K. k. Hofbibliothek Wien St. 33. V^ V Gorici, 13. avgusta 1885. „Sofia" izhaja vsak petek in velja po poSti prejemana all v Gorici na iota po§i!jana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ >20 Cetvrt leta . . . . „ l.io _____Pri oznamlih hitako tudi j>ri ,.$/«• tlanicah" so pla&uje za navadno tmtop-no vrsto: 8 kr. 6e se tiska 1 krat 1 „ n » >» 2 „ 6 „ „ » » 3 „ 5?a v*fp 8rk<> po prrtstni u Tedaj PosamqzBe §terilk« se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlici Mizu, ,.irek kronw, na starem trgu in v nanski nlici lagajnica d»je vsem skupaj po kakih 20 g'-na leto in vikarij jim katerikrat nekoliko okrepca grlo;. all' Y32 to se pad ne sme imenovati platilo za tolik trud. Pa vsaj pojo iz svetega namena v povi-ianje sluzbe bozje in Bogu v cast. Ne pojo, in cer-kveni pevci lie smejo peti kot prisiljeni tiaeani ali placani dninatii, ampak proatovoljao veselega poboz-nega srca; zato1 jim.zravea prizuanja od ljudi visje placilo od Bo§a ne-odide. 3. P e v o v o d j a g. St Suligoj, mlad trgovec, je v resnici vodja in duSa pevskemu zboru. On je Bploh za lepo petje unet, poeabno pa mn bijesrceza pravilno cerkveno petje, kar je tudi javao pokazal v ,Soii«, zagovarjoi5 cecilyanstvo. Vie nad 10 let vodi oa Cepovanske cerkvene pevce in trebi raz kor malo-maraoBt in nepravilnosL Uspeb truda bt> razvideti iz haja ? zadnjih letih med nokatonmi primorokimi Ita- I lijani in mod nokatorimi Stajorskimi Nomci mnogo i nasprotovanja, a nikjor no toliko neopraviSonega za-ljenja nogo v Gorici. Kdor nasprotujo slovenskomu > narodu in njogovim narodnim pravicara, naeprotnik je tudi slovonski zastavi, in sioor toliko vedji, kolikor manj srca in ljubozni ima do Btaroslavne drzavo Habs-burzanov in kolikor bolj ga vleee sroo ? Pangorma-nijo ali v Italijo unito. 1. Slovenske barve. Krasne so barve nafie zastave, ki nnsprofcuiko tako bodejo v o6i, da raznalajo o njih laznjive vesti glede* i^vira in pomena zato, da bi jib ocruili. A to se jim no posreoi. Vojvodina kranjaka una uzo od leta 1463 bolo-raodro-rudo6o zastavo kot de-zoluo zastavo. Vojvodina kranjska je svitel bisor v kroni avetrijake drlavo, zoper katero so se Italijani v Lombardiji in 13eno6iji od nekdaj puntali, Ako smo probivaloi raznib avskijskjb kronovin v resnici drlav-Ijani ene in isto drzavo, ako so razno kronovino v resnici deli euega in istega drzavnoga telesa, torej ne bo in ne more biti nikoli propovodano, da bi Stajeroone smel razobeSttt tirolske zastave, da bi italijanski Trzaoan no smel jrabiti doljno-avsfcrijakoga pvapora. Go torej goriski, trlaSki, isterski Sloveneo razoboga zastavo, katora raui njogovim bratom v voj-vodini kranjski, so s lorn gotovo ne pregroSi zoper drzavo, kakor se ne progreSi Nemoo, ki razobeia ba-varsko zastavo, ker jo prosvitla ceaarica z Bavarskoga doraa, kakor se no pregre§i Madjar, ko razobela bolgijsko zastavo, kor je cosari^ina Stefauija hder belgijskega kralja, kakor so ne progroii avstrijski Italijan, ki razobesi ogersko zastavo, da si jo Ogersko t rahleji zvezi z Avstrijo, nego posamezne avstrijske kronovino. Akp je dovoljeno na Primorskem razobo-Sati celo ogersko zastavo, kakor se je uzo godilo, gotovo ne more biti prepovedano, razobesati zastavo vojvodiue kraujske, ki je nasa sosednja in najbliznja "ela. Slovonska zastava jo ob enem zastava slovenske 4. Pevske vaje. Da bi se pevski zbor po-ranozil in zagotovil za prihodnja leta, uredile so se uze v adventu 188S dvojne pevske vaje; edne zado-Sedanje pevce, druge za prvence. Stari pevski zbor je vezbal pevovodja v decembru, januarja in februarja redno po trikrat na teden, nekatere tedne tudi vsak dan po dve uri Druge ease so bile vaje bolj redko-raa, urejeue po potrebi praznikov. Nove pevce pakje po Foersterjevem navodu izgojeval Gregor TruSnpvec. Ta nauk se je za5el meseca decembra in se je nada-ljeval vsak dan vsaj po edno uro do konec februarja. Teh naukov in pevskih vaj se je udele^evalo ob za-cetku 20 deckov od 10 do 14 let starih, stanovHnih pa je bilo le 10. Precej po novem letu 1884 se jim je Bern in tje uze dovolilo, da so pelt pri orgljah: Jezus male k sebi kliCe... Ti naiiki so se pozneje bolj redkoma nadaljevali Se do velike uoci. Po pia-znikih so se pa zdruzili s starim zborom, ter so se zaceli uciti tudi latinske mage. 5. Orglavec Anton Podgornik, posestuik in obCinski obhodaik, si je pridobil na orgljah precejSno spretnost, ali manjka rau teoreti&ne sole. Mar mu je pa bilo, da bi se njegov sin, Martin, izobrazil v or-gljanji tudi teoretifino, da bi prekosil oceta. In na to ni bilo treba dolgo cakati. Pctem ko se je 10 letni decko kar mogoCe nauSil od oLeta^ gel je po velikej noCi 1884 11 letni Martincek v Solo k g. Cirilu Hu-marju v Kojsko. Na jesen povrnil se je zopet dornu, ter opravlja skoro vso sluzbo pri orgljah. Defiko kaze talent in je priden; treba bo le, da pride Se za ne-kaj casa v kako orgljarsko Solo, in sineli se bomo ponaSati z dobrira orgijavcera, ki bo kos svojej nalogi. 6. Pesmi, ma3e in uloge, katere so se pele do sedaj, so: iz cerkvenega Glasbenika 1. 1878 St: 9. 10. 12. 13. 14. 18. 20. 21. 22. 23. 1. 1879 St: 3. 5. 6. 7. 8. 9. 15. 16. 20. 21. 22. 25. 28. L 1880 Mi 3. 4. 11. 13.18. 19. 25.28. L 1881 it; 13. 20, 21. 29, i, \m its %h H, I tm $; SJ kraj in o (windische Mark) katera je druzila veSino Slovenes. Presvitli oesar si je So vedno ohrantt naslov goBpoda v slovcnski krajinl in prebivalol to krajine so So vedno zbirajo pod svojo starodavno zastavo. kadar je troba svitlega vladarja sprojeti v domaci dezeli, ali kadar je treba braniti dom in cesarja pvoti zunanjim sovra^nikom, Nevednost in hudoba zavida Slovencem njih zgodovinske, starodavae praviee, po katerih jim je bilo dovoljeno, poklanjati m svojemn vladarju pod varetvom svojih domaiih znamonj. Slovenska zastava jo zastava goriske de-Solo, katera se je rabila v projSnjih fella, posebno pa gorlike grofije v naeprotji z grofijo gradiefiansko. Zastava in grb goriSke doielo nosila sta barvo, ki so nahajajo na slovenski zastavi. So le leta 1861 (ako se ne motirao), dolofiil je deielni zbor goriiki, naj bo goribka dozolna zastava belo-rudo«a, ki jo ob enem avstrijska. To se je godilo tedaj, ko jo bilo U inane, dft-bolo-raodro-rudo6a zastava vetya kot slovenska, da bi se tako gori&ka zastava lodila od1 kranjsko ia od slovenske, da bi bila ena in ista z avstrijsko. Go* rilka dozela je pa imola svoj grb in svojo zastavo uzo prod tem sklepom in goriski Slovene! to imolt svojo slovensko zastavo, predno je dezelni zbor so* danjo dolo&l. S kakim srcem more torej kdo Sid* voncom oditatt, tie zraven nove se posluzujejo tad! stare, zgodovinske goriSko zastave? 2. Slovenska narodn a zastava. Slovenska zastava je tudi n a r o d n a a a s t e> va in v tem oziru ima prednost pred marsikatero drugo zastavo. Italijanski narod je po svoji ve&ni V Italiji; on nima narodne zastave, ampak ima le zastave razuih drzav in drzavic, in ona zastava, katero imenujejo zdaj italijansko zasiavo, je zastava italijanskega kralj estva, torej driaVe, ki je zunaj Avstrije, ki je narasla po zemljah, katere je Avstriji odvzela. Zato je italijanska zastava v Avatriji nemogo6a (ako se ne razobe§a v east italijanekemu kralju, ko je gost preavitlega cesarja, ali iz druzega sli^uega uzroka), ker na italijanski zastavi ae ne more 2. 14. 19. 20. 23. 1. 1884 St: 3. 21. 22. 30. Iz „Ce* cilije" I. in II. se je pele 83 kosov. — Latinskd maSe pa: Molitor: Angel. Custodum, Tota pulchra< In honorem SI. Fidelia a Sig., Missa Brevis. — Ha* nisch: Omnis Spiritus. — Hasler: Missa secunda.—. Kaim: Jesu Redemptor. — Stehle: Missa coronate.— Foerster: in honorem St. Caeciliae. — Faigelj: V spomin svetogorakega shoda. — Schaller: Ad dul-cissimum Cor Josu. — Schweitzer: Schutzengelmease. Uloge: Introitua, Graduate, Offertorium in Comunio se je pelo pri slovesnih maSah deloma iz Stehle: Liber Motetorum; deloma recitando v falsi bordoni, ve&inoma pa iz Graduate Romanum koralno. Ti koralui poskusi so se tudi ljudstvu jako prikupili, kar je zopet pevce nagibalo, da so se zaeeti ufiiti tudi koralne maSe. 7. Pri nadSkofovem obiskovanji in birmi so pevci cecilijanske podd^uiuice due 1. oktobra 1884 nad-Skofa sprejeli zunaj vasi s priliSno pesmijo. Premi-lostljivi je Uagovolil se ustaviti, je petje posluSal do konca, je posami^nim pevcem dovobl, da so. smell poljubiti prstan, jih je pohvalil in Se le potem daije Sel. ZveCer so mu zapeli podoknico, katero je poslu-Sal pri odprtem okau. 8. Souda te poddruznice Castita gg. vikarja Ja-nez Jarec in Tomai Rutar sta namen drnStva po-spesevala s tem, da sta vsak v svojej vikariji vGo-renji TribuSi in v Lokovci po tamoSnjih okoliSCinah zboijSevala cerkveno petje. 9. Nadelnik peddruinice je skuSal svojo nalpgo spolriti s tem, da je pogostem osebno nadzorpval pevske vaje, ki so bile muogokrat tudi, v njegovem Btanovanji, kjer je pevcem v porabo postav^jen lep harmonij. Kot cerkveni predatojnik je tudi skrbel za potrebae muzikalije, katere so.se radovoVjuo posoje-vale tudi nekaterim drugim cerkveaim zborom, in je eestavil pritojoce poroiilo. ^pofjBi, foe 2$, «pola W$f m, Gxfa lo&ti narodnoetoditalijanskega kraljeatva.