo ozka "vrata", za katerimi se uvala razširi in polkrožno zaključuje. V nadaljevanju se 40. Dubrava-Hanzina, posebna krajina, 350 ha spremeni v hudourniško kanjonsko dolino. Jugozahodno obalo zaliva otoka Paga sestavljajo peš­ 52. Ravnik-spiija, naravni spomenik čenjaki, laporji in apnenci. Selektivna abrazija je na Abrazijska jama z dvema vhodoma, na obali otoka majhni oddaljenosti ustvarila pestro obalno črto. Ravnik. V jamskem stropu je naravno okno. 41. Zrče, posebna krajina, 150 ha 53. Vrela Cetina, naravni spomenik, 29,81 ha Ena največjih peščenih obal severnega Jadrana na SZ robu otoka Paga. Sipine z značilnimi elementi. 1SI. ČRNA GOR A 1. Kotorsko Risanski zaliv, naravni spomenik, 12000 ha NARAVNI SPOMENIK je posamezni izvirni objekt ali IV. ALBANIJA skupina objektov žive oziroma nežive narave in ima znanstveno, estetsko ali kulturno vrednost. Albanija s skupno površino 28.750 km2 in 2.9 milijo-Naravni spomenik je lahko geološki, geomorfoioŠki, na prebivalcev je v jadranskem prostoru industrijsko in hidrografski ipd., redki primerki dreves ali skupin in turistično najslabše razvita država, kar pa nedvomno manjše botanično in zoološko zanimive lokalitete. pomeni, da ima še veliko s prvobitnimi elementi ohra­ Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 njene narave. Med ieti 1946-1974 so z melioracijskimi posegi izsušili kar 60.000 ha močvirnatih površin in lagun ob obali, okoli 170.000 ha obale pa namenili poljedel­stvu (povojna agrarna "revolucija", zatiranje malarije...). S temi posegi so uničili gnezdišča pritlikavih kormoranov Phalacrocoraxpygmeus in kodravih pelikanov Peiecanus crispus (Grimmett, Jones, 1989, Peja, 1994). V Albaniji skrbi za naravovarstvo poseben organ, kije pod upravo Ministrstva za gozdarstvo in vode. Naravo­varstvene kategorije niso povsem jasne. Poznajo narod­ne parke, naravne rezervate, lovske rezervate kategorije A ter lovske rezervate kategorije 8. Pomen delitve na slednji kategoriji je povsem neznan. Albanija ima 5 narodnih parkov s skupno površino 19.000 ha in 18 naravnih rezervatovs površino 35.000 ha, kar predstavlja komaj 1.53 % celotne površine. Albanija ni članica nobene od mnogih naravovarstve­nih institucij in je edina sredozemska država, ki ni pristo­pila k Barcelonski konvenciji. 1. Divjake (Kenei e Karavstas), narodni park, 4.000 ha Večja obalna laguna, odprta proti morju. Zadrževanje v zaščitenem območju je omejeno, čeprav je dovoljen ribolov. Lokaliteta je eno redkih albanskih obalnih pod­ročij, ki so ohranjena v svoji prvotni obliki. Pomembno območje z a močvirske in vodne ptice. Leta 1985 so ponovno potrdili gnezditev kodrastega pelikana Pe/eca­nus crispus, ki je v preteklosti gnezdil v večjem številu. Med pomembnimi gnezdila velja omeniti: Peiecanus crispus (11 parov), Haematopus ostralegus (1 - 5 parov), Clareóla pratíncola, Charadrios alexancirinus, Numenius arquata, Sterna birundo (gnezdijo v manjšem številu), Stema albifrons (okoli 200 parov). 1. Llogora {Vlore), narodni park, 3.500 ha 3. Velipoje, lovski rezervat, kategorije A 4. Kune, lovski rezervat, kategorije A 5. Fush Kuge, lovski rezervat, kategorije A 6. Rrushkull, lovski rezervat, kategorije A 7. Vain, lovski rezervat, kategorije B 8. Pishporo (Pishe Poro - Vlore), naravni rezervat, 5.500 ha Del obale okoli kraja Levan, ki najverjetneje vključuje tudi morski zaliv Gjol i Nartes in se prekriva z naravnim rezervatom Karaburun, Sazan, Gjoi i Nartes na polotoku Karaburun. Park je bil zaščiten zaradi o'rnitoloskih poseb­nosti, kot so: Haliaeetus albicilla, Bubulcus ibis, Egretta alba, Ardea purpurea, Netta rufina, Circus aeruginosus, Circus cyaneus, Buteo rufmus, Haematopus ostralegus, Tringa totanus in Larus melanocephalus. Odkriti so bili tudi sledovi vidre Lutra ki t rs. 9. Karaburun, Sazan, Gjol i Nartes (Vlore), naravni re­zervat, ? ha, Sazan je manjši skalnat otok ob polotoku Karaburun, Gjol i Nartes pa je obsežna morska laguna. V obravna­vanem področju je večje število solin, najdemo pa tudi členovito skalnato obalo. Gnezdilci: Gyps fulvus, Ha­liaeetus albicilla. Edino področje v Albaniji, v katerem je bila opažena medvedjica Monachus monachus. Šakal Can/s aureus je pogost. V. ITALIJA Italija s površino 301.277 km2 in okoli 58 milijonov prebivalcev (v povprečju 189 ijudi na km2) predstavlja razvito industrijsko, agrarno in turistično državo (Število turistov se v sezonah približuje številu prebivalcev), z vsemi posledicami te razvitosti, ki se kažejo na drastičnih spremembah in ponekod nepovratnem uničenju narav­nega okolja. Italija ima okoli 5000 km obale, skoraj polovica odpade na zahodno obalo Jadranskega morja. Obalaje večinoma peščena (sipine), ob izlivih večjih rek, predvsem na severu, pa najdemo številne brakične lagu­ne, morska močvirja, poloje ipd. Leta 1865 je bilo v Italiji Še okoli 764.000 ha mokriŠč, leta 1972 pa se je njihova površina zmanjšala za več kot trikrat (190.000 ha) in tudi danes mokriščem ni prizaneseno, saj dobesedno izginja­jo pred našimi očmi. Agrarne površine so se iz 283.473 ha leta 1958 povečale na 1,053.873 ha v letu 1983. Tako predstavlja tovrstna dejavnost skupaj s turizmom resno nevarnost za naravno okolje in živa bitja, ki živijo v njem, saj je dobršen del zahodne jadranske obale že močno načet, v nekaterih primerih pa popolnoma uničen. Po podatkih iz leta 1988 je v italiji zaščitenih 598 lokalitet, s skupno površino 1.771.275 ha, kar predstavlja 5.88 % površine Italije. Po odstavku Zakona 394 z dne 6. de­cembra 1991 naj bi v Italiji zaščitili še okoli 100 lokalitet in tako dosegli 10% zaščito celotne površine. Naravno dediščino Italije ščiti zakon, ki gaje izdalo Ministrstvo za okolje Italije. Z zakonom št. 968 z dne 27.12.1977 obstajajo zaščitena favnistična in floristična območja, ki so pod upravo lokalnih oblasti in kot taka niso vključena v seznam vseh zaščitenih lokalitet v Italiji, ker zanje še niso podane vse zakonske osnove. Po drugi strani pa so v Italiji predeli, ki so zaščiteni po vseh zakonih le na papirju, zaščiteno območje pa dejansko ne deluje (pri­mer: Parco Regionale Delta del Po) (Ministero deli am­biente, 1992). 1. Miramare, morski rezervat, WWF, 30 ha (3.6 ha kopnega, 26,4 ha morja) Park Miramare (zaščiten je bil leta 1986) se razteza 1 km v dolžino in leži na skrajnem SV Jadranskega morja. Dno, ki ponekod doseže 18 m globine, je na J V muljasto in peščeno, na SZ pa skalnato. Hidrološke razmere so v parku zaradi vpliva reke Soče in Timave zelo različne. Vegetacija na kopnem je tipično evmediteranska (skle­rofiti), v morju pa najdemo značilne severnojadranske Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 enderne morskih alg, kot sta Fucus virsoides in Cystoisera alerotanifolia. Zelo bogato je razvita združba morskih trav Zostera marina in Zostera nokii. Področje je tudi eno zadnjih in najsevernejših najdišč redke vrste polža Conus mediterraneus v sredozemskem bazenu {Cognetti, 1990). 2. Foci deli Isonzo - Foci deli Timavo, zaščiteno območ­je, 2000 ha Isonzo, naravni park, 1300 ha, območje UP U (Lega Itaiiana Protezione Uccelli) a.) Isola della Cona, favnistični rezervat, 30 ha Močvirno območje, imenovano "Isola della Cona", je bilo že leta 1978 razglašeno za naravni rezervat. Prva dela v parku so se začela v letu 1989. Lastnik zemljišč je regija Furianija Julijska krajina, park pafinančno podpira občina Staranzano. Izliva reke Soče in reke Timave, skupne površine, zaščitene z zakonom, je 2000 ha, sta eno najsevernejših obmorskih postaj ptic selivk v Jadra­nu. Do danes so našteli nad 250 različnih vrst ptic, okoli 50 zanimivih vrst pa tu tudi gnezdi. Med kanalom Quarantia in reko Sočo so konec osem­desetih let poplavili okoii 30 ha veliko travnato površino, jo z nasipom zajezili in postavili opazovalnico za obisko­valce, ki poleg pogleda na zamočvirjeno področje nudi vpogled tudi v podvodno življenje. Najštevilnejše so race različnih vrst; nekatere med njimi gnezdijo, čaplje, črne liske Fu/ica atra, številni pobrežniki (Charadriiformes), gosi ipd. Zanimivi gnezdilci: Himantopus himantopus, Ardea purpurea, lxobrychus minutus, Circus aeruginosus in Anser anser, ki so jo po tistem, ko je iz številnih predelov povsem izginila, ponovno naselili. Na desni strani izliva Soče, imenovani "Banco del Becco", so največji poloji v Sredozemlju, zato tudi ni čudno, da se v nekaterih zimah pravtu ustavi in prehranjuje nad 3.000 primerkov velikega škurha Numenius arquata, ki je tudi simbol parka "isola della Cona". V parku deluje tudi ornitološka postaja, ki se ukvarja s sistematičnim lovom in obročkanjem ptic. To dejavnost vodi favnistični obser- Lagune di Marano (Foto: I. Škornik, 1994). vatorij Furlanije Julijske krajine iz Gorice. Zelo uspešni so pri lovu pobrežnikov. Izredno pestra flora in favna sta dopolnjeni z "vrinje­nim regulacijskim faktorjem" - konjem. V prede! parka so leta 1991 naselili močvirske konje Camargue, da so dopolnili favno z velikim rastlinojedom (v parku živi samo srnjad), ki s pašo uravnava in bogati močvirsko vegetacijo. Trinajst prosto živečih konj živi v močvirju med opazovalnico "Cioss" in rtom Spigoia. Konji, ki živijo na območju med obiskovalnim centrom, opazo­valnico "Marinetta"-in opazovalnico "Cioss", so ujahani in jih uporabljajo za vodene oglede po rezervatu. Tov­rstna dejavnost je v parku edini vir dohodka, saj vstopni­ne ni! V park so jih naselili leta 1991, dva meseca kasneje kot prosto živeče (Škornik, 1994a, b). b.) Isoia dei Gabbiani, območje UP U Majhen peščen otok, na katerem gnezdi morska sraka Haematopus ostralegus. 3. lagun a di Grado e Marano, zaščiteno območje, 3000 ha, 800 ha WW F Bibavična laguna dolžine 30 km in širine okoii 5 km, v katero priteka 6 rek. Z morjem je povezana na šestih mestih. V laguni je mnogo manjših otokov in sipin ob obali. Vzhodna stran (Grado) je prepredena s poloji in blatnimi močvirji, medtem ko je na zahodu (Marano) le ostanek nekdanje struge in izliva reke Soče. Številni otoki v lagunah so kultivirani ali v uporabi marikultur. Globlji deli lagune so bogati z morsko travo Zostera s p. in morsko solato Ulva sp., na polojih najdemo vrsti Spartina sp. in Ruppia sp., predele, ki so pod vplivom morja, pa nase­ljujejo številni halofiti, V predelih s sladko vodo so po­gosti rodovi Phragmites, Sdrpus in Salix. Področje je izrednega pomena v času selitev in prezimovanja ptic (Phalacrocorax carbo 600 ex., Egretta garzetta 500-1300 ex., Anser fabaüs max 2000 ex., A. albifrons max. 2500 ex,, A. anser 700 ex., Anas penebpe max. 8000 ex,, A. platyrhyncbos max. 11.000 ex., ßucephala clangula max. 7400 ex., Mergusserrator max. 882 ex v letu 1981, Fulica atra max. 25.000 ex, P/uv/a//s squatarola 1000 ex. leta 1984. Gnezdilci: Egretta garzetta (300-400 parov), Ste­ma albifrons (100-150 parov). Vaüe Cavanata, lokal iteta Ramsar, 243 ha Področje vključuje predel nekdanjega odcepa reke Soče (kanal Averto). Danes je to plitev bazen, obdan z nasipi. V bližnji okolici je tudi 10 ha velik gozd. Vegeta­cijo zastopajo rodovi Zostera, Salicornia, Aster, Typba in Phragmkes. Predel uporabljajo tudi za vzgojo rib in kot drenažni bazen za okoliška polja. Zanimivi gnezdilci: Circus aeruginosus (3 pari), Larus cachinnans (350 parov). Pomembno prezimovališče za plovce (7500-8000 pri­merkov) različnih vrst. Pomembno prenočišče z a gosi rodu Anser, ki se v zimskem času hranijo na bližnjih poljih. Iztok ŠKORNIK: INVENTAR i N POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKAL !TLT V JADRANU, 37-100 Marano Lagunare, ramsarska lokaliteta, 1.400 ha, Foci Fiume Stelia Obsežna trstišča in poloji ob ustju reke Stelia, na zahodni strani lagune. Globlji del lagune je zaščiten kot ramsarska lokaliteta. Gnezdilci:/Vdea purpurea, Cygnu$ olor, Circus aeruginosus, Panurus biarmicus. Zelo po­membno prezimovališče rac (v zimskem času do 10.000 primerkov) in črnih lisk (10.000 primerkov). Pomembno prenočišče z a gosi rodu Ariser, ki se v zimskem času hranijo na bližnjih poljih. isola di Martignano, začasno zaščiteno območje Valle Noghera, zasebno lovsko območje Porto Sušo isola dei Belli Valle Morgo, Valle Belvedere Valle Panera, zasebno lovsko območje 4. Laguna di Caorle, naravni park, 2200 ha Večinoma nezaščiteno. Predel Valle Vecchia (850 ha), prepovedan lov. Lokaliteta leži med večjo beneško laguno in laguno Marana in Gradeža. intenzivna vzgoja rib, turizem, lov in izsuševanje so glavni problemi prede­la. Zanimivi gnezdiIci: Botaurus stellaris, Nycticorax nycticorax {200 parov), Ardeola ralloides, Egretta garzetta (200 parov), Circus aeruginosus in C. pygargus. Manjše, vendar pomebno število prezimujočih plovcev. Laguna di Bibione Foci del Tagliamento 5. Laguna di Venezia, naravni park, 55000 ha Obsežna obalna laguna med izlivoma reke Brente in Piave. Veliko umetnih kanalov, pol], industrije. Zanimivi so obsežni poloji v bibavičnem pasu z algama Ulva sp. in Enteromorpba sp. Intenzivna in ekstenzivna vzgoja rib in drugih organizmov, množični turizem, kmetijstvo, lov, veliko je privatnih lovišč. Zanimivi gnezdilci: Nycticorax nyciicorax, Egretta garzetta (900 parov), Ardea purpurea, Circus aeruginosus, C. pygargus, Himantopus himanto­pus (150-200 parov), Recurvirostra avosetta (30 parov), Tringa totanus (50-6 0 parov), Sterna hirundo, S. a/b/f­rons, Panurus biarmicus, Remi/, pendulinus ... Pozimi tu prezimuje večje Število plovcev, !isk in morskih ptic, predel pa je zanimiv tudi v času preleta. Valle Averto, ramsarska lokaliteta, zasebno lovsko ob­močje Valle Zappa, Valle Millescampi,Valle Figheri, Valle Con­tarina, Valle Dragojesolo, Valle Cavaliino, Valle Doga Foce del Piave 6. Delta del Po, regionalni park, 25000 ha Dva manjša naravna rezervata, nekaj za Sov prepove­danih predelov, večinoma nezaščitena. Obsežna delta s Sipine na vzhodni italijanski obali (Foto: L Škornik, 1994). trstičevjem, lagunami (večinoma so to ribogojnice), sipi­nami, obalami in kultivirano krajino. Zanimivi gnezdilci: Nycticorax nycticorax (600 parov), Egretta garzetta (600 parov), Ardea purpurea (150 parov), Haematopus oastra­legus (20-30 parov), Himantopus himantopus (več kot 200 parov), Charadrius alexandrinus (300 parov), Sterna hirundo (800 parov), S. albifrons (3000 parov). Večje število plovcev vzimskem času, črnih tisk in morskih ptic. Foce deli Adige Po di Goro Valle Boccavechia, Valle Ca Zuliani, Valle S. Carlo, Valle Sacchetta, Valle Bagliona, Valle Ca Pisani C a Pasta, Valle S. Leonardo, Vafli Moraro Caccocchione, Valle Ripiego, Isola Madonnina Scani del delta del Po, 3000 ha Zaščitni (pred valovi) otočki ob samem morju delte reke Pad. S kopnim so povezani z manjšimi mostovi. Otoki so peščeni in poraščeni z vrsto iz