Leto IX., št. 30. („jutro» xvn^ št, 171 a> LJubljana, ponedeljek 27. julija 1936 Cena 2 Din »ptavlulvu, ■ -jl liliji lin ixlltiklljtiva Ulica &. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit- 2, — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner} a. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" K i> Ureanlfitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica &. Telefo* fit. 3122. 8123, 3124, 312S tn 8186 vsa» ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pott: prejemana Din 4.-, po raznaiai-db dostavljena Din R.» mesečno Maribor: Gosposka allea 11. Telefc* fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva oL 1. Tai. 6& Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo. ODLOČILNA ZMAGA ŠPANSKE VLADE Španska vlada zatrjuje, da je že izvojevala odločilno zmago nad uporniki; čijih glavna armada je skoraj obkoljena Pariz, 26. julija, r. Agencija >Fourmer« poroča iz Madrida: Vlada je dosegla odločilno zmago nad oporniki na gorskem grebenu severno od Madrida, kjer se je razvila skoraj tri dni tajajoča bitka. Vladne čete. ki so bile oja-čene s policijo, civilno gardo in delavsko milico, so premagale glavno armado upornikov, ki je s severa prodirala proti Madridu. Vladne čete so se trudile na prehodih gorovja Guadarrama ter so s tem rešile prestolnico. Po tej zmagi ko vladne čete obkolile prelaz Alto de Leon ter gorski grellen id ceste proti Segoviji do glavne ceste, ki vodi v Francijo. Na ta način je glavna uporniška armada skoro odrezana od zaledja, vladne čete so uiele veliko število uporniških oficirjev. Po večini so to španski aristokrati in pa voditelji španskih fašistov. General Molla se umika s svojimi četami preti Sesoviji kjer je seda! središče upor-niškega pokreta. Tu bo najbrže v par dneh prišlo do druge velike bitke. Uporniki pričakujejo ojačenja iz Navarre- Borbe v Španiji bodo še dolgotrajne Predsednik španske vlade Girai je izjavil inozemskim novinarjem o položaju med drugim: Po enostranskih borbah, ki so se razširile na vso Španijo, lahko po pravici in resnici ugotovim, da je uporniški pokret pred popolnim polomom. Ne morem pa reči, kako dolgo bo še trajal smrtni boj te revolucije. Ni dvoma, da bo borba še ostra in da bo zahtevala še mnogo žrtev. Pomisliti je treba, da gre za največji vojaški upor, kar jih pozna burna zgodovina Španije. Nadmoc vlade se vidi že po tem, da ima v svojih rokah tri največja in najbogatejša mesta, Madrid, Barcelono in Bilbao. Uporniki linijo sedaj samo še nekaj provjncijskih mest, kakor Sevillo, Cordobo, Saragosso in Bar-gos. Res je. da so uporniki za enkrat še popolni gospodarji v Maroku, dočim so na Balearskih otokih po zadnjih borbah zmagale vladne čete. Končno je naglasi! Girai» da upornikov prav za prav niso premagale vladne čete, marveč neodoljiva ljubezen do svobode, ki je odlika pravega Španca. Bombardiranje Cente Gibraltar, 26. julija. AA. (Havas) Vladne vojne ladje so danes dopoldne bombardirale Ceuto. Obalne baterije so odgovorile aa strele in poškodovale ladjo »Jaime I«. Boji v južni Španiji Gibraltar, 26. julija, g. Gibraltar je od včeraj neposredno v coni španske državljanske vojne. Noč in dan se sliši iz Algej cirasa streljanje topov. Davi ob 6. je več vladnih bombarderjev obstreljevalo mesti La Linea in Algeoiras. Govorijo, da je nekaj vojnih ladij vlade ponoči bombardiralo utrdbe v Ceuti. San Sebastian v vladnih rokah in — v plamenih Biarritz, 26. julija, g. Od včeraj popoldne se na francosko-špa.nski meji sliši neprestano streljanje topov. Begunci, ki so prispeli iz Španije n,a obmejno ozemlje, poročajo strašne podrobnosti o dosedanjih borbah. V San Sebastianu gori mnogo poslopij. Kolodvor je popolnoma porušen. Po cestah ležijo trupla, ki razširjajo zaradi velike vročine neznosen smrad. Hendaye, 25- julija. AA. (DNB)- Po radijskih poročilih vlade so vladne čete gospodar položaja v San Sebastianu. Po raznih krajih mesta so še male skupine upornikov, ki so pa po zadnjih uličnih bojih zelo izčrpane. Boj.i so bili zelo krvavi. Mislijo. da je doslej v San Sebastiani! nad 300 mrtvih. Vladne čete se drže odlično. Vodijo jih orožniški oficirji.- V mestu primanjkuje živil. Tujci so odšli s francoskimi in angleškimi vojn mi ladjami- Pred odhodoc- so morali oddati ves dena.r, nakit in prtljago- Napovedi Larga Cabsllera Madrid, 26. julija, r. Largo Caballero, glavni vodja španskih levičarjev, je izjavil novinarjem- da je republikanska fronta sedaj v Španiji bolj močna in solidarna, kakor je bila kdaj poprej. Vse politične tendence, ki si so bile često hudo nasprotne, so izginile. Sedaj so vsi samo republikanci, pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje. da Španijo končnoveljavno rešijo reakcije in fašizma. Vlada je trdno prepričana, da bo zmagala nad uporniki in da bodo že bližnji dnevi prinesli pomirjenje vsemu španskemu narodu. V bodoče Španija v svoji zunrnji politiki ne bo več nevtralna-, kakor je bila doslej, narveč se bo odločno postavila na stran demokratičnih držav proti fašističnim diktaturam. Takoj po za-tretju upora bo sestavljena nova, čisto socialistična vlada. Francoski komunisti zbirajo legije za Španija Pariz, 26. julija, o. »Matin« poroča, da so francoski komunisti sklenili poslati v Španijo francoske komunistične napadalne oddelke. Prepeljali jih bodo na skrivnem čez mejo. Na meji bodo oboroženi. Te vesti po-turjuje tudi »Figaro«. Znani poslanec Kerrillis. je izjavil, da je zbral zanimive informacije o francoskih dobavah orožja madridski vladi. V Mar- seille je prispela španska vojna ladja, ki je prevzela velike količine orožja in streljiva ter jih odpeljala v Barcelono. Z letališča pri Parizu je pa je odletelo že več letal v Madrid. Gii Ilsbles v Franciii konf inIran Pariz, 26. julija. w. Francoska vlada je •manemu voditelju španske desnice Gilu Roblesu ter španskemu finančniku Juanu Marchu, ki sta dosedaj bila v Biarritzu, dala nalog, nai takoj zapustita mesto, ker sta skušala širiiti letake, v katerih sta se zavzemala za španske upornike, in ker sta skušala te letake tihotapiti preko španske meje. Gii Robles in March sta se morala naseliti v majhnan kraju departimenita Landes, oddaljenem nad 100 km od španske meje. Oba sta pod strogim nadzorstvom. Italijanski protest v Madridu London, 26. julija. w. Reuterjev urad je dobil brezžično brzojavko iz Lizbone, po kateri je italijanska vlada vložila osier protest pri madridski vladi zaradi požara v italijanskem konzulatu v Barceloni. or v Španiji - delo Italiie? Senzacionalne trditve glasila predsednika francoske vlade — Fašistični režim v Španiji naj bi ojačal fašistično fronto v Evropi Pariz, 26 julija, r. Glasilo francoskega ministrskega predsednika »Popuiaire« ob-objavlja v zvezi s polemiko z italijanskimi listi, kj napadajo Francijo, češ, da podpira levičarski režim v Španiji, zanimive trditve, da je upor v Španiji delo fašistične Italije. List trdi, da so uporniki dobili od fašistične viade 5oO milijonov v zlatu, da so si mogli preskrbeti orožje in municijo ter organizirati upor. Razen tega navaja lest, da je bila te dnj na račun Italije izvršena v Hamburgu ena največjih bančnih transakcij Na račun Italije je bila izplačana v zlatu velika vsota, za katero naj bi dobil vodja upornikov general Franco iz Nemčije 24 modernih vojnih letal. Letala bodo najbrže že danes ali jutri krenila na pot. »Po-pulaire« zaključuje svoja odkritja z ugotovitvijo, da hoče Italija spraviti v Španiji na oblast fašistični rezini, s pomočjo katerega bi si zopet zagotovila nadmoč na Sredozemskem morju. Po mnenja lista bi pomenila vzpostavitev fašistične diktature v Španiji velik poraz ne samo za Francijo, marveč za vso miroljubno Evropo. Španski generali so se zvezali z Italijo in Nemčijo in njihova zmaga bi pomenila okrepitev fašistične fronte, ki bj hotela vsiliti svojo politiko ne samo posameznim državam, marveč vsej Europi. Francija odklonila podporo španski vladi? Pariz, 26. julija. AA. Nocojšnji »Intran-sigeant« objavlja izid ankete, ki jo je izvedel v zvezi z nastopom desničarskih listov protj dobavi vojnega gradiva španski vladi. Last pravi, da je vprašanje dobave vojnega gradiva španski vladi prišlo v javnost v zvezi z odstopom španskega vojnega atašeja Barrosa. Ko se je špansko poslaništvo pogajalo s francosko vlado o dobavi vojnega gradiva, je major Barros odstopil. Izjavil je. da noče posredovati pri nabavi orožja, ki je namenjeno za ubijanje Špancev. Naslednjega dne je prispel v Pariz španski poslanik v Bernu, Los Ri os, ki je ob enem odpravnik poslaništva v Parizu, keT novoìmemovani poslanik še ne more prevzeti svojega mesta. Los Rios je zahteval od francoske vlade nujno dobavo razmeroma velikih količin vojnega gradiva. Letalski minister Pierre Cot mu je odgovoril, da to naročilo lahko izvrši, če ga potrdi francoski ministrski svet, nakar bo izročil španski vladi 25 letal tipa »Potez« in gotovo število lahkih bombarderjev. Ta pogajanja so trajala dva dni. Zanesljivo pa je ugotovljeno, da doslej ; španski vladi še niso dobavili nobenega i vojnega gradiva, španska vlada je zahtevala razen 20.000 letalskih bomb, 50 strojnic, osem brzostrelnih topov kalibra 75 mm itn 13 mil. nabojev za puSke. List trdi, da je v sami rrancoski vladi nastala ostra opozicija protj taki podpori španski vladi. Zlasti zunanji minister Delbos je nastopil proti podpiranju vlade, ki se nahaja v očitni državljanski vojni. List pravi, da pristojna ministrstva ne bodo imela povoda demantiratl njegovega poročila, ker je popolnoma točno. Izključeno je tudi, da bi bilo mogoče govoriti o materialni pomoči španski vladi kot o gotovem dejstvu, ker je to vprašanje šele v razpravi. Opozicija španske diplomacije Pariz, 26, julija, o. Zaradi zahteve španske vlade, naj ji francoska vlada dovoli nakup večje količine orožja in municije v Franciji, je podala cela vrsta španskih diplomatskih uradnikov, zlasti vojaških atašejev, demisi jo, češ da nočejo sodelovati pri nabavi orožja za pobijanje svojih roja-kov. Mirovni kongres srednfe- in južnoevropsklh držav v Pragi Praga. 26- julija, r. Tukaj je biLa včeraj otvorjena ob udeležbi delegatov vseh mirovnih organizacij konferenca zastopnikov srednje- in iužno-evropskih držav, ki joor-organiziral češkoslovaški akcijski odbor za organizacijo miru in kolektivne varnosti-Jugoslavijo zastopajo na tej konferenci poslanec Tomaševič, univ. prof. dr. Ibrovac, dr. Popovič in dr. Zečevič. Z otvoritvenega sestanka so bili odposlani pozdravni br-zoiavi T. G. Masaryku. prezidentu dr. Be-nešu, predsedniku svetovnega mirovnega po. kreta lordu Cecilu in francoskemu letalskemu ministru Cotu. Program te konference obsega v glavnem naslednje točke: 1. Nedotakljivost vseh obveznosti, izvirajočih iz mednarodnih pogodb. 2. Znižanje in omejitev oboroževanja z mednarodno pogodbo ter s prepovedjo dobička pri produkciji orožja. B. Okrepitev Društva narodov tako, da bo moglo vojne preprečiti in v dan*m primeru s čimboljšo organizacijo kolektivne varnosti medsebojne pomoči zaustaviti. 4. Ustanovitev zanesljivega organa v okviru Društva narodov za mirno rešitev vseh mednarodnih sporov, ki bi sicer mogli izzvati vojne konflikte. Po otvoritveni seji so bile izvoljene posamezne komisije in sicer za propagando, za intelektualno In za gospodarsko sodelovanje v srednji in iužnovzhod-ni Evropi. Ir v Evropi ogrožajo nasprotja med dein nedemokratičnimi režimi Praga. 20. juiija r. Predsednik republike dr. Beneš je včerai sprejel delegate mirovnega kongresa ter je imel pri tej priliki nagovor, v katerem se je dotaknil mednarodnega položaja in med drugim dejal; Češkoslovaška je trdno odločena nadaljevati svojo mirovno politiko do skrajnih kon-sekvenc. Zaradi tega si prizadeva, da se v vseh mednarodnih vprašanjih sporazume 6 svojimi sosedi in tudi z oddaljenimi državami. Sedanji položaj je resen, vendar pa ne tako nevaren, kakor se misli. Bolj ko kdaj si želi Evropa ohraniti mir ter se izognit; novi vojni. Noben narod, ki bi danes izzval v Evropi vojno, s tem ne bi dosegel zaželjenega cilja. Taki vojni bi sledile katastrofe, ki bi uničile vse- Motijo se tudi » si oni, ki mislijo, da bi se /ojna danes hitro končala. Največje težave v Evropi povzroča dejstvo, lajo propagando drug proti drugemu. Ce se da različni politični in socialni režimi de- ne bo posrečilo te različne režime dovesti do medsebojnega spoštovanja, potem se b« možnost konfliktov še bolj povečala. Notra-nji režimi v«ake dežele imajo tam korenine. Samo notranji boji lahko izsilijo izpre-membe. Zaradi tega bi bila vsaka intervencija od zunaj usodna. Evropska demokracija je pripravljena doprinesli nove žrtve is ohranitev miru. Seveda pa zahteva, da |o spoštujejo tudi nedemokratični režimi. Et-ropske države pa morajo misliti tndi na to, da z boljšo gospodarsko in politično orsa-nizacijo odvzamejo sovražnikom miru njihovo glavno orožje. Evropa se nahaja v znaka socialne in gospodarske revolucije. Bre« najtesnejšega gospodarskega sodelovanja pa ni mogoča trajna in nspešna obfamba miru. • Točno plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Dva nova grobova v naših planinah Podrobnosti o nesreči v severni triglavski steni -Včerai so ponesrečenca spravili v Dovje, odkoder ju bodo danes prepeljali v Maribor Mojstrana, 26. julija. Kakor je »Jutro« v nedeljski številki ž>-na kratko poročalo, so planine zahtevale zopet dve mladi življenji. O tragični nesreči smo zvedeti danes še naslednje por drobnosti: Mariborski gozdovniki taborijo letos v Martuljku pod Špikom. Od tod prirejajo izlete v planine. V teku prejšnjega tedna je skupina gozdovnikov, v kateri so bili Miran Cizelj, Dušan Vodeb, Egon Letner in Makso Dolinšek, napravili izileit na Špik. Vsi imenovani štirje so priznani plezalcu dobro poznajo nevarnosti gora in ki so preplezali že skoraj vse naše planine in napravili že mnogo nevarnejše ture. V petek popoldne 90 se odločili, da krenejo v triglavsko severno steno. Gizelj, Vodeb, Le>tner in Savo Domicelj so v petek po poldne odšli iz tabora s kolesi v Vrata ter so prenočili v Aljaževem domu- Zgodaj zjutraj so se podali na pot- Okrog 5.30 so biLi v Severni steni in se začeli vzpenjati v taiko zvani skalaški smeri. Po dveur-netn plezanju so okrog 7.30 bili pod tako zvamimii Plat armi. Gizelj in Vodeb sta plezala naprej, Lertner in Domicelj pa za njima. Po dva in dva sta bila navezana na vrv. Iz doslej nepojasnjenega vzroka pa je Savo Domicelj nenadoma omahnil in se strmoglavil v prepad. Ker je bdi z vrvjo navezan na Letnerja. je tudi njega potegnil v prepad. Padla sta okrog 250 m globoko. Med padcem se je vrv pretrgala, tako da sta padala vsak zase. Po krvavih madežih na skalovju se vridi, da sta se neštetokrat odbila na pečovju ter naposled obležala vsa izobličena na polici, Icakih 250 metrov izpod mesta, kjer se je pripetila nesreča. Ležala sta tesno drug ob drugem, bila pa sta taiko i zob licema, da ju je bilo moči spoznati in loökri le po obleki Gizelj in Vodeb sta visela v steni in morama brez moči gledati, kako drvita to variša v prepad- V prvem hipu nista vedela kaj naj srtoriffdnje Kungote. Ob zvokih harmonike so se vsi prav dobro zabavali-Tedaj pa je neki Anton Fra« začel izzivati Jožefa Robiča iz Spodnje Kungote, češ da mu ne bo kar tako prepustil svoje punce. Beseda je dala besedo in naenkrat je nastal splošen prepir. Pernek si je prizadeval, da bi razburjene in vinjene duhove pomiril, toda zaman. Naposled se ie navzočnim posrečilo Antona Frasa zapreti v kuhinjo. Pred kuhinjo pa je stal na straži 261etni delavec Janez Brunčič. Že je kazalo, da se bo prepir mirno končal, ko se je nenadno spet razburil 261etni delavec Friderik Lešnik, češ. zakaj imajo njegovega prijatelja zaprtega v kuhinji, ko vendar ni ničesar zakrivil. Planil je proti Brunčiču, ki je stal pri kuhinjskih vratih, da bi Frasa osvobodil- Ostali fantje so hoteli to preprečiti ;n izkušali Lešnika izriniti iz hiše. Lešnik pa Litija. 26- julija Včeraj sredi popoldneva, ko so bili kmetje po večini na polju, je peljal posetnik I3en-galija Jože iz Jablanške doline drva na litijsko (Kitajo. Ko ie privozil do Gradiških Laz, je videl kako se vali iz kozolca dvojnika Alo;zija Hauptmanna, po domače Šuštarja. v Gradiških Lazih močan dim. Vtem pa je ogenj že tudi zajel ves kozolec. Posestnik Bengalija je začel brž klicati na pomoč. na Bregu, kjer je podružnična cerkev pa so začeli biti plat zvona. V čast našim gasilnim društvom je treba ugotoviti, da so bile že kratko zatem pri požaru gasilske na njegova vera v življenju in spoznanju, da je živeti lepo. V svojih nadaljns!u v Muro. otrok mora vsakokrat prinesti s seboj v ambulatorij svojo zobno ščetko in čist robec. Tam je deležen tudi nazornega pouka, kako si mora pravilno čistiti zobe. Za sprejem v šolski zobni ambulatorij ni treba staršem delati nikakih prošenj. Nikjer jim ni treba razgaljati svoje bede in se poniževati pred srečnejšimi. Učitelj je po mestni občini pooblaščen, določati, kdo je potreben m kdo ni. Vsak otrok prispeva na leto po en šiling. S tem se mu vzbuja zavest, da ne prejema miloščine. Seveda starši pogostokrat niti tega šilinga ne morejo plačati. V dunajskih ambulatorijih je nastavljenih 57 zobno-zdravniških moči to ena zobna zdravnica s funkcijo šefa p rimari ja. Izkazalo se je, da ima ženska mnogo več potrpljenja z otroki, pa tudi otroci se zdravnic manj boje. Plača zobnega zdravnika za triurno delo na dan znaša 285 šilingov ali 2850 Din. šolski zobni ambulato ri j i so ponos dunajskega mesta in države. Ljudje iz vsega sveta se zanimajo zanje. Da imamo tudi v Ljubljani šolski zobni ambulatorij, je bik) na Dunaju o priliki mojega obiska tudi že znano. Znano jim pa še ni bilo, da tega ambulatorija nimamo več. S težavo sem spravila iz sebe, da je pri nas ambulatorij začasno ukinjen — sram bi me bilo priznati, da pri nas za to ni razumevanja. Ce bi bila rekla, da nimamo denarja, bi spet ne govorila resnice. To, kar danes zmore dunajska občina v mladinskem skrbstvu, prav gotovo ni plod sijajnih gospodarskih razmer, temveč le izraz visoke srčne kulture. Zdravje otroka predvsem, je podzavestno geslo njih vseh. V Ljubljani je bil leta 1933. na zasebno pobudo ustanovljen prvi šolski zobni ambulatorij, ki je bil namenjen le osnovnošolski deci. Na državni šolski pohkliniki pa je bila prav takrat ukinjena zobozdrav-niška ordinacija. Na tisoče dijakov srednjih in meščanskih šol m imelo niti enega zatočišča v najhujši sili. Na šolski polikliniki in na mestnem fizikatu so sicer iz-dirali zobe, če lahko smatramo to za posebno velik prispevek k zdravljenju šolske mladine. A marsikateri teh zob bi se bil morda dal še rešiti, če bi bil siromašen dijak lahko o pravem času prišel do zdravnika. Do ustanovitve ambulatorija ni bilo za zobovje osnovnošolske mladine nobenega zanimanja. In vendar je prav doba, ko otrok obiskuje osnovno šolo, v tem pogledu najvažnejša. V osnovni šoli se da bolni zob popraviti z navadno plombo, medtem ko pozneje gnitje že tako globoko prodre, da je treba odstraniti živec, kar pomeni smrt zoba. Največkrat pa se morajo taki zobje izd reti, ker so preveč bolni ali razpadli. Prve pojme o važnosti zobovja so starši dobili šele v ambulatoriju. Tu so se poleg otrok, ki jih je poslala mestna občina, in tistih, ki so se zdravili na račun banovin-ske podpore, zdravili tudi otroci raznih bolniških blagajn in pa staršev, ki so sami želeli prispevati potrebni znesek, ker je bilo otroka mogoče spraviti k zobnemu zdravniku le skupno z drugimi otroki. V drugem šolskem letu so celo okoliške občine votirale v svojih proračunih majhne zneske za popravilo zob najubožnejše dece. S prav tolikim razumevanjem sta se lotila stvari Trgovska bolniška blagajna to OUZD. V splošnem pa je bil ambulatorij zasebna ustanova in se je moral vzdrževati iz lastn'h dohodkov. Zobnozdravniške plače, stanarina, zdravniške potrebščine to upravni stroški so se morali kriti iz zneskov po 20 in 60 Din, ki so jih pacijenti prispevali sami ali pa zanje kdo drug. Izredni dohodki in banovinska podpora so se potrošiil največ za brezplačno zdravljenje tiste ubožne dece, ki jo je mestna občina odklonila. In takšnih otrok katerih starši niso bili člani nobene bolniške blagajne in so bili sami brez sredstev, je bilo največ. Ker prav takrat šolska poliklinika ni imela svoje zobnozdravniške ordinacije, je v popoldanskih urah pritisnila v ambulatorij srednješolska mladina. Naravnost obupno je bilo pogledati v usta nekaterih dijakov. Od vseh 28 zob je bilo pogosto- I krat le še nekaj zdravih. Odrasla dekleta in fantje z gangienoznimi sprednjimi zobmi. Zdravljenje takšnih zob je dolgotrajno to po šolskih ambulatorijih skoraj nemogoče, ker ovira drugo delo. Cas in material, ki se porabi pri zdravljenju takega zoba, nista krita z zneskom, ki ga prispeva pa-cijent. Prav to je bil tudi vzrok, da se ambulatorij ni mogel več vzdrževati. Ukinjen je bil ob koncu aprila 1934. Prav takrat je bilo končano sistematično delo v prvem in drugem razredu osnovne šole. Da taki ambulato ri ji ne morejo uspevati pod okriljem zasebnega društva, se je izkazalo tudi na Dunaju. Nobeno društvo nima takih virov dohodkov, da bi moglo stalno kriti deficit. Danes ima šolska poliklinika spet svojo zobnozdravniško ordinacijo, ki je pa namenjena le dijakom srednjih in meščanskih šol. V Ljubljani pa imamo okrog 3.600 otrok v osnovnih šolah, a če prištejemo še priključene občine, dobimo skoraj 6.000 otrok in niti ene zobnozdravniške ordinacije, ki bi bila namenjena njim. In pregledi po osnovnih šolah so dokazali, da ima najmanj 85% otrok že bolne zobe. Ce bi mogla danes mestna občina spet priklicati v življenje šolski zobni ambulatorij, ki bi bil samo za ljudsko šolo to ki bi se vodil kolikor mogoče po dunajskem sistemu, bi imela lahko delo. Ena sama zdravnška moč bi zadostovala za več let, a delo, ki bi ga takšen ambulatorij vršil, bi bilo za mladino in narod nadvse dragocenega pomena. Kralj mediHMTskih tihotapcev prijet čakovec, 26. julija. Te dni so orcžn-;kj iz Preloga opazili pri vasi Palovcu v občini Gornji Subotjei kolesarja, kj se je vozil nasproti njim. Ko je kolesar zagledal orožnike, se je obrnil in pognal kolo nazaj proti Palovcu. Ker so tu<Ü orožniki imeli kolesa, so ga kma'Hi dohiteli to ga pozvali, naj obstane. Neznanec pa orožnikov ni poslušal, temveč je o krenil kolo a cc«te kar na polje to ee pehal z njim med turščtoo in deteljo. Gonja je trajala celo uro, preden se je orožnikom posrečilo prijeti smmljivca. Izkazalo se je, da je aretiranje najdrznejši medmurski tihotapec Ivan Smec iz Ivanovca pri čakoveu. Srnec je imel v košari, ki je bila privezala h kolesu, 10 kg saharina in 4.000 kamenčkov za vžigalnike. Srn ca so orožniki povedll v pre-loške zapore. Kralj m^dmurskih tihotapcev je znan kot izredno spreten tihotapec in je povzročil že nešteto neprilik orož-njštvu jn graničarjem. Vtihctapljal je razno blago kax na debelo v državo in ga izročeval svojim zaupnikom, ki so ga potem razp-:čavali na drobno Iz akvaristov® torbe O dobi ljubezni, planktonu in mrenah Valovi toplote m žarki svetlobe so s« združili v sedanjem času. da zbujajo, pospešujejo in puščajo dozorevati življenje mnogoterim bitjem. Dobo izživljanja bi lahko imenovali čas od maja do oktobra, fcj ra_ zen redkih izjem navdaja bitja s neodolji-vim hrepenenjem po spolni združitvi v podzavestni težnji po raz ploditvi- Ko tako razmišljamo, se šele zavedamo veličastva pri-ròde, iz sebe izvirajoče sile, ki sirenid po neminljivosti življenja. Zlasti v vodah, kjer se je življenje v pradavnih časih prvič porajalo, opažamo in oLčudujemo to silo na vsakem koraku. Koliko bujnega življenja nam ustvarja kot neusahljiv, smrt zaniku-joč vir. V sedanji dobi najde skrben akvarist ▼ raznoterih, često nič kaj vabljivih vodicah obilo žive hrane v obliki kladocer in ostra-kod — drobiž, ki ga imenujemo plankton, in pa niikaste črvičke rodu tubificide. Omenjeni plankton se razmnožuje v tej dobi celo partenogenetično, torej brez sodelovanja samcev, kar bi pri mnogoterih višjih bitjih gotovo izzvalo protest oteh spolov. Živo hrano je treba vedno razkužiti. V liier vode vsujemo 6 g soli in živa hrana naj ostane v taki kopeìi 2q do 30 minut; zatem opluk-neino v gosli mrežici s primerno toplo vodo, nato pa nudimo ribicam. Če nam je dovolj planktona na razpolago se nam ni treba bati plavajočih mikroskopskih alg, ki ozelenijo vodo, kajti vodno bolhe in samooki jih sproti pojedo. Če so pa alge tako napredovale, da je voda gosto-zelena, nam pomagajo večje količine planktona. ki ga ribe ne bi mogle pojesti, v teku 3 do 4 dni. Ker potrebuje plankton kisik, nam je pri takem čiščenju potreben pre-zračevalnik. Navadno se razčisti voda v tem postopkom j »o preteku 5 do 8 dni. Prezra-čevalnik pa mora ves čas delovati, sicer joginejo ribice in plankton zaradi pomanjkanja kisika. Vobče znane so rdeče mrene in njim slične sorodnice. lepe ribice, ki jih pa lahko splašiš, da začno brezumno švigati po akvariju, pri čemer skale vodo. Njih primer pokvari tudi druge ribe. zaradi česar je najboljše, da njih število čimbolj omejimo. Lepa ribica tega rodu ie Nuria danrica, po trupu in po dolgih tipalkah na podbrad-ku podobna danioninam- Zlastj široko ras-vite so prsne plavuti, ki ji služijo kot padalo. če skoči na daljavo 1 do 2 m iz vod«\. Pestra ribica je to z dvema podolžnima, ~u_ menorjavima progama. Domovina ji je južna Azija, zavolio česar se drsti le pri toploti kakih 25 "do 30 stop C. Žal jo bolj* redko vidimo v akvarijih, dasi je zanje bolj prikladna kakor ostale mrene. Akvarij naj bo zmerom pokriti. O. S. Jugoslovenski turistični urad na švedskem Stockholm, 26. julija, p. Tu je bil ustar-novljen jugoslovenski tujsko-promelni urad, ki je pričel že intenzivno delovati in propagirati turistična potovanja iz Švedske v Jugoslavijo. Več tisoč zastrupljenj zaradi pokvarjenih jajc Tokio, 26. julija. AA. (DNB) Več tisoč članov letalske policije je med velikimi letalskimi vajami v Tokiiu in Jokohami obo-lolo na znakih zastruplienja. Vse kaže, da so zavžili pokvarjeno hrano, prirejeno iz slabih jajc. Proti gradnji nove luke Primorski in drugi gospodarstveniki pravijo, naj se znesek, namenjen za novo luko, porabi rajši za' pet starih pristanišč Td žrtve godovanja Eden mrtev, dva pa hudo in lahko ranjena Trije kozolci so zgoreli Madtior preko nedelje Zobni ambulatorij za mladino 6000 mestnih ln okoliških otrok ima bolne zobe — Tuji zgledi opozarjajo na nujnost šolskega zobnega ambulatorija pri nas Olimpijski ogenj žari v Jugoslaviji V Caribrodu je včeraj zjutraj olimpijska bakla prispela v našo državo — Povsod so se vršile manifestacije za o!imp..jsko idejo Beograd, 26. julija. Grški in bolgarski športniki so izvršili svojo dolžnost. Zlasti grški atleti so v dokaj težkih prilikah — kakor znano, so v nekaterih krajih Grčije ob priliki olimpijskega stafetnega teka divjale močne nevihte — izročili olimpijsko baklo svojim bolgarskim tovarišem, ki so nato ob velikem zanimanju in navdušenju bolgarskega naroda prinesli olimpijski ogenj skozi svojo državo na naše ozemlje. Olimpijska plamenica je prispela v našo državo v obmejnem mestu Caribrodu, in sicer davi ob 1.05. Bolgarski tekač je izročil olimpijski ogenj našemu prvemu tekaču dr. Pichlerju. ki je tekel z njo skozi Caribrod. Ze v prvem jugoslovenskem mestu je narod pokazal, kako pravilno pojmuje sveto olimpijsko idejo. Po vseh ulicah, kjer je dr. Pichler nosil olimpijski ogenj, se je zbrala velika množic, ki je živahno pozdravljala tekača ter se v spoštovanju do olimpijske misli, ki združuje ves svet, poklonila simbolu te ideje. Na jugoslovenski bolgarski meji so prevzemu olimpijske bakle prisostvovali zastopniki krajevnega olimpijskega odbora. Točno po programu ob 2.55 ponoči je prispel olimpijski ogenj v Pirot. 2e pred mestom je sprejel tekača predsednik pirot-ske občine Radosavljevič s člani občinskega odbora. Kljub temu, da je bil nočni čas, je tudi Pirot hotel pokazati svojo privrženost olimpijski ideji. Tudi tukaj se je zbrala velika množica, ki je po govoru predsednika občine Radosavljeviča navdušeno vzkliknila našim športnikom. Ves Pirot je bi' v zastavah. Okna na hi^ah so bila razsvetljena Po kratkem presledku se je tek nadaljeval proti Nišu, kamor je olimpijski tekač prispel davi ob 8.45. Niš je, čeprav je bil čas za sprejem olimpijskega tekača zelo kratek, izredno svečano pričakoval olimpijsko baklo. Na ulicah je bilo vse polno ljudi. Mesto je bilo v zastavah. Ni ki srez je olimpijska bakla zapustila ob 10. ter ob 18. svečano sprejeta prispela v Jagodino. Problemi našega nogomet a Vprašanje državnega prvenstva — Državni davki in režija — O konferenci pri športnem ministru in o izredni savezni skupščini Vprašanje državnega prvenstva. — Dr iavni davki in režija- — O konferenci pri športnem ministru 'n izredni savezni skup ščini.— Iz leta v leto se vleče problem našega državnega prvenstva. Sedaj srmo zopet na tem, da na izredni savezni skupščini, ki bo v Beogradu 9. avgusta rešujemo to vprašamije. Tokrat je izjemoma stopil na pian BSK, ki v svojem načrtu predvideva nacionalno ligo desetih klubov in, prvič, odkar se pni nas igra državno prvenstvo, razdelitev tekmovanja v jesensko in spomladansko sezono, kakor je ta zadeva rešena povsod v svetu. Poleg tega uvaja načrt novost, tekmovanje za savezni pokal ki bi teklo vzporedno z dl'Vßvnim prvenstvom. kar bi dalo monotonosti tekmovanja nekaj spremembe in živahnosti. Za savezni pokad bi se tekmovalo v in našega športnega pokreta sploh. Če bodo poleg tega vendar kaj govorili o športnih »ra:mericah« in eventualno tudi v državnem prvenstvu, so pokreta či konference oči vi dno zamahnili v prazno, ko so povzročili sklicanje nekompetentnega foruma za tako razprav- V SK Ljubljani se seveda odražajo vsi ti problemi. Težko obdavčenje športnih prireditev onemogoča vsako podjetnost v prirejanju močnejših tekem. Zunanji kilu-bi so dragi, domači ne vlečejo dovolj- Tako so v vsakem primeru deficiti neizbežni. Zato je klub iaredmo zainteresiran na državnem prvenstvu, ker b- bila z ugodno rešitvijo tega vprašanja odpravljena mize-rija našega sporeda, ki se razteza že na vso letošnjo sezono. Vendar nastajajo z udeležbo v državnem prvenstvu za klub drugii problemi- Lahko je reči, delajte na to, da boste pri državnem prvenstvu zraven, ali povsem drugo je vprašanje, kdo in kako bo to udeležbo vzdržal? O vseh teh problemih se bo raz.pravlja. Io na informativnem sestanku, ki ga klub sklicuje piihodnji torek zvečer ob 20. v kletno dvorano hotela Miklič. Kdor je zainteresiran na razvoju ljubljanskega vrhun skega nogometa, je vabljen, da z nasvetom ali kakorkoli pomaga, da se Ljublja. ni omogoči uspešen poseg v razvoj jugoslovenskega nogometnega sporta. O. C. Včerajšnja konferenca v Beogradu V soboto se je pričela v ministrstvu za telesno vzgojo konferenca z zastopniki JNS, podsavezov in 8 povabljenih klubov. Konferenco je otvoril sam minister dr, Ro-gič, ki je v otvoritvenem nagovoru naglasil, da je svrha te konference razgovor o problemih našega nogometa. Za JNS se je zahvalil ministru podpredsednik dr. Andre-jevic za iniciativo. Potem se je oglasil predsednik ZNP g. Berger, ki je priznal, da obstoji gotov nesporazum med Zagrebom in JNS, ki ga pa Zagreb ne misli zaostriti. Vsekakor pa da bo Zagreb svoje nezadovoljstvo napram JNS manifestiral z borbo proti sedanji upravi saveza. Glavni tajnik JNS g. Kosta Hadži je naglasil, da so glavDi vzroki vseh težkoč v našem nogometu takse na športne prireditve in da iz njih izvirajo vsi nesporazumi. Nato je g. Simonovič govoril o zgodovini raznih sistemov državnega prvenstva, o vedno toliko citiranih koncesijah, pa je čisto pravilno poudarjal, da so se z njimi okoristili tudi zagrebški veliki klubi. Danes se je konferenca nadaljevala ter se je razpravljalo o državnem prvenstvu. Delegat BSK g. Boško Simonovič je imel daljši govor, v katerem je predložil za državno prvenstvo ligo 10 klubov. BSK je sicer za ligo 4 klubov, vendar je BSK bil večino oni klub, ki se ne briga samo za svoje, temveč tudi za splošne inteiese. Zastopnik Jugoslavije dr. Stanovljovió je nato izjavil, da Jugoslavija odstopa od svojega predloga, ki ga je stavila lani, namreč kombinirani sistem podsavezov in liga sistem. Po govorih raznih drugih zastopnikov so govorili tudi Zagreučam, ki pa n:so predložili nobenega konkretnega predloga o državnem prvendtvu. vseitako: se bo to vprašanje rešilo oa izredni glavni skupščini, k; bo 9. avgusta v Beogradu. Drugo vprašanje, o katerem so razpravljali danes, je bil nesporazum, ki vlada med Zagrebom in nogometnim savezom. Minister dr. Rogič je ugotovil, da v glavnem ni nobenih stvarnih diferenc. Zastop-nil Gradjanskega dr. Kisič je dejal, «la tudi Zagreb ne misli poostriti sedanjih od-nošajev. Razpravljali so tudi o vprašanju SK Ljubljane, zaradi katerega se je Zagreb toliko razburjal. Stvar je bila docela pojasnjena ter so ugotovili, da ni nobenega razloga, da bi JNS nastopM proti novemu klubu Ljubljane. Obširna debata se je seveda razvila o vprašanju taks. O tem vprašanju so bili vsi klubi soglasnega mnenja. G. minister dr. Rogič je obljubil, da bo storil vse korake, da se to vprašanje reši po zahtevah naših nogometnih organizacij. V splošnem se lahko reče, da je bil položaj na tej konferenci precej jasen. Zagreb je, kakor se zdi. iz načelnih razlogov proti JNS. Kaže pa tudi, da je vprašanje državnega nogometnega prvenstva, po razpoloženju na današnji konferenci sodeč, že rešeno, ker je 12 podsavezov za ligo desetih klubov. Zastopniki BSK so na tej konferenci bili deležni mnogobrojnih izrazov simpatij. Po govoru dr. živkoviča je povzel besedo tudi zastopnik ljubljanskega nogometa g. major Vizjak, ki se je državnemu prvaku BSK zahvalil za njegovo objektivno stališče, ki ga je zavzel napram ljubljanskemu nogometu. Včerajšnje nogometne tekme SARAJEVO: Včerajšnja prva finalna tekma za državno prvenstvo med BSK in sarajevsko Slavijo se je končala 8 tesno zmago BSK 1:0. BEOGRAD: Nesrečni Jugocup se je slabo začel za Zagrebčane. Jugoslavija je visoko porazila Haška s 5:0 (3:0). ZAGREB: Tudi na zagrebških tleh je Concordia samo s tesnim porazom 3:2 (1:1) nadvladala Hajduka. ZEMUN: SK Mitič : team bolgarskih železničarjev 4:4 (2:0). DUNAJ: Austria:Ujpest 5:2 (1:1). PRAHA: Sparta : Ambrosiana 3:2 (1:1). V finale za srednjeevropski pokal prideta torej Austria in Sparta. * ASK Primorje. Pozivamo vse članstvo, da se udeleži polnoštevilno pogreba tragično preminulega g. Borisa Tomažiča danes ob 18. iz sanato ri ja Lecnišča. — (Centralni odbor.) Odborova seja bo v četrtek ob 20.30 v restavraciji Zvezda. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Na današnji lakoatletski prireditvi ob 18.45 na telovadišču Ljubljanskega Sokola morajo obvezno nastopiti naslednji atleti: Krevs, Srakar I. in F., Krpan, Pere, Gabr-šek, Pleteršek, Skušek, Czurda, Kovačič, šušteršič, šter, Weibl, Sodnik, Korče, Kaj-fež, Serše, Martini, Marek, žgur, Slanina, Goršek, žorga. Vsi imenovani si morajo tekom današnjega dne pravočasno priskrbeti opremo in biti v slačilnici na telovadišču najpozneje ob 18. Simpatičen iatgled dame/ •Vojoec pri venterei o G temu red tic ne^ccflfif' zobje s odUcno zohno ßrento! Poslovilna lahkoatletska prireditev olimpijske reprezentance Danes ob 18.45 na telovadišču Ljubljanskega Sokola, Tivoli Pred odhodom na o.impiado številnih olimpijskih rcprezen'tantov, ki jih je v ju-gosiovensko olmpijsko reprezentanco dal slovenski de! našega naroda v številnih športnih panogah (lahki atletiki, plavanju, kolesarstvu, sabljanju, kajaku rokoborbi i.n boksu priredi pod okriljem Olimpijskega pododbora v Ljubljani Odibor za izvedbo lahko atletskih dvobojev danes ob 18.45 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju poslovilni lahkoatletsk- miting vsem lahkoatletom Slovencem, ki bodo zastopali barve naše države na olimpiadi v Berlinu. Pri kratkem, eno uro trajajočem, toda zanimivem programu: tek -,fX) m, skok v višino z zaletom, tak 100 m, met kladiva, tek 3000 m in olimpijska štafeta, bodo o:imp:jski reprezenrtanti ing. Stepišnik, Krevs in Goršek skušaili še v zadnjem hi pu pred odpotovati jem dokazati, da so od svojih zadnjih nastopov še precei napredovali. Toda tudi ostali slovenski olimpijski kandidati kakor Czurda. Gabršek. Martini, Pleteršek. B*učan itd. bodo hoteli do-kazaiti, da jih je lahkoatletski savez neupravičeno zapostavil pri določitvi jugoslovenske olimpijske reprezentance- Športni del prireditve bo vsekakor dostojen ugledu, ki ga uživa slovenska lahka atletika kot najboljša v naši državi. Olimpijski pododbor v Ljubljani je v želja, da bi mogel zaželeti tudi ostalim na- šim olimpijskim reprezentantom čimveč uspehov, povabil tudi ostale slovenske olim pijske reprezentamle: tri sabljače, tri kajaka še, štiri plavače, dva kolesarja, enega bikserja in enega rokoborca ter kompletno o' 'iopijsko plavalno reprezentanco, ki je za mesto zadnjih svojih priprav izbrala ravno Ljubljano. Povabi je tudi najvišje predstavnike naših oblasti: banovine, vojske in mesta, ki so v zadnjem času nudili polno moralno in gmotno podporo za čim boljšo pripravo naših reprezentan-tov ki bi naj službenim zastopnikom naše države na olimpiadi v Berlinu polagali na srce, da skušajo z vse»ni svojim« sposobnostmi čim častneje zastopali i ugled naše države v borbi z zastopniki vseh nastopajočih narodov sveta. Povabil je t udii zastopnike vseh slovenskih športnih organizacij in klubov, ki so vzgojili in pripravili raše olimpijske repre zen tante. Vabi tudi vso slovensko športno javnost, naj s polnošitevilnim ob:skom izkaže svoje simpatie našim di črnim olimpijskem reprezentantom in jim na ta način nudi polno moralno podporo v borbi z najboljšimi ere-tovnrni reprezentanti telesno vzgojnega pokreta na olimpiadi v B ertomi- Tudi mi se v imenu najširše javnosti pridružujemo temu, želeč vsem našim olimpijskim reprezentantom: Srečno pot ▼ Berlin in zadovoljen povratek, ki naj ga spremljajo mnogi in veliki uspehi! Zmaga pred slovesom Naši plavači so bili proti Francozom v veliki premofl Ljubljana, 26. julija. Ob veliki udeležbi občinstva, vendar ne ob tolikšni kakor ob prvi priliki olimpijske izbirne tekme, se je danes vršilo mednarodno plavalno tekmovanje med Ilirijo, ki je bila ojačena s člani državne plavalne reprezentance, ki bo odšla v Berlin, in francoskim klubom Cercle des Nageurs de Marseille. Tekme niso nudile ogorčenih borb, ker so bili domačini vedno v premoči. Rezultati so bili: 200 m prosto: 1. De Filipis (J) 2:26.3, 2. Petrone (J) 2:28.4, 3. Navarra (Marseille) 2:39.4, 4. Beclant (M) 2:46.7. Sigurna zmaga domačih v zelo dobrih časih. 50 m hrbtno juniorke: 1. Fine 46.2, 2. Avčin 50.5, 3. Knez 52.7. 200 m prsno mednarodno: 1. Cerer (J) 3:08.6, 2. Rey (M) 3:17.6. Sigurna zmaga Cererja, ki je plaval samo za prvo mesto. 50 m prosto junior ji: 1. Pestevšek 39.6, 2. Miklauc 42.3. 3X50 m mešano mednarodno: 1. Ilirija (Wilfan, Cerer, Skarpa) 1:36.8, 2. kombinirana jugoslovenska štafeta (Gazzari, Miho-vilovič, Pavičič) 1:41.6, 3. Marseille 1:50.5. Nato so sledili skoki z deske, ki so jih z lepim uspehom izvajali člani Ilirije, med njimi državni prvak Ziherl. 100 m hrbtno mednarodno: Francozi niso nastopili, ker so bili preveč utrujeni. Vozili so se namreč 36 ur in so v vlaku večinoma stali, 1. Wilfan 1:15.6, 2. Gazzari 1:16.5. 3X50 m junior ji: 1. Ilirija L, 2:10.4, 2. Ilirija O. 2:25.4. 5X50 m prosto mednarodno: 1. kombinirana jugoslovenska štafeta (Tošovič, Pavčič, Cvetkovič, Petrone, De Filipis) 2:29.6, 2. Ilirija (Lemart, Pestevšek, Ziherl, Skarpa. Wilfan) 2:30.6, 3. Mauseille 2:34.3. Ob 22.15 se je pričela waterpolo tekma. Neurja v Turčiji Ankara, 26. julija. A A. V okolici Ankare besni silna nevihta. Letošnja žetev je uničena v celih pokrajinah. Prebivalstvo je obupano. Carigrad, 26. julija. AA Nad mestom in okolico ie divjal v pretekli noči strašen vihar. Več predmestij je pod vodo. Vihar in poplave ?o porušile večje število hiš. Elementarna katastrofa je zahtevala večje število življenj. Števila žrtev zaenkrat ni mogoče dognati. Del mesta ie prebil noč v temi, ker ii bi! električni tok prekinjen. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe ! Javljamo, da smo izgubili našega ljubega a&o CÖotfflcellci STUD. I UR., Iti se je v soboto, dne 25. t. m. ponesrečil v severni triglavski steni. Pogreb pokojnega se bo vršfl v torek, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz kapele pobreškega pokopališča v Mariboru v rodbinsko grobnico. LJUBLJANAMAR1BOR, 27. julija 1930. LOJZKA DOMICELJ, roj. KNAFLIČ, mati; BRANKO in ZLATA, brat in sestra in rodbine: DOMICELJ, KNAFLIČ, KOBLER in VERBIč V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da se je naš predragi Sion Hettner SLUŠATELJ EKSP. AKADEMIJE na triglavski steni smrtno ponesrečil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 28. t. m« ob 4. uri popoldne iz kapele pobreikega pokopališča v Mariboru. MARIBOR, 27« julija 1936. Žalujoča rodbina in sorodstvo IVANA LETTNERJA, družabnika tovarne „Zlatorog" v Mariboru ».rOTRö« pooeiMjA feda.ja 4 Ponedeljek, 27. VIT 1V36 Žena v sodobnem svetu Ali naj damo ženski pravico sodstva Ljubljana, 25. julija. To vprašanje postaja aktualno prav v Času, ko je zakonodajnim činiteljem predložen načrt novega zakona o sodnikih, ki bo prišel v pretres v jeseni. Da se to vpa-ianje vsaj nekoliko oavetli, smo že v zadnjem ponedeljskem »Jutru« prinesli odgovore nekaterih našLh odličnih pravnikov. Ker pa je potrebno, da povedo svoje mnenje zlasti tudi naše pravnice, ki se že praktično udej>stvujejo, prinašamo danes najprej njih odgovore. Odgovore š? neka terih priznanih pravnikov. kolikor nam njih objavo danes onemogoča pomanjkanje prostora, pa bomo cbjavfli v kratkem. Enakopravno po študiju in pripravi-ne- Enakopravne po študiju — neenakopravne po službenem polož af is Dr. Jakobina Gang'ova. ki je prva izmed slovenskih pravnic postala sodna pristav-ka, je dejala med drugim; Odgovor na vprašanje, ali smo ženske sposobne izvrševati sodniški poklic, je odvisen od odgovora na mnogo bolj splošno vprašanje, ki se dane-; pojavlja, in to je: ali naj ženski sploh dopustimo izvršvati kakršenkoli samostojen poklic? Na to ■vprašanje odgovarjamo ženske soglas.no da, moški pa skoro prav tako soglasno ne. Edina izjema so očetje, ki jih skrbi usoda njihovih nezapcsl nih hčera Gre torej za načelno borbo med moškim ,n žensko Ker Pa odločajo danes o zaposlitvi ženske izključno le moški, se mi zdi 1? prav malo verjetno, da bi trenotno mogla ženska doseči ugodnejši položaj kakor ji ga nudijo že obstoječi zakoni. Ta borba je tako huda, da dajejo prednost moškim celo v tistih poklicih, kjer je ž nska do nedavnega bila nesporno priznana kot sposobnejša od moškega. Pri tem mislim zlasti na učiteljski stan. Ugovori, da žensko po svojih fizičnih zmožnostih, zaradi svoje Večje čustvenosti jn svojih materinskih čustev ni zmožna objektivnosti in pravi Sne pr" so je. so presenetljivo podobni ugovorom, ki so bili izne-šeni vedno, kadar je ženska hotela doseči dostop v položaj, ki jj je bil do tedaj nedostopen Ponovno pa so ženske že dokazale. da so sposobne - kljub t? mu, da sole ženske — vršiti svoj poklic prav tako dobro kakor večina njih moških tovarišev. Z uspehom so se žensk? uveljavile celo na področju tehnike, ki izmed vseh poklicev materinskim čustvom ženske in s tem njenemu bistvu najmanj ustreza. Ne spoznam tedaj razloga, zakaj naj ženska prav v pravesodstvu odpove. V študiju in pri izpitih, ko smo š= enakopravne s svojimi moškimi tovariši, za indimi ne zaostajamo. Da jih v mar'jivosti včasih celo presegamo. nam priznavajo celo gg. profesorjpj na fakulteti. Kot sod miške pripravnico vršimo isto delo s prav tako dobro oceno kakor večina tovarišev kljub temu, da nam je treba mnogo več moralne sile in veselja do d la Veselje do dela pa je v veliki meri odvisno od uspeha dela. Me pa teh uspehov ne moremo doseči. Delamo z zavestjo, da ?ot>tala neka žen-ka v neki ameriški državici krvnik. V tem vidim reductio in absurdum pretirane ideje enakopravnosti. V področju pravosodstva in pravosodne uprave je najprimernejše torišče za udejstvovanje slrokovno izobraženih žen socialno skrbstvo v najširšem pomenil bes.->d<\ Izmed funkcij, ki so zvezane z izvrševanjem pravosodstva. pridejo torej v prvi vrstj v poštev socialno-skrbstvene funkcije (pomožni organi mladinskega sodstva, pomoč odpuščenim obsoiencem. zlasti obsojenkam, vodstvo kazenskih, vzgojnih in drugih podobnih zavodov za ženske itd.). V nekaterih državah z uspehom deluje preventivna ženska policija. Pri nas imamo nekaj podobnega v obliki kolodvorskih misiionov. Po členu 440 s- k. p. mp sodnik za mlajše mladoletnike postaviti za zaupnike !uoi ženske osebe, ki morajo biti maloletnikom v pomoč z nasvetom in skrbjo za primerno zaposlitev in pošteno življenje. Iz svoje osebne izkušnje pri ustanovitvi mladinskega sodstva v južni Rusiji (Harkov) vem, da so ženske kot članice patronatskih društev bile na višku. Pot v advokaturo pa" ie našim ženam že odprta. Glede na vprašanje o ženski spodobnosti se sklicujem na izvajanja univ. profesorja g. dr. Sajovica, objavljena v »Jutru« z dne 20. t. m. Prepričan scm, da utegnejo biti poedine ženske tudi dobre sodnice. Toda to vprašanje na splošno v Jugoslaviji še ni zrelo za rešitev že spričo razpo'oženia širših slojev ljudstva. V tem smislu bi tudi bila zelo zanimiva podobna ank'ta med podeželskim ljudstvom. FILATELI J A tako se hdo prodajale naše škartise spremnice V zadnji številki Poštno-telefonskega vestnika smo dobili novo odredbo, kako bodo v bodoče prodajali stare spremnice z znamkami. Doslej je bila navada, da so se spremnice zbirale v poštnem ekonomatu vsake direkcije in so jih po preteku treh let dali na dražbo. Določena je bila najnižja cena, pod katero se spremnice niso smele oddajati, in potem se je vršila licitacija za večje ali manjše količine. Pri tem so bile v zadnjem času dosežene cene okoli petnajst dinarjev za kilogram spremnic, med katerimi je bilo seveda precej uradnih spremnic, ki niso frankirane, in tudi spremnic iz držav, kjer se plačuje pristojbina za pakete v gotovini, kakor na primer v Avstriji in Češkoslovaški. Skartnih spremnic je pri nas precej in z jimi se je uganjala špekulacija. Imovitej-ši filatelisti in trgovci so jih kupovali v večjih količinah in jih po tem po raz-raemo nizki ceni prodajali v inozemstvo.Ta-ko naše redne frankaturne znamke niso mogle nikoli doseči primerne cene, vsaj tiste cene, ki bi bila v razmerju s cenami znamk po drugih državah. Se več. Naše znamke so imele celo v tisti dobi, ko se še niso mogle dobiti na spremnicah, sramotno nizko cono, ker so filatelisti računali, da jih bodo dobili v nekaj letih iz škarta. Zato je najbrž tudi določen nov način prodaje spemnic, da se temu zlu odpomore. Po novem ministrovem razpisu se bodo spremnice odslej prodajale takole: Spremnice, ki se bodo nabrale v eko-nomatih, bodo po izteku določene dobe poštni uradniki izbrali in jim odrezali kupone na katerih bodo znamke. Iz teh od-rezkov bodo napravili majhne nakete do enega kilograma. Vsak paket bo zapečaten in na njem bosta označena čista teža in leto, v katerem so bile spremnice izdane. Direkcija bo potem dostavljala te pakete državnim poštam, kjer bodo na razpolago štiri mesece. Prva dva meseca se bodo prodajale spremnice samo domačim filatelistom in trgovcem, naslednja dva meseca pa tudi tujim kupcem. Po štirih mesecih bodo pošte vrnile neprodane pakete direkciji. Prodajna cena bo 55 dinarjev za kilogram. Od tega bodo dobili 10 dinarjev uradniki, ki bodo izven uradnih ur rezali kupone in izdelovali zavitke. Prodaja teh paketov bo vsako leto od januarja do marca pri posameznih poštah, pri direkcijah pa tudi ostale mesece. Ce bo pri kakšni poštni direkciji zmanjkalo paketov. jih bodo dobili iz drugih direkcij, kjer bodo ostajale. Vsaka direkcija bo morala ob koncu vsakega leta obvestiti ministrstvo, kakšno količino spremnic ima in koliko se jih jc med letom prodalo. Prodaje se bodo objavljale v »Službenih novinah« in lokalnih listih. Ce bo zahteval kdo spremnice pri kakšni manjši državni ali pogodbeni pošti, jih bo ta pošta naročila od direkcije. Direkcija bo torej nekakšna glavna zaloga za vse pošte. Vsebine zapečatenih paketov ne bodo smeli pregledati nc poštni uradniki, ne kupci. Kupone bodo začeli striči v najkrajšem času, tako da bodo paketi z odrezanimi znamkami v prometu že za novo leto. Količina spremnic, ki si jih bo lahko vsakdo kupil, ne bo omejena Tako približno se glasi razpis. Zdi se nam, da bi potreboval še nekaj pripomb. Prvič se nam zdi nezmiselno, da se kuponi znamk režejo. Nedvomno bo pri tem precej nepazljivosti s strani osebja, ki bo to delo opravljalo, ker uradniki najbrž nc bodo rezali znamk s škarjami, ampak s stroji. Tako bo zanesljivo uničen precejšen odstotek znamk, zlasti portovnih, ki jih pošte lepijo na zadnji strani spremnic. Večina filatelistov pa kupuje sprem- nice prav zaradi portovnih znamk, ki imajo vsaj nekaj cene. Tudi limitirana cena 55 dinarjev se nam zdi previsoka. Prepričani smo, da bo le malo ljudi, ki si bodo za ta denar kupili večje količine spremnic. In še nekaj je: če bo dosti spremnic ostalo, kar je nedvomno, se bo potem najbrž ves ostanek pro-dai na javni dražbi za kakšno bagatelno ceno. Tako bodo torej morali pravi filatelisti kupiti spremnice za drag denar, špekulanti pa jih bodo pozneje dobili za malenkost. . Oškodovan bo pri tem tisti filatelist, ki mora gledati na vsak dinar. Vsa procedura pri prodaji tega škarta bo zelo zamudna. Spremnice bodo šle skozi bogve koliko rok, med tem ko so doslej prišle naravnost s pošt v ekonomat, kjer so jih navadno neodprte prodali. Ze zaradi tega se bo marsikateri filatelist branil te spremnice kupovati. Procedura bo pa razen tega še tudi precej draga zaradi oglašanja in bo najbrž finančni efekt prodaje vzlic dobri volji slabši, kakor je "bil doslej. Vsekako bi se dal najti kakšen boljši način prodaje spremnic in zbuditi za naš škart več zanimanja. Dali bi majhen nasvet. Kakor smo že omenili, so naše znamke zaradi tega tako poceni, ker pridejo ogromne količine škarta v inozemstvo. Cim bi se prepovedalo izvažati škart celo v uradno plombiranih vrečah, kakor je bilo doslej, bi prišlo manj škartnih spremnic v inozemstvo in bi cena znamk porasla. Hkratu bi nedvomno porasla tudi cena škarta samega. Ali pa naj bi se določen odstotek škarta ne prodal, ampak uničil in za ostanek bi se dalo nedvomno več iztržiti kakor doslej za ves škart. Pri znamkah je pač tako, da določa ceno njihovo čim manjše število. Da bi ceno znamkam dvignile tudi lepše izdelane znamke, menda ni treba še posebej omeniti. Ce že hoče poštna uprava začeti prodajati znamke na drobno, naj prodaja spremnice v originalnih zavitkih, kakršne pošiljajo pošte direkcijam. Direkcija naj jih samo uradno zapečati. S tem bo odstranila tudi nezaupanje pri filatelistih, da so bile znamke že kje preveč natanko pregledane. Cena naj bo nizka in naj nc bi presegale 15 dinarjev za kilogram. Saj mora imeti naša poštna direkcija žc slabe izkušnje iz predlanskega leta, ko je določila visoko izklicno ceno in so pri tem skoraj vse znamke obležale. Važna bi bila vsekakor tudi določba, da se morajo vse neprodane škart-nc sprcmnicc po izteku določene dobe se- ggati, ne pa prodati najvišjemu ponudniku. Le '.ako bi jim bilo mogoče ohraniti ceno in doseči primeren finančni efekt pri prodaji. Sicer pa bi bilo dobro, če bi na odločujočih mestih malo povprašali po drugih državah, kako tam prodajajo spremnice, da dosežejo primerno ceno in obenem ščitijo tudi interese filatelistov. In še nekaj prosim, naj se ugotovi. Ponekod v inozemstvu, zlasti v Franciji se dobe višje vrednote naših znamk s čmim robom po tako nizki ceni, da so pri nas doma dvakrat do trikrat dražje. Kako je to mogoče? Odkod so prišle te znamke in zakaj jih pri nas ni mogoče za isto ceno prodajati? B. R. Dve žrtvi Drave Maribor. 26. julija. Drava je danes pogoltnila v Mariboru kar dve žrtvi. Kmalu popoldne se je sprehajala po dravski brvi, ki veže Koroško predmestje s Studenci, neka 301etna ženska. Nenadno se je povzpela na ograjo in se pognala v Dravo. Neki kopalec, ki je bil v bližini, je prišel na pomoč, toda posrečilo se mu je rešiti samo klobuk, ki ga je nato oddal na policiji. Kdo je bila ženska, do večera niso ugotovili. Pozno popoldne pa se je zgodila huda nesreča. Pri Schmidererjevem posestvu se je kopal v Dravi neki 30-letni moški. Preplaval je Dravo, ko pa je hotel plavati nazaj in je bil že sredi reke, je začel klicati na pomoč. Ker v bližini ni bilo nobenega plavalca, se nihče ni upal v deročo reko. Policija je našla neznančevo obleko, vendar pa v njej ni bilo nobenih dokumentov. V obleki so našli današnjo »Politiko«, neko Vojnovičevo knjigo in neki blok, na katerem je bilo napisano ime Božiček. Poslisšala Jc glas srca • • • Beograd, 26. julija. V bolnišnici železničarskega prometnega osebja na Dedinju je bila dalje časa nameščena 261etna usmiljenka Emanuela Adamičeva, po rodu Slovenka iz Grosup-lja in sestra znanega ameriškega slovenskega književnika Louisa Adamiča. Prav tako je bil uslužben v bolnišnici strojnik Stevan Beleta. Ta se je v lepo usmiljenko zagledal in jo hotel za ženo. Sestra Emanuela ni ostala dolgo ravnodušna nasproti Beleti, zlasti ko je videla, da je njegcr.a ljubezen iskrena. To je opazila tudi predstojnica Gabriela in je mlado usmiljenko poklicala k sebi, kjer jo je opomnila na zaobljubo, da se kot usmiljenka odreka vsemu posvetnemu. Te besede so imele za posledico, da je sestra Emanuela sklenila ostati v bolnišnici, a Beleto so prestavili k železniški direkciji v Subotici. S tem pa zgodba še ni bila končana. Sestra Emanuela se je dolgo borila sama s seboj, dokler ni naposled zmagala ljubezen. Oba sta si seveda stalno dopisovala in nekega dne je dobil Beleta bolniški dopust za teden dni. Poslali so ga v bolnišnico na Dedinju. Sestra Emanuela je bila že pripravljena. Ko je minil teden, je Beleta zapustil bolnišnico in zvečer je Em», nuela pobegnila, oblečena v civilno obleko, katero ji je priskrbel njen zaročenec. Oba sta se nato odpeljala k njegovim staršem v Subotico. Subotiškemu dopisniku »Vremena« je Adamičeva izjavila, da je pobegnila zato, ker svojega zaročenca resnično ljubi. Vprašanje, ali morda beg iz bolnišnice obžaluje, je odločno zanikala in izjavila. da je srečna. Ponesrečen motociklist Velenje, 2& julija V petek je bil v Slovenjgradcu pregled motornih vozil. G. ArženSek Anton, obra-tovodia v Šoštanju, se je vračal od pregleda s svojim motornim vozilom. Pred Ska-zovo gostilno v Selu, kjer je močan ovinek se je nepričakovano srečal z voznikom, ki je vozil po levi strani ceste- Nesreča ie bila neizogibna in je z vso silo treščil v voz-Sunek je bil tako močan, da je sprednji del motorja povsem zmečkalo. Lastnik motorja je obležal s hudimi poškodbami na tleh. Njegovo soprogo, ki je sedela zadaj, je vrglo v obcestni jarek. Sreča v nesreči je ho. tela, da ie odnesla le nekaj prask. Hudo ranjeni Arženšek je bil hitro prepeljan k banovinskemu zdravniku g. dr. Vidmarju v Velenju, ki mu je nudil pomoč. Zdravnikova preiskava je ugotovila, da 6i je Arženšek pri padcu prebil vso kožo od temena preko desnega ušesa do nosu. tako da mu je koža kar v krpah visela od njega. Usoden padec kolesarja Ljubljana, 26. juhja Danes pozno popoldne okoli 18. ure se je peljal 321etni krojaški mojster Viktor Vrenjak, stanujoč v Rožni dolini, Cesta V|I. 22, s kolesom proti Erbežniku. Med poijo pa se je neprevidno obrnil, tako da se je zaletel e kolesom v neko hruško. Vrenjak je padel 'ako nesrečno, da je dobil hude poškodbe po glavi in pretres možganov. Poklicati so morali reševalce, ki so ga z avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Vre-niakovo stanje je precej resno. uspehov \ na en ogla-v »JTJTRL'o □□□□□□□□□□□□□L Kupujte domače blago: Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naša ljubliena soproga, hči, sestra, teta, gospa KRISTINA KOŽELJ dne 25. julija popoldne ob 18. uri, previdena s sveto-tajstvi nagloma preminila. Pogreb predrage se bo vršil dne 28. julija ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiv.-eisova cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu. Drago rajnico priporočamo v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 25. julija 1936. žalujoča rodbina KOŽELJ-OSANA. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskamarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.