82. številka. V Trstu, v sredo 12. oktobra 1887. y Ttjčaj flH^^ ■■ BBA ^^^^ ^fl^k vsako sredo H ^B ■■ H H ^H ^^^^ ^H Cena z a leto h t tor za (razne po. ^^^H ^H ^H ^^^^ ^H 1*«« ne po ^H^^^^H _^^^^ — Edinost drobnimi čfltami He ^H ^H ^H^^^H ^H A let» za vsako besedo/* nov ,Ht>l - pre. ^^^^^^^ ^H v po jomft opravniitvo, ulica 'Aprrente 12. ^^^^^^ ^^^^^^ ^^ ^^^^^ ^^^^ «l nor. Oasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. lV edinosti je inofi« / Crispi na Nemškem. Da laški minister inostranskih zadev ni potoval za kratek čas v Nemčijo, ampak da ima važno misijo, to priznavajo celo vladni listi. Tolažijo narode pa s tem, da bo Crispi pomagal „mir utrditi". Kdo pa je miru toliko nevaren ? Res je, da Francozi že komaj čakajo, kdaj se bodo maščevali nad Nemci ter jim zopet vzamejo Alzacijo. lJa proti samim Francozom je Nemčija močna zadosti, kaj potrebuje še Avstrijo in zdaj še po vrhu Italijo za pomoč? Govori se celo o zvezi štirih držav; da namreč k omenjenim trem pristopi še Anglija. Da Bismark toliko sile zbira okoli sebe, nam je dokaz, da se tudi pred Rusijo varnega no čuti, ali pa da sam proti njej kaj namerjava. Svojo sovražnost do Rusije je pokazal med drugimi znaki tudi z svojo vojno proti ruskim vrednostnim papirjem. O Rusih se pa zopet sliši, da utrjujejo Varšavo in sploh zapadno mejo, in da jim je mnogo ležeče na ugodnoj rešitvi bolgarskega prašanja. Pri takih znamenjih bi človek mislil, da jo francozko-ruska zveza že gotova ali pa le še prašanje časa. Vender tudi toga no kaže trditi. Ruski vladni listi pišejo proti takej zvozi, in car sam ni hotel v pogovor sprejeti predsednika francozkc patriotično lige. Mogoče je toraj in zelo verjetno, da se car drži politike rajnega Katkova, ki je velel, naj se Rusija ne veže z nikomur, ampak naj si za vso slučaje ohrani proste roko. Ta politika ima nekaj za Rusijo koristnega v sebi. Rusija jo namreč močna dovolj, da se v sili tudi mnogih sovražnikov sama ubrani. Ako pa z drugim« zveze sklopa, mora se boriti za tuje koristi. Zveze so potrebne le za manjšo in srednje države, katerih ena so saina no moro ubraniti, ako več sovražnikov nad njo pride. Ako se Rusija s Francijo zveže s pisano pogodbo, koristila bo s tem več Franciji, nego sobi. Ako namreč Francozi zmagajo, hoteli bodo ves plen za se obdržati. Ako pa podležejo, oklenejo se pogodbe z Rusijo, in ta se mora za Francoze se dalje boriti. Francozi vedo, da more Rusija dolgo vztrajati, ako bi vojna trajala tudi tri leta. Tako bi Rusi zavolj francozke zveze silno oslabeli in upehali. Drugačo pa je, če si Rusija ohrani prosto roko. PODLISTEK. Spomini. ii. (Dalje.) Tretji dan pov tej veselici napotili so so naši znanci na Caven. Nekateri se temu niso mogli načuditi, kako so ti mladeniči trudijo na ta hrib in pa nikakega opravila nemajo tam gori! — Še k maši, k maši gre človek težko, kar je gotovo trikrat bliže; ti pa tako daleč, dve uri hoda in pa samo uro navit! — mislil si jo kedo. — Iz tega hriba ponudi so ti najlepši razgled čez ipavsko dolino. Vse njene vasi in trge, vse koto njene in zanimivosti moreš videti. Pred očmi so ti vso razodene, no veš kam bi pogledal rajo — kaj bi bolj občudoval. Reka mala „radost očem" krasi to dolino kakor mlado nevesto cvetna kita. Obdelana polja in vinogradi svete se pod žarkimi trakovi solnca: vos kraj zdi se Človeku kakor obširen vrt, tako da moraš reči i, Vilharjem: „Ipavska dolina je lo-pota sveta!" Oglodali so si naši mlndi potniki gori tudi malo jezero, kjer so je nekdaj „Le-toven" kopal in vodo pil. — Ta žival jo prebivala večinoma v bližnjem gozdu. Bila Rusija ve, da jo francozko-nemška vojna neizogibna. Rusi toraj lahko s puško v roci čakajo na prvo bitke. Ako zmagajo Nemci, ostanejo Itusi mirni in pomagajo Francozom samo diploinatičnim potom, ne da bi žrtovali kri in blago; ako zmagajo pa Francozi, vzamejo si Rusi lahko Bolgarijo ali kar hočejo, kajti Nemci in njih zavezniki bi jim tega braniti ne mogli, ker bi imeli s Francozi dosti opravila. Vaekako toraj Rusom prosta roka več dobička obeča, nego zveza s Francijo. Malo umevno pa nam jo, kaj ima Italija pri tem prepiru opraviti? Laških Turovelj jej no morejo obečati, ker jo tudi Avstrija pri nemškej zvezi. Ako jej pa obljubijo v Afriki še tolik kos peščeno zemlje, nikdar ne bo toliko vreden, ko prinesene žrtve na krvi in blagu. Habeant šibi! Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor se jo včeraj odprl; delegaciji pa se neki 20. t. m. skličeti na Dunaj. Začne so toraj živahnejšo politično živenje, posebno važna bo pravda z naučnim ministrom. Nadvojvodu Ivanu jo bilo vzeto poveljniško tretje divizije. Izdal je neko brošuro, ki odločno obsoja avstrij9ko-zu-nanjo politiko ter je posebno naperjena proti Prusiji. Zagrebški veliki župan Sieber je zatrl mestnega sveta sklep, po katerem se ima poslati deputacija cesarju s tožbo zoper vlado in bana. Govori se, da se zagrebški mestni svet razpusti in da se veliki župan Sieber postavi vladnim komisarjem za opravila zagrebške občine. Srbski poslanci ogorskega državnega zbora so zopet sprejeli v letu 1885. storjene sklope glede postopanja v državnem zboru in sklenoli so tudi, da v Budimpešti začno izdajati srbsko svoje glasilo. Ogersko finančno stanje jo od leta do leta žalostniše. V letu 1800. so troški proračun presegli zdatno, dohodki pa so zmanjšali. Primanjkljaj je za 15,0 milijonov večji, nego gaje proračunil finančni minister, znaša namreč 54 milijonov. Ko je sedanje ministorstvo pred 11 leti prevzelo vlado, takrat je izjavilo, da se čuti je stašen stvor! — Ako se jo časi ta Le-toven razsrdil, izplul jo iz jezera vso vodo, katera jo potem drla po njivah, travnikih in poteh ipavske doline. Potem se je še togotneje vzdignol — mogel je tudi leteti, zato Letoven — ter letal po gozdu in dolini. S tem jo pa napravil velik veter za seboj, tako da kader jo on letel, kar drevje se je lomilo in hišo odkrivale! To je bilo Ipavcem šiba božja, zato so pa takrat plačevali manje davke nego sedaj, ki še shajati ne mogo! Strašanskega ni bilo z njimi na Čavnu, zato so pa sklenoli ga obiskati, in to na šmarni dan s to potjo, ko pojdejo v Log. Tega dne bo tudi v trgu veselica, katere se tudi on gotovo udeleži; kajti na šmarni dan, kedor le more, ne zamudi lepe prilike, da ne bi se šol malo vedrit k izviru ipavskemu. — Ob go spoj niči (šmarnem dnevu) ne hodijo sem le Ipavci, temveč tudi iz mnogih drugih krajev privre obilo ljudstva sem. Tega semnja se vsak veseli. Med cesto in reko stoji na širokem polji krasna cerkev s tremi zvonovi in tu so ta dan moli ter marsikaj proda in kupi. Zavoljo tega se hoče kak mladenič živega snesti, ker radi osodnega denarja mora donia ostati. Zagotovil jo namreč, svojoj miljeni, da jej bo delal družbo! A danes ga mora na vsak način noga boleti, no da bi ga bil čevelj razglodal; o ti jezna sreča!! poklicano in sposobno, finance spraviti v I red. A tega zagotovila vlada ni spolnila, ker danes so ogerske financo mnogo slabše, nego so bile pred 11 leti. Ogorska gospodari tako slabo, da nikoli no ve. koliko ima dobiti in koliko potrosi. Ogerski proračuni in računski sklepi so vselej laž-njivi. Zdaj jo Tisza prevzel finančno breme na Rvoje rame; začetek mu ni ugoden in če se mu k inalu ne posreči zboljšati finančnega stanja, moral bodo tudi on odstopiti. Vnanje dežele. Iz Srodca so 10. t. m. poroča, da so se volitve v Sredcu popolnoma mirno izvršile, pristavlja pa se — kar je res prava ironija - da so vojaki stražili ječe, urade in brzojavno postajo; da je bilo na raznih krajih v mestu razpostavljeno vojaštvo in da je konjica patrolirala po mestu. To je svoboda sedanje bolgarske vlade! Enako se je godilo tudi pri volitvah v druzih krajih. Da si je s takim nasilstvom pridobila vlada vočino, to ne moro drugače biti. V Plevni, Rahovici in Kutlovici so bili krvavi boji. Zankov jo bil izvoljen v Rahovi. Marokanski sultan je nevarno zbolel, po necih poročilih uže umrl in bati so je, da se prestolna promemba ne izvrši mirno, ker nek šerif, stanujoč blizu Ceute, katerega hujska njegova vladohlepna žena, po rodu Angličanka, liočo so polastiti prestola, pa bodi Bi orožjem v roci. Vsled tega je španska vlada posadko v Couti jako pomnožila, francoska vlada je poslala vojakov na mejo, obo pa, kakor tudi angleška in italijanska, poslale so nekoliko oklopnic na marokansko primorje. Ejub kan jo prišel v Guzni, tako poročajo ruski časniki iz oficijelnih virov. DOPISI. Iz Volčigrada 10. oktobra. [Izv. dop.] Znano je vsej primorskej deželi, da nas je letos strašanska suha šiba zadela ter nam poljsko pridelke uničila. Posebno pri nas, v našej občini je bila taka suša, da nemamo nič pridelka in smo letos najveČi trpini. Tudi vode je manjkalo. In zakaj to ? zaradi malomarnosti. Imamo dva lepa vodnjaka, ako bi se v redu držala, no bi nam vode manjkalo. Novi vodnjak, za kateri Cesta je polna voz. Prek reko pa hodi po travnikih krdelo razposajenih dečkov, kateri se vsakih dvajset korakov okopljejo pa zopet dalje gredo, pojo svojo veselo pesem. Zapeljiva Ipava je marsikaterega zvabila med tednom v se, da jo bil potem radi tega ošeškan, a danes jo časa dovolj, ni se bati! Dekletom in fantom je ta dan tedaj tudi velikega pomena. Maršikaterej bo danes kupljen lop spomin, kateri jo bo po noči in čez dan spominal dragega kupca! — Danes jo Strašanski tudi hodil z našimi znanci, akoprem se nista mogla tri-bati z Slavo. Nu vendar so bili -vsi zadovoljni ; hodili so sem in tja po sejmu pa opet na pivo v pivarne le za danes pripravljene. Viševič je pravil, da je v Ipavi vsak dan lepšo. Ko so je mrak povračal, pričelo se je ljudstvo znatno zgubljati. Mladež jo večinoma šla, kakor tudi gospoda, v Trg. — Tam je bilo tudi kaj prijetno v tem romantičnem kraji, lepem trgu, kateri na konci ipavske doline kakor glava stoji, oklenjen od gornjih strani z no prav nizkimi hribi. — Naši prijatelji so se uže divili dražestnemu krnju in krasnemu izviru Ipavico. V čitalnico so tudi šli, ali takrat je bilo notri žalibože preveč nemških listov, Viševič bi rekel švabskih. Sedaj je menda drugače; saj vedo, da še slovenske premalo podpiramo in da le radi nam je Nj. veličanstvo cesar par stntakov podaril, vredili so prejšni gg. podžupani nekoliko; stari je pa popolnoma zapuščen. Zakaj ne potrošite kakih 15 do 20 gl., da daste stari vodnjak popraviti? Tudi živinski vodnjaki bi so morali v tej suši iztrebiti i no jih tako puščati cela leta, da voda stnrdi, da jo živina še piti nemore. Neveste li, da ceste in vodo se morajo v redu držati; kdor so pravi županji, prva dolžnost jim je ta. Našo ceste pa so kakor drče po (Javnu, in bi se vendar lahko popravile. Sami spoznate, kadar greste 7, vozom v Trst in so Vam seno prevrne, da so ceste slabe. Toraj so enkrat opomnim: za vodo in pota mora županstvo več skrbi imeti. Pravicoljub. V Gabriji 9. oktobra. 11 z v. dop. I Ker čitam iz mnogih vipavskih občin o sladkej vinskoj kapljici, naj spregovorim tudi jaz par besedic. Pri nas se je začela trgatev v ponedeljek 20. septembra; vreme je bilo ugodno lopo, tako da marsikateri kmetič je med trgatvijo z veselim srcem vzdahnol — hvala Bogu — da nas jo rešil rose (peronospore), katera nam je tri leta zaporedoma vos vinski pridelek uničila. Ali letos jo vso drugačno, perje po trtah jo zeleno kakor meseca junija, grozdje je dozorelo popolnoma, tako da stari l judje pravijo, da no pomnijo tako sladkega, okusnega in močnega vina. V našej občini se je prodalo vina nad 100 liki. nekemu gospodu v Gorico, cena 11, 12 in 12 »/a. Torej kranjski kupci, potrudite se tudi Vi k nam, in kupite si sladkega vipavca. J. P. Z Vipavskega 5. oktobra. [Izv, dop.] (Cesarjev god, letina, štacunc.) Včeraj zjutraj in še prej ta večer so jo po vsej Vipavskej razlegal gromoviti odmev raznih topičev, kateri so javili, da praznuje svoj 57. imenitni god naš presvitli vladar Fran Josip I. Zvonovi so vtorek od zjutra in skoro do poldne po vseh cerkvah veličastno peH ter vabili verno ljudstvo v hišo božjo, kjer jo z mašniki vred pošiljalo toplo molitve nad oblake k Najvišjemu nadzemskemu vladarju, proseč ga, naj ohrani našega ljubega vladarja še mnogo, mnogo let ter naj mu vdihno v njegovo preblago Brce vedni spomin na narodno revne, a popol- naše zanikernosti mora marsikak propasti, to pa le v našo škodo, a sovražniku našemu v korist in veselje! Mi postarani ljudje, — rekel bi kak mož, — ne pojdemo v Trg za danes; zakaj sedaj so kratke noči, in oddaljeni bodo stoprav jutri s poldnem doma. Od tam so človek ne more kar tako odtrgati. — Žena bi si tudi na zadnje mogla še kaj misliti o takem moži! . . . Grozdje je bilo skoraj popolnoma dozorelo. Veselja poln je gledal kmet obložene trte. Varoval in gradil jo vedno. Sitno otroke pa je strašil, da ne smejo sedaj k trtam, še manj pa zobati; kajti on jo videl „rese", ki je imelo ušesa liki metla, zobe pa še veče! „Krvavo stegno" da so tudi vedno klati krog trt iskaje takih majhnih požrešnežev, ki radi zobajo! — Ali Janezek Joškov se ni bal ni rešeta. ni Krvavega stegna, če prav je imel hudo (raztrgane) hlače, ampak on se je b kokoši zagnal pod vrt po majhen grozdek. On ni celo veroval, da mu je „pelk" na nosu ostal, kajti ko bi so bil prijel in potipal, izdan je bil! — Sicer je pa zdelo, da Janezek zahaja v škodo. Nekega dne, ko jo porednež ponovil svojo grešno navado, reče mu stric: Ti Janezek si zobal, pa jo ven! vse jo v hlastinah! — Ker jo pa on svojeglav no zanikal, reče mu stric: — Čakaj, bomo videli, kaj / nem udane svoje sinove Slovence, ki bivajo, kot zvesta straža ob meji. Ni vladarja sedanje dobe, katerega bi vsi narodi tako goreče ljubili, tako spoštovali ter mu bili sploh tako udani, kakor so Avstrijci svojemu vladarju. Vsem zvestim Avstrijcem, osobito Slovencem, doni vedno v ušesih blagoglasna, a veličastna pesem: „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!" Vinska letina je letos na Vipavskem precej dobra. Grozdje je letos popolnem dozorelo ter dalo tako sladak mošt, da ga, kakor pravijo izkušeni kmetovalci, uže več let ni bilo tacega. Sploh pravijo, da 8 ali 10 dni kuhan mošt ne dobi vinske lastnosti, ker noče „vrezati"; vedno je sladak. No, menimo, da so to dobri znaki prihodnjemu vinu. Saj prav 'sladkorja je treba moštu, da se ta razkroji v alkohol in ogljenčevo kislino. Dasi je letošnjo vino (mošt) veliko boljše, kakor prejšnja leta, vendar mu je cena manjša, nego sicer. Sedaj se po vsej Vipavske j prodajajo vina hI. (»d 9—12 gld. Ta nizka cena nam daje upanje, da nas bližnji naši Kranjci, koji nemajo domačega vina, po tolikem času zopet obiščejo. Tudi našim gg. sodeželanom iz Tolminskega toplo priporočamo našo izvrstno kapljico; lahko si jo sedaj nakupijo za vse leto. V hladnih krajih se naša vina tudi v poletnem času odlikujejo. Ni toraj misliti, da Vipavsko vino ne ustreza svojemu namenu v poletnem času. Preskrbito vinu primerne kleti ter ravnajte ž njim tako, kakor je ravnati umnim vinarjem, potem pa sodite o našem vinu ! Zidovi goriški imajo letos bendimo. Vedno lazijo okoli ter nižajo vinsko ceno. A malo je tacih nesrečnežev, koji se vja-mejo v njihove zanjke. Vendar sila kola lomi. Če ni druzih kupcev, treba bode njim dati. — Zatoraj rojaki! Če hočete piti mej letom izvrstnega letošnjega „vipavea", nikar ne zamudite ugodno prilike. Svoji k svojim! Razen te kaplje vina bode letos vsega zelo pomalo. Žita skoro nič. Turšico je pobrala suša. V nekaterih krajih Vipavske so uže po letu poželi turšične suhe bilke, v drugih krajih so pridelali komaj seme. Le v „močnih" zemljah poleg kake stalno-tekoče vodo (n. pr. Vipave) se je ovi blagodar nekoliko obnesel. Tudi sočivje je suša ugrabila. I tega je zelo pičlo. Jesenski pridelki: repa, zeljo itd. kažejo sedaj precej dobro, dokler se vrstita toplota in mokrota, kar bo v slučaju spremembo, pove prihodnost. Kuge, vojske in lakote reši nas o Gospod! Po lotošnjej letini sodeč, bodo se morali ljudje prevideti v štacunah, da se prežive. Ljudstvo bode letos posebno gledalo na vsak „vinar", kajti „zrno do zrna pogača". Staeunari so uže pričeli zalagati svoje štacune z obilno robo; tudi štacune se množe. Celo v Malih Zabijah za Križem se jo ustanovil — kakor je nek gospod dopisnik v goriškej „Soči" te dni omenil — nek nov trgovec gosp. L. Lasič. Gosp. dopisnik iz Malih Zabelj ne- pravi jo bukve! — Stric, da tudi nevešč branju, izusti učeno, ko zapre knjigo; Tu notri se pravi, da si zobal in bukve mislim da ne lažejo! a? — Sem da, ali malo, odgovori Janezek ostrašen. — Nesrečne knjige je on potem vse živenje črtil in v šolo bi bil raje nesel kos kruha, kakor najlepšo knjigo! Mati ilakovčka je odbirala razno perilo in je stavila posebe za pot. Tako je tudi več drugih mater storilo; kajti kratki in lepi čas počitnic se je skrčil na zadnja dva dneva. — Ljuba mati tedaj marsikako opominjevalno besedo na srce polaga svojemu sinu, kako naj med svetom živi. Žalibog, da človek v onein času ne jemlje toliko ozira na zlata vredne} besede, kolikor na petice, katere mu je i ista dobrohotna roka dala. Vendar so pa ti sladki nauki in spomini, kakor zvezda, katera v avetnej skušnjavi in prestopkih zopet pravo pot pokaže, opominjajoč h krepostnemu živenju. Materino v ljubezni nepresezno srce vpokorava in kroti tudi šo tako od tujega vpljiva pokvarjenega sina! Le spomin na njo ga strese in dostikrat se taka zapeljana ovea vrže spet v njeno odpust-Ijivo naročje. — Blagor mu, kedor jo sluša in spoštuje v vsem! (Dalje prih.) koliko pika gosp. Lasica, češ, da je slednji, dasi Slovenec, Renčan, razpošiljal samo italijanske cenike mej tiik. ljudstvo, priporočevajo mu svojo novo, bogato založeno atacuno. Jaz sicer se rad ne vtikam v take reči, vendar moram resnici na ljubo izjaviti, da sem iz gotovega vira poizvedel, da je g. Lasič v velikej množini i slovensko ccnike imel; italijanskih jo imel le par eksemplarjev in sicer za neko laško družino, stanujočo v Velikih Zabijah. Slučaj je hotel, da je prišel jeden italijanski eksemplar v slovenske roke. To in morda tudi nevolja na novega trgovca je dalo povod onemu dopisu iz Malih Žabelj. Ce je tedaj gospod Lasič priporočal svoje blago italijanskej družini v italijanskem jeziku, toraj se, po mojem menenji, zoper svojo narodnost nič ni pregrešil. Saj tudi italijanski trgovci priporočajo svoje blago Slovencem v slovenskem jeziku, a vendar niso zato obsojeni kot laški odpadniki. Vedno nam je čitati v Soči, kako priporočajo svoje blago gg.: Culot, Potazky, \Vokulat, celo Coppag itd. Gosp. Lasiču se očita ali preti, da iz njegove laške moke ne bomo pekli slovenskega kruha. Bog, če bo! Gosp. dopisnik, le nikar ae ne prevzemite; letos zvemo jedno več! Saj celo v Rimu Slovenci žive, dasi ni slovenskega kruha. I g. Lasič je, po gotovem viru sodeč, zvest sin majke Slovenije. On zelo rad čita svoje slovenske časnike in tudi druge k temu nagovarja, naj ai jih skupno na-roče. Splošno ae govori, da jo g. Lasič uljuđen, postrežljiv, sploh dober dečko. Z narodnega, še manj pa s kakega druzega stališča ae nemore meriti ž njim nek oholi križki trgovec. Slednji ima v jednej hiši stanovanje in krčmo, a v drugoj menim štacuno se svojo zalogo. Ta no gre za vsako malenkost v štacuno in če ga kedo sili v štacuno, grdo odvrne, rekoč: „Če hočeš, počaki, če ne, pojdi naprej!" Tako jo „uljudna" tudi njegova obitelj. Kedor mu ni dolžan in ima denar v pesti, lahko se ogne mogočnjaka, nasprotno se godi onemu, kateremu manjka vsega. Prej. ko ni bilo v bljižnjej vasi nobene „velike" štacune, moralo jo ubogo ljudstvo, posebno otroci, nestrpljivo čakati dobre volje bogatega križkega trgovca, da je prišel v štacuno. No, sedaj, od kar biva pod Sionskim hribom g. Lasič, uže je drugače. Ljudstvo ai pomaga. In prav ima. Živela konkurenca! Kedor bode dajal iato robo ceneje, tisti ima prednost pri ljudstvu. Toliko za sedaj, o priliki še nekaj. Nekdo. Iz Prvačine, 4. oktobra. (Odgovor dopisniku iz Cerkljanskega v zadnjoj št. „Soče"). — Gospodine dopisnik! Vi ste hoteli streljati v Rogačevega po-hajača, a svoje puščico ste obmoli v — Podkraškogorskega; kaj vas je navodilo k temu, to veste sami vi. Torej, k stvari: Vi pišete, da smo prišli uže do tega, da ae spoštovalci cerkvenih postav sramote in blate, a verujte mi, da ae jako motite. Sramote vas in blatč, ne radi cerkvenega petja, dasi je latinsko, ampak radi vašega namena, kateri je tako rekoč strup slovenskemu življu. Ako bi bili cecilijanei pravi spoštovalci cerkvenih postav, držali bi so ukaza papeža Benedikta XIV., ki dajo vsem Ilirom pravico, da se smejo v cerkvi posluževati slovansko liturgije. Zakaj so je torej no poslužujete ter nam latinščino vsilujete? Goriško, ako so no motim, spada v krog nckedanje Ilirije, drugače ne bi bil fgo-riški nadvladika metropolit ilirski. (Tega vender no boste tajili, kaj ne?!) Psalm 1 HI. pravi: „Hvalite gospoda vsi narodi; hvalite ga vsa ljudstva". Nismo li mi Slovenci narod? nismo li ljudstvo? Zakaj torej mi Slovenci ne bi smoli svojega Stvarnika v svojem jeziku moliti, ne pa v latinščini, o katerej ima priprost slovenski krnet toliko pojma, kakor vi o kitajskem zidu. Seveda, vi so boste izgovarjali, da tudi slavni Nemci, katero vi toliko poveličujete, hvalo svojega Stvarnika v latinščini. Zakaj bi se tudi mi Slovenci, tako neznaten narod po vašem mnenju, ne posluževali latinščine?! Verujte mi pa, ako bi Nemci imeli ono dovoljenje, kakor je imamo mi, da bi se gotovo v cerkvi ne branili se posluževati lastnega jezika. Gledč nemščine, katera trdUe, da je ključ naše omike, jaz som neveren Tomaž; meno ni čisto nič izobrazila — — — mislite si pa tu, kar hočete o meni, tudi, da sem surovež — za to, ker sem ud dorn-berške županije, kajti po vašem mnenju so Dornberžani — suroveži. Mogoče je to ceciljanska omika!! Podkraškogorskega pesmi, katerih mogoče še vi nikoli brali niste, brez kritike so in torej malovredne. Vi ste bili pa v tem obziru srečneji, ker vaših pesmi niti solnce ni obsijalo, dasi vender žarki njegovi vsak kotiček svet»i obsevajo. Srečen vi in vaše pesmi! Po mnenji goriških dijakov ao najde vender tudi zdravo zrno med ljuliko; to so tudi oni dobro vedeli, kajti iz gotovega vira vem, da so nekateri jih v šoli deklamovali. Bodi ai, da niso ničeša vredne, vender zložene so v milem slovenskem jeziku. Zdaj pa začnite vi zlagati svoje pesmi v toliko vam priljubljenej latinščini, pripišej o jih mesto Tacija in Ovidija gimnazijskim razredom, da se slovenski dijaki nasrkajo vaše cecilijanske modrosti. Da bi bil Podkraškogorski kedaj še-breljskemu Nemcu v goriškem centralnem semenišču napival, to je pač vašay cecili-janska domišlija, ali pa ironija! Šebrelj-skega Nemca ni imel še Podkraškogorski česti poznati osebno do letošnje cecilijanske predstavo v Dornbergu, katerega mu jo prijatelj s prstom pokazal. Kar še nadalje pišete o Rusih, *) kaj vse počenjajo s Poljaki, Rusinci itd., molčimo; to je baš toliko kakor bi s prstom kazali Rogačevega pohajača orožnikom: Vidite ga rusofila, v temo ž njim! Lepa čast, gospodine dopisnik! Kdor nemškega je duha. Ne hodi v svate k nam, Drugod naj išče kruha — Zaprt mu naš je hram! Podkraškogorski. Od Karavank, 10. oktobra. (O družbi sa. Cirila in Metoda), — Lepa je rea naša družba as. Cirila in Metoda, in silno potrebna za nas. Toda bojimo se, da je mali in ubogi alovenaki rod ne bo mogel tako zdatno podpirati, da bi ae mogla upirati velikanskim sredstvom, ki so na razpolaganje društvoma „pro Patria" in „doutseher Schulverein". Lahi pobirajo po vaej Italiji, Nemci pa po vsej Nemčiji, da bi mogli avstrijske Slovane napadati in jim trgati nedolžno deco iz rok, da so potujči in nauči svojo kri sovražiti. Žalostno je, da naša vlada kaj tacega dopušča, da ne jemlje v zaščito svojih slovanskih podložnikov. Vlada bi morala vender že enkrat v varstvo vzeti pravice narodov proti notrajnim, toliko bolj pa še proti inostranim napadovalcem. Ker pa vladne politike predrugačiti ne moremo, treba je, da si tudi mi pomagamo, kakor si moremo. Mi smo le preveč boječi. Če je Nemcem in Lahom dovoljeno, da smejo za svoja šolska društva podporo prejemati iz Nemčijo in Italije, zakaj ne bi si Slovani upali, podpore iskati pri svojih slovanskih bratih v državi in zunaj države? Mislim, da imajo Slovani avstrijski toliko več pravice do tega, ker oni no napadajo, ampak se le branijo; oni no vabijo tujih otrok v svoje šole, saj še za lastne otroke nemajo zadosti šol. Iščimo toraj pomoči za svoje šole pri drugih Slovanih! Pa pri katerih ? Čehi se morajo sami braniti. Poljaki nočejo biti Slovani; Slovaki in Rusini so podpore bolj potrebni, nego mi; Bolgari nemajo časa misliti na tako reči zavolj notrajnih homatij; Srbi imajo dosti podpore potrebnih bratov na Ogerskem. Tako nam ostanejo samo Hrvati in Rusi. Hrvatje so sicer sami v trdem položaji, pa vender imajo svoje narodne šole; nekoliko nam že lahko pomagajo. Ne manjka pa so bogatinov v Rusiji, katerih en sam bi lahko več dal, ko deset naših podružnic. Prosimo toraj brate Ruse, naj osnujejo v Moskvi slovansko šolsko društvo, kakor ga imajo Nemci v Berolinu, ter naj podpirajo avstrijske Slovane. Ko so enkrat v Bolgariji red napravi, upamo tudi tam dobiti nekoliko podpore. Pač bodo naši sovragi vpili o panslavizmu, veleizdaji itd. Toda nam se za tak krik ni brigati. To bi bilo vendar od sile da bi bilo drugim vse dovoljeno, nam pa nič! Dokler obstoji nemški šulferein v Berlinu in društvo „pro patria" na Laškem, dotle si tudi mi no damo prepovedati podpore od inozemskih Slovanov! Dosti predrzni in nesramni so tisti, ki imajo v Avstriji itak žo vse narodne šole, pa še iz tujine pomoči prosijo, no za svoje otroke, ampak za otroke, ki jih mislijo Slovanom ukrasti in izneveriti. Slovani smo en sam narod, toraj so vsi Slovani moralno zavezani, da nam pomagajo v našem trdem boju, no le z besedami, temuč tudi dejansko. Brez tega ostane „slovanska vzajemnost" prazna fraza! *) Ce vam i)1, gospodin«, rutlco-slovanska Zgodovina deveta briga, pritrdite da Rusi na Ruskem počenjajo h Poljaki uprav to, kar Poljaki z Ruslucl it i. — Seienti paucu . Ured. Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesarica pride 14. t. m. iz Išla v Miramar. Ostane v gradu kratko časa ter napravi potem daljši izlet ob dalmatinskem obrežju do Karfa. Cesarjevič Rudolf pride dne 20. t. m. v Gradec. Cesarjevičina Štefanija svojega visokega soproga menda no bode sprem-ljevala. Grški kralj z svojo obiteljo se je pripeljal danes zjutraj z posebnim vlakom iz Gmunden-a v Trst. f Bazilij vitez Maleine, ces. ruski konzul v Trstu je umrl v nedeljo zjutraj po dolgem bolehan ju. Pokojni je bil ces. ruski državni sovetnik in odlikovan z raznimi redi. Bil je v tržaških krogih jako priljubljena osoba, kar se je dokazalo včeraj pri sijajnem pogrebu. Zadnjo čast so izkazali pokojnemu dostojanstveniku vsi tukajšni konzuli, deželni namestnik baron Pretiš, poveljnik fmlt. baron Kober, vice-adm. bar. \Vipplingor, častniki rusko vojne ladije „Strelok" in mnogo odličnega občinstva. f Mihalj Pregarc, član delalskega podp. društva je umrl dnč 10. t. m. po dolgej, težkej bolezni. R. i. p. Nov odvetnik v Gorici. O. dr. Raj-mund Luzzatto je odprl dne 7. t. m. odvetniško pisarno v Gorici. Duhovniške premembe. Č. g. Fabijan Jožef, kaplan, prestavljen je iz Ročinja k sv. Luciji. Umrl je v Gorici dne 23. septembra č. g. Macliatschek France upokojeni katehet. Ćč. gg. Cutini Janez, kaplan v Sta-ranzani in Rožič Peter, vikarij v Trenti, delala sta župniški izpit v goriškem semenišču 5, 6. in 7 dne tek. meseca. Kontrolno zborovanje domobrancev bode letos od 25. do 28. t. m. v domo-branskej ka ar ni pri sv. Ivanu. Začne se vsak dan ob S. uri zjutraj. Obskrba za c. kr vojsko. Dne 20. t. m. sprejemajo se v pisarni c. kr. vojno-obskrbnega skladišča v Trstu (ulica Tor-rente št. 2.) ponudbe za dobavljanje kruha in ovsa za obskrbni okraj tržaški in ko-perski. Pobližjo se izve v imenovanem skladišču. Pred porotnikom stoji danes bivši občinski načelnik podgradski Jakob Jaksetič, radi zlorabe službene oblasti.— Izidobrav-nave bodemo v prihodnjem listu obširneje objavili. Porotna sodba. Matijo Parovela ao spoznali porotniki z 11 glasovi proti 1 krivim hudodelstva umora. Ril je vsled tega obsojen k smrti na vešalih. Znani Vestenek, nekdaj steber kranjskega nemškutarstva, glavni junak v Li-tijskej aferi in pri znanem škandalu v kazini Ljubljanski, sedaj okrajni glavar v Deutsch-Landsbergu, odstavljen je iz službe. Tako poroča „81. N." Kako se §§. sučejo. „Slov. Narod.«4 piše: Minister Gauč namerava, kakor pravijo, odvračati ubožno mladino od srednjih šol, da bi se tembolj poprijemali obrtnih strok, kjer je neki silno pomanjkanje delavskih moč, in si baje vsak ključavničar moro na dan prislužiti po tri gl. — Njegov kolega g. minister Baquehem jo pa odredil, da imajo takozvani konfekcijonarji, to so židovski kapitalisti, ki barantajo z narejenim blagom, in imajo patente za kupčijo (ali prosto obrt) jednako rokodelskim mojstrom pravico naročila na delo vsprejemati in je izvrševati. Mimogrede bodi omenjeno, da ti kupčevalci, pred novo obrtno postavo, te pravice neso imeli, ali so je pa vsaj posluževali neso. Ker jo pa pričetek rokodelsko obrti zavisen od dokaza zmožnosti, židovskim kapitalistom pa seveda izučenje obrta no diši, omogočeno jim je sedaj zasukati dotične §§. s tem, da naznanijo konfekcijo, to je prosto obrt, kupčijo z narejenim blagom, kar je slehernemu dopuščeno, in s tem pa zadobijo vsled inini-sterske naredbe pravice rokodelskega mojstra na vsprejemanje naroČil. Tako se izvršuje obrtna postava. Pač lepa perspektiva za tisto mladino, ki se hoče poprijeti rokodelstva! Razpisane službe. Občina Nova Baška išče zdravnika. Plača iznaša 500 gld. in stanovanje. Prošnjo do 15. t. m. — Služba davkarskega služabnika je razpisana. Plača 375 gld. in obleka. Prošnje do 1. novembra finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Tržaške novosti. Novo vino smo bo točiti po ukazu mestnega magistrata še-le z lfi, t. m. Vreme. V pondcljek zvečer so je vlila nad Trstom ploha, kakor jih ima malo v poletnem času. Grmelo jo in bliskalo so, da jo bila groza. Ob 11. uri po noči pa je kar naglo preskočil veter iz juga na jugo-zapad ter grozovito razjari) morje. Mnogo parnikov je poškodovanih, posebno pa so male ladije v pristanišču veliko škode trpele. — Nebo se vedno kislo drži in gotovo je, da je lepim dnevom konec. Zopet nekaj o irredenti, „Trie-ster Zeitung" je baš list, o kojemu se ne more reči, da bi bil Slovanom prijazen. V svojej številki od 10. t. m. pa vendar ostro obsoja postopanje našega župana, koji se demonstrativno udeleži vsake priložnosti, kjer koli more dokazati svoje proti-avstrijsko mišljenje ter je nasprotno vedno „službeno zadržan", kjer bi se imel pokazati kot prvi meščan avstrijskega Trsta. On se je udeleželil službeno pogreba pok. Juretiča, ki je bil vodja pravega iredentarskega lista v Trstu, k maši na cesarjev imendan pa ga ni bilo. O tem se marsikaj tiho, pa tudi javno šepeta, zagrmelo je sicer uže enkrat na avstrijskej višini, strela sicer še ni udarila, ali kdo ve, kako vreme bo jutri; župan ima visok avstrijski red, in tak red vleče strelo nase, če se o slovesnih prilikah pušča v temoti. Iz Doline pri Trstu se nam piše. Trgatev je končana. Vina, gledč kakovosti, so izvrstna. Cena je nizka, ker se je v celem Bregu veliko vina pridelalo. V našej srenji so jo pričelo trgati na 3. t. m. ko so druge srenje že vino imele. Tedaj, kupci vina ste zagotovljeni, da tako izvrstne kapljice, kakor je dolinska bržanka ne dobite tako kmalo. Toraj hitite v Dolino. Umetnijska razstava v Gorici se odpre v soboto dne 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v palači Attems, Odprta ostane vsaki dan od 8. ure zjutraj do 5. pop. C. k. okr. š. svet v Gorici razširil je dvorazredne šole v Križu, Rihenbergu in Podgore v trirazrodnice; enorazrednici v Opatjemselu in St. Florjanu pa v dvoraz-rednici. C. k. okr. š svet v Tolminu je razširil enorazrednico v Volčah v dvorazred-nico in je ustanovil redno Šolo Podbrdom. Ljubljanska mestna hranilnica bode vendar začela poslovati. Otvori se baje z novim letom 1888. Vabilo k plesnoj veselici, katero priredi slovenska čitalnica v Prvačini dne 16. oktobra 1887. v dvorani G. Vinka Gregorič-a. Spored: 1. Godba. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Petje. 4. „Ljudmila", (Stritar) deklamacija. 5. Petje. 6. Godba. 7. „Jedno uro doktor, burka v jednem dejanji. 8. Petje. Po besedi plesna zabava, pri katerej svira orkester 14tih mož pešpolka Milana I. kralja Srbskega štev. 97. Vstopnina k besedi 20 nov. Sedež 10 nov. Vstopnina k plesu jeden forint. — Začetek ob 5. uri zvečer. K obilnej udeležitvi vabi uljudno Odbor. Dijaška kuhinja v Celji. (Konec). Razni darovi: 1. Slavna banka „Sla-vija" je darovala po g, Ivanu Hribarji v Ljubljani 20 gld. 2. Preč. gosp. Mart. Holz, kaplan v Cadramu, 1 gld. 3. Gosp. Skaza v Smariji pri Jelšah je nabral 36 gld. 80 kr. 4. Gosp. Mih. Novak je nabral od g. J. Pospišila v Konjicah 2 gl. 18 gld. 5. Gosp. Mih. Novak je nabral od čast. podpornikov v Konjicah 7 gl. 50 kr. 6. Udje Celjske čitalnice so darovali 16 gld. 50 kr. 7. Slavna banka „Azienda" je darovala po Maksu Veršeci v Celji 20 gld. 8. Premil. gosp. knezoškof Jak. Maksimilijan je daroval 10 gld. 9. Preč. gosp. Greg. Presečnik, kaplan v Polčanah, 2 gl. 10. Preč. gosp. Kozinc, vikar v Slatini, 2 gl. II. Preč. gosp. Ilribernik Jakob, kaplan v Braslovčah, 2 gl. 12. Preč. gosp. Ilecl Fran, m. kaplan v Radgoni, 2 gld, 13. Preč. g. Sever Alojzij, kaplan v Radgoni, 2 gld. 14. Gosp. Bregar Miško v Celji 1 gld. 15. Gosp. Kavčič Jakob v Ljubljani 2 gl. 50 kr. 16. Preč. gosp. Mastnak Jakob, župnik v Slivnici, 2 gld. 17. Preč. gosp. Pintar, župnik sv. Venceslav, 2 gl. 18. Neimenovan v Loki 2 gld. 19. Gosp. Jurij Vouga iz Kalobij 1 gld. 20. Pri šolski veselici so je nabralo 1 gld. 21. Gosp. dr. Karol Gelingsheim v Kozjem 4 gld. 20 kr. 22. Gosp. Ivan Cukala nabral v Braslovčah 2 gld. 23. Gosp. Ivan Ga-beršek nabral na Vranskem 12gl. in 29 gl. 24, Gosp. Anton Kupljen, notar v Črnomlji, 3 gl. 25. Gosp. Sijanoc, kaplan pri Novi cerki, 2 gld. 26. Gosp. Špende, učitelj v Gornjem Gradu, nabral 7 gl. 20 kr. 27. Gosp. Breznik profesor v Rudolfovem, 2 gl. I. račun dijaško kuhinje za I. šolsko leto 1886/87, t. j. od 15. sopt. 1886. do 15. julija 1887. Darovi: 11 pokroviteljev jo darovalo vkup gl. 562'50 81 letnikov po 5, 10 in 6 gld. „ 431-— 15 podpornikov mosečnine . „ 19'50 Razni darovi . . . .4. „ 19688 Dohodkov vkup .... . gld. 1209'88 Tzdatki: Za poštnino, tiskovine i. t. d. in pa za 1869. kosil dijakom po 22 kr. izdalo se je vkup gld. 439*50 in v posojilnico seje naložilo „ 770-32 Torej izdatki jednaki dohodkom gl, 1209*88 Drugo upravno šolsko leto 1887/88 smo začeli 15. septembra in podajamo prečastitim prijateljem naše učeče se mladine nastopni proračun. Nadejati se je: Od 80 letnikov po 5 gl. . , gld. 400-— „ slavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dar „ 50*— Od posojilnice v Celji upamo „ 100 — Nadejamo se torej darov vkup gld. 550"— Za podporo se je pa oglasilo 34 dijakov, ki prosijo vkup na mesec 480 kosil, t. j. za celo šolsko leto 4800 kosil po 20 kr., znese torej . . gld. 960.— kaže se torej za tekočo šolsko leto pri-manjklaja v znesku 410 gld,, akoravno se je kosilo od 22 kr. na 20 kr. znižalo. Stavimo do naših rodoljubov in prijateljev naše mladine najuljudnejšo prošnjo: naj blagovolijo to blagodušno podjetje letos zopet po svojih močeh podpirati in tisti, ki še niso postali podporniki dijaške kuhinje, naj to letos storijo, do vseh se pa obračamo z uljudno prošnjo, da v prijateljskih krogih nabirajo darove; le Če delamo vkupno zamoremo doseči namen, katerega imamo pred očmi. Obračamo se tudi do slavnih okrajnih zastopov in slavnih občin, da se blagovolijo ozirati na svojo mladino in naj po izgledu drugih okrajnih zastopov in občin, ki dajejo primerno zelo visoke svote za „Nemški Schulverein" darujejo blagodušno za našo domačo dijaško kuhinjo, Nadjamo se torej obilih darov, ker drugače bi morali pridnim in zelo revnim dijakom dosti hrane odtegniti; saj so itak zraven tega še dosti lačni. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika Maksa Vršec-a v Celji. Da se prihranijo poštni stroški, pri-denemo našemu poročilu poštno-hranilnični položnji list, na katerega se lahko pri vsaki pošti brez poštnine vplača, prosin o pa zraven imena tudi pristaviti za „dijaško kuhinj o Občni zbor dijaške kuhinje v Celji bode 9. oktobra t. 1, ob 3 uri popoludne v Celjs ki Čitalnici, h kateremu se vsi prečastiti pokrovitelji, podporniki in prijatelji naše mladino uljudno vabijo. Dnevni red je: 1. Pregled in potrjenje letnega računa preteklega leta. 2. Pregled proračuna za leto 1887/8. 3. Volitev novega odbora. Zunanji udje se morejo dati zastopati po Celjskih. Maks Veršec I. r. Mihael Vošnjak 1. r. blagajnik. predsednik. RAZNE VESTI. Slavni turški učenjak in izdajatelj prvega arabskega časopisa, Ah med Faris, umrl je minolo dni v Carjemgradu 87 let star. Svetovna rastava v Parizu. Na mar-skem polju pri Parizu, kjer bode leta 1889. najveličastnija in največja razstava, kar jih je svet do sedaj videl, delajo so velikanske priprave. Glavni predmet, kateri obrača pozornost nase jo temelj, na kojega bode postavljen ogromen železen stolp. Jako zanimiva bodo zloglasna „ba-stila", katera se zida nalašč v svrho razstave popolnoma po uzoru nekdanje strašne ječe in sicer v onej obliki, kakor je bila v početku francoske revolucije, ko jo je ndrod zrušil. Zraven tega se zidajo tudi ulice, koje so obdajale bastilo, prav tako v starem slogu in obskrbeno s pohištvom iz srodnoga veka. Okolu bastilo bode prekop, preko katerega bo vodil most na verigah in stražila ga bode vojaška posadka v opravi srednega veka. Stvur bode gledalca tedaj popolnoma prestavila v davno prošlo temne čase. Koliko truda in denarja pa stane tako delo, vsakdo si lahko misli. Promet mesta Reke leta 1886. je iznašal po suhem 5.400.097 met. cent. blaga v vrednosti 59,580.241 gi., tedaj 584.509 met. cent. blaga manj, kakor lota 1887. ali 3,429.509 gl. vrednosti manj. Po morju pa se jo prevozilo 6,536.836 met. cent. blaga, vrednega 75,632.775 gl., in to 852.934 met. cent., vrednih 583.030 gl., manj kakor 1. 1885. Posebno se je znižala i/vožnja pšenice in ječmena. Kralj — zaprt- Pred kratkim časom so zaprli Angleži vladarja Ja-Ja države Opobo v zapadnej Afriki, ker je prelomil trgovinski ugovor z Angleži ter iste na razne načine sleparil. Trgovci se tega jako vesele, kajti kralj je bil pravi krvolok ter je dal necega dne 150 svojih podanikov umoriti, da uči ostalo pokorščine. Katalog. Opozorujemo čest. naše čitatelje na ravno izšel ilustrovan katalog za jesen in zimo 1887-8 dobro poznate tvrdke Kammer & Fischer na Dunaju VII., Richtergasse 11. Ta zapisnik prijavlja vse novosti mode, konfekcije in enakih potrebščin. — Naj si tedaj č. čitatelji naroče ta zapisnik, kajti dobo ga z uzorci vred zastonj in franko. Tudi prevzame ta tvrdka razne drugo naročbe, koje ne spadajo prav v lastno stroko ter jih izvršuje vestno in točno. GosuoflarsKe m trovinske stvari. Kraški vinogradi na vipnvskej zemlji. Priobčil Franc Bunc. Dne 3. oktobra t. 1. se napotim z do-movja v Komnu in korakam po lepej glad-kej cesti skozy rojstveni kraj Škrbinsko občino proti „Železnim vratom". — Tržaška gospoda, katera pride o soparnem poletnem času v naš prijazni kraj ali bližnjo okolico, kaj rada zahaja na divno in romantično višavo „Železna vrata", kjer se naenkrat odpre veličasten in obširen razgled. Od tam se vidi skoro vsa Vipavska dolina z svojimi prijaznimi holmci in livadami, obsejanimi s trtami in sadonosnim drevjem, katero dolino opasujejo sivi Ća-ven, Nanos in drugo gorovje. S „Železnih vrat vidiš Triglav, Juljsko vršace in celo Tirolske snežnike. Proti zahodu se ti razprostira benečanska planjava, na katerej odločno zapaziš mesto Videm in brez števila vasi in gajev itd. A moj izlet jo imel isti dan poseben namen. Hotel sem ogledati novo izdelano cesto v kraško vinograde in se osebno prepričati o letošnjem vinskem pridelku naših kraških vinogradnikov na vipavskej zemlji. Ko dojdem v sredinjo kraških hribov, zaključim s zakladne dornbcrške ceste na novo izpeljano cesto, katera drži od za-vinka ali ključa zakladno cesto v kraške vinograde. Občudoval sem vstrajnost na« šili kraških rojakov, da so presekali pred 3 leti združeni z nekaterimi prijaznimi Dornberžani popolnoma novo cesto, katero je načrtal bil nek prost kmetski strokovnjak — za 5 gld., katera cesta jo popolnoma ravna in mojstrsko izpeljana, čeprav drži čez velike propade in skalovje. Martin Jazbec iz Suto in umrli Jožo Pakin iz Škrbine sta vredna, da so jima tu spominek postavi, ker sta za to cesto mnogo in mnogo žrtovala. Proti koncu navedeno ceste najdem s pikonom — domačega učitelja vinarske šole naših rojakov — kateri je tu in tam novo cesto popravljal in gladil. A kdo jo ta domači učitelj vinogradsko šole naših rojakov? — Da, učitelj vinogradske šole naših rojakov jo popolnoma prost človek, mlad kmetovalec, ozo-ron kristjan in umen gospodar Anton Jazbec iz Sute, po domače „Jakomčev", no mnogo čez 30 let star, kateremu je geslo: Moli in delaj. — Naš bistroumni Tone ni drugo šole obiskaval nego domačo ljudsko solo, a vedr.o je imel in ima veselje, ko mu lo čas prepušča, gospodarske spise in liate o kmetijstvu čitati in se v politične stvari nikakor ne meša. Pred vsem moram opomniti, prodno k stvari pridem: ko sem pred 20 leti na Laškem videl in opazil, da so isti kmetovalci ali koloni, ki so dobili žveplo od svojih gospodov in so žveplali trte, imeli grozdje zdravo, a drugi, ki niso žveplali, da niso imeli nobene jagode zdrave; in potem ko sem se sam prepričal, da žveplo trto ozdravi, bil sem na svojo roko vzel 100 žakljev žvepla v Trstu, katero som bil prav po nizkej ceni — na svojo škodo — vsilil več našim in vipavskim vinogradnikom. O iste j priliki sem bil vsilil tudi očetu našega Toneta 3 žaklje žvepla. A med vsemi temi je bil Tone Jazbec prvi, kateri je pravilno in redno se žvepljanja lotil in se nič brigal, ko so se mu nekateri slaboumni ljudje smijali in se norčevali, kajti naš Tone jo v začetku pred 10 letini trtno bolezen v svojem vinogradu zatrl, njegove trte so vedno zdrave ostalo tako, da je pridelal vsiod tega leto za letom 70—80 kvinčev vina in še več, med tem ko niso drugi njegovi mejaši 3 do 4 kvinčo dobili, čeprav so imeli nekateri med njimi več trt nego on. Občeval sem z našim pridnim in umnim Tonetom skoro vsako nedeljo in praz- nik in prigovarjal sem mu, naj naše vinogradnike tudi on spodbuja k pravilnemu in rednemu Ivepljanju, kar je tudi pri vsakej priliki rad storil A več let je bilo naše spodbujanje in pregovarjanje zaman; na stotine vzrokov so dobili nekateri zaradi žvepljanja in nekateri so celo trdili, da žveplo trte ne ozdravi, ampak pokvari in le tu in tam so so naši vinogradniki v zadnjih letih, a prav počasi in le površno žvepljanja poprijeli. A ko ao videli, da ima naš Tone leto za letom večji pridelek v svojem vinogradi in da so njegove trto popolnoma zdrave, med tem ko preti trtna bolezen njih vinograde pokončati in popolnoma uničiti, poprijeli so se tudi drugi več ali manj žvepljanja pred tremi leti tako, da smemo reči, da so naši kraški vinogradniki mnogo in mnogo drugih na Vipavskem v pridelku zdatno prekosili in da imajo letos vina kot vode. Najprej se napotim tedaj z našim Tonetom v njegov vinograd. A videti vspeh njegovega izvrstnega obdelovanja, čiščenja, kolČanja, kar ostrmel sem. Videti letošnji oridelek v Tonetovem vinogradu in kako da grozdje lepo kaže, to jo veselo videti. Od kar sem na sveti, nisem nikjer toliko grozdja in nikjer vinograd v tako lepem redu videl. V tem vinogradu ne najdeš ni plevela ni druge rastline, katera bi trtam rast in razvitje ovirala. Po mojem inenjenju bo imel naš Tono letos nad 200 hkt. izvrstne božjo kapljico v svojem vinogradu. Kdor noče mojim besedam verjeti, lo naj pride ogledovat vinograd, in če tudi ne najde tam več grozdja, naj pride potem pogledat v Suto njegov hram ali vinsko klet. Skoda, da naši strokovnjaki o kmetijstvu in vinarstvu na Primorskem o tem vinogradi nič ne vedo, kajti naš pridni Tone jo vreden res javne hvalo in javno poslavljen biti. — Sla sva potem s Tonetom ogledovat sosedno vinograde in videl sem tu in tam še prccejy napredka. Vinogradi Cotičev, Fakinov, Cotarjev. Krištofov in drugi so se dobro poprijeli manipulacije našega Toneta; so ve da, sicer pozno, a vendar enkrat. — Od peronospore ni bilo dosihmal tukaj ne duha ne sluha. (1c konečno pomislimo, da naši kraški bržani imajo do svojih vinogradov peš nad eno uro pota, in so oddaljeni n. pr. Se-čani in Ivanci dve uri in še več, tako moremo si res veliko njih ncutrudljivost in marljivost misliti. Obče je znano, da je naše ljudstvo uzor kršanstva, delavnosti in varščine. Ko jim slaba letina preti in jih domača opravila tarejo, prodajo do kapljice pridelano vino za hišne opravke. To jo sicer prav. A vendar svetujem Vam, dragi rojaki! privoščite si zmerno pri težkem delu božje kapljice, da boste mogli delo uspešneje vršiti in da bodo pridelek še večji; saj delamo za živenje in živimo tudi za delo. Le pridite tedaj vinski kupci v Škrbino, Suto in bližnje vasi, kjer najdete mnogo izvrstne in pošteno božje kapljice, ker tukaj je ljudstvo v obče pošteno in no pozna pokvarjenja vina. P. S. Prosi so, da ta dopis tudi drugi časopisi natisnejo. IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali ti-le gg,: Andrej Kovačič Sv. Jernej . . gl. 10.— Anton Kebek Koper .... „ 2.— Božič Ivan Trst.....„ 1.— Lotrič Gregor Trst .... „ 1.— Ster Valentin Trst . . . . „ — .60 Ccrkvenik Ivan Trst .... „ ~ .60 Rustja Anton Trst .... „ —.50 Hvastja Ivan Trst . . „ —.50 Indihar Franjo Višnja gora . „ —.50 Nadroh Ivan Trst .... „ —.50 Ilajpel Josip Trst . . . . „ —.40 Traškovc Anton Trst . . . „ —.40 Berlan Franjo Trst . . . . „ —.30 Indihar Anton Trst . . . , „ —.30 Pintar Franjo Trst .... „ —.30 Burkat Jakob Trst . . . . —.20 Janežie Miha Trst . . . . „ —.20 Repič Josip Trst.....„ —.20 Lestan Franjo Trst .... „ —.20 Skert Ivan Trst.......—.20 Pintar Avgust Trst . . . . —.20 Japel Josip Trat.......—.20 Ćesnovar Andrej Trst . . . „ — .10 Leve Ivan Trst.......—.10 Po zadnjem izkazu „ 901.16 Skupaj . . ~ gl. 981.66 Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 12. oktobra 1887. A. Truden, blagajnik. P. t gospodarjem, ča^t duhovščini, g, učiteljem m vst-in prijateljem kmetijstva vso-janm m iiaznuijati, da na svetlo prišla nova kmet js>ka knjipa z naslovom : KMETIJSKO BERILOS za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega o. kr niiniaterstva kmetijstva spisal E. KRAMER, ravnatelj Ježelnp kmetijske šole v Gorici Knjipa govori na kratko " vseh kmetijskih r. trnku h s posebnim ozlrom na kmetijske raz-1 ;>er« tia Kranjskem. Primorskem in spodnje >tajarskeni, nbsezu 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c kr. ministerstvo za t sk knjige r.dutno podporo, jej je cena samo 50 kr Dobiva se tudi v tisknrni Dolenc v Trstu in stane z poštarino vred 55; trdo vezana 75 kr TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlopn v batiknv.-ih od od 50 »old do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to oii 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa ort 10 — 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plačuje vsak dan od 9—12 ure opoludne. Zneske od 50 pld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, ldO—1000 tf dni in Čez 100U pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjb-e domicilirane na tržaškem trgu po . ........ Posojuje na državne papirje avstro-ogrske d.. 1000 gl I. po........ višje zneske v tekočem računu po. Saje denar proti vknjiŽtitiju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1836. 19—21 3°lo 4'/* ro°lo 41 | Ljubljanski Zvon. *> jj Gld. 4.60. I J Gld. 2.30. - Gld. 1.15. i M mAA M fiAfi Zajamčeno popolnoma neškodljivo sredstvo, koje odpravi v J/s ure gotovo SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r o 1 Kreikenbanm lfi Braunschweimii|v možk^ slabosti, pnlucij.', žgečo vn 10 močeni* postelje, iniSČuni« krvi, žabi je v d^, in za vi«* bobzni nn-hnrja, )irp»i;i In živivv. Tudi pismeno po najnovi j3em znanstvenem posto anju z neškodljivim sredstvi 31—04 —IU4 C. Stroetiel, specijalni zdravnik Lindan a m Bode.iaee Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-74 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejn-i pomoč iti id treba mnogih b«-seiii, da se dokaže njihovu Čudovita moč Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelod&ne bolesti. Prav izvrstno vsir.-zajo zoper hemorojde, proti boleznnim na je'rih in na rranict. proti črevesnim bolesnim in proti pltstam, pri ži tiskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zop*»r seropob ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tud' pred vsako boleznijo 7—12 Prodajajo se v vseh Klavnih lekarnicnh na avetu; za naročbo in pošiljatve na edino v le-karruci Cristofoletti r Gortct, p Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rorit, G. B Faraboichi in i/ Rarasint. Ena steklenica stane 3o novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi s*- za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-ljuta, dasi ntmajo nobene moči ln vrednosti. Assicurazioni generali, v TrMu (duStvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse vete zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju iti po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje biuštvpiia glavnica in reserva dne 31. decembra 1S84. f. 31.490.S75 «3 Premije za poterjati v naslednjih letih 1 21,006 641-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra'1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637.59ti 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,488.388*51 Letni računi, izkaz dnsedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanja in spleti vsa uatanjčiieja pojasnila sh dobe v Trstu u uradu društva.' Via della Slaaione v la?tnej pa laČi 1-36 PRI JULIJ GRINIM-U dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Deiižiki iz bonbaža oil 90 iiovfi. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki Zidani od t'. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 13 —104 Ceno, solidno!! Jako nizke eene!!! (6-10) Ceneje kakor povsod je na prodaj |000^6' odrezkov sukna v skladišče za sukno in volneno blago in EKSPORTNEJ TVRDKI Gustav Kraus, Jiigcrdorf, Osterreiehiseh. -Schlesien ter je podvorba popolnoma solidna in redna in dobra vrst zajamčena. Kar se komu ne dopade, se more brez prigovora povratiti. Uzorni zastonj in franko! Prosim, da samo enkrat poskusite!!! Na mnogostransko zahtevanje ____(_____ _____ volnene posebnosti tukajšne pletene proizvode kakor: nogovice, rape, jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj. — Pošilja so proti povzetju ali pa za gotov denar. naročnikov pošiljamo tudi kakor če- FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv Slabilinjenlo auslr, di Čredilo per Commercio ed Industria. Vernamenti in contnnti. Banconote: ■?' s° 0 annuo interesse verso preavvisodi 4giornl z i* ' ' ■ • • H . 3) Napoleoni: annuo interesa« verso preavvisodi 4K'iornl U * » » » • 3 meai * • » • » ■ 6 . Banco Giro: Banconote 2'/® sopra qualunque sotnma Napoleoni senza interesai Assegni ■•opra Vlenria, Prapa. Pest, Bruna, Troppavl«. Leopoll, Fiume noncbd su Agram, Arart, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, Innsbruck, Kla-genfurt, Lubi ana. Salisburj?o — franco speae. Acquisti e Vendite , zuiii goldenoti Reihsapfel. Kriiisitillie-."fH*1^ u»>'v«r.«ln« krogljice ivane, Mstiofijo ros zadnje Ime, kajti ni akora[ bolezni. 1 . v v, >J,,J "' kr;«bioe tUoSknu ne n kazala svojega Cadolvorn.-ffa utpeha. V npjhujiflh Dnie/.nin \ kojih so.le mimico dru«h »dravll rabilo, se j-i pa teh kroirjlunli iiBfltevilokrat in v zel6 k atkein Pasu popoln • ozdravljenje z vlobllo J-dna Bkatljioi z 15 krngljicainl stane 21 kr jed-n zavitek z rt akutlji-caim I gU. S Wr. pri nefranklrane po»||jiitv. po povzetji 1 for 10 kr. Pr.,0 gotovini staae pogiljatev.- 1 za-o oS /m !U.8 f- ,'r' a zav,tl"1 f- 3 zavitki f. a. 10, l zavitki !■ 4.10, G zavitkov f. f,.20 10 zavitkov f. (Manj kot Jeden zavit k ao ne pulUlJa). Dollo nam n^tevilo nisMin v k<\|ih >e kupCevalcI in rabllcl teh krojlic zahvaljiilojo za ozdravljene oCa i anigim DeVllrnlh bo|eit"i- V>akd., ki J., le enk at poskufi .l «e ■ temi krogljlcami zdraviti jih pripo- w ^Tai «led«> tu Iiekatora J , l.e >n aiKT, 15 maj.i. 1S»3, Blagorodni Rnspod ! VaSe krogljice delajo kar Puda. one nc»o enake drufftni hvaligatilni pnmoekom, t-iu-"■■C v iv^nl l p' idolu- zdravje v .•ni, ki ili rab j One kroiliiert ki h.-iii jih o vellkonodi naroČil, sem sk.ir .j v e razd I mojim znancem in prijateljem in • sem so pomagil... eiMo giur-', b dan-s iti hirajoč.) sebe so po njih na/aj zdravje zadobile, ali v saj se le niih b. lehnost na bolJS' olirn la. .tnz Vas n»o-lin zati, d l ml jih Pe pet zavitkov poHlfete. Zavaljujem n.. Vam areno Jaz ln z menoj Vsi drugI, ao rabivfi Vali krouljice oidniv^li. Martin Oeutinger. »-■Bil S*t. Gytirwy lrt f,-br. 18S'». v'Meeenjenl gospod! Ne morem ne Vam zailo tni zatiVAllli za Vnfle kro^ljic« ker uJe mn >go let (e m ja sojirnea t> dehalit na zaprtju Pev ter le Vailin krift stilnim krogljinim *e ima aahvalltl, da Pe tidi ni fl popoli.oma ozil uveln i^r mora P« kdaj pa zilaj kako vi.ti. vender se Jej je ona mtadenifika ki toh zahvalnih plmeni t svetost povrnila, da mor.' sed.ij pri svojih opravkih biti. Prosim oa to mojo zalivalo raijrlaslie, da lo sjioznajo vsi bolni ter da mi pošljete jI,, dva zavitka krogljiu in dva kosca kltnjsk^ua milH. Z odličnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetllAar. VaSo lil .|fo od.|e! (lotov, da morajo vse Vaia le-Cila biti Hnakegi dobrega vsp<>ba .»kor vh« znani lednnt balzam koji Je v mojel družin< nr oglm starim ozeblnam konec storil, Bep av i lft kaj rad ne7.4iip.nn onim tako Imenovanim uoivorsaln tn pomoć kom, ven lar se in odlofil si VaSili kri 81-stilnih krogljlit vkupitl, da z njimi prerencin d I »T letno hemorojdil o bolezen, in res Izpove la i moram, da mi je VaHe sredstvo p. f tiri dnevnem uJi-vanju mojo s faro bolezen o.lvz-do ter da ga se. laj mojim znancem gorko prlporoe^m. OopuS^ani Vara, da te moje vrsti-e oi javit-1, ali brez mojega polnegi podpisa udani C. nI. T. V Uee«, 80. februarja 18 »1. Amnrikansko marilo i trganje po udih, najboljši pomoček •roti |irotlnu lu dru.im reumatlCniia bolestim . hrbtenem mozgu, mlgr.nl, nervoznim /obo ollm, glavobolira, trganju v uSesih itd. lid. 1 gld. 20 kr. Tekočina iz alpinakih trav \V. O. B-rn-hard-ov 1 steklenica f 2 »JO.1/' steklenice f. 140. Esenca za oči Romerbaus n-n, 1 skL-nica f 2.50'/' steklenice f. 150. Prah za moj na nogah 1 Škutijica 50 kr. 7. pnštnino 75 kr. Pserhofurieva tannoklnlnska pomada ule mnog. let od zdravnikov pripoinana kot n^J boljltc sredstvo za rašlje las. Lepo od avllena Škatli iea 8 golil. Utiivftrsalni nlaštnr profes. st-udei« pr..ti vsn k" vrst n i m —i..........- ...... Tanani, gnjuanlm ulenom, celo |.rotl starim ulesooi na no-gilli, ki se zd ij ]>M zdaj 7.11 vič odpirajo, proti črvu na prstu (Klugerwunn Itd. 1 pos. 00 kr. 1 po?t- 1 nino 7f> n6. A. W Bulrichova »nl»er«'i'n" eutllna Sol. ^^mm^^mt^^^mf^m Izvrstni p mi .ček proti vsem nnstopk .il) slab.' nribave kakor : glavobolu, trganju v ulavl, Jelodefini in krču, heinorojdalnlin liolest.m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Francovo žganje 1 skelnica 60 kr. J. Pserhofer-Jev Ledeni balzam u*° [ IU II . IIIMPI.B n I —im II. mno- go let »a najbolj«) pomoč k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti Btarm rai am Ud. 1 posodica 40 kr po po?ll (5 ki. Balzam za aoltannc »n««Uivpomoček proti debelemu vratu, 1 pos. 40 kr, po poftl 1 'ti kr. Živinska esunca [»,r"'!k« kapljice) proti ro batiil. n 11111 felodou, slabi prebavi, vsakovr-itnem tifenju v dolenjem telesu, izborno domaČe vračilo 1 lliiemi '.'0 kr. TmOtč^V S0k znano izvrstno zdravilo M^pa^^Balimli kut rn lirli.av«s I, krčnemu kadiju it i. 1 steklenica 50 kr. ii ft.' z p l f. C0 nč. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. lzv,,n imenovanih i« lelkov vdobivajo se ge druije farmaoeutićue specijalitete ki so bile pfi vsili avat'ijakih časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo oroti gotovini ali povzetju Pri prejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti maij nego pri povzetju (1—12) LA FILIALE lln BANCA UNION TRIESTE aooupa di tutte le operazioni di Bane 0 di Cambio valute. a) Accelta rersnmentt in conlo eorrente: Abbuonando 1'interesne annuo: per Banconote 3'/t °/0 oon preavviso di 5 giorni 3'l....... 12 . 3 I* u mesi fisso per Napoleoni 2*1» °/0 c0,t preavviso di 20 giornl 3 „ „ , 40 . 31/ „ , „ ,3 mesi 3'it , ,, , 6 . Per le lettere dl Versamento in eireota/lona il nuovo taaso d'interesse undrk in vlirore a partire dal giorno 18. 2i. aprile, H. 23. magglo, 13. luglio a 13. ottobre a lee.onda del preavviso, Trleste 13 Aprile 1886. Warrants BANCO GIRO abbuonando il 3°/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a norini L'0.000 a vista verso chžnue; importi magpiorl preavviso avanti la Horsu. — Conferma dei versamenti ln apposito libretto. ContoK|(la nertuttilvern i enti fatti a qualsiasi ora d'uRiclo la a uta del medesimo piorno. Assume pel p ropi*i oor- rentiHti l' incasso di Camliali per Trieste, Fiiana e Budapest, rilascia loro astegni ver queste ultime ptatte ed aneorda loro le facolta di douiiollinro ejfetti presso la tua cassa Iraneo «1* o^ni HP»NH por OHHi> b^ S' incartca deU'acquisto e della cent lita di effetti pubblicl, valute e divise, nonch6 deli' incasso d'asseqnt, cam-biali e eoupons, v^rso '/»°/o provig-gione. ft) accorda ai suoi committenlt la facolta di depostiare effetti di qualstast s per, te e ne cura pratiš Vtncasso dt eoupuHS al/a scadcnza. La Filiale della Banca Union iSeziono Meroi) s' incarica deli' acquisto e della vendita tli inerci in commisstone, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad es9a consepnate, oppure polizze di carico o Wurant§. 19—24 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v 1'RSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo). -_____—..—---—---------%-— Izdatclj in odgovorni urednik Julij Mikota. Lastnik društvo .,Edinost". Tiskarna Dolenc v Trstu1