Draeotin Kveder: Odgovor A. Koorivcu na njeeove krltične misli o moii studili: Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija. (Dalie.) IV. Istotako se mi zdsi. da čvrsto drži naslednia nio^a trditev: svetovna nazlrania ne morero hiti ac^ens. da se člani enep-fi in istee-a stann udružu.ek> v svobodno. samoniklo stanovsko oreanizacira. Kot stanovsko oriranizacilo poimtiiem tako stanovsko udruženje. ki zastopa stanovski interes: ki zasled_ie ored vsem cilje ki .ih diktirafo stanovskl interesi in katerim ie udružujoča &ila ravno skupna težnia oo realizaciii stanovskih intercsov. !zm'šlienie tiste skupne težnie. ki ie ndružila člane enega in isteea stanu v čvrsto oreanizaciio. ie sledstveno vedno tudi cili delovanja or?anizaciie. Uvodoma sem v svoii razoravi rekel, da ie notrania organizatorrčna sila nasega udruženja izvestna težnja (interes) vsakega člana potom udruženeea. solidarnega prizadevania: a) izbolišati za vsakega eksistenčne razmere. b) boievatl se za razvoi šolstva. Iz orei navedeneea sledli Jasno. da je povoljna realizacija ravno te težnie z ozirom na vsakesra člana tudi cili. ki ira mora zaslcdovati oreanizaciia sama. Isto bo menda tudi pri vseh drugih stanovskih organizaoiiah. n. p_. delavskdh, ker delavci oo mtelieenci eotovo nlso na višii stopnii nezo učitelii. Agens (gibaioča s;la) udruženfa gotovo tudi ori nj.h narekiiie^delne cilie in končni cili ne more biti drugo. neffo izmirienie udružiiToče težnie za vsakeea. ki fe udružen. Zato m.i. ie nepoimiiivo. kako bi bila mogla kedai bi.i n. pr. Heglova filozofiia (kot svetovni nazor) sila. ki ie družila delavske mase v stanovsjce oreanlzadie: tako bi namreč moo-al biti sledstveno in Drirodno končni cili. ki ga zasledujeio take delavske organizaciie. spet — Heglova filozofiia !_ot svetovni nazor. Tn nekai nj oravilno. priiateH. stvar ie treba i>oimovati takole: Pri vsaki stanovski organizaciii izviraio ooiedini delni cilii. kakor tudi koačni cili iz ndriižuioče sile: sorodni 90 ž nto in se ž nto uiemaio. l Idrn2ii'oča sila ori samonikl: svobodn! stanovski orcranizaci.i Da more biti le materiielna potreba. težnia tx> eksistenčni materiieni dmbrobiti. nikdar oa kake idealne vrednote ali nazirania. Temu ie tako posebno ori delavskih ortranizaciiah. Uiema se pa moie sp-oznanie z narodno ooslovico: . »Nalleoša cvetka ima svoi koren v blatu.« Delavske mase so bile ored francosko revoluciio v vseh evrooskih državah bedni robovi brez kakršnihkoli državlianskih pravic. Sele rx> tei jevoluciii so bili vladarii orimorani. da so tudi obvladanim dopusčali pravnco do udruževanta. Delavci so se hitro začeli organiziratl. da se s skupnim organiziranim prizadevanjem čimnrei iztreaio iz naibedneišeea robskeea položaia. Vstaiali so seveda tudi apostoli teea pibania nainižiih mas liudstva. kakor Heel. Marks, Comte, Lasalle itd. AH niihov svetovni nazor ni bil udružuioča sifa. ta ie že obsraiala v s i I n e m hrenenen.n delavskih mas. da se izbave" iz najbedne. šega s t a n i a. Gotovo ie tudi katoličanstvo post-plo vmes, da dobi svo. delež v o 1 i v a n a delavske mase.kiso do udruženUi naenkrat nostale u o m e m bn e. Kar sem onienil o Heglovl filozofifi koi udnižttiočo silo članov eneea m istega stanu v stanovsko arganizacijo. velia seveJa v polni meri o katoličanstvu. Recimo. da so se delavci kte v istini udnižili v organizaci.o vsled težnie po udeistvovaniu katoMSkih verskiih interesov (kaioliSkesra svetovnega nazirania), ootem le realvaciia tetra katoliškega svetovnega r_aziran;a med člani tudi prirodnl cili in namen udruženia teh delavcev. Ala potem to udniženie. oriiateli Koprivc. nl stanovska orffanizaciia ker ii manika bistveni znak take orgamzaciie. namreč zasledovanje interesov delavskega stanu. Tako udruženje ie DOtem le nekaka delavska verska bratovščna. ki ima editto _e to svrho in namen. da učvrstule v udružcnih katoliško svetovno in ralisriiozno naziranie. Seveda so take bratovščine popolnoma opravičene in tudi ootrebne za globoko veruiioče delavoe: ne morenio oa iih smatratj za stanovske organizaclie. In zaica. ne? Ker stanovskih delavsklfa oreanizacii brez zasledovania in borbe za udelstvovauie stanovskih-delavskih materiielnih interesov ne moreroo noimovati. Res da eksistiraiio delavska udruženta cod firmo »Katoliška stanovska organizaciia«. ki zasledu ie pa sebe. za s v o I e č 1 a n e istot^ko realizaciio stanovske dobrobiti. kakor vsaka a k a t o 1 i š ik a deiavska stanovska organizaciia. Ali samonikle. svobodne take stanovske organizaciie niso. neg<o ustvaniene do inioiiativi politien. stranke. katere del tvomiio. V kolikor se dado take tvorbe ori zasledovaniu svojih cildev zainteres_rati za brstveni Inteies nadrefcne stranke. v toliko se iih stratfka uoslužuic kot sredstva v boiu za svoi bistveni interes n-i to tudi proti sorodnim stanovskim oreanizaciiam. ki niso tei rolitični stranki i>odireiene. Zato lahko rečemo: Take katoliške stanovske organizaciie n.so samonikle ne svobodne. ker zav.sne in ustvarjene no vnaniem činiteliu Ii. v moii razoravi trd^m dobesedno le Svetovna nazirania nikdar nlso udružila in ne moreio udružiti člane enega in is.et';* stanu v samOniklo. svobodno stanovsko organiizaciio. Taka sn deistva Dri-ateli! Ali odkrivanie deistev nl napačna osn.ova. Napačna ie osnova Ie. ako na§e tnisli vodi v naivečii nneri resnekt. strah. boiuzen ali lhibezen.- ali mržnia. razum pa ne pride do besede. Le ime}mo enkrat zares rccum. poeleimo troli stvarnostl v obraz. in oostavimo nte sliko brezobzirno Dred iavnost. Glavna stvar te. da pridemo enkrat do zakliučka. (Dalie prihodn.ič.)