rodu Ammophila. Na otokih gnezdijo male čigre Sterna albifrons. Gnezdi­šče predstavlja največjo gnezdečo populacijo male čigre Sterna albifrons v zahodnem Palearktiku (2400-3000 parov, kar predstavlja polovico vseh gnezdečih malih čiger v Italiji) (Grimmett & Jones, 1989). Sacca di Scardovari Bottonera 7. Sacca di Goro, naravni rezervat, 4000 ha Valle di Gorino Scanni di Goro Foce del Po di Volano, pred lovom zaščiteno območje 8. Volano Area, naravni rezervat, 3250 ha, ramsarska lokaliteta Valli Bartuzzi, del območja zaščiten pred lovom Gnezdišče kormorana Pha!acrocorax airbo. Lago delle Nazioni Valli Porticino Canevie, pred lovom zaščiteno območje Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN Ribnik; Punte Alberete (Foto: i. Škornik, 1994). 9. Comacchio Area, naravni rezervat, krajinski in hidro­loški rezervat, 28570 ha Valli di Comacchio, ramsarska iokaliteta, del območja zaščiten pred lovom, 13500 ha Obsežno področje od izliva reke Reno do Agoste na zahodu, od mesta Comacchio pa do bregov reke Reno. Lagune, soline, kanali, bazeni ipd. so ostanek agrarnih sprememb leta 1850, ko je bil dobršen del aluvialne ravnice osušen in urejen za človekovo rabo. Vegetacija vključuje rodove: Salicornia, Sueda, Agropyon, Phragmi­tes, Chara, Ruppia ipd. Zanimivi gnezdila: Ardea purpu­re, Ta doma tadorna (100-200 ex.}, Anas querquedula, A. clypeata, Aythya ferina, A. nyroca, Himantopus himanto­pus (200-300 parov), Recurvirostra avosetta (200-300 parov), G/areo/a pratincola, Charadrius a!exandrinus (100-200 parov) Tringa totanus, Larus meianocephalus (1000-1500 parov), Larus genei (100-150 parov), Ce/oc­helidon • nilotica (150-200 parov), Sterna sandvicensis (150-300 parov), S. hirundo (2000-2200 parov), S. a/feif­rons (1500 parov), Sterna dougalli (13 pari), Panurus biarmicus. Pomembno prezimovališče za kormorane, gosi in črne liske. V Času selitve so našteli nad 10.000 črnih čiger Chlidonias niger in prav toliko in več različnih vrst rac iz družine Anatidae. ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 Valle Zavelea, pred lovom zaščiteno območje Sacca e Vene di Bellocchio e Foce del Fiume Reno, iokaliteta Ramsar, 1000 ha Salina di Comacchio Valle Mandriole, zaščiteno območje, naravni rezer­ vat, 200 ha, Regionalni park Delta del Po Zamočvirjeno območje s sladko vodo. Pomembno počivališče in prezimovališče ptic. Gnezdišče beiolične čigre Chlidonias hybrida (100-200 parov). Punte Alberete, naravni rezervat, 460 ha, Regionalni park Delta del Po Ostanek nekoč obsežnega zamočvirjenega področja v bližini Ravene, pogojenega z vodami reke Pad. Pop­ lavni gozd, trstičevje, ločevje, tipična močvirska vegeta­ cija. Predel je izrednega pomena v času selitve in prezimovanja. Zanimivi gnezdiici: Egretta garzetta (700 parov), Plegadis falcinelius, Ardea purpurea, Remiz pen­ dulinus, Circus aeruginosus, Nycticorax nycticorax (300 parov), Ardeola ralloides (50 parov), Himantopus himan­ topus (50 parov), Sterna albifrons (100 parov). Ortazzo in Ortazzino, 1500 ha, naravni rezervat, Iokali­ teta Ramsar 440 ha Predel na stičišču rek Bevano in Ghiaia, vključujoč oba izliva rek, lagune, obalne sipine, obdelovalne pov­ ršine. Pred sipinami je zasajen borov gozd. Gnezdiici: Circus aeruginosus, Charadrius aiexandrinus (100 parov). V času preleta so številne črne čigre Chlidonias niger (1000 osebkov). 9. Sajine di Cervia, naravni rezervat, ramsarska Iokalite­ta, 780 ha Delujoče soline z 2000 letno tradicijo.Nekoč so bile povezane z morjem, danes ne več. Obdajajo jih številni kanali in kultivirana krajina. Zaradi nizke cene soli jih želi država zapreti. Lokalno prebivalstvo je s tako namero nezadovoljno in temu nasprotuje. Halofitna vegetacija. Zanimivi gnezdiici: Himantopus himantopus (70 - 150 parov), Recurvirostra avosetta (100 parov), Charadrius alexandrinus (150 parov), Sterna albifrons (250 do 300 parov). 