Slev. 259. Posamezna številka stane 1 Din« V lmim, v četrtek m 15. novem&ra 1923. g«"1."-' Naročnina "■ ■ r za državo SHS: do preklica: A) po pošti meaefino Din 14 b, dostavljen j na dom maaečno za inozemstvo: 12 mesečno Oia 23 = Sobotna izdaja: ~ i Jugoslaviji ..... Bin 20 f tnosemstvu.......10 mm Oaaa tosaratnmian Knoatoipa* petttaa vrsta cnaO oglas) p« Oia. tzma-govalne teorije« naših »bratov« ne moremo primati in naj se zato v Belgradu ne čudijo, če se bomo takim teorijam tudi nekoliko uprli. Nas ni uničilo sto milijonov Nemcev, pa nas tudi orientalska čaršija ne bo, ne pod krinko »integralnega jugoslovanska«, ne pod strohnelim plaščem »demokratstva« in ne pod strgano odejo vsezveličavne radikali je. Mi bomo ostali! Belgrad, 14. nov. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes dovršila razpravo o državnih dohodkih. Opozicija je v razpravi dokazala, da je ves proračun fiktiven. Faktični dohodki so v proračunu namenoma navedeni v manjših vsotah. Radikali namenoma prikrivajo višje dohodke, da bi j ili mogli pozneje vporabljati po svoje. Poslanec Ž e b o t je pri vseh postavkah kritiziral površno in enostransko sestavljeni proračun dohodkov. Značilno je, da so letos dohodki državne hipoteka rne banke, razredne loterije, Narodne banke, carin, monopolov, taks in trošarine centralizirani. Pri proračunu za Bosno in Hercegovino jo poslanec Žebot zahteval, da se rudniki v tej deželi, jjosebno solarne, železni rudniki racionelneje eksploatirajo. Naj se zniža število vojaštva, pa bo dovolj kredita za eksploatacijo rudnikov. Govornik vprašuje, koliko delnic ima država pri bo-senski gozdarski industriji. Minister izjavlja, da ima država vse delnice, da jih pa dunajska vlada še ni dala prepisati na ime naše države. Pri razpravi o dohodkih v Sloveniji je opozicija dokazala, da je "lada namenoma prikrila višino davkov, ki jih plačuje Slovenija, da bi mogla trditi: Slovenija je pasivna. Poslanec Žebot je odločno kritiziral tak brezvesten način budžetiranja. — Tako stoji n. pr. v proračunu, da plnča Slovenija na rednih in izrednih dohodkih samo nekaj nad 51 milijonov dinarjev. Govornik je dokazal, da plačamo Slovenci mnogo več. Saj se je od avgusta 1922 do junija 1923 plačalo v Sloveniji glasom uradnega izka- prikriva dohodke k Slovenije, za državnega računovodstva na neposrednih in posrednih davkih 80,522.000 dinarjev, na specialni trošarini 14 milijonov, nn taksah 71 milijonov, na monopolu 188mi-lijonov, na železnicah 41 milijonov in na raznih drugih državnih dohodkih 48 milijonov dinarjev. Skupaj tedaj v 11 mesecih nad 442 milijonov dinarjev. Celo člani vladne večine so z ostrimi besedami kritizirali tako budžetiranje. In ravno raditega hodimo mi avtonomijo, posebno pa finančno samostojnost, da bo naš denar ostal med nami. Poslanec Žebot je zahteval povišanje eksistenčnega minimuma na 15.000 di-narje\, znižanje 500 odstotne doklade na zemljiški davek in odpravo 30 odstotne doklade na dohodnino in druge direktne davke. — Minister je izjavil, da bo o tem razgovor o priliki zakonskega predloga o davčni reformi. Dalje je zahteval poslanec Žebot, da se vrnejo vsem krajem v Sloveniji vozne pošte. Poštnim uslužbencem se mora dati uradna obleka in obuvalo, kar dolguje država že poldrugo leto. Glede cinkarne v Celju je zahteval poslanec Žebot pojasnila, zakaj je vlada dala to podjetje za sramotno nizko ceno (200.000 Din) v zakup Slavenski in Trgovski banki, dočim ie bilo prejšnje leto v proračunu dohodkov 26 milijonov dinarjev. Govornik je zahteval računske zaključke iu bilance za kopališča Rogaška Slatina, Dobrna in Topolšica. Sekcija prične jutri z razpravo o finančnem zakonu za leto 1923-24. Kmetijski proračun m Slovenijo. REDUKCIJA URADNIŠTVA PRI ODDELKU ZA KMETIJSTVO V LJUBLJANI PO ZASLUGI GG. SANCINA IN PUCLJA. - BOREN KREDIT ZA SLOVENIJO. -USTANOVITEV KMETIJSKE SOLE V PREKMURJU. Belgrad, 14. nov. (Izv.) V tretji sekciji finančnega odbora se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Sprejeti so z malimi spremembami krediti za Čmogoro, Dalmacijo in Bosno. Ti krediti so se zvišali za par sto-tisoč dinarjev. Pri postavkah za Hrvatsko in Slavonijo se je par uradniških mest črtalo/ Nato se je pričel pretresati proračun za Slovenijo. Takoj se je dvignil referent in je predlagal črtanje uradni š k i h in d r u g i h mest, češ da jih je predložil oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, ki smatra ta mesta za nepotrebna. Dr. Kulovec je proti temu protestiral in zahteval, da vsa ta mesta ostanejo in sicer iz razloga, ker sekcija tudi drugod ni črtala takih mest. Večina sekcije je sprejela predlog referenta s pripombo, da se mora pač ozirati in sprejeti predloge oddelka za kmetijstvo v Ljubljani. Dr. K u -lovec je nato ponovno protestiral in izjavil, da te redukcije, če bi jo sprejel tudi plenum finančnega odbora, nikakor ne sme izvesti oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, ker ta oddelek se ne smatra za državni urad, ampak za čisto navadno eksDozituro samostojne kmetijske stranke. Po predlogu kmetijskega oddelka v Ljubljani je bilo sprejeto, da se črtajo: 1 višji administrativni svetnik v VII. čin., razr., 1 nadkomi-sar, 1 inštruktor, 2 višja živinozdravnika VIII. č. r., 1 živinozdravnik IX. čin. raz., 7 provizoričnih živinozdravnikov X. č. r., 3 strokovni poljedelski učitelji, 1 oficiantka in 1 sluga. Če plenum finančnega odobra ne bo sistiral tega sklepa sekcije, bodo vsi ti uradniki in nameščenci s svojimi rodbinami postavljeni na cesto in naj se za to zahvalijo načelniku oddelka za kmetijstvo g. Sanciuu in njegovemu šefu gosp. Pnciju. Oddelek za kmetijstvo je predlagal tudi redukcijo čebelarskega strokovnjaka m Slovenijo. Vsa sekcija se je nad tem zgražala in je na predlog dr. Kulovca to redukcijo odklonila. Posl. dr. Kulovec je zahteval pri vseh postavkah znatno zvišanje, ker ie proračun za Slovenijo izredno boren. Pripomnili bi pa, da ta letošnji proračun znaša po predlogu vlade 14,823.139 dinarjev napram lanskim 10,404.206 dinarjev, ki jih je milostno dovolil za Slovenijo g. Pucelj. Kakor se iz tega vidi, so celo srbski radikali za nad 4 milijone boljši ljudje napram Slovencem kakor slovenski samostojneži. Zvišali so se krediti za upravne stroške za kmetijstvo od 18 na 30 tisoč, za plače delavcem v drevesnicah od 30 na 50 tisoč, krediti za delavce v trstnicah od 100 na 150 tisoč, podpore za nakup nove vrste semen od 50 na 60 tisoč, postavka za subvencioniranje vzornih pašnikov od 25 na 50 tisoč dinarjev. Dr K u 1 o v e c je pri' tej postavki še enkrat zahteval dotacijo za »Kmetovalca« in »Kmetijsko družbo za Slovenijo«. Minister in referenti so vnovič obljubili zadostno podporo. Dr. Kulovec je zahteval, da se ta obljuba da v zapisnik, kar se je tudi zgodiio. Pri postavki za živinorejo kljub odločni zahtevi sekcija ni hotela zvišati kreditov, pač pa so na zahtevo dr. Kulovca zvišali postavko za državni ribogojski zavod v Bohinju od 36 na 56 tisoč dinarjev. Zvišala se je podpora lastnikom živine, ki pogine vsled kužnih bolezni od 25 na 60 tisoč dinarjev. Pri razpravi kredita za kmetijsko šolstvo se je poslanec dr. Kulovec skliceval na to, s kakšno radodarnostjo so na včerajšnji seji ustanavljali nove kmetijske šole za Srbijo in votirali v ta namen 50 milijonov dinarjev. Zahteval je, da se tudi v Sloveniji ustanove nove kmetijske šole. Prodrl jc edino njegov predlog, da se ustanovi za Prekmurje kmetijska šola. Ustavila se je nova postavka v znesku 50.000 Din, ki naj služijo za prve predpriprave za ustanovitev te šole. Podpora Kmetijski družbi za predavanja pO deželi je zvišana od 10 na 20 tisoč. Pri postavki o gospodinjskem pouku je dr. Kulovec zahteval večja povišanja. Sprejet je njegov predlog, da se vstavi posebna postavka v znesku 25.000 dinarjev kot podpora za gospodinjsko šolo v Marjanišču v Ljubljani. Druge postavke so bile sprejete brez sprememb in so bili spreminjevalni predlogi dr. Kulovca odklonjeni. Jutri dopoldne bo sekcija obravnavala oddelek o inšpekciji vod in končala ta proračun. Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je pričela danes z razpravo o prosvetnem ministrstvu in sicer z materielnimi izdatki v centrali. Poslanec Vesenjak (Jugosl. klub) je kritiziral sestavo in delo prosvetnega sveta. Ta setoji doslej iz samih srbijanskih profesorjev in učiteljev, ki ne delajo nič, pač pa dobivajo lepe dnevnice. Minister je odgovoril, da je že sestavljen zakon, s katerim se ta svet razširja. Ravnotako je posl. Vesenjak kritiziral štipendije. Minister je sicer trdil, da se vporabljajo štipendije tudi za. slovenske in hrvatske dijake v enaki meri, vendar je ugotovljeno, da vlada še vedno režim, ki ga je vpeljal Svetozar Pribičevič in da dobivajo mastne štipendije v švicarskih in francoskih frankih skoro izključno srbiianski dijaki. Pri postavki razne pomoči je mini« ster sprejel za znanstveno društvo za humanistične vede in za društvo za zgodovino in narodopisje novo postavko, v kateri daje sramotno svoto 50.000 dinarjev obema društvoma skupaj, namesto 125.000 dinarjev, kolikor je zahteval kot minimum poslanec Vesenjak. Pri tej postavki je bil nadalje sprejet predlog, da se dajo mnogim srbskim doslej še popolnoma neznanim umetnikom večje podpore, dočim slovenski umetniki niso dobili ničesar, razen komponista Vilharja, ki mu je dovoljenih 12.000 dinarjev. Sekcija je nadalje razpravljala o univerzitetnih kreditih. Razprava o tem se bo nadaljevala na prihodnji seji. Srbi hočejo bojkotirati Hrvate. Zagreb, 14. nov. (Izv.) »Hrvat« javlja, da so dobili vsi srbski trgovci v Hrvatski zaupen poziv, da takoj začnejo bojkotirati hrvatske izdelke in odpuščati hrvatsko osohio. Parcelacija Slovenije. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je še vedno bolan, vendar je že toliko boljši, da je za jutri sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o parcelaciji Slovenije in o imenovanju novega velikega župana v Ljubljani. Kakor je izjavil notranji minister Vujičič, se bo parcelacija Slovenije na vsak način izvršila. Grda igra z uradništvom. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Finančni minister dr. Stojadinovič je danes poslal komisiji, ki razpravlja o ureditvi dravinjskih doklad uradnikom, dopis, v katerem izjavlja, da se bodo uradništvu od 1. oktobra vsi njihovi dohodki mogli povišati samo za 25 odstotkov od tega, kolikor odreja novi uradniški zakon. Nadalje pravi, da bodo oficirji, ki so že prejeli polne dodatke po novem zakonu, za ta dva meseca morali plačati nazaj vse, kar so preveč prejeli. KONGRES HRVATSKEGA URADNIŠTVA Zagreb, 14. nov. (Izv.) Jutri ob 4. popoldne se zberejo delegati hrvatskega uradništva v saborski dvorani, da se posvetujejo glede razvrščanja uradništva in sklenejo protest. Hrvati o Kojičevem pismu. Zagreb, 14. nov. (Izv.) Današnje opo-iicijonalno časopisje prinaša interpelacijo dr. Hohnjeca in znani odgovor trgovinskega ministra dr. K o j i č a na njo. Hrvatski listi pravijo, da je vsak komentar k temu predrznemu pismu nepotreben, ker njegova brezsramnost govori sama zase. Noben avstrijski in madžarski minister ni Hrvatov in Slovencev tako kruto žalil kakor radikalni Srb. Tako predrzno odgovarja Kojič Slovencem in Hrvatom, od katerih pobira visoke davke in je sani obogatel od njih, da se vozi po Belgradu z več avtomobili. Interpelacija o jugoslovanskih razmerah v angl. parlamentu. Zagreb, 14. nov. (Izv.) Predsedstvo HRSS je prejelo pismo od Radiča, v katerem javlja, da bo voditelj delavske stranke Macdonald v eni prvih sej angleškega parlamenta po novih volitvah stavil na vlado interpelacijo o srbsko-hrvatskem sporu. Politični kongresi v Vojvodini. Zagreb. 14. nov. (Izv.) Dne 18. t. m. se vrši kongres bunjevačko-šokačke stranke. — Istega dne se vrši v Kikindi kongres madžarske stranke. Razpravljalo se bo o ukrepih, ki naj se store proti rastoči radičevski agitaciji po celi Vojvodini. Dr. Ninčič je, tako se piše, sklenil z dr. Bethle-nom v Ženevi sporazum, glasom katerega obljubljajo srbski radikali jugoslovanskim Mažarom šole, ako le-ti ne bodo podpirali federalizma. Dr. Bethlen se je obvezal, da bo v tem smislu deloval na Mažare v Vojvodini. Posledica tega je kongres v Kikindi. Radiccvstvo se v Vojvodini zelo širi. Vojvodinski radikali in Nemci. Belgruil, 14. nov. (Izv.) Danes dopoldne so imeli radikalni poslanci iz Vojvodine dolgo sejo. Najprej so razpravljali o agrarni reformi. Kakor znano, je minister za agrarno reformo S i m o n o v i č »obolek in sploh ne pride v Belgrad, marveč se še vedno nahaja v Osjeku, kamor je bil odšel na inšpekcijsko potovanje, tako da o njegovem proračunu sekcija sploh ne more razpravljati. Radikali so ostro kritizirali ministrovo delo in poslali v Osjek brzojavni poziv, naj takoj pride v Belgrad. Obenem so razpravljali o zadržanju Nemcev. Nemški poslanci so namreč pričeli izjavljati, da bodo radi odstopa mesta Žombolje Romuniji morali spremeniti svojo dosedanjo taktiko. Kljub temu da radikali tem grožnjam ne verjamejo in so prepričani, da bodo Nemci še naprej zvesto podpirali vlado, so radikalni poslanci iz Vojvodine ostro obsodili te izjave nemških poslancev, češ da so protidržavne, kajti državni interesi zahtevajo, da se Žombolja odstopi Romuniji in morajo nemški poslanci vsled teh državnih interesov biti s sklepi vlade zadovoljni. POLICIJSKI KONGRES V ZAGREBU. Zagreb, 14. nov. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne so se zbrali policijski strokovnjaki iz cele države na kongres. Prisotna sta tudi dva načelnika oddelkov notran jega ministrstva. Najavljeni so tudi člani ljubljanske policije. ANGLIJA 0 BIVŠEM NEMŠKEM PRESTOLONASLEDNIKU. London, 14. nov. (Izv.) Med zavezniškimi vladami še vedno teko pogajanja glede bivšega nemškega prestolonaslednika. Angleška vlada je mnenja, da se temu vprašanju pripisuje prevelika važnost. NEMŠKI CESAR NI ODPOTOVAL V NEMČIJO? Amsterdam, 14. nov. (Izv.) Bivši nemški cesar se nahaja šo vedno v Dooniu in je zelo neverjetno, da bi odpotoval. PROTI KOMUNISTOM NA BAVARSKEM. Monakovo, 14. nov. (Izv.) »Die bayri-sche Staatszeitung« objavlja dokret o razpustu komunistično stranke. Vsi, ki bi še hoteli pripadati komunistični stranki, bodo kaznovani s težko ječo. REPARACIJSKO VPRAŠANJE. - Pariz, 14. nov. (Izv.) Reparecijska komisija je sklenila, da zasliši tudi nemške zastopnike glede plačilne zmožnosti Nemčije. OBSODBA PROTI MORILCU DASKALOVA Praga, 14. nov. (Izv.) Porotna razprava proti morilcu bivšega bolgarskega poslanika Daskalova je bila danes končana. Obtoženec je bil obsojen samo zaradi nedovoljenega nošenja orožja na 48 ur zapora, ki jih je pa prestal že s preiskovalnim zaporom. OPOZICIJA PROTT FAŠISTOVSKI VLADI. Riiu, 14. nov. (Izv.) Zedinjeni socialisti so sklenili včeraj v Milanu voditi najstrožjo opozicijo proti vladi in v to svrho iskati stika z demokratskimi strankami. SMRT ANGLEŠKEGA VOJVODE. Ivondon, 14. nov. (Izv.) Vojvoda Cum-borland je danes umrl. Štiridesetim nameščencem je naznanil te dni dr. Goršič, načelnik oddelka za so-I oialno politiko, da jih komisija za prevedbo uradništva ne namerava še nadalje obdržati v državni službi in da jih torej zadene redukcija. Predloge tej komisiji je stavil dr. G o r š i č in iz rezultata je videti, da jc komisija te predloge upoštevala. »Dana mi je moč! Za takega uorca me ne bo imel nihče, da so ne bi te moči po-služil. Obglavil bom tiste, ki me sovražijo in rovarijo proti meni.