narodskih řečí Odgovorni vrednik Ur. «Jatte« lileiweitt. Tečaj saboto 20. novembra (poznojesna) 1852 List 93 Hebrejske melodije. Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jeriša XIX. da mizarske in kijucarske delà se za poskusnj v pogodbo daj po izdelkih Ko si je tedaj gospodar bil dob t O Mariamna! zdaj za te serce Ki za-nj kervéla ti, kervi se huje5 V britkosti duše mèst zgubljena je, I divja kajba zlobo následuje. 0 Mariamna moja! kje si ti? Ne možeš čuti moje britke nuje: AhJ bis mogla, biš odpustila mi, Čeravno mojih molb nebó ne ćuje. 1 mertva je? I so se derznuli Brezuma zlobi vbogati strupeni? Běsnota vlastni obup je vklela mi: Meč, ki je njo zadel — preti zdaj meni. A1 merzla si, umorjena ljubav ti! I mračno serce vzdiha po zgubljeni Zastonj, ki zgorej zdaj pari, pripravil, in ker hoče se pogodi s poštenim in t delo imeti y naj z ved enim staviteljem pa pri temu naj ne gleda preveć na visoko plačilo temoč le na dob delavc i u \j IV/ 11 c* u u m i v u v/ 1 a v v t j v staviteljstvu jako izurjeni posebno na take, ki — so že kde pezno vili bili in tno poslopje na beli dan posta > s. Ogledi kmetijstra na Angleškim, (Dalje.) Občne premišljevanja Angleškim so večidel le velik e po sestva, in o tem se loči Angleška deržava od vsih emljiša brez konca in kraja Pustivši mne nevrednoga v življenji. druzih derzav na drobno razkosëne y so To kakor uno, če je od Ah proc krone mje dele Seboj zagrebla mi veselje celo5 Omel sim rožo od debla Judova, je slabo, ker prevelike kakor pre maj hne zem so deželi v škodo ; prevelike se ne dajo lahko dobro obdelovati I Cig je perje za me ga cvêlo. 5 cel maj h ne morejo moja krivnja, moje peklo je, Ki njedro to preklinjam osamělo 5 družin pošteno prerediti ; vendar so premajhne zem še bolj kakor prevelike kmetijstvu in deržav 1 pač zaslužil sim britkosti vse, Ki vedno zjedajo mi serce velo! Prerdark slroškor za startler nore hise. (Konec.) Podroben prerajt je tudi za to potreben "■•V I ' • 1 • II« ^ _ • nimu gospodarstvu škodlj Ta škoda prevelicih posestev je pa na An gleškim tako poravnana, da velike zemljiša so v pristave ( Uaierhofe) po 100 do 500 akrov (i kterih njive aker je tričetert rala) deli 9 ker in senozeti so naj em nik am (stantmanam, kolo nam, Páchter) v najèm dane. Premajhne najemne zemlj 5 cena za različne duri, oknja, ključavnice, peči itd. let skladaj to je take pod 100 akri 5 se skozi 50 z v raznih krajih je síla različna. Gospodar prav stori, ako si prerajte več moj strov priskerbí. Naj primeri eniga z drugim, in kmalo bo vidil, kteri se mu nar bolj prileže. druzimi v veči, ker na zemljiš z 100 akri nemore najemnik s svojo družino pošteno živeti, da bi prisiljen ne bil za delavca na delo ho diti. Na pristavah po 300 do 400 akrov zamore pa ajemnik ze pošteno izhajati. Najemniki tacih Ko si je po takim načinu popoln prevdark stro- pristav pa za obdelovanje vdinjaj delavskih škov napravil bil, je prasanje : ali je bolje stavitev d pogoditi (den Bau akkordiren), ali ne? y ; u i i< i ^ u t u uau aivnui uiitu j , an nu . nj C, nuijavu 111 i u u i v ucuaijiu ntn. aj vaanu itiu , Le redkokrat je stavitev s pogodbo (Ak- te delavske družine živijo na teh pristavah skorej kurj ktere zato dobivajo kos zemlje, stanova in tudi v denarjih nekaj vsako leto y kordbau) hasnovita ; naj veckrat je gospodarju sve tovati, da naj sam staviva si nakupi in pripravi, zlasti za zidarske in tesarske delà, kakor so kame- tako 5 kakor Dobiček y carji na Štajarskim iz teh naprav na Angleškim iz nje y apno y pesek y opeke y stresniki, stropávnice , in pri y dile itd. Cena tacih stvari se lahko zvč nekaki pazljivosti se gospodar ne more prevariti. Škoda slabiga gradiva se ne dá pr er a j tati. Le za nektere reci pri štavljenju nove hiše je včasih pogodba(Akkord) dobra, postavim, za po kriva nje. Da bo gospodar pa gotov, dobro krovje dobiti, naj se z mojstram po takim načinu vira, je pa tale tanovitnost derzavne uredbe na Angleškim se opira na velike posestva; od najemstva (Pachtsystem) živí veliko pre možnih in poštenih družin, ki so zoper vsaktero prekucijo; kmetijski delavec, ker je oženjen, je zavoljo tega veliko bolj na tisto mesto navezan. pogodir da y za blizo ' 1 - uni, ki je pokrivanje prevzel 10 let dober stojí, in da se mu do tište dobe nekoliko pogojeniga plačila za derži. M S J d del , m ne spremi Pravilo je., nja službe, kakor pri nas, za vsako malo reč. Ťa razmera je tudi podlaga pošteniga in lepiga življenja teh družin; 370 4. takiiiiu delavcu ni skerbeti, kje bo juter kje pojuternim delà dobil in kako se přeživil; on kolikor cj J nji vega djanja naprej viditi ima svoj gotov živež na zemljisu, ki mu je za vžitek določeno, on ima svoje stanovanje itd. 1 kod i ki j 5 z eno besedo je berastva obvarovan. (Dalje sledi.) kolikor važniša škodováním ali iz njega za it, ki jo je bilo iz kaz ali s nastopila : / (/Ie nina, in se mu lepo za povabo zahvali. Ali ženin mu čutljivo škodo delati znala če bi zavoljo terpeža postavno odločenega zapora ne da besede, in se zaničevaje od njega oberne. pridobitek ali prislužek kaznjenca ali rodovine njegove na nič, ali saj v n e r e d priti utegnil. V pervem primeru ena poprek Sedem miz je bilo v veliki izbi pokritih; spredej , in od nje po vsaki strani po izbi doli tri. gre namesto dnarne kazni pri- Ženin in nevesta se vsedeta k poprečni mizi, in ko bi merin zapor in sicer ondi, kjer postava nič druzega trenil, se vsi svati okolj drugih šestih miz posedejo. posebej ne veleva, en dan za vsacih pet narjev prisoje vati. g o 1 d i Naš rokodelček se vsede konec omizja na tla. Caka in caka revež, pa mu nihče ničesar ne podá. Hlapci no- V drugem primerleju se zamore čas kazni cio pod sijo iz izbe dobre ostanjke memo njega : on njim vès la najnižji postavni stavek skrajševati, toda zapor je treba čeu pomiguje,—pa nobeden mu ničesar ne da. Posled poostrovati. — — Tepenje se pa zamore samo v tistih njič ga poterpežljivost zapusti ter jeza zgrabi, in siro-primerih, v kterih je bila kazen zapora k večjemu na mak se iz hiše pomete. Kupil si je kos kruha, in si z trideset dní odmerjena, na mesti nje rabiti. njim glad potolažil. V okolsinah posebnega pomislika vrednih se zamore zapor perve stopnje tudi premeniti v d nar no ka- Imel pa je nekiga prijatla y ki še ni davno kar je obogatel; drugači bi tudi ta njegov prijatel ne bil. K zen , ki je kaznjencovemu premoženju primer na, to temu se podá, in ga prosi, da naj mu za malo casa da nikoli naj se ne prepuša kaznjencu, da bi si svoj lepi kožuh in zali svitek posodi, ki ju je od svo- zamogel sam to premembo kazni izbrati. jiga rajniga bogatiga or » ospodarja podedoval. Kar je pro Daljej se zamore namesto zapora perve stopnje sil, je prejel. prisojevati hišni zapor, če je tisti, kterega je kazniti y Drugo jutro ptujo obleko obleče, in se podá na ze neomadezanega jega stanovališa, ne mogel ali svoj zaslužek skerbeti. iména, in če bi, oddaljen od svo- nitnino. Ko v izbo stopi, se mu vse priklone, in ženin za svoj ured, svoje opravilo, mu nasprot gré y ga z veliko častjo sprejme in se mu za skazano čast zahvali. Svitek se zahvali !" od Za obtežave pregreška, in tak ali v JJ v obteževavne