10. S. Fiiomena, naravni rezervat 11. isoia di Varano, naravni rezervat 12. Laghi di tesina e Varano, naravni reservat, 11200 ha 13. Paiudi del Golfo di Manfredonia, naravni rezervat, 7800 ha Palude di Frattarolo Mass. Combattenti Daunia risi Valle S. Floriano Vaile Varapelle Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNO! Saline di Margherita di Savoia, iokaliteta Ramsar, 6000 ha 14. Isole Tremiti, morski rezervat, 30.600 ha (208 ha otok S. Domino) Arhipelag Tremiti sestavljajo trije glavni otoki {S. Do­mino, S. Maria, Capraia) in četrti, okoli 11 milj oddaljen otoček Pianosa. V okolici so tudi čeri in morske skale. Otoki so visoki, robate strukture in prevotljeni. Na otoku S. Domino je veliko kavern, v katerih je še pred nedav­nim živela medvedjica Monachus monachus. Morska flora in značilnosti podvodne vegetacije so veliko bolj podobne tipično sredozemskim kot pa jadranskim. Ar­hipelagTremiti je znana turistična točka. Področje je bilo vpisano med zaščitene bkaiitete (art 31,979/Act.), toda do danes se ni zgodilo še nič (Cognetti, 1990). 15. l e Cesine, naravni rezervat, ramsarska Iokaliteta, 620 ha ZAKLJUČK I O d skupno 725 otokov v Jadranu jih je le 66 naselje­nih, več kot 400 pa je različnih morskih grebenov in čeri. Po zadnjih podatkih, ki mi jih je uspelo zbrati na terenu ter s pomočjo nekaterih sodelavcev pri nas in v tujini, je 88 predelov zaščitenih ali kako drugače zavarovanih, kar predstavlja okoli 250.00 ha površine kopnega in morja (1,8% Jadrana): 4 narodni parki, 7 naravnih parkov, 2 krajinska parka, 1 regionalni park, 7 morskih rezervatov, 17 naravnih spomenikov, 29 naravnih rezervatov, 6 predelov je registriranih kot lovski rezervat (verjetno jih je mnogo več), katerega status je v različnih državah zaradi različnega pojmovanja povsem nejasen. 15 je takih predelov, ki jim pravimo posebne krajine; le-te nimajo večjega favnističnega in florističnega pomena. Največ zavarovanih predelov ima Hrvaška (53), kar pa glede na Členovitost obale ne preseneča. Favnistično najzanimivejši je vsekakor S in S Z del jadrana {izliv Soče, Marano, Gradež, izliv Pada, Comacchio, Cervia...}, zato tudi ni čudno, da je prav tu največ zaščitenih predelov. Večinoma so to aluvialne ravnice, morska močvirja z bibavičnim pasom, poloji, trstičevje, soline ipd., ki pri­vabljajo številne ptice. Veliko redkih in ogroženih vrst gnezdi prav v tem koncu Jadrana, število gnezdečih parov nekaterih med njimi predstavlja pomembno po­pulacijo Z Palearktika {Sterna albifrons). južni del Jadra­na, predvsem razvejenost otokov ob V obali, je zanimiv predvsem zaradi izredno bogate sredozemske vegetaci­je, endemičnih živalskih in rastlinskih vrst ter velikih gnezdečih populacij morskih ptic (Laruscachinnans, Pha­lacrocorax arisiot:e!is, CaSonectris diomedea, Puffinusyel­kouan...). Glede na relativno zaprtost je jadranski bazen zelo občutljiv na mogoča onesnaževanja, kar še posebej velja z a plitvi severni del, v katerega dotekajo velike količine ZAŠČITENIH LOKAUTET V JADRANU, 87-100 Poplavni gozd Punte Alberete (Foto: I. Škornik, 1994), sladke vode tamkajšnjih vodotokov, jadranski bazen je pomemben za razvoj gospodarstva in mednarodno iz­menjavo; s tem sta seveda povezana industrializacija tega prostora in turistični razvoj. Mokrišča, kot tudi otoški in obalni ekosistemi, so predeli, ki v Sredozemlju najhit­reje izginjajo. Mednarodne konvencije in deklaracije nudijo posameznim državam in lokalnim