___jj)i»i—tfjrffinfir^"" vssk (Un rasen sobot, nedelj in pramikev. UlUed d»Uj «cept Saturdajs. Sundar« Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniškt In upravalški prostori: . 1667 S. Lawadal« Avo. Offioo of Publlcstlon; M67 South LawndaU Avo. Toltphono, Rockw«ll 4904 Lg|t)^YEAR XXXL Cona lista Jo $6.00 Ei>Ur*4 M m«mwI«Uk mat ter J.nu«ry |«. 1*11, at Um pMl-offio* ■t Cblcuu, Ulinuk. un.l. r (h« Aet of Couirrva« ot Murrh M. CHICAGO, 1LU PONDKLJKK. 31. OKTOIIRA (OCT. 31), 1938 Subscription «6.00 Yoarly flTKV.—NUMIIKK 21S Acccptanve for mailing >t »pecial raf of poatag« provided for in w?ction 1103, Aet of Oct 8, 1017, »utliorlied on Juao 14, 1911. Japonska vlada zahteva revizijo mednarodne pogodbe Podpisnice protikomunističnega pakta sklenile nov sporazum. Nemčija in Italija dobita posebne trgovske ugodnosti v kitajskih provincah, katere je podjarmila japonska armada. Velika Britanija in Amerika prizadeti v novi fašistični kupčiji. Amerika poslala ostro noto tokijski vladi, v kateri zahteva vzdržitev politike 4'odprtih vrat Kitajskem na Toki«. 29. okt. — Japonski zu-10111 j i urad je danes izjavil, da Bora biti pakt Jevetorice revi- [diran. To zahtevajo izpremem-be v kitajskih provincah, ki ao jih okupirale japonske čete. Iz-premembe se tičejo mednarod-aih naselbin in zunanjih konce- m Pakt, ki so ga sklenile v februarju 1. 1922 Velika Britaniji, Amerika, Kitajska, Japon-ika, Francija, Italija, Belgija, Holandska in Portugalska, med drugim določa vzdriitev načela «nakih industrijskih in trgov-ikih priložnosti vseh teh držav m Kitajskem. Te države so dalje slovesno izjavile, da ne bodo kkoristile kitajskega položaja z kktnjem posebnih privilegijev m Kitajskem, ki bi ogražali pravice tujcev. Rim. 29. okt. — Raztegnitev protikomunističnega pakta, ki io ga sklenile Japonska, Nem-fija in Italija, je bila odobrena v Tokiju. Nemčija in Italija ta dobili posebne ekonomske legije v vseh krajih Kftkh' ike, katere je japonska armada podjarmila. To pomeni faši-•tično dominacijo na vseh komercialnih poljih, kjer imata Anglija in Amerika svoje interne. To korak je bil odobren kljub •tri noti, katero je ameriška »lida naslovila Tokiju in v kateri zahteva nadaljevanje "politike odprtih vrat. "Nov spora-»m med podpisnicami protiko-»uniHtičneKa pakta je bil skle-na tajni seji med Italijanom diktatorjem in Hitlerjevim zunanjim ministrom Rib-•»'itro|M.m, ki se je vršila v Rimu. Milijarde dolarjev so zaplete-*vtej kupčiji, toda Velika Brinja, ki ima ogromne investi-na Kitajskem, je najbolj prizadeta. Iz sporazuma je raz-da namerava Japonska Hjarmiti vso Kitajsko in jo pretvoriti v vazalno državo, ki »lutila fašističnim interesom. Washington, D. C., 29. okt.— Am.riKka vlada odločno zahteva J*pon«ke vzdržitev "politike ^1'rtih vrat" na Kitajskem. Za-bt*v» je uk I j učena v noti, kate- * J' ameriški državni Ujnik *»kivil pn-dsedniku japonske Ameriška j/ vlada naglaša, da "^anati s trgovsko si-F*'J<>, kajero je ustvarila Ja v! H ]/ Kitajskem. Tokiju Me uničiti ameriško na Kitajskem, ki pred-r*v,J* 150 milijonov dolarjev l* krtk"r tudi nepostavne či-gJr/*,"l'» Američanom in ame-trgovini. Nota dalje ome- * v* "lučajev oviranja ame-JT trgovine j>o japonskih mi nih avtoritetah, zaeno JV^buje prikrito grožnjo v fJfr,i,nu« ''» Amerika ne stavi r'k,,'J japonski trgovini ""Jih mejth. TokM, 29. okt. — Amerišk I' kritizira japonsko o-1^'i* meriške trgovine na j^''*. ne bo objavljen na »rk«f'fc*'m Japonski zunanj Ji V nazn®nJI " * ' "ra na protest. Domače vesti Zapisnikar v bolnišnici Windsor Heights, W. Va.— Mike Luketič, član društva 407 SNPJ in zapisnikar istega, leži ;ežko bolan v bolnišnici v Wheel-ngu. Želeti je, da ga člani obiščejo. Smrtna nesreča pri delu-Midvale, Utah.—Anton Ste-pan, star 54 let in doma od Met-ike v Beli Krajini, se je smrtno >onesrečil pri delu v topilnici. 3il je član JISKJ in tu zapušča ženo, štiri sinove in hčer. • Vesti iz Penne Libraryj, Pa. — Frank Bolte, član društva 682 SNPJ, je pred eratkim prejel diplomo odvetnica in zdaj je nastavljen pri odvetniški tvrdki O. K. Baton. Frank je najmlajši sin Mihaela Bolte ta, ki je tudi član SNPJ.— The Pittsburgh Press je pred eratkim poročal, da je Anton Princ iz Clairtona, zadel večjo vsoto denarja, ko je stavil na (oh/a v irski dirki na Angleškem. Princ, ki je star 26 let, e član SNPJ in večkrat piše v angleški sekciji Prosvete; prav ako je njegova žena Jennie članica SNPJ pri društvu v Yuko-nu.—V New Alexandriji, Pa., je umrl Martin Vrbovšek, star 59 et in doma iz Malega Loga pri Krškem. Zapušča ženo in 14 odraslih otrok.—V Steeltonu, a., je umrl Anton Vraničar, ki je bil doma iz Slamne vasi pri Metliki v Beli Krajini in v Ameriki je živel 34 let. Zapušča ženo in dva sinova. Clevelandske vesti Cleveland.—Dne 26. okt. je v bolnišnici umrl John Božič, star 58 let in rojen v Možah pri Bre žah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. Bil je član društva 63 SNPJ.—Johana Kolar je bila te dni pobita od avta, toda ne ne-varno.—Anton Sabec, urednik Enakopravnosti, je pred nekaj dnevi padel na stopnicah svojega doma tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. MilwauAke novice Milwaukee.—Frank Zore se Jf 25. oktobra zgrudil mrtev na tla zadet od srčne kapi med obiskom pri svoji ločeni ženi. Stat bil 62 let in doma od Mirne na Dolenjskem. Poleg žene zapušča omoženo hčer.—Mary Majer-le je bila te dni operirana za vnetjem slepiča—Frank Bevšek in njegova žena sta pred nekaj dnevi praznovala 26-letnico sv jega zakonskega življenja. Velik požar v francoskem meštu Marseilles. Francija. 29 okt -Ogenj, ki je sinoči izbruhnil v glavnem trgovskem distriktu, K pognal premierja Daladierja -druge člane njegove vlade iz hotelov, v katerih so se nastanil ko so prišli na konvencijo stran ke socialnih radikalcev. Kon venclja je bila začasno suspen dimna zaradi požara, ki j« uni čil veliko število poslopij. Povzročena škoda se ceni na |*-t milijonov dolarjev. Kolikor j doslej znano, je pet ljudi zgorelo, okrog 40 drugih pa je dobilo težke opekline. Zadnje vesti DUNAJ.—V sredo ne tu vrši "mirovna konferenca" Cehoslo-vakije in Ogrske. Sestanejo se zunanji ministri Nemčije, Italije, ČehoKlovakije in Ogrske, ki se končno domenijo glede nove meje med Ogrnko in Slovakijo. VARŠAVA. —Nemška vlada je dala izgnati okrog 15,000 polj-skih Židov na Poljsko in poljska vlada mora sprejeti izgnance. BUR(iOS, ŠPANIJA—Ramon Franco, brat rebelnega poglavarja Francisca Franca, je bil včeraj ubit v letalu, ki je padlo med viharjem na otoku Mallorci. MARSKIU.ES, FRANCIJA. —Okrog 100 oseb je zgorelo v hotelu, ki ga je tu požar uničil v soboto,* ko se je vršil kongres stranke socialnih radikalcev. Komisija odločila proti redukcijam Železnice morajo naj'ti drugi izhod iz krize Waahington, D. C., 30. okt.— 'ederalna komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt in ji poveril študijo položaja Železnic, je odločila proti redukciji mezd za 15 odstotkov. V svojem poročilu pravi, da redukcija ne bi rešila taJecoic pred bankrotom in da morajo iskati drugega izhoda iz finančne krize. Komisija je sugestirala, naj železnice iščejo pri vladi posojilo 11,000,000,000, čeprav so že sil-io zadolžene. Njen odlok v smi-du zakona ni obvezen, a je kljub temu dvomljivo, da bi se železniške kompanije upirale. One 'cljub odloku lahko odredijo re-ukcije, s tem pa bi izzvale or-taciji poljskih Židov, Ona upa, da IK> pridobila Berlin za preklic deportacijake odredbe. Naciji zasegli židovski muzej " m Dunaj, 29. okt. — Nacijska stranka Je včeraj zasegla sloviti židovski muzej na Dunaju, lastnino židovske kulturne organizacije. V muzeju so znamenite slike in portreti ter drugi pred NACIJSKI TISK OBNOVIL NAPADE NA ROOSEVELTA Očita mu, da hoče razdeliti svet na dva tabora VOJNO RAZPOLOŽENJE V AMERIKI Btrlin, 29. okt. — "Izgleda, da hoče predsednik Roosevelt potegniti svojo državo na pot, po kateri je korakal Woodrow Wll-son," piše list Voelkischer Beo-bachter, uradno glasilo Hitlerjeve vlade, ki tudi napada Roo-sevelta, ker je v svojem govoru po radiu obsodil države, ki hočejo z vojnimi grožnjami in izzivanjem konfliktov doseči svoje cilje, persekucije Židov In zatiranje svobodo. Dalje mu očita, da hoče razkosati svet na dva nasprotna si tabora. "Roosevelt, ki se je odprto pridružil vojnim agitatorjem, ae najbrž ne zaveda, da zahrbtno zbada svoja demokratična brata — Chamberlaina in Dala-dierja, premierja Anglije in Francije," pravi Hitlerjev llat v uvodniku. List Fredemblatt, ki izhaja v Hamburgu, pa opozarja Roosevelta, naj si prikli če v spomin usodo ameriških Indijancev, kadar se joka nad usodo Židov. "Ne Nemčija In ne Evropa ne mara poslušati Rooseveltovih etičnih pridig," piše ta list. "Čudno je to, da je vojna psihozu najbolj raišir jena v državi, ki je najbolj var na pred sovražnim napadom. Francija zatira komunistično agitacijo I Daladier napoveduje zbližanje z Nemčijo MarHelUea. Francija. 29. okt. — Kdouard Daladier, predsednik francoske vlade, je v svojem govoru na konvenciji stranke socialnih radikalcev srdito napadal komuniste, zaeno pa je o-črtal program, na čigar bazi namerava potegniti Francijo iz ekonomske In finančne krize. S svojim govorom je sprožil politični plaz, ki bo imel dalekosež-ne posledice. Premier se ni zadovoljil s ponovno eksekučijo francoske ljudske fronte — koalicije komunistov, socialistov in drugih radikalnih grup, ki je že v razaulu. Odprto je povedal, da bo izrabil svojo diktatorsko oblast, katero je dobil od parlamenta, pri zatiranju komuniatlčne agitacije. Daladier je naznanil, da bo Francija kmalu dobila delavski pravilnik, ki bo omejeval pravice stavke. Njegova vlada bo vtaknila sobe v obstoječo zakonodajo glede prisilne arbitraže konfliktov med delavci in delodajalci. Tujci ne bodo smeli biti delavski zaupniki v francoskih tovarnah, ker hoče izblti komunističnim strategom moč no orožje, ki stt ga |>oalužujejo pri širjenju svoje propagande. Premier je zaključil svoj go vor z na|Mjvedjo lojalne koope racije med Francijo in nacijsko Nemčijo. "Ne glede na raalike I v političnih režimih, bosta delajo z namenom, da prepre- meti, ki predstavljajo razvoj žl-čijo ploditve sadnih muh. dovske zgodovine na Dunaju. Zdi se, da hoče Roosevelt Igra- Francija in Nemčija, ki tU .1...... .. .. X A I < .. 11, i. 44.1.tir ** ti vlogo zaščitnika Židov. Iti m, 29. okt. — Fašistični list 1* Tribuna pravi, da Roosevel-tov govor spada v okvir slike "sodobnih židovskih in prostozidarskih aktivnosti. 2idj«. ka-kor dokazuje Rooseveltov govor, so pravi vzrok, ne druge pretveze, ki tira takozvane demokratične države v oboroževanje. Rooseveltove govorniške demonstracije nas niso prav nič presonetile." London, 29. okt. — Angleški Uradni krogi in časopisje so popolnoma ignorirali Rooseveltov govor glede miru, v Franciji pa je dobil le neznaten odmev, Angleike čete pobijajo Arabce llaifa, Palestina, 29. okt. — V utilitaristični kampanji v severni Palestini mi angleške čete ubile dvanajst arabskih rebe-lev. Med ubitimi je tudi Ibra-him Abdullah, vodja arabskih rebelev v Damasku. Angleški vojaki so tudi (signali 40 arabskih hiš v zrak z dinamltom in aretirali vW sto Arabcev. Naciji so uveljavili tudi odredbo, ki določa, da morajo vsi žid-je, ki stanujejo v hišah v bližini muzeja, izprsznitl stanovanja v dveh tednih, že tolikrat borili druga proti drugi na bojiščih, kooperirali in skušali rešiti skupne probleme," je rekel Daladier. "Hpoznati moramo, da vojna v modernem času ni nikdar solucija. Le tesna zveza med Francijo In Nemčijo bo ustvarila (sigoje za reševanje problemov." Da Daladier ne zaupa Hitlerju kljub naglašanju potrel>e o zbllžanju, dokazuje njegova izjava, da bo morala Francija potrošiti milijardo dolarjev za o-boroževanje v prihodnjih dveh letih v interesu zaščite in obrambe. Italijansko izšel je-vanje v Libijo Dvanajst tisoč ljudi se ukrcalo na pamike iienova, Italija. 29. okt—Devet parnikov, ki so danes odrinili Iz tukajšnjega pristanišča, Je odHJalo 12,370 moških, žensk In otrok v Libijo, Italijansko kolonijo v severni Afriki, katero je vrhovni fašistični svet pred nekaj dnevi proglasil za bistveni del Italije. To Je največje mas no izseljevanje v modernih če slh. Nadaljnji parnlki bodo prihod nji teden odpluli iz • »verjeli fn4 fe4ereli.ii Y orke. obdelovanje. Razlika v ob je določena po nsIovitiKNitl Ije, na kateri se Isido kolonisti »sumili. Od vsake družine s• zahteva, da ima najmanj tri moške v starosti 16 do 60 let in dve ženski. Večina družin kokinl stov, ki so dane« odrinili v Afriko, Je imelo več članov koi Jih (»redpisuje odredbe. Fašistični uradniki mi se zbrali na pomolih ______In isizdravljall Izseljence, ko 4 Mrl>*»K» «e ukirall na parnike, da jih od-• Ijejo v Afriko. Diesov odsek noče ustaviti preiskave Komunistične aktivnosti na reietu H ushlngton. D. C„ 29. okt. — Čeprav je predsednik Roosevelt okrcal kongresni odaek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, da Je iiostal orodje reakcionarne -republikanske klike in mu očital tudi nepoštenost, se Je ta Izrekel za nadaljevanje preiskave s štirimi proti dvema glsMivo-mi* Od« ■lAjiiIhi rauai for Um 0«ltrni tttaUa (aaaapt Ckica«o| and CuU« MM p« raar. Chlaa«* and Cl«»rt fl.M »ar raar. ft*afcra MUBtrUa f> 0« p*r >«ar. Cmm ofteaov p« dofvvtru Rab«|M Mm* to «lankov m m vranjo. Sokoplal IlUruM vaateaa (drtlaa. wU, dram«, prnal <«.) m vra«j» poAtliaUlju to r aluAaju. to to pri lotil potmlr-a. A4v«ni»ia« ral— oa ag rwn»—L—ItoaMirlpU «* aaMaal-ca t km* and UMoliritad artlalaa triU not U raturaad. Othar aaaaaaartpu. tuafc m alorlaa, pla>». yn—n. rta., wl, pt • na*U.vu poMMi, da vam Ja a Um datumom Ponovita J« pravoiaaoo, d« a« vam I tat m m Ja( vaiaga potakla aa- »Uvi. um Dve novi industriji Ameriki se obetata dve novi industriji, ki se baje pričneta razmahovati prihodnje leto. Časopisi poročajo na svojih goapodarsko-finanč-nih straneh, da bostu obe novi industriji prav lahko in v kratki dobi dohiteli in prehiteli avtomobilsko industrijo in da bosta po kapitalu milijardska velikana, ki absorbirata milijone delavcev. Napovedani novi industriji sta televizična in pa industrija umetne svile. Televizion, ki straši že eno desetletje, je — na podlagi zanesljivih poročil — končno pod streho. To se pravi, da je srečno prišel v mo-nopolske roke, v katerih ne bo delal nobene škode današnjemu radiu. Monopol nad vsemi praktičnimi patenti televiziona namreč ima Eadio Corporation of America! Glede umetne svile je pa znano toliko, da so patenti te nove tkanine — katera ima izpodriniti z ameriškega in morda s svetovnega trga japonsko svilo — lastnina