PoSfnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Oin. — 50.
TRGOVSKI
Licijska knjižnic Ljubljana
■ST
nica, W
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredništvo fn upravnlštvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. prt čekovnem uradu,v Ljubijani 1 1.953. — Štev telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30’—, za četrt leta D 15'—, mesečno D 5' —, za inozemstvo D 90*—-. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 25. februarja 1922.
STEV. 24.
Izprememba zakona o davku na poslovni promet.
Z dnem 18. februarja je stopil v veljavo nov zakon o davku na poslovni promet, s katerim so spreme njeni sledeči členi uredbe o davku na poslovni promet z dne 27. junija I. 1921, ki je bila objavljena v Urudnem listu z dne 19. septemb. 1921, št. 113:
Po čl. 8 so oproščeni od plačevanja davka kmetovalci glede prometa svojih lastnih proizvodov vseh strok kmetijstva. Ta določba se je dopolnila v toliko, da so oproščene tudi kmetijske zadruge glede prometa svojih lastnih pridelkov vseh strok kmetijstva, kmetijskih strojev, orodja in o-preme, ako ne delajo z dobičkom in ako vršijo tak promet izključno s svojimi člani.
14. točka 8. člena je dopolnjena v toliko, da je razen prometa na podstavi prehrane delojemalcev v obliki plače in na podstavi njih zalaganja s potrebščinami, ki se proizvajajo v podjetju, kjer so zaposleni, od davka oproščen tudi ves prehranjevalni promet uradniških, dijaških, delavskih in ljudskih menz.
“■ Za trgovce in obrtnike je posebno važna izprememba 1. in 2. odstavka 10. čl., po kateri imajo voditi knjigo o izvršenem prometu samo družbe, ki so dolžne javno polagati račune, družbe z omejeno zavezo in vse one trgovine in podjetja, katerih lan-skolet. promet presega 360.000 dinarjev ali 1,440.000 kron.
Vsi ostan davkoplačevalci se bodo pavšalno obdačili na ta način, da bo vsak predložil na podlagi splošnega poziva v določenem roku posebno predpisano davčno prijavo, odnosno z odobritvijo finančnega ministra redno prijavo, na podlagi katere se mu bo lanskoletni promet ocenil kot davčna podlaga za tekoče leto. Cenitev letnega prometa bodo izvršili pristojni davčni odbori na podlagi predložene prijave. Proti oceni imajo državni zastopniki v zmishi določb čl. 15 pravico pritožbe.
V slučaju, da davkoplačevalec vrši promet samo gotov čas (sezono) v letu, se mu bo cenil letni promet sorazmerno s prometom v času, ko ga je vršil. Za nove tvrdke, ki se tekom davčnega leta prijavijo, bo ugotovila začasno davčno podlogo za prometni davek davčna oblast do definitivne odločitve od strani davčne komisije.
Za zadnje tromesečje 1. 1921 se bodo obdavčili z davkom na poslovni promet oni davkoplačevalci, ki so po novem zakonu pavšalirani, sorazm -r-no na podlagi obdavčenja za leto 192?.
Davkoplačevalcem, ki v predpisanem roku na podlagi javnega poziva ne predložijo davčne prijave, bodo ocenile letni promet pristojne davčne komisije po lastnem preudarku in podatkih dotični davkoplačevalci izgubljajo pravico pritožbe.
Davek na poslovni promet se plačuje v višini 1% od ugotovljenega letnega prometa.
Konečno je omeniti tudi še iz-premembo 2. odstavka 7. čl. prejšnje uredbe, ki določa po novem besedilu, da jamči, ako se proda kako podjetje, kupec solidarno s svojim prednikom za davek na poslovni promet za to prodajo, kakor tudi za davek na
prednikov celokupni prejšnji promet, za katerega ta davek ni bil plačan, vendar je davčna oblast dolžna, da da na prošnjo interesentov tudi pred prodajo točne podatke o dolžnem davčnem znesku prodajalca.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM*!
Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana.'1
Izprememba pravilnika o davku na poslovni promet.
Obenem z izpremenjenim zakonom je izšel tudi nov pravilnik za iz-vrševanje zakona na poslovni promet, ki je datiran z dne 31. januarja t. 1. Po tem pravilniku ostanejo členi 1—5 starega pravilnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 113/21 neizpreme-njeni. Besedilo 6. čl. se izpremeni v toliko, da je davčna stopnja določena z enim odstotkom od plačane *svote odločno v denarju izražene vrednosti prejete odškodnine, t. j. davčne podlage.	*
2.	odstavek 6. čl., po katerem so bili dozdaj krošnjarji, cestni prodajalci, izvoščeki in postreščeki pavšalno obdavčeni, odpade.
Po 6. odstavku čl. 6 se prevalitev prometnega davka ne sme vršiti s posebnim zaračunavanjem kupcu poleg odškodnine, marveč mora biti davek kalkuliran v odškodnini, odnosno prodajni ceni.
Predpogoj za oproščenje poljedelskih zadrug je, da ne delajo z namenom dobička, odnosno da je njih dobiček usmerjen le na to, da se proizvodi. odnosno drugi zgoraj našteti predmeti nabavljajo in prodajajo pod čim najugodnejšimi pogoji in čim najceneje ter da jih prodajajo izključno svojim članom. V prometu z ostalimi predmeti pa so brez ozira na kupca, kakor tudi ako prodajajo nečlanom brez ozira na predmet, podvržene plačevanju davka v zmislu zakona. Ker pa se ustanavljajo dandanes kmetijske zadruge z različnimi nameni in v razne svrhe, morajo davčne oblasti z oklicom pozvati vse kmetijske zadruge, o katerih smatrajo, da spadajo pod oproščenje v zmislu zakona, da predložijo pristojni davčni oblasti svoja pravila in obrazložijo vrste prometa, katerega izvršujejo izključno s svojimi Milani, in za katere imajo v zmislu zakona pravico na osvoboje-nje. Davčne oblasti imajo predložiti take prošnje drugi inštanci v odločitev. V eventualnih spornih in princi-pielnih vprašanjih pa imajo delegacije finančnega ministrstva predložiti prošnje za oproščenje s svojim poročilom generalni direkciji neposrednih davkov v konečno odločitev.
plen 10 je popolnoma predrugačen in se glasi v novem pravilniku: Davek na poslovni promet se plačuje v glavnem na dva načina in sicer: 1. po knjigi opravljenega prometa, odnosno prijavi, ki se izpolni in predloži na podlagi te knjige; 2. pavšalno na podlagi prijave, v kateri se prijavijo vsi podatki, ki so potrebni za cenitev in ugotovitev davčne osnove in odmero pavšala.
Vsi davkoplačevalci, ki so po zakonu dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, si imajo po svojem razumevanju in potrebi sestaviti knjige za svoje poslovanje, v kateri bodo dnevno beležili celokupni promet, ki je izvršen za gotovino« in »na kredite.