oblastem mo­žnost za pravilno gospodarjenje z naravno dediščino ekosistemov jadranskega morja. Vsaka država mora imeti načrte za ohranjanje že obstoječih rezervatov ter za zaščito novih, s pravilnim gospodarjenjem pa mora zagotoviti populacijski minimum redkih in ogroženih vrst. Turizem, kot gospodarska panoga z najhitrejšim trendom razvoja pa je potrebno približati vzdržni obliki nemnožičnega turizma. ZAHVAL A Tovrstnega dela vsekakor ne bi nikoli konča! brez pomoči organizacije MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Sird Association) in finančne podpore organiza­cije U N EP (United Nation Environment Program), za kar se še posebej zahvaljujem sekretarju zveze gospodu Xavieru Monbailliuju. Hvaležen sem vsem, ki so mi z nasveti in viri pomagali pri oblikovanju končnega sezna­ Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 • Narodni park A Naravni rezervat ® Krajinski park « Naravni spomenik a Lovski park • Morski rezervat Seznam zaščitenih lokalket v Jadranu. ma, še posebej sem hvaležen kolegu in dobremu prija-Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, telju dr. Riccardu Santoliniju z Univerze v Urbinu (Rimi-mag. Robertu Turku iz Medobčinskega zavoda za varstvo ni, Italija), dr. Leku Cjiknuri iz Univerze v Tirani naravne in kulturne dediščine Piran, Kajetanu Kravosu iz (Albanija), dr. Heinzu Hafnerju z biološke postaje Tour Trsta, mag. Davorinu Tometu za kritične pripombe pri du Valat (Francija), dr. Jasmini Mužinič iz Zavoda za pregledu rokopisa ter številnim drugim. ornitologijo iz Zagreba (Hrvatska), mag. Jani Vidic iz Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 Lokalitete n a karti: 1. Sečoveljske soline (SLO) 2. Strunjanske soline (SLO) 3. Dragonja (SLO) 4. Strunjan rtRonek(SLO) 5. RtMadona punta Piran (SLO) 6. Debeli rtič (SLO) 7. Fiesa jezeri (SLO) 8. Stena pri Dragonji (SLO) 9. Brioni (HR) 10. Komati (HR) 11. Krka (HR) 12. Mljet(HR) 13. Telaščica (HR) 14. Lun(HR) 15. Pod Gredom (HR) 16. Prud (HR) 17. Glavine malaluka(HR) 18. Prvič (HR) 19. Orepak (HR) 20. Mrkan, Bobara, Supetar (HR) 21, Vransko jezero (HR) 22. FojiškaPodpredoščica (HR) 23. Mali bok-Koromačna (HR) 24. Kolansko blato blato rogoza (HR) 25. Velo i Malo blato (HR) 26. Delta Neretve (HR) 27. Limski zaljev (HR) 28. Maiostonski zaljev (HR) 29, Lokrum (HR) 30. Dundo (HR) 31. Kontija (HR) 32. Velika dolina (HR) 33. Glavotok (HR) 34. Krkakrajolik (HR) 35. Kočje (HR) 36. Cetina kanjon (HR) 37. Limski zaljev (HR) 38. Rijeka DubrovaČka (HR) 39. Brela (HR) 40. Saplunara (HR) 41. Rovinj otod (HR) 42. Saljsko polje (HR) 43. Badija (HR) 44. Pakieni otod (HR) 45. Vidova gora (HR) 46. Modro oko, jezero Desne (HR) 47. Konavoski dvori (HR) 48. Dubrava Hanzina (HR) 49. Zrče (HR) 50. Brusnik (HR) 51. jabuka (HR) 52. Fantazija (HR) 53. Modra špilja (HR) 54. Zavratnica (HR) 55. Rača spilja (HR) 56. Ziatni rt (HR) 57. Vela spiija (HR) 58. Medvidina pečina (HR) 59. Stiniva (HR) 60. Ravnik spilja (HR) 61. Vrela Cetina (HR) 62. Kotorsko Risanski zaliv (ČG) 63. Divjake (AL) 64. Liogora(AL) 65. Velipoje (AL) 66. Kune (AL) 67. Fush kuge (AL) 68. Rruskhull (AL) 69. Vain (AL) 70. Pisphoro (AL) 71. Mlramare (I) 72. Foci dell Isonzo - foci dell Timavo (i) 73. Laguna di Grado e Marano (I) 74. Laguna di Caorle (!) 75. Laguna di Venezia (i) 76. Delta del Po (I) 77. Sacca di Goro (!) 78. Volano area (!) 79. Comacchio area (I) 80. Saline di Cervia (I) 81. S.Filomena (I) 82, Isola di Varano (I) 83. Laghi di Lesina e Varano (!) 84. Paludi del Golfo di Manfredonia (I) 85. (sola Tremiti (I) 86. Le Cesine (1) Iztok SKORNIK: INVENTAR tN POMEMENOST ZASÓTENI H LOKAUTE T V1ADRANU, 87-100 RIASSUNTO II Mare Adriático con i suoi 138.600 chilometri quadrati é una parte importante dei Mare Mediterráneo. Vista la relativa ch!usura é un mare molto sensibile al perícolo del!7nquinamento, soprattutto nella sua parte settentrionale, meno profonda. íe molte isole lungo le coste orientali, le spiagge sabbiose di quelle occidentali, le saline, le foci dei fiumi e importanti bacini, come lagune, paludi salate e acquitrini, rappresentano un'ereditá naturale insostituibile e dimostrano la grande varíetá ecologica di questo spazio. Neli'Adriatico sono protetti o tutelad in varío modo circa 250 mila ettari di superificie terrestre o acquatica. La parte del leone la fanno i parchi nazionali (107.216 ettari), circa 160 mila ettari sono rappresentati da riserve omitologiche, parchi naturali, parchi regionali, monumenti naturali e riserve marine. II resto appartiene a zone partícolari, a parchi boschivi o vegetali e alie riserve. II turismo di massa, l'industrializzazione, /'agricultura e la marinocultura minacciano i bacini non protetti e, in alcuni casi, addirittura intaccano le zone internazionalmente protette. LITERATURA Cognetti, G., (1990): Marine reserves and conservation of Mediterranean coastal habitats. Nature and Environ­ment series, No 50. Council of Europe. Strasbourg. Grimmett, R.F.A., jones, T.A., (1989): Important bidr areas in Europe. IWRB,ICBP Technical Publication No 9. IWRB (1993): News, No 9.: Sečoveljske soline Ramsar update. Lipej, L. Škornik, L , (1987): Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus I.49, št. 9-10:359-363. Lipej, L., Makovec, T., Miklavec, M., Škornik, I., (1987): Prvomajska omitološka odprava "Mljet 87", Falco 2:14-24. Matas, M., Simončič, V., Šobot, S., (1989): Zaštita okoline danas za sutra. Školska knjiga Zagreb. Makovec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M., (1993): Ohra­nitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Posebna izda­ja. Sklad za naravo Slovenije. Minisiero deli ambiente (1992): Relazione sullo stato deli ambiente. Carta delle aree protette in Italia. Peja, N., (1994): Albanian Lagoons, MedWet Newsletter No 3:67. Škornik, 1. (1982): Škocjanski zaliv, ptičji raj, skoraj v Kopru. Proteus L 45, št. 3:123-125. Škornik, J., (1985): Progasti gož na Steni pri Dragonji. Proteus I. 47, Št. 5: 205-206. Škornik, I. (1987a): Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-86. Acrocephaius VIII, št. 33:31-36. Škornik, I., {1987b): Pomembno ornitološko območje Evrope - Sečoveljske soline. Falco 2:314. Škornik, I. (1990): Škocjanski zatok, življenje in smrt nekega zaliva. Proteus L 53. št 1:18-23. Škomik, I,, (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. MEDMARAViS Sympo­sium. Chios, 1992. Škornik, I., Makovec, T., Miklavec, M., (1990): Favnis­tični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave št. 16:49-99. Škornik, 1.1994: Isola della Cona - naravni park ob izlivu reke Soče. Proteus. Škornik, 1.1994: Med prosto živečimi konji, Kamaržan - evropski divji konj? Revija o konjih. Tvrtkovič, N., Krystufek, 8., (1990): Small Indian mon­goose Herpestes auropunctatus (Hodgson, 1836) on the Adriatic Islands of Yugoslavia. Bonn. zool. Beitr. 41 (1): 38. Velkovrh, F., (1987): Polžek Istriana mirnae, endemit severozahodne Istre. Proteus 49: 235-236. Wraber,!., (1987): Botanični utrinki z doline Dragonje. Proteus L 49, št. 6:215-218. Wraber, T., Skoberne, P., (1989): Rdeči seznam ogro­ ženih praprotnic in semenk SR Slovenije, Varstvo narave 14-15: 1 -429 . ZVNK D RS (1976): Inventar najpomebnejše naravne dediščine Slovenije 2. del. ZZP H (1976): Posebno zaŠtičeni objekti prirode u re­public! Hrvatskoj. Posebna izdaja.