—Enako je z Nemci; veeraa nemikega naroda je znnaj Avatrije; najmoSnejSa nemSka drzava je Prusija (oziroma nemiko cesaratvo); zato tadi Nemci nimajo ua-rodne zastave, ampak rabijo kot narodno zaatavo pruako, oziroma zastavo nemikega cesaratva. Vemo pa, da Prodja je zunaj Avatrije in da bo je leta 1866 vojakovala proti Avatriji v dmzbi z Italijo. Avstrijaki Nemci torej ne mcrejo razobesiti zastave, ki bi bila samo narodno nemaka, ki ne bi bila ob enem zaatava tuje drzave; zato je tudi nemska zaatava v Avatriji neopravicena, in koder cesar hodi, se ta zaatava ne razobeia, ie iudi ae drngod trpi za-rad nemSkih napeteiev. Yaedrugaoeje se slovensko zaatavo; naj jo kdo amatra kot dezelno zaatavo, torej kot zaatavo vojvodine kranjake, slovenake krajine, goriSke grofije, ali naj jo amatra kot wwtavo naroda, vedno ima pred aeboj le ddiele, ki so v Avatriji, narod, ki je Avatriji ii area udan, ki je svojo ndanost in svoatobo do p^avitiega ceaarja pokazal in aprical na tiaoe nacinov, v vaeh bojih, ko ae je morala slavna Avatrija braniti proti Ogrom, Italijanom, Nemcem, Turkom ali Francozora. Kje se dobi enak narod, ki bi lahko rekel, da se je bojeval vedno le xa Avatrijo, nikoli proti nji ? — To naj pomialijo oni viaoki go-apodje, ki devajo slovensko zaatavo v eno vrsto s za-stavo nafib aosedov, ki pravijo, da setndi Italijanom mora dovoliti italijanska zaatava, ako ae dovoli Slo-voncem slovenska. Razlocek med alovenako in itali-jansko zaatavo je tiati, ki amo ga opisali. 3. Prixnana in potrjena. Da je alovonaka zaatava avatrijaka, priznaoo je bilo mnogokrat in tako aijajno, da bolje ne more biti. Ko se je zbudila leta 1848 narodna zaveat, zaSeli so Slovenei rabiti belo-modro-rudeco zaatavo kot narodno zaatavo. Pod to zaatavo zbirali ao ae hrabri nail junaki, ki so branili Avatrijo proti italijanakim in o-gerakim puntarjem tiatega leta. To zaatavo so imele narodne strait), ki ao ae bile aeatavile tiatega leta in Id so na mnogih krajih oatale Se dolgo casa. To zaatavo ao sloveano blagodavljali, da bi pod njo bore-Sim ae Bog dal mod, da bi ohranili Avatrijo in slav-nega njenega vladarja. Castivroden ostanek onih let je solkanska trobojnica, ki je bila blagoalovljena, ka-tero ae narodni atraiarji Se takrat rabili, ko jira je zapovedoval ranjki Doljak, katero ao potem izroeili citalnici, ki jo zdaj brani kot drago svetinjo iz caaov trdib bojev za preatol slavaih Hababnrzanov. Kateri narod se more ponaSati a tako narodno zaatavo ? — V kak namen se je rabila in se rabi italijanska zaatava na aYstrijakih tleh, ako se akrivSi razobesi? Vedno le v demonatracijo proti Avatriji, za katero je bil Slovenec zmerom pripravljen, preliti avojo krv! Od tiatega casa naprej na Goriikem ni bilo vec slav-noati, veselice, zbora, plesa, sejma, sboda, da ne bi bila vihrala slovenska trobojnica na meatn, kjer se je Ijadstvo shajalo, ali kjer se je slavnost vr&Ia, bodisi cerkvena, obcinska, drzavna ali tadi le privatna. Ali se bomo torej cudili, da slovenska trobojnica je bila vedno v veliki casti tadi na cesarskent dvora in pri slavni e. k. viadi? Ko je leta 1882 Nje- V GORE! Na Dunaji, koncem julija 1885. I Zdaj zivimo V onem letnem Lasu, ko vsak, kdor I more, zatohle meatne zidove oatavi ter si poiice „na I dezeli* bladnega in svezega zraka. Pri nas na Gori- I Skem ni se poaebno v navadi ta selitev na dezelo, I ki se drngod, n. pr. na Eranjskem, Stojarskem, Ko- I roikem jako goji, daai imamo tudi mi mnogo meatne f gospode in mnogo krajev, ki so popolnoma sposobni, I da jih smatramo za BdezeloB, in to za jako ugodno, I prijetno dezelo. Edor ae iz Gorice ali Trsta preseli I na Gorenjako, bi prav tako lahko pnsel v naie go- I riske gorake kraje, ki so ma zelo blizji; komar ni I do kopeli, nego samo do pocitka v hladnem, zdravem I kr&ji, onemu bi naiih gora krepki zrak popolnem na- ! domeatil ono, kar drngod Bee. Tiate redke druzine, I ki zahajajo cez poletje v naie gore, polne so hvale I radi 6istega zraka, dobre vode in tamosnjega pri- I jetnega bivanja. In vender je Sndno, da se jih ?e5 I ne privabi; jaz bi rekel, da mora ta prikazen imeti \ svojih dobrih vzrokov. J Toimin, Eoborid, Bole napravijo uze po svoji I naravni krasm legi dober utia na vsakega, ki je te I kraje videl, a kakSen Se le na onega, ki je kedaj o I tern casa v njih zivel, v domaco drnibo zabajal, po I domade se zabaval! Ear bo drozbe dostaje, to ima I vaak omenjenih trgov svoj poseben znadaj. V Tohni- I na bo tnjou zahajati v druzbo sgospodovB, t. j. urad- | nikov, kar ma bo toliko laie, 6e je po resnici tujec, I Le ni Slovenec; kajti zal da se taKaj v teh nviSjihtt I krogih z malimi, a to caatnimi izjemami ne more go- I voiiti o narodni stvari; saj uze zabavni davabzem, I ki onda obstaja, .narodna citebuca* in pa „dekvsko I (menda zdaj tudi podporno?) bralno druStvo8, je neka I , Tedaj w TflJokw U iaej J govoVelicanatvoslavno vladajoficesar Franc Jozo I. pocastil pokuezeno grofijo jgorisko in gradisko so svojim pohodom in ma je ael njegov namestnik vzvi-seni goapod Siainij baron de Pretis Cagaodo naproii, I obedoval je ta viaoki doatojanatvenik in cesarjev zanpni moz v Koboridu pod dvema narodnima zasta-vama. Ali bi bil storil prvi drzavci dostojanstvenik na primoraki zemlji in namestnik Njegovega Velican-stva kaj takega, ako bi slovenska zaatava ne bila opravicena? Se tistega leta vrsila ae je v Trsta ne-navadna slainost, da je ondasnje aDelalsko podporno I draltvo* sloveano blagoalovilo svojo drnStveno zaatavo. I Avatriji prezvesto druitvo ni niti mislilo na to, da j bi si katero drago zaatavo izbralo in ne slovenake I trobojniee, ki je zaatava Sloveneev, zvestib avatrijakih I driavljanov. Pri tej priliki bil je med prvimi, ki so I zabivali ieblje v zaatavo, ufe imenovani driavni do- I atojanatvenik, cesaraki namestnik v Treta. Botra novi I zastavi pa ni bila diaga od Njene kraljeve Viaokoati I preavitle cesaricine Stefan ije, katero je namesto- I vala pri aloveanem dejanji soproga uie imenovanega I viaokega uradnika, bivsega avstrijskega mmiatrr,. Dm- I Stvu, katero ima narodno slovensko zastavo, zaSfiitnik I je sam presvitli cesarjevifi, nadvojvoda R ado If, ka- I teri gotovo pokroviteljstva ne bi bil sprejel, ako bi I bila slovenska narodna zaatava v resnici to, za kar | jo razglasajo naaprotniki siovenskega naroda. Enako I zaatavo omislila so si tadi draga drastva, in visoka j e. k. vlada ui nikoli ngovarjala zoper take dolo^be j I pravil, ampak jih je vedno potrjevala. Od leta 1848 I j naprej rabili smo svojo trobojnioo pod vsemi vladami j brez n&jmanjse ovire. Absolutna vlada nam ni delala j I nikoli telav v tem oziru; prosti smo bill tudi za easa [ I Schraerlinga, Giskre, Aueraperga; aitnosti imamo §e I ! le pod vlado — Taaffejevo. I 4. Lahonom trn v peti. I Edor ima kolickaj zdrave pameti, lahko spozua I iz toga, da slovenska zastava je postena, avstrijska, [ (Saati in apoStovanja vredna, in vender kaj delajo nasi I nasprotoiki proti tej zastavi in kako jo raziagajo. I Nofierao ponavljati, kaj b* :i godilo lansko leto, ko I je hotelo blagosloviti svojo zaatavo goridko podporno I druStvo, ki se je od svojega pocctka naprej vedno ( odlikovalo po svoji neomejeni vdanoati do drzave in I do presvitlega vladarja in vladarske bile. SploSno I je znano, kako neprijazno, nelepo, neporedno, so- I vraino ae je vedla neka stranka proti sinovom slo- I venakega naroda, adorn omenjenega druitva in njih I zaatavi. Zamoldati pa ne moremo tega, kar se od [ tiatega casa vedno ponavlja in prebavlja po nekaterih I naSih eodezelanih druge narddnosti, ki se italijo za I naslednike mogocnih Kimcev in za dedice ter raziir- I jevalce nekdanje italijanske omike. PeScica nemir- ! nib. naiih nasprotnikov ne jenja gvditi slovensko za- j stave ter razupivati jo kot rasko zastavo, alii kot tako, ki ima ruske barve. S kako pravico I delajo hujskacl take redi? Brez nikake pravico; samo I zato da aumnic'ijo Slovence in da vzbujajo ard svojih I rojakov proti slovenskema naroda, ki rabi to zastavo. I Rusi nimajo niti naie zastave, niti naiih barv; drzav- I na roska zastava je vsa dragacna. Ako bi bilo pa I tadi res, da bi se v katerem kotu kake ruske zastave I vsak tujee prijetno bivanje: krasan kraj, izvrstna I BTominkaB, (voda namree, daai tadi p. n. trzankam | vsa fast I), krepek zrak, prijetoa druscina; — seveda I posebnih priprav pa ni za sprejetje tujeev, a kako | bi se to dalo lepo napraviti v Tolminu I [ V Eoboridu je druzba a2e bolj 9domacaa in to I za tega delj, ker ni posebnega stanovnega razloSka I mej triahij velike gospode Eoboridci nimajo, pa to- | liko vec narodne nezavisnosti, narodne zavesti. T | Eoboridu je skoro vsaka kisa nekako „gosposka*; I povsod te bodo lepo slovenski nagovarjali (in to se I drugod pae* le v boljsih hiaah godi), povsod sprejeli I z dovrseno oljudnostjo in govorili s teboj, o demer I ho5e§. A ni se Sadati. Skoro vsaka koboridska hisa I ima svojega uSitelja ali uditeljico, tako menim pac: I skoro vsaka hisa je zrtvovala sina ali pa heer teike- I mu, nehvaleznemu uditeljskemu stana; in da ta mla- I da gospoda dobrodejno upliva na vao domacijo, tega j mi ne bo nikdo oporekal. Le poglej, kako se ti oli- I kajo najrobatejli kmetje vrh gore, 6e pride hiia ali bajta v glas, da je „izredila gospoda*. I Zabave, prijetne zabave ne boi pogreial, saj je I prav zdaj gori .haute saison* (najvee 2ivljeu|?i), cas, ko se pridne pravo Mvljenje in dospe do vrhunea. [ Jutro te izvabi na polje; prijazna okolica ima dokaj | prostorov, ki tem bolj dopadajo, Sim vefikrat jih obi- I ic^i. Popoludne se grei lahko kopat v Nadi2oj k I BRobu8 ni dalee, uro hodaj zdravemu eloveku se to I kaj dobro prileze in pri aBoba* najdel okopavii se I dobro kapljico in tadi zapod zob kaj. Zveger sestene se druiba navadno pri. ^Zgana", na vrta sev6da, 5e je I vreme; in tnkaj se cuje kmno petje iz clstih, izur- I jemh grl naie vrle mladezn Oh, ko je ie ranjki Pagharuzzi zahajal v to lepo druidino, ki jej je bil dusa, ni ko je nepozabljivi Sekli tako krepko jo vo- I dii, taeas a veekrat dozlvel trenotke, ko ti je bi?.» I sree toko polno svetega navduienja, tako goreee za J nm etvar, da eo ae ti oci eolzile. Zdaj jih caeni | I nahajale naie barve, ce tadi drngace razvrsSene, ali i [ je poSteuo, oditati nam, da smo vzeli barve Ruaom, I ko je zgorej razlozeno, kod jih imamo? Ali jepoiteno I somnieiti nas, kakor da bi hoteli se svojo zastavo I izrazati zelje po Ruaiji in po ruskih razmerahP Sram 1 naj bo onih brezvestnih Iahonov, ki se drznejo kaj : I takega med svet trositi in icuvati zoper slovenski • I narod. 