(Dalje prih.)
Moratorij za plačila v inozemstvo.
Vprašanje moratorija je postalo aktualno. Ta institucija, koja utegne uničiti še ono malo kredita in ugleda, kojega uživa naša država v inozemstvu, se bo, kakor se je bati, ne glede na ponovne energične proteste vsega našega solidnega in legitimnega trgovstva vendar uvedla. Premalo se je pisalo o tem vprašanju po našem časopisju, da bi zamogli zadobiti tudi neposvečeni krogi vsaj približno sliko o težkih posledicah, koje bodo imele te izvanredne mere za naše gospodarstvo v splošnem. V naslednjem podamo tekst zakona o moratoriju ali »zakona o odlaganju povojnih trgovskih plačil«, kojega je predložila vlada Nar. skupščini. Kakor vidimo, imenuje vlada ta svoj predlog zakon o odlaganju«. — Brezdvom-no je, da ogroža vsak vladni ukrep, ki daje dolžnikom tudi samo priliko, da smejo proti volji upnikov odložiti svoje dolžnosti napram inozemstvu, najvažnejše gospodarske interese države, in naj se ta ukrep že imenuje moratorij ali kako drugače.
Kdo se sme poslužiti tega zakona. Čl. I. Trgovci, industrijci in obrtniki, ki imajo v državi ali v inozemstvu dolgove v švicarskih ali francoskih frankih, v livr sterlingah, v dolarjih, v holandskih goldinarjih ali lirah, v čehoslovaških kronah, kakor tudi v vseh valutah, koje stojijo bolje kakor naš narodni denar, se smejo počenši z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, obrniti na pristojno zbornico svojega mesta s predlogom, da se ta plačila odložijo za dve leti. Predpisi tega zakona veljajo samo za trgovce, ki so zadostili davčnim obveznostii i in imajo protokolirano tvrdko. Trgovci izven zborničnega sedeža predložijo svoje prošnje lokalnemu trgovsk. gremiju, ki jo vpošlje s svojo izjavo pristojni trgovski zbornici.
Vlaganje prošenj za moratorij. Člen III. Kdor se želi poslužiti določil tega zakona, je dolžan tekom 15 dni od dneva, ko bo objavljen, predložiti trgovski zbornici prošnjo s sledečimi prilogami: 1. Obširen in jasen računski in ekonomski pregled splošnega stanja svojega obrata, s katerim se mora potrditi, da je prosilec razumno vodi trgovinske posle in da je samo vsled velikega porasta cen tujih valut primoran zahtevati odložitev svojih izplačil. 2. Imena vseh svojih upnikov, tu in v inozemstvu z označbo svot in valute kojo dolguje, kakor tudi roke plačil vsake posamezne obveznosti. 3. Predmet blaga, ki se nahaja v obratu. 4. Spisek nepremičnin / označbo njih približne vrednosti in na njih se nahajajočih bremen. 5. Izjava, da bo deponiral pri upravi fondov na račun svojih dolgov: Din 150 za 1 dolžen angleški funt, Din 260 za 100 frankov dolga, Din 150 za 100 italijanskih lir dolga, Din 675 za 100 švicarskih frankov, Din 60 za 100 čehoslo-
vaških kron, Din 500 za 100 španskih pezet, Din 37 za 1 Dolar, Din. 12.50 za 1 holandski goldinar dolga. 6. Spisek pri banki ali pri upnikih deponiranih dinarjev, koje bo prenesel na upravo fondov na račun oseb ali zavodov, ki so izstavili garancijska pisma za dolgove v dinarjih in avstrijskih kronan, levih in rumunskih lejih, po dnevnem kursu, ako poleg zdrave valute dolguje tudi v tej valuti.
Odbori pri zbornicah. Pristojna zbornica sestavi odbor 5 oseb, iz članov zbornice in uglednih trgovcev, industrialcev ali obrtnikov. Ta odbor bo temeljito proučil predložene vloge, in ako bo potrebno, bo sam ugotovil ali so stanje in dokazi točno navedeni. Ako smatra odbor, da so pro-silčeve navedbe točne, vpošlje zadevo trgovinskemu odnosno prvostopnemu sodišču. Ako sodišče ugotovi, da so dani zakonski pogoji za odlog, se morajo odložene obveznosti plačati v 4 jednakih obrokih, od kojih zapade prvi po 9 mesecih, drugi po 15, tretji po 20, a četrti po 24 mesecih, računajoč od dneva prošnje za odlog.
Postopanje pri sodišču. Člen V. Ako smatra trgovinsko sodišče, da niso mnenje in razlogi trgovske zbornice glasom predloženih prilog in dokumentov zadostni, povabi tri strokovnjake, od katerih mora biti eden strokovnjak za knjigovodstvo, drugi pa iz stroke, koji pripada trgovec ter jih zasliši o prosilčevem predlogu. Za strokovnjake veljajo predpisi civilno pravdnega reda. Odbor s strokovnjaki ima pravico, da vpogleda v trgovčeve posle, knjige in dokumente. Člen VI. Sodišče odobri ali odkloni odlok plačila s sklepom, proti kateremu je dovoljena pritožba na kasacijsko sodišče, ako so se s sklepom kršili materialno ali procesno pravni predpisi.