Du Pontov in Celanesov, ki grade v ta namen nove tovarne v vrednosti 20 milijonov dolarjev. V kapitalističnem svetu —- mimogrede rečeno — je tako, da nove iznajdbe, pa naj bodo še tako koristne, epohalne in nujne, morajo za vsako ceno priti v roke onim, katere bi drugače lahko bankrotirale, nakar morajo čakati na polici, če sploh ne Izginejo . . . Kapital velikih korporacij vendar ni investiran zato, da ga bo vsak čas lahko kdo pohodil z boljim konkurenčnim produktom! Tu je osnoven dokaz, da kakšne konkurence med velikimi industrijskimi korporacijami danes :ii več, ker je ne sme biti. Je nevarna organiziranemu privatnemu kapitalu! V gornjem je pojasnilo, zakaj se o televi-zionu že toliko let klepeče, a od nikoder ga ni bilo. Govorili so ves ta čas, da televizion še ni "praktičen" za business. Da je ta bila bosa, so pokszali poskusi v ^vropi. Praktičen ni bil zato, ker še ni kapital v radiu požel svoje letine. Zdaj so menda poželi — drugače ne bi bil David Sarnoff, predsednik Radio Corporation of America, naznanil, da bo televizion pripravljen za trg prihodnjo pomlad ob času, ko se odpre svetovna razstava v New Yorku. S prihodom televiziona odpadejo današnji radijski prejemniki. Televizion Je izboljšan radio, ki poleg godbe, petja, govora ali radio-drame i>okaže tudi aliko godbenikov, pevcev, govornikov in igraloev. Aparat v hiši bo imel "okno", v katerem bomo videli osebe in predmete sto, tisoč ali 5000 milj daleč od nas. Nemogoče je v kratkih beacduh opisati velike revolucije, ki jo prinaša televizion. Doma pri !»eči v zimskem času bomo sedeli in poslušali ter GLEDALI opere In drame na odru v New Yorku, Hollywoodu, Londonu ali Buenos Alre-su! Športne tekme, pohode, javne shode, druge prireditve in celo dejanske dogodke v kateremkoli kraju, odkoderkoli bodo oddajani! Spojitev televiziona a telefonom nam pokaže osebo, s katero bomo govorili! Najmanjšega dvoma ni. da televizion pride v kratkem času v milijone domov — le reveži si ks ne bodo mogU privoščiti doma. kakor ai ne morejo danes privoščiti dobrega radijskega prejemnika in avtomobil;«. Prav nič se ne bo-mo čudili, če televizion naraste v desetih letih v gignntično industrijo, katera prekosi avto-mobilftko; to pride toliko lažje, ker bo televizion veliko ceneji, ko a«« enkrat dobro razmahne. Tako bo privlačen, da ga bo hotel imeti vsakdo — in po vaej pravici. Televizion bo ena največjih iznajdb in največjih vsakdanjih užitkov v drugi tretjini dvajsetega stoletja. V prvi tretjini tega stoletja je bil avtomobil največja praktična iznajdbu. Čudili se |mi bomo, ako bo ameriško ljudstvo dolgo trpelo, da bodo privatni kapitalisti Izkoriščali to največjo iznajdbo prve polovice dvajsetega stoletja. Televizion bo največja socialna naprava, ki prinese pred slehernega |M»*ameznika — ves svet, da se ga nagleda. (»osiuša in občuti. Da-ne* ai še ni mogoče misliti, kaj se vse izcimi Iz te naprave — v koliki meri se v čim krajšem času zbližajo ljudstva vseh kontinentov v med se bojnih simpatijah, v koliki meri se poglobi In razširi popularna Izobrazba in povapeti demokratično razumevanje med narodi. NemogoCe Je, da bi ljudstvo Amerike dolgo trpelo, da bi privatni Interesi kontrolirali od. UM* V Glasovi iz ; naselbin Nekaj o rudarjih in drugem Mount Olive, III. — Resnično, le malokdaj se vidi kakšen dopis iz te naselbine v naši javnosti, kakor da je prinaa le vse izumrlo. Res je menda tudi, ko še jaz odložim pero, da ne bo nobenega glasu več od tukaj v naši javnosti. Ta kraj je znan širni javnosti po marsičem, zlasti pa je znan po dogodkih iz rudarskega živ ljenja. Vsako leto se namreč obhaja obletnica ali .spominski dan dne 12. oktobra v spomin padlim rudarskim žrtvam, ki so dali svoja iivljenja v boju za ustanovitev rudarske unije let« 1898. Te rudarske žrtve počivajo na tukajšnjem pokopališču Union. In poleg teh rudarskih žrtev, poleg ovojih tovarišev — svojih fantov — je želela počivati tudi znana delavska boriteljica Moth-er Jone s, ki sedaj počiva poleg njih in ob strani generala Braid-la. Pred dvema letoma so tej rudarski boriteljici v spomin slovesno odkrili nagrobni spomenik ob navzočnosti 25,000 njenih častilcev. Umrla je 80. moja 1060 v visoki in častitljivi starosti, stara 100 let in 6 mesecev v VVashingtonu, D. C., pokopana pa je bila na tukajšnjem pokopališču 8. decembra istega leta v Mount OHve. Posebnost letošnjih spominskih slavnosti je bila v tem, da se je udeležilo mnogo črncev iz West Virgin i je, Kentuckyja in Ohia, ki oo člani PMWA. Izgledalo je bolj v reklamno svrhe ali v kredit našim organizacijam. V programu pa tudi ni bilo nič omenjenega, da je letos 40 letnica ustanovitve majnarske u-nije, kar je pač obžalovanja vredno. Gotovo to iz razloga, ker sedaj pripadamo k PMWA, rudarska unija pa je bila ustanovljena po UMWA. Torej radi mena. AH ni to logično? Zakaj se pa še upoštevajo za častne člane še živeči, ki so se borili za UMWA? Da, dobijo se vedno pri paradi s častno vožnjo na pokopališče. Kakof se eno upošteva, naj se bi še drugo. (S tem mislim 40 letnico.) Iz tega se vidi, da tudi pri nas ni vse v redu, nihče se ne upa uporekati, kajti tisti, ki bi se drznili tiporekati, se bi postavili v nevarnost za podaljšanje življenja na 09 let, kar pa nihče ne želi, to je, da bi bili suspendirani za toliko let. Da smo pritis-njeni k ADF, jo pač toliko, kot bi prišli z dežja pod kap. Naše geslo naj bo: Proč z Greenom in Johnom! Sama naj se tepeta, a ne na naše stroške, kakor se godi sedaj, da se razpiše poseben asesment zaradi povzročenih stroškov! Kar se delavskih razmer tiče v tej okolici, so Še daleč pod nor-malo. Nekatere teh zaspanih maju so zopet pričele z obratom, toda v manjšem obsegu. To Je rov 16, ki je prespal skoro sedem mesecev. Delo je razdeljeno tako, da no bo nikjer nič. Tudi V drugih rovih se še vedno alabo dela. Izjema je le rov št. 7, medtem ko rov št. 5, last U- shar Mt. Olive Coal Co. še vedno diha po relifnem sistemu. O-stali brezposelni delavci pa delajo za WPA oziroma na "cesarskem delu" daleč od tu. Zadnje tedne je časopisje pisalo mnogo o krizi med Nemčijo in Cehoslovaško. Dalje o sramotni kupčiji, izdaji in prodaji zaveznice češke republik* nad či-mer se ves svet zgraža ter sim-patizira s Cehoslovaško. Med raznimi opisi češkega naroda, je bil opisan tudi zanimiv slučaj iz zadnje vojne. Pri Pijavi so avstrijski vojaki zajeli večjo skupino italijanskih vojakov, kakor je bilo v poročilu, kateri pa so se branili izdati svoja imena in so rekli, da so njihovi. Potem se je izkazalo, da so bili Čehi, namreč češki legionarji. Kako so z avstrijske fronte prišli v Italijo, poročilo ne pove. , Vsekakor so' prestopili in postali legidnarji, da pomagajo poraziti avstrijsko monarhijo. Vsakdo pač lahko ve, kadar se tako velika skupina vojakov loči »od ovoje armade in gre k drugi, da so o tem dobro podučeni od častnikov, predno se doseže ta namen. Vojna je pač vojna, brat gre proti bratu, oče proti sinu, sin proti očetu, kar se je često dogajalo na vseh frontah svetovne vojno, Morda je tudi ta skupina spravila katerega našega in seveda tudi svojega rojaka v krtovo deželo. Glavni namen je seveda bil, da se zruši avstrijska monarhija in se je zrušila. Dvajset let po tem razsulu so nastale nove komplikacije in novo trpljenje. Znano je tudi, da je na ruski fronti general Mackensen zajel mnogo ruskih vojakov in med njimi e bil cel polk čeških vojakov, ehi so bili najbolj aktivni izmed vseh narodov pod avstrijsko monarhijo, da se osvobodijo in ustanovijo lastno in neodvisno državo. To se je zgodilo. Sedaj je češka republika okrnjena, ker so tako hotele velesile. Pregovor pravi, da velike ribe male ribe požro. Tudi Jugoslavija ni pri tem izvzeta, da ne bi izgubila svojega gorenjskega repa, ki ji ga odtrgata Mussollni ali pa Hitler. Morda o tem še kaj. Andrew Maren. S S pota V Minnesoti se je že pojavil letošnji prvi sneg, ampak robini, ki so neke vrste ameriški kosi, se še prepirajo in upirajo, da bi odšli v južne kraje, kar je pač znak. da hude zime pri nas še ne bo. Ptice imajo svoj čut in slutijo pravilno, le redkokdaj oe zmotijo, da bi zaostale. Robini menda vztrajajo do zadnjega in na pomlad se prvi spet pojavijo, četudi kdaj na pomlad nanje pritisne sneg in mraz, kakor na jesen. Na splošno jih je narava oborožila z razumom, da ptice vedo kdaj je treba odleteti v južne kraje. Lastavke so menda med prvimi selilkami, da zgodaj v jeseni odlete v tople kraje in na pomlad nazaj priletijo, ko je že gorko. Človek nima teh ugodnosti, da bi letal za toplimi kraji, vsaj ve- liDM ljudi ne in xl»sti ne siromašni sloji. Zato pa si morajo ti s kurjavo ali pa zner- Začasno sem v bolnišnici St. Marys v Duluthu. Prihajajo in odhajajo razni bolniJd, V oddel ku za jetične so trije rojaki, nižje spodaj pa je rojak Pavel Lev stik iz Chisholma, ki je prestal že par težkih operacij. Pred loti je bil zavarovan pri neki oloven ski organizaciji, ali vsled krize jo je moral pustiti. Sedaj mu je bolniško in zdravniško pomoč preskrbela zvezna odpomočna u prava. Povedal mi je, da so mu, rekli, naj bo kar brez skrbi in naj ostane miren, ker jo zanj vse preskrbljeno. Tega je bil zelo vesel. Levstika poznam že več let, ker je pred leti na Chishol-mu imel boarding house in sem pri njem večkrat stanoval. (Se daj se osamljen pečlari na tako zvanem Balkanu na farmi.) Tukaj je tudi rojakinja Mi klavčič iz Elyja. Pred nekaj me seci se je poročila z rojakom Finkom iz Elyja, član SNPJ. Sedaj čaka na operacijo. Bil sem že po mnogih bolnišni cah po Ameriki, bodisi na obi skih ali pa za svoje zdravje. Tako lepega reda in postrežbe oem pa malokje opazil kot je v bolnišnici St. Marys v Duluthu Tega ne trdim le jaz, pač pa vsi ki sem jih obiskal. Govoril sem tudi z onimi, ki so v oddelku za jetične, kakšna razlika je med to bolnišnico in ono v Nepomingu. Povedali so mi, da postrežba je povsod dobra, tukaj pa Je še bolje kar se tiče oob. Kaj hočemo, bolnišnica je pač za vsakega gorje, posebno pa za one, ki so sitni, nadletni, česar pa je morda največ kriva njihova bolezen, ker jim vpliva slabo na njihove živce. V bolnišnici St. Marys pazijo še posebno na dobro hrano, po predpisih zdravnikov. V tem i-mam izkušnjo, ker sem prebil že delj čaaa v tej oskrbi. Enako so se izrazili vsi, ki sem jih sedaj obiskal. V tej bolnišnici oem slučajno naletel na pogovor s neko žensko, ki je prišla oem is Los An-gelesa, Calif., na obisk s svojim avtom. Nesreča je hotela, da se Je ponesrečila in sedaj že več dni leži močno poškodovana. Vzdihuje, da kdaj se bo spet odpeljala v cvetočo Kalifornijo k svojemu možu in družini. Tolažim jo po ovoje, a ona je zamišljena, domototna in vedno pravi domov, domov v Kalifornijo! Matija Pogorele. Slika Polička. ete. ki so vkorakale v andetako nest Dolgi večeri, zimtlci večeri . . . Latrobe, Pa. — Nastopila je hladna jesen in zima je pred vrati. To pomeni, da bo spet več časa za čitanje in pisanje. Pri nas namreč ne sme iti po tisti prislovici, ki pravi: dolgi večeri, zimaki večeri, toži in zeha marsikateri. Zato te vrstice. Z delom na splošno gre bolj počasi, v tovarnah pa se je delo malo izboljšalo in precejšnje število delavcev je bilo zopet poklicanih na delo. Najbolj pa so še vedno prizadeti rudarji, zlasti v tukajšnji westmorelandski o-kolici, ker je večina rovov zaprta. Kar jih še obratuje, so pa vanje postavili stroje sa kopanje premoga, delavce pa odslovili. Kdor ima v rovu še delo, oe lahko šteje srečnega. Dne 23. oktobra se jo vršila seja westmorelandske federacije društev SNPJ v Greensburgu. Priznati moram kot zastopnica našega društva pri federaciji, da je bila ta seja ena najbolj zanimivih. Na dnevnem redu je bilo več važnih zadev, tako tudi vprašanje trboveljskih Slavčkov, kako se v stari domovini trudijo in pojejo ter apelirajo na a-meriške rojake, da bi prišli sem in priredili več koncertov. Vsled sedanjih slabih delavskih razmer v Ameriki pa to ni mogoče, kajti ta tura bi stala najmanj 20 tisoč dolarjev, poleg t^a pa imamo na razpolago v Ameriki sami mnogo mladinskih pevskih rborov, s katerimi ne M bili veliki stroški. Naj omenim, da naa jo na aeji #oaetil tudi Frank Barbič iz Clevelanda. Ko jo Tstapll v dvorano, so ga aastopnlki veselo pozdravili in so hoteli slišati, ker Je dober dopisovalec, če je tudi dober govornik. Ko mu Jo predsednik dal besedo, je bil Barbič takoj pripravljen prepričati nas, George M. Harriaon, načelnik ekaekutivnega odbora železniških bratovščin. da je tudi dober govornik, kadar gre za koristi delavstva in napredek SNPJ. Kar se pa tiče njegovih dopisov, on ve, da ne bo ustregel vsem, ker jim nihče ne more, zraven tega pa resnica v oči bode. Vsak človek je drugačnega mnenja. Ta ima rad zelje, oni klobase, tretji juho, pa mirna Bosna, se je odrezal Barbič. Omenil je tudi urednika Pro-svete, kako ga napadajo nazad-njaki, nato pa dodal, ako bi izgubili sedanjega urednika, ga bi težko nadometisli. Da je Barbi čev govor napravil na navzoče dober vtis, je bilo razvidno iz splošnega odobravanja. Moje mnenje je, da vsak napredno mi sleč član SNIPJ dobro ve, da se urednik Molek trudi za napredek jednote in za izboljšanje delavske stvari in se tudi ne ustraši tistih črnih pšic, ki letijo iz Pittsburgha, Za danes naj to zadostuje, o-glasila pa ae bom spet kaj v kratkem. Naj omenim, da la-trobski gospodinjski klub priredi plesno veselico dne 5. nov. v dvorani Eagles. Začetek ob 8 zvečer. Igral bo Frankov trio. Na svidenje na veselici! Joeephine Klopčar, 725. m . | ZidanA&k topel na delu Sharon, Pa. — V mojem zadnjem poročilu sem se pohvalno izrazil o Johnstovvnu in tamkaj šnjih rojakih, katere sem obiskal v interesu Prosvete. Povsod so me prijazno sprejeli in mi postregli. Kljub nepovoljnim delavskim razmeram si naši napredni rojaki prihranijo groš za delavske liste. Vsepovsod se zbirajo v Slovenskih domovih, kjer skupno kramljajo in rešetajo razne probleme, zapojo veselo pesmi in se zabavajo. Skoraj vsaka večja in tudi mnogo manjših naselbin ima danes svoj Slovenski dom ali pa svoj klub. Prejšnjo nedeljo sem se znašel v Slovenski dvorani. Dne 16. okt. se je vfšila društvena seja. Sestal sem oe z mnogimi rojaki; z nekaterimi se nismo videli že celih 20 let. Na seji je bil tudi Mihael Tomec, tajnik društva in zvesti naročnik Prosvete, ki je ponovil naročnino, potretal in mi predstavil ^vojo mlado ženo, ki mi je zaupala, da vselej najprej v Prosveti pogleda, če Je v nji moj dopis in želela me je spoznati. Prav nič se me ni prestrašila, četudi je zagledala mojo sivo glavo. Prijazno mi jo stisnila desnico in dostavila, da sem za moja leta še pravi korenjak. Dejal sem, da kislo mleko še lahko žvečim, tako tudi sveže pivo in druge dobre pijače, branil pa se ne bi niti vročih poljubčkov, sem se šalil, kajti malo "heca" je pač treba. Škoda, da me je zalotila pozna ura In je bilo treba iti k počitku. Akoda tudi, da sem pozabil ime mojega šoferja in nekaterih drugih prijaznih rojakov. Pa saj ni čuda, kajti v taki veliki družbi se človek samo zabava in pozabi na imena. Naj zadostuje, da so na tem mestu vsem skupaj iskreno zahvalim. Is Johnstowna sem jo ubral na Yukon in tam obiskal nekaj rojakov. Na Vukonu se je pričelo delati 25. aept. Kakor sem slišal, novih moči ne bodo potrebovali, ker bo še nekaj domatih ostalo. zato ni priporočljivo, da bi kdo tja šel za delom. Nekateri rojaki so ponovili naročnino, ne-<1/%1J* aa I. stnaL) Rešilna krogla namestil rešilnega čolna v Londonu zbuja U čas 8pioino 7. . model nove reševalne priprave k dil angleški ladijski inžen?^^ V To je pravo "Kolumbovo jajce''7U JU ljudi pri ladijskih nesrečah * re*v< Masonov izum pomeni pravo revoluciio ■ pojmu reševalnega čolna Nieimvi T J B "čolni" bodo kovinaote^l kS Z? zamišlja, da bodo imele povprlo " 1 m- V zunanjem kovinskem 7 stor za člane posadke in ta prostor bi w ne bi bilo vec predano valovanju morja v trenjem prostoru so klopi. Re«enci bi * ■ napravi ne borili torej več z elementi kL pa tudi ne škodovalo, če bi postala igra[a r J a. V reševalni krogli bodo živila, ki bi štiri stim ljudem omogočala živeti dva tedna *i več. V njej bi bila tudi oddajna p08 a kratke valove, ki bi imela 30 do 40 km obr j a. Končno bi namestili na vrh krogle v stor, ki voda ne bi prišla do njega, okroir raket za rabo podnevi in ponoči. Takšna krogla, ki se ne more potopiti ii ji valovi in veter ne morejo škodovati bi dostovala za posadko srednje velikega tovo ga parnika. S potapljajočega se parnika bi sadk« stopila v kroglo, se vanjo zaprla in i bi jo s pritiskom na vzvod ločila od ladij ga trupla. V mirnem vremenu bi se dala» močjo pedalov poganjati naprej, v slabem menu parnikom, ki bi prihiteli na pomoč bi bilo potrebno posadko rešiti takoj iz I gle, temveč bi to lahko zavezali na vrv in v| za seboj, dokler bi se vreme ne izboljšalo. ..... Edinstvena zbirka možganov Najimenitnejši zbirki možganov na z« premorete gotovo zavod Behterev v Lenini du in vseučilišče Cornell v Itaki v Zdrui d vah. Toda neki drugi učeni zavod utegne ] kositi oba tekmeca, namreč Brain Research stitute georgetownske univerze v Washin nu. Njegov ravnatelj, Oshmar Solnitzkjr je združil že nad 5000 možgan, je sklenil dati še vse živalske. V ta namen se je ob na lovce raznih držav, da si preskrbi naji kejše vzorce vseh pasem. Poziv ni ostal 1 uspeha in profesor S. lahko že pokaže svg obiskovalcem res izredne, v svoji baži mo edine možgane: novozelandskega kuščarji tremi očesi, od kterih eno stoji sredi gli Tu seveda ne gre za golo radovednost: Brain- Research Institute uresniči vse s\ nade, bo njegova zbirka čudovit pripomo za delo. Tako bodo proniknili v eno izi najmanj znanih in najtajnejših področij i tomije. Cikorija -v Ena izmed rastlin, mimo katerih gremo k misli, je potrošnik, z običajnim imenom ci rija. Ljudska medicina to rastlino aicer i ceni. Po ljudskem mnenju pomaga zo vnetja v jetrih, krepi srce, pospešuj« pou in odvajanje seča, čisti kri, daje tek is prt ročajo tudi zoper kožne izpuščaje. Skral skoraj nobeni rastlini ne pripisuje ljudstvo liko različnih ugodnih učinkov kakor poti niku. Nam je ta rastlina znana pred vsem kot datek h kavi. Medicinska znsnost je sedaj gotovila, da zgodbo, ki jih pripoveduj zdravilni moči cikorije, niso samo prazno« čanje, temveč da je v njih tudi nekaj resni Snovi iz nje vaekako pospešujejo delovanje ter. Glavna snov korenine, ki prihaja* l štev kot kavni pridatek, se pretvarja pr P Senju v sladkor in aromatične grenke tern vilne snovi, ki ustavljajo gnitje ter vreij« imajo tako ugoden vpliv na prebsvo wn nem pitju cikorije so ugotovili nadalje pomi žitev rdečih krvnih telesc. Pred dvajtetimi leti (Iz Prosvete z dne SI. oktobra 191») Domače es*r"^ Z priti pr*J ali «l*j- ' Im-k. i' 1 do n*rn. v« mrt esti iz Jugoslavije d 4 VE ZA SKUPŠČIN. SKE VOLITVE kor hitro »o bile razpisane tve v skupščino — volitve H decembra — že so se za-potovanja politikov in dojenje, katera skupina se veila z vlado in katera z opo-" Isti dan, ko je kraljevsko gtniatvo razpisalo volitve, tudi imenovalo dva nova mi-! Maštroviča in Hodžero. „ ji po rodu Hrvat, drugi pa voditelj manjše fašistično pori skupine, ki ima nekaj lV v Srbiji in na Hrva-ljb, v Sloveniji pa pozna jav-^t samo enega njegovega pri-i^h, Pritegnitev teh dveh oseb, fVlido ima pač zvezo a prihod-ijimi volitvami. Najbolj zanimiva vest v zvezi i predvolilno borbo pa je naslednji: Jugoslovanska nacionalna itnnka, ki je bila ustanovljena «i diktatorske vlade dr. Uzuno-tib in ji zdaj predseduje upo-lojeni general iPera Živkovič pvj vladni predsednik diktato-Hhe vlade 6. januarja 1929), ijnikuje pa ravnatelj ljubljanska "Jutra" dr. Kramer, ta granka se je ponudila Združeni •poziciji za skupni nastop pri letvah! Novica, ki preseneča in k je spravila v zadrego marsi-litere slovenske skupine, ki so tekmovale med sabo, katara bo pivi predstavnik združene opo-Jcije pri Slovencih. Preseneča pi tudi po tem, da sta to bili andar dve skupini, ki se nikoli m le nista mogli, ampak sta si lili naravnost sovražni. Ravno fbdi Jug. nacionalne stranke je ajhuje preganjala hrvaško ■ščkovsko gibanje in aretirala iraškega voditelja dr. Mačka, ttmo ta stranka je s svojo politiko dosegla, da je dobilo tako ieenovano "hrvaško vprašanje" ako ostrino in videz nerešljivo-iti. Edini sta si ti dve stranki k v enem: da sta obe v opoziciji peti sedanji vladi. Po ideologiji pa sta si docela nasprotni: nacionalna stranka je za narodno-dinstvo, hrvaška je proti nje-■u, oklicuje Hrvate za svoj na-nxl, ki naj se mu priznajo vse pravice. Za volitve pa naj bi obe akupini nastopili skupaj. Dasi »diktatorični volilni zakoni, po katerih se bodo volitve opravile, hki, da nudijo vladi mnogo o-tonoBti za številčno zmago, je »endar verjetno, da bi v skupen nastopu JNS in Združene •pozicije pod Mačkovim vod-Uvom doživela vladna stranki »raz ali pa tako pičlo zmago, • bi se morala umakniti opo- če He seveda ne posluži Pteenečenj, ki jih Evropa zad-"je kae tako bogato deli. V zvezi s tem seje tajnik JNS £ Albert Kramer mudil že v »Pebu pri dr. Mačku in sta •jI drugemu razložila svoje nato pa oba obvestila vodstvi. Do kakšnih skle-""'feni prišlo. Vsekakor vztra-»opozicija pri tem, da bodi dr »Bi predstavnik opozicijske II- * dr- Maček. v Sloveniji smo imeli več sku« klvzdrževale tesne zveze ««čkom. Ena skupina je 7Jtla »'st "Slovenska vas," ki f"? kr*tkim prenehal izha-J*u- druga izdaja list 'Tabor". * »kupini sta zaradi teh kom-2'J Presenečeni, «aj bi se u-hoditi, da bi bili potis-J? v *tr*n, če bi bil za Slove-^ Predstavnik opozicijske 11-J'kakšen Član jN8> Zanj ti ne bi mogli fcglU- , * f'> prišlo med JNS in Zdru-pičijo do sporazuma za W volilni nastop, bi gotovo MUP«ni v mnogih krajih po-kj mi \>kku svojega kandidata. k '"la oba vezana na Mač- listo J"iva meneča je do voli-j-torej nekaj časa za ba-fc - m |H»Knjanja. Počaka j-^ ' r, J nekoliko, pa bomo vi-pri volitvah samo ''didatni listi, vladna in ali p« jih bo postav-" ' > med JNS in Zdru-- tičijo ne pride do spo-J* wlo verjetno, da se P^h umaknila is volil- nega boja in izdala geslo abstinence ali pa prepustila svojim pristašem, naj se odločijo sami. Trgatev na Dolenjskem je bila te dni končana. V nekaterih krajih je močno pustošila toča in je zato na splošno pridelek na Dolenjskem mnogo manjši od lanskega. V kakovosti pa je vino obrodilo zelo dobro. Vinogradniki pravijo, da bodo dolenjska vina letos precej močna. Ker je pridelek manjši kakor lani, je za vino precejšnje povpraševanje in tudi cena je precej zadovoljiva, tako da bo marsikateremu vinogradniku vrglo lepe de-narce, da poplača dolgove vsega leta. Proga Sevnica-St. Janž se bliža svojemu koncu in 1. decembra upajo, da steče po njej prvi vlak, s čimer bo ta proga otvorjena in izročena prometu. Od dolenjske proge imamo pri Trebnjah že dolgo vrsto let odcep proge do St. Janža. Dolgo let pa so si Mi-renčani želeli, da bi se ta proga zvezala s progo Zidani most — Zagreb in sicer pri Sevnici. Ta proga je hkrati začetek najkrajše zveze Štajerske z morjem, kar je važno zlasti v turističnem pogledu. Letoviščar, ki je iz Nemčije namenjen na Sušak, je moral pri Zidanem mostu delati velik ovinek: ali se peljati preko Ljubljane in Novega mesta do Karlovca in Sušaka ali pa je moral naokrog skozi Zagreb do Karlovca in Sušaka. Direktna zveza z morjem in direktna zveza dolenjske proge z zagrebško progo pa je važna tudi v vojaškem pogledu. Mnogo let je trajala akcija, da bi dala država potreben denar za zgraditev železniške proge od Sevnice do St. Janža — lani pa so progo le začeli graditi. Mnogo je podražil delo most, ki ga je bilo treba v Sevnici zgraditi čez Savo. Most je bil zgrajen s kesoni in so bili temelji dozidani pred dobrim mesecem, v kratkem pa bo most popolnoma dograjen. Stal je mnogo milijonov. Zdaj zaključujejo zadnja dela in 1. decembra bo proga odprta. Prihodnjo pomlad bodo še popravili staro progo od St. Janža do Trebnjega, od Mirne do Trebnjega pa bodo progo sploh preložili in sicer tako, da bo imela priključek na dolenjsko progo pri Ponikvah. Seveda pa je to šele prva etapa do najbližje zveze Slovenije % morjem. Treba bo namreč zgra^ diti še progo Novo mesto-Kočev-je-Sušak, da bo odpadel veliki ovinek čez Karlovec. Zagrebški industrije! zahtevajo lastno zbornico. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister inž. Kabalin obiskal Zdru ženje industrijcev savske bano vine. V prostorih Združenja je ministra sprejel predsednik Ar-ko, ki je ministra naprosil, naj bi se osnovala v Zagrebu posebna industrijska zbornica, da bi bili interesi industrijcev tako zastopani, kakor so zastopani interesi obrtnikov v obrtni zbornici. Minister Kabalin je odvrnil, da bo napravil potrebne ukrepe za ustanovitev samostojne industrijske zbornice v Zagrebu, kakršna je že v Beogradu, če je to res želja vseh industrijcev v savski banovini. UtoSnja sladkorna kampanja. Ze v septembru so vse naše sladkorne tvornice pričele a predelavo sladkorne pese. Vsebina sladkorja je letos bolj zadovoljiva nego se je v pričetku pričakovalo. Letos je bilo s sladkorno peso posejanih 29,000 hektarjev. Utošnjo produkcijo sladkornih tvornic cenijo na 8500 vagonov. Verjetno je, da pri povečani potrošnji do prihodnje kampanje ne bodo ostale nobene rezerve. Carinjenje antracita. Zaradi pravilnega carinjenja antracita je finančno ministrstvo po mišljenju ministrstva za gozdove in rudnike ter carinskega sveta izdalo pojasnilo, ki pravi: Kadar se v carinskem kemičnem laboratoriju pri analizi ugotovi, da ima premog vse lastnosti antracita in da presega količina iz-parla prihodnjič. Anion Zidanšek. Delo Zveznega projekta pisateljev Podjetje WPA, ki se naziva Federal Writers' Project, izdaja vrsto ameriških kažipotov (American Guides), v katerih se primerno poudarja, kar so tujerodne skupine prispele h gradnji Amerike. Dasi so rszni kažipoti 0 državah in poedinih mestih, Izdani od teh samih pisateljev WPA, že vsebovali precej podatkov o tujerodnih skupinah, je predmet preobsežen, da bi ae o njem ravnalo le na ta način. Vsled tega se pripravlja iidaja nekolikih knjig, ki bodo posvečene izključno posebnim priseljeniškim skupinam in položaju* ki so si ga stekle v ameriškem živ 1 jen ju v tem ali onem mestu oti-roma širom dežele. Zvezek 'The Italiana of New York" na primer začenja s zgodovino italijanskih priseljencev in njihovega naseljevanja v ko-lonijalni dobi. Razlagajo »e vzroki, zakaj so se priseljevali v velikih masah v zadnjem delu devetnajstega in začetkom d vaj setega stoletja. Poudarjajo se prispevki italijanskih tujerodcev k razvoju današnjega New Yor-ka in se simpatično opisuje nji hovo socialno, versko in kulturno življenje. O kolonizaciji osem Ija, ki je potem postalo New Jer sey, se razpravlja v knjigi "Švedi in Finci v New Jerseyju," ki je bila letos izdana v proslavo tri stoletnice, odkar so se Holandec Peter Minuit in njegovi švedski naseljenci izkrcali na obali Novega sveta. Knjiga "Armenci v Massachusettsu" opisuje, . kak vpliv na življenje v državi Mas-sachusetts je imelo 20,000 Ar mencev, ki so se tam naselili zadnjem polstoletju. Knjiga "jhandmansehaften," pred krat Uim izdana v židovskem narečju pripoveduje o raznovrstnih židovskih socialnih organizacijah v Združenih državah. Izmed uličnih knjižic, ki Jih pi sateljski projekt sedaj priprav Ija, so zvezki "Zidje New Yor-ka," "Nemci New Yorka," "la-tinci Nevv Yorka." Bodo pa t ud študije o "Portugalcih v N«w Englandu" in o "Francoskih Ks nadclh New Knglanda." Poaebn pisateljski projekti v državah I)elaware, New York, New Jer scy, Maryland, Illinois, Ohio in Michlgan posvečajo svoj Čas iz ključno zgodovini narodnostnih skupin v dotičnlh državah. Glavna naloga Federalnega pl sateljskega projekta Je prlprsv Ijanje serije American Guide (ameriških kažipotov), katere so Izdali že 150 zvezkov. Svrha kažipotov Je, nuditi ameriškemu občinstvu zanesljivo sliko Mele njenega zemljepisja, Industrij zgodovine in kulturnega Ur socialnega življenja. Ko bo serija k t? pefti mL, JN: Dr. Josel Tiho (levo), slovaški premier, predsednik ograke vlade. anya. Italijani še prihajajo v Španijo Nove faiittične čete na madridski fronti Barcelona, Španija, 20. okt.— V Času od 4. septembra do 24. oktobra, ko je bilo 10,000 Italijanskih vojakov potegnjenih iz fašistične Španije In se je londonska vlada odločila za u-veljavljenje angleško - italijanskega pakta, je Mussolini poslal 4559 fašistov v Španijo in veliko zalogo bojnega materiala generalu Francu, vrhovnemu poveljniku fašistične ar made. Tako pravi španska ljudska vlada na podlagi informacij, ki Jih je zbrala v zadnjih tednih. Hendaye, Francija, 21). okt. Sem so prišla poročila o koncentraciji fašističnih čet na fronti, ki leži 10 milj Južno od Madrida. General Franco ju poslal nove čete na to fronto, kjer so se zadnje dni vršile vro če bitke, Poročila Ik Barcelone pravi jo, da so se poskusi rebelov, da pretrgajo lojallstično obrambno črto, izjalovili. • Poveljstvo lo-jalistične armade Je poslalo tel ke topove na madridsko fronto v pričakovanju nove fašistične ofenaive. t Francovl letalci so spet bom bardirall Valencijo, glavno pri staniško mesto ob Mredozem-skem morju, z bombami, Vrg II so čez 50 bomb In dve sta eksplodirali v blišinl dveh angleških tovornih parnikov, ki sta se nahajala v pristanišču. Vzhodna ruska armada razdeljena Marial Bluecher izginil • pozoriiča Muakva, 20. okt. Mogočna ruska armada na vzhodu je bila razdeljena. Dobila je dva poveljnika, ko je maršal Vasilij Bluecher, najznačilnejša mili-taristična osebnost v Rusiji, misteriozno izginil s |s»zorlšča. Kje se Bluecher nahaja, nI znano. 2e pred več tedni so se pričele širiti govorice, da Je bil Bluecher odstavljen kot vrhovni poveljnik ruske armade na Nazanilo o razdelitvi poveljstva armade na vzhodu je prišlo mesec dni po odkritju, da sta bila vojni komisar Klement Vorošilov in vojni podkomisar Lev Mehkhlis, ki je tudi načel-nik političnega departmenta armade, v Kabarovsku, ko je če-Iko-nemška kriza dosegla višek. Kabarovsk je oddaljen več tisoč milj od pozorišča možne vojaške akcije. Bluecherjevo ime ni omenjeno v zvesi s obiskom Vorošilova in Mekhlisa. Daljnem vzhodu. V zunanjih ciaineg« ™ wv »vr.j- dif>|omMtkrogih trdijo, da dovršena, bo vsebovala na le po- J# M) ^^ y |loyj Kl|1,lllovj "čistki", Potrditev o dalekosežnih iz-prsmembah v |»oveljMtvu armade je prišlo Indirektno, kar je nekaj običajnega v Rusiji, v članku, ki ga Je objavila Kom-somolkaya Pravda, glaailo Komunistične mladinske lige. Ta list večkrat reflektira smernice sovjetske Rusije prej nego Pravda, uradno glaailo ru«k« komunistične strank«. trd« v Arizoni. sebne zvezke za vsako izmed 4H držav, kakor tudi Alasko In Por-torico, marveč tudi za mnoga naša velemesta, pokrajine pos««b-negs |»omena in glavne ceste. Načrt predvideva 250 zvezkov, od katerih se nekateri prlprsv-Ijsjo, nevštevši že Izdanih «vez-kov. "Panorama New Yorka," baA« kar izdana, Je prvi zvezek tro-zveznega kažipota meata New Vorka, Poglavje o narodnostih, naslovljeno "Nfw York Hym-phony," pripoveduje o Nizoz« m-I clh, Angležih, Francozih, Nem-cih, Portugalcih, Rvodih, Ru»ih, i Poljakih, SiHiocih, Fincih. ftk<»-tih, lirih. Cehih, Madžarih, IM-j munrih, Židih, Avstrijcih, Grkih, Italijanih, Dancih. I^tih, Belgij-|tih, Litvanclh, Asircih, Turkih In drugih, ki sestavljajo življenje ameriške metropole. Drugi že Irdanl zvezki vključujejo "Idaho: kažipot v be»
■ "To ne," so mi odgovorili. "Je to gotovo hudoben in slab človek. Dasi morda ni storil vsega, česar so ga obdolžili, vendar zadošča to, kar so mu dokazali, za vešala .. ." "Ampak veste, gospod — It is a black man! — črnec je!" Razumel sem popolnoma. Tam za temi sivimi zidovi okrajne jetnišnice obešajo človeka. Morda hudobnega in slabega, ampak črnca in vsi ti črni ljudje, ne samo mati, vsi črnci, možje in ženske, starci in otroci sočuvstvu jejo s tem slabim in hudobnim človekom, kateremu v tem trenutku roke pravičnosti države Tennessee ovijajo vrv okrog •vratu. j Vsi drhte od razburjenja; iz njih oči plamti ogenj čudne strasti, srda, ogorčenja in sočuvstvo-nja obenem. Njih razburjeni glasovi, včasi divji, utihajo in zvene v mehki nežnosti in ljubezni. Ti barvasti, črni ljudje ne obža lujejo tam onega nesrečnika na morišču in se ne protivijo njegovi usodi; vedo, da nič drugega ne zasluži. Ali kljub temu sočuv-stvujejo z njim. Sočuvstvujejo z njim z vsem svojim črnim človeškim bistvom in dušo zato ker je črn! človek, ker je črnec "It is a black man." Te besede so mi razjasnile vse. Najbolj znanstvene ali poljudne razprave o solidarnost rodu, naroda, plemena, polti, raz reda, ljudstva — bi ne mogle poučiti boljše o rasnih (plemenskih) simpatijah barvastih ljudi tam daleč na bregovih Mis sissippija. Ii knjig« spominov "Z mšho živo ta" prev. Cv. Kristan. J. P. Ryan (levo), predsednik unije pristaniških delavcev, in J. G. Conway, direktor New York Towboat Exchange. (tualav llabrman: Saj je to črnec Nekega dne smo bili prisiljeni poiskati večjo naselbino. Pe-petovl čevlji so bili po preživetih naporih v obupnem stanju. Podplati so se pri vsakem koraku odklonili od gornjega dela in is tako nastale odprtine so zazijali na svet kakor iz črnega gobca orumeneli leseni cveki. Ni bila to težnja po civiliziranih ljudeh in po družbi, ki nas je izvabila it prerij in gozdov— sm|Mik talostno in obupno stanje Pepetovih čevljev na« je privedlo v malo Mestece v državi Tennessee. V mesto sva pri*|>eln tjs |x>d opoldan. Poiskala sva najprej čevljarsko trgovino in prepričala najprej ljubega mojstrs o neodložljivi operaciji. Med tem ko ae je popravilo itvrševalo in je prijatelj čakal na dokončanje dela čevljarskega mojstra, sem si odšel jaz malo ogledat mestece in oakrlx*ti majhen nakup ta dnevne potrelte. (sprehajajoč se t obotavljivim korakom sem <»paail hitenje ljudi. Opatil sem gnečo, ki je tlvo govorila in je dajala s sunki rok izraza svojemu ogorčenju. Sel som v smer, kamor so hiteli vsi. Po kratkem času smo se znašli pri večji Štirinadstropni zgradbi. Skupine ljudi so stale okrog nje in iz njih nemirnega in opatiji v ega vedenja Je bilo jasno, d« se godi nekje nekaj nenavadnega. Vedenja belcev se je razlikovalo od vedenja črncev, katerih število je prevladovalo. Belci so izražali več radovednosti in no-kakšnega zadovoljstva, kakor pa ginjenja In ogotfenja. Barvasti ljudje, colored people. kakor ljudstvo v Ameriki v sploAnem natlva črnce, pa so bili Izredno razburjeni in ii njih početja je bilo mogoče sporna t i, da pričakujejo i velikim zanimanjem In z do skrajnosti ogorčenimi in strastnimi občutki nekak poao-!»en dogodek. Is sunkov črncev — mol, tensk In otrok — Je bilo vidno njih veliko duševno razburjenje. Ljudstvo Je stalo malo oddaljeno krog štirinadstrop. nega poslopja in puščalo krof njega prosto ozemlje. Samo pri vhodu v poslopje, h kateremu so vodile stopnice, Je bilo videti peščico ljudi. Na tej atrani so bile največje skupine — kakor se je zdelo — najbolj razburjenih črncev. Pri vhodu ■e je v tem trenutku dogajalo nekaj nenavadnega. Videti je bilo ljudi, ki so bili nemimi in slišalo se ja vodno bolj naraščajoče vpitje In ropo-tanje, iz katerega so prodirali obupni kriki neke ženske. Razločil sem obupne klice: "Murderers! Murderers! — They kili my child! — Jesus Christ, they kili my darling! — My son. my son!" (Morilci, Morilci! Ubijajo moje dete. Jezus Kristus. onH ubijajo mojega ljubljenca! Moj sine, moj sine!) Naenkrat je bilo videti, kako ae je peščica ljudi pri vratih razmaknila in Iz njene sradlno se Je pojavilo ženska, črnka. V tem trenutku Jt nekoliko mož is peščice ljudi, ki ao stopili it vhoda v poslopje, aunilo črnko rat stopnice. Žena J« s grot-nim krikom padla na tla. Zdrsnil sem ae nad tem dogodkom in vprašal sem vos is "Kaki potepini neki po ao tam loriT SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA izdaja noje publikacije in fte posebno list Prosvets ss koristi, Ur potrebno agitacijo svojih društev in članstva in ss proj gando svojih Moj. Nikakor pa ss ss propagando dragih pod pornih organizacij. Vaaka or gsnitacija ima običajno svoje glssilo. Torej sgitstoričnl dopisi in naznanila dragih podpornih organizacij In njih drafttev naj as na po*ilJaJo Hatu Proaveta. AU ste is naročili Proaveto sli Mlsdinski Ust svojemu prijatelju edini dar trajne vrednosti, Id gs sil sorodniki f domovino? To Je is ms) denar Ishko poftljote avoj PONDEUEK, 31. oinvJ HsroM vrhovni k angteAkl v Palestini. Oklic Češkoslovaške socialne demokracije Češkoslovaško ljudstvo! Govorimo k vam v najusodnejših dneh Češkoslovaške republike. Nemška vojska vstopa na našo zemljo, da jo zasužnji za Nemško državo. To se vrši brez boja, ker so nas k temu ultima-;ivno prisilile štiri svetovne ve-esile, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija. Imeli smo dvojno izbiro. Bodisi začeti vojsko ali pa se podrediti. Vojska je pomenila boj s tremi našimi sosednimi državami (Nemčijo, Madžarsko in Poljsko), ki bi oči-vidno končal z iztrebljenjem našega naroda. Uklonili smo se z nepopisno bolestjo v srcih, a z zavestjo, da bo obdržal naš narod tudi na okrnjenem ozemlju svojo svobodo in si utrl pot v svet, da ne bomo padli, da bomo živeli, da bomo zmagovali s svojim delom. Pokazali bomo svetu, kako zna delati češkoslovaški narod za svoj procvit tudi na okrnjenem ozemlju. Prebili se bomo v smislu naše ustave, sklenjene na revolucionarni narodni skupšči ni med izobražene, miroljubne, demokratične in napredne naro de, delali za utrditev popolne narodne enotnosti ter za zagotovitev- mirnega razvoja češkoslovaške domovine. Štiri svetovne sile so izrekle nad nami nezaslišano sodbo pod krinko manjšinskih vprašanj, ki niso bila v nobeni drugi državi tako idealno rešena niti v ustavi in katerim niti v upravi nobena druga država ni posvetila toliko pozornosti, kakor Češkoslovaška republika. Mi smo bili pripravljeni iti pri reševanju teh vprašanj do najskrajnejših mej, ko so zahtevali, da bi olajšali umet no povzročeno evropsko napetost. Hoteli smo iti do poslednjih mej državne samostojnosti in varnosti države. To smo napra vili zaradi tega, da bi ne delali našega naroda odgovornega za novo svetovno vojno. Nismo verjeli v možnost takšne kataatro-fe. Vemo pa, da rešitev, ki so jo izsilile štiri svetovne sile v našo škodo, ni oddaljila te nevarnosti. S to rešitvijo so izrekli načelo, da morajo biti pri določevanju mej evropskih držav glavni činitelj narodnostne meje. To pa mora vesti k .iepred-videnim spopadom in bojem povsod tam, kjer živijo narodnostne manjšine pod tujerodnimi režimi. Sam pogled na narodnostno mejo Evrope kaže, kakšna nevarnost je to za evropski mir. Mi smo bili žrtvovani, toda z nami je bil žrtvovan evropski mir. Kakšna je naAa naloga v tem težkem trenutku Evrope, nas Ce-hoslovakov in čeHfoslo^aškcgn delovnega ljudstva? Vnovič bomo gradili gospodarski temelj naše države, ki izgubi velike okraje svoje industrije. Podedovali smo po avstre-ogrski monarhiji več industrije, kot smo je mogli prelivati. To se je iikaialo zlasti po nastopu svetovne gospodarske krize, ki je skoro uničila vse pogoje industrijskega življenja na Češkem in deloma tudi na Moravskem .severu. naseljenem večinoma od naših nemških sodržavljanov. To bedo je izkoriščala sovražna agitacija ta boj ta odcepitev nemškega oaemlja od Češkoslovaške Končno se jim je to t ultimatom velesil posrečilo. Ljudstvo na tem ozemlju bo to drago plačalo. Toda njegova večina je za tem stremela in dosegla svoj cilj. Delavci, kmetje, zasebni in javni uradniki, narodnogospodarski krogi, tovarnarji in finančniki, pa se moramo z združenimi močmi znajti v novih razmerah, omejiti vse neplodne izdatke, štedljivo gospodariti in ustvariti zdravejše gospodarske razmere. Delovno ljudstvo pri tej preorientaciji ne sme stati ob strani, mora čuvati svoje interese in postopati pri tem z največjo previdnostjo in odločnostjo. To so vprašanja bližnje bodočnosti. Toda pred nami stoje najbližje naloge, dolžnosti od danes na jutri. Nemška vojska zaseda me- žane kraje, ki jih ,f J konferenca štirih velesil M nskovem Pri tem mora J peti najskrajnejše „ile dal mo vsem. ki so zvesti'ril Češkoslovaški, v,o skrb?! to pri teh stotisočerih 1 skih nesrečah, ki 8e tu qM vajo. Potrebno je, da naši! m in junaški češkoilovaij madi vsi zaupamo, da zauJ vladi republike in njenim I nom, da ne podlegamo 1*1 propagandi, ki j0 širijo nI mogoče načine. 1 Vi pa, ki ste bili poklj armadi, izpolnjujte svojo! nost do zadnjih posledic il tev! 1 Vsi se združite v trdno J češkoslovaškega naroda d] republiki vsi, kar bo od' nal htevala, opustimo notranje! in spore, pomagajmo bedniJ so postali žrtev današnjih! mer, ne bojmo se bodočnosti bomo vsi sodelovali in bd«l| bomo propadli, ampak se J dvignili k novemu razmahJ ših sil! I Mi, socialni demokrati, I prepričani, da je vse, kar J nes zgodi po svetu, prehodi zi dobo velikega preloma v I dovini, iz katerega bo iziJ cializem zmagoslavno prekol groz sedanjih in prihodnjih 1 Stojmo v neprodornib vil za Češkoslovaško republiko! češkoslovaško demokracijo] njeno ustavo in ustavnimi! tel j i. Potem nas ne bo nikdol magal in mi bomo izšli iz dJ nje žalostne dobe brez katj fe. Vsi na svoja mesta, in vztrajajte na svojih mestil Po Del. Pol. I7J NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Po sklepu 11. redne konvencije m lahke naroči ne list Praaveta prišteje eden, d rs. tri, štiri sU pet članov is ene družine k eni ur nini. List Prosvets stene n vse enako, ss člsne ali nečlane MS eno letno nsročnino. Ker ps liani še plačaj« pri asesaentn flJt tednik, se Jias to prišteje k nn ročni ni. Torej sedsj ni vsreka, reči, Je Ust predrsg sa liane 8.N.PJ. List Prosvets Je tiIi iastaiaa gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad čltal list vssk daa Usta rrosvets Je: Za Zdruš. državo in Kanado fc.M Za Cleero In Chlcaga |e.. 1 tednik In..............4.M I tednik in............ S tednika ia............. I.M t tednika «n........... t tednike la.............I.4f t tednike la........... 4 tednike la...:......... l.tt 4 tednike ia........... I tednikov la............ aM 5 tednikov in.......... Za Evropo Je..............It.Ot Is polnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto dennr|i ali Me« 3rder v plima it si naročite Prosveto, list. ki Je vale lastaina. Pojssnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenebs biti čla SNPJ, ali če ss preseli proč od druiii)« In bo sahheral sam avoj iS tednik, bode moral tinti član is dotične družine, ki j« tako aksp na.očena na dnevnik Prosveto, to takoj nssnaniti upramJtm lista in obenem doplsčati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs na itorq tedaj mora upravniitvo sniiati datum sa to vsoto naročnika. 1) PROSVETA. SNPJ. 2657 So. Lavndale A ve, Chlcsf«. IIL Priloženo pošiljam naročili ae ss list Prosveto vsote $...... Ime...................................ČL drsitfs M... Nsnlov Ustavite tednik ia js pri p lil ca k moji naročnini od sledečlk mejo drnilne: « »)..................................... .....................................ČL drsltta IL... S).•.•.....',.....•«••........»...••.••••• .CL drsitvs it'" O•••••«•••»••».«•••••• ...••••...CL drsltrs IL..« W ♦•••♦•••••••••••«••••»•«»•.••»»••••••»»» ifl. disltf« It«. • Maatn —e o • o e o 4 Nov naročnik. >0000000*00« Dr lava > o • • a o o < Star naročnik. ......... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA y tiskarsko obrt spadajoc^j« Tisku vabila za veselice in shode, vizitnice. knjiKC. koledarje, letake itd. v sl<»v« n«k.m. slovaAkem, čcAkem, nemAkem, angleškem Jt^ku is VODSTVO TISK AIIN K APF.UIU V*J S.N.PJ, DA TISKOVINK NAK«** V SVOJI TISKARNI V-» pojasnila daje vodene Usk 'V«, tmvrne, on.Jak« del« P™ Pilite informacije na naaler: S. N. P. J. PRINTER* m 2667-5« SO. L A WN D Al. K 1*fo« Rark*'" 490i CHICAGO. ILU Tam se dobe na ieljo tedi vse estmrns AVEM!«