« Tako jo pred kratkim govoril dr. Goršič in kar je hotel, se je zgodilo. Rovarjenje proti sebi in sovražnike je videl dr. Goršič v vseh tistih, ki so se branili, ko jih je sam preganjal in proti katerim je intrigiral; sovražniki so mu bili vojni invalidi, ki si niso pustili vzeti pridobljenih pravic, sovražniki so mu bili tisti uradniki, ki so ovirali njegovo napredovanje. Vseh sovražnikov se je sedaj znebil; njegovi predlogi so bili sprejeti, ker ima od g. Hribarja priporočilo, da je najboljši upravni uradnik v Sloveniji! Petnajst invalidov bo reduciranih, med njimi so težki 90 do 100 odstotni invalidi, družinski očetje, reveži brez vsakega imetja. Reduciran bo med drugimi vladni svetnik V. čin. ; razreda v 35. službenem letu, s težko srč-j no napako, pridobljeno v službi. Vemo, da je med drugimi dr. Goršič tudi tega gospoda predlagal za redukcijo, da se znebi konkurenta pri uvrstitvi v položaje. Reducirana bo uboga strojepiska, Korošica, ki je ob plebiscitu agitirala za našo državo in bila vsled tega od Nemcev izgnana iz domačega kraja; optirala je za Jugoslavijo, dobila tu državno službo in v kratkem bo na cesti. Za te in za mnoge druge se je dr. Goršič >na vse kriplje zavzek, pa »se mu ni posrečilo jih rešiti Navedena komisija pa jc seveda obdržala dr. Goršiča kot »najboljše-ga upravnika?, katerega delovanje ni na-| letelo nikjer na odpor; saj leče pri sodišču samo šest tožb proti njemu, oziroma zaradi njega, in ima najboljšo kvalifikacijo glede obnašanja s strankami in s stanovskimi to-. variši, s čimur se drugi upravni uradniki ne morejo postaviti... Poleg dr. Goršiča ostane seveda tudi dosedanji njegov zaupnik, ki je spreminjal že vse barve, in še drug gospod, kvalificiran sodnik — oba samca, neinvalida. Z redukcijo teh treh bi država res precej prihranila. Vsi reducirani so težko prizadeti; nekateri so v naravnost obupnem položaju. Na vprašanje: ; Kam sedaj?« jim odgovarja šef socialne politike: »To me ne briga, to je vaša skrb!« Se vidi, da jc mož kvalifi-socialno politiko ... je ciran za 0(Ušarna Jugoslovanske tiskarne v fijuhljam vesti. I Naše časnikarsko stališče. K po. glavju o osramoti«, katero je na naš raČuti napisal >Narod-? zaradi Rapalla in k na. šerau odgovoru nanj so post festum dodalo svoj komentar tudi »Jutranje Novosti*, One motre vso stvar le z vidika »novinar-ske kurtoazije« in očitajo »Slovencu« po-manjkanje novinarske zavesti. Ta očitek prav odločno odklanjamo. Ravnic naša no vinarska samozavest nam je narekovala da se ne udeležimo na poziv kakšnegt društva votlega bobnanja v stvari, o ka teri smo že in še bomo povedali svoje mnenje, kadar se nam bo prav in potreb no zdelo. S strankarskim stališčem, kakoi menijo »Jutranje Novosti« nima to nii opraviti. Kot resen list poznamo sami svo jo dolžnost in odgovornost in vemo, kda; in komu smo kaj dolžni, posebno pa nas ne bo nihče učil dolžnosti do naroda. Pra\ zato, ker je naše čustvovanje v tem ožin pristno in globoko, so nam zoprne vs* kampanje, ki se jim aranžma in teater i< od daleč pozna in ki zato tudi nimajo no benega praktičnega efekta/ Mi pa nismr noben avtomat, ki zaigTa polko ali žalne koračnico, če vržeš vanj groš v obliki po živa tega ali onega društva. Narodno obrambna društva nai omejujejo svoje dele na delokrog, ki jim gre, v novinarske po sle pa naj se ne vtikajo. — S tem smo dovolj pojasnili tudi poglavje novinarske zavednosti; ako pa komu cela reč še ni jasna, pa naj se oglasi. Mogoče nas s tem vzpoelbudi, da kdaj kaj principijelnega po-vemo o narodnem delu izvestnega del? slovenske inteligence, ki je tembolj pozer sko, frazersko in nepristno, čimbolj se skriva za njim topa apatija, brezvoljnost ir pomanjkanje vsake dejanske energije. + Tisti nesramni zmazek, ki ga je po slal radikalni minister Kojič dr. Hohnjeci v odgovor na zahtevo, da se naj k pogaja njem z Avstrijo pritegnejo tudi slovensk in hrvatski strokovnjaki, obsoja tudi de mokratsko »Jutro«. Pri tem pa si ne mori kaj, da se ne bi obregnilo ob SLS, ponav ljajoč glupo in tisočkrat ovrženo laž, da si »klerikalci« krivi radikalske vlade. Ke »Jutro« ravno izziva, mu moramo poklical v spomin, da teorija, ki jo oznanja Kojič' svojem glupem pismu, pohaja od — slo venskih demokratov. Kajti ti so noč ii dan trobili zlasti v svojem »Jutru« (v »Na rodu? se razume samo po sebi), da Slover ci in Hrvati niso noben poseben narod, d v naši državi obstojajo samo »Jugosloveni in da se naša država ne deli v tri narodn dele, marveč v kraje in okraje, ki so me seboj popolnoma nediferenciranj kakor me lekuli v Vodi. Ravno to pa tudi Kojič svojem nesramnem šmiru. Nadalje so ra\ no demokrati tisti, ki so v koaliciji z r« dikali inavgurirali gospodarsko izžemanj prečanov po Srbih potom svojega slavneg Kumanudija in njegovega davčnega siste ma, ki pomenja pobiranje kontribucije o »podjarmljenih' prečanov. »Jutrom je tud Slovence označevalo kot »suženjski ele merit«, katerega so sme in mora pritiskat kakor so tudi slovenski demokrati denra cirali svoj lasten narod kot »nezanesljiv in »avstrijakantski« r. Kojičevo pismo j le konsekvenca demokratske »unitarisiii ne«, »integralistione«, »jugoslovenske teorije. + Sovjeti iu Nemčija. Predsednik pc trograjske komune Zinovjev je izrazil o peti obletnici zveze komun, mladine 2i oktobra sledeče: Naša revolucija se je pr čela pred 5. leli, a se še ni končala. Tekoi Marcelle Tinayre: Legenda o Ducciiu in Orsetti. (Dalje) In jc šol od mesta do mesta, iskajoč jo vsepovsod. Neko noč mu je v Jakinu neka pijana ženska pripovedovala, da jc dobro poznala Orsetto, ki se je na begu pred svojim ljubimcem ukrcala na ladjo za v Carigrad. Njen ljubimec da je bil bogat Grk, ki jo je obsipal z zlatniki. Sc bo li še kdaj povrnila v Italijo? Morda je bila prav v tem hipu v pesteli divjega sultana. Ko je žena završila svojo povest, jc opazila, da je Duccija popadla besnost; ona pa se je začela na vso moč smejati, kar je njega tako razkačilo, da jo jo pograbil za lase in jo potolkel na tla. Orsetto je bila — kot jc zdaj dobro vedel - zanj izgubljena. Dasi jo jc nehal iskati, ga to vendar ni odvrnilo od tega, da ne bi še globlje brodil po kalužah in blatn greha. Vendar pa jc bil na zunaj ponosit in stasit bojevnik, ki se je iz prijateljstva do Buonconfre Montefeltra postavil na stran Gibelinov. Bil je zabaven, uslužen, dvorljiv, posvetnjak. Ko pa se je bojna sreča prevalila na Florentince in je Guido Novelli Gi-beline, ki so bili v stiski in manjšini, izdal, jo Duccio vendar obvaroval Gibelinom nasproti svojo dano zvestobo in sc boril na r» iilimri at-rnnl do konca. V neki strašni, deževni noči je komaj rešil sebe in nekaj svojih tovarišev, ki so vsi skupaj v, napienje-nim orožiem pobegnili v eorovje. VI. Gelfi so gospodovali nad Casentinom in na razvalinah zrušenih gradov, je rdela Uorentinska lilija. Duccio, ki je pribežal v Pratomagno, pa se ni hotel zmagovalcem predati, kajti zaroti! se je, da mora llorentinska kri poplačati smrt škofov Ubertinija in Boiuiconta. Njegovi vojaki, ki so bili žejni pustolovščin, so ga izvolili za voditelja, I ki naj bi se začel vojevati. Duccio je ljubil i