2
Gojzdnarstvo.
Cesarske preskusnje za take gnjzdnarje, ki hočejo sani o s t o j n o službo L o j z d n e g a gospodarstva nastopiti, so bile lani zajužne avstrijanske dežele v Ljubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstvv. <|. ost. Alp." piše o teh preskusnjah, da se je se 7 gojzdnarjev oglasilo. ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal.
Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskusnje se je enemu dalo »pričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo ;,posebno ugoden", štirim dragim pa da so „ugodnitt.
Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zrniraj silno po-manjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva.
Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile :
1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen?
2.   Po kolikih potih se da sploh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja ? in ktere opravila segajo zastran  prodaje le*a v opravilstvo gojzdnega oskerbnika?
3.   Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja , velikosti iu podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo?