Štev. 72 TRST, v soboto 13. marca 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN trt Mdeljah Ir praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?+?st3iiČHe Ste v« se prodajajo po 3 nvč- (6 atot.) v mnogrik L.A8l SZ RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, vi-Binaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v fcekscu lista do 5 vrst 20 K, vsak* ■- s'ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stofc. beseda, naj-®a®j pa 40 atot. Oglase sprej oma Inseratni oddelek uprave aE£inostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost EAKOČNSNA ZNAŠA Glasilo poUdčnega cUafttvm »EtfbiosC0 » leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. SuouUm u B9««'<3kc trdanje „HT>IHC3TI" «tan»: - .i lotno S 5-30, pol lev* S60 —— -dopisi na| se pošiljajo n« uredništvo lista. Nefraeke--vaaa pisma •« «a sprejemajo in »okopi«! so a« vračajo. JSsročsino, o^nra reklamacije je pošiljati na upravo listfc. fJifflDNIHTVO: allca Siorglo Galatti (8 (Narodni dara) ^dajateti » odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kou^orcaj Mata „Edinost«. - Natisnila tiskarna konsorcij« tsta »„Edinost" t Trato, ul. Giorgio Galatti št. 18. Mbie-hraiilMčnf ra2un 5L 841 652. TELEFON it 11-5? Brzojavne vesti. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 12. — Zbornica je v drugem čitanju V3preiela zakonska načrta o priho kninske:*! davku in o jedn.otDi upravi javnih davSttc. S tem je v dragem čitanju rešerih vseh o?em orediogov o davčni reformi. Piihodnja seja jutri. Na dnevnem reda je tretje čitanje danes sprejetih predlogov. — Seja je bila zaključena ob 12. uri in tričetrt. ___ Trat 12. Na progi Podklošter-Šmohor je bil 12. t m. z slakom 2552 odprt zopet splošni premet. Na progi Beljak Rož sik pričae ■plesni promet jutri 13. t. m. Dunaj 12. Cesar ie podelil ministru za deželno brambo FML Frideriku Georgi-ju v priznanje izrednih zaslug red železne krone I, reda. Madrid 12. Kralj Alfocz je dospel semkaj iz Sevile. Biegenc 12. V minoli noči je zgorela streha objezerBke vojašnice z dv^ma skladiščim* vred. Pri gašenju so bili poškodovani triie gasilci. Škoda je velika. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 12. — Zbornica je nadaljevala razpravo nuinega predloga posl. Hajca radi pregan »nia češkega časopisja. Na interpelacijo je odgovar a) pravosodni minister Hcchen-burger. Posl. Zahradnik ie naglašal potrebo, naj bi se kmaln vrnil na Češkem narodni mir na pravični podlagi ter izjavil, da se vsi Češki poaianci čutijo solidarne z jugoslovanskimi brati glede njihovih pritožb proti sedanjemu pravosodnemu ministru. Češki poslanci bodo odločno podpirali tozadevna stremljenja Jugoslovanov. Pos!. Ltissl (nemški radikalec) se je pritoževal o tlačenju Nemcev na Češkem in izjavil, da zahtevajo Nemci le svoje pravo. Ako se pa enakopravnost tako umeva, da ce v prastarih zaprtih nemških jezikovnih okrajih urejuje češki, potem ne bo na Češkem nikdar miru. Govornik je apeliral na solidarnost vs?h Nemcev Avstrije. Predsednik je govor-Jnika radi izraza „češki sodoik cima iskrice ; čutstva pravičnosti*4 pozval na red. Posl. Hain je imel svoj zaključni govor v češkem jeziku. Nujni predlog Hajnov je bil ! odklonjen. — Posl. Klofač je utemeljeval svoj predlog glede uporabe agenta provoca-teurja Mascheka. Na interpelacijo posl. Klofača je odgovarjal minister za notranje stvari Haerdtl. Posl. Klofač je v ostrih izrazih protestiral proti izvajaniam ministrovim, nakar je bila nujnost Klotačeve interpelacije z 182 proti 156 glasovi odklonjena. Zbornica je nato prešla na dnevni red, katerega prvi predmet je bil: prvo čitanje rekrutnega kontingenta. Kakor prvi govornik se je prijavil za besedo posl. Demšar. — Razprava je bila na to prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek pop. ob 3. uri. »9 Veleizdojniški" proces v Zagrebu, Osmi dan razppave. En dan razprave sledi drugemu in si sliči. Taktika predsednika in državnega pravd-nika ostaja vedno ista: v zasmeh vsem principom modernega pravosoditva in kazenskega postopanja. Branitelji v tem „vele-izdaj niškem" procesu se pritožujejo opravičeno radi tacega — kar je iasno — namerovanega zavlačevanja. Zasliševanje prvega obtoženca Adama Pribičevića je trajalo ce'iih 7 dni. — Zaslisati pa je še 52 obtožencev. Trajanje procesa je torej nedogledno. Bcanitelji menijo kakor se nam poroča iz Zagreba — da se to zavlačevanje vrši v spora-zamljenju z vlado bar. Raucha, katere udeležba in vplivanje na proces in. njega razvoj je po interpelaciji posl. Šurmina nepobitna, in z namenom, da bi utrudili brMiitelje, tožence in novinstvo tac oslabili zanimanje za ta pcoce?. Nad vse značilao je že, s kakim grdim očesom gleda vlada na zastopnibe tujih novia in kako jim z inhbiranjem poročil t tečaje tečoo poročanje o procesu. Rsuchovi vladi je očevidno skrajno neljubo, ker »e ta pravda vrši pod kontrolo Evrope. Zakaj ? Siaba vest. .. ! Ker jim vlada mnogo črta v poročilih, se zastopniki angleškega novinstva pritožijo pri angleškem poslaniku na Dunaju I (Ta poslednja vest potrjuje le, kar mi zopet »a zopet ragSašnmo : da način, kakor se vodi ta „veleizdajniski" proces in pa postopaaje eblasti sploh tem povodom kompromitujeta V60 našo monarhijo. Naj se ne misii, da odij za vsa ta nedela pada le na Raucha, Franka Akkurtija, ampak črna senca pada na vso PODLISTEK. monarhijo ; na državno upravo in pred vsem na — justico 1 Kako sodbo naj dobi evropska javnost o razmerah in kulturnem napredku v monarhiji, ko dozna iz svojih novin, da se v jednem delu te monarhije dogajajo stvari, ki morajo biti jednostavno izključene v državi, ki hoče biti pravna, moderna in civilizovana ?! 1 Op. ured.) * * * Predsednik je otvoril razpravo oo 81/* uri. Nadaljevalo se je usliša van je Adama Pribičevića, ki traja že 7 dan. Na zahtevo i obtoženca mu je bil predložen izvirnik njegovega pisma, na soobtoženca Orešćanina. Obtoženec je pripovedoval, da je bil vedno abstinent, da je vedno deloval za dviganje nravnosti med ljudstvom. Orešćanin je bil vedno pošten mož. ali nekoliko lahkomišjjen. Ko je bil Orešćanin radi njegovega političnega mišljenja (bil je učitelj na neki ljudski Soli) od vlade premeščen v neko malo oddaljeno vat, se je udal pijači, in da bi karikiral premeščanje, se je podal peš na pot 90 km. daleč. Na tem potu je naletel na obtoženca, ki mu je predočil njegovo življenje in način njegovega življenja, vsled česar je bil Orešćanin ganjen do solz in sklenil, da hoče zapričeti novo življenje. To pismo, ki je sedaj pred sodiščem je obtoženec pisal svojemu prijatelju po tem sestanku in sicer radi tega, ker mu ni Oreščanin tako pisal, kakor je bil obljubil. Zato ga je obtoženec spominjal na njune pogovore in na njune življenske ideale, za katere sta oba sklenila deiovati. Drž. pravdcik Akkurti je na to označil obtoženca kakor fantasta in fanatika. Obtož.: Državni pravdnik se ni pač nikdar uglobil t probleme modernega človeka. Jaz pa se bolj bojim duševnih Z za — Povest iz makedonskega Piše Niko Nlnlć. življenja. Evnuh se je prestrašil, ker se je zbal raja. Ni bil gotov, da dobi v raju tako prijetno službo kakor je bila ona pri Husejn-begu. Zdelo mu se je torej, da mu nikaker ne kaže zamenjati službe pri Husejn-bsgu z Morebitno službo pri Aliahu in Mohamedu. Ko bi mu ta dva zagotovila, da mu dasta boljo siužbo, bi