okolšine govori rokodelc rčzno. Ženin se zgovarja, kako zal da tud p r e s to p k se ako se je kažnjivo djanje dalj v • i ci s 1 I j e v al mu je da se ne spomni njegoviga imena; poprasa ne y ako se je p y tudi tikrat, kadar je storivec zavoljo enacega pregreška ali že kažnjen bil; y enacega prestopka vesto, ker misli, da bi iz njene žlahte bil. Pa tudi vendar pa reče, kako močno da jo Kožuh se zahvali!" odsro ona ga ne pozna veseli, ga gosta imeti. j? vori rokodelc tako rčzno kakor poprej 371 Ženin in nevesta ga prijazno silita, gori naprej potresam je cegel s střeh se drobil. Snoči je bii po da iti, in nevesta reče: „Zal mi je, da pri pervi mizi ni tres ob 6% dopoldan, danes ob 3y4. Zdi se mi več prostora, ker so najni starši, bratje in sestre vse se- je potres od zdovca do jugozahoda se valil, vendar ne se po morem za gotovo povedati, ker deže porazvzeli, pa prosim Vašo Visokost, da nizala, tukje pri pervi stranski mizi zraven svojiga go spod strica se vsesti: „Svitek se lepo zahvali!" Vam hočem prihodnjič naznaniti sim preveč prestrasil Ako je v našim kraji še kaj posebnega se pripetilo y H k reče rokodelc in se vsede. gré na svoj sedež. Nevesta ga debelo gleda in Nevestni stric je bil mož malo besedi. Tudi rokodelc je tiho in pričakuje, kaj da ima priti. In ko so se začele jedí na mizo nositi, in se mu je obilo Iz St. Mahova. (Dalje). Ko Bleški grad visoko na stermem skalovju zagledam, obdanim v podnožji z zelenim germovjem mili otoček pa sred jezera 5 vsiga v dnu zad sneznikov velikane, pred kterimi se za gričem skriva , sim se živo spomnil neumerle ®riček » 5 "nu no u ivu opu ponujalo, je mozek s tako radostjo in urnostjo v usta enika besed, da zares ne more biti © pe nosil, da ni imel časa, kaj drujiga pregovoriti, kakor Ko z okolj lep V f kraj tá, podoba raja! Ob 10. mašujem v prijazni cerkvici in potem se radujem tu v prekrasnern ogledu okolice rajske vselej, kadar se mu je kaj podalo, reci: „Svitek se zahvali!" ali pa: „Kožuh se zahvali". Ko se je začela peka na mizo nositi, ni mogel nič več jesti, temuč je basal v velike žépe posojeniga kožuha , dokler dolgo je še kak prazin prostorček ošlatal. Zdaj je nevestni strič pregovoril, in vpraša roko- Voda pobrala. " Tu me sprejme někdo kot drugi angelj delca: zakaj da se tako posebno za přejete poklone za- Rafael po nenavadnih potih čez hribe in doline, memo Ceravno celo noć na noarah dan v Bohinj Krajnsko Svajco se namemm v se tisti ali mostove je hvaluje ? Jez sim bil vcerej tukje a pravi rokodelc 5) ■ . „pa nihče me ni pogledal. Ni bilo sedeža za mene; ničesar se mi ni ponudilo; danes pa me vse časti, dobil sim častiti sedež, in jedi več ko treba. In vendar sim ravno tisti rokodelc, ko včeraj v lastnim , danes v podojením oblačilo. Cast in postrežba se torej ni skazala meni, ampak — svitku in kožuhu; ker pata dva govoriti in jesti ne moreta, sim to jez namesti nju storil". mu odgovori nevestni gre 5 fužine (Alt- • sim prenočil. Vsacemu svetjem, kdor k naj namesto v Bistrici ostane pri brodnika , ki popotne s plazov in slapov čez Bistrico v St hammer) S a v i ci Bol tru (Jerneju Langus-u) v Fužinah prežlahnimi lososnimi postervi nepredrag cr » ostuje Drugo jutro postrašném ponočnem viharji je spet deže tako , da marsikter > viditi. Jez pa „kuraj Ci stric » Dobro si nas plaçai" in sam mu pomaga peko v kožuh tlačiti. St. mestu mojem bi bil obupal S a- s svojim Blejskim spremnikom se izročim ćolniču, ki ga vesljata oče Bolter in njegov sin, in hajd! po Bohinjskem černotamotnem jezeru. Se huji se vzdignejo valovi in še huji deževati zacnè y Noviéar iz slovanskih hra Jev. ali „kdor ne vaga je brez blag y m^1 tako blizo canske Savice jo viditi moram. Ce drugač ne bo, bomo Iz Tersta. Dve posebno veseli vesti se nam ozna- pa pustili coin in se po poti, ki pelje poleg jezera na obeh straneh, naprej podali Vendar tega ni bilo treba y dospěli smo vkljub viharju srečno konec jezera in nite iz Tersta. Ena je, da pri vsi hudi bolezni našega Kose ski ga je vendar se upati, da z Božjo pomočjo in poizverstni strežbi zdravnikov in skerbne njegoverodovíne stopili na planinsko zemljo, kjer posamne stoje koče. se bo ozdravil. Druga pa je , da slavno ministerstvo Stopivši iz čolna že slišim bobneti slap Savice, če- nauka je ukazalo, da slovenski jezik za rojene Slovence ravno je še do tjè dobro uro hodá. Boltrov sin ostane na Teržaškem gimnazii ima za zapovedani uk veljati ne pa prostovoljin biti, kakor je dosihmal bil. > tu i mi trije pa jo udarimo berz naprej. Berv cez Sa vico, pri kteri se je v ze marsikdo splašil, ni celô nič z Celja. Z oziram na vreme je bil 17. dan tega nevarna. „Tam pri belem kamnu" — pravi oče Bolter » ii.i.. • A J___li„„ __no CJ«. « mesca sila čuden dan. Zjutrej oblačno in toplo, dopoldne ploha z bliskam in gromam, in konec vsiga tega ob pol stirih popoldne zemlje potres! — Govori se, da ve- « smo na cilju svoje poti Se četert ure plezas v kreber, dokler zamores reci: tu sim. Ob devetih 6. oktobra sim stal pri spominku kjer lika Novoceljska grajšina (Neu-Cilli), majhnouro je v letu 1807 svetli nadvojvoda Janez stal, kjer je od Celjskiga mesta oddaljena, je prodana in od der- po tem že tisuč in tisuč popotnih stalo, domaćih in ptu žave nakupljena, ktera bo tamkej cesarsko višje v o jih y učenih in prostih, moških in žensk, starih in mla jaško i zr ej al i se (Obererziehungshaus) osnovala. Ce dih, radovati se na ti visočini, kjer se človek veliko se novica poterdi, bo ta naprava v velik korist celi oko- bližjega nebes misli! Doli spodej jezero, krog in krog okoli lici in savinski dolini sploh. J. Š. nas sterma gora, na levi slap, ki z visočine čez ska- lovje bobní v globočine, do ktere stezica pelje, in iz ktere belo peni razdražena Savíca in rosí clo do spomin- je Zagorja ob 7. uri zvečer 17. t. m. Tre petaje še prevelikega straha Vam pišem od današnje potresa. Bil sim ravno era v gornjim poslopji Trebov- ka gori. Ceravno mi oce Bolter brani, da naj nikar skega štaciona, klobuk v rokah, v Zagorje se po ne grem doli, se vendar ne dam zaderžati, da bi ne m cmg sel z lastno roko zajeti kozarec velicanske Savice in bi na tem mestu, kjer sta Vodnik in Presem nadušena stala, lale, piskri po kuhinji na tla gromeli. ne bil pil iz prečistiga vira zdravico našemu presvetlemu zeleznici peljati, kar se poslopje potrese, zagromi vdrugič pa tretjič celo hišo strese, da so okna klepetale stekla na polici Vès přepaden skočim skozi vrata po stopnjicah in zunaj cesarju in všemu slavnému slovanskému narodu! se le strah in grozo vidim. Na desni strani Save nad ■■■i belim slapam v M i tu li skale pokajo kot gromska střela, se iz višín odtergajo, v globoki prepad v Savo (Konec sledi.) Iz Gorenskiga 16. nov. Gorenci smo bili pa le spet v zapertíi, namreč: iz leve strani Save ni-gromijo, da vodo kot prah na visoko kadijo. Še nekaj smo mogli z vozmi v Kraj nj in Ljubljano kot pod gorami sekund po potresu skale grozensko pokajo, da smo mi- skoz Begne in Teržić, in iz spodnje desne strani nismo hrib se bo vderl in Savo zajezil. Ko se v Za- mogli z vozmí v Radoljco in v dolino kakor spet skoz slili __ _____________ ________ „___ _„ gorje peljamo, so trikrat, pa