Način plačevanja. Čl. VII. Ako sodišče odobri odlog plačila, napravi istočasno obračun in naroči prosilcu, da v teku 15 dni deponira pri upravi fondov plačilo onih obveznosti, ki so zapadle, tudi mu naloži, da napravi isto za vse obveznosti, ki niso še zapadle in to nadalje 5 dni pred dogovorjenim rokom glede vsake obveznosti. Istočasno se naznani upravi fondov vse plačilne roke dotičnega dolžnika in koliko mora deponirati v dinar, za vsako obveznost. Čl. VIII. Tudi dolgovi iz odprtih računov se morajo plačati v naprej dolpčenih obrokih. Kok plačila takšnih dolgov se ugotovi na ta način, da se smatra, da zapadejo oni dolgovi iz odprtih računov, kojih fakture so datirane pred razglašenjem tega zakona, z dnem razglašenja tega zakona. Deponiranje za take dolgove se izvrši v treh obrokih, tako da se mora položiti V3 takoj, druga tretjina po 3 mesecih, tretja po 6 mesecih. Za ostale dolgove iz odprtih računov, kojih rok ni določen sporazumno med upnikom in dolžnikom, se smatra, da je rok zapadel po 4 mesecih od datuma fakture in vložitve ter je ves dolg plačati v roku sorazmerno s predpisi gornjega člena. Člen IX. Od trenotka, ko je vložil trgovec pri sodišču prošnjo za odlog povojnih izplačil, se ne sme brez dovoljenja sodišča zadolžiti, tudi ne dobi upnik iz njegovega premičnega in nepremičnega premoženja niti garancije niti povrnitve. V slučaju, da odobri sodnija zadolženje, se mora pre-
pričati, da je blago kupljeno ali sprejeto v dolžnikovo obratovalšče, ako se je zadolžilo v te svrhe, in ako jo sposojeni denar predan upravi fondov, ako se ga je sposodilo v svrho deponiranja pri upravi fondov. Čl. X. Ko sprejme uprava fondov v depozite dolžne svote po obračunu sodišča in ko se prepriča o njih točnosti, zahteva od dotičnega dolžnika menične akcepte za vsak posamezni obr >k vsakega poedinega dolga v valuti, v koji je napravil dolg. Čl. XI. Te menice izplača uprava fondov v korist upnikov na račun dolžnika v devizah, kupljenih iz njegovega denarnega depozita. Čl. XII. Nakup deviz izvrši uprava fondov postopno in skrbno, da bo to čim munj uplivalo na njih borzno vrednost. Dolžnik sme tudi sam kupovati devize ter jih prodajati upravi fondov za izplačila dolgov, ako o tej nameri sporoči upravi fondov dva meseca pred zapadom roka naslednjega obroka. Trgovec, koji kupi sam devizo in jo preda upravi, ima pravico na vrnitev vsote iz depozita, računajoč njeno vrednost po borznem kurzu dneva nakupa. Člen XIII. Ako je bila uprava primorana, da za izplačilo obroka uporabi za nakupovanje, ker je imela valuta višji kurz, nego je bil oni na dan, ko se je napravil dolg, tudi deponirani denar za naslednje obroke, tedaj naloži dolžniku, da najkasneje tekom 15 dni dopolni toliko, kolikor je izdala več za kupljeno devizo. Ako ne izpolni dolžnik tega naloga, poroča o tem uprava trgovinskemu sodišču, ko-je bo določilo dolžniku administratorja za vse premoženje ali bo razpisalo konkurz, ako so za to dani vsi pogoji.
Administrator dolžnikovega premoženja. Čl. XIV. Administrator ima
vse pravice oskrbnika konkurzne mi-se. On mora po plačilu režijskih stroškov izročiti ves izkupiček obrta ali dohodek nepremičnin dolžnika upravi fondov za dopolnitev depozita. Ako se prepriča, da nima dolžnik niti dovolj blaga v obratu, niti dohodkov iz nepremičnin, bo predlagal sodišču, da se otvori konkurz. Nagrado za administratorja določi sodišče iz dolžnikovega premoženja. Čl. XV. Ako bi trgovec ne prijavil kakega upnika, in ta zahteva izplačilo svoje terjatve, tedaj je dolžnik obvezan, da tudi za njega deponira v smislu čl. 2. Ako dolžnik v 15 dneh tega ne napravi, ima upnik pravico zahtevati, da se nad dolžnikovim premoženjem otvori konkurz.
Konkurz. Čl. XVI. Kakor hitro se otvori konkurz, konča vsaka funkcija uprave, ki je dolžna predložiti konkurznemu sodišču obračun o depozitih ter o izplačilih na račun dolžnika. Ostanek svote odda uprava konkurznemu sodišču na razpolago. Iz te svote posameznih upnikov imaj) pravico na izplačilo po določilih zakona o konkurzu tako oni, ki so prijavljeni upravi fondov, kakor tudi oni, koji se javijo kasneje. Čl. XVII. Kadar izplača uprava obrok, mora vzeti od upnika izplačano menjioo. Ako ni upnik zamenjal menjice, podpisane od dolžnika o priliki zadolžitve, in je n. ..ca, ltojo je predstavil za izplačilo, večja nego znaša obrok, tedaj zaznamuje na njej uprava, v koliko je izplačna ter jo zopet vrne upniku. — Čl. XVlil. Na one trgovce, kateri niso na ta način zahtevali odloga povojnih izplačil, kakor tudi na one, ki dolgujejo samo v dinarjih ali slabi valuti, se ne nanaša ta zakon- Čl. XIX. Protesti novih menic (či. VI) o dolgovih, za katere se je zadolžilo pri upravi fondov, se smejo vložiti le v slučaju, da se obrok ne izplača v določenem roku. čl. XX. Uprava fondov nima pravice na nagrado, in za deponirane svote se plača 5% letnega interesa, toda uprava ne izplača interese posameznim dolžnikom, ampak ustanovi fond za pokritje eventuelnih izgub vsleu izplačanja nepokritih obrokov. Ako se bode ta posel izvršil brez vsake škode za upravo fondov, tedaj se bodo nabrani interesi razdelili med dolžnike sorazmerno njiho vim vlogam. Čl. XXI. Zakaa stopi v veljavo, kadar sra podpiše kralj, a obvezno moč dobi z dnem, ko se razglasi v »Službeaih Novioafec
Izdelovanje pelinkovca iz navadnega vina.
To kaže tudi točka 7., člena 108., trošarinskega pravilnika, ki določa, da se pobira na ono vino, ki se naknadno začini ali osladi brez vednosti in nadzorstva pristojnih trošarin-skili organov, trošarina za fina vina. Da je tu mišljeno le lako začinenje in oslajenje, pri katerem se je navadno vino izpremenilo v fino vino, je menda več kakor jasno, ker izraz »trošarina se pobira« je istoveten z izrazom itrošarini je zavezano«.
Ako bi obveljalo mnenje, da se mora vsako začinjenje in vsako osla-jenije navadnega vina, četudi pri tem navadno vino niti po imenu niti sladkobi, alkoholnosti ali penenju ne pridobi značaja finega vina, vršiti pod nadzorstvom finančnih organov, sicer se smatra začinjeno ali oslajeno vino za fino vino, prišli bi do nedoglednih posledic. Pomislimo samo, kam bi tudi tako prišli, ako bi se moralo vsako pridevanje alkohola ali sladkorja navadnemu vinu, prijavljati finančn. organom!?
Kakšen pomen naj bi pa tudi imela omejitev na 15% alkohola ali 5% sladkorja, saj se pojača vino vendar z zatrošarinjeniui sladkorjem ali alkoholom, med tem ko plača iz inozemstva uvoženi pelinkovec z največ 22.5 odstotkov brez ozira na sladkobo i le trošarino na fina vina po 600 dinarjev, ne pa tudi trošarine na sladkor in alkohol.
Ako vse to pretehtamo, vidimo, da pač ne more biti dvoma, da sme iz prirodnega vina pod nadzorstvom finančnih organov izdelani pelinkovec vsebovati tudi preko 5 odstotkov sladkorja ali 15 odstotkov alkohola, samo da njegova alkoholnost ne prekorači 22.5 odstot. (ker bi se sicer moral po točiti 3., člena 108. trošarin-skega pravilnika smatrati za špirit) iz inozemstva uvoženi pelinkovec, pa mora že-zaradi svojega imena brezpogojno plačati trošarino na fina vina, če ima 5 odstotkov sladkorja ali 15 odstotkov alkohola ali ne.
Kar smo tu.omenili za pelinkovec, velja seveda za vsa iz prirodnih vin s pridatkom raznih ingredijenc in sladkorja izdelana lina vina (n. pr. moškat), izvzet je le šampanjec.
Ako bi zahtevali trošarinski organi, da se mora plačati na pelinkovec, izdelan pod njih nadzorstvom, ki ima 5 odstotkov ali več sladkorja ali 15 odstotkov ali več alkohola, trošarina za fina vina, priporočamo pritožbo na generalno direkcijo posrednih davkov v Beogradu, ki bo nedvomno razsodila, da se na tak pelinkovec pobira le trošarina na navadna vina.
Glede prijavljanja izdelovanja finih vin iz naravnih vin veljajo ti-lc-predpisi:
Kdor namerja prirodno vino naknadno začiniti ali osladiti, mora to vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Prijava mora obsegati:
1. Ime, priimek in bivališče lastnika vina.
2. Količino vina, ki se namerja začiniti ali osladiti, in
3. Vrsto in količino (težo) snovi, ki naj se uporabijo za začinenje ali oslajenje.
še preden se prične začinjati ali ostajati, se mora nadzorujoči finančni organ uveriti, ali ne spada prijavljeno naravno vino Že samo po sebi (zaradi imena, penenja, alkoholnosti ali sladkobe) v kategorijo finih vin.
Ako finančni organ tega ne more ugotoviti, ker nima potrebnih priprav, ali pa če je sicer dvomljivo (zaradi imena ali penenja) ali spada vino (zlasti vino v steklenicah) med fina vina, se mora vzeti pokušnja po 7/10 litra, ki se oošlje pod pečatom lastnika vina in finančnega organa kemijskemu laboratoriju generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu. Stroške za pošiljanje vzorca in stroške za analizo trpi lastnik vina le. če je on sam zahteval analizo, ne pa tudi, če so jo odredili finančni organi.
Vino, ki spada že samo po sebi v kategorijo finih vin, se sme zastajati ia začinjati koMcor se hoče (s špiri-
tom le do 22.5%), plačati pa se mora nanj seveda trošarina v izmeri za fina vina.
Ali se pa sme fino vino pridali kot začimba navadnemu vinu? To ne! Ako bi se pridalo vino, ki že samo po sebi spada v vrsto finih vin, navadnemu vinu, pomnožila bi se le količina finega vina, zato bi se morala plačati na vso količino izdelanega vina trošarina na fina vina.
Na vino, ki se brez vednosti in nadzorstva pristojnih trošarinskih organov (finančne kontrole) naknadno osladi tako, da ima vsaj 5 odstotkov sladkorja, ali začini tako, da ima vsaj 15 odstotkov alkohola, ali pa, da spada po začinenju že zaradi svojega ime -na ali zaradi penenja v kategorijo finih vin, se pobere trošarina po 600 dinarjev za hektoliter odnosno, če je bilo dotično vino že zatrošarinjeno kot navadno vino, razlika med že plačano trošarino in pripadajočo trošarino na fina vina. Poleg tega se kaznuje lastnik vina zaradi trošarinske-ga tihotapstva še s plačilom najmanj petkratnega zneska redne trošarine, odnosno razlike med že plačano in pripadajočo trošarino in z zaplembo neprijavljeno izdelanega finega vina v korist državne blagajne.
Vprašanje nastane, kako se plača trošarina na ono vino, ki je bilo izdelano z vednostjo, a brez nadzorstva finančnih organov. Primeri se namreč prav lahko, da je kdo pravilno prijavil začinenje in oslajanje navadnega vina, da pa finančni organ ni prišel nadzirati njegovega dela. Ali naj potem on prijavljenega začinjenja ali ostajanja ne izvrši? Člen 30. troša-rinskega pravilnika določa, da smejo proizvajalci trošarinskih predmetov, Če finančni organ ne bi prišel niti v 30 minutah izza časa, za katerega je bil pričetek dela prijavljen, sami pričeti z delom.
Po našem mnenju velja ta določba za vse primere, v katerih je predpisani, da morajo proizvajalci trošarinskih predmetov delati ob nadzorstvu finančnih organov, zato bo zadostovalo, ako oni, ki je prijavil začinenje ali oslajanje navadnega vina za določeno uro, počaka pol ure na prihod finančnega organa. Če ta še vedno ne pride, se sme z delom pričeti, ne da bi se bilo treba bati zlih posledic.
Fr. Zelenik.
Vknjiževanje delniške glavnice.
b) delnice se dajo v javni podpis.
Kadar koncesionarji ne prevzamejo sami vseh delnic, nego jih dajo v javni podpis, tedaj se mora podpisovanje izvršiti pred ustanovnim občn. zborom. Seveda morajo koncesionarji jamčiti v vsakem slučaju za popolno vplačilo delnic.
Pri »imenskih« delnicah se obremeni tekoči poštev delničarja in vdo-bri poštev delniške glavnice, pri delnicah na >donosca< ali »imejitelja«, pa se otvori splošni > po štev delničarjev« in obremeni za podpisano delniško glavnico, poštev delnice pa vdo-bri. Za vsa vplačila na podpisane delnice se obremeni ali blagajna, ali čekovni ali bančni poštev, kakor je pač delničar vplačal in vdobri poštev delničarjev.
Razume se samo po sebi, da pra ktičen knjigovodja ne bo vodil pri imenskih delnicah tekočega pošteva delničarja v glavni knjigi najmanj tedaj, kadar je veliko delničarjev, ampak bo vodil posebno pomožno knjigo, kakor je n. pr. saldakonti. V glavni knjigi vodi le splošni poštev.
Praviloma se morajo delnice popolnoma vplačati takoj pri podpisu, vendar so mogoče tudi izjeme. Delno vplačilo pa mora znašati 40% del nominalne vrednosti, v vsakem slučaju pa najmanj 200 kron. Nadavek (ažijo, oiid pari-znesek), se mora pri prvem vplačilu popolnoma vplačati.
V takem slučaju se mora otvoriti i poštev delničarjev«, katerega se pri polno vplačanih delnicah večkrat ne porablja. Poštev delničarjev se obremeni, poštev glavnice pa vdebri za
podpisano glavnico. Delno vplačilo obremeni blagajno (čekovni urad, banko), a razbremeni poštev delničarjev.
Seveda se akcije ne smejo dati prej v roke delničarju, dokler ni popolnoma vplačal podpisanega zneska.
Ako se vplačila na delnice ne vrše samo v gotovini, ampak tudi \r stvarnih dajatvah, tedaj se morajo delnice popolnoma kriti.
Primer vknjižb:
Izda se 1000 delnic po 1000 Din po kurzu 1100 in se vplača 40% vrednosti.
Vknjižbe:
Na delniško glavnico:
Blagajna za vplačilo 40% delniške glavnice......................... 400.000
Poštev delničarjev za zaostala vplačila . .	600.000
1,000.000
in
Blagajna na rezerve za vplačilo nadavka (aži-
je)........................ 100.000
V praki se vknjižuje večkrat tudi na druge načine, vendar pravilen in popolnoma jasen je le zgoraj navedeni način.
V bilanci in inventuri stoji med aktivnimi postavkami tudi poštev delničarjev z zneskom, kateri še ni vplačan. Med pasivi pa stoji delniška glavnica s polnim zneskom.
N. pr.
Aktiva:
Poštev' delničarjev za zaostalih 60% deln. glavnice ....................... 600.000
Pasiva:
Delniška glavnica . . . 1,000.000
Pri poznejšem doplačilu zaostanka se knjiži:
Blagajna (čekovni urad, banka) na poštev delničarjev za doplačilo 60% zaostanka................. 600.000
Delničar N. N. izroči družbi svoje industrijsko podjetje z strojno opravo.
Vknjižba:
Poštevu delničarjev:
Poštev tvornišk. poslopja za 	Din	.	.	.
Poštev strojev	za . . .	Din	.	.	.
Din . . .
V slučaju, da je posestvo delničarja obremenjeno z hipoteko, tedaj se knjiži hipoteka tako:
Poštev delničarjev na hipoteko za	Din	.	.	.
t ravno obstoji družba še le od dne vpisa v trgovski register. To je važno posebno v slučaju, da družba prevzame kako že obstoječe podjetje. Od dneva prevzema podjetja pa do dneva vpisa v trgovinski register, ko se mora napraviti začetna bilanca, lahko nastanejo v cenah razlike. V tem razdobju nastali dobiček se ne sme razdeliti, nego se mora ves dati rezervam, kakor se mora tudi morebit na izguba kriti iz rezerve, kjer taka obstoji (z nad pari izdajo delnic itd.).
Prevzemna in začetna bilanca in inventura se mora sestaviti z vestnostjo rednega trgovca.
Vrednostni papirji, blago, surovine, za katere obstoji tržna ali borzna cena, se inventirajo s to ceno, če ni ta višja od nabavne vrednosti, sicer se investirajo z nabavno vrednostjo.
Vsi drugi premoženjski deli se smejo investirati k večjemu po na bavni vrednosti.
Naložile in obratne naprave, katerih vrednost se je vsled rabe zmanjšala, se postavijo v inventuro z nabavno vrednostjo, ako se postavi v inventuro obrabi primeren znesek kot fond za obnovo.
Troški ustanovitve (organizacijski troski) se ne smejo staviti v inventuro kot aktivna postavka. Med te troške spadajo sodni in notarski troški, kolki, ogiasi, tiskovine, reklamni izdatki itd. Pač pa se lahko ti troški razdelijo na bilance večili let (največ pet let).
Kot aktivna postavka se smejo postaviti v inventuro in bilanco izdatki za modele, vzorce, stroje, popravo tvomiških in ouratnih prostorov ter s tem spojeni izdatki za mezde, plače itd.	(Dalje prih.)
Konferenca radi moratorija in davke na volne dobitke.
Včeraj se je vršila v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani konferenca zastopnikov gospodarskih korporacij o predvideni odložitvi inozemskih plačil. Vsi zastopniki trgovstva, industrije, o-brtništva, zadružništva in kmetijstva Slovenije so se soglasno izrekli proti sprejetju zakona, ki bi uničil naš ugled in naš kredit v inozemstvu in povzročil padanje naše valute na inozemskih tržiščih. Sprejeta je bila obširna spomenica, ki je bila poslana predsedništvu narodne skupščine, finančnemu in trgovinskemu ministrstvu ter političnim klubom poslanec v vseh strank, da preprečijo uzakonitev predloženega načrta o moratoriju. Končno je bil sprejet tudi sklep, da se predloži finančnemu ministru energičen protest proti raztegnitvi davka na vojne dobičke za 1. 19*20 potom budžetnih dvanajstin.
Izenačenje neposrednih davkov v naši kraljevini. Davčni sistemi, katerih imamo v naši državi pet, in sicer avstrijski, madžarski, srbijanski, bosanski in črnogorski, so vzrok neprestanega nezadovoljstva. Prebivalci vsake pokrajine mislijo, da je njihov davčni vijak najobčutnejši in da po drugih pokrajinah plačujejo le malo ali sploh nobenega davka. Da se vprašanje neposrednih davkov in njih enakomerne porazdelitve na državljane čini preje reši, je sklical finančni minister dr. Kumanu-di pri finančnem ministrstvu komisijo priznanih strokovnjakov na polju davčne zakonodaje iz vseh pokrajin. Kot prvo nalogo ji je naročil izdelati načrt, po katerem naj bi se višina davkov v vseh pokrajinah izenačila na podlagi obstoječih davčnih zakonov. Druga njena naloga naj bi bila izdelati za Jugoslavijo en sam enoten zakon o neposrednih davkih. Po dolgi razpravi je prišla komisija do zaključka, da izenačenje davkov na podlagi obstoječih različnih davčnih sistemov sploh ni mogoče izvesti. Tudi bi bil uspeh takega poskusa izenačenja davkov zelo dvomljive vrednosti, ker bi se ž njim na novo začele razprave, pojavili dvomi o enakosti in pravičnosti ter vneli boji za izboljšanje. Komisija je iz teh razlogov izročila ministru za finance utemeljeno mnenje, da je iz političnih, fiskalnih in drugih razlogov najboljše, da se delno izenačenje davčnih bremen popolnoma opusti ter rajše takoj izdela enoten davčni zakon za vso državo. Najbrže bo tvoril bosanski zakon o neposrednih davkih podlago za sestavo novega enotnega finančnega zakona. — Upamo, da bo komisija rešila svojo nalogo v zadovoljstvo vseh državljanov.
Izvoz in uvoz.
Uvoz kož v Francijo je dovoljen. -
Naše ministrstvo trgovine in industrije javlja, da je po rešenju francoskega poljedelskega ministra z dne 10. decembra 1921 dovoljen uvoz kož v Francijo. Rešenje predvideva samo uvoz sirovih in svežih kož.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Generalni konzulat v Buenos Airesu. V Buenos Airesu, v glavnem mestu Argentinije v Južni Ameriki, se osnuje naš generalni konzulat.
Objavljanje bilanc in računskih zaključkov akcijskih družb v »Službenih Novinalu. Oddelek za kreditne zavode in zavarovanja pri ministrstvu trgovine in industrije objavlja, da obligatno publiciranje bilanc, v > Službenih Kovinah« ni merodajno za rok pred glavnim zborom in se lahko objava izvrši tudi po občnem zboru. Za rok je merodajen samo datum objave bilance v pokrajinskem uradnem listu.
Industrlla.
Tvornico ajuliiiskifa Ibar* v Olju je ustanovila tvrdka Vil. Bfauns v Ko-cenovi ulici.
Kožna industrija na čefckem. Vsled postopka nekaterih zastopnikov kožne industrije se je Češki trgovinski mini-
ster soglasil z uvedbo uvozne prepovedi za kože. Kožni in čevljar, oddelek zuna-nanjega ministra je pa pred izdajo take prepovedi otvoril anketo, na podlagi kt-tere se je ugotovilo, da ne bi mogli zastopniki čevljarske industrije soglasiti uvozni prepovedi, ker je za delavske razmere v čevljarski industriji uvoz kož neobhodno potreben. Končni rezultat ankete je bil ta, da se je določilo omejitev uvoza kož le za nekatere srste kož. Na vprašanje, kojega so odposlali zastopniki kožne industrije potom zunanjega ministrstva je pa pred izdajo take sprejela Rusija ustrojene kože in čevlje proti plačilu v naturi, osobito v sirovih kožah, je te dni prišel iz Moskve ugoden odgovor. Industrije mislijo odposlati zastopnike v Moskvo, ki naj določijo dobavne pogoje in dobavne možnosti.
Proizvajanje zlata v Transvalu. —
Izvestja Transvalske trgovske zbornice izkazujejo, da je proizvajanje zlata v letu 1921 znašalo v Trans vatu ca 8,114.000 unč. Po tem rezultatu je proizvod tega leta najmanjši izmed vseh proizvodov izza leta 1910.
Danarstvo.
Rok za zamenjavo 5 dinarskih nov-
čunic. Na mnogobrojne pritožbe iz vseh delov države glede zamenjave petdinar-skih novčanic je minister financ z ozirom na utemeljenost zahtev določil z odlokom z dne 2. februarja, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 11. februarja, da morajo vse državne blagajne in pošte sprejemati petdinarske novčanice državne izdaje en mesec dni in sicer do vključno 5. marca 1922. — Sprejete novčanice se ne bodo več izdajale v promet. Natančnejše določbe bo izdala generalna direkcija državnega računovodstva.
Potniki in izvoz denarja Glasom novega rešenja ministra nnanc, se ne smejo v bodočem potniki v pograničnem prometu (t. j. potniki, ki potujejo samo za krajši čas v obmejne države) posluži-ti prejšnjega dovoljenja ministra financ in izvoziti iz države svoto 3000 francoskih frankov. Potniki v pograničnem prometu smejo po zadnjem odloku ministra financ izvoziti samo 3000 dinarjev ali svoto v odgovarjajoči vrednosti drža ve, v kojo potujejo.
Otroci do 15 let ne smejo izvažati valute in deviz. Na vprašanje ljubljanske carinarnice, ali se ima otroke, ki potujejo s svojimi starši v inozemstvo na skupni potni list smatrati v zmislu člena 3 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami smatrati za potnike in jim dovoliti izvoz valute, je generalni inšpektorat ministrstva financ odločil, da se otroci do 15 let ne morejo smatrati kot potniki v zmislu člena 3 pravilnika in da torej nimajo pravice, nositi s seboj valuto in devize.
Bankovci naše države. V naši kraljevini se nahajajo v prometu bankovci po 1000, 100, 50, 5, 1, ‘A in Vi dinarja. 20 dinarski bankovci, katerih se je natiskalo za 285.595.160 Din, so vzeti iz prometa. Večino bankovcev se je natiskalo v Parizu, 10 dinarski v Zagrebu. Po podatkih inšpektorja finančnega ministrstva se je natisnilo v Parizu 1,555 tisoč 999 komadov 1000 dinarskih bankovcev, 10 milijonov 439.000 komadov 5 dinarskih in 91.6u0.000 komadov i ui-narskih novčanic. V Pragi se je natisnilo 50,399.800 bankovcev po 10 dinarjev, v Zagrebu 25 milijonov po pol dinarja in končno v Zagrebu in Novem Sadu 200 milijonov po % dinarja. Naša država ima torej zalogo bankovcev v znesku 4.013.597.095 dinarjev. Poleg tega so še v prometu bankovci >Narodne bank e < (starosrbski bankovci). Na temelju posebne pogodbe je vse bankovce, ki so večji nego 1 dinar, prevzela Narodna banka, ki se je zavezala te zamenjati za svoje bankovce, dočiin ostanejo bankovci po 1, 'A in \\ dinarja še nadalje državi.
Koliko iznaša naš dolg. Kakor se poroča iz Beograda, znaša skupni dolg naše države 2.382.275.466 frankov. Na račun vojnega dolga bi moran plačati Franciji in Angliji 936 milijonov frankov, a Ameriki 62 milijonov frankov.
Statistika poštno čekovnega urada za mesec januar, vlog je bilo 150.740 v znesku Din 186,194.830.11. od tega v kliringu 3764 v znesku Din 51,587.714. 29, vplačano pri naši blagajni 591 v
znesku Din 16,951.231.89. Izplačil je bilo 47.405 v znesku Din 183,180.687.29, od tega v kliringu 3150 v znesku Din 51,537.714.29, izplačano pri naši blagajni 994 čekovnih nakaznic v znesku Din 5,287.837.34 in 1815 blagajničkih čekov v znesku Din 54,779.839.38.
Francoski in angleški kredit Avstriji. Objavljeni so natančni pogoji angleškega in francoskega kredita za Avstrijo. Svota kreditov, kojo da Anglija, znaša 2% milijona funtov, od kojega se odtegne 14 milijonski kredit, ki je že bil začasno dovoljen in je že izčrpan. Kredit s strani Francije znaša 1V4 milijona funtov, od kojega se tudi odtegne % milijona, ki je že izčrpan. V resnici znaša tedaj kredit s strani Anglije efektivnih 2 milijona, s strani Francije pa 1 milijon funtov. Kredit je dovoljen za t leto, toda že v naprej je predvideno in zagotovljeno podaljšanje kredita za 1 leto. Krediti se obrestujejo po 6% in se odplačajo, ako se uresniči projekt velikega kredita zveze narodov, iz tega kredita. Krediti se likvidirajo že v prihodnjih dneh. Kakor se do sedaj ugotavlja, bo vodil angleški delegat Young kontrolo v imenu Anglije in tudi Francije.
Dvojna valuta v Avstriji. Avstrijska vlada pripravlja načrt o sanaciji državnega budgeta. Vlada namerava vpeljati sistem dvojne valute, ki je določena za eksport. Polagoma s« ukine dosedanja kronska veljava.
Papirnati denar v Rumuniji. Koncem decembra 1915 je imela Rumunskn za 578,248.647 levov papirnatega denarja v prometu, a i0. decembra preteklega leta se je količina novčanic zvišala na 13,723.364 levov, torej za celih 13 milijard in 200 milijonov več.
Carina.
Dohodki carine. V Generalui di-1 ekciji carin so urejeni podatki o carinskih pristojbinah za december in za prvih 20 dni januarja. Po teh podatkih znašajo dohodki od carine 137 milijonov dinarjev.
Spremembe v italijanskem carinskem zakonu. Ministrstvo financ je opol-nomočilo italijanske carinarnice, da smejo v lastnem delokrogu dovoljevati izvoz sledečih predmetov: Mineralna olja, vključno petrolej in bencin, lesno oglje, otrobi proti predložitvi bolete, s katero se dokazuje, da se je svoječasno uvozilo koruzo in sicer v razmerju 24 kg otrobov za 1 kvintal koruze, ton v olju, slanina in prekajeno meso, Špeh, kokoši, žive in mrtve. Ravno tako smejo dovoljevati carinarnice v lastnem delokrogu izvoz riža že izčiščenega, ne pa riža v lupinah.
Prom at.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje vsako\Tstae robe za Italijo preko Rakeka je zopet dovoljeno. — Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe za postajo Radkers-burg je zopet dovoljeno. — Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe za postaje preko postaj Spielfeld—Strass— Radkersburg je od danes zopet dovoljeno. — Sprejemanje vsakovrstne robe za postaje ravnateljstva Košiče (Kassa)
preko njenih prog je zopet dovoljeno. — Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za vse kolodvore v Hamburgu, za postaje Altona, Harburg in Wilhelmsburg je do nadaljnega ukinjeno. — Za postaje direkcije Subotica in Beograd je dovoljeno sprejemali in odpošiljati v vozovnih nakladih živad, sveže meso, zaklane živali, ribe, jajca, sol, sanitetni materijal, lekarniško blago, led, omare za led. potrebščine za kurivo in razsvetljavo, tobak in tobačne izdelke, embalaže za dopuščeno blago, selitveno blago, prazne in naložene pohištvene vozove, časopisni papir, nakladne potrebščine, vsakovrstni les, potreben za premogok#pe, razstrelivne potrebščine za premogokope, državne, režijske in vojaške pošiljke. — Sprejemanje moke in koruze za postaje proge Dugaresa—Bakar in Ogulin—GospiČ je zopet neomejeno dovoljeno.
Inozemske pošiljke, v katerih j«? tobak. Z odredbo ;»Upravnega odbora samostojne monopol, uprave« št. 7401 od 19. aprila 1921, odobreno z odredbo kr. finančnega ministrstva št. 2622 od 6. junija 1921, je zabranjen tranzit tobalta čez našo kraljevino. Tranzit je dovoljen samo v posebnih slučajih., a vselej le z
dovoljenjem finančnega ministra in pa pod pogojem, da monopolski upravi tobak ni potreben. Zato bodo izmenjeval ne pošte take pošiljke takoj vrnile sprejemnim inozemskim poštam, kakor hitro zapazijo, da je v njih tobak.
Zveza z Dalmacijo. Parobrod »Tri-estec, koji je lastnina društva »Dalma-tia«, obnovi svojo redno kabotažo: Dakar—Korčula ter se pri tem ustavi v Splitu, Bol-ju, Jelši, Staremgradu, Hva ru, Visu, Komiži, Veluluki. Iz Bakra odpotuje vsaki ponedeljek ob 8. uri zvečer. Parobrod »Split« vzdržuje redno zvezo med Bakrom in Metkovičem, s postajami v Šibeniku, Splitu in Makarski. Iz Bakra odpotuje vsak četrtek ob 8. uri zvečer.
Kmatljstvo.
Vinarski in sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za kmetijske mladeniče, ki se hočejo praktično iz-vežbati v vinarstvu in sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trt-nic in drevesnic v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradov in sadovnjakov itd. Vežbanje se vrši poti strokovnim vodstvom in teoretično utemeljitvijo vsakega dela. Tečaj se prične 1. aprila in konča 31. oktobra t922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči se ne sprejmejo. — Prošnje za sprejem, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto, najpozneje do 15. marca t. 1.
Tečaj za pridelovanje in umno
uporabo krme priredi državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu dne 4., 5. in 6. aprila. Pričetek dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj. Podučujeta teoretično in praktično strokovna učitelja Fr. Ma-lasek in inženir Ferd. Vončina in sicer o sledečem: setev, oskrbovanje in gnojenje detelj in krmskih mešanic na njivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zboljšanje starih travnikov; — sestava živalskega telesa, redilne snovi, njih poraba in nadomeščanje; konserviranje krme (sušenje, sila-ža itd.), proračunanje, priprava in po-kladanje krme. Radi velike važnosti tega poiika se vabijo gospodarji, da se tečaja v obilnem številu udeleže. Prijaviti se je čimprej z dopisnico pri ravnateljstvu šole.
Dobava, prodaja.
Dobava volne za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo 3000 kg volne za ležišča (Lagerwolle). Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 15. aprila t. 1., do 10. ure dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgov ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava vrvarskega blaga. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 29. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave vrvar-skili izdelkov. Predmetni ogla* je v pisnimi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dofeara konopniae. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 31. marca t. 1. ponovno ustmeno ofertalno licitacijo glede dobave 20.000 kg konopnine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Nemčija nam ponudi zgraditev luke
na Reki. Nemška vlada je ponudila naši državi, da nam zgradi s vojimi delavci in svojim materijalom na račun reparacij veliko moderno luko pri Reki v kratki dobi.
Ruski pregovori s Švico. Bivši ruski poslanik Joffe se nahaja začasno kot zastopnik moskovske vlade v Berlinu. — Tudi je došel v Berlin zastopnik sovjetske Ukrajine. Oba vodita pregovore s švicarskimi bankirji in z anaeri kanskim »Equitable Trust< radi posojil.
Spremembe zakona družb z o. z. na
češkem. Češki justičui minister je otvo-ril pri trgovski zbornici in pri drugih interesiranih krogih anketo, ki se bavi z vprašanjem, ali naj se tudi na Češkem po primeru Avstrije spremenijo zneski določeni v zakonu za družbe z omejeno zavezo iz leta
Gospodarski položaj v Rusiji. V letu 1UZ0 je paum produkcija platine ■ Rusiji na 50 od sto, zlata in nafte na '-Vi od sto; železa na 12; papirja na 15; barv na 20 od sto predvojne produkcije. — Med tem, ko produkcija tako pada, se \eča tiskanje papirnatega denarja in so se v preteklem letu ustanovile tri nove tiskarne za denar, in to v Fermi, Moskvi in Poltavi. l)ne 1. januarja pretekiegi leta je bilo v prometu 1,168.598 milijonov papirnatih rubljev. Na Ruskem so cene najrazličnejše, med tem ko se plača v Turkestanu za kg riža :$00 rublje -, stane v Petrogradu 18.000 rubljev.