že šlo. A Mohamed je v devetih nebesih. Aliab pa menda še višje. Tako je vsaj čuJ, od hodže namreč. A hodža je učen mož. On pozna islam. On torej gotovo zna, kako visoko sta Allah in Mohamed. Na vsaki način pa sta tako visoko, da bi on, ubogi evnuh le težko prišel do njiju, A tudi ko bi prišel! Kaj bi on tam ? Gol je, da v raja ni zlata. A kaj njemu raj brez 2lata ?! Ko je vendar zlato njegovo edino veselje! Zato je rekel Trajkoviču: Evo mogočni gospod! Tu notri je Fa-tirna! Fatima, srce moje, duša moja, biser našega harema, čudež lepote naše dežele. A ! prosim, te mogočni gospod, ne povej mojemu j gospodu, Husejn-begu da Bem ti pokazal pot v ! to svetišče. In jaz sem sirGmak. Potreben I sem zlata. — Ako mi daš mal dar, rad vsprejmem. Trajkovič ni več poslušal kaj je dalje {govoril blebetavi skopljenec. Trajkovič se je izgubil takoj za vratmi, ki mu jih je pokazal evnuh. Za Trajkovičem je odšel učitelj Lazo Stanoiev. Četnik pa, ki je spremljal Trajkoviča in Laza, je pristopil k evnuhu, ga zvezal ter previdnosti zamašil usta, da ne bi . ostal je na straži pred mu iz mogel kričati, haremom. nego telesnih muk. Zadnje le jači j o dušo in zato sem jaz tudi po dolgem zaporu močneji in mirneji. Drž. pravnik: Slovstvo je imelo na vas slab utis. (Veselost med občinstvom na račun državnega pravdnika). Drž. pravdnik je na to pokazal obtožencu listek, ki se ga je našlo pri njem in na katerem je pisano: „Srb se ne boji Hrvata" in ga vprašal, kako da združuje to s toliko naglašeno ljubeznijo do Hrvatov. Obtož. je izjavil, da si je te besede, ki jih je kje slišal, zabeležil kakor dokument neumnosti in šovinizma in je pokazal, da je na drugi strani k temu zapisal: „uon plus ultra**. — Konstato^alo se je, da se obtožencu v preiskavi ni pokazalo izvirnika tega listka. — Obtoženec je pripovedoval dalje, da je kakor jurist dajal v „Srpskem Kolu" kmetom na njihova vprašanja brezplačno juristične nasvete. Odtod prihajajo naslovi kmetov, ki se jih je našlo pri njem. Drž. pravdnik je pokazal pisma, v katerih se kmetje pritožujejo pri njem radi prodiranja tujcev« Obtoženec : Jaz sem našim kmetom vedno svetoval, nvj ne dajajo iz rok zemljišča in naj je celo kolikor možno kupujejo od tujca, kajti le na ta način se ojači srbski narod in (ironično) „Dušanovo carstvo". Drž. pravdnik Akkurti je zaključil stavljenje vprašanj z izjavo, da smatra načrt odtrganja teh dežel od monarhije kakor dokazom Nastić, ni glavna priča, ker da ima državni tajnik tudi brez Nastića dokazov za „veleizdajstvo*. — Predsednik je dal besedo braniteljem. Branitelj dr. Hinković: Ker hoče obtožnica dokazati, da so srbske, gospodarske in kultu-relne organizacije v zvezi z ozganizacijami srbske samostalne stranke in z ustanovitvijo „Siov. Juga* v Belemgradu ter z nastopom vlade po kralju Petru, prediagam, da se pre-čitajo pravila različnih srbskih Čitalnic in gospodarskih društev, potrjenih od v 1 a de, s Čemer ae poda dokaz, da je bil večji del teh društev ustanovljen že leta 1901, nekatera pa leta 1907 za časa kulminacije sedanje ere, to jef leta 1907. Naj se nadalje prečita neka pesem iz zbirke pesmi, odobrene od v o j a-š k i h oblastni j, v kateri se spominja Srbe na „slavno Kosovo polje". Nadalje naj se prečita razsodba zagrebškega sodnega dvora iz leta 1895 proti dijakom zagrebškega vseučilišča radi razžalitve srbske zastave žn konečno banski odlok iz leta 1895, iz katerega je razvidno da ob svečano stnih prilikah mora na Brbakopravoslavni cerkvi razobešati „srbska" zastava. In konečno tudi še članek iz „Ustavnosti", glasila Raucbove vlade, v kateri se srbska cerkev dosledno in ponovno imenuje „srbsk o-p r a v o si a7-n a" cerkev. Branitelj dr. Hinković je omenil „%eleiadajoiški" proces v Trentu, ki se je vršil pred 20 leti, ko se je aretiralo člene društva »Dante Alighieri*, ker so nosili visoke škornje, češ: Italija ima pa obliko čevlja. Kdor nosi škornje, je izdajica. Tako je tudi pri tem procesu z imenom Srb. V obtožnici se ime Srb dosledno nahaja pod navodaicami („Srb"), torej stoji obtožnica na temelju negacije Srbov. Med tem je pa državni pravdnik popustil in izjavil, da ni proti Srbom kakor takim. — Drž. oravdnik : Srbstvo je narejeno umetno le v onih okrajih, kjer je bila izvršena preiskava. Dr. Hinković: Ker je sodna dvorana nekaka znanstvena akademija za he^aldiko, folklori-stiko, zgodovino itd., predlagam, da se pre-čitajo različna druga dela, ki dokazujejo nasprotno. — Odmor za pol ure. Po odmoru se je dr. Hinković pritožil, da so bila prečitana tudi taka pisma, ki jih ni med spisi, a to je proti zakonu ter da se ne sme v bodoče ničesar več čitati, kar ni izročeno kakor dokazilen materijal za razpravo. Nadalje je stavil predlog, da se radi tega ker so bili prečitani članki „Srpskega Kola", spravi stvar o njih pred porotno sodišče, ker to tiskovni zakon izrečno nalaga. Sodni stol je odklonil potem pritožbo in predlog. * * * ZAGREB 12. (Ogr. biro). — Danes je pričelo zaslišavanje drugega obtoženca Valeri-jana Pribičevića. Isti je priznal, da je bil list „Srpsko Kolo" ustanovljen na njegovo inicijativo, vendar da ni bil sporazumen s smerjo lista, ki da je agitiral za kraljevino Srbijo. Obtoženec ni potem hotel odgovoriti na različna vprašanja, ki 30 v zvezi z Nas tičem. GOVOR X. Husejn-begova hči Fatima je pevala ob Bpremljevanju harfe pesem, v kateri pripoveduje pesnik, kako se je sestra nekega kav-kaškega kneza zaljubila v siromašnega mladeniča. Knez je doznal za to, vrgel mladeniča v ječo, a sestro prodal nekemu armenskemu trgovcu, ki jo je prodal bogatemu paSi, in jo pc daril padi&ahu, za njegov harem. Deklica je imela v padišahovem serajlu Ildiz-kiosku vsega v izobilju. Ipak ni bila srečna. Tožilo se jej je po domačih gorah, tožilo po cvetlicah, ki so tako lepo rastle in cvetele po vrtih in livadah njene kavkaške domovine. Najbolj pa se jej je tožilo po njenem dragem. Pri vsem sijaju, ki je vladal v Ildiz-kiosku ni mogla najti ne miru ne sreče. Plakala je v enomer in vzdihovala za domačimi livadami, za cvetkami svoje lepe domovine, za ljubljencem od katerega je bila ločena nasilnim načinom. Njen ljubavnik pa je pobegnil iz ječe in doznal po dolgem iskanju in poizvedovanju, da se njegova draga nahaja v padišahovem serajlu v Udiz-kiosku. Napotil se je tedaj mladenič v Stam-bul, kjer vlada mogočni Kalif-padišah in naslednik prorokov. Tam se je, preoblečen v žensko, vkradel v Ildiz-kiosk, v harem pa-dišaha, odvedel seboj svojo ljubico ter bežal ž njo tja daleč, daleč v samoten kraj, sta bivala sama v neki uborni in siromašni koči, ter nemotjeno živela sama sebi in vživala vsa blaženstva in srečo ljubezni. A ravno v trenutku, ko je Fatima opisovala s pesnikovimi besedami vse blaženstvo, ki je je užival mladi par v onih srečnih dneh, vstopila sta v harem Trajkovič in Lazo. čim so ženske opazile ▼ tvoji sredi dva povsem nepoznana človeka, ki sta bila poleg tega le „gjavra", so zagnale grozen krik. — A Trajkovič je z a vpil : drž. posl. dra. Otokarja Rybara na javnem shodu političnega društva „Edinost" v Rocolu dne 7. marca t. 1. (Dalje.) Posledice zveze z Italijo v političnem in narodnem obziru. Radi te zveze protežira naša avstrijska vlada naše domače Italijane na vseh poljih. Naj pedam tu nekoliko historijata. Za časa vseh vojen z Italijani — 1849, 1859, 1866 — so na Dunajn dobro vedeli, da v teb naših pokrajinah žive Slovani. V takih časih so oblasti izdajale proklamacije v našem jeziku, ker so vedele, da so Slovani dobri Avstrijci in patrijotje ter da bodo državo branili v časih nevarnosti. Ali potem, ko je nevarnost minula, so na Dunaju vsakokrat pozabili na to in se hitro sprijaznili zopet z Italijani. In dajali so jim vso moč v roke. V vseh treh dež. zaotopih Primorja — * Trstu, na Goriškem in v Istri — so uvedii take volilne rede, da so imeli Italijani večin«. Podpira se te poslednje v vsakem ob'iru na našo škodo. Naše ljuditvo se mora mučiti z zemljo, ali si pa kakor delavec služiti kruh, boljši zaslužek pa pripada povsodi Italijanom. Iz-lasti je bila vsa vladna politika v primorju Slovanom sovražna, ko sta v Trstu namest-nikovala De Pretiš in Rinaldini. Iztrgali so nam mandatov, ki ki pripad&li našemu ljudstvu, sleparilo se je na voiitvab, a nikogar ni bilo, ki bi bil nas branil. Potem je prišel gref Gceas. To je bil sicer Nemec, vendar se zdi, da ni bil tnko hud in da je imel vsaj do neke mere dobre namene. Uvidel je pač, da to ni na korist države, fcko se le Italijane protežira in Slovane pritiska. Rad bi bil kaj storil, ali ni — smel! Dobival je ukaze z Dunaja, ki so ga opozarjali, da je Italija naša zaveznica in prijateljica ter da se mora Italijane podpirati iz „viših obzirov". Zato grof Goćis ni smel postopati, kakor bi hotel. Tudi o sedanjem namestniku princu Hohenlohe moremo soditi, da ima dobre na-niece, da vidi, da je potiskanje Slovanov krivično in da ni koristno za državo, ako imajo Italijani preveliko meč v rokah. On je veadar poskusil marsikaj, da se krivica ublaži. Začelo se je s tem, da 63 je magiatratu odvzel takozvani prenošeni delokrog, torej odločanje izlasti v cbrtnih in sploh industrijalnih stvareh, Tudi volilni red Tiho ženske 1 Kje je Fatima ? Cim je začula Hanuma, da „gjavra* vprašujeta po njeni hčerki Fatimi, je skočila k istej, jo pritisnila k sebi ter vskliknila: „Fatima, dete moje! Kaj hočejo ti „gjavri" od tebe ? ! Trajkovič se ni brigal za krik. Pristopi! je k Fatimi, jo iztrgal z rok njene matere, jo vzel v naročje in jo odnesel iz harema. Za njim je odšel tudi Lazo. Na dvorišču konaka je čakalo kakih petdeset oboroženih mož. Trije so držali vsak svojega konja. Dospevši na dvorišče so Trajkovič, Lazo in oni četnik, ki je htražil Evnuha, zasedli vsak svojega konja. Trajkovič je držal pred seboj Fatimo tako, kakor prejšnji večer Husejn-beg Danico, ter odjahal s konjeai naprej, a Lazo in četnik za njim. Nekoliko trenutkov po odhodu te trojice je zasvetil plamen [nad strehami, ki so bile raztrešene krog konaka, in v kratkem je bil v plamenu tudi konak sam. Skozi noč pa, ki jo je tako strašno razsvetljeval plamen, švigajoči nad konakom in obdajajočimi ga kočami, je odmevalo obupno vpitje žensk in otrok, vmes glasovi prestrašenih mož, ki so vzbujeni iz spanja, klicali — Allaha na pomoč. Dalje. Stran H »EDINOST« Stev. 72 V Trstu, dne 13. marca 1909 v treh deželnih za.topih Primorja se je spre menil, da dobe Slovaui v Tratu in litri nekaj več pravice- Sklepati je torej, da ima tukajšnja vlada do neke mere dobre namene. Ali to gre silno težko, ker imajo Itali-jani preveliko moč v rokah. Tudi če bi hotela vzeti tukajšnja vlada Italijanom privilegije, ne sme tega radi — Italije io splošnega političnega položaja. Take so politične posledice naše zveze z Italijo za nas Jugoslovane. Po aneksiji Bosne in Hercegovine. Naša monarhija je sedaj Bosno in Hercegovina anektirala, dočim jo je pred 30 leti dobila le mandat okupacije, da tam napravi red. Sedaj spadata rečeni deželi k monarhiji, Ta državni akt monarhije seveda ni vsem všeč in gledajo našo monarhijo krivim očesom. Zamerili smo se Angliji, Rusiji in Italiji. Čakajo le na priliko, da nam križajo račune. Posebno hoče tudi Italija izkoristiti to priliko tudi s tem, da uporablja ta moment za vmešavanje v naše notranje stvari, kakor se je posebno drzno zgodilo ob vprašanja italijanske univerze. Italijanska univerza. Če se večina v avstrijskem parlamenta izreče za to, potem Italijani dobe svojo univerzo, drugače pa ne. S tem pa je tudi že rečeno, da je to vprašanje zgolj avstrijska notraqja stvar, v katero se nima Italija prav nič utikati. Jaz bi hotel videti, kako bi Italija srdito prepovedala vsako vmešavanje, ako bi se avstrijska vlada hotela potegniti za beneške Slovence, ki jim italijanska vlada ne priznava prav nikake narodne pravice, da-si bi bila razlika ta, da bi se avstrijska vlada potegnila za pošteno stvar! Kako so avstrijski Italijani „proganjani" ! Sramota je, da v naši hiši ukazujejo tujci, pri tem pa se še skrajno hinavsko vedejo. Tittoni n. pr. govori avstrijskim državnikom : Dajte tem revežem vsaj nekoliko pravic! Po tem bi se moralo misliti, da so naši Italijani pravi sužnji brez vsacih pravic. In ako čitamo časopise iz italijanskega kraljevstva, se moramo čuditi, kaj vse si upajo pisati in kako znajo lagati o „mučeni štvuu naših Italijanov. V resnici pa ve pri nas vsak otrok, da oni imajo vse, mi primorski Slovani (Pride še). r pravic, bi nemudoma razpisala volitve, skli- odpravi, je prej brez skrbi. Kdor mora n. pr pa nič. RUSIJA. Stessslj pomiloščen. Iz Petrograda javljajo, da je car po-milost* bivšega poveljnika Port-Arturja generala Stesselja, ki je bil obsojen na deset let ječe. HRVATSKA: Toiovajstvo v Zagrebu ter njega nameni in posledice. Zagreb, 10. marca 1909. Povodom pouličnih bojev, uprizorjenih po Frankovi stranki protj hrvatskim srbofilom in proti Starčevicevi stranki, v kateri je bilo doslej nad 20 oBeb, deloma po streljanju iz revolverja, deloma po udarcih s palicami in bokserjih, težko ali lahko ranjenih, je državna policija objavila odredbo, s katero ae obnovlja prepoved nošenja orožja ter se njim, ki se pregreše proti tej prepovedi, grozi z naj ostre j imi kaznimi. Med zagrebškim občinstvom ki po naj-večem delu pripada koaliciji ali pa S tarče« vicevi stranki, se ta odredba različno komen-tuje. Domnevajo si, da hoče vlada na ta način ščititi — Frankovo stranko, ki je se svojim krvavim postopanjem izzvala ogorčenje v vseh slojih prebivalstva. Dalje menijo obveščeni krogi, da je Frank zato insceniral te krvave ulične poboje, da bi omogočil vladi proglašenje nagle sodbe! (Kakor smo rekli mi včeraj: Frank hoče pomagati Rauchu, ' oziroma: ta dva moža hočeta vzajemno pomagati — sebi 1 Op. ur.) Vladi bi radi „veleizdajnižkega" procesa kako izjemno stanje v Zagrebu jako dobro došlo ker meni, da bi mogla potem energičneje postopati toliko proti kaj neljubim jej zastopnikom tujega novinstva, kolikor proti domačim listom. (In seveda: kar počenja Rauchov režim v Hrvatski, to ne prenaša luči dneva! Tema mora biti, da svetijo zvezde mogotcev Raach-Frankove vrste. Op. ured). Proračun Hrvatske in Slavonije za leto 1909. Ban Rauch je dal sestaviti proračun kraljevin Hrvatske in Slavonije za 1909. Po tem proračunu znašajo stroški za potrebe notranje samouprave za tekoče leto kron 24,969.052. Interesantno pa je, da je baron Rauch doposlal ta proračun na kancelijo hrvatskega sabora, da-si sabor niti ne zboruje. Baron Rauch meni torej, da je ravnatelj pisarne sabora kontrolni organ nad eksekutivo in da se njemu more prepuščati pravice ki gredo le sabora samemu; baron Rauch meni, da je s tem, da je doposlal proračun pisarni, zadostil že ustavni dolžnosti nasproti sabora. To se pa ne pravi spoštovati sabor in ustavo, ampak — norce briti iz njiju. „Agr. Tagblatt" pravi, da je to frivolna igra z vzvišeno idejo konstitucijonalizma. Ce m imela le iskrico spoitovanja do nareda in njegovih cala sabor in mu predložila proračun v razpravo. Baron Rauch pa hoče vladati absolu-tističoo in vzdrževati fikcijo ustavnosti s tako nedostojno igro. _ DOGODKI NA BALKANU. 8KBIJA. PARIZ 12. „Tempa" piše: Srbija je z načinom, kakor je vsprejela nasvete Izvol-skega, izpolnila svojo dolžnost nasproti Evropi. Ako se združi srbsko noto z rusko noto, je treba konstatirati, da oba dokamenta! skupaj zadovoljujeta Avstro-Ogrsko v vsem kar zahteva zakonitim načinom. Ob takih okolnostih se zamore lahko govoriti o konferenci. Le težko se zamore braniti zahteve enega dela avstrijskega časopisja, češ, da zamore biti o konferenci govora še le tedaj, ko pride na podlagi note avstroogrskega odposlanca grofa Forgacha do direktnega sporazuma med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Avstro^ ogrsko-trbski sporazum nima z vprašanji, ki jih ima pretresavati konferenca, ničesar opraviti. BEROLIN 12. „Vosi. Zeitungtt poroča iz Belegagrada: Včeraj je prispel semkaj neki ruski častnik, ki se je v uniformi predstavil odbora za narodno obrambo. Izjavil je, da pride še mnogo dragih Častnikov iz Rusije, čim izbruhne vojna. Navzkrižna mnenja o noti v Belem-gradu. BELIGRAD 12. Mnenja o srbski okrožni noti bo različna. Splošno nota zadovoljuje, češ, da čuva čast Srbije, a da ob enem spretno parira avstro-ogrsko zahtevo po direktnih pogajanjih in da se pri tem direktno ne odreka srbskih zahtev. Srbija ni nikdar naslovila svoje kompenzacijske zahteve na Avstro-Ogrsko, marveč le na Evropo. Na Evropo je bila naslovljena prra srbska nota po aneksiji Bosne in Hercegovine in tudi minister za nnanje stvari Milovanović je povodom svojega okrožnega potovanja stavil pri kabinetih evropskih velevlasti iste zahteve. — Mnogo je pa politikov, ki so mnenja, da je vlada opustila srbsko stvar, ker jo je poverila Evropi. Kajti v ruski noti se izrečao povdarja, da niso velesile naklonjene podpirati zahtevo po teritorijalni odškodnini. — Od Evrope, kateri je Srbija poverila svojo usodo, se ni ničesar nadejati, tudi od Rasije ne. V noti ni dalje ničesar omenjeno o avtonomiji Bosne, ki spada tudi k srbskim zahtevam, in sedaj se ne ve, je li srbska vlada to opastila ali ne. Splošen vtis je. da ni srbska nota, kateri manjka jasnosti in odkritosrčnosti, primerna, da pospeši rešitev balkanske krize, marveč da jo hoče le zavleči. Tega mnenja so izlasti v diplomatičnem zboru, Iger tudi pričakujejo, da na Dunaja to namero srbske vlade preprečijo. Stilizacijo srbske note smatrajo kakor nedvomen vspeh srbske vlade, dvomi se pa, da bo ta vspeh trajen. BEROLIN 12. Nordd. AUg. Zeitung" piše: Srbsko noto se tnkaj različno presoja. Mnogi jo sodijo kakor napredek mira. Prav zadovoljila ni nikjer, niti v francoskem niti angleškem časopisja, čakati bo treba, če in kako odgovori Srbija na avstroogrski korak Belemgrada. Na Dunaju in tukaj se povdarja, da utegne biti srbska želja, naj vse njene zahteve pretresajo in odloči evropejska konferenca na odločitev velevlasti brez vpliva, kajti vse vlasti so bile vedno edine, da se eventuelni konferenci predloži točno očrtan program in le taka vprašanja o katerih so se prej ndeležitelji konference sporazumeli. TURČIJA. CARIGRAD 12. — Kakor poroča list „Tarqaie" je minister za unanje stvari sklenil, imenovati za Bosno štiri nove konzule. Minister meni, da se s tem utrdi prijateljske odnošaje z Avstro-Ogrsko. V oficijelnih krogih so prepričani, da bo ta inicijativa porte napravila v Avstro-Ogrski prav dober utis. CARIGRAD 12. „Osman. Lloyd" ne veruje, da bodo na Dunaju smatrali srbsko noto kakor znak popustljivosti, marveč ostanejo pri tem, naj se prične Srbija direktno pogajati z Avstro-Ogrsko. Nemčija ne pojde na konferenco proti volji Avstro-Ogrske. List pravi dalje, da je srbska nota vznemirila porto. Porta bo radi prevažanja vojnega materijala postopala previdno in oprezno in ne bo dopuščala prevoza večjih množin, radi tega bo dovoljevala prevažati dinamit le deloma. Na nasvet porte je Srbija opustila odpo&iljatev velike množine vojnega materijala. BOLGARIJA. so volilni imeniki na raz- „Konsumno društvo" ; v u SOFIJA o vprašanju o kateri se gradu. List moralično in 12. Oficijozno „Vrjeme" govori odškodnine orijentskih železnic, vršijo sedaj pogajanja v Petro-izjavlja, da je bolgarska vlada pravno obvezana gledati na to, da se družbo odškoduje. Tozadevno je vlada v Petrogradu storila primerne korake, da odškoduje Bolgarsko družbo vztočno-rume-lijske proge. — O določitvi svote se morata sporazumeti porta in orijentske železnice. Dnevne vesti. Reklanacija za volitve. Že peti dan reklamacij ske dobe je potekel. Mnogo se jih pa te ne pripravi do tega, da bi se prepričali, če so vpisani ali ne, da lahko pravočasno reklamirajo. Ti čakajo zadnjega tedna, ali celo zadnjega dneva, ko bo £e kasno, ali sploh Se prekasno. Kdor se prej požari, prej reklamirati, mora imeti gotove dokumente, izdane n. pr. od policije oziroma c. kr. na-mestništva. Zdaj v začetku reklamacij ske dobe tak dokument lahko hitro in takoj dobi; v zadnjem tedna, pa, ko bo konec te dobe, ko toliko ljudi na namesteištvu in po drugih uradih, da se bo moralo več časa izgubiti. Torej, požurite se volilci, da vam ne bo žal. — Zopet drugi pravijo : Ah, saj so mi še vedno poslali glasovnico, jo pošljejo gotovo tudi letos. Skušnja je pa pokazala že v teh par dneh, da se jih mnogo takih moti; kajti imeniki so precej zmedeni in pokvarjeni. Opozarja se cenjene volilce, da je za te de-želnozborske volitve volilna dolžnost, da je torej vsak opravičenec primoran voliti, sicer zapade kazni. Reklamator. Volilni imeniki so doslej na razpolago: v „Narodni del. organizaciji" vsaki dan od 10. de 1. in od 5. do 8. ure; dalje v „Trž. podpornem in bralnem društvu" (al. Stadion št. 19) in v „Konsmmnem društvu pri sv. Jakoba. V okolici polago : v Rojanu „ Lonjerju: gostilna „pri Zupanu" ; v Barkov-ljah: „Narodni dom"a- na Prošeku. Val. Ci-bic, sodni poverjenik. Še nekaj volilnih imenikov, kakor tudi tiskovine za reklamacija se dobe v „Narodni del. organizaciji", kamor naj pridejo ponje oni, ki jih imajo dobiti, a jih doslej še niso priSli iskati. Volilci St. lakobškega volilnega okraja! Danes ob 8. uri zvečer se vrši volilni sestanek v „Narodni gostilni". Politi«, društvo „Edinosti" vabi uljudno svoje somišljenike, da se istega udeleže pol-nošteviino. Ob jednem se p. n. volilci opozarjajo, da je ▼ omenjenem lokalu na razpolago volilni imenik iu se istotam lahko reklamira dop. od 10. do 12. ure in zvečer od 7. do 8. are. Otvoritev postajališča Lazaret— Rižai. Dne 16. marca t. 1. se otvori med postajama Dekane—Koper v km. 19.005 lokalne železnice Trst—Poreč ležeče postajališče Lazaret-Rižan za osebni injprtljažni promet. Društva v varstvo državnih uslužbencev sedežem v Trstu bo imelo danes zvečer ob 7. uri občni zbor v dvorani liceja Tartini v| ulici Giosue Carducci it. 28. Sklepalo se bo { o korakih proti škodljivim spremembam, ki jih nameruje vlada na načrtu za uravnavo plač. TrSaSka mala kronika. Poskus samomora — za pofct. 17 -letni težak Remo Comisso, stanujoč v ulici Olmo 24, si je včeraj popoludne v ulici Tor S. Piero blizu rojanskih obokov sprožil proti prsim nič manj nego pet strelov iz revolverja, od katerih pa ga niti eden ni zadel. Čadnega samomorilnega kandidata so odvedli v opazovalnico. Povožen in ranjen. — Osemletni deček Peter Požar, stanujoč v ulici Scoglio, je včeraj popoludne z nekim dragim dečkom šel po ulici Gialia. Poslednji ga je iz detinske ob-jesnosti pahnil naravnost pod voz tvrdke Girardelii, ki je bil naložen z zaboji testenine. Ubogi fantek je bil težko ranjen na desni rami, rana je dolga 17 cm. Spravili so ga v bolnišnico. Splasen vol. Včeraj popoludne je mimo drdrajoč avtomobil splašil vola napreženega k vozu. Vol je začel besno tekati po ulici Scoglio. Neka ženska in en otrok sta prestrašena zbežala. Prra je stopila v veža neke hiše in takoj za seboj zaprla vrata. Pri tem pa ni zapazila, da se je tudi fantič hotel zateči v vežo in da je držal že roko v vratih. Z vso silo zalupnjena vrata so mu strla prve članke dveh prstov. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Fantek se imenuje Anton Sošič, stanujoč v ulici Scoglio št. 464. Samomor in> nenadna smrt v ladiji. Parnik Austro-Amerikane „Alice" je včeraj zjutraj priplul v Trst. Ko je pasiral rtič S. Vincente (južni kot Portugalske) je ogrski emigrant, imenom Josip Zetlak, star 21 let iz Cipoia (komitat Saroš) skočil v morje. Poveljnik kap. Robert Skuparič je dal takoj ustaviti ladijo in spustiti čoln na morje. Ali vse je bilo zaman, ker nesrečnež je bil že izginil v valovje. Vzrok samomora je neznan. PredsinoČnjem ob 3 in pol, ko se je „Alice" nahajal štiri ure daleč od Trsta je pasažir III. razreda, Rok Neretić, 63-letni mornar iz Velikega Lošinja, nanadno umrl radi srčne hibe. Po pregledu se strani sani* tarna oblasti so ponesli trnplo v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Izseljenci na povratku. Včeraj zjutraj ob 7. uri je priplul v naše pristanišče parnik A.-a. „Alice" pod poveljstvom kap. Roberta Stuparić po 16-dnevni vožnji iz New-Jorka in Neapolja. V New-Jorku je „Alice" vkrcal 265 pasažirjev, večinoma izseljence na povratku. Od teh se je 59 izkrcalo v Neapolju in 200 v Trstu ; izmed poslednjih je 40 avstrijskih državljanov; drugi, iz Ogrskega so takoj nadaljevali pot v Reko. Bavarec izginil. Dne S. t. m. je zbežal iz Monakovega nek Josip Spiegel, star 19 let, knjigaraki pomočnik, ki je stanoval pri tvoji sestri omoženi z gosp. Rampi, Hona-kovoj Annenstrasse 22. Ker je isti bržkone prišel v Trst, stori oni, ki bi o njem vedel, dobro delo, ako to nazaani imenovanem« g. i Rampfu. Neverjetna lahkomišljesost. Predvčeraj-. šnjem ob 10. uri sta zakonaka Ivan in Ana ! Celigoj, stanujoča v Kjadinu št. 80, šla od i doma in pustila v postelji samega svojega 2 j in pol letnega sinčka Angela. Med njuno odsotnostjo je fantič našel pri sebi žveplenke in jih prižgal. Ogenj se je takoj lotil postelje. Na vpitje deteta so pritekli gozdar Josi p Škilan, tesar Ferdinand Furian in drugi sosedje, ki so udrli vrata in tako rešili fantiča. Isti je hvalabogu ostal nepoškodovan ; mali požar so ljudje ugasili brez pomoči ognjegascev. Škoda znaša 100 K. Poskus tatvine, braz aretacije. Ko je dekla Ivanka Novak vslužbena pri neki rodbini v ul. Kandler št. 8, včeraj popoladae stopala po stopnieah pred montuškim tunelom, je nek uzmovič poskusil vkraati ji novčarko. Na vpitje ženske jo je oni popihnil kar na vrat na nos. Ali redar jo je udri za njim in ga je ujel v ul. Zonta. Tat je Robert Kosi, 39-leten težak, stanujoč v ul. Rena št. 10. Poskus tatvine in javno nasilstvo. — V gostiloi Marka Rogalič, ul. Scorzeria št. 4, je pred%inočnjem popival Čevljar Anton Derossa. star 32 let, iz Gorice, stanujoč v ul. Artisti št. 8. Ko se mu je dozdevalo, da ga nihče ne opazuje, se je priplazil k banku io poskusil odpreti predalček, kjer drži krčmar svoj denar. Ko so mu zato pokazali vrata, je Derossi zlobnim namenom razbil šipo. Tedaj je krčmarja minila potrpežljivost in ga je dal aretirati. Jn vedno „regnicoli" I V gostilni Simona Blaževiča v ul. Ombrella št. 7, sta se med drugimi nahajala Ivan Trate, 50 let star, dninar, iz Trevisa, in Josip Schiavini, 22-leten dninar iz Benetk. Ko sta se prav dobro napila, nista ne le nič hotela plačati, marveč sta še povrh začela besno razgrajati. Ko sta prišla dva redarja, sta se oba Italijana vedla nasilno proti njim. Enemu redarju so strgali vrvico piščalke, drugega so pa udarili s pestmi in brcami in Dri tem izrekali naj-ognjusnejše psovke. En redar je potegnil sabljo. Še-le s pomočjo tretjega redarja sta bila besna regnikola po dolgem naporu akro-tena in spravljena v ul. Tigor, od koder ja gotovo poženeio čez mejo. Tudi na potu v zapor sta Be vedla aasiloo. — Pred uradnikom pa sta po nedolžnem obdolžila redarje, češ da sta bila ranjena. Ali zdravnik ni našel nikake rane. UlOM. — Na novi openski cesti pri novi norišnici se nahaja lesena baraka, kjer nek Josip Gmuzatto prodaja pijačo in jedila delavcem, ki delajo v onem kraju. Sinoči so tatovi šiloma vdrli v to barako in vkradli več botelj pive, oliv, masla in raznega orodja. Radi suma na tej tatvini sta bila včeraj aretirana dva cigana, ki kampirajo z drugimi pri oni baraki. Imenujeta se Kari Kari, star 33 let, iz Katinare, in Ivan Kari, star Si let iz Rojana. V njihovem taboru ae je našlo del vkradenib stvari. Od čpanjskili goljufov do, ruskih goljufij. Do pred malo časa so bili Spanjci, ki so razpošiljali pisma po svetu in so pod pretvezo glasovitoga skritega zaklada, izžemali denar iz žepov lahkovemežev. Ker je pa španjska policija napravila energičen konec tej komediji, je sedaj prišla vrsta na ravnotake goljufe iz Ruskega. Pred nekaj časa je več oseb v Pragi dobilo pisma v roke enako stilizirana in z isto pisavo, kakor nekdanja španjska ; s katerimi se pod isto pretvezo skritega zaklada poskuša ukaniti neumne ljudi. Opozarjamo občinstvo za slučaj, da bi bil kdo v Trstu dobil tako pismo. Koledar in vreme. — Danes : Rozina vdova. — Jutri : 3. postna nedelja. Temperatura včeraj ob 2 uri popol. -{- SO Celi. — Vreme včeraj : oblačno, megleno. — Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno, s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo potem polagoma bolje. Naše gledališče. Slavna drama jasnajapoljanakega apostola „M o č te m e"- je šla minolo nedeljo preko našega odra. Vprizoritev tega največjega slovanskega modernega umotvora je bila v dolžnost našemu gledališču in uspeh igra ma sme biti v čast. „Moč teme" ni lahka drama za i gralre ; treba tu prodira v ruski milje in, kar je veliko več, noter v dušo ljudi, noter do blata, pa tudi do zlata du§e. Ako vpoitevamo, kako malo časa ima naš eusemble za pripravo takih iger, sme biti zares ponosni na nedeljski uspeh. Igra se je sicer vlekla skozi cel ih dolgih pet ur — krivda gre večinoma na ubož-nosti naših tehničnih naprav — ali občinstvo je s pažnjo in vedno bolj rastočim zanimanjem sledilo razvoju igre do konca. Nikito, glavnega junaka igre, ki ga ,moč teme" žene čim dalje bolj v pogubo, dokler se mu ne odpro duševne oči, je igral g. rež. Verovšek. Ta vloga polna Me ne-lika v „Nižavi" je pokazala, da g. Verovšek ni le komik, marveč i dober traged, ki bi bil lahko še boljši, s ko bi mu bilo v teku njegovega umetniškega razvoja dano več prilike, da se spopolni v tem žanru. Njegov Ni kita, dasi se je dozdeval premalo mrki, je bil vseskozi dober; študija karakterja je bila vestna V Trstu, dne 13. marea 1909 »EDINOST« štev. 72 ?tran Iff in umptniško podana, in zato je do.ledno otroke pridno k telovadbi, posebno velja to, ni e zov Niki ta vzbojal cdpor, gojui, usmilje- za šolske otroke, za katere je telovadba tem- ganjenost. bolj koristna in najbolj potrebna. - Odbor " Amijo je igrala naša vedno vestna in rYerdeljskega fcokola . vedno dobra primadona g.a Danilova in iz- Pevsko društvo „Kolo" v Trstu naznaja va-ala vse razne faze v Anisijnem razvoju z pevcem in pevkam, da je v nedeljo ob 2. uri umetniškim razumevanjem. popoludne vaja za mešani zbor. Zli duh igre Matrjono je igrala gospa Oddelek istega društva napravi v nedeljo Dragutinović-eva iz ljubljanskega gledališča 0b 3 in pol uri popoludne izlet v konsumno kakor gost. i društvo pri sv. Jakobu. , "S ' * lil druš. Za nase širše občinstvo neznana umetnica je s to vlogo zapustila dober spomin pri nas. Umerjenost njenega igranja in simpatični glas sta takoj napravila prijeten vtis.; Zlobnost pokvarjene ženske brez nikake moralne podlage je interpretirala upor klasično.. Poleg nie kakor ljubljanski gost jenasto-, pila g.ca °Vera Danilova v vlogi male Anjutke.. Njeno igranje zlasti v strašnem prizoru IV.: dejanja je zbog njene mladosti je vzbudilo j občudovanje. Ta mlada sila ljubljanskega; ______ cdra obeta zares veliko. . . ; __k Verdeliskeea Sokola". — Bolne j i i** je ^dofefek namenjen ustanov- Viktor T.eekoa dobro. Izborna J« k»*£f ljeni drnS ;eni fanfari) Dadejati * je obilne Akohna tod. mnogo obetajoča go.p.ca Me ^^ KoleBarlki ;Zdravo" ! kicdova. . . Odbor. Oba interesantna, čisto mika tipa igre, - Akim in Mitrič. ki sta bila v rokah gg. Raj- D a T O V K Ee:ja oziroma Vebleta ita bila * J^J^™*, Za veliki Ciril-MetOdOV ples združene rokak.Tudi. man.levloge (g^J J««™. doTMike mladine doposlaii so: gg. Stefa-Boleslavski m dr.) so dobro ^ FraD Trebče K % Antonijeta Foe.ter Scenema je bria čednin-Ig**™ Berlin K 10. dr. Rudolf Ab ram Trst K 4. Omenjati monra ta, J Branko Pollich brodolastmk Trst K 20, dr. Trst; Glavarstvo Tržaško kolesarsko „Balkan" vabi tem potom vse svoje člane in prijatelje društva na svoj IL družinski večer, ki se vrši nocoj ob 9. uri v prostorih „Trg. izobraževalnega društva" ui. S. Francesco 2 I. Blagohotno sodelujeta pevsko društvo .Ilirija" in tamburaški od- NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE Giuseppe Spechar TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza >~uova je bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako ZMERNIH CENAH. — Specijaliteta pravega anglešk. blaga. Iztiera srajc, cmMot, cTratmc. zapestnic ili. - Na zeljo se pošiljajo uzorci- EJ KOJ«* K Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N- D. O.-, da odprem ju- tri v nedeljo dne 14. marca t. 1. x Novo gostilno „Pri Jelenu * v ulici Domenico Rossetti štev. 3 M kier bom točU bel« vipavsko I. vrste p« 72 st- istrsko viso po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 JJ S st lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimt in mrzlimi jedili - To&la bosta voditelja ^ t ' =a;Ne oMtltai pri S? i X Omenjati moramo tu, ca v„Pae o^« ^ Uftnik Trgt K 20 r^'morl ^dtl^^^i^eingerl Trst K^ d, Ante Zakorsk, analizi igrani a v raznih vio-,h. kar bi bila! K £ potom .Jadranske banke : Glava Volosko K ,0, Jakob Buretic, Bo-enkrat, da sme nedelj ^ri~ri£ Moč ^J*.**. ^^ ^^ teme" bm v ponos naž^g^ču fa^ ^ a Nadalj ne prispevke prosi se 6 tem dokazalo, da je zares vredno ponosa in______ul i t«^ podpore tržaških Slovencev, dopošiljati na ugl. „Jadransko banko" v Trstu ali na g. Vladko Temovec * * * I t. č. blagajnik Trst Fontana 4 Jutri v nedeljo ob 8. uri (!) zvečer se, — Ženski podružnici družbe sv. Oir. ir uprizori prvič na našem odru prav pestro Met. v Trstu je daroval g. Anton Petrič c. sestavljena in mično izpeljana tridejanska kr. car. ofic. K 4. Iskrena hvala, burka yy UELET0RI5T". Prireditev je na čast in korist režiserju gosp. T e r o v š k u. ki se je to pot gotovo še posebno potrudil, da je zabavno igro kar najskrbneje našadiral. — Zanimala pa bo jutrajsnja predstava tudi radi tega, ker bo nastopU Verovšek, ki je minulo nedeljo tako srečno in častno rešil veleresno vlogo v „Moči teme"1, v lahki, komični in — recimo —-najkomičaejii vlogi ».veleturista*, ki še nikoli v g arah ni bil. No — to je tudi glavna vsebina naše borke. Kaj je dandanes iport in še posebej — planinski šport, to že vsak otrok ve. O hribolastvu govore in modrujejo tudi mnogi, ki j« je bila najnapornejia tura — po skali santi k Mičelu ali Malalanm na Opčine. Ampak Svetozor Gorazd Dolinar, ravnatelj akcijske družbe, močan, trebuiast lahkoživec, ki niti po omenjeni poti ne bi rad hodil v zračne višave, on pride pri svoji slavohlepni in neohlapni ženi »v sijaj" prvega slovenskega dejanskega in teoretičnega hribo-lazca. Kako pa to? Ker se je po Ljubljani Denar k rani uprava. — Za isto podružnico darujeta brata Sosič Josip in Evgen iz Sv, Mar. M. Spodnje štv. 200, K 10 — in to o priliki priznanja w , za razstavljeno apno na razstavi v Benetkah.! Pobežansko pOS. in KORSUmuO drustVO Denar hrani uprava. Zavodu Sv. Nikolaja v Trstu so doposlali v mesecu decembru 1908. K. Favetti Pula, M. Strakelj žup. sv. Peter pri Mariboru, J. Podlipnik žnp. Selo pri Šumu, I. Ambrož c. kr. kurat, Polj, V. Batič kurat Livek, Fra. Struhec kapL sv. Miklavž pri Ormožu, _F. Abram vik. Pii-skovca, Fr. Bergmaa Št. Lenard, Koroško, J. Čižek dekan Jarenina, J. Golob kurat v Podgori. A. Teul žup. Brnca v Božu, V. Kolar Reka pri St. Pavlu, J. Sedej, Avče, An. Keček žup. Stoprce pri Rogatcu, I. Hojnik žup. v Koprivni, K. Šcul; kapi. Loški Potok, K Zemljič žnp. sv. Jurij ob Pesu, M. Žičkar kap. Konjice, I. Košir kurat Ro-činj, F. Hiti žup. Slivnica. J. Oblak žup. Bled, J. Črnko žup. Vuhred, P. Hrdv žup. sv. Lovrenc pri Labinju. T. Kajdiž kanonik Ljubljana, Pavel Rath žup. st. Itijn, H. z igralkami „propi> J-g ^ l'% koop. Janžu Dolenjsko, Fr. Lom sv. Peter ob Dravi, O. Š karal ec kap. L]utomer, V. Pregelj kap. Konjice, Noč M. kapelan, Studeno, M. Poljak sv. Kunigunda, .Planinskega Vestnika* in jih pošiljal ženi v Trst kcd produkt lastnih — tur in možganov. K nesreči praznuje Dolinar še »0, rojstni dan in k temu godu mu pokloni ponosna žena — tkajiz. zadmra z omej. poroltvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 20. marca 1909 ob 7. uri zvečer — v društvenih prostorih. — DNEVNI RED: I. Poročilo tajnikovo. II. Poročilo blagajnikovo in. OdobreDje račun, eklspa in bilanca za L 1908. IV. Volitev novega načelatva za triletno dobo po 40 druitvenih pravil. V. Volitev nadzorniitva za dobo enega leta s Ab društvenih praviL VL Naznanj* umrlega uda. VTI. Morebitni nasveti in predlogi. Načelništvo. učenka znanega sp9cijali-sta, priporoča se cenje-nim gospem .'. Cona 1 K za vizito. Trst,Tr$č,Goldoni6 — vrata itev. 12 — KT GOVORI SE SLOVENSKO. 3 SLOVENCI! Kupajte UŽI-GALICE svet Cir. in Metoda opo i^jo zbranih njegovih planinskih pisem. Jr^^f J- I>om žup. Stud. Pa' ie drueim razpošll ljubeča žena ta lepo gip. Ijdorec, Skvarč J. kap zbram iop^ plamn^hcve^ ur^itvom ^i^^^r ^ prijateljem, ki seveda prihajaj ^^ ^ ^ ^ ^ Rupald Kožak Cel„ Svetozor Gorazd Dolinar — je v r------ - . __. mukah, P. kaj bi dalie razl^al. de- ^c, Iv. Lenard nadžup. pr. S'ovenjem Gradcu, jan.e razvija zumel. Pripomniti odmorih š KONSrMNO DRUŠTVO t BASAH registrovans zadrmgm s neom. pors^tvoa vabi na RKDI1 občni zbor ki se bo vr=il ia iko'^a^abo vsak lakko ra- Fr. Lskše žup. Luče, An. Bukovšek kap. j dne 21, marca 1909 Ob I. uri popolud. rioomniti moram le ie, da svira v Konjice po 1 krono; Josip Piciga v Dekanih v ^ Koms a dnižtva i e d * j a k o b s k a č i t al n i š k ai K 1'20, J. Zupamč žup. #otovl]e Štajersko godba. Garancijsko izjavo na korist ^Dramatičnemu društvu" je podpisal tudi g. T o ■ i p Ulčakar, ravnatelj „Trž. pos. in hranilnice-, zakar se mu Bajtopleje zahvaljuje. __Odbor. Triaška gledališča: VERDI. Danes rRensko zlato" (Rkein-go!d. prolog Wacnerjeve trilogije. POLITEA.MA ROSSETTI- Nocoj ob 8. prične torej sicilijanska družba Ivana Grasso svoje dramatične predstave in sicer z lepo dramo rFevdalizem"*. FENICE. Sinoči se je v »pored cirkusa Be=ini spremenil za dve točki, katere je vspre* ]elo občinstvo z burnim pleskan;em. Danes ob 8. uri bo tudi predstava. Tatri boeta dve predstavi. EDES. Nocoj je v tem priljubljenem shajališču raznovrsten vspored. GLEDALIŠČ NA DVORANA ,APOLLO; niica Domenico Rossetti 4. Marij oneti»t:čna družba. — Danes (iobota) predstava ob 5. in pol. _ Društvene vesti. Sv. IvaB. Naznanja se vsem sv. ivanskim roditeljem, da se vršijo telovadne vaje ».Ver-deljskega Sokola*4 za otroke do 10 let od sedaj naprej ob sredah in sobotah od 4. do 5. ure popoludne. Za 6tareje telovadce ostane urnik nespremenjen. Ti telovadijo namreč ob torkih in sobotah od 7 in pol do 9. ure. Za otroke pa je ta ura prepozna in neprimerna, zato bodo telovadli popoludne. Opozarjamo torej sv. Ivanske roditelje naj pošiljajo svoje 40 stot. ___ Gospodarstvo. Živoostenska banka* Poroča se iz Prage Zivno8tanska banka pro Čechv a Moravu je imela dne 7. tek. m. glavni občni zbor. Kakor ■e je konstatiralo iz poslovnega poročila, se more smatrati minolo leto eno izmed najboljših. Promet je bil toliko na centrali, kolikor tudi pri podružnicah, katerih je 11, jako živahen, vkljub temu. da je v zadnjih mesecih industrija in obrt radi političnih nemirov in aneksije okupiranih dežel precej pojenjala. Zaključni računi izkazujejo K 2,278.768 čistega dobička, z dodatkom ostanka lanskega leta K 280.100. skupaj K 3.65S.860, od katere svote se dodeli glasom poslovnih pravil K 143 615 varnostnemu zakladu. DNEVNI RED : 1. Pozdrav preda?dnika. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Volitev načelatva. o. Voliisv nadzorstva. 6. Slućajuoati £ obilni udeležbi nsjuljodneje vabi Odbor let velikega uspeha!!!! Zdrav želodec :::: redno prebauljanje in očiščen želodec .'. doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-Jeve tinkture za želodec Prodaja ae po vseh lekarnah. - Po^iljatve po postnem povzetju preskrbuje lekarna PICCOLl.uS o. kr. dvorn. zalagatelja In zaia-telja njegove Svetosti. DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vrfiila danes 13. t. m. od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Srebrna ura z verižico, chifionier, omara s 4 in 6 predali, nočne omarice, umivalniki, etager«, divan z naslonjači, mize, ogledala, slike, pernice, postelje, hronometrične ure, obešala, svetilka, stojalo za dežnike. Slovenci in Slovani v Trstu Dolino«! je vaia, da m poslužujete le v Slovanski brhrnici H v Hici fevdi bratom šov. i ^an savatsti blinm) = V. OJUBH, brlVM TRST, ulica Domenico Rossetti Narionetist družba Vsak dan predstava ob 5.]/: ari popoladne. = Novo pogrebno podjetje pisarna In prodajalna Ola Dincenzo gellial št. 13. Telefon »t 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zaloga oprave ulica Kassimo D' Aseglio št. 18 Prireja, pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz mnetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE Cene nizke, da se ai bati konkurence. Za Blnčaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK ST1BELJ in drugi. Stran IV >EDINOSTc štev. 72 V Trstu, 13. marca 1909 Cisti dobiček odgovarja 8 07°/0 obrestc-j vičeoo zgraža rad nedoatatiiimi pomožnimi Rg(jj drUŽinSklH r&ZmG? 1TI?L< l?Ri \r M t vri? - tkt • J '_iiL. _i____:___ 1 -A nnnrr li-nn nK tnlili r.ršiitall - _____ . . . ... i J A UfillC?. £ 1V-.1. J V Ji-A t Cj 11 l JlO 1 vacju detni^ke glavnice od "0 mili onov kron. Občni zbor je določil, da se izplača 5.5°/0-tna dividenda. Kmetijsko zadružništvo v Bosni In Hercegovini. V novejšem času je zadružno gibanje našlo odmev tudi v Bosni in Hercegovini. D/žavni poslanec dr. Krek je ob priliki, ko te je cdsek državnega zbora posvetoval o aneksijski predlogi in o predlogi skupnega finančnega ministerstva glede ustanovitve ogrske banke v Bosni, povdarjal. da naj bi se iz Dalmacije širilo zadružno misel tudi po priklopljenih deželah. Da ee v Hercegovini vpeljejo rajfajznovke, si posebno prizadevata fra. Alojzij Mašić na Visokem in Ambro Mi-letić v Mostaru. _ Vesti iz Goriške. Zaupen shod italijanske liberalne stranke. Italijan^ko-iiberalna stranka je imela v Červ -njanu zaupen shod, katerega so se udeležili zeupniki z vse dežele. Sklenili so stranko demokratizirati in pozvati Da (pomoč vse liberalne elemente proti prodirajočemu klerika-I;ž mu. x Uravnava hudournika Koren. — Ta smrčliivi potok je dobro znan vsakemu fitoričanu, kajti poleti, ko je do cela suh in ima le tam in kje kak mlačen tolmun, inficira vso svojo okolico; ob deževju pa narašča, popla?lja rodovitno zemljo in podira tudi zidovje ob svoji strugi v mestu, izvirek ima ped Kronbergom, teče skozi Grčino ob poko-pfcliščni cesti v Gorico in se izliva v Stra-iicah v Sočo. Iz stanovanj ob njegovi strugi mečejo se vse smeti in razni odpadki, kjer gnijejo in trchr ijo ter ckužavajo okolico s strupenimi in žkod' ivimi miazmi. Mestna uprava goriška se pripravlja že nad petdeset iet, da bi odpravila to ne&cago, a dosedaj še ci storila drugega, nego da je del potoka na Korenjskem trgu pokrila. Ko se je gradila postaja Bohinjske železnice na Blančah, mislilo se je odvoditi Kcren tako, da bi se zlival pri Solkanu v Sočo. Železniški inženirji bo napravili tudi potreben načrt, ki ga mestni zastop ni sprejel in ost&lo je vse pri starem — smradu. Sedaj se pa sLsi. da je že ali hoče vzeti uravnavo Korena deželni odbor v roko na podlagi novega zakona od dne 4. januvarja t. 1., po katerem bi prevzela vlada 70 odstetkov potrebščine. Tok Korena oblega z njivam?, travniki, vinogradniki, gozdi itd. površje 376 hektarc-v v šestih davčnih občinah, namreč v Kron-bergu 285, v Gorici 26, Cingrofu 15, Pristavi 30, Rožni dolini 15 in v Solk&nu 3 hektarje. Na pašnike spada 220 hektarjev in sicer vsi v Krorbergu ; na travnike 65 (28 v Kror-bt :gu in 18 v Pristavi) ; na vinograde 28 hektarjev na Kronberg in 1 in pol na Gorice. Od 8 hektarjev vrtov jih spada na Gorico ia Cingrcf 6, in druge na ostsle katastrtlne okčinf. Želeti je iz gospodarskega, še bolj pa iz zdravfitTenega ozira, da bi se že enkrat izne- \ bili tega smrdljivega škedliivca. Tečaj za krojače v Gorici je zopet priredil zaved za pospeševanje m&ie obrti. Poučuje znani sirokovnik M. Kune. Železnica Sv. Lucija-Tolmin-Kobarid, — Dolga bo ta železnica, ako se zgradi, 20 870 j km. Gradbeni stroški bi znašali K 5,050.000, j »•rej na vsak km K 242.000. Predlagane so j okdeče postaje : 1) Sv. Lucija-Tclmic (skupna ; postaja) ; 2) postajališče in sieJadi&če Modreje; [ S) poitaja Tolmin ; 4) postajališče Gabri]e ; I o) postaja Ka:nco ; 6) postajališče m skli;-i d^če Idrsko; 7) postna Kobarid. Vesti iz istr*** Samomor na železniškem tiru. V tredo j s« ncšl* na železmški progi blizu postaje; Tednjan grcz&o razmesarjeno trupio nekega' moža, v tattrem so pozneje spoznali kro- j Nikolaja Pop*zzi iz Vcdn:ant. Konstatiralo se je, da se je Pop&zzi spm vrgei pod vlak. Razpisano e na moSki kaznimi ji v Kcpru reč n-tst čuvajev. Vesti iz Koroške. Smrt strastne kadiike. Iz Št. Rupe: ta pri Celovcu poročajo : 72-letna umirorl-ena delavki, tobačna tovarne M Graf je bilt stra tua kadilka. Te dni ie s tleča cigareto v ustih zaspala v postelji. Postelja Be je vnela m starka se je v dimu zadušila. Na železniški progi Beijak-Špital, ki je last južne železnice, a jo rabt tudi državna železnica, zgradijo še drugi tir. Vesti iz Kranjske. Najdeno truplo. Posestnik Fran Jane, stanujoč v Radovljici, našel je prei dnevi pri svojem skednja truplo .človeka. Žendarmerija je v Djem spoznala 50-letnega berača; v žepu je revež imel 50 vinarjev. Razne vesti. Stoletnico avstrijskega splošnega civilnega zakonika nameravajo slovesno obhajati jurl-dični iu vladni krogi leta 1911. Vlak pet dni v snegu. Potniki, ki so se 1. t. m. vozili z luksus vlakom Dunaj—Nizza, so z vlakom obtičali v Pontatlju in so morali čakati pet dni, da je do njih prišla prva vojaška patrulja na skijih. Časopisje se opra- deli ob takih prilikah. ; Ukinja v bližini južnega kolodvora. — Naslov pove Radi ženine bolezni Je ustrelil ženo in inser. odd. Edinosti. _ 35 sebe v Sclnogradu stotnik Jakubitechek. : rj Z Samomor vojaka. V Varaždinski domo- NflZIlH^ J3H1 brar.sfei vojašnici se ]e s svojo puško vstrelil rekrut Izidor Briški. Ljubosumnost je gnala vojaka v sil rt. Povodenj pri Nazaretu. Iz Jeruzalema slavnemu občinstvu, da sem od- : pri v ulici Belvedere štev. 24 | novo prodajalnico ustrojenih kož in podplatov, kakor ; tudi vfakovietnega drobiža za čevljarje. Prodajam tudi čevlje po jako zmernih cenah in vsakovrstne 438 ŽGALNICA K S VE TELEFON 174;l. Najboljši vir za dobivanje pečeno kave. creme. poročajo, daje silra pojenj popolnoma UOO dna prilika : ^"ki^Jo^ razdejala vas Masran pri Nazaretu. Utonilo j tira.-V hiši je prodajalna dobro upeljana ; dovolj je je pri tem 150 ljudi. m se A* »l«L MALI OGLASI računajo po 3 stoL besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. pristojbina stane 40 PlaSa se takoj. mr tiskane bes f _ flajmanjSa TER itn o ^ nkrat ve?. hO stotlnk. ^t/K 6000 kron, eventuelno tudi 2000 kron. Edi nost. Naslov pove 424 ; Potovalca išče glavno zastopstvo amerikanskih pisalnih strojev z vidno pisavo. Sprejme se samo oni, ki pozna jezike, ter je izvežban v prodaji strojev in različnih v pisarni potrebnih predmetov. Ponudbe pod „Prihodnjost" na Inser. odd. Edinosti. 504 Inser. odd. Kninosti.__ Drntfo Ca »emJji*^® zidanje hiš na Greti. rrUUd OD Več pove krčmar v Rojanskem Konsnmnem društvu (pri ceikvi). 347 Inteligentnega delavca Wi£« tovarni kave, sprejme takoj neka trgovina s kavo v prosti luki. Naslov pri „Edinosti"._445 gospodično, ki bi Bpremljala otroke na sprehod samo popoludne. Govoriti mora slovensko n nemško. Nasiov pri Inser. odd. Edinosti._ iščem takoj Išče kant prahtikanta 14—16 letnega za trgovino papirja- Ponudbe pod ,Prakti-□a Inseratni odd. Edinosti.__ se 4- Sinilo ReMerjen 4 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 - :: TELEFON štev. 813 :: :: KlrurgiČuo orodje, ortopedičnl aparati, Moderci, umetne roke in noge, borgije, kilnl pasi, elastični pasi In nogovies. elektroterapevtične priprave, aparati za Inhalacijo. '.ss s srs-'s-ioat SKLADIŠČE potrebščin za kimrglona zdrav-11 oaia. Potrebščine is gumija in noprođlmoga blag*. :::::::: ln«!n Cinlfo mizarski mojster, Trst, uiica J OSI P OlUlTd Belvedere štev. 8, izvrftuja vsakovrstna mizarska delai .-. KLOBUČARNA G. Doplicber Trst, Corso 34 Klobukiprulh tovarn. Potne iu športne kape po : : zmernih cenali. : Prva slovenska MiRODILNICA S * pri »v. Ivanu štev. 1157 Jf Podpisani naznani* slavnemu občinstvu, da se v.lubi ^ j* * njegovi zalogi vsakovrstne f* ^ barve, dro^e. čopiče, Sipe, žeblje, U ^ mineralne vode. vosek za parkete. ' } ^ sveče, mrežice za Auerjevo luć itd. itd. aT ^ Udani Kari Lozej. Osnove vodnih oapoljav : za vzvišena, malovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja ob delana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in .oddaljenost brez stroškov in modelavne napeljave za hiše, ko-:pališča, stranišča, vodnjake, >a-|model, napajališča in rgasilncl naprave. ^aten ces. kr. dvorni zalagate! Največja slovan, trdka monariiije. Hranice (Moravsko) Prospekti brezplačno i u poštnine prosto. Najboljše stiskalnice za grozdje in masline so naše stiskalnice ,,ERCOLE" ===== najnoTejšeera in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno moćja; zajamčeno ntrjboljše delovanje, ki prekata vse druge stiskalnico. hidravlična stiskalnica. m Najbolje autnmaUćno patentOTane trtne brizalnic« SvDhonia" ki "Je!ujej°»ne jih troba souiti. " plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje^ Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi- rainih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. MmMU Ur«galHiCa čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega »zbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH. MUYF ARTH & Co. Tovarna za poliBfleilstB in im straie mm n. TaDontr. 7 Odlikoruni r veh državah »veta t r:ad 620 zlatimi, srebrnimi in ćastimi kolajnami. Ilustrorxni ceniki * mnogoštevilnimi pohvalnimi pimmi breMplaCno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopanj & ■ iTm.T ti i m it r Ur ad za razne zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva f Rod. Faicoiietti --Trst, ul. Nuova 21 ------ Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje, t s, kovrstna u pisanja. Naslovi in reklame. Konkurenčna tarif« Mehanično po< W ' kovrst Z0B0ZD8ATM1' AMB0L1T081J Dr. Viktor Bandi Trst, ulica San Gicvanni 1,1, nađi 9-1 3-6 PKKARXA (rio muni Fer f o glin, Trst ulicu fiiulia štev. jr se priporoča slovenskemu občinstvu ter naznanjaj da bo preskrbljena za Velikonočne praznike z moJ;<>. nanos kim maslom, sladkimi j>rr-pečenci in poticami. - Prodaja kruh sveč 3-hrat na dati in s vela jajca. Pečenja po dogovornih cenah. V krojita?:! i« v * Trst, uiica Fa/nste št. 40 osJ!ik9Yani z rfipiomcm na razstavi malif* ob*-ti izvr u-jr o sf» obS^e za gssps i. n. pj in parižkem krrjju. Paieto s. Bla^eses in jpSesns oblake. Geni zmersje. Sprejmejo I se gosp o« v poduk p-oti mali odškodnini. I ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Beroiinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Izdlronle zofiou brez bolečine. •Jravnarje slabo zraslih zobov. Sprejema od i).—i. in od 3.-ti. ure popoludne CORSO 49 ubod ul. Silvlo Pellico Prodajalnica manifakturnega blaga HUGO S C HM ID'T m Trst, ulica Bojano 2 (hiša Tuzzl) Bogata izbera pokrival, nogovie, pletenin, spod^ njih hlač, sraje, fuštanja, lawn-tennisa, robcev, šarp itd. po najzmernejftih cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov Umetni zooje ."/. Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez M m m vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu DrJcČermaR ing.cuscher TRST ulic* dalla Catsrma itov. 13, II. mdst