11 Avstrijska postava prepoveduje, da se ne smo • I narod proti naroda scavati; prasamo: ali ne Seuvajo > I take veati vedno, ko v tem oziru nevednemu ljudatvu 1kvaayo^ ruski zastavi, katero bi mi imeli, ter nas . I posredno zna&jo kot ljudi, ki bi glede* zvestobe do » I drzave in ceaarja poanemali nekatere Italijane ? Iste \ j barve, katere ima slovenska zastava, ima tudi fian-i I coska, ali naiih nasprotnikov nismo ie nikoli sliiali, • j da bi bili rokli, da imamo francoske barve. Zakaj ne? i I Zato, ker a tem bi ne mogli hujskati; njim je pa i I samo za hujskanje in icuvanje in ne za drugo, ce • I tadi ne morejo niti hujskati in draiitibrez laSi. Nasi I Sirokoustni nasprotniki naj bi rajii raziskavali, zakaj I nekaterim ljudom dopada spomin na italijanske ber- : I sagliere ? zakaj drugim svitla zvezda ? zakaj drugvm • I cvetlica marjetica ? zakaj drugim prevotljen klcbuk ? i j Tarn raziskujte, ker imate kaj raziskavati, in pustitc ' I pri mini narod, ki je prelival svojo krv na italijan- > I skih ravninah za avstrijsko cesarstvo in avstrijskega , j vladarja, ki je vedno pripravljen, pokazati svojo mo6 • j proti drzavnim sovraznikom, ako se ganejo. Narod i j slovenski ne racuni, kakor neke ?pokrifce rihte*, da i I v petih letih se bo v Avstryi in Italiji zemljepis , I drugace u&l radi mej, ki se v tem casa premenijo. I Te racune pustimo „pokritim rihtam", ki se pulijo > | za zasluzek in kruhek v Avatriji in ki se ne sramu-I jejo iskati tolazila svojim sreem v takih razmiiljava-I njih, katera javno izrekajo. To je miiljenje mnogih I onih, ki so naii narodni nasprotniki, in aicer onih, | ki se imenujejo in veljajo za zmerne. Ako so zmerni I taki, kaj ie le nezmerni ? V teh krogih rodijo se na-I sprotniki siovenskega naroda in slovensko narodne I zastave, ker slovenski narod je avatrijaki, ker j slovenska zastava je avstrijska. | 5. Naaprotnik zastave, nasprotnik I d r 2 a v e. I Nekaterim gospodom nekako ugaja, ko vidijo, I da se napada in suninici slovenska zaatava, in da se I tako odvraca sum od njih skrivnih del Prav imajo. j Ako bi slovenake zastave ne napadali, ako bi ne | obracali pozornosti obcinstva na nedolzen predmet, I bi se obcinstvo 2 njimi pecalo ter razpravljalo njih I podetje. Tako pa so mirni, nikdo se za nje ne zmo- Ini in nemodeni pripravljajo pot oni bodoonosti, kate-. ro so si iiacitali v svojem politicnem razmisljevanji. I Skninja dokazuje, da se sovraitvom do Slovtii- I cev in njih zastave raste otrpnost do drzave in nau-I dusenost za reci onkraj meje. Ali ta skuinja je ne-I katerim krogom tako neprijetna, da zapirajo pred I njo 061 in usesa, da bi je ne videli in ne sliiali; pa I to jim ne bo pomagalo. Sovrastvo do Slovencev ra-j ste, ker se umetno goji, in i njim raste malomarnost (Dalje v prilogi.) | ali druiba menda ni razpala. Se se bo sedelo, kot I poprej, pri 8Zganu8 in popevalo in tudi vefierno le-I tanje proti Iderskeraa in proti Sofiinemu mostu, ono I nepopisno prijetao ietenje, se ne opusti, ae ne more J opuatiti, kakor ne ono znamenito sedevanje na nklopeh". I Edor pozna Eoborid, ve, kake pomembe so te f predhiiae klopi. Kdor ne ve prida podeti, gre na | kako takano klop seat; ta najde o vsakem dasa druz-I be; gospe, 2ene, gospice pletejo, gospodje jih gledajo, I kratkocasijo vsa druzba pa se naposled razgovar-| Ja» kaj bi se pocelo, kam bi se slo, ali pa se raz-I motrujejo vsakdanji dogodti. Menim, da ga ni, ki I pozna koboridtko zlvljenje, da ne bi vedel za Koma-I eevo klop, to bnarodavno, castitljevo klop; oj, ko bi I ona mogia govoriti, kaka izvrstna hronika ali casni-I karica bi nam bila za javno vaiko zgodovino, a po-I sebno za najtajnejie osebae razmere in skrivnosli \ I Toda bolje, da je noma ta Eomaceva klop, sicer I bi marsikomu bila neljuba, in saj ni, da bi moral | vse vedeti ta poredni svet, ki se itak najnedolzni&im I razmeram zanicljivo poamehuje. I Toda predolgo madil sem se v Eoboridu j no- | cem, da bi se videlo komu, da druge trge preziraje I boboam za to priljudno gorako gnezdo. Ali povedal I sem, kakor sam sodim o njem po lastnem opazevanji; I in menda ne more nikdo dcugaCno mialiti o koborid-I skem zivljenji, ako jeje vposlednjih letih poznaval. — 1 Bole je po leti ie najbolj obiskao, pad zato, ker Bol-I canje skrbijo, da se tujcu kolikor mogo6e pripravi in | ponudi, kar on ncomfort" imenuje. Bole je kraj zelo I miran, vsaj tujcu se zdi tako, daai se tudi v bolikih I vaikih povestih najdejo zelo zanimive, vcasih pikantne J stvari. AU to ni za tajca, ta je vesel, ce o cesarje-| vem rojstnem dneva vaiki veterani z godbo in baklja-j do po trgu mariirajo, kar ae vselej rado gleda; ali I pa ce tu pa lam 9nemski sici* zaveetno in corpora I korakajo, vihtee prapor izveiicalne velikonemike icul-I tare; tujeem to jako dopada, wktoiiw aarea, nekton Priloga k 33. štev. "$oče" do drzavnih recij. 6e kdo noee zdaj tega videti, ko nasi narodni nasprotniki izpolnujejo toSko politicnega programa, ki se izvi'Suje, videti bodo morali kasiieje, ko vsa zunanja olepSava, vse prikrivanje in zakriva-nje, vse molc'anje in zasukovanje prejenja, ko se po-kazejo pcave razmera v svoji. nagoti, da bodo lasje po konci ustajali onim, ki zdaj vse Iepo opisujejo, ako oatane do tedaj iskrica avatrijskega custva v njih prsilu ZanicevanjeSlovencevse bo mascevalo,pane no Slovencih, kajii mi oatanemo zvestl in prenesemo butaro <5asa, kakor bomo mogli, arapak po onih, ki zdaj spletajo Slovencem bic, kajti uze zdaj bvS ne velja toliko Slovencu, ko^kor A v s t r i j c u, kakor spricuje beseda in vedenje bicarjev. 6. Neveljavni izgovori. Nocemo nadaljevati prejSnje tofike, kajti neka-terim ljudem ni hujega od tega, co jim pokazes' hlev, iz katorega je treba kidati. Naj dodamo lo nekoliko besed o izgovorih, s katerimi nvisoki politiki* odobrujejo in opravicujejo besuost nekaterih Italijanov proti primoiskim Slovanom, „Visoki politiki** aliiijo kavo rasti in vejo, da se napravlja jugosiovausko kraljesivo. To vest bo za-nesli v najvisje dtmajske aristokratske hi§e. Teg^a se zdaj boje vsi oni, ki zajemajo h „visoke politike*. Kaj tedaj storiti ? razvidno je, da najveeja nevamost sia dr2avo po mislib teh politikov je bodoce jugoalovansko kraljeatvo, ki se je rodilo v njih glavab, katero se mora v koreniki zaL*eti. V ta namen treba je paziti na Hrvate, ki so zdruzeoi z Ogri, na Hrvate v Dalmaciji in Iatri in na Sloveuce. Skrbeti je treba, da se ti narodi prevec ue povzdignejo, treba Jih je tificati k tlom, in v to naj sluzijo ltalijani, ti naj bojo but, ki udriha po naklu. Tako politiko raskladal je pred par leti na spodnjem Stajerskem neki politik, in sicer oni, ki je pred xneseeem dnij pisal v graSko uTagespost", kaj zahtevajo slovenski poslanci na Pri-morskem gledo ljudskih in srednjih Sol. Oni politik je konM svoje besedovanje se slovi: „Im Kusten-lande wlrd man die Italiener gegen die Slaven aus-spielen* (na Primorskem se porabijo ltalijani proti Slovanom). Kdor koli je imel pnliko, bav'ti Be ss javnimi zadevami, ve, da ono „visoko politikovanje" je v sebi jatovo, a v svojih pravib naraerah iu nasledkih je za Avstrijo pogubonosno. Naravni Cut priznava in zah-teva, naj Re vsakemu narodu podelijo pravice, katere mu ticejo po fiaravni postavi. Opisani politiki pa do-kazttjejo, da to bi bilo gled6 Slovanov pogubno, ker potem bi se stvarilo novo kraljestvo. S tem mislijo vzbuditi in ohraniti nevoljo med Slovani ter ohraniti narodni prepirv Avstriji, ki je drzavi pogub-1 jiv. SpioSno je znano mozera, ki m s politiko pecajo, da ona „visoka politika" ima najvee privriiencev med prostozidarji, in ni dvomiti, da ta skrivua druiba je izumila to zvijafco, zato da bi v Avstiiji ne bilo oa-rodnega miru, da bi se drzava ne mogia oddahniti, da bi ostala Sibka in v sebi razdeljena za Cas delo-vanja oa znnaj. Prostozidarsko druStvo bilo je vedno sovra2oo Avstriji, ker je kiianska drzava, torej ni dvomiti, da tudi ta „visoka politika" je izmiSljena v gkodo driavu Po nazorih te avisoke politike"* so italijauski hujskafii prava srefia na Primorskem, kajti oni zavirajo razvitek slovanstva in odvraeajo slovansko nevantost od driave. S tega staliSto odobrujejo huj-skanje proti Slovencem indra^enje radi slo-venske zastave. Mi pa smo prepricaoi, da prej aii slej pride pravica na dan in da tedaj bomo imeli vse kar nam gre. Prenesli smo hujge Base, preoesemo tudi te; pravi avstrijski patrijoti pridejo do spoznanja, kje je Avstrije mo6 in zaslomba, io tedaj bomo obhajali ve-selo ustajenje iz tefkih fiasov pod varstvom avstrij-skega orla. Bog 2ivi driavo, v kateri imamo vsi pro-stora dovolj, v kateri potihne narodni prepir, ko zgubi moc Avstriji sovraino —framasonstvo. Avstriji, na§i domovini, pa kliCemo: varuj nas, va-ruj sebeJ_________^_ brez prenehanja obiia Slovence, ki jim ne privoSci njih narodnih pravic, ki vedno §^uva, kjer koli more, bodisi proti slovenskemu jeziku, slovou&ki Soli, narodni zastavi ali kateri koli narodni ustanovi. Ta list se siri po Gorici in ima v oceh ob^instva nekako na pol uradnb veljavo. Pod krinko italijanske narod-nosti, za katero ni dosegel do zdaj eisto uiL, drazi proti Slovencem; njegov duh se Siri med mescanetvora in izpodjeda # jfiemm*, w mm Mfy U VitOVlje, dne 5 ki zdaj privnas zabajajo, so nase strme klance, peljejo iz Bempasa v Karnico, tako oplaknile, da ni dtu^ega ostalo ko sama laita. — Na§i mozje niso zado-sti umui, da bi vodi v klance branili in da bi nare-dili pri kraji vodotoke, kar je neobhodno potrebno, da se brani yodi na poti. Tako so zaostali, da le v klance obrnejo vodo in ne marajo ni6 potem, kaj voda dela. Tako pridojo ob zlveU in ob voz, in kar zashizijo, porabijo pa za vzdrzanje voza in zivali. Mo-ram reci, da za te strme klance, po katerih se toliko iz c. k. gozda prevaza, bi morala saj nekoliko de-zela potrositi; saj blago, ki se doli prevaza, gre po dezeli in pomaga maogim ljudem; Se celo po LaJkem gredo drva za obrtnijo in kurjavo* Tako tedaj ta pot dezeli pomaga iu nikdo naj ne re6e, da zivimo od nje samo mi ali da imamo sami dobicek. Res je, da zasluzek imamo, pa kam grejo ti nasi zasluzki? Srednji kmetje, ki imamo svojo lastnino, ne pridela-mo zadosti za celo leto; nam primanjkuje sirka ali tur§ice, in tedaj z zakljem v Gorico. Tako oatanejo tarn zasluzki; potem je treba tudi drobnih re&j: sol, cuker, kave, petrolij; k doktorju tudi moramo iti in po zdravila, za obuvalo in obleko tudi kaj potrebu-jemo, in tako imajo ves zasluzek drugi. primanjkuje tudi za zivino spomladi, iskat je treba krmo za njo; potem pridejo rokodelci: kolari, kovaci iu drugi. ki zasluiijo, in tako zivimo v druibi eni z drugimi. Tedaj recem, naj bi nasi de^eloi oSetje se piizadevali, nam tukaj pri tej cesti pomagati, kadar sklepajo v svojih zborih o blaginji de^ele. Poglejte enkrat nase strme klance in vidite, da ne moremo tako ziveti. Vsaj sto skrbeli za Domberg in Skrbino; spomnite se tudi nas, ker tudi mi smo sinovi tiste dezele. 12 St Frjana, 4. avgusta 18S5. — V 31. §tv. cenjene „Soce" bilo je 6itati med domacimi in raznimi vestmi, da v &t. Frjanu je zopet izvoljen g. Konrad pi. Fabris za zupaaa. V male besedah je ve-liko povedano. Zdelo bi se, da poro6evalec si ni dal easa za obSkneje porodilo; zato naj mi bode dovolje-no, dodati par vrstic k omenjenemu dopisu. Kmalu bode 6 let, odkar je bil g. Fabris prvid izvoljen za zupana. Y Lakanem stanu je zupacstvo prevzel, znano je obcinarjem. Z g. Fabrisom prifine se nova doba; izvoli Bi modrega tajnika, katecega zalibog ni veL med 2ivimi, s katerim se krepko po-priiueta dela, da cuduo zamotane Itrene v primerno kratkora cat,a v red spravita. Ko je bila mar xnotaraj _,.,T, ... „-----, ^ „„j.. „„&„„ av „1U| da ne bodo iz obemske denarnice aii dovolili za omenjeno cesto. Ali ate sliiali, dragi Citatelji, ze kedaj kaj takega ? za obcinsko cesto ni6 iz obcinske denarnice ? in vender se je tako govorilo. Drugo javno delo je most oez potok „Ravnaw, Za to delo je veleslavni dezelni odbor dal 400 gl,, kakor sem sliial; ko bode to delo kon6ano, kakor Be miali, bo lepo delo. Trefie delo jo novaura v zvo-niku, in popravljenje zvonika, ki dela east eeli obmni. Uetrto delo 2upanovoie prav lep kos cesto, ko so obrno iz doionjega konca obfiino proti Klancinamf za ktero jo g. zupan brezpiaono zemljig<5e odstopil. Pri tem delu so si vsi v dolonjem konci, pa tudi drugi, ki to cesto veo ali manj rabijo, prav lepo hvalo zasluzili, posebno s tern, da so, ko so k delu prisii, tako prid-no delali, kakor da bi delali za veliko plafiilo, dasi deiali so vse brezpiaono, To pa se jo tako le zaoelo: zavezali so se sledeoi posestniki, da izvrfiijo omenjeno delo, namree' Jozef Klanj§6ek, JoM Pintar, Miha Skorjan, JoM Klanji^ek IpavLov in Bostijan Tor^io. Q, zupan napravi okro^nico, Jozef KlanjSSek si vzamu najte^avniSo nalogo, da nabira podpise po obSiui, kar se mu je tudi posre&Io, Zdaj so odiooi dan, da oosto sami zmerijo, in koj drugi dan zadnejo delati. Pri delu je moral biti zmiraj eden omonjenih obfiinaijov, da je delo vodil, in tako se je v prav majlmom daiu in tudi prav lepo delo izvrailo. Zdaj se vaakomu groe smeje, ko gre z vozom lepo in lakko naprej, ko je moral po atari cost! prej kolo zavoriti, potem na vio moo voz za ubogo zivino naprej potiekati. Peto delo jo najslavniie in brez izjeme vsem potrebno, in to Jo pokopaligee. To delo je bilo pa i$ poproj, pod dvema, 2e no pod tromi prejSnjimi 2upani aklonjeno: ali med skiepom in izvrfiitvijo je velikanski prepad I Naj bode, kakor hoee, zdaj je tudi to dodelauo. Z g. zupanom potrjenih je tudi nekaj novih mo«5i; zato pa gg. podzupanom in vsem stareiinam brez izjeme gorko na sree polagamo, naj gredo na roko g. zupanu za vsako potrebno iu pravifao ro6, posebno pa, da se poravna prej ko mogode strmi klanee v „KlancmahH, kajti kdor je kdaj moral peg ali z vozom tiez iti, se gi'< , Mi, kako jo mogooe v sedanjem 6asu ubogo ^iv. ,_ iakik strmih potih in z veliko tezo goniti. Upam, da g. zupan in stara-8Jdo bodo vedno slozno postopali in Brecno vodill Stfrjansko obfiiuo. mmmmtm^mt__im_mitmmm PolitiCni pregled. Nas presvitli cesar mudil se je po shodu z nemSkim cesarjem v Gostinskih toplicah, kjer je bila navzofia tudi na§a presvitla cesarica, y tirolskera glavnem mestu Inomostu, kjer so strelci tirolski priredili patrijoticno slavnost. Cesar je ponavljal, da se je rad udelezil te patriotiCne slavuosti, ki ga je zelo razveselila. Ni li to resna beseda onim nem§ko-avstrijskim prenape-tezem, ki so v DraManah tozili o zatiranji Ncm-cev v. Avstriji ? — Grof Taaflfe madil se je ves ta 6as v Inomostu na posebno zeljo cesarjevo. Cesar obi§6e 8. sept, razstavo v Celovci. Med 24. in 30. avgustom (po nekaterih virih 24., 25. in 26. avgusta, po druzih 24. in 26.) vr-sil se bode shod na§ega cesarja z ruskim carom y Kromerizi na Avstrijskem. Shoda se udelezijo tudi cesarica Elizabeta in ruska cesarica, cesar-jevid Rudolf, grof Kalnoky, grof Taaffe in na-mesto ogerskega ministra predsednika baron Or-czy. Temu shodu pripisuje se yelika vaznost. Dne 11. t. m. odpeljal se je minister zunanjih . zadev Kalnocky v Varzin obiskat kneza Bis-marka. Ta pohod je v zvezi s carinsko pogod-bo, ki se ima med Avstrijo in Nemdijo ponoviti. A ker bode trajal obisk vec dnij in ravno pred shodom na§oga z ruskim cesarjem, razpravljale se bodo stalno tudi druge vazue zadeve. Govori se tudi o shodu ruskega cesarja z nemSkim, vender ni v tem oziru Se zanesljivih porodil. Na Kranjskem voljen je bil v drzavui zbor grof Hohenwart na dveh krajih, v Ljubljani in na Gorenjskem. Ker si J6 obdrzal grof Hohenwart mandat Ljubljanskih me§5anov, volila je. Gorenjska dne 6. avgusta uovega poslancu v o-sebi kneza Windischgrati-a, ki je jwlz lL>4 gla- V prihodnjem leta ponovi se zdpet po-godba med Avstrijo in Ogersko. 6eM upajo, da dobijo pri ti priliki uekaj koncesij za fieski na-rod. Posebno od avstro-ogerske baoke prifiaku-jejo, da se bo ozirala na pravicne zahteve 6e-Skega naroda v gmotnem in narodnem ozira. Trgoviliska zbornica, st&lno v ime'nu celega naroda, zahteva, naj se napravi v Pragi glavna poddrainica, katera fond za vse CeSkonaj znasa 50 inilijonov gld. Dalje zahteva, naj sevodstvo PraSke poddtninice predrugaft na podlagi jed-nakopravnosti, ter da se naj bankovcih tudi ce§-kemu jeziku da pravica in prostor, Izpolnitev teh skromnUt zelj pricakoval je Leskj inured tem bolj, ker je vestno podpiral sedanjo vlado, mi-sled, da bode tudi ona njcga in njegove oprav> 6ene zahteve podpirala. A po izjavah poluvlad-nih listo? motijo se Cehi, Ti in tudi ogerski listi irraiili so ae odlocnn zoper Leske tirjatve. Na Hrvaskem je razburjenost zopet do vr-hunca prikipela. Hrvaski ban je ukazal na ti-hem 18.000 vaMli listin, kameralnih aktov, v zaboje spraviti, da bi jih postal Madjarom. Po nakljufibi so Hrvati to poizvcdeli ter zahtcrali, naj se skH6e sabor, ki bode zadevo natanko pre-iskovai ter fereSe svojo sodbo o tem bano-vem dejanji, Vladui listi zaceli so pisati, da li-stine so madjarske in sploh brez veljave. Ce je tako, zakaj jihhocejo Madjari imeti? Tone gre Hrvatom v glavo. Govori se, da pride biskup Strossmayer v Zagreb m da obi&e bana. Naj-brze bode poskusil bana piegovoriti, da najod-neha od svoje pogubljive politike, a tudi to bode menda mak> koristilo. Takozvana narodna stranka sella se je bila te dni, da bi se v tej zadevi posvctovala. Sho-da se je ndelezil tudi ban ter pojasnil razmere. Shodi se ne bodo vec nadaljevali, vender je ud te stranke, Krstid, ki je bil tadi predsednik re-gnikolarne depntacije, svoj mandat odlozil. Celo Miskatovifc namerava odstopiti in bivSi ban Ma zurauic se je pismeno izrazil, da je postopanje sedanjega bana nepravilno. Zdi se, da hofiejo Madjari in njih privrzenee sedanji ban Hrvate toliko dasa Scuvati, da nastane nstanek. Na Angleskem se je kbnservativna stranka fie le na ministerske stole vsedla in ze zafcenja med kolovodjami razpor. Salisbury in Chunechill sta glede irskega vprasanja razlicnib misli in ze sedaj v takem nasprotji, da se tesko ve6 spo-razumeta. A vsak ima za seboj svojo stranko, ki je tedaj tadi razcepljena. Ministerstvo Salisbury ni stalo ze tako na trdnih nogah, sedaj pa se razpor, to je unici. Domafie in rassne vesti Zaaaja St87ilka ^Soce" bila ja zaaezena radi uvodnega claixka „Sprehod ha AjSevico." C. k. okrozna sodnija je potrdila konfiskacijb; naSe uredhiatvo napravi proti temu ugove^. — V ajSevaki zadevi za-priih je uze 22 fantov in KemeioYB dekla. „C3briSka ljudska pOsOjilniea'' dobro na-predfcje; v p*ri pclovici tefco&ga leta imeia je nad 10.000 gld. promeia. Eojaki, ki bi radi na posodo imeli, so vedno ogla^ajo, a!i poaojilaioa ne more vsem :"«»•# °p 7^*«« «ft«»«^w». wi jfuwi|«moa nemore vsem natredi, ker nima tolikega zaklads. Vabijo se torej rcdbljubi, naj pnstopijo druStvu kot Slaui s kakim delefcem Qk> 10 gld.) aS pa naj na!oii|tt ^oje glav-cica t htanilnioo. Hmoilnim ulogam ae plaSnjejo ob^e-sti po *V« od ato in se aprejemajo uloge y vaaker-inem zneakii. Za posojila, fcja poaojilnica (B0/o obreati: deleii pnnaiaje one obreati, ki se poka&io konee leta pri s&tepn ifaiona, in aolasfteiatto pri reservnem s»lognin pri drttgem drOEtveneia prbmoienju DmStto ai ie omialilo nie nekoliko pobiiwa in bo v tem nadaKe-vale, di dobi sSaaom vse, kar potrebuje. Potrebne proatore odatopil je poaojilnici bresplaeno dr. vitei ToakU (Via Aacoli, k &. i. Vt\ tfT. Itann) uie od prvega njenega sacefka, Upamo, da iz tega drevca zra*te §e drevo, ki fe& donaSalo obilen sad gorifikim Slovencem. Preridno ia srfiuo naprej! .Blosgin* odbor iaiel je p?etekli ponedeljek sejo, v kateri je razprarljal drtStvene ^adeve. Ke&il je osebna pxaaanja glede otroSkega vrta in privatne deklidke Sole, ki zacne 1. ofctobra, PsedsedniStvu ae je naleSilo, naj atori zadnje korako, ki so pofcrebni. dft se vse pripmvi, kar bo Soli potrebne. Ptegledalo M > druftvMP denMOft «ta^e m >AktasJ<> «> >, d* | z nplac'evanjem letnin'e ni vse prav, da je mnogo ra-¦stankov, Gospodje poverjemki z deiele so uaproSenit da bi radovoljno pobirali letne doneske med udi ter da bi jih poslali droftvenema denarniearja. Gorifiki ndje naj placajo letnino droltvenema JSavajn, g. Kor-§iia, kijim potrdi sprejems pobotnico. Letni doneski so jftko niaki in ne bodo teiili posameznikov, drustva in sjegovim ustano^am bo pas tem mocno pomagano. Predsednik je porocal o delovanji pri letosnjih volit-vah za drzavni zbor, posebno v velikem poaeatva; odbor je porodilo pohvaino na znanje vzel ter pokdil dotiSne atroske. GledS bodo^e dopolnilne volitve v deielni zbor je odbor v polnem soglaaji. Porotne sodnije ˇ Gorici zacele so svoje delo pretekli torek, 11. t. m. Prvi dan prisel je na vrsto oni nearecnik, ki je letos v noci od binkoStnega po-nedeljka do torka zaklal na trgu av. Antona v Uorici avojega tovarisa, a katcnm se je bil sprl, tako ne-areLno, da je revez na raestu duso izdibnil. Sodnija mu je priaodila 10 mesecev zapora. Delarci in atare zeno veliko govore o tutu skeaji. Udom ,Slov. bralnega in podpornega dmStva V QortCi" so uljudno naznanja, da drustveai zdravnik g. dr. Aleksij Itojic je Sol za nekaj te-dnov na Dunaj, in da isto tako jo danes odpotoval tudi njegov nameatnik g. dr.3t. Kerscvani. Kdor bi tedaj potreboval zdravniSke pomocl, predno ae vme kdo teh gospodov, naj se obrne do dr. And. Itisjaka, zdravnika v Gorici, v Gospoaki ulici h. §t. 23, ki je naproxen vadovoljno prcvzel zacasno zdravljonje udov naaega podpornega dru&tva. V Gorici, 13. avguata 1885. Prcdsednistvo. Program c. k. viSjega giranazija v Goriei ima na prvem mcstn sestavek profcdotja Makmica-e o na-pisih na oglojskih startnah. Na to sledi itnlijanski prevod aovogrSko pes mi, v kateri se noki Maurogor-dato zahvaljnje Gorici za dobljeno zdravje. Prevod je napravil prof. Fr. Simzig. Iz Solakcga poro5ila jc raz-vidoo, da za<5etkom §olakeg» leta je atei zavod 379, ko&ccm §. leta pa 359 udeneey. Izmed teh je bilo iz Goricc Si, z GoriSkega 183, s Kranjakega 34, \'/> Tr-sta in okolice 17, iz Istre 13 dijakov; drugi so bili ed dragod. Slovencev bilo je 164, Italijauov 143, Nemccv 49; kntolidanov 345, protestanti 4, 2idov 0. 10 let sta imela 2 dijaka, 23 let 1. Konec 3. lota bilo je odlifojakov 27, dijakov s 1. redom 244, sku-§njo jih be ponavljalo 36, padlo jih je 51. Solniue so plaCali dijaki 2720 gld. C. k. realka v Gorici ima letos jako obSiren program, ker jc 25 let, odkar stoji. Vodja in Solski nadzornik dr. Egid Schreiber spisal je zgodortno te Sole, ki obsega 93 stranij. UCencev Stela je ta Sola | 214; izmed teh bilo je GoritSanov iz mesta 132, 82 | pa od drugod; ttatolidanov so Steli 205, protestantov 5, 2ide 4; Nemcev bilo je 42, Italijdnov 142, Slo-veiicev 30; 10 let so imcti 4, 22 let 1. Konec leta bilo je odltftijakov 14, dijakov s 1. reddm 131, s sla-bim reddm 47, skuinjb jih bo ponavljalo 21. Sdlaiae so plafiali dijaki 1988 gl. 50 kr. Ljudske Sole v Gorici m gledg obiskovanja slabSe nego na deLeli. Me^tna deska sola 5ti?la je za-cetkom preteklega Solskega leta 342 ufencev, kon-tem Solskega leta pa le ge 296. Dekligko Solo obisko-valo je ea<5etkom Selskega leta 476 deklic, koacera leta bilo jih 458. Sploh pa gre se statistiko Solski doiznoati podvrienih otrok v Goriei tako tezko, kakor da bi zdravenm eiovekn zobe drl. BRassegna* je v svoji zadoji Stevilki objavila, da leta 1883-64 je bilo §o!ski dolinosti pddvrzeaih 2580 etrek, v Solo da jih je ho-dilo 2136, brez Solskega poduka in odgoje da jih je bilo 444. Ti so se potepali po ultcah in nadlegovali ljudi ali pa so se pdtikali po zakotjih, kjer so igreli, kvartali, tabak pusili in nerednosti poCenjali, kakor se godi Se dabdanes. Radi nerednega po^iljanja otrok y Solo se leta 1833-84 Hi nalozila nikaka kazen nitt iztirjala. Ker je po zadnjem nradnem Stetji cetrtiaa prebivalstva v Gorici sleveiiskega rodtt 0^ resoici ga je Se vet), je med navedenimi otroei najmaoj 600 slevenskih otrok, kateri nimajo v mestu nikake meat* ne Sole. Minister Cenrad je ukazal, naj fie v Lju-bljani za manjSe Stevilo netnSkih otrok napravi Hem-Ska deSka in dekliSka Sola. Ni dvomiti, da vsled rav-nopravnosti, katero nam jamfii postava, bi gospod mi. nister tudi v Gorici gledfi slovenskih otrok te aka-zal, ako bi ma bile razmere nataneno znane in ako je preprifian, da slovenstvo je drzavi tako trden ste-ber kakor nemStvo. Skodovalo bi ne, cko bi se mi-nistra st?ar naznanila; potem bi vsaj vedeK, pri cem smo, ali Stejemo kaj ali niC. Ta se je Cuditi slavne-mu BCorriera", glasila primorskih velikonemcev, ki je za ital|jahske Sole tako mrzel, a tako vnet za boj proti Slovencem in proti §0Iam, ki bi slozlle njih otrokom. Njemu bi bilo najbrze to najbolj prav, da bi Sole ne imele drugega oamena, nego Siriti med Slovehci ime Italijanov in Nemcev. 6d. gg. vikarjeia! Govorilo ae je, ko a<» je v drSavaem zbora obravnavala poetava zarad urejenja dnbovflke plaie, da bodo amatrani vikarji kot aamo-atatoi duio! paatirji. Pri isnievanji dottifae poatave i nih pomo6nikov. Da bi ae v tem oziru ge o pravem eat a kaj.- pomoglo, vabijo podpisani: svoje tovariie, naj pridejo, kolikor mogo5e v velikem atevilu, 24. avguata v Gorico, da se o tem pogovorijo. Vefi vikarjev. Na Barbani, malem otoku v na&ih lagunab, blizu Grada ali Gradeia (Grado), kjer je romarska cerkev Device Marije, katerd v zadnjih letih tudi Slovenci, poaebno iz goriske in trla&ke okolice, mno-gobrojno obiakujejo, sa bo praznovala letoe 14., 15. in 16. avguata XIII. stoletnioa z veliko aveoanostjo. 14. avgnsta predpoludne o primerni uri sprejme ae miloatljivi gospod kuezonadSkof goriSki pri Belvederu (na auhem) ter ae odpelje v lepo okiacaoem Lolhu, spremljan od navzo6e duhovsfiino na Barbano. Okolo 5. ure popoludne ae bodo pele aloveane vecernice, bo alavnoatni govor v furlanakem jeziku ter so odpo-jejo lavretansko litanije. V soboto 15. avguata okolo 9. ure predpoludne bo slovenska pridiga, potem alo-vesna pontifikalna maSa, katero bo bIu&U prevzviSeni knez. Po ma§i ae poneae kip D. M. v proceiiji okolo otoka. Popoludne okolo 5. ure se bo pel rozui venec. V nedoljo 16. avguata okolo 9. uro zncne pontifikalna maaa, katero bo aluzil prec. g. proSt gorieki. Med maao bo furlanaka pridiga, po ma«i proceaija, kakor prejanji dan. Na to ae poatavi kip matere boaje aopefc na alter in a tem bo elavnoat koncana. Porofia so, da tudi za telosne potrebo bo na otoku dovolj poskrb-ljeno. Vabilo k veaoliei, katoro pvirodi Podmel-Ska citalnica v nedeljo dnG 16. avgusta 1885 v flpomin tisofiletnice sv. Cirila ia Metoda ae aledo6im progmmom: 1) Petjo: Sv. Ciril in Metod; Hr. Vo-lari6. 2) Nagovor. 3) Petje: ttDomovini,tt brencefii zbor se aamospevom; Dr. B. Ipavic. 4) Doklamacija. 5) Petjo: Zvozna; A. Nedvod. 6) Igra: NemSki no znajo. 7) Petje: wt..un(u. 8) Saljiv dvogovor: Klobu-6ek in cilinder. 9) l*Gtje: BNaSa zaatava," kor tul Ilenake. Zacetek tocno ob 8. uri zveaor. Poaebna povabila se ne bodo razpo&fjala. V Vipavi priredijo v dan 23. avguata alovenaki dijaki veliko veaelico. Nafio dijake moramo radi tega javno pohvaliti, ker do sedaj Vipavaktv dijaSko veae-lico ni So vidola. Pa Stajarskom prirojajo dijaki vaako leto avojo shodo, tudi po Krajnskom niso noznani, lo naSa Vipavaka dolina pricakovala je do zduj zaslxmj take zabave, No, sedaj pa naa hocojo itaii dijaki za vse odskodovati, ker miale napraviti veliko alavnost. U5e celo poditnke agitujejo po celej GoriSkej, in ro-doljubi zagotavljajo jim, da pridejo. Glede na namen -— diati dohodek otroakemu vrtu v Gorici — ki g,. ima fa veaelica, potrudi se pa6 vsak zavedeu rodoljuo ta dan v Vipavo ali pa pofilje avoj douesek v ta blagi namen. Veaelica bode na UrSieevem dvoriScl — res jako pripraven proator, kjer ne bo nikake vrofline! Po beaedi aledi za plosalce pit's, a za dcugo goapodo banket v dvc«ani ttSlov. Citalnice". Podrobnoati o tej in program prihodnjic. 0 c. k. poatnem uradu v Oorioi pisala je BSoca" ufe nekatere krati, ali do zdaj z nevidnim uepehom. Napisi so Se veduo vocindm le nemSki in italijanski, kakor da 13.000 Siovencev, katerim sluzi ta urad, ne bi imelo pravice vedeti, kje ae n. pr. poStne nekaznice oddajejo in kje se za nje denar prejema. Upamo, da visoka c. k. vlada ne preshSi ponovljenih proSenj dizavljanov alovenskega matorino-ga jezika, ter da jim da uzivati to, do deaar imajo pravico po dr^avnem temeljnem zakonu. Nikakor bi 8e ne moglo opraviciti, ako bi zvesti avstrijaki driav-ljani 08tali ataluo brez onih olajSav v promefu, katere se celo pesfiici Nemcev v Gorici z odprtimi rokami ponujajo in za njo medejo. Jfednje dni doSla nam je o tem uradu nova pri-tozba. Franc Zavadlav iz St. Andreia, brat rani-kega Ivana Zavadlava, ki je umrl kot c. k. okraini komisar v Gradia«i 24. julija t. 1., pritozU se je zarad nekega piama, ki bi je bil moral dobiti uie 25. julija, a dobil je je ae le 27. julija opoludne. Stva? je taka le. Ko je umrl ranjki brat Ivan, pisal je neki goapod iz Gradiaca §e zivemu Francu, da je brat umrl in dabo pokopan 26. julija. Da bi to piamo o pra* vent caau doilo Francu v roke, pladal je oni gospod razen navadne poStae marke 5 kr. se poaebe 50 kr torej vkup 55 kr. To pismo je bilo poalano, kakor pravijo, .expreaa.^ Piama, ki se poSIjejo pod tem imenom, imajo to poaebnost> da, ko pridejo na zad-njo poato, ae mora koj poalati ael, tudi ee jo ponoci, da odda ptamo doticniku, ki v apngevanje, da jo pismo reanicno prejel, podpi§e pridjani reeepis. Valed tega pravila moral bi bil Franc Zavadlav dobiti omenjeno pbroo ie v aoboto 25. johja, a dobil ga je ae le 27. julija opolndpe ob enem z dm* gxmi navadnimi piami po obcinskem alu brez r «-eepiaa. V piamu bila je naznanjena k-atova amrt m Franc bii je vabljen k pogrebu. V ponadoljek opoludne, kojeFr. Z. piamo dobil, bil j* brat ie pokopan m pismo, za katero je pisatelj pla6al 55 k r.t ostalo je brez uapeha, Denimo, da bi brat ne bd zyedel po drug! poti, da Ivan je umrl, kako ne-pnjetoe naatodkc bi bila imela prepozna izeoojtev mogli udeleziti pogreba, med tern to po onem pismu bi bili morali izvedeti stvar ze v soboto. Franc Zavadlav pritozil se jo v tej zadevi pri c k.*po§tnem upravniStvu v Gorici. Qdgovorili so mu, da so rau ze v soboto poslali sla, pa da ga ni dobil doma, in zato daje prinesel sel pi8mo nazaj. Fra-gal je, zakaj ni pustil poStni sel pisma pri zupanstvu v i§t. Andrezi, ki bi je bilo izrncllo adresatu o pravem 6apu. Beklo se mu je, da ^express" pismo se mora dati adresatu v roke in ne drugemu. Ha to par prasanj. Ako v soboto „ express" - pismo njLse janelo- dati drugemurazen adresatu, zakaj se je pa v ponedeljek dalo drugemu ? morda ker v ponedeljek bilo je za adresata ule brez pomena! Ako t soboto nikdo ni smel podpisati recepisa razen adresata, kako pa da v ponedeljek se adresatu niti ni pokazal ? kdo je podpisal dotiSni recepis in s kako pravico, ako se tako pismo sme izrociti aarao adresatu ? Kar se ti5e onega sla, ki bi bil nesel pismo ze v soboto t St. Andrei, je stvar precej sumljiva. Doticnik trdi, da Zavadlava ni bilo doma in da radi tega pisma ni raogel oddati. Resniftno pa je, da tiato soboto je bila Zavadlavova bi§a vea dan odprta, da je bil vedno kdo doma in da nikdo ni vide! poitne-ga sla, ki bi bil prinesel pismo in ki bi bil praial po g. Zavadlavu, Slavno c. k. postno upravnistvo v (Joriei je torej uljudno proleno, naj poizve ime onega •la, kateremu je bilo narofieno nesti pismo v it. Andrei, naj ga natanc*no izprala, ob kateri uri je pri-Sel v &t. Andre*, pri kateri hiii je pra&al po gasp. Franca Zavadlavu, s kora je govoril in kdo ga je videl, kajti izmed Standrezeev se do zdaj nikdo ni oglasil, ki bi bil videl tiati popoldan poStnega sla v lit. Andrezi. Uspeh svojega preiskovanja naj bi si. e, k. postno upravniStvo blagovolilo objaviti, da bi ljudstvo spoznalo pravi uzrok zakasnenja in da bi se poroiril g. adresat, ki se huduje radi tega dogodka. Ako bi vzviSeni gospod baron Pino, trgovinski minister, katerega je poducoval ranjki Zavadlav v slovensSini, zvedel to zadevo, ne vemo, kaj bi rekel. Novo zastavo dobilo je ob enem se „81ovcn-skim bralnim in podpornim drultvom" tudi tukajlnje druitvo nAaaocia2iono di mutuo soecorso degli arti- giani*, alt hraniti jo mora dobro zavarovano, ne da i jo smelo slovesno blagoBloviti, kakor prvo imeno* vano druitvo. Ker se nova zastava italijanskega dru-Stva razlikujo od prejsnje, moralo je druitvo v tern oziru pravila premeniti ter naznaniti premembo vele-uuvneinu e. k. namestniitvu v Trstu. Ko je bilo draStvo ulozilo doticno proinjo, raznesla se je bila gororica, da je prosilo pri viaokem e. k. ministerstvu neposredno za dovoljeaje slovesnega blagoslovljenja, in ko je priiel zdaj na omenjeno ulogo glede preme-njeoih pravil ugoden odgovor, tolmaetli go nokatcri etvar tako, kakor da bi bilo dobilo drustvo ndi mutuo soecorso" dovoljeoje za slavno blagoslovljenje nove zastave. Najprvi prinesel je to vest „L'Eco del Litorale,* ki je dodal, da blagoslovljenje se bovrlilo t veliko svecanostjo, h kateri se povabijo tudi druga enaka druitva z deiele Za njim prinesel je isto vest tukajSnji 9Corriere*, ki jo je pa za par beaedij okrajial. Koj iz zaSetka zdela se nam je ta vest never-jetna, ker je niemo mogli zlagati s postopanjem dr-zavmh oblaftij proti slovenskemu drustvu v enaki zadevi. Tender ker se uie celo na Pliskavski gmajni na Erasu cudezi godijo, ni popolno nemogoie, da bi se ne godili tudi ob trza&ken* morji, zato smo skuSali poizvadeti, kaj je na tej re6i. HsJ drzavni poslanee dr. vitez Tonkli sel je k tukajsnjema c. k. gla varstvu in je praial naravnost, koliko resniee je na omenjeni novici. Okrajno glavarstvo je odgoyorilo, da italijansko druitvo niti prosilo ni za dovoljenje elo-tesnega blagoslovljenja in da ga torej tudi ni dobilo in da bi ga v aedanjih okoliieinah ne dobilo, tudi ko bi prosilo, ker eesarske oblaeti niao tako netaktne, da bi postopale drugade proti Slovenoem in drugafie proti ltalijauom v enakih razmerab. Po vsem tern in glede na vire, M so ^B&ssegni* na razpolago, se <5u-aimo; Lft je tudi ona prinesla v veerajinji Stevilki „Ecovo* nazaanilo. se bolj pa njenemu dostavku, ees da alavnost se ne bo ie take hitto Triila, ker Angelica pL Ritter, ki bo zastavi botra, ^aluje po nmrlem svaku Vilj. pi. Ritterji. Slavnost se ne odloil radi Kitterjeve smrti, ampak zato, ker druitvo nima se potrebnega dovoljenja. Ali bi bilo res, kar pilejo trije italijanski liati, in krivo, kar je izjaviio si. c. k. okrajno glavarstvo v 0orici? Ke verajemo. — Toliko v pojasnenje in pomirjenje onim nagim rojakom, ka-tere je bila navedena vest vznemirila. Vojaki dajejo mestu precej iivljenja, kadar so tukaj ; ko paodidejo, je bolj mrtvo od prej. Prsd ted-noma zapustilt so nas dijaki, ki so §K na pocitni-co, zadnji teden pa so vojaki, ki imajo svqje vaje, tako da je mesto zapuSdeno. Prosti mescani in njih zarod, __i je___ . . 60 ima a fiein, otresli so mestni prah ter so §li lovit eist zrak po avetu, kanior kdo more; drugi, katerim 2as ostaja, lazijo kakor seuc6 brez moci in iivljenja po mestu ali pa hodijo zabavljat inirniro. obfiinarjom, ako se Lutijo kedaj izjemoma nekoliko mo6ne. Vojaki pesci odili so, kakor oavadno, v Poetojno, kjer osta-jiejo tri tedne; tonnicarji pi v Ptaj, kjer ee bodo fie je samo §e plemonita Bgardatt „Corrierovatf, ki bo- ! juje svete boje Izraelove zoper nesveti narod slo- i venski. Surovost. Predzadnji ponedeljek obrnil se je neki kmet, ki je pil vnekikremi v Gorici, ko je sel Iz kr5me, na pragu proti krtsmarju Slovencu ter zau-pije zivio Slovenoi! Ta trenotek sel je inimo neki gori§ki mesar, katerega je ta vsklik tako razdrazil, da je udaril kmeta po glavi, ki se je pri tej priSi na tla zgmdil. Mesar je utekel, ko je pokazal, da vedno §6uvanje nekih krogov, ni ostalo pri njem brez .-sadu. - —......—.......-.-.........----------.....—-^------------- V Pevmi imeli so predpreteklo nedoljo pies, pri 3m so so fantje iz Pevme in it Oslavja prav dobro stepli. Ljudstvo je bezalo na vse strani iz stra-bu, da bi kaj ne dobilo. Navzofr zandarmi niso mogli dolgo iaa& pomiriti razdiazonih mladeniiev, To pa ne do zaviralo, da se k letu na ta dan zopot napravi javnt pies. Pies je one sredstvo, s katerim si nekateri ih(5ojo dobidka, drugi pa popularnosti ali priljubljeno-eti pi ljudstvu, v resuici pa napravlja vee zlega nego navideznega dobicka. V Vortojbi imeli so pies in pri tej priliki je v ondannji kremi neki Batistio, ki je bil opit, tako nesredno udaril kr^marjevega brata s kamnom, ki ga je imol v ruti zavit, po glavi, da je rovoz 5ez eno uro umrl. Napaduik je v je-2i, a napadcnSovi otroci m ima, so brez o6eta in moza. K letu ob tern 2asubo zopet pies v Vortojbi; 0 tern ni dvomiti. Odbor cecilijanakega druStva za goriSko nadSkofijo je v svoji zadnji scji skleuil, da se ima v Gorici napraviti podu^evalni teCaj za pevce, pevovodje, orgunisto, uCitcljo in duhovue, ako m do Casa dovolj posluSalcev oglasi. Podufievalo se bode brezplaLnoo liturgiCnt ccrkvc*,ii glasbi, kakersno zahtevajo cerkvona doloCila, 0 Imnnoniji, 0 praktifioem orgljanji, 0 aestavi orgcl, 0 koralu, 0 poducevaoji v petji, 0 citanji partiturc in dirigovanji. Predavanja 0 posameznih predmetih so uzo obljubili sprejeti gospodje: Danilo Faj-gelj, uiitelj v Tolminn; Adolf Harrawl, iupnik v Se-brt'ljuh; Jam-z Koko^ar, dnhovni pomoinik v Cork-nem; dr. Franc Sedej, prof, bogoslovja v ccutralncm semcnisSi v Gorici. Kdor se misli udeleiiti tega poduCivncga te<5aja, naj se piHineno oglaBi do 2 7. avgubta 1.1. pri pod pi »an em tajniku. P, n. cerkvene in solske oblastnije, kakor tudi obfiineka predstojui&tva pa prosimo, naj gvojim povovodjnm, orglavcom in u-citeljem tudi gmotuo (z dcuarjem) pomagajo, da bodo niogii v Gorico potovati in tamkaj, cele tri dni pre-bivati, t. j. 1. 2. iu 3. septembra. - Zvlasti pozivljamo cerkvena predstojniStva, da svojim organ istom, ki se tega poduka udele^ijo, iz cerkvene blagajnice podarijo primerno podporo ali nagrado, ako so preraozne. Iz gotovega vira vemo, da pre<5. nadskofijski ordinarijat temu ne bode nasproten. V Gorici, 6. avgusta 1885. Dr. Franc Sedej, tajnik cec. druStva v centralnem semeni§Li. Iz Brd, 3. avgusta. Tukaj so v malem Casu trije (fie ne vefi) organisti svojo slu2bo popostili, v Koibani, v Gradnem in v Slovrenci. To se godi, ker obtinarji zastajajo s plafiilom ali pa preradi zabav-Ijajo in zalijo svoje organiste. Treba vefi ljubczni in potrpezljivosti, orgauistom pa napredka v njih umet-nostt, da si pridobijo srea obclnarjev. Kaj bi zabajali k bolj spretnim v Solo, n. p. v Kojsko, v Biljano. Misliin, da bi Marinic, Kumar, Kozlin radi poduCe-vali; le naprej 1 Obrtnijska Sola v Marianu za lesne obrte izdala je svoj program za leto 1885-86, ki obsega zanimivib podatkov 0 uCenji in uCiteljih. Naj bi tudi nasi mladeutfi, kolikor morejo, porabili to priliko, da bi se izurili v mizarstvu, strugarstvu, rczarstvu. S pricetkoni pribodnjega Solskega leta, to je s 5. ok-tobrom se sprejme 13 mizarjev, 3 strugarji in 2 rez-ljarja. Kdor hoce Btopiti v 1. tefiaj, moral je dovrSiti ljuddko solo in 14. leto svoje dobe. Poduk trpi tri leta. Ubogira ufiencem daje visoko c. k. ministerstvo za uk stipendije na proinje, ki se morajo v tern 0-ziru ulo2iti. Poduk je teoretifien in praktifien (v be-sedi in dejanji); ufini jezik je italijanski, obvezni predmet nemscina za potrebo. Pri oglaSenji naj vsakdo priuese: krstni list, Solsko spii5evalo, domovinsko pravico in spricevalo stavljenih koz. Z dnevnim po-dukom zdru^en je vefierni nadaljevaloi tecaj od 5. do 7. ure od 5. oktobra do 31. marca po 3 krat na teden. .Kdor more, naj obiskuje to Solo, ki izdaje ve-ljavna spri5evala za leapi obrt. Na Velegradu in v njegovi okolioi ni po spri6evanji onda§njih zdravnikov nikake nalezljive bolezni ve8, kakor je tudi ni bilo v taki meri, da bi bila kedaj romarjem nevarnost protila. V Sleziji je ze dovoljeno, da se smejo suovati procesije k grobu 87. Metoda, a easom bo to dovoljeno tudi po dragih dezelab, ali najbrzo da takrat ne bo ve la nazaj. Med potom lahko obis^e Velebrad, ker tam je potovanje in romanje dovoljeno. Sv, Metod bo prosil za slovanski rod in svoje castilce. Krajcarska podru2nica ^Narodnega Doma" prav krepko napreduje, kajci razposlala je uzo poveijenigkih knji2io za 50.000 udov. T novid* pozivljamo vse zavedne narodnjake, da nas podpirajo s tem, da se mnogcbrojno oglas6 poverjeniki podruinice. Nikdo naj *e ne zana§a na diozega ter naj se le brzo oglasi, kajti vefi ko je poverjenikov, toliko lepsi bode vspeh, toliko uitreje bode doseien lepi namen. V spodbudo naj nam bodo Slovenoi, Sveei v ptujini, ki so se oglasili na prvi oklic kot poverjeniki za Dunaj, Reko, Lieno na Twolskem, Ijubno itd. j v posnemo naj nam bodo slovenski delavoi v Seogra-ben-u na Zgornjem Stirskem, ki plafiujejo nad 100 meseSnih doneskov, katere si pritrgajo od te/,ko za-sluSene dnine. Toraj na dolo rojaki! „Kiajcarska podruinica MNarodnega Doma^ (Dr. Jos. Stare) f-IfqUgwi. Kolera ? Spauiji vedno huje razsaja in prika-zala se jo U na Francoskem v pomonkem mesto Marseille. Vsled tega ukazala jo nala vlada, da vso ladijo, ki pridejo s Spanskoga ali Francoakoget, so morajo nstavitt v Twhi 10 any, da 10 opazuje ajlh zdravsfcveni Htan, prodno geodo yudje na suho. m Francoskem dolali so mnoge in razne pripmve proti kolori, vender se je niso mogli ubraniti. Bog nas vflruj te Jibe. Na flSo5inu sestavek „die Allmutter Gor-mania" v fitovilki od 31, julija, oglasil se je oden onih dvoh oamoSolcov, 0 katorih je bilo rooono, da sta bila upiiana za6otkom iolikega lotft kot Slovonoa, koncom hi leta pa kot Nemoa, tor jo rokol, da je bil upisan zaietkom leta po poraoti kot Slovoneo, kor on so piio od 4. iatinske Sole naprej vedno za Nemoa, 0 tamer je pripravljon dati dolcazo. Drugoga gospoda, njo-govoga tovarila, ni bilo io; ssdi so, da nima kaj po* praviti; tudi od drugo strani niimo dobili popravka v tem ozim. Zdravje in doit denarjal Jurii s pufio iidi ule oktobra mehccall. letuik fialjivega Koledorja za leto 1886, kl bo polen zanimivegablaga, Pri-nese obilo Saljivih pripovedck, prpvljic v vozani in nevezani besedi z liCnimi illustracijami, Prerokoval bode Jurij v svojem Koledarji stvari, da bo vank Rtruiel. Gena mu je samo 55 kr. Denar in pisma naj se pofiiljajo upravnifttvu Jurij as puSo v Trst. BJuiij s puBo« prodaja so v Gorici v tobakarni g. Preselna na starem trgu. Javua zahvala. Uljudno podpisana druzma zahvaljuje se prav iskreno spoStovanemu gospodu dr.ju Al. R. Rojcu, goriskemu zdravniku, za njegovo neutrodljivo mar-ljivoi t in srCao prijaznost v casu sevarne bolezni na-Se ljube in predrage Ilarije, ki bi bila gotovo u2e svet zapustila brez njegovega truda in izredne zdrav-niSke izvedenosti, po kateri jo je pri 2ivljenji obranil v vese\je in tolaibo vse dru^ine. Posebno pa so mu §e presrCno zahvaljojemo in mu bomo vedno iz srea hvalezni, ker nam jo storil to preveliko dobroto brez nikakega plaCila. Pri Sv. Ltriji, dne 9. avgusta 1885. OdkritosrSno bvalezna dru2ina vogriCa, c. k. profesorja. Poslano. Ono vest, katero je prinesla „Freooia" v svoji 15. St., Bda v nedeljo 5. julija bi ailzabteval v 2up-nijski cerkvi na Placuti duhoven, ki jo krstU dva novorojena dvoj6ka, naj se jima daati imeni Girila in Metoda", zaznamujemo podpiaani, ki smo bili pri onem obredu pridujo&i, kot golo in hudobno izmlSljijo. V Gorici, mesoca avgusta 1885. Jozef Dro5, oce §tefan Gosb, kot boter Frene Fabbene, „ „_______ Zahvala. Vsem spoStovanim pryateljem in znancem, kateri so o bolezni in smrti naSe preljubljene DANICE izkazali nam toliko globokoga soiutjav besedi in dejanji, in s tem olajSevali tugo naSo o bridki izgubi, javljamo tukaj naj odkritejSo, naj toplejSo zahvalo. V Gorici dne 6. avgusta 1885. A.SANTEL t imenu svoje obiteyi. gt 515. RAZGLAS. Iz podpore, kteroje dovolilo visoko c. kr. kmc-tijsko ministerstvo v prospeh sviloreje na GoriSkem, podeH tokajSnje, c. kr. kmetijsko drnStvo nekatere Stipendije pa 15 gld. zeaskam, ki bodo cbisko7ale teCaj, pri katerem se bo podncevalo, kako se priprav-]ja svilodno seme po celicnem sisterau in kako se ia ta namen rabi nrikrcskop. Podak bode na c. kr. aviioTejskem in vinarskem poskaSevaHStt v Gorici. Namen te&ja K <** se obiskovalke prakticno podott ?• vnh delib, ki se titejo pripravljaoja aanena po celicnem sistemn, in kako je ravnati z raikroaka-pom, da so presodl idravatvcno stanje semena. TeCaj satoe dne 24, in konfia 29. avgusta t. I. Katera zeii dobiti knk Stipendij, naj poda do-tiCno piaano proSojo t urada ckr. kmetijakega druStva oaj dajje do 18. avgnsta, gtipendiji se podelijo samo takim genekam, kiso uze prestopile ? 16. leto, ki ao nie praktiCno fonrjene v aviloreji in sUnojejo y deieli C. KB. KMETIJSKO DRUSTVO. V Gorici doe 30. jnlija 1885. Predsednik COROIUNI______________ St 320io. 8. s. Rhbki sluzd). Zafietkom prihodnjega aolskcga leta (1. sep-tembra se podelijo z dohodki tretje plagijne vcrste sluzbe: 1.) nadncitelja-voditelja na dvorazrednici v Lokvah, 2.) podnciteljice, e?entualno ucitcljice na isti Soli, * 3.) utitelja-voditelja na enorazrcdnicah v Bar-ki, Divafii, Rodiku, Stijaku, VojSfiici in V Storjah s podruznico v Kazljah. Z* mesta voditeljev zahteva se sposobnost k pomocnenra poucevanjn verskega nanka. Prosnje je do konca pr. m. avgnsta. pri podpisanem vloziti. C. K. OKBAJNI SOLSKI SVET V SE^ANI, 18. jnlija 1885. Cudovite kapljice Sv. Antwa Padovanskeja. To priprpsto in naravno zdravilo, je: prava dobrodejna pomoS in ni treba mno-l gilt besedi, da se dofcaie njihova cudovita jjmoS. 6e se le rabijo nefcoliko dni, olajsajoi prezenejo pray Innahi. najtrdovratniie ze-j$M boleati, Prar izvratno vatrezajo zo-f per hemorojde, proti boleznim na jetrife in na.vraiiel, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenakUi mesecnih nadleznoatih, ' ist, zoper bitje greater diatijo pokvarjeno jajo. samo omenjenih bolezni, ampak nas, ^ I vaako bolezxrijo. PrpdaiejQ*s.et.T vseh glaynih lekarnicah na Bvetn ;zu nsroCbe in poSiliatve pa VdinoTlakar-nIci Oristdfoletti v Gorici, V Tratu t lekarni C Zanetti in Gh B. Rovis in vjekarni Alia MsL-^OBXtft. t Korminu, _____Ena atekleaita atan» Sft.ncTcaT. obTarnjejo tudi V GORICI obilna in mnogovrstna zaloga na debelo in.na drobno. Najvefii izbor blaga za raznoadeke (havzi-rarje), krainarje, firevljarje in kroja€e, potem ^ moikov, svetib podob itd* di§av, mil itd. ____ Posebnost: VRTNA SEMENA naJodlieseJ6ih piemen. PRODAJALOTQA; Gorica, viaBasteUo St. 7 na-sproti c. k. loterijni kolektori. St. 983. V tem okraji se s tern razpisajejo slozbi nLitelja voditelja v Lokovci in Kaln pa eno mesto uciteljicc 3. plafine vrste. Tndi sti v okraji prazni 2 mesti podacitelja. Dobodki vseb navedenih slazieb so poleg tlcieluili S. postav ID. marca 1870, in 4. marca 1879. Prosnje s postavnimi spriLevali sposobnosti in za znnanje tndi se spriccvaliim c. kr. okraj-nega zdravnika je vloziti do 14. septembra 1.1. sera Iq po predstavljenih oblastnijab. C. K. OKRAJNI S. SVET _________v Gorici, 24. jnlija 1885. U ima I 1 a SPITERI & 0.1 V P0TN1EE IX BM60 epravlja v Amerlko najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowratringh.it.9 (Najstarejsa firma te vrste.) M Glavna zaloga: v Trstu, Via Laz- zaretto vecchio, St. 9. Kdor zahteva, posijejo se ma nzor-m\ ei vinu na pokuHiijo. Oil Z0P1E TMAIJI po dr. Maliei jc odloino nnjboljSo zdravilo zoper protif} ter ravmatizem, trganje po udih, bole*ine v krizi ter iiveih, oteklino, otrpnele nde in kite itd., malo 5asa te Be rnbi, pa mino po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahvaL Zahtoranaj so samo „evet, zoper trganje po, dr. MaliCi" z zraTen stojetim znainenjem; i steklenica SO kr. ^f Zahvala. ^Hf Oospodu pi. Trnkoczy-ju, lekarjn t LjnbljanL Moja mati ao na protinsk^ bolezni na nogi silno trpeli in razna domafia zdravila brezrspeano rabili. Ko jo pa bolezen cedaljo hujSa pribajala in uze lei dnij niao mogli stopiti na nogo, apomnint Be na Ya5 dr. MalideT protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naroLim. In res imel jo endovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili muLnih bolebin. S*popoInim prepricanjem priznaTam torej dr. 91aliLev protinski cvet kot izvrstno zdrayilo in ga wa- < kemu bolniku t jednakej bolezni priporodam, VaSej blago- \ rodnpsti pa izrekam najprisrdnejfio zahvalo 2 Taem spoato- | Tanjem adani | Franc Jug, pose»tnik r Smarji pri Celji. j MT Planinski zeliscni sirup kranjski, "Wl i izboren zoper ka§elj, hriparost, Tratobol, prsne in pljudne ; bolecine; 1 ateklenica 56 kr. Kon'stnejSi nego vsi t trgoyinih i ao nahajajofii soki in iiropi. MT K" ^istilne kroglice, e. kr. priv., ~^R ne amele bi ae t nyednem goapodinjatvu pogreSati in ao se uze tiauCkrat aijajno oavedofiile pri zabaaanji cloToskega teles a, glavobolo, otrpnenih udih, akazenem ielodci, jjetrnib in obiatnji boleznih, r akattUjab. a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zavoia ao a posto no razpoitfa. Naro^ila se izvrgd: najhitreje s postnim j povzetjem in Adrcsa je: j Lehiu TBSS0C27-ja n& Mm Irp t Ljsbljui- ; Gotov pomocek. Yaadko dobi placilo hitro nazaj, ako bi oatal moj gotori ROBORANTIUM (pomocek, da brada raate,) brez uspeha. Inia tudi gotor napeh proti pleii, izpadanju las, luski* naati glavi inosiTljonju las. Vapob. je gotov po nekaterem drgnenji. IDelnjehitro. Izvirne steklenice razposi-]a po 1 gl. 50 kr., ateklenico za poaku-injo po 1 gl. I. Orolich rBrnu. Za-logorr Goriei: Criatofoletti, Iekar; 'v Trata: Pavel Rocca, Iekar v mostni palafii; v Ljubljani: Ed. Mabr; v __ & a ?. r u: N. Androviob. >rantium rabi se pogosto z aspebom tndi proti slabosti apomina in boleati v glari, kar se Iabko dokaze ae epriSevali in zahvalaml KB. Y imenovanih zalogah dobi ae tndi uatna karpaika voda GrolioboTa, gotova pomo5 zoper vaakorino boienje zob, neobhodno potrebna, da se ohrani njih lepota, izTratno aredatvo, da so bhranijo in • i-stijo zobje, usta, in leana, aestavljena \% adravilnih korenik •moravakih Karpat; prave ateklenica po 60 kr. Jkrigmmm8mk; M. -Ikfrs Blagorodni gospod! - Polen livaleinosti nazna-njam Vara predober uspeh. Vsiaega imonitnega dr, Ros^ zivljenskega balzama. o let trpiucila je mojo soprogo strain* zelodcna bolezen, ki ho je v zadnjih 2 letih tftko pomnozila, da jo jo pogoHto prejomal krv, posebno to leto so se ponavljali vsnklh 8—14 dnij in so trpeli po 18—20 wr. Vaa zdravila in ves trud bil je zavrzeu; najraanjaega uapeha nismo mogli doaeft, ker bolezen bo je vekSala od todna do tedna in jo uzrofiila 8o drugib boleznij, nararefi zlatenico in krft v ni atomic j, katerVjoj je dela) posebno ob bam fiiS^onja noizrokljive bolecine, tako da jo bila uzo veckrat blizu smrti. Vai, ki ao jo poznali, ao ao ji cudili, knkor da bi bila prigln iz gio-ba, in res bila je bolj podobnn duhu ko ziverou bitju, dokler niacin kupil na priporofiilo nekatorih prijoteljev nekaj atoklenic VaSega 6udo uspesuega dr. liosa ziv* Ijenakegn balzama v lekarni v M. Schonborgu, katuri joj ni le toiiav zmanjsai, ampak tudi popolno zdravje podelil, tako da vvrsta in zdrava oprnvJja vsa svoja dela. Zahvaljevtijo ae Vam oba, jaz in soproga, za 6ud-ni uspeh VaSega izvrstnoga dr. Rosa zivljenakega balzama, Stojeva ui v cast, priporocati vsokteremu, ki fcrpi na takih bolucinab, naj dr. Roaa zivljnnski balzam rabi pred vsakini zdravilom. Z vsem spoStovonjom znainujeva so Vam prebvalezna v Reitendorfu pri M. Schiinbergu, 28, dec. 1880 Franc Monuicb s soprogo, Nagla in gotova pomob za 2elod6ne bolezni in njih nastopke. Ohramitev zdravlja jo odviana zgoli od ohranitve in poapeievanja dobrega prebavljanja, ker t» je glavnl pofloj ztlravja ia telegneaa ia duSnega dobrega fiutenja. Kajbolj potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prebavljanjq vruditi, doseai primerno m«ianje krvi, odpraviti pokvarjene nezilrave krvne dele, to Jo uze ve6 let aploh zrianl in priljubljeni Hr. ink wWmii balsam. Napr&vUen k najboljiih, zdravnliko ntlkrepkelilh zdravtlakih zeliifi, potrjen jc poaobno kakor gotova po-tao& pri vaefi slabostih prebavljanja, posebno pri preaft* danju, po kialem diiefcim rlganju, napenjanju, bluvanjii, pri boleoinah v teleau in ielodcu, ieloddnem krfiu pre* nabaaanju ialodca z jedni, zaaliienju, krvne* navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznih v 6revlh, hlpohon-drijl in melanholijl (valed slabega prebavljanja); on oziv-ija vso delavnoat prebavljanja, deiu zdravo In 5lato krl in bolno ieio dobiva zopet poprejino «o6 in ztfravje. Vsled te izvrstno moci jo postal gotovo in potrjeno Ijgdake donaafie zdravilo ter ae sploh raziiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Ka tiaoCo pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Posilja se na frankirana plana proti povzetju zaeika na vae atrani. gar SVARJENJE1 "9f Da ae izognejo neljubim napakam, zato prosim Tie p. n. gg. naroCnike, naj povsodi izre5no dr. Rozov zivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-jav Fragi zabtcvajo, kajti opazil aem, da ao narocniki na ve5 kva-jih dobili nenspeino zmea, ako so zahtorali samo zivljenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega aivljenakega i. dobi se samo v glcvni zalogi izdelovalca B. Fragner* ja, v lekarni „k crnemu orlu* v Pragi, Ecke dor 8por-nergasse Nr. 205—3. — V GORICI: 6. Cristofoletti, lekomiCar; G. B. Fontoni, l<)karni6ar; R. Kiirner, lekarniear. A. de Gironeoli lekarn. V OGLEJI: Da-maso d'Eliau - V TRSTU: P. Prendinl, lekamifiar; G. Foraboschi, lekarniear, J. Serravallo; fid. de leitenburg, lekarnicar. Ant Suttina — V ZAGRE-BU: C Arazim, lekarnicar. Vae lekarne in vedje trgovine z materi-jalnim biagom v Avatro-ogerskej imajo aalogo tega iivljeuBkega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko donia^e mazilo zoper buloy rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bn-lah vsake vrate, pri turih,gnojnib tokih, pri 6rvn t prstu in pri nohtanji, pri izlezah, oteklinah, pri zma5oenji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmaticue otekline in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, rokah, v ledji ce sikdo nogo spahne, zoper kurja ofiesa in potne oo-be, pri tazkopanih rokah, zoper lii&je, zoper oteklino. po piku mrcesov, zoper tekoca rane, odprto noge, zoper raka ia vneto kozo ni bodega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bale in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teCe, potegne mazilo v kratkem vso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njera rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven pote* gnena. Tudi zabrani raat divjega mesa in obvaroje pred snetom (crnim prisadom); tudi boleome to hladil-no mazilo pote&i. — Odprte in tekofie rane ae morajo z mlaLno vodo umiti potem Le le se mazilo na nje prilepi. Skatljice ae dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuieno in po mnogih posknaih kot najzaneslji-rejse aredatvo znano odatrani nagluhoat, po njem se dobi tudi popolno uze zgnb^jen sloh. 1 sklenica 1 gl. a. v.