teto L Trbovlje 5. novembra 1948. g(ev 7. november — obletnica velike oktobrske revolucije Te dni praznujemo ena in trideseto obletnico Oktobrske revolucije, ki jo lahko po pravici imenujemo naj večjj dogodek svetovne zgodovine. Zgodovinarji in filozofi so svoj cas razpravljali o tem, da spoznanje na svojstven način prihaja k človeku. V starih časih so mislili ljudje-da se sonce vrti okrog zemlje. Človeka, ki je trdil drugače, so klicali (‘»•ed sodišče in na ta način so marsikoga sežgali na grmadi. Danes vsak otrok ve. da se zemlja vrti okrog sonca. Pa če je bilo treba takšne borbe za rešitev vprašanja, kam zemlja spada, bomo razumeli, ža j-c bilo treba toliko več tveganja, drznosti in poguma za rešiev vprašanja, kam spada človek. Pripetilo se je, da je pred kratkim katehet na šoli učencem zastavil vprašanje, kdo je gospodar sveta. Eden izmed otrok, ki ne hodijo k verouku, pa je bjl takrat slučajno v razredu, ie dvignil rolko in vprašan odgovoril: »Gospodar sveta smo mi vsi-« Ta preprosti, otroški odgovor v resnici odgovarja na veliko, važno, zgodovinsko vprašanje. Ni gospoda tja nad svetom razen človeka. Toda človek je z veliko težavo uveljavil to svojo pravico. V starem veku je bil suženj, v srednjem tlačan, ki je zemljo oral za grofa in barona, v našem novem veku je bil in je še zmerom na velik; večini sveta mezdni suženj kapitala. In vendar ie ta človek stvaritelj vse blaginje in dobrot, ki si jih lahko izmisli človeški razum. Ko je svoj čas italijanski zvezdoslovec Galileo Galilei postavil tezo, da se zemlja okrog sonca vrti, ga je justica papeške dr. žave klicala pred tribunal in sodišče ga je prisililo, da to svoje odkritje prekliče. Ko je s svojimi prijatelji odhajal izpred sodišča, pa je rekel znamenite besede, ki so ostale zapisane v zgodovini: »Eppur si muove!« (In vendar se, zemlja namreč, giblje!) Galileo Galilei je s tem svojim od, kritjem razbil podedovano iluzijo, da je zemlja središče sveta, ki ga je bog ustvaril, da bi nanj postavil človeka. Človek si je moral svojo postojanko pod soncem ustvariti šele sam. Ko je prenehal živeti v primitivni zadružni družbi, je bil najprej gospod in suženj, potem fevdalec in tlačan, nazadnje kapitalist in proletarec. Med največja spoznanja, Jqi se je do njih dokopala človeška misel, spada nauk o razredni ureditvi družbe, ki ga je zapisal Marx. Na njegovo in na Leninovo pobudo, z gesli Komunistične partije se je delavce uprl. zrušil stari sistem in ustvaril nov način družbenega sožitja — socializem. Če bj socializem ne prinesel drugega napredka, kakor to, da je rešil vprašanje med nekdanjim mezdnim delom in kapitalom, da je do kraja odpravil ostanke fevdalizma (agrarno vprašanje) in da je s tem, da ie odpravil sta- Bztrimo se za Izvršitev letnega plana V mesecu oktobru ji dostge plan edino rudnik Trbovlje, ter ga celo oresegel za 0,9 7« (ioiba za dosego mesečnega plana v rudnikih Zasavskega bazena je bila v mesecu oktobru zelo ostra, ker je bilo treba poleg rednega mesečnega plana nadoknaditi zaostanek prejšnjih mesecev in vso produkcijo rudnika Moravče, ki ne daje ničesar. Prve dni meseca oktobra so bili iz-gledi za dosego plana zelo slabi, vendar so si delovni kolektivi posameznih rudnikov zadali obveze, da morajo doseči mesečni plan. Dočim je bil osnovnj Plan dosežen v vseh treh rudnikih, ni bil dosežen plan z dodatkom. Celotni bazen je pod planom — 2,7 %, Zagorje — 1,2%. rudnik Hrastnik — 13,7 %. plan pa je dosegel edinole rudnik Trbovlje, ki ga je tudi presegel za 0,9 %. Delovni kolektiv trboveljskega rudnika se je z vso voljo zavzel, da bi dosegel plan. Prvi dan v oktobru je bil trboveljski rudnik — 21 % pod planom. 7 oktobra samo — 10,9%, 22. oktobra 7,1 % in 25. okt. samo še 0,5 %, kar je biilo posledica nedeljskega prostovoljnega dela v počastitev L kongresa ESJ. S tem je rudnik Trbovlje dosegel tudi prvo mesto med rudniki A. skupine v Sloveniji. Zaradi vremenskih težkoč ie bil v zadnjem tednu rudnik zopet pod planom. Predzadnji dan meseca oktobra je izkazal 2 % pod planom. Zadnji dan 31. okt. pa so se zaleteli in plan je bil dosežen in presežen za 0,9 %. Najboljši izmed obratov je bil Zapadni obrat, ki je presegel plan za + 7 %, dočim je Vzhodni obrat — 2,4 %, obrat Doberna-Neža za — 16.2 % pod planom. Deževje in plazovi v mesecu oktobru so onemo. gočili obratu Dobernl boljši rezultat. Delovni kolektiv rudnika Zagorje se je v mesecu oktobru boril z raznimi tehničnimi težkočami, zlasti