Trošarinski predpisi. Delegacija ministrstva financ je izdala 2. zvezek trošarinskih predpisov, ki obsega prvi del začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 ter popravke in dopolnitve k zakonu o državni trošarini in trošarin-skem pravilniku. Ti popravki in dopolnitve, ki so izšli na podstavi omenjenega začasnega zakona o državni trošarini z veljavnostjo izza dne 1. septembra 1. 1921, so natisnjeni deloma na lepakih in deloma v ročni knjižici. Lepak je vporablti za prilepljenje oziroma pre-lepljenje izmenjanih določil v knjižici > Trošarinski predpisi«, izdani od delegacije leta 1921, in za ročno izvršitev malenkastnih popravkov omenjene knjižice v smislu navodil, ki so označena na lepakih samih. En izvod te knjižice z lepaki vred stane 7.50 Din. Namočila in denar prejema izključno le gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Ce se pošlje denar po pošti, naj se' pošlje s poštno nakaznico. Knjižica »trošarinski predpisi 2. zvezek« z lepaki vred tvori s prvotno izdanimi tro-šarinskimi predpisi eno celoto. Nekaj izvodov >trošarinskih predpisov« 1. zv.
je še naprodaj pri tukajšnjem gospodarskem uradu po 7.50 Din za izvod. Z drugim zvezkom skupno stanejo predpisi 15 dinarjev.
Tržna poročil
Poljski pridelki.
Poljski pridelki. Som bor, dne 21. februarja. Povpraševanje po blagu zelo živahno. Dovozi mali. Cene naraščajo. Pšenica se plača po 1780—1800 K, koruza 1340—1850 za blago franko šlep, a za blago franko vagon 1380—1400 K, oves 1300—1320 K. Moka notira: št. O od 24 do 24.50 K, št. 2 od 23 do 23.50 K, krušna moka 22 do 22.50 kron, otrobi 980—1000 K.
Novi Sad, 22. februarja:	Dovozi
slabi. Tendenca čvrsta- Pšenica se trži po 1730—1700 K, ječmen 1235 do 1240 kron, koruza 1340 do 1360 K, oves 1240 do 1250 K, moka št. 0 po 24.30 do 24.50 K, št. 2 po 23.30 do 23 50 kron, krušna moka 21 do 22 K, otrobi 960 do 1000 K.
Curih. Berlin 2.41, Newyork 5.10, London 22.53, Pariz 46.70, Milan 25.70, Praga 9.15, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.57, Varšava 0.14, Dunaj 0.10, avstrijske žigosane krone 0.09.
Pii za Hst. Reg. blagajne
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK.
Borza.
«1 m m om WK ie r.atflMK • ••»H*#«• »»»'v W <0» •»•» ■•«{»
,^!SS5KS2SSSbSS5»!5SS5««'b»«»“-»'
nia»n»«anMiinaBraNi«i
H
00
mM\W saerilaoskl pisalni strsi sPiSsnlofll
ti
#*
•4
v*
»•*
00
00
00
s:
»M
H
**
K»
4*
n
«4 • 9
«f0
0*
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo polom ne-Izrabljlve steki plošče.
Glavno zastopstvo /.a Jugoslavijo
The Rex C©. Uubllana, Gram«« 10. floderno urejeno psprovllnlto eseh pisalnih strojen.
Erjflvet & M
PRI »ZLATI LOPATI" trgovina z železnino . in cementom J
Ljubljana, Valvazorjev trg -,7
preje Hammerschmldt (Mtlhleisen) nasproti Krlžanske cerkve.
Parni mlatilni garnituri
dobavno franko vagon Maribor.
Parna mlatilnica znamke Th Buschhof, zgrajena 1915 s samovlagalnikom, prav dobro ohranjena, 173 m svetlobne širine, premer bobna 600, osem udarjalnic, delazmožnost 150—200 kg na uro, I A zmlačeno, iztrošeno in izčiščeno; zraven prevozna 13 16/21 HP lokomobila, zgrajena 1919, 8 atm., ter skoro nov vezalec slame.	i
Parna mlatilnica, prav dobro ohranjena, izdelek Heiming. zgrajena 1910, 165 m svetlobne Širine, 500 mm premera, 7 udarjalnic, 100 do 150 kg delazmožnosti na uro, bretAsa-movlagalca, zraven lokomobila Oarreth Smith, zgrajena 1900, 7 atm., 10 ma kurilne plosJine. Jugoslov. importno in eksportno podjetje Ing. Rudolf P«?lin, Maribor, Trubarjeva ul. 4.
Tel. interurb. 82.	'*r
Zagr«b, devize: Berlin 149.50— 153, Bukarešta 240, Milan 1600 — 1620, London izplač. 1415—1420, ček 1402.50 do 1410, Newyork 315—316.50, Pariz 2900—2930, Praga 577-582, Švica 6250 do 6325, Dunaj 5.08—5.15, Budimpešta 46.50—47; valute: dolarji 309—314, avstrijske krone 5.20—5.40, rublji 26— 28, napoleoni 1150—1185, marke 150— 155, leji 238.
.Jadranska banka 1125—1170. Ljubljanska kreditna banka 920—925. Ljublj. strojne tovarne 885.
Trbov. premog, družba 1050—11(K).
Beograd, valute:	dolarji	77.50,
marke 38, leji 61, levi 52, napoleoni '290; devize: London 350, Pariz 720, Ženeva 1540, Praga 144, Dunaj 1.27, Berlin 37, Milan 395, Budimpešta 11.70.
Praga. Curih 1207.50-1212.50, Milan 309—311, Beograd 70.50—71.50, marke 27.22 in pol — 28.02 in pol, dolarji 59—60, dinarji 67.50—68.50.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po riajnižji ceni
Anton Tonejc šn drug, Maribor.
LOSCOMOBILE
vseh jakosti, z;tjsmčeno obrata sposobne, se takoj cdJajo franko vagon Maribor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzova jaki tlak z nasičeno paro; stacionarna 26. HP z nasičeno paro, s stopnjato rešelko, izvlečnim cevnim kotlom, izdelek Badenia ; skoro nova prevozna Wo!fova vročeparna »Verbund« 165/200/225 HP, tipe NCFK, zgrajena 1919, z izvlečnim cevnim kotlom, z ravno rešetko 13 atm., 1 zamašnjak levo 2100X350, 1 zamašnjak desno 2500X350. Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ing, Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva ulica 4. Tel. interurb. 82.
as:**.
*«
v«
*«
ta
»0
10
10
• 3
S!
>9
d«
a«
r*
:: H S
K
::
mn
39
00
00
00
00
»•
«•
00
00
00
«•
:>
0»
\\
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
LtLSKABERBE
LJUBLJANA______
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Jadranska banka - Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000’-. Rezerve: Din 15,000.000"-.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave : Jadranska«
Afiiiirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Corttar.d Strest	New	Yerk	Clty.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
mavca - sipsa
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji
ceni
Kosta NouaKouič
veletrgovina mavca
Ljubljano, Miklošičeva cesia 13.
Lastnik
ik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik : Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani