Jana Volk
Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
UDK 811.163.6'342.3'342.41(497.472)
PERCEPCIJA SLOVENSKIH SREDINSKIH SAMOGLASNIKOV PRI ŠTUDENTIH NA OBALI
Prispevek predstavlja rezultate slušnega zaznavanja in prepoznavanja sredinskih samoglasnikov. Med študenti različnih študijskih smeri Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem smo izvedli perceptivni test, rezultate pa primerjali z rezultati raziskav, ki so bile izvedene med študenti slovenistike in slavistike v Ljubljani (Tivadar 2004) ter med dijaki pomurskih srednjih šol (Huber 2006). Podatke perceptivnega testa smo analizirali glede na kriterije: študijska smer, narečna skupina in spol. Ugotovili smo, da študenti na Obali slabše prepoznavajo kakovost sredinskih samoglasnikov kot študentje v Ljubljani in dijaki v Pomurju, da jo najbolje prepoznavajo študentje Slovenistike, bolje jo prepoznavajo ženske anketiranke.
Ključne besede: slovenščina, fonetika, samoglasniki, perceptivni testi, Obala
1 Uvod
Raziskovanje (najprej javnega, sčasoma pa tudi zasebnega) govora se je v slovenskem jezikoslovju razmahnilo po osamosvojitvi slovenske države, saj v državnih organih do osamosvojitve Slovenije ni bil reprezentativen. V preteklosti so se raziskovalci ukvarjali predvsem z iskanjem »prave« podobe jezika in »idealnega« govorca, v ospredjuje bil predpis, ne pa opis jezikovne rabe (Tivadar 2012: 587-589). Temeljna značilnost slovenskega knjižnega jezika je pisnost in čeprav ima knjižni govor že večdesetletno radijsko tradicijo, je zanj veljala neprestižna vloga (Tivadar 2016: 137, 147-148). V sodobnosti k širjenju jezika in k načinu izražanja pripomorejo tudi mediji, regionalne radijske postaje tako spodbujajo regionalno kulturo in jezik (Tivadar 2012: 591) (narečja, pokrajinski pogovorni jezik). Najbolj poslušana radijska postaja na Obali med poslušalci, starimi med 30 in 50 let, je v zadnjih letih Radio Capris (Radio Capris 2018).
Jezik in slovstvo, letnik 63 (2018), št. 4
48 Jana Volk
Z raziskavo smo želeli preveriti zmožnost zaznavanja in prepoznavanja sredinskih samoglasnikov pri govorcih na Slovenski obali. Perceptivni testi so bili že narejeni med študenti ljubljanske slavistike in slovenistike (Tivadar 2004) ter med dijaki pomurskih srednjih šol (Huber 2006), zato smo rezultate raziskave lahko neposredno primerjali. Zanimala nas je predvsem kakovost samoglasnikov (odprta in zaprta oziroma v slovenskem jezikoslovju bolj uveljavljeno poimenovanje široka in ozka o in e), za katero Tivadar ugotavlja, da je pri študentih slovenistike in slavistike iz različnih krajev Slovenije v Ljubljani pomenskorazločevalna (Tivadar 2004: 25-26), Huber pa, da je pomenska razločevalnost pri pomurskih dijakih veliko slabša (Huber 2006: 74-75).
Že Toporišič (2000: 828) ugotavlja, da je na Primorskem problematično vprašanje ozkih in širokih e in o ter da se govorci pri slednjem nagibajo k izgovoru širokega o-ja. Pavletic (2015: 13) po ocenah in meritvah F1 in F2 o-ja in e-ja v izbranih primerih izolskega govora ugotavlja, da sta ozka e in o v tem govoru širša od ozkih e-jev in o-jev v standardnem jeziku, morda celo od širokih e-jev in o-jev, vendar so za podkrepitev te teze potrebne dodatne analize.
Ozbič primerja meritve formantov slovenskih samoglasnikov (Ozbič 1998a: 57-58) in samoglasnikov slovenskega jezika pri dvojezičnih tržaških Slovenkah (Ozbič 1998b: 34-40) ter opozarja predvsem na pomanjkljivo ločevanje kakovosti e-jev in o-jev - široki e je pri zamejcih enak kot v standardni italijanščini in različen od širokega e-ja v standardni slovenščini, tudi ozki o v tržaški slovenščini se razlikuje od o-ja v standardni slovenščini, saj je izgovorjen nižje in bolj spredaj kot v standardni slovenščini (Ozbič 1998b: 45-46).
V korpusu slovenskega spontanega govora prebivalcev Obale smo na perceptivni ravni analizirali sredinske samoglasnike, da bi ugotovili, v kolikšni meri se predpisani izgovor omenjenih glasov dejansko uresničuje. Rezultati kažejo, da se analizirani samoglasniki lahko izgovorijo drugače, kot je predpisana izgovorjava v standardnem jeziku, in sicer neodvisno od položaja v besedi ali od govorca (govorec lahko npr. v isti kategoriji polglasnik izgovori bliže e-ju, včasih pa bliže polglasniku) (Volk 2015: 821-826). Instrumentalne analize polglasnika potrjujejo, da se le-ta v nekaterih kategorijah in/ali pri nekaterih govorcih artikulira drugače kot v standardnem jeziku (Volk 2018: 35-36).
Podobno kot Toporišič za primorske govore ugotavlja Canepari za italijanščino - najbolj problematični so sredinski glasovi, ki so lahko polzaprti (široka e/o se pretvorita v srednja e/o, ko nimata več primarnega naglasa, npr. ko v tvorjenkah naglas prevzame kakšen drugi del tvorjenke) ali polodprti (ozka e/o se pretvorita v srednja e/o v končnem ponaglasnem zlogu, če sta v naglašenem zlogu naglašena i ali u) (Canepari 2005: 125-126).