na separaciji in slabih odkopnih prilikah v rudniku Šemnik in Kisovec. Vendar ej vkljub temu zmanjšal razliko od prvih dni meseca oktobra na —1,2%. Plana sicer ni dosegel, vendar Pa ie ri, kapitalistični, imperialistični tjp države, rešil tudi nacionalno vpra, šanje. je opravil poslanstvo, ki mu v zgodovini ni primere. Da je bilo to mogoče nap,: a viti, je bilo treba pogojev: ideologa, kakršen je bil Lenin, in organizacije, kakršna je bila Boljševdška partija. Ko se je ruski proletariat dvignil, da v skupni fronti s kmetom jn vojakom začne veliik boj, je premaknil zgodovino in začel novo razdobje v življenju sveta. Pri Leninu in Stalinu smo se učili mi s Partijo in maršalom Titom na čelu, da z revolucionarnim dejanjem uredimo svoi lastni življenjski problem. Oktobrska revolucija nam je odprla pot. s svojim delom in s svojimi žrtvami gradimo zdaj socializem na naših tleh. treba upoštevati težkoče. v katerih se ie nahajal. Vkljub dobrim uspehom obrata Kotredež, ki ie plan presegel za 10,1 % in obrat Podstrana za 2 %, ni bilo mogoče nadoknaditi zaostanka obrata Šemnik. ki je pod planom — 25,3 % in obrata Kisovec, ki je pod planom — 9,8 %. Delovni kolektiv rudnika Zagorje pa si je zadal obvezo, da bo v mesecu novembru plan dosegel. Težji problem pri dosegi plana pa ie bil v rudniku Hrastnik. Dne 1. okt ie bil pod planom — 37,4 %. Ta raz, lika se je zmanjševala. 10. oktobra je bil še 20,3 % pod planom, po tekmovanju 24. oktobra je zmanjšal razliko na 17 % in na dan 1 nov. je bil pod planom še 13,7 %. Celoten bazen ie sicer dosegel osnovnj plan, ni pa dosegel plana zaostanka in plana Moravč. Pred rudnike Zasavskega bazena se zastavlja rešeni problem, da v zadnjih dveh mesecih vsi kolektivi trdo poprimejo, da bodo dosegli plan in izpolnili obljubo, ki so jo dali delavci kakor tudi nameščene; vseh treh rudnikov za dosego plana Zlasti je treba podvojiti napore v tem mesecu, ko se vrši 11. kongres KPS. Z delovno disciplino, ki je predpogoj uspeha bomo pokazali, da smo zvesti revolucionarnim tradicijam, ki jih imajo revirji. Naša parola naj bo »Vse za plan«, za dosego socializma — za boljšo bodočnost. Poziv rudarjev rudnika Laško na tekmovanje v počastitev II. kongresa KPS Rudarji rudnika Laško, kot zmagovalci v tekmovanju za V. kongres KP) pozivajo vse rudnike Slovenije na desetdnevno tekmovanje v čast 11. kongresu KPS. ki bo trajalo od 1. do 10. nov. v sledečih točkah: 1 Kateri rudnik bo največ presegel proizvodni plan. 2. Kateri rudnik bo dosegel naj večji odstotek znižanja proizv, stroškov. 3. Kateri rudnik bo v večji meri zboljšal delovno disciplino. Istočasno pa je delovni kolektiv rudnika Laško sprejel obvezo, da bo proizvodni plan presegel za 2 %, da bo znižal proizvodne stroške za 4 % in to predvsem z večjo storitvijo ter da bo delovno disciplino zboljšal za 10%. Napori hrastniških rudarjev za dosego plana Zaradi povečanja plana, raznih neprilik ter pomanjkanja delovne sile v rudniku Hrastniku, je vprašanje dosege plana za mesec oktober zainteresiralo vse od najvišjega tehničnega vodje do kopača in vozača. Da je interes za dosego plana prišel v kri naših zavednih rudarjev, nam zgovorno pričajo številke. Rudnik Hrastnik je bil do 23. t. m. pod planom 20,2%. Z aktivnostjo sindikalnih funkcionarjev in članov Komunistične partije s pravilnim organiziranjem in požrtvovalnostjo glavnega dispečerja ter drugih tehničnih uslužbencev, so rudarji rudnika Hrastnik (poudarek je zlasti na obratu »Ojstro«) z nedeljskim delom dne 24. oktobra znižali podplansko številko od 20,% na 17,6%. Graje vredno pa je za vse one tov., kateri so obljubili, da bodo prišli v nedeljo na delo, pa kljub svoji obljubi niso prišli Ker pa je obljuba maršalu Titu naša dolžnost, so rudarji obrata Hrastnik napovedali štiridnevno tek, movanje rudarjem obrata Ojstro pod geslom »Plan za mesec oktober mora biti dosežen«. Mod izmenami so sindikalni funkcionarji in tehnični voditelji pravilno prikazovali tov. rudarjem nujnost dosege plana, kar so tovariši rudarji sprejeli s polnim razumevanjem. Posamezni brigadirji so napovedali drugim brigadirjem štiridnevno tekmovanje. Zgled, kako se ie treba boriti za dosego plana, pa so hoteli doti tudi hrastniški nameščenci. Ker bi rudarji sami težiko dosegli plan. so jim priskočili na pomoč nameščenci. Poleg svoje službe imajo svoj odkop na obratu »Ojstro« ter so od nedelje dne 24. oktobra pa do 26. oktobra nakopala 135 ton premoga. Dne 28. oktobra pa so napovedali tekmovanje nameščencem obrata Hrastnik in nameščencem rudnika Trbovlje ter se obvezali, da bodo do nedelje dopoldne nakopali še 200 ton premoga. Borba za plan je bila ostra. Kljub vsem naporom pa, da bi dosegli plan, rudniku Hrastnik ni uspelo zmanjšati veliko razliko. Nameščenci so svojo obvezo izvršili. Do 1. novembra ie rudnik Hrastnik znižal podplansko razliko na 13.7% od 37.4%, ki ga je imel 1 oktobra 1948. Izgledi za mesec november pa so za rudnik Hrastnik povoljni in je upanje, da bo dosežen plan in zmanjšana razlika, nastala v mesecu oktobru. Padli so za našo svobodo Veličasten pogreb padlih borcev v skupno grobnico hH i^;~ m SSažžSS j ' V ponedeljek. 1. novembra, je Okrajna zveza borcev Trbovlje, s pomočjo krajevnih zvez, organizirala svečane pokope padlih borcev iz NOB. v Zagorju, Trbovljah in Rade« Čdh. Mnogoštevilni venci in množična udeležba članov Partije, OF, AFŽ (d LMS, je dokaz velike ljubezni in Spoštovanja do borcev za svobodo. Najlepše in v največjem številu je nije je dobilo svoj dom, — spomenik, ki bo poznim rodovom pričal o slavni NOB. Na grobu so se poslovili od padlih junakov tovariš major Jevšnik Adi. ki je govarli v imenu JA. tovariš Ferluga Ferdo v imenu Okrajnega ljudskega odbora in Zveze borcev ter tovariš Brglez Janko v imenu Partije Zagorje in krajevne zveze borcev. Svečan pogreb borcev iz NOB v Trbovljah bil izvršen pokop v Zagorju, kjer so ta dan položili v skupen grob 69 borcev — junakov. V domu fizkultu-re, med cvetjem in venci, ob častni štraži^naše vojske, so ležala trupla fašističnega nasilja. Točno ob tretji uri pOpoldne je rudarska godba zaigrala žalostinko, nato pa se je se-ičre^ur mestnega komiteja KPS Za-itjorie. tovariš Kokolj, poslovil od padlih junakov. Pevci so zapeli »Žrtvam«, nato pa se je pričel formirati sprevod, v katerem so se zvrstile doltje kolone, člani ZB, mladina, sindikati, AFŽ, zastopniki množičnih organizacij, vojska in zastave. V sprevodu šo nosili preko 60 vencev. Preko 3000 ljudi se je ta dan poslovi« lo od borcev na prostoru pri nogo-jrietnem igrišču, kjer ie okupator leta 1944. streljal talce. Devet in šestdeset tovarišev in tovarišic iz raznih krajev naše Slove- V skupen grob pred poslopjem okrajnega ljudskega odbora Trbovlje pa so ta dan položili devet padlih borcev. Prav tako se je izvršil svečan pogreb padlih borcev v Radečah pri Zidanem mostu. Krste padlih borcev, ki so s svojo krvjo položili temelje današnji novi Jugoslaviji in pokazali pot k socializmu, so bile ovite z zastavami in zasute s cvetjem. Tudi v Trbovljah in Radečah so govorili predstavniki |A in množičnih organizacij. Pevski zbori in godbe pa so jih spremljali na zadnji poti. Salve iz pušk borcev JA pa so po« trdile to, kar so izvajali vsi govorniki. da nas ne omaja nobena kleveta in natolcevanje, ampak bomo šli krepko po poti naprej v socializem, zvesti dosledno cilju prvih borcev pod vodstvom tovariša maršala Tita. Uspeh! žena trboveljskega okraja so najlepša priprava m 3* kongres AFŽ Po izvršenih volitvah v osnovne terenske odbore AFŽ se žene v trboveljskem okraju pripravljajo na volitve rajonskih odborov in okrajnega odbora AFŽ. Na raznih sestankih in konferencah so razpravljale b uspehih v letošnjem letu, žene trboveljskega okraja so naredile pri raznih delih, tako pri zadružnih do« movih, stanovanjskih hišah, na cesti, pri šivanju za »Dom igre in dela«, pomoč pri dijaškem delu ter raznih poljskih in ostalih delih 21.484 prostovoljnih ur. Poleg tega so uspešno izvedle pogostitev 800 pionirjev v »Tednu matere in otroka« v vrednosti preko 22.000 dinarjev. Iz prispevka v »Tednu matere in otroka« pa so prispevale 10.100 dinarjev. Prav uspešno so se izkazale v času Vpisa ljudskega posojila, saj. je bilo 8/9 žena, ki so izven sindikata vpisale 631.800 dinarjev. Niso pa žene pozabile na naše starčke, ki se nahajajo v Domu onemoglih v koki Pri Zidanem mostu. Obiskale so jih de- Poziv naročnikom vetkrat ter obdarovale starčke z raznimi darili v vrednosti 9450 dinarjev. Vso pozornost so posvetile tudi mladinskim brigadam, katere so dvakrat pogostile in jim pripravile okusno zakusko. Zaradi boljše pove« zave med ženami v okraju so priredile izlet v Opatijo, katerega se je udeležilo 530 žena. Žene trboveljskega okraja so v celoti razumete pomen vključevanja žena v produkcijo, kar je zlasti potrebno z ozirom na pomanjkanje delovne sile. Tekom leta se je vključilo v produkcijo na raznih obratih 558 žena in deklet. Vzgoja kadrov je važna naloga, ki se postavlja pred vse naše ustanove v petletki. To so pravilno razumele žene okraja ter poslale v razne strokovne tečaje 145 žena in ddklet. Ti doseženi uspehi pa so ženam trboveljskega okraja samo vzpodbuda za nadaljnje delo. ker hočejo tudi one doprinesti svoj prispevek v borbi za izgradnjo soda« lizuna. Te dni smo poslala vsem naročnikom položnice za poravnavo lista« Vsi, ki bodo prejeli položnice, naj v roku enega tedna poravnajo naročnino in s tem omogočijo listu reden razvoj! Uprava »Zasavskega udarnika« Pismo borcev iz JA trboveljskim rudarjem Dragi tovariši rudarjil Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom smo čitali v »Borbi« članek, v katerem poročate, da ste sprejeli iniciativo rudarjev rudnika v Brezi, in v katerem ste pozvali na tekmovanje v čast 1. kongresa ESJ, vse rudnike v Sloveniji. Nas borce letalske edinice preve« va ponos in občutek nepremagljive moči ob zavesti, da se je 24. oktobra pričela v vseh rudarskih revirjih v Sloveniji silna podzemeljska borba pod parolo in bojnim vzklikom, čim več premoga prebivalcem naših mest. S pravilnim razumevanjem težkoč in važnosti vprašanja glede preskrbe mestnega prebivalstva s kurivom ste potrdili staro resnico, da ste Vi rudarji črni heroji, prvi v bobi za čimpejšnjo izgradnjo socializma in s tem srečnejše bodočnost naše domovine Titove Jugoslavije. S takim stališčem neizpodbitno dokazujete, da stojite na prvih me« stih v borbi za izpolnitev našega prvega Titovega petletnega plana. Mi tovarišj v Armiji, zlasti v našem mladem bojnem letalstvu, se zavedamo, da, dokler bomo imeli take junaške tovariše kot ste Vi, ki z osrčja zemlje trgate in kopljete črnj premog, se nam ni treba bati. da bi ostali brez orožja. Nasprotno. Mi vemo, da bomo imeli z vsakim dnem boljše topove, težje brodove, hitrejše tanke in najmodernejša letala jn da bomo s takim orožjm v roki, ob vsakem času očuvali pridobitev Narodno-osvobodilne borbe — naše mlade socialistične Jugoslavije. Pri tem boste imeli velik del /a« slug Vi, dragi tovariši rudarji. Vedite. da kakor smo se nekdai ponašali s heroji borbe, tako se danes ponašamo s heroji dela. Prejmite naše čestitke k Vašim socialističnim naporom in doseženim uspehom., Obenem Vas pozivamo, da ne prekinite in ne odstopite od začetnega zmagoslavnega pota. Parola »Več premoga iz Vaših rok — več železa in jekla iz rok kovinarjev — boljše in popolnejše orožje v naših rokah — srečno bodočnost nas vseh v socializmu« — naj Vas vodi odslej od zmage do zmage. Na ta način bomo čutilj. da ste armada delavcev in armada vojakov bratstva in nepremagljivi, ako ste složni. Pišite nam tovhriŠi o Vas in o Vašem delu in Vašem življenju. Vaše pismo nam bo v veliko veselje, mi bomo pisali Vam. Kakor tekmujete Vi z vašimi kolektivi, tako tekmujemo mi z našimi ostalimi edinicami, da postanemo čim popolnejši mojstri v uporabi našega orožja. Zdravo tovariši! Borci Vojne pošte 8315/26, Zagreb. Zborovanje demobiliziranih borcev Z ozirom na važnost in medsebojno povezavo z boroi Jugoslovanske Armade, ki so se vrnili na svoje domove, je Okrajni komite KPS v Trbovljah sklical široke konferenco vseh demobiliziranih borcev, na kateri so se obravnavala vprašanja o vključitvi v proizvodnjo. Borci, ki so se v J- A. seznanili z razvojem naše države, bodo lahko mnogo doprinesli k graditvi socializma v naši državi. Za sestanek je vladalo veliko zanimanje, saj se jc v Delavskem domu sestalo preko sto borcev, ki so z zanimanjem sledili referatu, ki g;, je podal podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora. tovariš Burkeljc Viktor. Pozval je vse demobilizirane«, da se vključijo v masovne organizacije, in svoje znanje in izkušnje, ki so jih pridobili v J. A., prenesejo v delovanje množičnih organizacij. Za njim jc govoril direktor za kadre pri upravi Zasavskih premogovnikov, ki je podčrtal pomen težke industrije, izvedene na petletnem planu in pa pomanjkljivost v delovni sili. Poudaril je, da morajo baš demobilizirane! biti vzgled pri delu in delovni disciplini) na vseh delovnih mestih. Navzoč* borci so v živahni diskusiji razpravljali vprašanja o vključitvi na delovna mesta ter ob zaključku obljubili, da bodo1 vse svoje sile in znanje posvetili izvedbi petletnega plana in izgradnji socializma v naši državi. Mobilizacija delovne sile v okraji! Za tolikšne industrijske kraje kot so v našem okraju, je nujno potrebno, da se pravilno rezporedi delovna sila. Največja potreba po delovni sili pa se izkazuje v vseh naših rud« nikih. dalje v steklarni pri DES-u in kemični tovarni v Hrastniku. Ta mesec je bil sicer plan za delovno silo prekoračen, lo pa v glavnem zaradi demobilizacije, vsaj je bilo demobiliziranih okrog 500 borcev JA Z novo mobilizacijo se ta številka nekoliko zniža, zato bo potrebno, v prihodnjem mesecu zopet iskati delovno silo. ki bo nadomestila vojaške novince. Od navedenih demobilizi-rancev pa še tudi niso vsi pritegnjeni v delovni proces. Naloga krajevnih komisij bo, da tem ljudem pra« vilno prikažejo potrebo po vključitvi v delo. Najboljše krajevne komisije so bile do sedaj v Hrastniku, Št. Lam-bertu, Št.. Juriju pod Kumom in v Zagorju. Zelo slabo pa so se izkazale komisije v I.oki pri Zidanem mostu. v Radečah in Dolah pri Litiji. Na splošno krajevne komsije še ne delujejo povoljno. Opaža se premajhna poglobitev v svoj teren. Mnogi odbori krajevnih komisij se postavljajo na oportunistično stališče in trdijo, da so pri njih vsi ljudje zaposleni. Če pa se stvar podrobneje razišče, je opaziti, da je še mnogo ljudi, ki jih lahko posamezni kraji pogrešajo, ne more pa jih pogrešati industrijo. Pri naših podjetjih ie bilo opaziti, da razmeščanje delovne sile še vedno ni pra« vilno. V papirnici v Radečah stoje na stališču, da ne vzamejo v delo ljudi, ki jim jih pošilja uprava za delovno silo, temveč samo one. ki jih pošiljajo na upravo z listkom podjetja, da so sprejeti v papirnico. Ker vemo. da danes še nj dovolj kvalificirane delovne sile. da kvalificirane delavce šele usposabljamo, se nam zdi stališče papirnice zgrešeno. Danes ne smemo gledati ozko svojega podjetja, temveč je treba usmeriti pogled širje iz perspektive cele republike, če nimamo še strokovnih kadrov, jih je pač treba vzgojiti. Po naših : udmkih se opaža, da hočejo kvalificirane delavce poslati v rudnik, dočim istih v ostalih podjetjih primanjkuje. Zavedata bi se morali, da morajo tudi ostala naša podjetja doseči plan. ki pa ga bodo dosegla le s kvalificiranim delavstvom in je zaradi tega popolnoma zgrešena taktika rudnikov, ki pritegujejo na jamsko delo kvalificirane delavce z namenom, da za vlako ceno dosežejo plan, ne glede na ostala podjetja. Zalo bo potrebno v bodoče več sodelovanja med upravo de« lovne sile in podjetji, da se bodo delavci pravilno med seboj zamenjavali in izkoriščala njihova delovna sila tam, kjer je potreba. Vse premajhna je tudi podpora množičnih organizacij pri mobilizaciji delovne sile. Sestanka okrajnega sveta delovne sile se kljub vabilom mista udeležila zastopnika rudarske podružnice in LMS. Enako pa tudi po terenu ne pomagajo organizacije, Nadaljevanje na tretji strani Rajonalizacija kmetijstva v trboveljskem okraja Literarni razpis Zasavskega udarnika Za gi&jfrjljšo ritilarsko pesem Vkljub temu, da je trboveljski okraj v pretežni meri industrijski, je bila posvečena vsa pozornost rajo. nalizadji okraja. Osnutek okrajnega kmetijskega plana je bil predmet razgovorov in posvetovanj ter izdelan na podlagi ugotovitev na terenu sa. mem. Kmetijskim konferencam' so prisostvovali na terenu zastopniki krajevnih ljudskih odborov, OF, kmetijskih zadrug, ki so dali svoje predloge za izdelavo plana. Na podlagi teh razgovorov je okrajna planska komisija sporazumno s kmetijskim odsekom predložila sledeči osnutek: Trboveljski okraj je razdelil vse svoje področje na pet rajonov. V prvi rajon spadajo območja ljudskih odborov Izlake, št Lambert. St. Jurij pod Kumom, Čemšenik, Sv. Urh. Mlinše, Dobovec, Zidani most. Gaber -sko. Turje, Čeče. Marno in Št. Gota rd. V tem rajonu bodo pospeševali živinorejo usmerjeno na pridelovanje mleka, pridelovanje krmskih rastlin ;n krompirja ter posePeševoli sadjarstvo. Go jili bodo pomursko^ ali sivo pšenično govedo. Za razvoj živine bo skrbel poseben okoliš v rajonu ljudskega odbora Izlake, l>d imenom »Trboveljskih slavčkov«, po osvobojenju pa »Crutih pionirjev«, je poneslo slavo naših rudarskih revirjev v široki svet. »Slavčke« je buržoazija v stari kraljevini sicer načrtno zlorabljala za štafažo svojim propagandnim nakanam, objektivno pa pomenijo zgovoren, neipo-biten dokaz, da je rudarska. mladima v izredni meri talentirana in da je stara kapitalistična država vršila težak zločin nad njo, ko ji ni dajala prilike, da svoje darove razvije in uveljavi V naši ljudski državi so se razmere do temelja spremenile. Mladim talentom je na stežaj odprta pot do uspeha, Trbovlje ima jo' popolno glasbeno šolo, Zagorje pa nižjo gimnazijo, a poleg njih je se cela vrsta strokovnih šol, ki nudijo rudarskim otrokom priliko, da se izobrazijo v raznih tehničnih poklicih, za katere je mladina v revirjih zmerom kazala mnogo zanimanja in smisla. Ko ima naš razpis namen, okrepiti ljubezen do slovenske besede in posebej do slovenske pesmi, pa gre njegovo stremljenje še za lem, da so iz družbenega življenja rudarjev . polagoma iztrebijo nekateri nelepi, neplemeniti ostanki dediščine starih kapitalističnih časov. Na tujega človeka, ki kdaj zaide skozi naše kraje, napravi brez dvoma neprijeten vtis tisto hroščanje starih vulgarnih popevk, ki se tako pogostokrat slišijo po naših'krčmah zlasti ob plačilnih in podobnih dneh. K temu hreščanju, ki prav gotovo ne daje časti imenu kraja, v katerem je pesem doma, se je v novejšem času pridružil neki drug, nič manj negativen pojav. Mladi ljudje, ki sicer niso brez posluha niti brez okusa, se pogostokrat zberejo pri kozarcu vina v gostilni, da sebi in svojim sosedom v dvomljivo slast ob harmoniki zapojo nekaj šlagerjev, Uvoženih i dekadentnega, razpadajočega za pada. Tu morajo naši vzgojitelji in vsi, ki imajo opravka s kulturo in prosveto, zastaviti svoje delo. Sramotno bi bilo, če bi dandanes, ko so slehernemu kulturnemu ustvarjanju dane vse možnosti, in odprta vsa vrata na stežaj, tradicija rudarske pesmi v revirjih zamrla. Zdaj, ko imajo Trbovlje tudi svojo glasbeno šola te naloge ne bo težko izpolniti. Med prvimi potrebami, ki se čutijo v kul-iurnem življenju Trbovelj, pa je potreba po obnovitvi pionirskega zbora. Prosvetne instance ljudske oblast; bodo šle revirjem brez dvoma na rolko, dn pridemo do sposobnih pedagogov. V tem smislu naj bi tudi razpis »Zasavskega udarnika« pomenil uspešen korak naprej ZAHVALA Uprav i cementarne Trbovlje. Učenci vseh strok cementarne v Trbovljah se najtopleje zahvaljujemo upravi in sindikatom, ki so poskrbeti za vse vajence cementarne ter jim podarili bli go za 2 obleki, zimski plašč, perilo ter 2 para nogavic. Zaito obljubljamo vajenci vseh strok v cementarni, da sc jionio pridno učili in sc v svojih strokah izpopolnjevali praktično in teoretično. — Vajenci cementarne Trbovlje. KUPUJTE SREČKE državne razredne loterije FLRJ ki. koto nogometnega tekmovanja m pokal marfaf t Tita SŠD Rudar (Trbovlje) : Sloga (Djurdjenovac) 4:0 (3:0) 6 to s naših čiiaieijev Nedeljska nogometna tekma za pokal maršala Tita med Rudarjem j/i Slogo iz Djurdjenovaca se je končala z visoko zmago Rudarja. Za tekmo ie vladalo veliko zanimnje, posebno še zato, ker je Sloga zadnje čase imela prav lepe uspehe z treznimi srbskimi klubi. Na igrišču PJudarja se ie zbralo preko 1.500 ljudi, ki so se vkljub hladnemu vremenu udeležili te zanimive nogometne tekme. Rudar je nastopil v slede- 09 igrišču gostje, vendar je Rudarju It postavi: Truš, Butkovec, Dolinšek, Kos, Vodišek, Blatnik, Hudarin, Florjane, Keršič, Koncilija, Opresnik. Točno ob 3. uri oe je pričela tekma. Po izvršenih pozdravih so gostie godali SD Rudar zastavico, v spontan na prvo srečanje med imenovanima kluboma. V imenu ŠD Rudarja se ie zahvalil za darilo tajnik tovariš Krasnik. Po začetnem udarcu Rudarja so prvih pet minut prevladovali Hudarin je povišal rezultat na 4:0 z naglim prodorom po Opresnilku uspelo doseči vodstvo t : 0. Igra je valovila iz polja v polje, vendar se nj mogla razviti v tisti meri, kakor je bilo pričakovati radi razmočenega in blatnega terena. V 18. minuti pri* sodi sodnik 11 metrovko proti Slogi, katero Florjane sigurno pretvori v drugi gol za Rudarja. Po več zaporednih kotih, katerih je bilo tekom igre ogromno, je bil zopet uspešen Opresnik, ki je dosegel tretji gol za Rudarja. Z rezultatom 3 : 0 se je končal prvi polčas. V drugem polčasu so gostje 15 minut dominirali na terenu s tem, da so pritisnili Rudarja v obrambo, vendar te premoči niso mogli izrabiti, ker je bila obramba Rudarja na mestu. V drugem polčasu se je poznala pri obeh moštvih utrujenost zaradi blatnega terena. Pet minut pred koncem igre je bil uspešen Hudarin, ki je povišal rezultat na 4 : 0 za Rudarja. Rezultat je ostal do konca nespremenjen. Gostje so pokazali tehnično dobro igro, vendar niso mogli uspeti proti požrtvovalnim domačinom, ki so se borili za vsako žogo. Sodil je tov. Kos iz Ljubljane, ki pa tokrat ni imel mnogo posla, ker sta bili obe moštvi zelo disciplinirani. V predtekmi mladinskih moštev za prvenstvo celjskega okrožja je mladina Rudarja premagala mladinsko moštvo Bratstva iz Hrastnika 10 : 1 (3 : 1) Primer zavednega mladinca tovariša Vičiča Radota Eden izmed mnogih mladincev, ki naj bo za vzgled celotni mladinski organizaciji v Zagorju je Vičič Rado On je s svojim delom dokazal, da je vreden član današnje mladinske organizacije, saj je napravil v letošnjem letu že preko 310 ur na raznih deloviščih, kot pri gradnji zadružnih domov, nove ceste Zagorje—Trbovlje, na štadionu v Zagorju Ln še drugod-Po poklicu je frizerski pomočnik in Vičič Rado, vzgled zavednega mladinca izrabi vsako prosto nro za izgradnjo in obnovo domovine. Vsak ponedeljek dela od ranega jutra pa do poznega večera. Ves letni dopust je porabil na deloviščih. Udeležil se je tudi mladinske akcije na progi Šamac— Sarajevo. Če bi imela mladinska organizacija v Zagorju še več takih mladincev bi bila situacija povsem drugačna in mnogo več bi bilo lahko narejenega kot je tako. Zato si ga mladina jemlji za vzgled, ker samo z vestnim in požrtvovalnim delom si boš zgradila boljšo in srečnejšo bodočnost — socializem. Sindikalna podružnica in njeni člani Sindikalna podružnica splošnega gradbenega podjetja »Zidar« v Trbovljah uspešno delaje, kar je ^razvidno iz rezultatov dela pri izvrševanju obvez organizacije prostovoljnega dela. kjer se večina članov sindikata z zavestjo vključuje v prostovoljno delo z namenom, da koristi skupnosti in da bo plan čim preje izvršen Poleg prostovoljnega dela na objektih, ki jih gradi podjetje, so v letošnjem letu prostovoljno delali na gradnji zadružnih domov z Zidanem mostu. Dolah pri Litiji in St.. Juriju pod Kumom. Tudi na gradnji nove ceste iz Trbovelj v Zagorje preko Slačnika. se je vključila sindikalna podružnica s svojimi člani. Večina uslužbencev in delavcev razume v celoti pomen prostovoljnega dela, imamo pa v podjetju nekaj primerov, kjer se posameznik briga le za svoj zaslužek. Tak primer je primer tov. C. ki ga ni nikoli na sindikalnem sestanku. Ne prihaja na študij, ker se mu to ne zdi potrebno. Je pa zelo vztrajen pri zahtevi raznih nakaznic ter vedno stoji z zahtevami pri tovarišu tajniku. Člani sindikata se pa dobro zavedajo parole: Udeleži se prostovoljnega dela pa boš dobil nakaznico za potrebno blago. C. S. Hotela sem na grob padlih žrtev 1. november — spomin vseh mrtvih. Ljudje hite trumoma na pokopališče-Vsak hoče z borno svečko in z nekaj cveticami počastiti svoje drage. Kdo se jih ne bi spominjal? Saj je skoraj vsaka vas, sleherna hiša dala borca — partizana. Mnogi izmed njih še mso prepeljani na domača pokopališča, ker večinoma njih svojej še ne vedo, kje so pokopani. Ker imam tudi jaz dva brata pokopana nekje v dolenjskih hribih, štiri ure hoda od vlaka, sem se napotila skupno z očetom na n j un grob. Ker je pot že itak dolga in naporna. sva čakala pred rudniško restavracijo v Trbovljah na avto. Istega po četrturnem čakanju le ni hotelo biti. zato sva se napotila peš na postajo. Nama je sledilo še okrog 30 ljudi. Kako pa smo bili razočaram, ko nam je tik pred postajo vlak odpeljal. Razumljivo, da smo se vsi jezili na šoferja, kajti tudi on je prispel z avtom, ko je vlak že odšel. Pojasnjeval nam je. da ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal spraviti avto iz garaže, mi pa vemo, da je bil to le prazen izgovor. Saj je vendar prejšnji dan vedel, da bo nekoga rabil pri tem opravilu, ali pa. kako je opravljal to prejšnje dni. če nikogar ni bilo. Trideset ljudi se je z mržaijo in godrnjanjem vračalo proti domu- Ali ni to grajanja vredno! Kulturna prireditev v št, Juriju pod Kumom Aktiv LMS gimnazije Trbovelj je dal v svoj delovni načrt tudi prireditve na vasi. S tem je pokazal aktiv, da se zaveda važnosti utrditve in poglobitve prijateljstva med delavci, kmeti in delovno inteligenco. Kajti le združeni delavski razred bo lahko pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izvršil naloge, ki jtih postavlja petletka in program V okviru tega načrta je 24. X. mladina trboveljske gimnazije priredila v Svetem Juriju pod Kumom kulturno prire-diitev. Dopoldne so dijaki delali na gra-dilišču zadružnega doma, popoldne sta pa pevski zbor Id harmonikarski duet priredila skromno kulturno prireditev. Program je moral biti skrčen, kajti po programu gimnazije je aktiv LMS v Sv. Juriju po Kumom priredil igro »Uro-ki«. Poslušalci so bili z izvajanjem pevskega zbora gimnazije ter harmonikarjema zelo zadovoljni. Ali že veste Da trboveljski gasilci še danes, tri in pol leta po osvoboditvi, nosijo na zastavi napis »Z bogom, za kralja in domovino«; da je postalo zaklonišče pri glasbeni šoli v Trbovljah, shajališče mla* dih pijancev in pijank; da so otvoritev ljudske univerze v Trbovljah ob prvem predavanju po-setili — reci in piši — triie obiskovalci; da imajo v Zagorju v restavraciji Grčar (KLO) samo en šah, imeli so jih sicer več. vendar so navdušeni ljubitelji šaha odnesli posamezne figure domov; da v Trbovljah v gostilni Kokolj (pri postaji) dne 31. oktobra niso imeli okrepčila za goste, ki so čakali na vlak, pač pa za tiste, ki so bili za zaprtimi vrati v kuhinji; da je kljub prepovedi zelo udomačena navada v okraju, da vozniki vseh vrst vozil vozijo ob poznem večeru brez luči Priporočamo takim voznikom, da prodajo svoja vozila in kupijo luči da ne bodo imeli posledic; da sta tovariša S. in V. iz Kisovca v noči od 1. na 2. nov. preizkušala svojo moč na klopeh, stolu in metli. Bolj priporočljivo bi bilo, da v bodoče preizkušata svojo moč pri koristnejših delih, ne pa da uničujeta lastnino drugih ter istočasno kalita noč* ni mir Nov« telovadno društvo Loke-Kisovec V soboto zvečer se je zbralo na ustanovnem občnem zboru telovad-epga društva 90 tovarišev in tovarišic, da pregledajo delo svojega atktiva. Občnj zbor je otvoril tov. Kos Jože. Tov. Zupan Lojze, član OTO Trbovlje je govoril o nalogah novih telovadnih društev ter omenil vse. kar bi bilo treba podvzeti, da prodre fiz-kultura v sleherno kmečko vas. S tem, da je ustanovljeno noyo telovadno društvo, izpolnjujemo petletni plan ter množimo vrste naših telovadcev. Ko je omenjal potrebo o sodelovanju novo ustanovljenega telovadnega društva z množičnimi Organizacijami, je poudaeril, da bo le na ta način društvo lahko nadaljevalo S svojimi uspehi. Primerjal je tudi razliko fizkulture v stari Jugoslaviji in danes. Temu je sledilo poročilo F. A. o dosedanjemu delovanju. Na gradnji stadiona so opravili tekom 5 mesecev 4.555 prostovoljnih delovnih ur. Dve članici telovadnega društva v Zagorju sta usposobljeni, tako da bosta lahko vodili našo mladino, eden izimed tovarišev pa je dovršil tritedenski tečaj v Mozirju Ščh na trboveljski gimnaziji šah je postal na trboveljski gim* naziji igra, ki jo zna igrati skoraj vsak dijak. Za tiste, k; ne znajo igrati iti ki so se šele naučili, bo ustanovljen krožek. Komaj _ so začeli diajki hoditi v šolo. so že prirediti prvenstvo posameznikov. Turnir ie izločil prvaka, šestošolca Drobeža. Takoj za njim so se plasirali Kladnik (6), Kolar (8), Turk 16), Gomboc (7) itd. Sedaj se vrši moštveno prvenstvo gimnazije, kjer trenutno vodi šesti razred. V petek 29. t- m. so organzirali dvoboj s profesorji. Proti pričakova- Največjo * zaslugo pri organizacijskem in praktičnem delu ima tov-Vozelj Polde- Pri diskusiji je tov. Klun, član F. D. Zagorja zatrdil, da bo nudil novo ustanovljenemu društvu vso pomoč. Dejal je! »Vedno vam je na razpolago naša telov; dnica, na razpolago smo vam voditelji, nudili vam bomo vso pomoč, ker vemo, da je treba izvršiti plan ter dati čimveč zdravih fizkulturnikov naši Jugoslovanski Armadi in našim rudnikom, za izkoriščanje zemeljskih bogastev. Pri volitvaii je bil soglasno izvoljen za_ predsednika tov. Hribar Janez, načelnika tov. Ramšak ter načelnico tov. Magda Palčič. Ob zaključku je tov. predsednik predočil vsem navzočim, da bo treba najtesnejšega sodelovanja s TD Zagorje. Nadalje Je v svrho dosege cilja predlagal, da navzoči ob tej priliki sklenjeno, da bo junija leta 1949. popolnoma dograjen stadion z igri« šči za igre ter plavalnim bazenom. Po prečitanju resolucij, Id so bile poslane Centralnemu Komiteju KPS, FS Slovenije ter Telovadni zvezi Slovenije. ie bil občni zbor zaključen. ZA nju se je match končal z zmago dijakov 7:1 Rezultati so sledeči: Na prvi deski je Drobež premagal prof. Turka. Kladnik je premagal prof. Po« nikvarja, Gomboc prof. Pirnata, Turk ml. Šteha, Kolar prof. Medveda. Kolman je izgubil s prof Volčičem, Škoberne je premagal prof. Simčiča in Jakinova prof. Murkovo. V kratkem bodo priredili dvoboje z drugimi gimnazijami. T. Jože III. kolo nogometnega prvenstva za pokal maršala Tita v nedelje, 7. novembra 1948 na stidimu SŠD Rudar Trbovlje ob 14. uri popoldan Rudar s Zagreb (Zagreb) Uredništvo Trbovli* Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarn« Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Šuštar Stane