bojne opasnosti. Moril je, ropal, nasiljeval ! in požigal je brezvestno; toela sčasoma sc ! je to bojevanje spremenilo v povsem eno-| stavno roparstvo in voditelj se je pretvoril i v zločinca, ki ni poznal ne prijatelja, ne sovražnika. Ime »Duccio:; je vzbujalo strah po vsej okolici iu gosposka v Florenci jc razpisala na njegovo glavo visoko nagrado. Tolpa, ki so jo srdito zasledovali, se je razpršila. Ducciju je ostal zvest samo šc edini tovariš Tiberij, s katerim sta živela kot dva volkova, zabrisavala za sabo vsako sled in preminjala svoja bivališča, da bi odvrnila od sebe lovce-zasledovalce. Lakota, mraz in vedna negotovost so kmalu zlomili v Tiberiju vso odpornost in moč, medtem ko jo Duccio, ki ga je strogo samostansko življenje utrdilo, vsako pomanjkanje lehko prestal. Nekega dne so ju napadli vojaki, katerim ni ostalo njihovo skrivališče neznano. Komaj sta jim utekla v skalno duplino tik hudournika, kjer sta vsa upehana po-vžila poslednji kos kruha, nato pa se vlegla k počitku, domenivši se, da bo nekaj ur na straži prvi, ostali del noči pa drugi od nji-iu. Duccio je Tiberiju zaunal ter se vlegel, da zaspi. Toda satan je zavedel Tiberija v Judežev greh. Prikazal mu je usodo, ki ga čaka, nesmisel tega divjega življenja, ki ni vredno človeka, vse trpljenje, zasledovanje in nestalnost. Za koga? Za voditelja, ki sploh ni bil njegove krvi, za zločinca, čigar smrt bi razveselila vso Toskauo. Kako prepričevalno je govoril demon! Tiberij se ni dolgo časa posvetoval z zlobnim nasveto-valcem, čigar glas se mu je zdel, da nastaja v njegovem lastnem mišljenju in lastnem srcu. Olepšavši svojo zlobnost z barvo pravico je sklenil, da Duccija umori ter pone-so njegovo glavo sam v Florenco. Potegnil je meč... toda ni imel poguma, da bi mirno zrl v obraz svojemu gospodu, ki je imel tudi še v spanju izraz poštenjaka in bojevnika: umazan, razkuštran, poraščen z dolgo brado. Tiberij jc pazno stopil na skalo za Duccija in ga je izdajalsko zaklal! Ostrina je spečemu prodrla rame, nenadoma pa se je, mesto, da bi zadela v pljuča, zlomila ob kosti. Udarec je Duccija prebudil, da niti ni občutil bolečine. Duccio je jiodlega Tiberija prijel za vral in ga treščil v brezdno, kjer je zločinec našel takojšnjo smrt na veliko satanovo radost, saj ni imel niti ne časa, da bi se utegnil pokesati in je bil za vedno pogubljen. VII., Solnce je nizko sijalo in debla smrek so plamtela v rdečkastem žaru. Duccio, ki ga je rana oslabila, je odlomil vejo, iz katere si je napravil palico iu je prav težavno stopal po pobočju. Hotel ie oriti na vrh, da bi se tam vlegel in obrnjen k zvezdan umrl. in ko je tako hodil, se je že dvigni! luna. Duccio se je domislil vernskega go da in presrčenih ur svoje mladosti, ko bil šc v meniški obleki in nosil drv ar.si-sekiro. Strašna potrtost ga je prevzela, p trtost, ki je ni rodilo samo telesno trplj' nje, temveč to je bila bolest duše, ki bioi po najnižjem oddelku vic, ki se skoro d tika pekla. Duccio, zdaj osamel, zapuščei izdan, izstradan, izkrvavel, se je okrenil n: zaj v svojo mladost in primerjajoč svojo ži lostno sedanjost s tem, kaj bi utegnil p< stati, si jc priznal, da jc zaslužil božjo ki zon. Ni se še upal neposredno govoriti Bogom, kakor nehvaležni sin z užaljeni) očetom, ki naj mu odpusti. Njegovo kesan; so šc ni pretilo v molitev. Toda molitev . drhtela v trepetanju njegovega srca, v mr; ličnem bitju njegovih žil, v vitju njegovi rok, v mokrem ihtenju njegovih usten. Vi okrog njega je bil črn gozd in vzvalujoč v< ter se je zdel, da zanaša cele tolpe nevidni zlih duhov. Čez potoke, drevesa in votlir se je neslo vzdihovanje. Ostro roke so f stegnilo po Ducciju; okužene peruti so t obdihavale; kače so se mu zapletale okn nog; satan je zbruhnil v divje roganje, se je v dolgih odmevih odbijalo od skal f skal. A Duccio je z največjim naporo stopal dalje, navzlic krempljem, ki so | vlekli nazaj; ko pa ni mogel več naprej se je začutil oslabelega, da bi kar eMnahii je zakiicai z vso svojo ugašajočo močjo: malie.) 20—25 let, ki jih potrebujemo, da končamo stvar svetovne revolucije, bomo doživeli še marsikateri boj. Bojevala ga bo naša mladina: kmetjo in delavci. Bodimo torej pripravljeni 1 Sodrug Lenin je vedel vnaprej, da bo izmed vseh sovjetskih republik uaša, ruska — najbolj nazadnjaška. Mesto vodje svetovnega revolucijske-ga pokreta bo po pravici spadalo visoko-^ave.dnemu delavnemu proletarijatu Nemčije. — Katehetski dan. Včeraj se je zbralo v telovadni dvorani Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani do sto katehetov. Dnevni red z aktualnimi vprašanji se je izvršil v splošno zadovoljnost. Sklepi glede reforme katekizma, ki jih bo »Društvo slovenskih katehetov« skušalo čimpreje uresničiti, bodo zanesli novega življenja v društveno gibanje. Zborovalci so se lotili tudi vitalnega problema za praktično dušno-pastirsko delovanje, kako omogočiti skupno homiletično-katehetsko glasilo. Kamen je sprožen. — Velevažen za prospeh kate-keze je ukrep, da se ustanove po večjih centrih katehetske podružnice. V Mariboru se je osnovalo pravkar bratsko kateliotsko društvo za lavantinsko škofijo. — Privlačna točka dnevnega reda je bila praktična kateheza z nastopom kateheta I. Pintarja v 3. osnovnem razredu. Zborovalci so bili zadovoljni s poiskusom, kakor tudi s kritiko in sledečim razgovorom. — Enodnevni poučni tečaj je bil zaključen z občnim zborom katehetskega društva. — V Kočevju zopet gospodari tujec, iz Kočevja nam pišejo: Slovenska javnost gotovo še ni pozabila, kaj vse je moral slovenski živelj prestati v Kočevju pod avstrijsko vlado. Zato ni bila radost nad zlomom Avstrije nikjer tako velika kakor na Kočevskem. Toda ni še minilo prvih pet let svobode, ko je v Kočevju zopet zavladal tujec, a Slovenec je znova postal uboga raja. Naj sodi javnost sama: V kočevskem premogovniku ima Trboveljska družba za ravnatelja nekega Biskupskyja, po rodu Rusina ali Poljaka, krutega tlačitelja delavstva, ki je moral še od povsodi oditi vsled splošne obsovražeuosti. Mož pri nas nima niti državljanske pravice, a po milosti Trboveljske družbe vlada v Kočevju kakor kak paša. Ob zadnjem štrajku je mož pokazal vse svoje sovraštvo do delavska. Osebno se je udeleževal vseli akcij, ria se štrajk stre in osebno gonil skupaj kmete in delavce iz Like. Ko je delavstvo končno omagalo v boju in se je štrajk končal, tedaj-je Biskupsky zmage pijan pripravil delavstvu gilotino. Začel je metati rudarje na cesto, a prav posebno je deci-miral pristaše SLS, organizirane v Jugoslovanski strokovni zvezi. Pomagale niso nobene prošnje in možie, ki so služili Trboveljski družbi 17—20 let, so morali iz rudnika, dasi niso storili nič več in nič manj nego vsi drugi — da so namreč štrajkali. Odpuščenim delavcem je Biskupsky ob enem odpovedal stanovanja in družine s (i do 9 člani niso vedele, kam bodo jutri položile glavo. Biskupsky je tiral stvar z neizprosnim sovraštvom do skrajnosti, izpo-sloval razsodbo in dal končno družine z brahijalno silo deložirati. Mrzlega okto-herskega dne so metali hišno opravo slovenskih rudarjev na dež, okrog nje pa so jokale žene in otroci 1 Na srečo je okrajno glavarstvo nekaterim rudarjem poskrbelo zasilna stanovanja, a eden je moral z družino in pohištvom v konjski hlev, da ni ostal pod milim nebom! Izpraznjena rudarska stanovanja so pa poslej stala prazna. Okrajno glavarstvo je posredovalo, da naj se rudarji> ki stanujejo v privatnih stanovanjih, umaknejo v rudniška stanovanja, da se dobi prostor za deložirane