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 49
2	Perceptivni testi, izvedeni med študenti slovenistike in slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in med pomurskimi dijaki
Tip perceptivnega testa, uporabljen tudi v pričujoči raziskavi, je bil prvič izveden med študenti ljubljanske slovenistike in slavistike. Rezultati analize so pokazali, da anketiranci ne glede na narečno poreklo (anketiranci prihajajo iz različnih slovenskih pokrajin, večina pa iz osrednje Slovenije) razlikujejo med ozkimi in širokimi e-jevskimi in o-jevskimi samoglasniki, odstotek ustrezne prepoznave se giblje med 88 in 98 % (Tivadar 2004: 25-26).
Prilagojena različica omenjenega perceptivnega testa je bila uporabljena v raziskavi v severovzhodnem delu Slovenije na štirih pomurskih srednjih šolah (Huber 2006: 69). Avtorjeva pričakovanja pred analizo testov so bila: največ težav pri razpoznavanju samoglasnikov bodo (zaradi dvojezične osnove) imeli dijaki Dvojezične srednje šole Lendava, pomurski dijaki bodo slabše prepoznavali samoglasnike kot študenti ljubljanske slovenistike in slavistike, pri prepoznavanju samoglasnikov glede na spol ne bo večjih razlik (Huber 2006: 72-73). Analiza je pokazala naslednje rezultate: ženske bolje prepoznavajo analizirane samoglasnike kot moški (Huber 2006: 79-80), pomurski anketiranci slabše prepoznavajo samoglasnike kot slavisti in slovenisti v Ljubljani (Huber 2006: 74), prepoznavanje pri dijakih dvojezične srednje šole je odvisno od fonološkega para - slabše je pri e in o, najbolje od vseh sodelujočih šol pa pri u in i (Huber 2006: 76-78). Rezultati skupne analize kakovosti naglašenih samoglasnikov so: najbolje je prepoznan fonološki par med : met (91 %), najslabše pa fonološki par klop : klop (65 % ); najbolje je prepoznana beseda met (95 %), najslabše pa besedi grob in grob (62,5 %) (Huber 2006: 75).
3	Priprava in izvedba perceptivnega testa
Perceptivni testi »so poskus objektivizacije raziskovanja in ustreznega vrednotenja govorjenega jezika« (Tivadar 2004: 17). Osnovni namen perceptivnega testa je preveriti dve teoretični značilnosti slovenskih samoglasnikov - kakovost in trajanje. Samoglasniki se nahajajo v nevtralnem stavčnem položaju, vključeni so v enostavčne povedi približno enake dolžine, daje zagotovljeno čim bolj podobno glasovno okolje, uporabljen je jakostni knjižni govor. Gradivo so prebrali profesionalni govorci1 Radia Slovenija (govorno šolanje), ki se redno pojavljajo na radiu, ki ima največjo slišnost, v najbolj poslušanih terminih (Tivadar 2004: 18-19).
Peceptivni test za našo raziskavo vsebuje fonološke pare, s katerimi ugotavljamo kakovost sredinskih samoglasnikov in trajanje samoglasnikov. Posnetki govora2 so identični kot pri Tivadarju (2004), izmed fonoloških parov, ki jih je uporabil Tivadar, so bili za pričujoči perceptivni test izbrani naslednji fonološki pari: gost :
1	Podroben opis govorcev, način branja in predvajanja posnetkov je v Tivadar 2004: 19-22.
2	Na tem mestu se za posnetke, ki smo jih uporabili za perceptivni test, ter za napotke pri izvajanju ankete zahvaljujemo dr. Hotimirju Tivadarju.
50 Jana Volk
gost, grob : grob, klop : klop, led: let, med : met za kakovost samoglasnikov ter kakšen : kakšen, sit : sit, brat : brat, vas: vas, nakup : (na) kup in naglas : na glas za kolikost samoglasnikov (kot pri Tivadar 2004). V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili le na ugotavljanje pomenske razločevalnosti kakovosti sredinskih samoglasnikov.
Test3 smo izvedli med študenti različnih študijskih smeri dodiplomskega študija Fakultete za humanističe študije Univerze na Primorskem, in sicer Slovenistike, Medijskih študijev in Medkulturnega jezikovnega posredovanja pri predmetih Pravopis in pravorečje ter Lektoriranje. Študenti o testu niso bili vnaprej obveščeni in se nanj niso pripravljali. Pred izvedbo testa smo jim razložili, da test ne bo ocenjen, tudi ni pravilnega ali napačnega odgovora, zanima nas njihovo zaznavanje in prepoznavanje glasov. Pred reševanjem so anketiranci izpolnili še kratko anketo o demografskih podatkih. Nato smo jim razložili potek izvedbe perceptivnega testa - najprej bodo slišali računalniški izgovor števnika, ki označuje zaporedno številko primera, sledi premor in nato analizirana beseda, ki se po premoru še dvakrat ponovi. Analizirana beseda je v testu uporabljena v kontekstu, zapisana je z velikimi črkami, kontekst pa z malimi, izjemoma je velika začetnica uporabljena, ko je spremni tekst na začetku stavka. Vsaka analizirana beseda se ponovi trikrat, izgovorijo jo različni govorci, isti analizirani besedi si nikoli ne sledita ena za drugo. Anketiranci se odločijo in obkrožijo črko pred primerom, ki ga slišijo. Ponovno poudarimo, naj ne izbirajo »pravilnega« odgovora oz. odgovora, ki bi ga »morali« slišati. Če pri kakem primeru niso prepričani, kaj so slišali, naj obkrožijo najverjetnejšo izbiro in pripišejo vprašaj. Test vsebuje tudi vprašanje o ustrezni izgovorjavi besede - če se anketirancem zdi, da izgovorjava ni ustrezna, ob primeru obkrožijo »Ne«, če ne obkrožijo nič, pomeni, da je izgovorjava ustrezna. Zaradi lažjega in razumljivejšega poteka dela smo skupaj poslušali in rešili štiri vzorčne primere (gost, gost, pet in pet), ki so jih izgovarjali različni govorci:
Sintetizirana »ena« (premor) + »gost« (premor) »gost« (premor) »gost« (premor)
Test sestavlja 88 primerov, posnetek traja 11 minut. Skupaj z deljenjem testov, razlago, časom za izpolnjevanje ankete o demografskih podatkih, skupnim reševanjem vzorčnega primera, reševanjem perceptivnega testa in pobiranjem testov smo porabili slabih 30 minut.
4 Anketiranci
Anketa je bila izvedena med študenti Fakultete za humanisitčne študije Univerze na Primorskem. V raziskavi nas je zanimalo, ali med njimi prihaja do razlik v percepciji samoglasnikov, zato smo anketirance razdelili po kriterijih: študijska
3 Tudi postopek izvedbe perceptivnih testov je identičen s testoma pri Tivadarju (2004) in Huberju (2006).
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 51
smer, kraj bivanja glede na narečno skupino in spol. Skupno je v perceptivnih testih sodelovalo 73 anketirancev.
29 anketirancev je študentov študijske smeri Medkulturno jezikovno posredovanje, 22 študentov Medijskih študijev, 9 študentov Slovenisitke, 1 študent Zgodovine, 12 študentov je rubriko »Študijska smer« pustilo neizpolnjeno. Glede na kraj bivanja 45 anketirancev prihaja iz primorske narečne skupine, po 5 iz dolenjske in gorenjske narečne skupine, po 3 iz štajerske in panonske narečne skupine, po 2 iz rovtarske in koroške narečne skupine. 4 anketiranci prihajajo iz tujine (dva iz Bosne in Hercegovine, eden iz Litve in eden iz Makedonije), 4 anketiranci pa so rubriko »Kraj bivanja« pustili neizpolnjeno. V raziskavi je sodelovalo 16 moških in 55 žensk, 2 perceptivna testa v rubriki »Spol« nimata navedenega podatka. Pred analizo ni bilo predvidene delitve glede na starost anketirancev, a smo po pregledu ankete ugotovili, da je med anketiranci precejšnja razlika v starosti, zato smo jih razdelili v dve skupini - anketiranci, mlajši od 30 let (65 anketirancev), in anketiranci, starejši od 30 let (4 anketiranci). Pri 4 anketirancih je rubrika »Leto rojstva« neizpolnjena. Ker pa je vzorec anketirancev, starejših od 30 let, zelo majhen, rezultate analize po tem kriteriju v nadaljevanju omenimo samo obrobno.
Naša pričakovanja pred analizo so:
a)	Med študenti Slovenistike in študenti ostalih študijskih programov obstajajo razlike v zaznavanju in prepoznavanju sredinskih samoglasnikov. Čeprav pri predmetih, v okviru katerih je bilo izvedeno anketiranje, še niso spoznavali pravorečne norme, predvidevamo, da jo, glede na izbiro študija, študentje Slovenistike že (nekoliko bolj) poznajo oz. se bolj zanimajo zanjo.
b)	Glede na drugačno artikulacijo polglasnika pri govorcih z Obale v primerjavi z osrednjeslovenskimi govori (Volk 2018: 35-36) pričakujemo, da bodo razlike tudi v percepciji samoglasnikov, zato nas zanima predvsem, koliko se v percepciji razlikujejo anketiranci iz primorske narečne skupine v primerjavi z anketiranci iz ostalih narečnih skupin.
c)	Pričakujemo, da bodo rezultati zaznavanja in prepoznavanja kakovosti sredinskih glasov boljši pri ženskih kot pri moških. Canepari pri opisovanju intonacije v italijanskih govorih trdi, da so ženske bolj pozorne na estetsko platjezika in zato tudi na izgovor (Canepari 1980: 46), Huber pa ugotavlja, da ženske v povprečju bolje prepoznavajo e-jevske in o-jevske foneme v primerjavi z moškimi (čeprav kot možen vzrok navaja tudi po spolu neuravnotežen vzorec raziskave - v raziskavi je namreč sodelovalo dvakrat več žensk kot moških) (Huber 2006: 79).
5 Rezultati in analiza
Perceptivni test, ki ga je reševalo 73 študentov, je sestavljen iz 88 primerov. Skupno smo tako analizirali 2920 primerov, in sicer 292 primerov za posamezno besedo, po 876 primerov za široki in ozki o ter po 584 primerov za široki in ozki e. V prvi fazi
52 Jana Volk
raziskave smo se omejili na kvaliteto sredinskih samoglasnikov, saj so perceptivne analize govora pokazale, da je med govorci na Obali pomanjkljivo ločevanje med širokimi in ozkimi o-ji in e-ji (Volk 2015: 88-90), instrumentalne analize pa nakazujejo na drugačno artikulacijo polglasnika kot v standardni slovenščini oz. osrednjeslovenskih govorih, ki je lahko odvisna od govorca ali primera, tako je npr. polglasnik včasih izgovorjen višje in se po izmerjenih vrednostih F1 približuje vrednostim ozkega e-ja v osrednjih slovenskih govorih ali nižje in se približuje vrednostim širokega e-ja v osrednjih slovenskih govorih (Volk 2018: 35-36).
V prispevku je najprej podana skupna analiza rezultatov vseh sodelujočih anketirancev, sledijo analize glede na izbrane kriterije. Zaradi omejenosti razprave so številčni podatki, izraženi v odstotkih, zbrani v Tabelah 2-5, navajamo pa najpogosteje pravilno prepoznan samoglasnik in fonološki par ter morebitne posebnosti oz. odstopanja v percepciji posameznega samoglasnika oz. fonološkega para. Zanimalo nas je tudi, kateri primer so anketiranci največkrat prepoznali kot pravilen in kateri jim je povzročal največ težav, kar lahko kaže na razumljivo izgovarjanje govorca ali na ustrezno kakovost posnetka.
5.1 Skupna analiza perceptivnih testov med študenti Univerze na Primorskem ne glede na izbrane kriterije
Anketiranci so široki o največkrat prepoznali v besedi gost, 86,64 %, napačno pa v besedi grob, kar v 20,89 %. Velike težave je predstavljala beseda klop, saj je kar v 16,78 % obkrožena možnost »Ne«, ki kaže na neustrezen izgovor besede. Ozki o so največkrat pravilno prepoznali v besedi gost, 88,35 % primerov, napačno pa v besedi grob (20,89 %), nekoliko redkeje v besedi klop (19,52 %). Kot smo ugotovili za prepoznavanje širokega o-ja, tudi pri prepoznavanju ozkega o-ja velike težave pri oceni ustreznega izgovora povzroča beseda klop, pri kateri je v 18,83 % izbrana možnost »Ne«. Najboljša prepoznava o-ja se kaže vfonološkemparu gost : gost, kjer je skupno kar 87,5 % pravilnih prepoznav, fonološki par klop : klop pa je napačno prepoznan v 19,01 %.
Široki e so študentje najpogosteje pravilno prepoznali v besedi met, 85,27 %, visok odstotek prepoznave pa je tudi v besedi let - 82,53 %. Ozki e so pravilno najpogosteje razločili v besedi med, in sicer v 77,39 %, kar v 23,97 % pa napačno v besedi led. Največkrat je bil pravilno prepoznanfonološki par med : met - 81,33 %, fonološki par led : let pa napačno v 18,66 %.
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 53
beseda	št. primera	pravilno	napačno	»Ne«
gost	1	61	9	3
	22	67	4	2
	43	63	7	3
	64	67	5	1
		88,35 %	8,56 %	3,08 %
gost	14	64	5	4
	35	65	5	3
	56	65	6	2
	73	59	12	2
		86,64 %	9,58 %	3,76 %
gost : gost		87,5 %	9,07 %	3,42 %
led	2	44	26	3
	23	65	6	2
	44	51	19	3
	65	53	19	1
		72,94 %	23,97 %	3,08 %
let	7	50	20	3
	28	63	7	3
	49	64	6	3
	71	64	6	3
		82,53 %	13,35 %	4,11 %
led : let		77,73 %	18,66 %	3,59 %
med	30	63	7	3
	32	48	22	3
	77	58	14	1
	83	57	15	1
		77,39 %	19,86 %	2,73 %
met	5	58	10	5
	53	66	5	2
	74	59	12	2
	87	66	5	2
		85,27 %	10,95 %	3,76 %
med: met		81,33 %	15,41 %	3,25 %
klop	10	51	12	10
	26	41	14	18
	31	45	17	11
	52	49	14	10
		63,69 %	19,52 %	16,78 %
klop	19	41	18	14
	40	46	11	16
54 Jana Volk
	61	48	10	15
	79	48	15	10
		62,67 %	18,49 %	18,83 %
klop : klop		63,18 %	19,1 %	17,81 %
grob	12	51	18	4
	33	51	20	2
	38	55	14	4
	54	59	12	2
		73,97 %	21,91 %	4,11 %
grob	21	56	14	3
	42	53	17	3
	47	55	14	4
	63	56	16	1
		75,34 %	20,89 %	3,76 %
grob : grob		74,65 %	21,4 %	3,93 %
o skupaj		75,11 %	16,49 %	8,39 %
e skupaj		79,53 %	17,03 %	3,42 %
Tabela 1: Prepoznavanje besede in fonološkega para - zaporedna številka primera, število in odstotek pravilnih in napačnih prepoznav ter neustrezne izgovorjave.
V Tabeli 2 so v prvem stolpcu (Obala) navedeni skupni podatki vseh sodelujočih v raziskavi, ki smo jo izvedli na Obali, v drugem podatki anketirancev, ki jih uvrščamo v primorsko narečno skupino, v tretjem podatki raziskave v Ljubljani (podatke smo zaradi lažje primerjave pretvorili v odstotke) in v četrtem stolpcu podatki o rezultatih testa, izvedenem v Pomurju. Po pričakovanjih so kakovost sredinskih glasov v vseh kategorijah najbolje zaznavali in prepoznavali študentje ljubljanske slovenistike in slavistike. Študentje, ki jih uvrščamo v primorsko narečno skupino, so bili boljši od pomurskih govorcev pri prepoznavanju kakovosti o-ja v besedi gost, pomurski dijaki pa so boljši od primorskih študentov pri prepoznavanju o-ja v besedi klop in pri prepoznavanju e-ja v besedah met in let. Ozki o v besedi grob nekoliko bolje prepoznavajo dijaki, govorci panonske narečne skupine, široki o pa primorski študenti; fonološki par grob : grob nekoliko bolje prepoznavajo pomurski anketiranci. Primorski študenti so najslabše prepoznavali široki o v besedi klop, pomurski dijaki široki o v besedah grob in klop (razlike je le 0,5 %), študentje iz Ljubljane pa ozki o v besedi grob. Najbolje sta bila pri primorskih študentih prepoznana široki in ozki o v besedi gost, pri pomurskih govorcih široki e v besedi met, pri ljubljanskih študentih pa široki e v besedi met, ozki o v besedi gost in ozki e v besedi med (99 oz. 98,5 oz. 98,4 %). Pri primorskih študentih je o najbolje prepoznan v fonološkem paru gost : gost, ravno tako pri pomurskih dijakih, pri ljubljanski študentih je razlika pri prepoznavanju fonoloških parov gost : gost in klop : klop manj kot odstotek. E je pri vseh treh izvedenih perceptivnih testih najbolj prepoznan v fonološkem paru med : met.
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 55
kraj izvajanja testa beseda	Obala	primorska nar. skupina	Ljubljana (Tivadar 2004)	Pomurje (Huber 2006)
gost	88,35	85,55	98,5	78
gost	86,64	85,55	97,6	79
gost : gost	87,5	85,55	98,05	79
klop	63,69	56,66	97,5	66
klop	62,67	52,22	98	63
klop : klop	63,18	54,44	97,75	65
grob	73,97	67,22	92	69
grob	75,34	68,33	94,4	62,5
grob : grob	74,65	67,77	93,2	66
led	72,94	67,77	89,25	75
let	82,53	77,22	97,2	90
led : let	77,73	72,5	93,22	82
med	77,39	73,88	98,4	87
met	85,27	81,66	99	95
med : met	81,33	77,77	98,7	91
Tabela 2: Prepoznavanje besede in fonološkega para - test na Obali, testiranci iz primorske narečne skupine, test v Ljubljani in v Pomurju.
5.2 Analiza glede na študijsko smer
Iz analize smo izločili teste, pri katerih ni navedena študijska smer, to je 12 testov. Ker je število anketiranih študentov Zgodovine (pre)majhno in so zato rezultati nerelevantni, jih nismo vključili v raziskavo.
Študentje Slovenistike so široki o največkrat pravilno prepoznali v besedi gost (94,44 %), napačno pa v besedi klop (27,77 %). Ozki o so največkrat pravilno prepoznali v besedah gost in klop (91,66 %), kot nepravilna se največkrat pojavi beseda grob (25 %). Najbolje je prepoznanfonološkipar gost : gost, kar v 93,05 %, najslabše pa grob : grob, 77,77 %. Široki e so pravilno prepoznali v obeh analiziranih besedah, in sicer obakrat v 91,66 % primerov. Ozki e so najpogosteje prepoznali v besedi med (80,55 %), v besedi led pa so ozki e napačno prepoznali v 30,55 %. Najbolje je prepoznanfonološki par med : met, 86,11 %, fonološki par led : let pa precej manj - 76,38 %. Zanimivo se nam zdi, da so se le v dveh primerih odločili za možnost »Ne«, torej so za veliko večino izgovorjenih primerov menili, da je izgovorjava ustrezna.
Študentje Medijskih študijev so široki o najpogosteje pravilno prepoznali v besedah gost in grob (77,27 %), napačno pa najpogosteje v besedi klop (15,90 %), v besedi grob in gost je odstotek napačne prepoznave nekoliko nižji, 14,77 %. Največ
56 Jana Volk
težav pri prepoznavi kvalitete o-ja pa so imeli v besed klop, saj so neodločeni kar v 23,86 % primerov. Ozki o so najpogosteje pravilno prepoznali v besedi gost (80,68 %), največkrat pa je bil nepravilno izbran v besedi klop (18,18 %). Največ težav pri odločanju o kakovosti o-ja so imeli v besedi klop, kar v 25 % primerov. Najbolje je prepoznan fonološkipar gost : gost (78,97 %), tudi grob : grob (75,56 %), zelo slabo pa fonološki par klop : klop, samo 58,52 %. Široki e prepoznavajo v obeh analiziranih primerih (met, let) enakovredno, v 82,95 %. Nekoliko težav so imeli pri prepoznavanju kakovosti e-ja v besedi let, in sicer v 9,09 % primerov. Tudi pri prepoznavanju ozkega e skoraj enakovredno prepoznavajo obe analizirani besedi, nekoliko pogosteje besedo med, 75 %, besedo led pa v 72,27 %. Oba fonološka para, s katerima ugotavljamo kakovost e-ja, sta bila prepoznana približno v enakem deležu, natančneje led : let v 77,84 % in med : met v 78,97 %.
Študentje študijske smeri Medkulturno jezikovno posredovanje so široki o največkrat pravilno prepoznali v besedi gost (89,65 %), v besedi grob pa je kar 21,55 % napačnih prepoznav. Težave pri odločanju o kolikosti jim je povzročala predvsem beseda klop, saj so kar v 23,27 % pri vprašanju o ustrezni izgovorjavi obkrožili možnost »Ne«. Ozki o je bil najpogosteje pravilno izbran v besedi gost (89,65 %), zelo nizek pa je odstotek pravilne prepoznave v besedi klop, le 59,48 %. Napačno je bil ozki o najpogosteje prepoznan v besedi grob, 25 %, največ težav pri odločanju o kakovosti o-ja pa je povzročala beseda klop, saj je kar pri 18,96 % primerov pri odločitvi o ustreznem izgovoru izbrana možnost »Ne«. Najbolje prepoznan je fonološki par gost : gost, kar 89,65 % vseh primerov, v precej majhnem deležu pa je prepoznan fonološki par klop : klop, le 59,91 %. Široki e so najpogosteje pravilno prepoznali v besedi met (84,48 %), napačno pa v besedi let (15,51 %), nekoliko manj v besedi met, 11,20 % primerov. Slabša je prepoznava ozkega e - pravilno je prepoznan v 76,72 % v besedi med in v 75 % v besedi led. Oba fonološka para sta prepoznana v približno enakem deležu, nekoliko prednjači fonološki par med : met, 80,6 %, fonološki par led : let pa je prepoznan v 78,01 %.
Če primerjamo odgovore študentov glede na študijsko smer, lahko ugotovimo, da kvaliteto analiziranih samoglasnikov največkrat pravilno prepoznavajo študentje Slovenistike, in sicer v vseh analiziranih primerih razen v besedi led. Najpogosteje je o pravilno prepoznan v besedi gost (94,44 %), najredkeje pa v besedi grob (75 %); e je najpogosteje pravilno prepoznan v besedi met, najredkeje pa v besedi led. Študentje Slovenistike fonološke pare, s katerimi preverjamo kakovost o-ja, prepoznavajo v 83,32 %, študentje Medkulturnega jezikovnega posredovanja v 74,27 %, študentje Medijskih študijev pa v 71,01 %. Fonološka para, s katerima preverjamo kakovost e-ja, pa študentje Slovenistike prepoznavajo v 81,24 %, študentje Medkulturnega jezikovnega posredovanja v 79,3 % in študentje Medijskih študijev v 78,4 % (Tabela 3).
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 57
študijska smer beseda	Slovenistika	Medijski študiji	Medkulturno jezikovno posredovanje
gost	91,66	80,68	89,65
gost	94,44	77,27	89,65
klop	91,66	56,81	59,48
klop	66,66	60,22	60,34
grob	75	73,86	71,55
grob	80,55	77,27	75
gost : gost	93,05	78,97	89,65
klop : klop	79,16	58,52	59,91
grob : grob	77,77	75,56	73,27
met	91,66	82,95	84,48
med	80,55	75	76,72
let	83,33	77,84	81,03
led	69,44	72,72	75
med : met	86,11	78,97	80,6
led : let	76,38	77,84	78,01
Tabela 3: Prepoznavanje besede in fonološkega para - glede na študijsko smer.
5.3 Analiza glede na kraj bivanja
V	raziskavi so sodelovali študentje iz različnih krajev Slovenije in iz tujine. Študentje, ki prihajajo iz Slovenije, prihajajo iz primorske, gorenjske, dolenjske, koroške, rovtarske, štajerske ali panonske narečne skupine. Iz analize smo izločili teste anketirancev, ki ne prihajajo s slovenskega ozemlja (iz BiH, Litve in Makedonije).
V	primorski narečni skupini je široki o najpogosteje pravilno prepoznan v besedi gost (85,55 %), napačno pa v besedi grob (27,22 %). Kar precejšnje težave pri prepoznavanju kakovosti o-ja je povzročala beseda klop, saj je kar v 21,66 % pri izbiri ustreznosti izgovorjene besede izbrana možnost »Ne«. Ozki o največkrat pravilno prepoznajo v besedi gost (85,55 %), napačno pa v besedi grob, v 28,88 %. Tudi pri določanju ozkega o-ja imajo največ težav pri besedi klop, kjer kar v 21,11 % primerov izberejo možnost »Ne«, ko ocenjujejo ustrezen izgovor. Najbolje je prepoznanfonološkipar gost : gost, 85,55 % primerov, ostala dva fonološka para pa sta prepoznana precej slabše - fonološki par grob : grob v 68,33 %, fonološki par klop : klop pa celo samo v 54,44 %. Široki e je v 81,66 % primerov pravilno prepoznan v besedi met, napačno pa v 19,44 % primerov v besedi let. Ozki e je bil pravilno prepoznan v 73,88 % primerov v besedi med, napačno pa v besedi led v 29,44 %. Nekoliko bolje je prepoznanfonološki par med : met, 77,77 % primerov, par led : let pa nekoliko slabše, 72,5 %.
58 Jana Volk
Študentje iz .štajerske narečne skupine so široki o največkrat pravilno prepoznali v besedi gost (100-odstotna prepoznava), nekoliko manj v besedah grob in klop (83,33 %); napačno so široki o največkrat prepoznavali v besedi grob (16,66 %). Ozki o je bil najpogosteje pravilno prepoznan v besedi gost (100 %), napačno pa v besedi grob (25 % primerov). Najboljša je prepoznava v fonološkemparu gost : gost (100 %), najslabša pa v paru grob : grob, 79,16 %. Široki e so sodelujoči pravilno prepoznali v vseh analiziranih primerih - torej je 100-odstotna prepoznava v besedah met in let, enak odstotek pravilne prepoznave je tudi pri ozkem e-ju v primerih med in led. V obehfonološkiparih je pravilna prepoznava 100-odstotna.
Študentje iz koroške narečne skupine pri prepoznavanju širokega o nimajo težav, saj so jih pravilno prepoznali v vseh analiziranih primerih. Tudi pri prepoznavanju ozkega o je podobno, saj so ga 100-odstotno pravilno prepoznali v besedah gost in klop, 87,5-odstotno pa v besedi grob. Vfonološkihparih gost : gost in klop : klop je pravilna prepoznava 100-odstotna, nekoliko slabša prepoznava je v fonološkem paru grob : grob, 93,75 %. Široki e so prav tako pravilno prepoznali v vseh analiziranih primerih, ozki e pa v 75 % obeh analiziranih besed. V obeh analiziranih fonoloških parih je odstotek pravilne prepoznave enak - 87,5 %.
Študentje, ki prihajajo s področja panonske narečne skupine, so široki o največkrat pravilno prepoznali v besedah gost in grob (91,66 %). Težave jim je povzročala beseda klop, saj je v kar 16,33 % primerov pri odločanju o ustrezni izgovorjavi izbrana možnost »Ne«. Nekoliko slabša je prepoznava ozkega o - 83,33 % v besedah grob in gost ter 66,66 % v besedi klop. V fonoloških parih gost : gost in grob : grob je odstotek ustrezne prepoznave enak, in sicer 87,5 %. Široki e je pravilno prepoznan v obeh analiziranih besedah enakovredno, v 91,66 %. Pri prepoznavanju ozkega e so najpogosteje pravilno prepoznali besedo led (91,66 %), napačno pa besedo med, kar v 16,33 % vseh primerov. Izmed obeh fonoloških parov je bolje prepoznan fonološki par led : let, 91,66 %.
Anketiranci iz gorenjske narečne skupine so imeli pri prepoznavi širokega o najmanj težav v besedi gost, saj je ustrezna prepoznava 100-odstotna, v besedi klop pa je o prepoznan v 85 %. Težave jim je povzročal zlasti o v besedi klop - 15 % jih izgovor besede oceni kot neustrezen. Ozki o so pravilno slišali v besedah gost in grob (95 %). Beseda klop jim je očitno povzročala največ težav, saj je kar v 20 % primerov pri oceni ustrezne izgovorjave obkrožena možnost »Ne«. Najbolje so prepoznali fonološki par gost : gost, 97,5 %, nekoliko slabše fonološki par grob : grob, 95 %, in najslabše fonološki par klop : klop, 80 %. Pri prepoznavi širokega e ni bilo posebnih težav - obe analizirani besedi so pravilno prepoznali v 95 % primerov. Ozki e so v vseh primerih pravilno prepoznali v besedi med, v besedi led pa so kakovost pravilno prepoznali v 80 %. Bistveno bolje so pravilno prepoznali fonološki par med : met, kar v 97,5 %, fonološki par led : let pa v 87,5 %.
Študentje, ki prihajajo iz dolenjske narečne skupine, tako široki kot ozki o 100-odstotno pravilno prepoznajo v besedah gost in grob, v besedi klop pa 80-odstotno. Pri prepoznavanju ustrezne izgovorjave so pri besedi klop v 15 % obkrožili možnost »Ne«, torej so izgovorjavo ocenili kot neustrezno. Ustrezna prepoznava v fonoloških
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 59
parih gost : gost in grob : grob je tako 100-odstotna, v fonološkem paru klop : klop pa 80-odstotna. Široki e so v 95 % pravilno prepoznali v besedi let in v 85 % v besedi met. Ravno obraten delež pravilne prepoznave je pri ozkem e - 95 % v besedi med in 95 % v besedi led. Ustrezna prepoznava v fonoloških parih je 95-odstotna v fonološkem paru led : let in 90-odstotna v fonološkem paru med : met.
Anketiranci iz rovtarske narečne skupine nimajo težav pri pravilni prepoznavi širokega o v besedah gost in grob (100-odstotna prepoznava), v besedi klop pa široki o prepoznajo v 87,5 % primerov. Ozki o popolnoma pravilno (100 %) prepoznajo v besedi gost, manj pa v besedah klop in grob (87,5 %). Prepoznavanje je torej najustrezneje v fonoloških parih gost : gost in grob : grob, 100-odstotno, v fonološkem paru klop : klop pa 87,5-odstotno. Široki e so pravilno prepoznali v vseh primerih tako v besedi met kot tudi v besedi let (100 %). V vseh primerih so ozki e prepoznali v besedi med (100 %) in v 87,5 % v besedi led. Najustreznejša je torej prepoznavafonološkegapara med : met, 100-odstotna, nekoliko manj ustrezna pa je prepoznava fonološkega para led : let, 93,75-odstotna.
Po pričakovanjih je najslabša prepoznava kakovosti sredinskih samoglasnikov v primorski narečni skupini, kjer se giblje od 68,7 % za široki o, podobno tudi za ozki o (69,81 %) in ozki e (70,82 %), do 79,44 % za široki e. Skupen delež pravilne prepoznave je 72,19 %. Anketiranci iz ostalih narečnih skupin kakovost analiziranih samoglasnikov prepoznavajo bistveno bolje, delež prepoznave je nekaj nad 90 %, najpogostejša je ustrezna prepoznava v rovtarski (95,31 %) in štajerski narečni skupini (94,44 %), nekoliko manj pogosta pa v panonski narečni skupini (86,45 %).
narečna skupina	primorska	štajerska	koroška	panonska	gorenjska	dolenjska	rovtarska
beseda							
gost	85,55	100	100	83,33	95	100	100
gost	85,55	100	100	91,66	100	100	100
klop	56,66	91,66	100	66,66	75	80	87,5
klop	52,22	83,33	100	83,33	85	80	87,5
grob	67,22	75	87,5	83,33	95	100	87,5
grob	68,33	83,33	100	91,66	95	100	100
gost : gost	85,55	100	100	87,5	97,5	100	100
klop : klop	54,44	87,5	100	75	80	80	87,5
grob : grob	67,77	79,16	93,75	87,5	95	100	93,75
met	81,66	100	100	91,66	95	85	100
med	73,88	100	75	83,33	100	95	100
let	77,22	100	100	91,66	95	95	100
led	67,77	100	75	91,66	80	85	87,5
med : met	77,77	100	100	87,5	97,5	90	100
led : let	77,22	100	87,5	91,66	95	90	93,75
Tabela 4: Prepoznavanje besede in fonološkega para - glede na narečne skupine.
60 Jana Volk
5.4	Analiza glede na starost anketirancev
Če primerjamo skupino anketirancev, starejših od 30 let, in skupino anketirancev, mlajših od 30 let, ugotovimo, da so nekoliko uspešnejši mlajši, ki skupno pravilno prepoznajo 76,84 % primerov, anketiranci, starejši od 30 let, pa 72,65 % primerov. Tako anketiranci, starejši od 30 let, kot anketiranci, mlajši od 30 let, najpogosteje pravilno prepoznajo široki e (78,1 % oz. 82,85 %).
5.5	Analiza glede na spol anketirancev
Ženske najpogosteje pravilno prepoznajo tako široki kot ozki o v besedi gost (v obeh primerih v 87,27 %), precej redkeje pa v besedi klop, in sicer široki o le v 63,63 %, ozki o pa v 65 %. Beseda klop je tudi tista beseda, pri kateri so najpogosteje izbrale možnost »Ne«, ko so se odločale o ustrezni izgovorjavi, in sicer kar v 16,81 % za široki in v 15,9 % za ozki e. Najbolje je bila kakovost o-ja prepoznana v fonološkem paru gost : gost, v 87,27 %. Široki e so nekoliko pogosteje prepoznale v besedi met (85 %), v besedi let le za odstotek manj (84,09 %). Tudi ozki e je bil najpogosteje prepoznan v besedi med, v 83,18 %. Prepoznava kvalitete e-ja je v obehfonoloških parih, med : met in led : let, identična, 84,09-odstotna.
Tudi moški so široki in ozki o največkrat pravilno prepoznali v besedi gost, in sicer široki o v 73,43 % in ozki o v 70,32 %. Ravno tako kot pri ženskah je najredkeje pravilno prepoznan o v besedi klop, le v 56,25 % široki o oz. v 54,68 % ozki o. Tudi moškim anketirancem je največ težav povzročala beseda klop, saj so tako pri širokem kot pri ozkem o-ju kar v 26,56 % označili možnost »Ne« za ustrezno izgovorjavo. Najboljša je prepoznava v fonološkem paru gost : gost - 71,87 %. Široki e so najpogosteje pravilno prepoznali v besedi met, v 84,37 %, precej slabša pa je prepoznava ozkega e - 68,75 % v besedi led in le 56,25 % v besedi med. Prepoznavanje e-jevskih fonemov je nekoliko boljše v fonološkem paru led : let - 72,65 %, slabše pa v fonološkem paru med : met - 70,31 %.
Po pričakovanjih so rezultati pravilnega prepoznavanja kakovosti analiziranih samoglasnikov boljši pri ženskah, ki skupno pravilno prepoznajo kakovost v 78,78 %, moški pa v 63,63 %. Ženske največkrat pravilno prepoznajo široki e (84,95 %), sledita široki in ozki o (75,95 oz. 76,05 %), od tega najpogosteje široki in ozki o v besedi gost (87,27 %). Moški najpogosteje pravilno prepoznajo široki e (80,46 %), najredkeje pa ozki o (61,97 %) in ozki e (62,5 %).
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali 61
spol beseda	ženske	moški
gost	87,27	70,31
gost	87,27	73,43
klop	65	54,68
klop	63,63	56,25
grob	75,9	60,93
grob	77,27	67,18
gost : gost	87,27	71,87
klop : klop	64,31	55,46
grob : grob	76,59	64,06
met	85	84,37
med	83,18	56,25
let	84,09	76,56
led	73,18	68,75
med : met	84,09	70,31
led : let	78,63	72,65
Tabela 5: Prepoznavanje besede in fonološkega para - glede na spol.
6 Zaključek
Analiza perceptivnih testov, izvedenih med govorci na Slovenski obali, potrjuje naša pričakovanja pred raziskavo:
a)	Kakovost sredinskih glasov najuspešneje zaznavajo in prepoznavajo študentje Slovenistike (v vseh analiziranih primerih razen v besedi led), v 82,49 % vseh primerov, študenti Medkulturnega jezikovnega posredovanja pri zaznavanju in prepoznavanju kakovosti sredinskih glasov dosegajo 76,29 %, študentje Medijskih študijev pa 73,46 %.
b)	Anketiranci, ki jih uvrščamo v primorsko narečno skupino, najmanj pravilno zaznavajo in prepoznavajo kakovost sredinskih glasov, in sicer v povprečju v dobrih 72 %, govorci ostalih narečnih skupin pa od dobrih 85 do 96 %.
c)	Ženske so boljše v zaznavanju in prepoznavanju kakovosti sredinskih glasov v vseh analiziranih kategorijah, moški se jim približajo samo pri prepoznavanju širokega e v besedi met. Ženske pravilno zaznajo in prepoznajo 78,78 % vseh primerov, moški pa 63,63 %. Možni vzroki za razlike so lahko večja resnost in prizadevnost žensk pri reševanju testa, kot meni Huber (2006: 79), da so ženske bolj pozorne na estetsko plat jezika (Canepari 1980: 46) oz. neuravnotežen vzorec glede na spol, saj sodeluje več kot trikrat več žensk kot moških.
62 Jana Volk
Če primerjamo rezultate perceptivnega testa, ki smo ga izvedli na Obali, z rezultati perceptivnega testa, izvedenega v Ljubljani, lahko ugotovimo, da sta zaznava in prepoznava kakovosti sredinskih samoglasnikov precej slabši pri sodelujočih na Obali, in sicer 76,87-odstotna prepoznava vseh sodelujočih anketirancev oz. 71,60-odstotna prepoznava anketirancev, ki prihajajo iz primorske narečne skupine, medtem ko sodelujoči v perceptivnih testih, izvedenih na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dosegajo v povprečju več kot 90-odstotno prepoznavo. Tudi pomurski dijaki v večini kategorij dosegajo boljše rezultate, izjema sta le široki in ozki o v besedah gost in gost ter široki o v besedi grob, kjer so boljši rezultati testov na Obali. V nadaljnjih raziskavah obalnega govora bi bilo treba analizirati še ostale foneme samoglasniškega sistema, poleg kakovosti tudi povprečno kolikost samoglasnikov in uravnotežiti vzorec glede na analizirane kategorije.
Literatura
Canepari, Luciano, 1980: Italiano standard e pronunce regionali. Padova: Cleup.
Canepari, Luciano, 2005: A handbook of pronunciation. München: Lincom GmbH.
Huber, Damjan, 2006: Percepcija samoglasniških opozicij pri dijakih pomurskih srednjih šol. Jezik in slovstvo 51/1. 69-83.
Ozbič, Martina, 1998a: Akustična spektralna FFT analiza samostalniškega sistema slovenskega jezika. Erjavec, Tomaž, in Gros, Jerneja (ur.): Jezikovne tehnologije za slovenski jezik: zbornik konference /Mednarodna multi-konferenca Informacijska družba - IS'98, Ljubljana, 6. do 7. oktobra 1998. Ljubljana: Slovensko društvo za jezikovne tehnologije. 55-59.
Ozbič, Martina, 1998b: Akustična spektralna FFT analiza samoglasniškega sistema slovenskega jezika pri tržaških Slovencih. Defektologica slovenica 6/1. 22-51.
Pavletic, Nika, 2015: Jezikovna analiza Slovarja izolskega slenga: zaključno delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.
Radio Capris: <http://www.radiocapris.si/static/Radio_Capris>. (Dostop 8. 8. 2018.)
Tivadar, Hotimir, 2004: Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za fonetično-fonološke raziskave (na primeru analize fonoloških parov). Jezik in slovstvo 49/2. 17-36.
Tivadar, Hotimir, 2012: Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost. Slavistična revija 60/4. 587-601.
Tivadar, Hotimir, 2016: Položaj pravorečja in retorike v sodobnem svetu. Govorno neznanje in z njim povezana socialna diferenciacija. Slovenščina danes 52/7-8. Maribor: Aristej. 135-151.
Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Volk, Jana, 2015: Sredinski glasovi v spontanem govoru govorcev slovenske Istre. Smolej, Mojca (ur.): Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. 819-828.
Volk, Jana, 2018: Polglasnik v slovenskem spontanem govoru prebivalcev Obale. Jezik in slovstvo 63/1. 19-37.