k sreći, le mali kamni Teržič in pod gorami, kj er Radoljski most, kteriga je na vozove prileteli, pri vsih bajtah in stražnih hišicah še lani o vsih svetih povodinj pobrala, se še delati ni perčel ; nad Posavcam se je bila pa roženkransko ne- so prebivavci izpod strehe bežali, iu plahi stali; v Za-gorji je na štacionu poslopje več ko na desetih mestih razpoknilo, v več hisah po Zagorji so razpoki, in med deljo velika cesta posedla in dotični gričik se je tako razrušil in umočiril, de je bilo nekej časa komej peà 372 čez priti. En dober teden sèm so pa že toliko prerili, bilo. Scer pa o inU nnfAfTV\Aûf n t A 1/ Il L1HÛ__ÛA L Q H Q 1 XT ûaIa iti noi no m »A r>l/v vi/v « : • ste v Terzic Jana naravnost proti Otoku spe- se kadaj v solo iti, naj nam za zlo ne vzame, ako k nji ker tako bi bilo v dolino nar bližej. To je res, ne pridemo, se manj pa mende slavni gospod pisatelj ?.po- Ijala , tode gerdi grabni, močirja in samota, po kterih bi cesta šla, in delj a va posipa (šute) so tudi v pre topisa Sto je pravo i Bogu je drago u lz Ljubljane. Ker se je marsikteri ucenec, vdark vzeti. Drugi menijo, de hi se cesta le močirja čeravno po rodu svojih starsev Krajne, zapovedanimu nad Posavcam ogniía, ker bise dva mosta čez Savo učenju slovenski ga jezika odtegniti hotel, je za spol- naredila in vsa stara cesta bi ostala, tode dva mosta njenje solskih postav skerbni gimnazialni vodja gosp. čez Savo sta draga in še negotova/teč, ker Sava pod Nečasek zapazil, da to ne more in ne smé biti Ie vsled Posavcam zlo pod cesto bije in jo podmeljuje. Tretji izmišljenih izgovorov, toraj je gosp. profesorjem pred menijo, de bi se cesta koj iz Nakelskiga polja za lozil nasvet naj se ž njim zedinijo, da se visoko mini in čez Bistrico v Podnart spustila, (v tem primerleji sterstvo prosi za postavo, po kteri naj se nobeden tacih ognila vsim štirim hudim klancam : Bistriškimu ali ucencov te dolžnosti ne odveže, ako Jurćkovimu, Osranku, Gobovcu in Dobropoljskimu, kteri šol ska oblast ni vi s j i c. k. po so na vse strani dovolj nevarni in zamudni), ali pa y ce oprostila. Vsi or vloženi veljavni prošnji profesorji so se zedinili v hvale se že hoče Bistriški most in stara cesta ohraniti, iz vredni predlog vodjev. Res je to čudno, da marsikteri Podbrezja v Podnart, kamor bi se dala tako spe- starši slovenskiga rodu učenje deželniga jezika pri svo- y de bi ne imela eniga pavca pada na sežinj. Od Pod- jih otrocih za nepotrebno imajo ali ga pisano gledajo ; če narta šla za Rebrijo, kjer je zgolj pešenoškalnata pa pride na priliko sinek na Dunaj in je kakošen kosček zemlja, ali nad Kamnogorico na Radoljco y ali kruha po štipendijah za Krajnce itd. vloviti, ali scer pri pa skoz Lancovo na Les ce. Se ve de bilo tù v vradijah kakosna službica dobiti, takrat bi rad vsak do novi ga mosta čez Savo treba. Ta cesta bi bila iz brote matere Krajnske vžival, dolžnosti za njo pa doline scer enmalo ovinćna, pa bi bila večidel ravna in noce spolnovati!__ med hišami, približala bi se slovečima fužinarskima ter gama Kropi in Kamnogorici y in pa neizsekljivi Ilovci UVovicar y tnnoffih Krajev. ktera Gorensko stran z dervmi in ogijem zaklada y in ktere les v Terst izvožen in v barke podelan mende že po vsihmorjih plava. Tudi bi morebiti nar manj stroškov htevala in jih nar pred povernila. — Vender kakor o druzih tako je tudi o ti reci : kolikor glav, toliko misel, in vsaka ima po svoje prav, in če ne druziga, saj letó : per cestah je zaslužik in še marsiktera zložnost. Let ina je bila bolji, kakor smo se je o spomladi nadjali. Ozimina nam je bila pozebla. Vse smo mogli o spomladi vnovič obsejati. Za séme in jéd vse kupovati, nam je o spomladi kej terda bila, vender se je jarina dobro obnesla. Godilo se nam je kakor tištim, od kterih psalm pravi: „Jokali so, ko so sémena sejali; pa z veseljem bodo prišli snopja nosit". — Krompir je scer Ministerstvo denarstva je naznanilo, da od konca septembra do konca oktobra se je znesek deržavniga papir niga denarja v vsim skup spet za 1,823.482/1. pomanjšal, in da je 1. dan tega mesca bilo za 160 milionov 373.823 fl. papirja med Ijudstvam ; 25. tega mesca ga bojo spet za 2 mil. sožgali. — Cesarske železnice so mesca oktobra prislužile 997.009 Sliši se y da je iz Postojne v Reko železnica že dovoljena. Mi V se gnjil ; pa je bil vender bogatej kot ene leta sèm. Ajde smo le malo dobili. Cebele so bile tako lahke, de bo komej plémě ohraniti. Otavo so nam deževja in po-vodnji večidel spridile. Ozimine nismo veliko sejali, nekej zavolj pomanjkanja sémen, nekej zavolj vedniga deževja in nekej morebiti tudi iz strahu pred prezgodno in prerokovano hudo zimo. Kar smo pa vsejali 5 se nisterstvo pravosodja je hvalevredno ukazalo, da tudi vsi tišti vradniki, kteri za aktuare, pisavce protokolov itd. služijo, se morajo ž veljavnimi spričbami ska-za ti, da znajo deželni jezik popolnoma brati in pisati; to skazati morajo tudi tišti, kterih materni jezik je deželni jezik; scer pri novi uredbi ne morejo službe dobiti; pri Rusinih je pa znanje slo vanskiga jezika vradnikam le v latinskih ćerkah zapo-vedano, ne pa v cirilici. — Ker so v Temeškim Banata vedno v nektere ljudske šole madžarski jezik namest slovanskiga silili, je šolska vradnija po višjim ukazu na znanila, da v vsih ljudskih šoiah ima materni jezik ucencov učni jezik biti; nauk v kakim v se drugim lepo vrastuje. Bog z vami in z nami ! jeziku se smé le v drugim klasu dovoliti, ako soseska zato razločno prosi Ravno sedaj ko se Francozi pri z Ljubljane. Visoke časti vredni gosp. pisatelj pravljajo Napoleona za cesarja voliti, je pregnani na-potovanja po Laškim" so nam na prošnjo v 82. listu slednik praviga franeoskiga kralja Henrik V., ki pod Novic naznanili, „da prav za gotovo niso v stanu vsih iménam grofa Chamborda v Frohsdorfu blizo Dunaja , nalihoma v tisuč in tisuč iztisih pismo po Fran- yy ». t Z1V1 stroškov povedati, da so pa ob celi poti blizo 500 izdali, kterih polovica pa je zadosti, ako kdo iz Ter- coskim razposlal, v kterim se zoperstavlja cesarstvn, sta po parobrodu v Ja kin in iz Jakina naravnost ktero se ne opira na stare božje pravice, po kterih gre v Rim, in tako spet nazaj gré, čeravno tudi tri tedne oblast le pravim u následníku starih Francoskih kraljev» v Rimu ostane". To da vrednistvo na mnoge vprašanja Vkljub vsemu temu bo vendar Napoleon 2. decembra za častitim bravcem na znanje in memo gredé tudi slavni- cesarja oklican, in mesca januara se bo nek z ve- „prijazni" napad v 46. liko slovesnostjo oženil. Sploh pa se je jelo sumiti, da novo cesarstvo ne bo cesarstvo mirii; nar manj se tega nadjajo Angleži, kteri si ne dajo vzeti, da Napoleon zoper nje mu vredništvu „Danice" na nje kakor se lahko prepriča, će se en listu opomne, da krat natanjko naše „pismice v 82. listu" prebere nismo čisto vsih bravcev v svojim izreku zapopadli, ker kaj skrivniga kuha. V Ameriki je ravno general nasa navada ni nikdar krivice govoriti ; tedaj je očitno, Pierce demokratiške stranke za predsednika Ijudovlade y da zavoljo tega tište bombe v njenim 46. listu treba ni za njegoviga namestnika pa Rufus-King izvoljen. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.