rudarje, toda Biskupsky je to odklonil. Tovariši rudarji, ki so ostali v službi, so nato sami izjavili, da se preselijo iz privatnih stanovanj in napravijo tako mesto odpuščenim rudarjem. Toda Biskupsky je zagrozil, da bo vsakdo takoj odpuščen, kdor bi hotel iti izgnanim rudarjem ua roko. Dne 7. t. m. je došlo v Kočevje zopet 50 Ličanov in govori se, da bodo v doglednem času odpuščeni še ostali slovenski rudarji. Tako se godi Slovencem v Kočevju pod strahovlado tujca v lastni državi 1 Da je temu tako, je zasluga Trboveljsko družbo, ki kljub vsemu posredovanju in zahtevam slovenskih ljudi drži Biskup-ikega na dosedanjem mestu in krije vse njegove krutosti in nasilja, češ da ie to njen najboljši ravnatelj, ki ima v svojem delokrogu polno oblast in se v njegove odredbo nihče vmešavali ne sme. Mi pa pravimo: V Kočevju je Slovenec že enkrat prestal svojo Golgato pod krutim tujcem. Danes pa hoče biti Slovenec na svoji zemlji svoj gospod. Tujcu, ki se predrzne izlivati svoj žolč nad slovenskim življem, »' tati naše poštene delavske družine na cesto, ni mesta med nami — proč z njim! — Samomori v fiehoslova&ki armadi. VPravo Udu« poroča o skrajno težkem vtisu, ki ga je napravilo na vojno komisijo zbornico poročilo zastopnika vojnega ministra o številu samomorov v armadi. V času od oktobra 1921 do vštetega seotem- bra 1922 je zabeleženih 106 samomorov. V celem si je vzelo življen je 11 častnikov, 9 podčasnikov in 7«8 vojakov. Od oktobra 1. 1922 do oktobra 1923 se jo izvršilo zopet 91 samomorov po večini mod navadnimi vojaki. Poslanci so izrazili žoljo, da se v bodoče vpisujejo glede vzrokov samomorov ne le častniki, nego tudi vojaki. — Kako se godi načini slepcem. Na mno-gobrojna, ponovna vprašanja, kje so sedaj pravzaprav naši slepci (vojni in gojenci) in kako se jim godi, prinašamo naatopne vrstice iz nekega pisma s pisavo slepih, naslovljenega podpisanemu: »Nas zavod (bivša Holz-nidustrieschule v Kočevju, skromna stavba, nekak večji podeželski dvorec) je sedaj v naše veliko začudenje vkljub premajhnemu prostoru, v najlepšem redu iu razvoju. Naši pred stojniki imajo res mnogo dela in skrbi, ker jim dostikrat taki, ki bi lahko kaj pomagali, še zapreke delajo. Gojencev je sedaj 53. Pričakujemo jih pa še kakih deset, zglasilo se jih je pa 70. Rabili bi torej še ono tako hišo. Rokodelstvo letos tudi prav bujno cvete, še dekleta so se -ga jako poprijela, bodisi pri košarah, ali krtačah ali ročnem delu. Bolj izurjene podučujejo mlajše v glasbi. Imamo dovoljenje, da smemo skupaj opravljati jutranjo in večerno molitev ter rožni venec, h kateremu tudi nekaj odraslih prihaja. Sedaj se pri nas vidi, kdo je iz prepričanja pobožno živel in kdo kar tako iz drugih ozirov, ker odrasli nismo k uobeni verski vaji siljeni. — Zdravi smo večinoma vsi. Hrano imamo izvrstno. So pa tudi vsi zadovoljni, ni tistega medsebojnega pritoževanja kakor včasih poprej. Vse je dobro, samo ko bi v hiši večna luč svetila (nimajo v poslopju nikake kapelice).« —• Tako pismo naših najbednejžih. Ne zabimo jib, zgradimo jim lasten doma; koliko jih je, ki tavajo po naši zemlji zapuščeni, obupani ker ni prostora zanje v skromni krščanski hiši; prižgi-mo jim luč prave krščanske ljubezni iu sama-ritanskega usmiljenja! — F. B. — Dunajska medicinska fakulteta priredi od 13. do 16. decembra 1923. XI. mednarodni zdravniški specijalni tečaj za laryngo-rhinolo-gijo in otriatrijo. Obiskovalci tečaja imajo plačati vpisnino, katera znaša 150.000 a. K. Reflektanti naj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr. A. Kronfeidu, Wien, IX. Porzellan gasse 22. ' — Sostro. Preteklo nedeljo je bilo Jožefu Selan o mraku iz veže v gostilni pri »Mihatu« ukradeno kolo. Lopov jo je od pihal neznano kam. Pred par meseci je bilo v isti gostilni ukradeno kolo ravno v takem času. Lastnik je zapazil, hitel ven in došel voz sena na katerem je bilo tudi njegovo kolo. Dognalo se je, da je voznik naložil seno kar na tujem travniku v Reki i nse je moral za ta junaški čili zagovarjati pred sodiščem. —■ Mlinar Franc Planinšek je dobil nazaj svoj zapravljivček, ki mu ga je tat odpeljal 21. oktobra na predrzen način ,kot je že poročal »Slovenec« svoječasno. Odpeljan je bil na Posavje in ker ga lopov ni mogel nikjer izpečati, ga je zapeljal k nekemu posestniku v Pečniku pod Beričevem in ga tam pustil. O tem je bil Planinšek obveščen in tako je prišel voziček zopet v roke pravemu lastniku. — Otvoritev proge Belgrad—Požarevac. Dne 11. t. m. se je na slovesen način otvoril promet na progi Belgrad—Požarevac. — Služba organista se razpisuje do lo. decembra v Št. Jerneju. Prednost imajo oni, ki so sposobni voditi orkester tamburice. — Znamke je priložiti. — Cerkveno predstoj-ništvo. — Dražvna kmetijska šola na Grmu. --Letni tečaj grniske kmetijske šole se je zaključil dne 31. oktobra z dobrim uspehom. Ta tečaj je dovršilo 12 učencev in 6 vajencev. Od učencev sta 2 sprejela spričevalo I. vrste in 10 spričevalo II. vrste. Novoupeljano pohvalno diplomo je v tem tečaju prejel učenec Martin J e r e 1 e iz Osrečja pri Smarjeti na Dolenjskem. Novo šolsko leto se je pričelo s šolsko mašo in z nagovrom ravnatelja ua učence dne 5. novembra t. 1. V zavod je vstopilo skupaj 52 učencev, od iega 14 v letno šolo, 20 v prvi tečaj in 18 v drugi tečaj iu 18 v drugi tečaj zimske šole. Po narodnosti so vsi učenci Slovenci in sicer je 14 Dolenjcev, 13 Gorenjcev, 5 Notraujcev, 9 Štajercev, 9 Primorcev in No-tranjcev iz ital. ozemlja ter 2 Korošca. Starost učencev je 15 do 23 let, predizobrazba največ ljudska šola, le 2 imata po 2 razreda srednje šole, 2 sta dovršila že druge kmetijske šole, 6 pa letni tečaj grmske šole. — Izenačenje koledarja v srbski pravoslavni cerkvi. Na seji dne 10. t, m. je srbska sinoda sklenila, cla se izenačenje koledarja izvrši z dnem 15. septembra 1921. — Samomor bolgrajskega milijonarja. V Belgradu se je v svoji garaži obesil milijonar Dimitrije Marinkovič. Menda jo v zadnjem času nesrečno špekuliral. — Zaradi dveh ovac v smrt V Boljeniču v Sandžaku je služila 17 letna Mileva Zivkovič pri svoji teti, ki je 7, njo ravnala silno kruto. Tc dni jc dekle paslo ovco na planini Kovač, ko jc nenadoma planil med ovce velik volk in raztrgal dvojo živali. Deklica se iz strahu nad izgubo dveh ovac ui upala domov. Pobegnila jo v gozd, kjer so jo čez par dni uašli obešeno. — Urerlbo o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev objavlja ljubljanski »Uradni List« dne 14. novembra 1923. št. 104. — Krvavo maSčovanje. V Dubrovniku je neki Oskar Piskula zapeljal pošteno dekle pod obljubo, da jo bo poročil. Te dni je dekle zve- i delo, da je Piskula že dve leti oženjen. Poiskala je zapeljivca in sprožila nanj dva strela iz revolverja. Piskulo so težko ranjenega prenesli v bolnišnico. — Za deeemberako porotno zasedanje r Ljnbljani so razpisano naknadno šo te le obravnave: Kovač Josip tn Jože Petrič, tatvina — Dolenc Angela, detomor — Anton Korievčar, izsiljevanje. Obravnave se prično kot smo že poročali v pondeljek, dne 10. decembra. —- Zagrebški občinski svet V zadnji seji zagrebškega občinskega sveta je obč. svetnik Kaurič interpeliral zaradi zgradbe novega poslopja za socialno zavarovalni urad, v katerem se urede za delavstvo razni ambulatoriji in druge socialne naprave. Zupan je pojasnil, da se je stvar ustavila zato, ker so nekateri sosedje, med temi Alfred Berger, vložili ugovor proti magistratnemu stavbenemu dovoljenju lu je stavbeno ravnateljstvo ugovoru ugodilo. Magistrat je sedaj izdal uovo stavbeno dovoljenje po izpremenjenemu načrtu in od stavbenega ravnateljstva je sedaj odvisno, ali ugovore odbije ali pa jim zopet ugodi. — Dalje jo občinski svet razpravljal o vajeniških in po-navljalnih šolah. Razmere na teh šolah so docela nezadostne; manjka enoten učni načrt, manjkajo zadostni prostori, pouk se še vedno vrši le ob nedeljah. Sploh je doslej le neznaten del mladine deležen nadaljevalnega pouka. Mesto namerava v bodočem letu otvoriti še euo ali dve nadaljevalni šoli ter sploh po možnosti skrbeli za izboljšanje razmer. — Obč. svet. Kaurič je potem interpeliral zaradi podpore brezposelnim, ki jih je danes v Zagrebu 10—15.000 oseb, med temi do 3000 zasebnih uameščencev. Zahteval je, naj mesto začne z zasilnimi deli, da tako zaposli ljudi. Zupan je v svojem odgovoru naglasil, da bo občina sicer za brezposelne storila, kar je v njeni moči, a njena sredstva so omejena. Tu je župan ostro napadel belgrajsko vlado in zagrebško pokrajinsko upravo, ki pač mestni občini vse jemlje, ne da ji pa ničesar. Večina in galerija sta županu pritrjevali. Obč. svetnik Dimič je terpeliral zaradi strašne korupcije na stanovanjskem uradu, obč. svetnik Klemen pa zaradi naskokov vlade na mestno šolsko avtonomijo. Tudi tu so padle ostre besede proti vladi Ln končno je obč. svet sklenil ugovor proti postopanju pokrajinske uprave v stvari nameščanja učiteljstva na mestnih šolah. — Policijsko zborovanje v Zagrebu. Te dni se •\rši v Zagrebu policijski kongres, na katerem sodelujejo zastopniki redarstva iz cele države. Na dnevnem redu so razna stanovska in strokovna vprašanja, posebno pa tesnejša medsebojna vez mod celokupnim redarstvom v državi. — Shod zagrebških najemnikov. Minolo nedeljo so v Zagrebu zborovali stanovanjski najemniki. V sklenjenih resolucijah zahtevajo podaljšanje varnostnega stanovanjskega zakona Je preko leta 1925., državo in občino pa pozivajo, da gradita stanovanja za svoje uraduike in z vsemi sredstvi pospešujeta zgradbo novih hiš. — Poziv! V zaporih deželnega sodišča v Ljubljani se nahaja Ivan Me rži j, kateri je osumljen tatvine kolesa. Lastnika kolesa se doslej ni moglo ugotoviti. Kolo je znamke >Deutschc Lyra« štev. 185.518, črno pleakano, rožnatih okraskov, navzdol obrnjenega vodila brez zavore, velika verižica je zvezdnata, ima blatuike, prosti tek torpedo, pnevmatika gorska skoro nova z napisom: Gebirgsrei-fen prima«. Kolo je opremljeno za precej visokega vozača. Dotičnik, kateremu bi bilo tako kolo ukradeno, so poživlja, da se zglasi pri deželnem sodišču v Ljubljani pri preiskovalnem sodniku soba štev. 94. — Jugoslovanska Matica. Izkaz prejemkov v mesecu oktobru 1028: Prispevki podružnic: Višnja-gora 105 Din; Moravče 002 Din; Ruše 200 Din, Javornik 861 Din; Kranj 4(547.75 Din; Kostanjevica 115 Din; Šoštanj 50 Din; Sevnica 8000 Din; Cerknica 2607.50 Din; Logatec 1521.75 Din; .larenina 250 Din; Litija 1600 Din; Maribor 2300 Din; Velenje 150 Din; Brežice 700 Dir.; Radovljica 3600 Din; Murska Sobota 500 Din. — Članarina 501 Din. — Darovi 6020.71 Din. — Knjige 8291.15 Din. — Razni prispevki «67 Din. — Skupaj Din 33.119.86. Izdatki Din 27.508.17. — Za. uaso brate. Ob priliki proslave Gangio--ve 50 letnice jo nabral za Jugoslovansko Matico g. Štefan Rajb, odvetnik v Kočevju med tamkajšnjimi Slovenci Din 58.25. G. Itudolf Badiura, Ljubljana, kot najdenino za najdeni ženski okrasek Din 250. — Uprava in invalidi državnega invalidskega zdravilišča Golnik za westfalske Slovence Din 202.50. — G. Szantner, Ljubljana, Din 100. G. Drago Bi-teuc, učitelj na Bledu nabral ob priliki obletnico Rapalla v 6., 7. in 8. razredu tamkajšnje šole Din 110. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Hozne nezgode. V tovarni VTitan.' v Kamniku je poškodoval drobec železa delavca Alojzija Kapus no levi roki. — Neznan voznik jo podrl na Sutni v Kamniku delavca Al. Hrastarja, ki je do-, bil težko poškodbe na desnem prsnem košu. — Kleparskemu vajencu Francetu Lempetu ua Vrhniki je odletel v oko košček kamna, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. — V tovarni pohištva Remcu na Duplici sla so poškodovala po rokah delavca Kotnik Peter m Jagodic. Peter. Oba sta dobila težke zmečkanine. — Pri razkladanju lesa je. padel v Domžalah delavcu Florjanu Mejaču hlod na desno nogo in uiu zdrobil stopal. — Pod voz io padel v Železnikih delavec Anton Pctrač. Kolo mu jo zdrobilo levo koleno iri desno gležnje. — Pri električni družbi v Zireh si jo poškodoval roženico levega oilesa delavec Jože Seljak. — V desno nogo se je usekal gozdni delavec Alojzij Ribter»i£ pri Fr. Dolencu v škof j i Loki. — Na pnsgu predilnice v Tržiču jo padla delavka Ivana Merlak tako nesrečno, da si je zlomila nosno kost. — V tovarni steklo v Hrastniku si je prerezala kito na desni podlakti delavka Jožefa Strader, kalero so oddali v ljubljansko bolnišnico. — Razne tatvine in vlomi. V Trzinu je bilo vlomljeno v gostilno Matije Sile. Tatu pa so pregnali in jc odnesel le steklenico sllvovke. — Posestniku Ivanu Marinšku na Vrhu uri I'iavi gorici je bilo ukradeno 8460 K denarja, »opna ura z v» rižico in nekaj obleke. -— Koio znamke »Pucht, vredno 7000 K je bilo ukradeno iz shrambe kolod< vora v Slov. Bistrici . Posestniku Josipu Meh letu pa je bilo ukradeno kolo »Diamant«, vredno 8000 kron. — V čertibi jo bilo vlomljeno pri posestnik« Imre Kosasu ln pokradeno več platna, obleke ia perila, 20 kg ržene moke, 5 1 vinskega mošta in nekaj žganja v skupni vrednosti 20.800 K. p 80 letnica msgr. Kosca. Te dni j« obhajal častitljivi stolni školastik v Trsta msgr. Fran Kosec svojo 80 letnico. VI svojih mladih letih jo msgr. Kosec službo^ val v Istri: v Beršecu, Klani in Truškah,, nazadnje pa na Katinari pri Trstu. Povsodi se ga ljudstvo šo danes hvaležno spominja. Zelo marljiv je bil msgr. Koseči kot bogoslovni pisatelj; posebno veliko je pisal v tržaški škofijski list. Zadnjih 18 let vodi na tržaškem ordinarijatu pregledovanje cerkvenih računov. Dasi je oglu-> šil in je šibkega zdravja, vendar je še vedno veder in bister in neumorno delaven. Njegova dobrota ne pozna med ljudmi nobene razlike, vsakemu enako rad ustreže in pomaga, ako je le v njegovi moči. Bog živi častitljivega starčka še mnogo leti p >Nova Doba« dvojezična. — Bandljev« r.Nova Doba« kljub Mussolinijevemu preklicu izhaja v slovenskem in italijanskem jeziku. Preglavice ji to ne dela, ker je večina njenih1 stvari prvotno itak napisana v italijanščini. Pošten Slovenec je ne bo vzel v roke ne prej ne slej. p Visoka trgovska šola v Trstu. Dne 13. t, m. so v Trstu slovesno otvortli kralj, visoki zavod za gospodarske in trgovinske vede. Po« leg doktorskega izpita je uveden državni izpit. Razen obveznih 4 letnikov je dodejan še neobvezni 5. letnik za specializacijo iz konzularne vede, bančnih poslov (tudi za juriste), zavarovanje ter uvoz in izvoz. p Granata raznesla mladeniča. — Franca Benadejčiča iz VolČ je pri pobiranju vojnih ostankov raznesla granata. Pokojnik je bil vzoren fant. štajerske novice. š Duhovniška vest. Župnijo Mojšperk je dobil č. g. Rajmund B r a t a n i č, ki se je pred kratkim časom vrnil iz ruskega ujetništva, kjer je bil še za časa vojne ujet kot vojni kurat. š Mariborsko narodno gledališče. V torek se je vršila premijera Gogoljeve >Zenitve.« --. V sredo, dne 14. novembra ■»Umetniška kri«. š Tihotapljenje, zlata. V noči od pondelj-ka na torek je dobila mariborska carinarnica iz Zagreba brzojavno ovadbo, da ?e nahaja v brzovlaku, ki gre proti Dunaju, večja količina zlata, katero nameravajo tihotapci spraviti preko meje. Brzovlak se je že premikal, ko so ga dali carinski organi v zadnjem trenutku ustaviti. V nekem kupeju so našli v ceveh za ogrevanje 4000 zlatnikov in to zlate turške lire, napoleondore in zlate funte-šterlinge. Pri tihotapcih, ki so pa tajili, da bi bilo zlato njihovo ter zatrjevali, da niso imeli pojma, da se nahaja v vagonu toliko zlata, so našli zelo pre > cizno izdelano vlomilsko orodje, kakršnega imajo samo vlomilci, ki so na svetovnem glasu. Zaplenjeno zlato je vredno poldrugi milijon dinarjev. š Iz strahu pred orožniki je pustil nek moški v okolici sv, Jakoba na cesti kolo in zbežal po polju. Kolo je znamke »Puch< in vredno 5000 K. Lastnik naj se zglasi pri okrožnem sodišču v Maribor«. Gospodarstvo. g Gnojenje i amonijakovo vodo. Pred letom so bili posestniki ljubljanske okolice potom "»Kmetovalca': in dnevnega časopisja pozvani, da uvedejo preizkuse gnojenja z amonijakovo vodo, ki jo ljubljanska mestna plinarna brezplačno da v lo svrho na razpolaganje. Temu pozivu se je odzvalo precejšnjo število kmetovalcev, ki so s to vodo gnojili svoje travnike in njive. Drugod se je to gnojenje izvrstno obneslo, pričakovati jo bilo torej tudi pri nas ugodnih uspehov. Amonijakova voda se dobiva pri napravi plina in so v večjih plinarnah podela v žvepleuokisli amonijak, ki jc našim kmetovalcem dobro znano umetno dušičnato gnojilo. V, manjših obratih se to delo ne izplača, ker so v to potrebni stroji in priprave predrage. Ljubljanska plinarna ni urejena za tako podelovanje, vsled česar je dosedaj večina te dušičnate vode šlo v zgubo, ne da bi se kakorsibodi izkoristila. To pa pomenja za naše kmetijstvo ogromno škodo, ker gro v nič toliko dragocenega dušika, ki ga naše rastline nujno potrebujejo. Da se ta gnojilna snov vsaj deloma izkoristi ter se naši kmetovalci privadijo njeni uporabi, je plinarna brezplačno dala amonijakovo vodo vsem kmetovalcem, ki so se prijavili za gnojenje s tem gnojilom, toda to s pogojem, dn vsakdo potem, ko je spravil pridelke, poroča Kmetijski družbi o uspehih, ki jih jo pri tem imel. Tz tsga vzroka so pozivljejo vsi kmetovalci, ki so spomladi gnojili z amonijakovo vodo, da takoj prijavijo Kmetijski družbi uspehe, ki »o jik pri tem smojenjn dosegli. BORZA. Zagreb, 14. nov. (Izv.) Italija 3.8350—8837$ London 383.50- 385.50, NeM-york 86.75-87.50, dolar 86-86.50, Pariz 4.85-4.00, Praga 2.58-2.54, Dunaj 0.1220-0.1280, Curih 15.425-15.475. Curih, 14. nov. (Izv.) Pešta ftOKB, t 24.80, London 24.90, Newyork 570, Pariz 81.50, trapa 16 44, Dunaj 0.0080. n.-a. K 0.0080, Sofija 4.80, Belgrad 6.5750. [Milanske novice. lj KInbova seja občinskih svetnikov SLS, določena 7& petek, se vrši danes, v četrtek ob šestih v tiskarni. Pridite vsi točno I — Predsednik. lj Pastoralna konferenca za Ljubljano bo v petek, dne 18. t m. v semenlški dvorani. Začetek ob 4 popoldne. lj Družabni klub kat. starešinstva ima odbo-fovo sejo dno 17. t m. ob 6. zvečer v prostorih akademskega starešinstva. Zadnja seja pred občnim zborom! Seje naj se udeleže tndi gg. računski pregledniki in načelniki odsekov. — Predsednik. lj Stola! Vineenrijevi konferenci je Izročila ga Josipina Cvelbar znesek Din 250 kot izkupiček pri prodaji cvetja na Velesejmu. Srčna hvala! IJ St. maša-Mdušniea za pok. g. Frid. pl. La-eehan bo po naročilu Stolne Vincencijeve konference v soboto zjutraj ob pol 7. v stolnici. Člani konference vljudno vabljeni. lj Ljudski oder vabi vse člane, članice in vse »delujoče pri igri »Quo vadiš?« k skušnji v petek, dne 16. novembra ob 8. zvečer. Prosimo točne In zanesljive udeležbe. — Odbor. lj Oposorilo mestnemn magistrata. Mestni magistrat opozarjamo na Strossmajerjevo uii-co. Nasuta ali drugače popravljena nI bila že leta ln leta, zato je polna kotanj. V zadnjem času so pozabili nanjo tudi pometači in je na nekaterih mestih kar prekrita z nesnago. Prosimo, da mesto skrbi za red in snago tudi v tej ulici. lj Vesela norica. Kinopodjetja so naznanila, da prenehajo prihodnje dni z obratovanjem. Vendar enkrat ena vesela novica. Samo — koliko časa bo trajal ta štrajk? Resni ljudje upamo, da jih je v Ljubljani vsaj do 95% <— bi želeli, da bi bil ta štrajk trajen. lj Slabo razsvetljena je pot koncem Tržaške ceste naprej do Viča, vsled česar vljudno prosimo mestno občino, da ukrene potrebno, da se na tem potu postavijo nujno potrebne luči, ker je dana vsak čas možnost nesreče. Tudi kolesarjem naj se strožje prepove vožnja po hodnikih. — Več prizadetih. lj Prošnja. Uboga vdova s tremi nepreskrbljenimi otročiči prosi za trajno delo preko zimskih mesecev. Sprejme vsako delo, da je le stalno. Dobrotne ponudbe prosi Marija P o v -he, vdova tapetnika, mestne barake na klavnici, vrata št 9. lj Umrli so v Ljubljani: Cirila Draksler, hči tovarniške delavke, 12 let — Rozalija Simone, krojače va žena, 49 let. — Branko Hočevar, nadinž^-nerjev sin, o mesecev. — Slavka Serko, hlapčeva hči, 5 mesecev. — Antonija Mayer, vdova mornariškega poročnika, 74 let — Cecilija Kolman, delavka, 19 let — Marija Gašparini-Grzina, trgovčeva hči, 4 mesece. — Ludvik Dolenc, trgovec, 70 let — Albin Krištof, preglednikov sin, 6 tednov. —-Gregor Jeras, posestnik, 57 let — Marija Goršič, kurjačeva vdova, 89 let — Ivana Petras, žena pe-čar&kega pomočnika, 54 let — Amalija Dečman, uovorojenka, 8 ure. — Ivan Lang, delavec, 29 let. — Anton Škerlavaj, bančni uradnik, 22 let — Fr. Kramar, delavčev sin, 1 mesec. — Janez Bajželj, gostačev sin, 16 let. — Anton Mlakar, delavec, 86 let — lj Napad na cesti. Mlad dečko kratkohlačnik s športno čepico se je zaletel na Gosposvetski cesti v 18 letnega Jožefa Prešerna iz Javomika, ki je šel na šišenski kolodvor. Dečko se je opotekel v zid, pri tem pa mu je potegnil mladi ropar iz žepa denarnico, v kateri je imel nekaj denarja in pa železniško legitimacijo. lj Siten gost V gostilni pri Tišlerju je tako sitnaril in se nesramno obnašal dimnikar Josip Bevc iz Žir, da ga je moral izguati gostilničar na cesto. Ko se je hotel sitnež vrniti, se je pograbil z gostilničarjem Prišla je na pomoč njegova žena, katero je surovež sunil po tleh in ji strgal obleko. Svoje plačilo bo dobil na sodišču. lj Nepreviden voznik. Nace Šlajpah iz Zreb-čarne na Selu je podrl na tla 75 letnega starčka Jo-j sipa Zaletela iz Komenskega ulice, pri čemer je • dobil mož težke poškodbo na glavi Ln po hrbtu, lj Predavanje o podedovanju, medirini in politiki (o politiki samo teoretično) v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto, dne 17. t m. predava v sr.lo-nu pri vLevu< g. prof. dr. Alojz Zalokar o gornjem zelo važnem- predmetu. Odbor opozarja ne samo svoje člane in prijatelje, pač pa tudi drugi cenjeno občinstvo, naj ne zamude ugodne prilike slišati to velevažno in poučno predavanje. Začetek ob pol 9. Zvečer. Vstop vsem prost. Nova portugalka — ljutomerski mošt od danes naprej v gostilni >pri Mrakuc, Rimska cesta 4. ladi koncertiral v Ljubljani. Overtura »Iz moje domovine« ie pestra slika srbske zemlje. V preprostih, a iskrenih melodijah, v prelepi barvi in bogati instrumentaciji nam slika in predstavlja skladatelj srbsko zemljo. Kolikor je nom znauo, se izvaja sedaj to delo drugič na koncertu v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Narodno gledišče. Gost v naši operi. Nocoj nastopi v opori kot gost gospa Vika Čaleta, in sicer kot Tatjana v operi Evgenij Onjegin. Gospa je dramatičen sopran ter ima zelo mnogoštevilen in raznovrsten repertoar. Trenutno je stalni gost zagrebške opere. Poleg nje nastopijo gospe E rova, Sfiligojeva in Smdlenska-ja. Onjegina poje g. Popov, Lenskega g. Kovač, kneza Gremina g. Betetto. Ostale vloge so v rokah Perka, Šublja, Mohoriea. Predstava se vrši kakor izven. Predstava po znižanih cenah bo v dramskem gledališču danes ob štirih popoldne. Vprizori se krasna pesem, polna zanosa in domovinske ljubezni »Smrt majke Jugovičev«. Ljudski oder. Prosveta. pr Tržič. Prosvetni odbor JD vabi na IX. prosvetni večer, ki 6e vrši v pondeljek, dne 19. nov. ob 8. zvečer v >Našem domu' pod predsedstvom g.... Antona Ahačič. Spored: 1. L. Pečnik igra koračnico: Hej, na aeroplan! 2. G. M. Ivanič predava: Naša bol. 8. Gdč. Tončka Slabe in Nana Mokorel pojeta: E. Adamič, Kje si, dragi, da ie ni! 4. Kristijan Pravst in Bog. Gande govorita: Kaj po svetu se godi! 5. a) Ženski zbor s samospevi predstavlja na odru in poje: Jos. Pavčič, Kaj mi pravi ptiček, b) Rud. Ahačič poje in predstavlja kot vandroveo kuplet: Podhumski, To zares užitek ni! — Vstopnine ni. pr V letošnji koncertni sezoni imamo IV. leto sinfonionih koncertov, katere prireja leto za letom godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Cerina. V teh koncertih nam je podala godba celo vrsto najizbranejših sporedov iz svetovne glasbene literaturo in skoro na vsakem koncertu tudi kako delo slovenskega, odnosno Jugoslovanskega skladatelja. Ta činjenica je dala vsem teui koncertom prav gotovo posebno lice ter jih je tudi izredno priljubila pri našem občinstvu. Na koncertu, ki se vrši v poudeljek, dne 19. t m. bomo slišali dvoje izvirnih del iu sicer Blničkijevo overturo in pa Dobroničevo suito, ki se izvaja prvič v Ljubljani. Skladatelj Binicki, sedaj operni ravnatelj v Belgradu, je znan ljubija«-skemu občinstvu s koncertov gardne godbe, katero je ta priredila pod njegovim vodstvom pred pil" leti v Ljubljani. Znan je pa tudi kot pevovodja društva »Stankovife, Nedelja 18; novembra 1923 ob 4. uri popoldne: >Quo vadiš?* Predprodaja vstopnic vsaki dan od 5. do 7. zvečer in v nedeljo cei dan v pisarni Ljudskega odra. — Pri igri nastopi okoli 100 oseb. Dejanje predstavlja preganjanje kristjanov pod cesarjem Neronom. Učiteljski vestnik. Zborovanje Slomškove zveze za Ljubljano se vrši v petek, dne 16. t. m. ob pol 6. zvečer v šentjakobski dekliški šoli, II. n. Predava msgn. V. Ste-ska o »Zgodovini Ljubljane«. Udeležba za člane je obvezna. Vabljeni tudi okoličani. Dijaški vestnik. d Tovariši Borci! V soboto, dne 17. t m. ob 20. prvi društveni sestanek. Referira dr. Andrej Gosar: Krščanski socializem ln gospodarsko življenje. — Udeležba obvezna! Tovariši Daničarji, Zarjani ter gg. starešine vabljeni! d JKAD »Danica«. V petek ob S. zvečer so vrši v dvorani Akademskega doma disl-cusijski večer z aktualno in zanimivo vsebino. Orlovski vestnik. Fantovski vočer Št. Jakob6kega Orla se vrši danes ob 8. zvečer v prostorih Prosvete. Istotam se vrši odborova seja ob pol 8. čim fantom za nevesto zahtevane odkupnine, so jih napadli na cesti in vnel se je prepir m pretep, kj je trajal nad eno uro, preden so odnehali in so mogli vozniki naprej. Pri tem je napadel France Burgar ženina in pa očeta Podmiljšeka, katerega bi bil morda zaklal v vrat, da ga ni nekdo udaril po glavi in je odvrnil usodni udarec. Pač pa je zadel Burger Podmilška v levo roko in ga težko ranil. Zagovarjal so je 6 sllobranom, kar pa ni držalo in je bij obeojen Burgar na 8 mesece težke ječe in mora plačati Podmilšku 2000 K za bolečine in 6498 K za zdravljenje. Stari pretepači. Aleš Jane, 68 letni užitkar v Križah se je spri s 70 letnim Jakobom Jazbecem radi steklenice žganja. Jazbec ga je udaril s palico po glavi, Aleš pa je razbil Jazbecu steklenico na gjavi in ga težko poškodoval. Mož je rekel: >E gospod, on je mene s palco, jest sem se ga pa s Ilašo branil, oba sva bila pa precej pijana, pa star« sva. Poglihala sva se že, toko, da aden drugmo odpusteva, pa na sme nobeden nč rečt.c Sodišče je to upoštevalo in je bil obsojen Aleš na 3 mesece težke ječe in mora plačati Jazbecu 2000 K odškodnine. Ta dva starca se bržkone ne bosta več stepla in se bosta tudi za odškodnino mirno poravnala. Gospodinjam in dekletam priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče važne knjige: Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. Felicita Ka-linšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani \ celo platno Din 220.— Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konaerviranju sadja in ze-leujadL Za gospodinje in dekleta priredil M. Hu. mek, višji sadjarski nadzornik. Knjiga ima 18 bar-vanih prilog iu 42 slik Cena Din 30.—. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila, šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Zdravstveni del spisal dr. Fr. Dolšak. Drugi pomnoženi natis s 156 slikami. Cena Din 40.—. . Nasveti za hišo in dom. Po raznih virih priredil I. Majdič. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Cena Din 82.—, vezano Din 48.—. Zdravilna zelišča. Prirejeno po knjižici župnika Ivana KUnzleja. Din 8.—. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Po preizkušenih virih sestavil A. M Cena Din 18.—. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Zi slabe ln dobre čase sestavila Marija Remec. II. izdaja. Cena Din 36.—. , Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavi] Ante Beg. Ceua Din 100.—.___ Meteorologfčno poročilo. Ljubliann m n. m. viš. skega »Stankovife, ki jo v letošnji spoti). Izpred sodišča. Užaljeni fantje. Peljali so fantje iz Krasne na -dveh vozovih bališ nevesto Janka Podmilšeka ml iz Kranjibrda v Krašno. Ker ženin ni plačal doma- Uay OpHBO« van ;a rimu-coetai v mm lerujo-motei T O L'SI Uro lil dilerenca v O Nobo, vetrov f&u&viat v mm 13. 11. 21 b 7361 11-2 0*4 obl. ■ ■ 14./11 1 h 731-7 100 02 obl. j. z. 9-7 14., U. 14 b 729-4 12-5 OS dež. ZBT" ODDA SE SLUŽBA -»t eerkvenika in organlsta. Nastopi lahko šo pred Novim letom. — Kje in pogoje pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod Stev. 7283, fil lAtf srednje šole, IŠČE mirno UIUHI\ stanovanje s hrano in popolno oskrbo pri boljši družini. — Ponudbe na upravo lista pod »TAKOJ«. Velepodjetje s sedežem v Ljubljani IŠČE za svoj tovorni avto Soferia ki ima dolgoletno prakso in dobre reference ter je obenem izrvežban mehanik ali monter. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod «ŠOFER« na upravo ^Slovenca«. TVORNICA KEKSOV V. BIZJAK & DRUG, Rogaška Slatina J*** odda G. Nlpiču. Maribor. Čast mi je, sporočiti vam. da je vaš-a iznajdba z« ogrevanje, »TOPLODAR«, katero ste postavili v mojem stanovanju nadvse pričakovanje dobra, deluje brezhibno, prihrani ogromno na kurivu in sem z isto nadvse zadovoljen ter jo boni vsakomur toplo priporočal Ogrevanje velike jedilne sobe sc vrši nadvse pričakovanje brez duha, povsom samostojno, ne da se pri tem soba kaj onesnaži. Vata iznajdba jc zelo koristna in naj bi ne manjkala v nobeni hiši, ker nadomesti popolnoma peč, ae da se porabi zato ka) kuriva. — Ljcdevit Raizner, podpredsednik banskog stola v pok. in hišni posestnik v Mariboru. — Naroča se: Jngomotalija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 1-8. ali R. Nlp& in drug. Maribor. PRODAM ali ZAMENJAM 1 ali 2 pletilna STROJA v dobrem sfranju. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 7286. irp v, i Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in drugo modno BLAGO, preden si ne ogledale najdovršenejšib ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman H><» %o C*€> t MOVO/I . LETO Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani