POŠTNINA plačana v gotovini
I Leto XV. [Štev. 51	TELEFON UREDNIŠTVA: Z5S! TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280	Maribor, ponedeljek 3. marca 1941	NAROČNINA NA MESEC Prejemat) v upravi ail po ooštl 14 din Dostavljen na dom 16 dla. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN- 11.405	Cena I din 1-— j
Po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo
Takoj po podpisu trojnega pakta so nemške čete že v soboto pričele na povabilo bolgarske vlade korakati v Bolgarijo — Anglija bo prekinila stike z Bolgarifo - Eden in Dilf v Grčiji« ki se bo bojevala dalje — Ustanavljanje svobodne bolgarske vlade v Londonu — Turčija zapira Dardanele
SOMJA, 3. marca. ZPV. Takoj v soboto popoldne, po podpisu akta o pri-“opu Bolgarije k trojnemu paktu, so nemške čete na povabilo bolgarske vlade, da zaščitijo mir, red in varnost, vkorakale v Bolgarijo in jo zasedle. Zasedanje ^ je nadaljevalo tudi včeraj ves dan in je v glavnem že zaključeno. Nemške tete stoje sedaj tako tudi na meji Grčije in Turčije.
Vkorakanje nemških čet
s ploskanjem pozdravili sprejetje bolgarskega pristopa k osišču. Od 150 poslancev jih ni glasovala 20.
BERLIN, 3. marca. Stefani. V berlinskih uradnih krogih izjavljajo, da je prihod nemških čet v Bolgarijo v zvezi s potrebnim vzdrževanjem miru v deželi. Stališče Bolgarije do njenih sosed bo absolutno spoštovano od strani Nemčije. Nemške čete bodo ostale v Bolgariji Te začasno, bolgarski gospodarski Interesi bodo s strani Nemčije zagotovljeni.
SOFIJA, 3. marca. Stefani. Kralj Boris je sprejel v posebni avdienci italijanskega in nemškega poslanika ter ostal z njima dalje časa v prisrčnem razgovoru.
Berlin, 3. marca. Associated Press. Nemški narod je izvedel za vkorakanje nemških čet v Bolgarijo včeraj zvečer iz Poročila vrhovnega poveljstva, ki je poročalo, da so nemške čete vkorakale v “Olgarijo »kot sredstvo za obrambo proti ^Kanskim ukrepom v iužnOvzhodni Evropi«,
. SOFIJA, 3. febr. Stefani. Nemške vo-!ake so sprejeli v vseh središčih države 1 velikimi simpatijami in manifestacijam: Prebivalstva. Posebno topel sprejem je utt prirejen nemškim četam, ki so vko-rakale v Sofijo.
SOFIJA, 3. marca. AP. Nemški vojaki s° bi)i včeraj ob zasedanju sobranja pred I>0slopjem bolgarskega parlamenta ter so
lišču je goste sprejel angleški poslanik v Atenah ter jih spremil na poslaništvo, Tu se je Eden takoj sestal s predsednikom grške vlade K°riziSom. Kralj Jurij II. je sprejel Edena v avdienci ob 18.30. Danes je priredil Korizis Edenu častno kosilo, zvečer pa angleški poslanik čast-
no večerjo za goste. Eden ostane v Atenah nekaj dni.
ATENE. 3. marca. Reuter. Eden je bi! sprejet pri grškem kralju ter je obiskal tudi grškega ministrskega predsednika Korizisa.
Kaj bo storila Grčija?
Prekinitev stikov z Bolgarijo
Sofija, 3. marca. Reuter. Angleški i poslanik v Sofiji Reirdeil je bil sprejet pri .Hallu Borisu. Po njegovem odhodu je bil | prejet nemški poslanik von Richthoffen. ^iteš slavi Bolgarija »dan neodvisno?
Nemški avtomobili vozijo po vseh ^sta+i nemške čete.'
. London, 3. marca. Reuter. Današnji ^rirjiki."pišejo, da bo Velika Britanija v *ratkem pretrgala diplomatske zveze z obarijo, kar bo znak za bombardiranje !'emških postojank v Bolgariji. »Dailv etegraph« piše, da bodo diplomatski od-
nošaji v kratkem prekinjeni, nato pa bodo izvršeni bombni napadi na Bolgarijo in petrolejske elce v Romuniji.
LONDON, 3. marca. United Press. Angleški poslanik v Sofiji Rendell je nai-brže že dobil povelje ža odhod. V avdienci pri kralju Borisu je naifirže povedal, da bodo angleška letala bombardirala B.olgarijo ter da bodo angleške vojne lad-dje prišle skozi Dardanele ter napadle bolgarske in romunske luke, ladje in prometna sredstva.
Sir Eden in Dill v Atenah
Atene, 3. marca. Reuter. Anthony t(len in sir John Dill sta prišla v Atene. ATENE, 3. marca. At. ag. Zunanji mi-
nister Velike Britanije Eden je včeraj popoldne dospel v spremstvu generala Johna Dilia iz Turčije v Atene. Na leta-
BEOGRAD, 3. marca. United Press. V diplomatskih krogih se splošno govori, da bo kmalu prišlo do miru med Grčijo in Italijo.
BERLIN. 3. marca. UP. V Berlinu zanikujejo vesti, da bi Grčija dobila nemški ultimatum ali nekaj podobnega.
ATENE, 3. marca, United Press. Po zasedbi Bolgarije mislijo v Atenah, da bo general Wavell posfal večje število čet v grško Traoijo, da prepreči nemški predor do Egejskega morja.
ATENE, 3. marca. RP. Vsi znaki kažejo, da Grčija ni pripravljena pričeti kakih pogajanj za sklenitev miru in da se
Svobodna bolgarska vlada v Londonu?
ONDON, 3. marca. RP. Bolgarski poslanik Motnčilov v Londonu ie v protest proti pristopu Bolgarije k osi in vkorakanju nemških čet v Bolgarijo odstopil. Z njim soglašajo tudi drugi bolgarski diplomati v Angliji. Pričakuje se, da bo ustanovljena v kratkem v Londonu svobodna bolgarska vlada.
LONDON, 3. marca. United Press. Po odstopu bolgarskega poslanika v Angliji, se govori, da bo ustanovljena v Londonu »svobodna bolgarska vlada«.
Prvi ukrepi v Turčiji
CARIGRAD, 3. marca. AP. Tursko mornariško ministrstvo je. včeraj obia-
Razvoj dogodkov na bojiščih
Jjgleži poročajo o napredovanju iz Somalije v Abesinijo, o operacijah v severnozahodni A»esiniji in Eritreji — Na zahodnem bojišču obojestranski letalski napadi — V Albaniji le
manjši spopadi
ta
Dogodki na afriških bojiščih
Sim, 3. marca. Stefani. Italijansko v
A.vHo poveljstvo Afrike; V
je poročalo včeraj iz s —. . Vzhodni Afriki s0 bili odbiti oyražnikovi napadi na frontnem odseku r’ Aresi in Sir voli.
.Kami ra,
3. marc£, RP, V Somaliji so ^avstralske čete, ki korakajo po za-obalnega pasu v notranjost, za-je>e*e mesto Bardero ob Džubi in zasledu-^10 Sovražnika, ki se sedaj iz Somalije v naglem diru v smeri proti Adis jjPfbi in Hararju. Zasledovanje se tu pre-ni>8a Že iz Somalije v Samo južno Abesi-a,10* V zahodni Abesiniji so angleške in lt) Csinske čete osvojile nekaj novih krajev napredovale tudi na severnem vdornem k>'ju prot; Gondarju. V Eritreji so če-ki so napredovale s severa, dosegle r |’en- ki bo kmalu prisiljen h kapitulacij], »r «^r 1,0 Svobodna pot za pohod dalje n. ‘ ’ii.r;u in vzhodu. V Libiji so čete ge-!*■*» ‘le Gauliea zavzele veliko zelenico Zelo aktivno je bilo na vseh boji-
•	• angleško letalstvo.
i
KAH1RA, 3. marca. AP. Britanski vojaki so zavzeli prelaz v neposredni okolici Kerena.
LONDON, 3. marca. Reuter. Glavni stan de Gaulleovih »svobodnih Francozov« javlja, da je pri zavzetju zelenice Kufre padlo v francoske roke okoli 1000 ujetnikov ter veliko število vojnega materiala,
DOGODKI NA ZAHODNEM BOJIŠČU
BERLIN, 3. marca. DNB. Nemško vrhovno . poveljstvo, je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Pr! nasilnih ogledniških poletih So naši bombniki včeraj potopili dve trgovski ladji s skupno 8000 tonami in hudo poškodovali tri druge ladje. Naši bombniki so snoči napadli blizu vzhodne škotske obale dva konvoja. Potopili so eno trgovsko ladjo (8000 ton) in močno poškodovali pet večjih ladij. Prejšnjo noč so skupine naših bombnikov napadle vojaške objekte v Hullu, Cardiifu, Southamptonu In Jarmouthu. Bombniki so napadali (udi letališča v
vzhodni Angliji, pristaniške naprave v severni Škotski in nekaj pristanišč on angleški južni in jugovzhodni obali. Nasa letala so v pristanišču La Valette uspešno bombardirala z bombami vseli kalibrov' vojaške objekte. Zadete so bile vse utrdbe in baterijske postojanke. Potopljen je bil en ponton z dvema topovoma, Sovražnik je prejšnjo noč z večjimi silami letel nad zahodno Nemčijo, zlasti pa nad kolnsko pokrajino, kjer so letala metala razstrelilne in zažigalne bombe.
V	nekaterih krajih so bila porušena poslopja. Vojaški cilji so le malo trpeli. Biki je nekaj ranjenih in mrtvih med civilnim prebivalstvom, ki ni Jjilo v zavetiščih.
LONDON, 3. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so sovražna letala v noči na ponedeljek napadla južnovzhod-no Anglijo, deloma tudi kraje na vzhodu in jugu otoka. Materialne škode ni bilo, ljudskih žtev je malo.
LONDON, 3. marca. Reuter. V teku noči je bilo le malo napadov na Anglijo. Na
bo postavila v bran tudi v primeru, ako bi jo napadla nemška vojska iz Bolgarije. Za obrambo proti tej nevarnosii -o bili storjeni tudi že potrebni ukrepi vojaškega značaja. Grški ministrski predsednik Ko r i z i s je imel včeraj govor po rada; na Američane, v katerem je izjav;!, da bo stala Grčija do konea zvesta Angliji in zaveznikom. Sicer pa prevladuje prepričanje, da Nemci še ne bodo skušali napasti Grčije iz Bolgarije, ampak se bodo vsaj nekaj časa zadovoljili z zasedbo Bolgarije, da tako preprečijo angleški vdor čez Balkan v Evropo.
vilo, da je strateška dardanelska ožina zaprta za ves ladijski promet, razei z j (iste ladje, ki imajo posebno dovoljenje turške vlade ter turškega pilota na krovu. Edinice turške mornarice so odšle iz Carigrada v Dardanele. '
Stališče Sovjetske zveze
RIM, 3. marca. ZPV. Po poročilih iz Moskve poročajo sovjetski listi brez vsakih lastnih komentarjev o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu in o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo. Italijanski listi naglašajo ob tej priliki, da se znova potrjuje trdnost odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko zvezo in da so bili napačni računi vseh onih, ki s0 menili, da bo Sovjetska zveza šla po kostanj v žerjavico za Veliko Britanijo.
London je \>ilo vrženih nekaj bomb.
LONDON, 3. marca. AP. Angleški bombniki so izvršili drugi nočni napad na Koln, ki je trajal tri ure. Nastalo je veliko število požarov. Neki pilot je izjavil, da se mu je zdelo, da vzhaja sonce, v resnici pa so bili le požari.
LONDON, 3. marca. Reuter. Angleška letala so ponoči napadla Brest ter pristaniške naprave in letališča o ostalih delih okupirane Francije.
DOGODKI NA ALBANSKEM BOJIŠČU
ATENE, 3. marca. Sinoči so preko atenskega radia uradno sporočili, da so imele grške čete na srednjem delu albanske fronte 5nspehe. Odbile so protinapade sovražnika In m«t zadele težke izgube.
*	RIM, 3. marca. V svojem ?č>8. uradnem poročilu pravi italijansko vrhoyno poveljstvo: Na grškem bojišču na kopnem ni bilo pomembnih akcij. Naše letalske skirpine so z bombami velikega in manjšega kalibra bombardirale sovražnikova vojaška taborišča, postojanke, oporišča in ceste. Neko sovražnikovo važno pomorsko oporišče je bilo z uspehom bombardirano. Letala nemških letalskih skupin so z uspehom napadla La Valetto na Malti. Potopljen je bil neki pouton in dva topova.
Ptirtop Bolgarije k trojnemu paktu
Akt o pristopu so podpisali v soboto popoldne v dunajskem gradiču Belvederu za BoSgsriJo ministrski predsednik Filov, za Nemčijo von Ribbentrop, za Italijo Ciano, za Saponsko, Romunijo, Madžarsko in Slovaško pa poslaniki teh držav v Berlinu
DUNAJ, 3. mrca. ZPV. V gradu Bel-vedere na Dunaju je biia v soboto slovesno podpisana listina o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu. To listino je v ■menil Bolgarije podpisal bolgarski ministrski predsednik dr. Filov (dočim zunanji minister dr. Popov zaradi obolelosti ni prišel na Dunaj), v imenu Nemčije nemški zunanji minister von Ribbentrop, v imenu Italije italijanski zunanji minister grof Ciano, v imenu Japonske berlinski veleposlanik baron Osima, v imenu Romunije poslaniški namestnik Greceanu, v Imenu Madžarske poslanik S z t o y a n, v imenu Slovaške pa poslanik Cer m a k. Besedilo oiicielne pogodbe sc glasi:
»Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni ter vlada Bolgarije na drugi strani ugotavljajo po svojih pooblaščenih zastopnikih: 1. Bolgarija se pridružuje paktu, ki je bil podpisan 27. septembra 1940 v Berlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. 2. Po določilih člena I. tega pakta bodo v tehnične komisije za obravnavanje vprašani, ki tičejo bolgarsko interese, povabljeni tudi zastopniki Bolgarije. 3. Besedilo trojnega pakta je dodano temu protokolu kot priloga. Ta protokol je sestavljen v štirih izvodih: v nemškem, italijanskem, japonskem in bolgarskem jeziku in velja vsak izvod kot original. Protokol se uveljavi s trenutkom podpisa.
To potrjujejo pooblaščeni zastopniki vlad sodelujočih držav s svojimi podpisi in žigi.«
Po podpisu je podal prvi izjavo dr. filov, ki je med drugim dejal, da je bila želja Bolgarije vedno živeti v miru s sosedi, vedno pa je Bolgarija tudi izražala željo, da bi se na miren način uredila vsa vprašanja, ki so nastala zaradi mirovnih pogodb. Bolgarski narod je vedno veroval, da se bo izpolnila njegova pravica. Omenil je s tem v zvezi vrnitev Dobrudže in se za ta akt zahvalil Hitlerju in Mussoliniju. Bolgarija se zato iskreno in hvaležno pridružuje Nemčiji, Italiji in Japonski, ki hočejo zagotoviti vsem narodom možnost mirnega razvoja, pravo blagostanje in utrditev pravičnega stalnega miru. Bolgarija bo pri uresničevanju teh ciljev sodelovala z vsemi svojimi silami. Ostala pa bo zvesta prevzetim obveznostim z drugimi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je med drugim dejal, da je Bolgarija četrta država, ki se je pridružila trojnemu paktu in upa, da ne bo zadnja, ker upa, da ji bodo sledile še drage države, Končni cilj Je bil in bo realizirati in zagotoviti življenjske pravice narodov v prostoru, ki jim po njihovih naravnih sposobnostih pripada in ustreza njihovim na-
rodnim močem, a to v nasprotju in na lijanskega naroda.«
račun onih sil, ki imajo takega prostora odveč in ki tega načela ne priznavajo,
ODMEVI PODPISA V ITALIJI
✓
RIM, 3. marca. Stefani. Diplomatski urednik agencije piše, »da je pristop Bolgarije k trojnemu paktu izzvaj velik vtis v posameznih državah. Doslej se je večina evropskih narodov opredelila za protibritansko fronto. Navzočnost Japonske priča, da sta evropski in azijski fenomen na isti črti, da imata eno in isto zgodovinsko izhodišče. Navzočnost Ede-ria v Ankari samo ograža diplomatski in politični položaj Anglije. Navdušeni sprejem, ki ga je prebivalstvo Dunaja priredilo Hitlerju in njegovim gostom, predstavlja odgovor, ki ga je zgodovinski Dunaj želel dati na vse laži angleške propagande o Avstrijcih. Bolgarija je zavzela stališče, ki ga diktira zgodovina. Anglija, ki vse izdaja in eksploatira, je obsojena na osamljenost in zapuščenost od vseh.«
NEKJE V ITALIJI, 3. marja. Stefani. Mussolini je sprejel od japonskega zunanjega ministra Macuoke brzojavko naslednje vsebine: »Ob pristopu Bolgarije k trojnemu paktu vam želim dostaviti svoje iskrene čestitke k velikemu uspehu Italije na balkanskem področju. Prosim vas, da sprejmete moje najlepše želje za srečo in blagostanje velikega ita-
Angleži napadli Ploesti?
NEGOTIN, 3. marca. Associated Press. S tromeje poročajo, da so angleški bombniki včeraj leteli nad Romunijo. Iz Ploe-stija, kjer so petrolejski vrelci, so prišle vesti o hudih eksplozijah. V zgodnjih nedeljskih urah je letelo večje število neidentificiranih eskadrilj v smeri Ploestija. Protiletalsko topništvo je streljalo na neko drugo eskadriljo, ki je letela nad Že-
leznimi vrati. V Derventi v Bosni je parilo j na tla težko »Junkersovo« letalo. Našli so 4 mrtve letalce.
BEOGRAD, 3. marca. United Press. Strokovnjaki zanikujejo možnost letalskih napadov včeraj podnevi na Ploesti, kajti to je prevelika razdalja za bombnike podnevi.
Zanikano posredovanfe za mir
.SrvTjFFv*1/;,.
/fTerUale vti s_, Vil I FinoVjV .Gcnder
1	Wjk
■*,- 1 "
CARIGRAD, 3. marca. Associated Press. Iz turških krogov se je izvedelo, da je bila Turčija od Nemčije naprošena za posredovanje v evropski vojni ob pri-liki obiska angleškega zunanjega ministra Edena v Ankari. Po i«tili vesteh so Angleži turško posredovanje gladko odbili. Nemški poslanik Franz von Papei: ie bil prejšnji teden pri turškem zuna-
njem ministru Šukru Saradžogluju ter mu j je baje dejal, da je sedanji trenutek najbolj ugoden, da lahko Turčija posreduje,' BERLIN, 3. marca. Associated Press.! Pooblaščeni krogi zanikujejo vesti iz j Turčije, da bi Nemčija zaprosila Turčijo za posredovanje. Ti krogi So izjavili, da ‘ so te vesti smešne že' zaradi tega, ker »zmagovalec ne bo ponujal miru«.
TALI J AfiTSKA iSlt^AFRIKA
*Geriri
Marer GcIcdit^BARi.--'' ,fsffer ilctWen
t^BAJDOA Mahafdej \*OfU	Balad/V
v, »Ar m ga SermloJ^BARDERA ^06ADI|JC^ Atgoi/f - J2Eb=
*' r""
r\	>Sr	Torre
Magalo t*oebla
Dieldo
Bodle •Bahat .-Jel Woladej( iDOLO
Razvoj pogajanj Tajsko-lndokina
rPGKIO, 3. marca. RP. Nota, ki jo je izročila francoska vlada japonski v zadevi mirovnih pogajanj Indoikine s Tajsko, je bila sprejeta tu kot podlaga za nadaljevanje pogajanj in uspešni zaključek sporazumnih mirovnih prizadevanj. Vendar obstajajo še nekatera delikatna vprašanja, katera bo treba temeljito razčistiti,
preden bo sporazum sklenjen. Po poročilih iz Indokine pa so bili tam storjeni potrebni ukrepi za primer, da bi se pogajanja le razbila in bi se sovražnosti med In-dokino in Tajsko obnovila. Pričakuje se celo, da bo indokinska vlada v kratkem odredila splošno mobilizacijo. V Tonkini je sedaj 12.000 japonskih vojakov.
Antonescov plebiscit
1MJKAREŠTA, 3. marca. Stefani. Po dosedanjih rezultatih je dobil pri ljudskem glasovanju general Antonescu od romunskega naroda odobritev in potrdilo njegove dosedanje zunanje politike. Zanj je gia*ovak> 1,163.095, proti pa ISIS oseb.
ŠKOTSKA JE IMELA DEBEL SNEG
LONDON, 3. marca. Reuter. Iz vojaških ozirov je bilo šele sedaj objavljeno, da je v tretjem februarskem tednu padlo na Škotskem in v severni Angliji lobko snega ter so bili laki viharji, kakršnih že oO let. ni bilo. Četo so morale čistili ceste in železniške proge, ker je sneg po 50 urnem padanju popolnoma zavrl ves promet. Sneg je ponekod padel do 3 m visoko.
RAZBITJE ATOMOV
BERKLEY, USA. 3. marca. AP. Dva
učenjaka s kalifornijske univerze sta razbila atome tiranija in thorija na dva enaka dela.
POGREB KRALJA ALFONZA
RIM, 3. marca.- DNB. Ob 17. uri so posmrtne ostanke kralja Alfonza XIII. položili v krsto. Vanjo so deli tudi majhno skrinjico prsti iz vseh delov Španije.
RIM, 3. marca. Stefani. Po obredih v baziliki Santa Maria degli Angeli bodo posmrtni ostanki Alfonza XIII. prenešeni v špansko nacionalno cerkev, kjer bodo krsto položili v grobnico v kapeli San Diega d’Alcara.
DONOVVAN SE VRAČA
L12BOA, 3. marca. RP. Polkovnik Do-nowan, ki je dovršil svoja potovanja po Evropi in severni Afriki, odpotuje jutri, v torek ze letalom iz Lizboe v Ameriko.
ANGLEŠKI BALOM NAD ŠVEDSKO
STOCKHOLM, 3. marca. DNB. Včeraj so se nad Švedsko pojavili baražm baloni iz Anglije. V južnem in južno-zahodnem delu države so povzročili večjo škodo in motnje na električnih napravah.
*Braya-
Urnfudu
Worta #1
• I rži Afmadu
Tu!d Margerits^J.
•kismaju
. JlMton«.
> t Bu ra
• BirUao
PRIZORIŠČE BOJEV OKOLI BARDERE
PREPREČEN NAPAD NA MALTO
MALTA, 3. marca. Reuter, Včeraj dopoldne so skušala sovražna letala izvršiti napad na Malto. Odbita so bila s protiletalsko obrambo. Sovražniku ni uspelo odvreči na otok bomb.
Borza. C u r i h, 3. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 7.40, London 16.80, Newyork 4.31. Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25, 'Budimpešta 85, Bukarešta 2.12%.
Mariborska napoved: Oblačno in vetrovno vreme. Obeta se dež. Včeraj smo imeli letošnji najtoplejši dan s toploto 17.4 v senci. Danes je bila minimalna temperatura + 2, opoldne 13.
NEVZDRŽNE CESTNE RAZMERE V SOBOTI
"V Soboti je veliko cest, a-li kakor jim pravijo ulic, ki so dobile nova imena, pa nič gramoza. Tako je s staro Šolsko ulico, kjer se komaj prazen tovorni avtomobil izmaže iz blata, ki sega čez gležnje.
Nič boljša pa ni cesta od petanjskega mosta do Sobote, kjer drvi vsak dan štirikrat avtobus in blati obcestne hiše. Ko je bila ta cesta še banovinska, je bil na njej še možen promet, zdaj pa, leo je postala državna cesta drugega reda, dobi potnik na avtobusu »morsko bolezen«.
Ako se naj promet vrši neovirano naprej, sc mora postaviti namesto, že pred mesecem umrlega cestarja, nov, cesto pa je treba dobro pogramoziti.
Agrarni problem
A ;ONSš£s
Admiral Nomura je nedavno poudaril da je glavni steber japonske vojske kme, kateremu bi morala vlada v 'lokiu Posvetiti vso pažnjo. Brez reorganizacije japonskega agrarizma da ni mogoče m*-sliti, da bi Japonska zmogla vse^ napore, ki jih bo terjala bodočnost od -kmečki i pokolenj otoškega cesarstva.
Besede, ki veljajo v enakem smislu za obrambno silo vseh agrarnih držav sveta. Admiralov poudarek o velikem pomenu japonskega kmeta za državo izzv^-neva še bolj v besedah, ki jih je 1934 izrekel v parlamentu tedanji ministrsK’ predsednik Okada: »Japonska kmečka kriza nudi tako žalostno sliko, da je človeka sram, popisati jo!«
Kriza japonskega kmečkega vprašanja-sega daleč nazaj, v I. 1869, ko je s‘oi)l na prestol cesar Mej; in ukazal preurediti državo po evropskem vzoru. It»u' strializacija dežele je poslej mamila kmete v mesta. Vendar je še danes na Japonskem 60% kmečkega prebivalstva. P'et* svetovno krizo je bilo 20 do 30% japonskih poljedelcev, ki so plačevali svoj delež v naturalijah, od kar pa dajejo davke v denarju, morajo najemati poso-> jila. Za davke, nabavo orodja in sukna. ki se ne prideluje več doma, za šole m celo lastno prehrano mora prodati kmet žetev po cenah, ki jih narekujejo razni izkoriščevalci.
Japonski kmet je zraščen s svojo gnido. Povprečno pride na enega kmeta 1 “a zemlje. Le na Hokaidu, na Formozi i!’ Koreji je še precej neobdelane zemlje-•Japonski riž je prvovrsten, predrag za kmeta. Vlada ga odkupi za visoke cene. da reši kmeta izkoriščevalcev. Zato Pa; kupujejo kmetje pri kramarjih maj11 vredni, korejski in indijski riž za domačo hrano.
Preprosto pohištvo, velik kotel za ku* hanje riža, nekaj odej in oblek v kotu, slamnati plašči proti dežju, to je glavna oprema kmečkih domačij na Japonskem. Tu pa tam so še vreče fosfata, umetnega gnojila, ki na Japonskem dostikrat vec stane, kot donese žetev.
Posojilnic nimajo. Izkoriščevalci se za* rede po vaseh in če zaide kmet v denarno zadrego, ga že imajo v pesteh* Dolgovi japonskih kmetov znašajo nad pet in pol milijarde jenov. Sto jenov ie povprečni dolg kmečkega družinskega očeta. Po statistiki poljedelskega urini' strstva znaša pridelek kmeta povprečno 2067 jenov, porabi pa zase in za družin0 na leto 2269 jen., torej več, kakor pridela-
Odkar se jc zaradi vojne na Kitajskem in evropske krize zelo zmanjšal japonski izvoz, stradajo tako rekoč tri petine j** ponskega prebivalstva. Vlada je mora'3 na svoje stroške prehraniti 23p.000 šot' škili otrok. Izmed 12.000 nabornikov v oblasti Aimori jih je bilo le 2000 sposobnih za vojaško službo.
Vsako leto se odteka milijon ljudi s podeželja v mesta. Množica dninarjev ‘n brezposelnih narašča. Japonski delavee se vdinja tako rekoč zastonj v tovarn^ od tod tudi cenenost japonskih proizvodov, ki tekmujejo evropskim. Japofl^3 dekleta »posojajo« proti primernemu P>‘l' čilu tovarnam in bogatim družinam; P°‘ vprečno prejme kmečki gospodar 1*$ jenov za hčer, ki je zaposlena toliko ca* sa, dokler vsote ne odsluži. Moralni P01' mi na Japonskem so v tem pogledu PaC drugačni, kakor pri nas.
Večina japonskih kmečkih deklet d©*3 v tekstilnih tovarnah. Družina prejme članico 20 jenov takoj izplačanih. jih čez zimo odsluži in prihrani morda 86 nekaj kovancev, preden se pomladi na poljska dela.
Japonska v preteklosti ni poznala tlTe' ščanstva. Še zdaj biva 63% vsega P[c' bivalstva v krajih izpod 10.000 duš. &1' dustrializacija dežele pa jo priporno^j da ima Japonska skoro 540 mest z * do 50.000 dušami, toda le 21 mest, v k*1 terih je nad 100.000 prebivalcev. visoki umrljivosti, posebno na 22.2 na vsakih 1000 prebivalcev, se rod naglo množi in bo 1960 dosegel milijonov duš. Sporedno z naraščanje, prebivalstva pa terja japonski agr;frf.
LCIJcl JČtJJOIINtVl	1J
problem mijne rešitve. Tokijska ima torej tako na zunaj, kakor na
znoiff1
države vzrokov dovolj, da se ne sP1^ več v nepremišljene avanture.
-to*
»Sporazum |e državo utrdil na znotraj in na zunaj
Minister dr. Kulovec o državni politiki miru — la Šfrigov® in Razkrsžje Drago in Osilnice
žive iti se hvaležno spominjajo pokojnega. Na dan Alfonzovega pogreba bodo v banjaluških pravoslavnih cerkvah tudi zvonili.
pa tudi obramba miru. Zato bomo radi žrtvovali za našo vojsko in ji zvesto služili.«
DR. KULOVEC O ŠTRIGOVI IN RAZ-KRIŽJU
V soboto je dospel iz Beograda v Zagreb minister dr. Kulovec. Obiskal je bana in dr. Mačka in po odhodu novinarjem na vprašanje dejal, da je bila njegova akcija v Sloveniji zelo dobro spre-
Na nedeljskem zborovanju JRZ v Ljutomeru je minister dr. Kulovec poudaril važnost sporazuma, ki je našo državo utrdil na znotraj in na zunaj. »Pred sklenitvijo tega sporazuma so nasprotniki države govorili, kako je naša država zaradi strankarskih sporov oslabljena.
Varali s0 se pa, ker nas niso poznali, ker niso vedeli, da nam je bila — Srbom,
Hrvatom in Slovencem — zmerom pri srcu sloga in skupnost kraljevine Jugoslavije. Že se oglašajo željice raznih političnih skupin, ki bi rade prišle do oblasti in ki zato zdaj govore o neki koncentraciji. Vlada narodnega sporazuma je najboljša koncentracija, ker predstavlja °gromno večino našega ljudstva.«
V nadaljnjem govoru je dr. Kulovec opozoril navzoče, naj »ne nasedajo mamljivim besedam in obljubam ljudskih fron-tašev in plačancev boljševiške Kominterne, ki so največji sovražniki ne samo nagega naroda, temveč slovenstva sploh.
Mi ne želimo medsebojnega ubijanja in uničevanja, želimo biti in ostati pravi Patrioti, dobri Slovenci, dobri Srbi in dobri Hrvati, verni in zvesti svojemu kra-, lju. Delo vlade narodnega sporazuma je j V	bolnišnici	v Zagrebu je	po	težki bo-
y tem, da v dostojanstvu ohrani naš dr-; lezni	umrl	odvetnik Josip	Mrzi jak.
žavni mir. Temu cilju je služil tudi obisk Star	je bil	s6	let. Rodil se	je	v Novem
^r- C. Markoviča v Nemčiji in na Ma- Vinodolu v Hrvatskem Primorju. Ze kot
jeta. Glede Štrigove, Razkrižja in Rada-toviča je dr. Kulovec pripomnil: »O tem smo se posvetovali in tu ni težkoč. Ne bo se pa rešilo le vprašanje priključitve Štrigove in še nekaterih hrvatskili občin k banovini Hrvatski, nego bo istočasno rešeno tudi vprašanje priključitve dveh slovenskih občin k Sloveniji. Te občine so Draga in Osilnica v čabranskem okraju. Vse to se bo lepo in Sporazumno rešilo.«
Politika nadaifnfe nevtralnosti In miru
Poštni minister dr. Torbar je ob otvoritvi avtomatske centrale v Osijeku dejal: »Osijek je z razumevanjem sprejel narodni sporazum, kakor tudi vlado, ki je nase prevzela nalogo, da. ga pravično realizira. Živimo v času težkih dogodkov v svetu, posebno na evropskih tleh, ki so glavni nosilec sodobne kulture in civilizacije. Dogodki; polni bridkosti
in bolesti pretresajo evropske narode ter se najmočnejši ljudje naprezajo, da ohranijo eksistenco svojih držav. Naša država bo tudi nadalje gojila politiko nevtralnosti s ciljem, da našemu vrednemu, čestitemu narodu nele ohrani dobrine miru, nego da mu tudi pomaga v vseh njegovih plemenitih prizadevanjih.«
Umrl je 3osip Mrzi jak, branilec dr. Mačka
^žarskem. To svojo politiko bo vlada Nadaljevala pod modrim vodstvom kneza namestnika Pavla in naših odgovornih činiteljev; kakor 'tudi vse vlade narodnega sporazuma. Največja korist je zdaj korist države, ki ji moramo vsi služiti in zato podpreti vodstvo države. Vi vsi, ki ste tu navzoči, ste tudi člani naše narodne vojske. Vi veste, da je naša na-i r°dna vojska naše največie orožje miru,
študent se je izkazal v boju proti osovraženemu Khuen-Hedervaryjevemu režimu. Po pravnih študijah je služboval v Zagrebu in v Bosni. V . Varaždinu je bil končno kot okrožni sodnijskj načelnik upokojen. Leta 1927 je kandidiral v lud-breškem okraju na listi SDS ter ;:e bil od tedaj dalje stalno član glavnega odbora stranke. Med diktaturo je bil preganjan in večkrat zaprt, ostal pa je zvest
liaile Selassie v razgovoru z angleškimi častniki
načelom stranke. V procesu proti dr. Mačku je prevzel njegovo obrambo, pred ogulinskim sodnim stolom je branil tudi glavnega tajnika SDS, Savo Kosanoviča.
StaroradikaEs ©dkiasifajo vstop v vlado
V	nedeljo je obiskal predsednik vlade Cvetkovič staroradikalskega prvaka A6o Stanojeviča v Nišu. Ostal je eno uro’ pri njem. Novinarjem je ob odhodu dejal: »Nič ni novega.« V Nišu bivajo tudi prvaki radikalskega glavnega odbora Miša Trifunovič, Krsta Miletič in Bobič. Slednja dva sta imela ponoven - sestanek ; Stanojevičem. Novinarjem sta po konferenci dejala: »Razgovarjali smo se o na šem eventualnem sodelovanju s sedanjo vlado. Razgovori so končani, {z razlogov načelna prirode niSuio mogli spreleti stavljenih predlogov.«
Ekskralj Alfonz Mili. in banjaluški Srbi
Pokojni ekskralj Španije, Alfonz XIII. je svojčas potoval tudi po' Jugoslaviji. Bil je v hotelu »Esplanade« v Zagrebu od koder se je v strogem incognitu podal v Italijo. V posebno hvaležnem spominu ga imajo bosanski Srbi. V veleizdajni škem procesu v Banji Luki 1916 je bilo obsojenih na smrt 16 Srbov. Kralj Alfonz XIII. je posredoval zanje pri avstrijski vladi in obsojenci so bili pomiloščeni. Po vojni je bila v znak hvaležnosti ena naj lepših banjaluškiih ulic imenovana po Alfonzu XIII. Mnogi izmed obsojencev še
laka; Balkan
patrebuije msru
Veliki prostor od južnega rta Peloponeza do Donave in Save, od Reke na Jadranu do Varne ob črnem morju, je imel stoletja svoje posebne težnje in potrebe do življenja. Do-čim so ostale države Evrope uspevale v miru, se je jugovzhod Evrope trajno branil tujih invazij in jarma ter naravno zaostal.
Današnja slika Balkana, upoštevajoč semkaj še politično, ne pa tudi zemljepisno balkansko tvorbo, Romunijo, se je mnogo izpre-menila. Bile so po vojni smernice, ki so obetale v meddržavnih zvezah kooperacijo vsega Balkana. Do njih trajne realizacije sicer ni prišlo, vendar so pa balkanski narodi upravičeno več ali manj želeli, da bi rešili vse sporne zadeve po lastni iniciativi sami med seboj.
Balkanu je potreben mir predvsem iz teh razlogov: njegova prosvetna raven, industrijski in poljedelski standard terjata, da se zavaruje pred vojno in v mirnem- napredku doseže stopnjo ostalih držav Evrope. Kajti če upoštevamo statistične podatke pred zadnjim štetjem, so imele balkanske dežele, vštevši Ro manijo naslednje številčno odnosno odstotno razmerje industrijskega delavstva:
Ind. delavstvo	o/0
Grčija	270.000	11
Jugoslavija	480.000	8.0
Bolgarija	200.000	7.2
Romunija	570.000	6.3
Romunija je imela tedaj v prvotnih mejah največje število v industriji zaposlenega delavstva, toda v razmerju s številom prebivalstva jo je Grčija daleč presegla. Socialna struktura kmečkega prebivalstva pa pove, da je imela Romunija 78°/o, Bolgarija 76, Jugoslavija 70, Grčija le '48% ljudi, zaposlenih v poljedelstvu.
Še zanimivejša je slika prosvetnih razmer na Balkanu. Bolgarija je imela 25, Grčija 50.3, Jugoslavija 51.5, Romunija 53, Albanija celo 90°/o nepismenih ljudi. V posameznih državah je bilo ljudskih šol in učencev:
Romunija	14.084	1,599.331
Grčija	8.072	654.378
Bolgarija	4.115	391.763
Jugoslavija	7.463	2,817.378
V primeru z Grčijo in Bolgarijo čakajo neprimerno obljudenejšo Jugoslavijo na prosvetnem polju še velike naloge. Tudi srednjih šol smo imeli tedaj manj kot.Grki in Romuni: Romunija 575, Grčija, 274, Jugoslavija z enkrat vež dušami le 193.
Porazne bi bile številke, če bi primerjali balkanske poljedelske prilike z onimi v drugih državah, kjer je moderno obdelovanje na vrhuncu. Torej v industriji, poljedelstvu in prosveti imamo potreb d6volj, da v interesu socialnega napredka vsega Balkana ostanemo v miru ter prispevamo z vsemi svojimi silami k nadaljnjemu razvoju držav. Napredek je v primeri z onim pred balkansko- vojno zelo velik, še'večji in lepši pa bo, če ostanemo daleč od groma topov, svobodni v miru, ki nam je potreben bolj, kakor kateremu koli delu Evrope.
^radrrkova Italijanska lirika
V založbi Umetniške propagande je iz-nedavno obsežna, skoraj štiri sto ^tfani obsegajoča antologija italijanske Jirike v prevodih Alojzija Gradnik a. .o antologijo smo Slovenci že davno pomešali in je prav zaradi tega nismo do-‘ii, ker nismo imeli prevajalca. Samo Alojzij Gradnik, rojen tesno na meji stika * slovenskega in italijanskega naroda, na fobu
sončnih goričkih Brd, je bil po svoji l|stveni strani, umetniški sili in znanju °beh jezikov popolnoma usposobljen pre-Vesti v slovenščino tako veliko število ln,etnin dolge vrste italijanskih pesnikov, od sv. Frančiška. Asiškega (1182 do '26j Jacoponeja da Todija iz trinajste-Poletja, preko raznih večjih in nianj-pesnikov srednjega in novega veka, .a-;or o velikani Dante Alighieri, Fran-1'elrarca, Michelangelo Buonarotti, Tasso, do genijev devetnajste-
M
'"n ? D 'nuun ki
'Me.
- ; !3
l^e
"toletja Catduecija, Pascolija, novej-
šo
eni, Ado Negri in najno-,-eda zastopani najštevil-
/nati
tre
ha, da je izbor dober in organiftrt' razvoj italijan-lirike od začetka do danes, vendar še
zdi, da bi bili upoštevani lahko še nekateri, ki ne manjkajo v nobeni italijanski antologiji (v Italiji), dočim bi ta ali oni novejših lahko odpadel. Toda to vrednosti in harmoničnosti antologije prav nič ne zmanjšuje. Sestavljanje antologij je vedno kočljiva stvar in prevajanje še posebej stvar tudi prevajalčevega odnosa.
Italijanska lirika kaže, kakor pravi popolnoma pravilno B. Borko v uvodu, »v posebno izraziti obliki značilnosti samoniklih pesniških inspiracij, ki pa kljub vsej osebni in regionalni raznoterosti predstavljajo skupnost italijanske duše. Zgodovina te poezije se v marsičem razločuje od zgodovine drugih, zlasti slovanskih in germanskih slovstev.. Daleč- v srednji vek sega množica močnih osebnosti, ki. so značilne bodisi za osebno formulacijo občečloveških čustev in idej, bodisi za izrazito italijanski, nacionalni izraz pesniškega doživljanja.« Napak bi bilo, pravi dalje Borko, če bi videli v teh pesnikih izrazite predstavitelje italijanskega naroda. Geniji so najmanj povezani s svojim narodom, oni so nasprotno iz-jjema, zato nam kažejo bistvo kake na-| rodne duševnosti vse bolj jasno drugo-
vrstni umetniki. Antologija upošteva zato oboje, čeprav »Italija ne daje ugodnega literarnega podnebja za procvit drugovrstnih talentov«.
V antologiji je tudi nekaj pesnikov, ki so kakor koli povezani z našim slovenskim narodom ali vsaj našo zemljo. Pesnik šestnajstega stoletja Pietro Gradeni-go je, kakor so že mnogi domnevali, bil slovenskega pokolenja (Gradnik), ni pa znano, kje je bil rojen, kar bi moglo pomoči do rešitve tega vprašanja. Pesnica Nela Dorica Cambon je rojena Tržačanka, a prav tako je rojen v Trstu tudi Um-berto Saba (1883), a je napol židovske krvi; dočim je bil Dario de Tuoni rojen sicer v Inomostu, je pa 'sedaj profesor v Trstu in je napisal tudi več naši zemlji posvečenih pesmi, n. pr. sonet »Kras«, ki ga je Gradnik uvrstil tudi v antologijo. (Morda bi bilo kazalo uvrstiti v antologijo še koga izmed onih, ki so dokazano našega pokolenja, Sla.p.eter itd.)
Gradnikova Italijanska lirika je obogatila našo prevodno književnost za dragoceno knjigo, kamero moramo res z odkritosrčnim veseljem pozdraviti. Ob priliki se bomo morda še pomudili pri posameznih problemih te antologije in prevodih, 0 katerih je mogoče že na prvi pogled reči, da .so večinoma adekvatne prepesnitve.	-r.
O	DUHOVNEM EKSKLUZIV1ZMV.
Mi, ki smo v horbi zn pravo človečnost prišli do tega, da pripuščamo različne nazorske osnove, kar. je bistvo za-padno-evropske kulture, smo spoznali da je duhovni ekskluzivizem največja napaka, ki jo lahko zagreši kak nazor, po se bno še tisti, ki se veže idejo nacionalnega napredka. (E. KocBeiv v »Dejanju«, dec. 1940.)
Spretnost vodstva je v teni, da ne smeš zaostati za gibanjem, ker se tako izoliraš od množice. Ne smeš pa tudi preveč siliti v ospredje, ker tako lahko Izgubiš stik z množico. Kdor hoče voditi kakšno gibanje, se mora boriti v dve smeri: proti onim, ki hočejo zaostajati in proti tistim, ki silijo preveč na plan.	J.	Stalin
MOLOTOV
ljudski komisar za zunanje zadeve v SSSR naj hi po nekaterih vesteh v bližnjih dneh obiskal Ankaro
Stran 4
»V ečernik«
V M
a riboni dne 3 III. 1.941
gosetodarske vesti'
Pred novo finančno politiko Narodne banke
Dve posebnosti občnega zbora - Stabilizacija vaSute in denarnega trga — Decemralisadfa
;1 Smsfie
11 .inliVill -j.l,
mo je 27 letni Peter doma iz Like. Po P vstopil v podoficirski podnarednik privatna vojno akademijo j(
leut četrti g šolo in
Občni zboij Narodne banke je bil navadno v prvih dneh marca. O letošnjem napovedujejo nekateri, da bo v znamenju vstopa v dobo nove iinančne politike. Pri tem opozarjajo na nekatere izpremembe, ki so se pripe
lahko zgodi . ali z razpisom prostovoljnega jt. Vpjsai na *pVavo 4
bil |
no-monetarni koraki
Dve posebnosti bo imel'letošnji občni zbor: n;: njem se ne bo volila nova uprava, ker je finančni minister nedavno že imenoval njen upravni odbor; tudi ne bo odobraval letnih računskih zaključkov in bilance, ker je oboje že odobril finančni minister dne 5. februarja t, i- na podlagi zakona o'Narodni banki. Tako odpadeta dve temeljni funkciji občnega zbora Narodne banke. Z uvedbo o izpremembi in do polnitvi-zakona .o Narodni banki od 16. septembra 1940 ter z uredbo o izpremembi statuta banke same je. nastopila v zgodovini Narodne banke nova doba, ker je s tem prišle! pod popolno |ngerenco in kontrolo finančnega ministra, ne da bi bila že tudi podržavljena. Delniške pravice so le deloma ukinjene. Tudi v bodoče imajo delničarji pravico do omejene dividende in pa do izvolitve nekaj članov nadzornega odbora
r
hoc
j Po navedenih izpremembah so se zaceL, —.................................. •	•	»	,-.	-t----	- «
razmere v banki prilagojevati novim predpi-| notranjega posojila ali pa potom ze oDStojeun|| sedaj st pripravlja na i	som: imenovan je bil šele nedavno novi gu- |
I	verner dr. Milan Radosavljevič, ki je že svoj
•	čas zavzemal ta položaj in sta znana njegovo
tile	v	banki	v	zadnjem	času	ih	po	katerih	bi	j	delo in njegov program. Na svojem mestu je
mogli	sklepati,	da	se	pripravljajo	novi	kredit-1	ostal prvi podguverner dr. Ivo belin. Za dru-
gega podguvernerja je — kakor se cuje
davčnih dohodkov za svrhp narodne obrambe. Obe poti vodita k stabilizaciji valute in denarnega trga in s tem k stabilizaciji blagovnega trga ter bosta preprečili nadaljnjo skakanje cen.
najresnejši kandidat dr. Adolf _ Oolia, glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. Zanimivo in značilno je, da v upravni odbor ni imenoval finančni minister — dasi bi po uredbi to lahko — nobenega visokega državnega uradnika in tudi nobenega predstavnika največjih delničarskih finančnih ustanov (Drž, hip. banke, Poštne hranilnice, Izvozne banke itd.)
Zagrebški »jugoslov. Lloyd« je mnenja, da je najbolj pereče vprašanje politike Narodne banke zaustavljanje povečanja obtoka bankovcev, ki je nastalo zgolj zaradi finansiranja narodne obrambe. Novi guverner je to tudi poudaril in izjavil, da bo to v vseh smereh zelo blagodejno vplivalo. S pametno transakcijo bo treba pristopiti k amortizaciji odvisnih bankovcev, ki so v prometu. To se
Drugo važno vprašanje je notranja preureditev Narodne banke v zmislu zahteve hrvat-j skega gospodarstva, da se izvede decentra-l lizacija poslovanja banke. Zagrebška podruž-j nica NB (kot glavna v banovini) bi naj dobila poseben statut z velikimi samostojnimi kompetencami. To je že stara zahteva Hrvatov. Razlogi, ki so bili zapreka za uresničenje te zahteve, so odpadli.
V koliko bi bila enaka decentralizacija! umestna in potrebna tudi za glavno podruz-, nico NB v Sloveniji, o tem naj se ^zjasnijo naši slovenski gospodarski krogi. \^sekakoi je potrebno, da'bi Narodna banka za gospo-1 darske interese Slovenije, zlasti glede kreditov za našo obrt, trgovino in industrijo ter tudi za naše kmetijstvo, kazala več razumevanja; nego doslej. Tudi tu bi si želeli nove finančne'politike Narodne banke.
je na visoko kom; končali v 2 telili. 1 več vojaških juirsov lei Ima precejšnjo knjižnic no tudi slarše .
n Z lastnimi rokami
v niško tlipl«-. Banji Lili«?* mnaziji nato kot j. iy:!p. /A r, zato se .!,:.|-)iniral. doktorat. Vpisat-■talno šolo, ki -!?.
)ličili UKU
‘Ul
j c Konci loix»r smučar, nodpira gmot*
dom
člani cev. gradi n
ra‘‘, Aleksandra vadice pri Velik
zasebni naraešč Zveze lirvaiskih ko bodo zbrali bcni' material.
Sivela i • zadela,
»lan oj k m Or a delala na polji; ter se z žaleči v neko hišo. 'I Vleksander veselo vzklil e že ubila strela. Tudi poškodovan.
n ISi volkov je uSjil _ drag Bogdanovie. čuvaj Tulili a.
n Mosl je odnesla železniški postaji ljaničkem okraju.
• .liti
’:i SO
si hočejo ,ci v Splitu, aiselmih nameščen-, potrebno vsoto !■“
KO
br;
pred *,bura je bi!
iiiaiil Dolnje - * jralom sta liva ;iOlelA išb .1»
Kolt)'0
'tošnii zirni Mio*;i zdov vt-
državnih
iuzna nički je bi edina
zveza
1
ZA MODERNIZACIJO CEST
V Beogradu je bila seja glavne uprave Jugoslovanskega društva za ceste, kateri so prisostvovali tudi delegati iz ostale države, med drugim je bila zastopana tudi Ljubljana. Obravnavali so potrebo modernizacije cest. ki je zaradi •motorizacije- prometa,m tudi zaradi na-rodno-obrambnih razlogov nujna. Govorili sb tudi o-bližnji gradbeni razstavi. Modernizacijo cest zahteva tudi posebna resolucija.
KREDITI ZA GRADITEV SADNIH ZBIRALIŠČ
Sadjarske podružnice, ki bi se hotele okoristiti's krediti za zgraditev zbirališč za sadje, ki so po načrtu Privilegirane izvozne družbe še ostali neizrabljeni, naj pošljejo do konca aprila nekolkovane
prošnje Prizadu ter priložijo: 1. pravila organizacije, 2. seznam članov upravnega in nadzornega odbora z označbo vps sanih in plačanih deležev, kakor tud’ označitev njihovega poklica, 3. zadnji letni zaključek, 4. prepis zapisnika skupščine, na kateri je bil letni zaključek sprejet, 5. prepis revizorskega poročila o zadnjem pregledu zadruge. 6. za kakšno vsoto zadruga prosi in ali s svoje strani prosi ravno tako veliko pomoč.
■g Omejen jo naš izvoz v Nemčijo s posfbno nemško uredbo, ki zabranjilje vsako uvažanje masti, slanine, jajc in olja. dovoljuje p« še uvoz svinjskega in govejega mesa, toda na 1 kg govejega mesa bo Ireba plačali 1.30. z;i svinjino pa 1.00 mark. Uvoz drugih življenjskih potrebščin ni omejen.
g Maksimirane bodo cene modri za vso državo s posebno uredbo.
galici
Iz g&sp& Jarskassi Siska
Gozdarski vesfeiik5'	%	letnik
n
Izšla je 2. štev. »Gozdarskega vestnika«, strokovnega glasila za gozdarstvo, lesno trgovino in lesno industrijo, ki pod vzornim uredništvom inž. Stanka So-toška vrši že četrto leto važno nalogo pri napredku slovenskega gozdarstva. O članku inž. Franja Ju rita rja »Ali imamo dovolj gozdarskih strokovnjakov«, ki je objavljen v tej številki, smo že obširneje poročali. Nazoren je tudi črtež o prirastku in poseku lesa na 1 ha, ki ga je sestavilo •ministrstvo za gozdove in rudnike ter dokazuje, da se v Jugoslaviji
poseka več lesa, kot ga priraste. Zaloga in vrednost lesa v Sloveniji sta že pod normalo.
V 2. številki »Gozdarskega vestnika« je objavil še inž. Anton* Š i v i c članek »Lastna in občinska lovišča v dravski banovini« z obsežnim statističnim materialom, urednik inž. Stanko Sotošek pa svarilo »Pospravite svoje gozdove«, Sledi »Dopisna gozdarska posvetovalnica« in pester material, ki je aktuabn za naše gozdarje, pa tudi za vse gospodar stvenike.
g. Trgovska delegacija je odpotovala v netftsljo v Kirn. V delegaciji so pomočmi-ministra dr. Sava Obradc\vič, ravnatelj ..Prizada’ Ciril Nemec, viceguverner Nar. banke dr. 1. Belin, Ivan Dubravic, Krtino slav Pavič, Krešimir Mišič in dr. VI Petrov.
g Uredba o spremembah uredbe o občinskih uslužbencih, ki jo je sprejel ban-: ski svet na zadnjem zasedanju Je objavljena. Uradniki s •!. razr. srednje ali njej enake šole v L* ali II. krajevnem razredu imajo 1100 din. naj nižje začetne, mesečne osnovne plače, s popolno srednjo ali enako strokovno šolo z zaključnim izpitom 1800 din, s popolno fakulteto pa 1600 din. Uradniški pripravniki pa imajo z ozirom na absolvirane šole in krajevne razrede od 1000 do 1100 din najnižje mesečne, plače brez osebnih doklad. Uredba velja od 1. aprila 1941.
g Uvoz koles, mol ornih koles in avtomobilov je postavljen pod nadzorstvo ter je zanj potrebno dovoljenje ravnateljstva za zunanjo .trgovino ali od organov, ki Jih ravnateljstvo za to pooblasti.
g Izvoz jajc, perutnine in divjačine, kož. .živalskih illak, perja, konoplje in lanu j podvržen s posebnimi, naredbatni kontroli.
g 859 to-i parafina dobimo kmalu iz Romunije.- Pozneje pa še nov: količine. Ni pa še rešep ključ za razdelitev po držav« g Katere količine pšenice je smatrati za presežek bo določeno šele po obveznem popisu pšeničnih zalog v državi, terega je. uredba že izdelana.
Niko Kučar ^ venflarle pasel* Med znanci ima tie-
nike. Spoznal se ji amsunom ,ki ga je
Most
ter v razdalji 20 km obema bregovoma.
n Brivec in pesnik je Dubrovnika. Upa, da bo založnika za svoje pesmi mnoge znane um koč tud is Knut za „kolego';.
n Prva muslimanska poklicni’ ka je-19 lelna Mihra Mandžuka. na v uredništvu sarajevske: skega lista"'. Bila je uajpi nato sodna reporterka 1 Ul. naporu zelo ugaja.
n Jezerc, ki stalno uarr.sčn sko. V zadnjih- dveh lotili se. površina povečala za. 2000' ha. razrušila tudi že precej hiš. V r vozijo, kmetje drug k drugemu Če. bo jezero še naraščalo, bore ma uničene mnoge naselbine.
šolo. pod vedrini nebom -imajo
pri
poj -
banovinski med
Morava most v
■1
p
i noviSM mimešče-
..! ugosloveu-
slen©grafk»»
klic ji kljub
.1
n
Prespan-njegova Voda P rovem se v čolnih, popolno-.
otroci
vasi Ljepoje v liričkem okraju, šolo pravljajo ter si tako pomagam iz zadreg-da ne bi bilo treba pouka ];rekiniti.
g 700.060 kg italijanskega bombaža je
kupil romunski Narodni zadružni insli-lul.
g 10 milijonov kg žlahtnega sadja laliko izvaža Danska letno. Letošnjo zimo je dosegel danski izvoz sadja rekordno vrednost 4.2 milijonov kron. Nemčija je kupila sadja za 3.3 mili j. kron. Finska za 285 tisoč, Norveška zn -'169.000 in »Švedska za 200/000 kron. ^Prihodnjo sadno lelino v ia 43 milijonov k
in '20/15
IJanski cenijo n:
j. GREŽA:
BARBARA CELJSKA
Zgodovinski roman lepe Celjanke
  Danes samo molčiš, pa sem si mi
stil, da si žalostna.
— Norček, — sc je rahlo nasmehnila.
— In jaz bi tako rad, da bi oila vedno vesčla. Milost! — je dejal z otroško navdušenostjo. O. da! Kako si želi, da bi se Njena Milost neprestano smejala! — Njen smeli je vendar tako radosten, ko da bi zvončkljali kraguljčki, ko da bi se utrinjale sladke zvezde!
— Smejati... smejati, — je žalostno dejala Njena Milost. -- Kako neizmerno lepo bi bilo, če bi se mogla neprestano le smejati. Ali življenje terja, da smo včasih tudi žalostni.
 Ne! Tega ne verjamem, Milost. Ta-
!v> mlada si še! Tako lepa! Vselej se moraš samo smejati!
— Saiijaček. Tebi se zdi življenje še vedno tako smeha polno, Jako nasmejano in zidano. Meni pa se je že pokazalo tudi s svoje neprijazne • strani.
Meniš ono, kar se je bilo včeraj zgodilo?	N
— Tudi to.
— Ko pa je bila le šala, šala, moja Milost.	%
— Ostudna sala, — je mračno pripom-
bila
nila.
— Toda... tudi ona je krasna.
— Mar ti je všeč?
— Ne, saj ne pravim, da bi mi všeč — toda lepa je kljub temu.
Barbara je trenutek zrla vanj.
— Torej -je tudi ona lepa? — je tilio vprašala, ko da bi vprašala samo sebe.
—	Tudi ona je lepa. Saj ne veš, ^ jc rekla glasneje, — kaj vse si mi povedal s svojim priznanjem, da se zdi tudi tebi lepa.
— Ne razumem te, Milost, -t se je nekoliko, začudil Jan, ki je ?ares ni razumel.
— Znabiti ni potrebno, da bi to razumel. Dovolj je, da jaz razumem. Vem: zadošča vam zgolj lepota žene, pa že blaznite in hrepenite po njdj. Ne, ne, tebi tega ni treba razumeti... dovolj jc, če jaz razumem. Prav je, da danes stvari ne gledam napak, ampak tako kot so v resnici.
Jan Wallenrodski je zdaj še manj razumel Njeno Milost. Kaj naj bi bilo vendar hudega na tem, ker se je na* včerajšnji zabavi .pojavila tudi Olivija de Padova, slavna kurtizana? Narobe! S svo-
jim petjem, svojo razigranostjo in iskrečo šalo je vendar še obogatila pestri večer. Mar je kaj hudega, če se ji je nasmehnil kardinal iz Alliaca? In zakaj naj bi bilo napak, ker se je z njo nekoliko pošalil sam kralj Sigmund? Ne, ne, Jan Wa!lenrodski je še manj razumel Njeno Milost.
— če seveda želiš, Milost, da ne govorim o njeni lepoti, pač ne bom govoril.
— O, kar hvali jo! Hvali jo, vsi jo hvalite, kaj meni mar? — Besede Njene Milosti so trpko zvenele. — Zares 'je Ifepa... ljubezniva je, tako laliko dosegljiva! Ce le požvenkijaš z zlatom!
Na Barbarin obraz jc legla mračna senca. Srce ji je v boli ječalo. Da: dosegljiva, lahko dosegljiva, samo z zlatom je treba požvenkljati! Njegova Milost kralj se je sinoči precej trudil za njeno dosegljivost; in dosegel jo je, ko pa 4;e je šele zjutraj vrnil domov.
Ko se je bil vrnil zarana, se je zdel Njeni Milosti grozno umazan! Zagnusil se ji je! Udarila ga je pt> rokah, ko se je je hotel dotakniti, pa mnogo težkih besed mu je zalučala v obraz. Tako fež-kiji in umazanih, da se ji je zdelo, da je zdaj še sama umazana in ponižana. Toda kaj je io proti temu, kar je storil on! Prvič! Mar zares prvič? V spomin so se j! vrnile vse one govorice, klevete in posmehi. pred očmi so ji zaplesali porogljivi, zahrbtni obrazi, vsi so jo imeli za noro, vsi so pred njo tajili, kar bi ji ne smelo ostati prikrito. Zdaj pa je vse io spet pred njo, vse tiste tisočere go-
Rsdrn
Torek, 4. marca.
Ljubljana, 12 pisani zvoki (pl.) 13.02
17.30 ruske pesmi (pl.) 18 cello-solo končen (Čenda Šedlbauer in pri klavirju prof. M-povšek). 20.30 poje Ado Darian in igra Ku-
— Beograd, 17.25 zabavni trio. Ht.40 slovenske narodne pesmi (prenos iz Ljubljane);
20.30 sinfoničui koncert RO. — Zagreb, l/-*-’ koncert Brahmsovih in \Volfovih skladb. -operetne arije in dueti. 22.15 plesna gl. tPraga, 13.-15 ptvski in orkestralni koncert. I* lahka gl., 22.30 koncert Dvorakovih skladbe
22.30 plesna gl. — SoSija, 12.50, IS, 21.30 111 22 -lahka in plesna gl., 21 ruske romance pesmi za zbor. - - Ankara, 20 lahka gl. turška gl. 22.45 plesna gl. - Anglija I, plesna gl. ali solisti. 21.15 pisan koncert. 23.i-plesna gl. — Budimpešta, 13.30 plesna S -
15.20 ciganska gl. 17.15 orgelski koneei •
19.20 opereta. 22 pisan koncert. — Berlin,
18.20 in 21 zabavna gl. 19.15 pisan koncer •
— Dunaj, 15 simfonični koncert.
vorice, ki jim nikoli ni mogla verjeti, so se nenadoma izpreminjale v resnico. Ne' ne. To ni bilo prvič! Ni bilo prvič, se je vrnit k njej umazan od druge žene - ( Ali tega ni vedela, vsaj doslej tega 1" vedela, pa ni mogla verjeti. Njeno srce je otrpnilo, zaprlo se je ko razcvela roz*1 pod mrak, zledeuelo.
Toda bolelo jc. Grenko bolelo..- _	.-
■ Ko bi tega nikoli ne bila izvedela-Laže in lepše bi ji bilo. Ne, ko bi tega tll? vedela! Ko bi le slutila, ko bi vsaj s11' mila..Ali na kaj naj bi vendar opr*‘l svojo domnevo? Vse bi bilo druSacC‘v: Resničnost je zdaj tem groznejša, tein bolj skeleča.	.
*x— Milost, — 'je zašepetal Jan Wal!|-;rl' rodski, — ti trpiš.
— Trpim? Ne. Samo spoznavam-
— Bolest ti sije iz oči, Milost.
— Žalost zaradi spoznanja.
-	In tvoja kdo st boli tudi mene.
— Tebe? se jc začudila.
— Da, Milost, lostna, ker trpiš.
,—- Ti torej ne
— Ne!
— Fant .si, — molku, — in ne kljub temu bodi
Težko mi je, ker si želiš, da' bi trpela? ,
je dejala po kratk®? ! razumeš vsega. 1° |j zahvaljen,’ ker V®al, j sočustvuješ z menoj, ker je vsaj tcbi,^‘. ' Malo je to, premalo, moj mladi vUt;o Tvoje sočustvovanje ne zmanjša J*!0' bolečine, tvoje sočutje ne utore lK)^r viti, kar se je bilo zgodilo.
(Dali0,
>
faatsumsasm
| o Odpremi« hmelja za Rusijo v /alcu je končana in so bili delavci od Hmeljar-i	I	sk« zadruge nagrajeni ter pogoščeni.
£®m® zshtsve slovenskih trafikantov -tfaks? ssnaros
Težek
položaj
v sedaniih časih so ob- ■okoli 3000. Po revizorskem poročilu je
raz!
občnem zboru
trafikanti
•e-
bila izvoljena stara uprava z malenkostnimi izpremembami. Pri slučajnostih je
c' -Ijo popoldne pri Mikliču. Na zborova-1 pozdravil skupščino g. G e č iz Maribora
nju
bili navzoči delegati iz Maribora,
in navedel nekaj zlorab pri prodaji eks-
ii in nared bo'-, ki jo izdaja tiskarna e.I.-r-,	,	,	.	.	,	..	,	,viir v Ljubljani, je pravkar izšla 58 strani
zorila. Na koncu zborovanja je bila spre-1 ol)segajoča knjižica te-le vsebin ■: Opazujeta resolucija, v kateri zahtevajo, naj se ! vanje in naznanjcvanjo nevarnost*
-'esenic, Kranja, Škofje Loke. Rateč in 'številno članstvo iz Ljubljane. Ker je dosedanji predsednik zaradi opustitve tra- lia ■odločujoča mesta primerna opo ■fike izstopil iz društva, je vodil včeraj- ■ šiij'; občni zbor tajnik g. Franc Preše.
■ ■* ' ^a in c' ' ■ n i tajniškega poročila povzemamo, da je bi-jo društveno delovanje osredotočeno za. i;-h■ i i r] je stanovskega položaja. Po 10 da so jim za nekaj zvi-
portnih cigaret, o slabi izdelavi ciga- j plačila takse na nabavno knjižico za na-ret in cigar itd., in predlagal, da odpoš- | bavo poštnih znamk.
mje	.
provizija zaradi naraščajoče draginje zvi- i napadov*, maskiranje ni zateamjo\aa£, i r	i	-i	-t	‘ivažne) soremembe. m dopolnitve pia\a-
sa m to pri prodan taksnih mark, postnih j ^ o j^uii-talski zaščiti (zaščita in iz-
seli lev otrok, gasilska služba). Snov izpo-
namk in oproste naj trafikante od-
letih so doseg šali' pr
O priliki svečanosti, ki bodo ob nastopu na prestol Nj. Vel. kralja Petra drugega, razpisuje prosvetno ministrstvo izijo, dobro je delovala kreditna j natečaj za najboljše gledališko delo iz ju-zaun-a, ki obhaja letos že tri letnico j goslovanske in srbske zgodovine v zvezi jc ibstoja. (-lede eksport cigaret dinastijo Karadjordjevičev. Nagrada bo So '	:|!i :ia monopolsko upravo že mno-j 200.000 din. Pogoji so sledeči: L Pred-
Sto pritožb, žal dosedaj brez uspeha. Dru-! vsem se bo gledalo na gledališka dela z Styo v seje 576 Članov, dočim je trafik v; melodramsko in zborovsko glasbo. 2. Ta •Ljubljani okoli 130 in v vsej Sloveniji' gledališki komad more biti niz posebnih
Nagrada sa na8fo@ljš@ gledališke delo
OF? PRILIKI KRALJEVE POLNOLETNOSTI
dramskih scen (z melodramsko in zborovsko glasbo) iz tega zgodovinskega obdobja v eni idejni celoti. 3. Rokopisi, pisani na stroj v treh izvodih s šifro, se morajo oddati najkasneje do 30. junija skupno z glasbenim tekstom ministrstvu prosvete, odsek za umetnost in književnost. V priloženem zapečatenem pismu mora biti šifra z naslovom avtorja.
transportno letal® v Skcpljn
TUJA LETALA SPET NAD BITOLJEM
V soboto ob 13.30 je pristalo na leta-!8 mož posadke.
1'sču v Skopiju nemško tri motorno trans-) V soboto dopoldne je bil v Bitolju spet j
' Portno letalo. Letalo je bilo prisiljeno j dan znak za alarm, ki jc trajal več ko | n£L j)e]ovanj^ društva v preteklem letu Dri ,: . ' Nemški pilot je pripovedoval, j 10 minut. Nad Bitoli je priletelo o letal je usmerjeno v pravcu zbiranja de-tia je b:i namenjen v Bolgarijo. Med potjoj tujega porekla, ki so se kmalu vrnila v.
■e letalo izgubilo orientacijo: znašlo se Albanijo, od koder so priletela.
'C ni’ :i našim ozemljem. V letalu je bilo1
USPEŠNO DELO RK V KRIŽEVCIH
V nedeljo je imel občinski odbor RK v Križevcih pri Ljutomeru občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Feliks Lebar. Društvo šteje '37 agilnih članov, ki imajo usmiljeno srce do bližnjega sotrpi-
4«a
"sodo zagrebški
Nedavno je zagrebški mestni svet raz-.Pravii.il o usodi živalskega vrta v Maksimi m v Zagrebu. Občinski možje so se zavzemali, za ukinitev tega živalskega Vita, ker jc premalo donosen in ker ima ''agrebška mestna občina v teh resnih časih mnog;) važnejših skrbi. Živalski vrt smatrajo luksuz. Zato naj bi večino V, •;ali, katerih je v Maksimira 485 brez številnih • ptic, razprodali, ostale pa .iiai h; nol-
sklep naletel na močan odpor, ker pač ne more razumeti, da naj bi bil živalski vrt luksuz, ko vendar vsakdo ve, kako velikega pomena je živalski vrt za šolarje pri prirodopisnem pouku. Končno je javnost le zmagala in župan Mate Star-čevič je izjavil, da ni nikake nevarnosti za prehrano živali in pristavil, da je živalski vrt nujno potreben za vse šole v Zagrebu in na deželi, poleg tega pa je
V zagrebški javnosti je ta tudi največja privlačnost Zagreba.
mesargev
*	I	odbor.
je bi. v	Celin.	Na tem sestanku so raz-	Dovnik v pok.,	pmlsednil,
,	,	•	i ii	luk rran Kos,	učitelj, n
med	drugim tudi o tem, kaKO
■doseči zvišanje cen mesu razen svinjstje-8a me a, kateremu so bile pred nekaj dn.e', i cene zopet zvišane. Zvišanje je z lieva are (bo o preskrbi prehrane in kon-‘i'0ii cen v bodoče sploh nemogoče. Mesarji pravijo, da ne dobe več živine ali Ki pa taki ceni. da je nakup nemogoč,
^er je prodajna cena, ki je maksimirana.
\C;; i a nakupni. Mesarji poudarjajo, da bodo primorani opustiti obrt, če ne bo °'>b maksimirala tudi prodajne cene pri l';l;';.:e;itih, ki naj bi se prilagodila ma-^'niaini ceni.
' e. i
plVfl.
i ..n vseirčifišSe. Drevi ob 20. bo : ! iuii%•. prof. dr. Milan Vidmar iz
jam
 i lemi ..Skrivnosti lehnifijiih pro
”leniov'.
>.'• • ..> !•!■_:.•:!)zi;.'.iry Delavske ifiiorilec v , 'i .. V prri.•kleni letu je obiskalo DZ ■•'••'7 d-v In nameščencev, ki so iskali : >v in posredovanj DZ. Posredovanj ■!■' 'lihi izv;-., n i ii GOO, Kolek livnih pogodi).
! raiii razumov in poravnav je bilo ni!.
e •• .	;; ; je	v Celju februarja	skupaj	2-S
' 'j v m >slu. it) v bolnišnici.
jf' l.i! pri okrožnem sodišču !i me:,-ivv napora 2(i letni kljueavi .
! :,i' •’.) pomočnik Miklavič Florijan iz Mu-'iNa-;!	/:;i adi	raznih «»ljufij, ki	jih je	iz-
. i -	•••;,•'.	>ni in Celju na la-način,	da
i' -i'	pod raznimi pretvezami	iz-
p!-‘ljal d-nar.
■•;■	; >	februarja skupaj
■-1 ti	.In- )s!:>vanov 12S8, tujcev '83.
- -i uin j.- bil) 2:0li. V januarju je obi-■ C.-lj • i !77. lani februarja pa 101!
] občni zbor. Ker je na zadnjem občnem izboru pred Iremi ledni skoro ves oillior ■ odstopil, je bilo potrebno izvolili novi 1 odbor ki je sledeč: Viktor Kovačič, pol-
I. podpredsed-])odpredsednik
Janko NVagner, rač. sv., tajnik Anton Mulej. lajn. nam. Jako Hribar, blag. Mirko Hvalec, blag. nam. Ferdo Primec, odborniki- Fric Mikeln. Anion Repnik, Bogomil Kolnik, Daniniir 1’ačnik, nariiestniki: Alojz KronoNšek, Anton bazarinc, ilazilij Jeras in Jos Kos. Nadzorni odbor: Malej Arnejc, inž. Dušan Rudolf, Rudolf Fajgelj; namestnika Franc Škufca in Jos. Heiclimann.
e V zapore okru?., sodišča v Celju so so oddali 27 letno Ano Vočko iz Petrovč, ki je pod pretvezo, da je policijska agentka.' po Sav. dol. izvabljala od ljudi denar.
c Glasbena Malica celjska poroči, da se koncert Slavka Lukmana ne bo vršil pod njenim okriljem, kakor je on to pomotoma poročal c 75 let bi) clapolnil jutri g. Matija ISenčan v Celju, prvi naš sokolski telovadec evropskega slovesa. Kljub visokim letom je Matija ISenčan še vedno krepak in delaven in se zlasti udejstvuje v sokolskih vrstah kol odličen alegorist. V sokolstvu deluje že 57 'let .
c Mesino gledališče. V sredo, ■>. marca, ob 20. gostujejo Mariborčani. Uprizorili bodo Nušičevo komedijo v :’> dejanjih ,,Sumljiva oseba".
c Mesne obratovalnice bodo po sklepu, celjskih mesarjev odprte od 1. marca do, 31.’ oktobra tudi* ob nedeljah.
< Na področju Združenja obrtnikov v Celju je odpovedalo pekovsko obrt 6 pekovskih mojstrov.
c Msslna občina celjska bo oddajala ti. marca v najem njive in travnike in sioer; ob H. zjutraj pri okoliškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču, ob 14. na bivšem Rajerjevem posestvu in ob 1G_. na Sp. Lanovžu. Izdražitelj mora takoj p,o dražbi plačati najemnino.
ji’>;!]>! ur: v >1 ;I, ,, ,;. 1)0 : ■ :
Fiakazuk* za moko in kruh so
v j; -ke.! Tih slučajih. Prehranje-!)[; s.zai-ja prebivalstvu, d:i_ pazi .ker v nobenem slučaju ne n i. :b na! iznic.
s' la. I marca j ■ bilo skupaj v ; 'l i n ,-;.o;isleniii. moških 121.S. •.a. . r uirja jih j 1 l>ilo sku-•1	12'7. žensk 27(5. De-
:!■■ ■ ■ I hlar.cein. I žagarju -. e ri;,n. I I olelski Jailiarici.
polnjujeta tudi dve banovi naredbi o opazovalni službi in navodila o zalemnjeva-nju. Knjižica velja 9 din in se dobi pri založnico, knjižili založbi liskavno .Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23.
Ljubljana
KOROŠKI BORCI V LJUBLJANI
V soboto zvečer je bil v nabito polnem salonu gostilne pri Levu redni občni zbor-krajevne organizacije Legije koroških borcev za mesto Ljubljano. Skupščino je vodil dolgoletni predsednik g. Ciril Zupan. V svojem govoru je očrtal društveno delovanje v pretekli poslovni dobi, ki je šlo v glavnem' za tem, da se pridobi koroškim borcem tisto priznanje, ki si ga za svoje veliko delo zaslužijo. V istem smislu je govoril tudi predsednik glavnega odbora g. polkovnik A n d r e j k a , ki je v kratkih besedah izjavil, da bodo koroški borci v najkrajšem času dosegli priznanje, to je,'priznani bodo za vojne dobrovoljce. Iz tajniškega poročila g. Ivana Mohorja je razvidno, da šteje organizacija 830 članov, med drugimi zadevami pa je omeniti izdajo spominske knjige, ki naj verno prikaže vse boje.in življenje v borbi za osvoboditev naših severnih krajev. Po revizorskem poročilu sta	bili vloženi	dve	kandidatni list:
in je bil	slednjič izvoljen	za predsednika
g. Dominik M a r u š i č. Pri slučajnostih je bilo izrečenih mnogo izpodbudnih besed in sprejetih nekaj koristnih predlogov. Z' občnega zbora sta bili odposlan; vdanostni brzojavki kralju in ministru vojske in mornarice.
a Telovadna akademija Sokola - Tabor.
Včeraj popoldne je bila na Taboru prisrčna sokolska mladinska telovadna akademija v počastitev Tončeka Gorjanca, ki ...	, orosi avl j a letos 20 letnico vodstva dečjega
v Zavrhu	nad	Dobrno	posestniški	sin	>1^-	oddelku'	in ISOletnico	aktivnega udejstvova-
11 i slav	Legvarl.	Padel	je	čez	neko	deblo,	da
je bil na mestu mrtev.
o Odbor za zimsko pomoč pri Sv. Lovrenca na Pohorja je zbral v tednu za zimsko pomoč 10.808 din.
o Most v Dravogradu bodo spomladi pričel graditi. \vi most bo iz granita. Potrebni krediti so že odobreni.
o, Požar pri Petrovčah. V soboto zvečer je na še nepojasnjen način pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ježovnika v \i'j i vasi pri Petrovčah. Ljudje so zelo zaskrbljeni .ker zadnje čase v tem delu Savinjske doline neprestano gori.
o Spor v Cveličevl tovarni v Soboti je bil poravnan tako, da ne bo odpuščena nobena tovarna, temveč bodo delale vse delavke manj, kolikor bo pač na razpolago surovin. Odpust je grozil -10 delavkam.
o Oddaja trafik« na postaji Poljčane.
Direkcija državnih železnic razpisuje oddajo kolodvorske trafike na postaji Poljčane s L aprilom. Trafika se odda_ prvenstveno železniškim invalidom nad oO odst nespodobnosti, vdov otroki in vojnim inv predložiti do 10. ma žavnili železnic v Ljubljani 10 din.
namili prispevkov, kakor tudi pomagati revnim in bednim. V ta namen je društvo votiralo nad 1000 din za šolsko božičnico in zimsko pomoč. To je razvidno iz poročila predsednika g. dr. Lebarja m tajnika g. K r i ž m a n a, dočim je blagajnik g. Kolar poročal o denarnem prometu. Za' prihodnje leto si je društvo nadelo nalogo izvežbati nekaj Samarijanov, ki bi bili prebivalstvu v pomoč. Po razrešnici je bil ponovno izvoljen lanski odbor, ki bo započeto delo nadaljeval.
o Pri Sv. Pavlu pri Preboldu bo gradila tovarna Mautner zgradbo za aproluro in tkalnico.
o Smrtno se je ponesrečil pri smučanju
n ja v Sokolu.
a Debili v opernem gledališči!. V> soboto zvečer je v razprodanem gledališču prvič nastopila kot Mieaela v operi Carmen ga. Mlejhik-Sibinovičeva in dosegla lep uspeh. Naslovno partijo je pela kot gosi odlična, allislka HI za Karlovčeva. v ostalih vlogab pa je bila običajna zasedba. Ililo je ciasb cvetja, občinstvo zadovoljno in ni šledilo z obilnim priznanjem.
a Seja mestnega sveta ljubljanskega je sklicana v sredo, 5. marca, ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Ne. razpravi bo preračun mestne občine ljubljanske za 1. 19-11 a Na pritožbe ljubljanskih pekov, č š da prodajo zdaj po uvedbi krušnih kart za 75 odst. manj kruha kot poprej in da je ogrožena njih eksistenca, nam pi ..'jo z magistrata, da ta trditev ne drža. Kes je, da peki zdaj izpečejo kakih ‘25 'M 'odst. manj kruha .ker varčne gospodinje nvalidom nad oO odst z(j.,j [)0jj ))eiio ];1-nh doma in.ga manj kavam železničarjev ,z pujejo pri pekih. Želja pekov, naj bi se, nvalidom. Prošnje j c I zmanjšala kvota pšenične moke na 2_ kg area 1011 direkcij! dr- za ost>i)(). ji; z njihovega stališča razumljiva.
kolkovane
vendar pa lo ni izvedljivo, ker samo zaradi koristi enega slami nikakor ni mo-
o Xa* občnem zboru šahovskega kluba v ^oče vsem drugim državljanom zjnanjšali
: 11.	xi..	-m,,	i	-	\ 11111.1 111.-11 •
a Male oglase sprejema poslovalnica ,,Ve-černika v Ljubljani, Frančiškanska ul, ti.
UKRADENE KAČE SO ŽE NAŠLI
Poročali smo, da je na novosadskim kolodvoru nekdo ukradel krotitelju kač kovček, v katerem jc bilo 15 strupenih kač. Policija je uvedla preiskavo, ker se W. : : •	;	,	• V.>--V y.-nsk" 1)7(1. De- jc bilo bati hude nesreče. Imela je uspeh.
Kovček s kačami je bil najden v bhzim Borze dela v Novem Sadu, tatu pa še r ; ,;.i) Pi>! e.rir-um. o sbiškinjum in - j vedno iščejo. Policijo sedaj skrbi, kaj bo
strupenjačaifii, ker lastnika od nikoder
m a.
■• . •-..• )• 1 ii. je
orcev, *’r«Ji‘vr imela včeraj
I s
a orga-
izredni ni.
Kadečab, ki ima že dve leti naslov posav- j ge j(ai< pigj0 odmerjene količine moke. skega prvaka, je bila izvoljena sledeča uprava: predsednik Kožuh Anton, tajnik Tkalec Ivan in blagajnik Franc Ilriberšek.
o' Najmanjša poraba sladkorja je v Ie*> davskem okraju, kjer odpade na leto* na osebo samo ‘i in četrt kg sladkorja ali mesečno 10 d kg na osebo. Največja poraba sladkorja pa je menda v radovljiškem okraju, kjer pride na lelo na osebo '23 kg.
o Dosti porok je. bilo letos po Prlekiji.:
V Križevcih se je v ponedeljek ženilo kar šest parov. Okrog cerkve in na prostranem trgu je bilo polno vozov, na katerih so se pripeljali veseli svatje. Mnogo porok se je vršilo po . tradicionalnih običajih, ki so znani po- vsej Sloveniji.
• KINO UNION. Tel .22-21. film \Yillyja Forsta „Operela‘" ‘ KINO MATICA. Tei. 22-11. film ,,Jutri prične življenje**.
’ KINO SLOGA. Tei. 27-30. film „Siva hiša ob Hudsonu'*'.
.ajuovejsi
* ranc.oski
Ameriški.
Živahno dramatsko dolovan> v PrSekil
Prlekija je znana »po svojem agilnem I Stvo vprizorilo lepo zgodovinsko igro: delovanju na kulturnem in prosvetnem | »Koroška roža«, ki je privabila dosti Iju-
polju. V vsakem večjem kraju imamo dramatske družine, ki zelo agilno delujejo. V nedeljo je Sokol v Ljutomeru vprizoril znano komedijo »Dr« ki je vsestransko uspela. Številno občinstvo je imelo dovolj zabave in tudi umetniškega užitka. Pri Mali Nedelji pa so agilni sokolski igralci vprizorili nadvse zabavno komedijo »Dva« para se ženita. Obisk je bi! rekorden. V Križevcih je Brtilno d ru-
di v Slomškovo dvorano. Tudi v Veržeju, v Vučji vasi in pri Sv. Juriju so bile številne dramske predstave.
Prebivalstvo zelo rado poseča igre. saj je to danes najcenejša zabava, poleg tega pa imajo take igre zelo dober vzgojni moment in ljudstvo spoznava Jcnoto našega ,;zika in naše književnosti. Mladina, ki pri igrali nastopa, najde poleg zabave tudi izobrazbo.
Zanimivosti
Čehi ctvarjajo muze' piva
Kazne-etrm I? mSianom nekdanje germansko pivo n bJo všeč
V	Plznu, češkem mestu, ki je zaradi svojega imenitnega piva znano po vsem svetu, bodo v kratkem odprli prvi muzej piva in pivovarništva sploh. V po-. sebnih dvoranah bo skrbno razvrščen material, ki je v kakršnikoli zvezi z va-renjem piva.
Zgodovina piva je stara toliko kot zgodovina človeške kulture. Že 3000 let pr. Kr. so poznali Kitajci in Japonci neke vrste pijačo, ki je bila zelo podobna današnjemu pivu. Izdelovali so jo iz riža, Zelo zgodaj so varili pivo tudi stari Germani. Rimski zgodovinar Tacit, ki mu pivo ni bilo všeč, piše: »Pivo je neki ječmenov sok ali nekaj podobnega, okus pa ima po pokvarjenem vinu...« Razneženim Rimljanom, ki so bili v pijači in jedači pravi sladokusci, takratno germansko pivo seveda ni bilo všeč.
Svoj pravi okus in aromo pa je pivo dobilo šele z uporabo hmelja. Hmelj se prvič omenja v nekem zgodovinskem dokumentu iz leta 1709. Dokazano pa je. da se je v pivovarništvu uporabljal že v 13. in 14. stoletju. Pregnani menihi iz bavarskega samostana Schaftlarn so se pečali z varenjem piva že v 10. stoletju. Njih primitivne pivovarne so bile na mestu, kjer je kasneje zraslo mesto Mona-kovo. Ker je bilo Monakovo ustanovljeno šele leta. 1158 je torej sama mona-kovska pivovarna starejša kot mesto. V takratnih časih je bilo varenje piva v Nemčiji privilegij samostanov in redovnikov. Šele v 17. stoletju so se samostani pod ogorčenim pritiskom meščanstva vdali ter jeli deliti varenje piva s
podjetnimi in petičnimi meščani, ki so že čez nekaj desetletij popolnoma izpodrinili samostansko pivo.
Znana češka pivovarniška industrija je bila osnovana v 18. stoletju. Pivovarna v Plznu pa šele 1842. V pol stoletja
se je slava plzenskega piva razširila po vsem svetu. Plzensko pivo je postalo nekako merilo za kvaliteto piva sploh Zato smatrajo Cehi za nekako svojo dolžnost, da vprav v Plznu postavijo prvi muzej piva in pivovarništva.
Italijanska milica na obali Sredozemskega morja
Požrtvo^alras oefe ->@šil sv© ega s na
V	bolnišnici Varcellia v Sev. Italiji -'e bila te dni izvršena težka in redka 0Pe" racija, ki sta jo izvršila dva italijanska kirurga. V bolnišnici se je javil mož. ^ je bil pripravljen, da si da odrezati °" liko kože s prs. kolikor je je potrebno M rano njegovega 18 letnega sina. roko bi bilo treba po mnenju kirurgov amputiraj Oče in sin sta celili S dni je* žala v isti postelji, drug ob drugem dejansko sešita, da bi se na ta način po* spešila transfuzija krvi in zrast kože. nova rana je kmalu zarasla, pač pa P oče medtem težko obolel, da so ga kasneje komaj rešili smrti. Edinstvena ope* racija je zbudila v Italiji silno navdušenje in priznanje.
Nasveti za steletea* živEj-eni®
PILI SO, KADILI IN BILI PO VtČKRAT OŽENJENI
Številne znanstvene razprav® so se že bavile z vprašanjem, kako bi moral človek prav za prav živeti, da bi dosegel častitljivo starost sto in še več let. Zanesljivega in enotnega odgovora doslej še nihče ni podal. Mnogi stoletniki zatrjujejo, da so. dočakali visoko starost zgolj zato, ker niso pili alkohola in kadili. Drugi spet trdijo obratno. Najstarejši človek, lotarinški kirurg Politmann, ki je doživel 140 let, je bil čil in odporen do svojega poslednjega dneva, saj je še tik
pred smrtjo operiral svojo ženo. In vendar je bil mož strasten pijanec. Njegova starostna tekmica Elizabeta Durieux je izpila vsak dan do svojega 40 leta po 25 do 30 skodelic močne kave, a je kljub temu doživela 140 let. Mimo tega je zanimivo, da je bila večina stoletnikov poročenih, celo po večkr(at. V tem je gotovo dosegel rekord Francoz De Lounge-ville, ki se je z’99 leti oženil desetič, ko je bil star 101 leto, je dobil še sina, 9 let nato pa je umrl.
Mačka na papeževem dvoru
— Gospa, saj ne morem razumeti, zakaj se ogspod admiral kopajo s kapo na glavi?
— Ah, ta nesrečnež si misli, da je že konec pomorske vojne!
Brez dvoma je mačka ena izmed najintimnejših tovarišic človeka. Poročila vedo povedati,, da so imeli mačke celo na papeževem dvoru. V vrsti mačk, ki so bile na papeževem dvoru, omenjajo ziasti oba ljubljenčka »Piombino« in »Tombolino« nekdanjega kardinala iz Perugie, kasnejšem papežu Piju IX. Papež Pij IX. je posebno rad vodil debate in razgovore za mizo, in sicer med jedjo. Ko je bil še kardinal, je nekoč vodil tako vnet razgovor, da si je sicer1 zalogaj na-
r-raaaga-aflr: :sg zaaAHMi
Jože Komljanec:
Polna luna
Tudi majhnemu dečku nalaga dan dolžnosti. To niso samo naloge za šolo. Pridejo še vse druge stvari. Sredi najlepše igre ga premoti mamica in pošlje v trgovino; kadar najbolj goreče zbija s prijatelji žogo na dvorišču, je treba naenkrat iti očetu po časopis ali mora pomagati materi obešati perilo. In kar je najbolj neprijetno na vsej stvari: vse ie usluge, katerih odrasli ne hi mogli pogrešati, mora Rajko napraviti zastonj. Nikdar še ni prišlo materi na um, da bi mu stisnila kak novec v roko, kakor to napravi, kadar ji po-mogo stara Urša pri perilu. Toda to se mora predrugačiti. Govoril bo z mamico, razložil ji bo, da noče imeti slabše kakor Hinko . . .
■Zakaj pa si danes tako žalosten, Rajko? Ker je konec sejma?«
»Vrtiljak ostane, še dva dni tukaj, mama.?
;>■ In ti si že izdal svoje prihranke?«
»Da. Hinko pa ima dovolj denarja, mama;:, nadaljuje Rajko. Toda mati k temu molči. Veš, mama, mislim Hinka, ki sedi poleg mene v šoli.«
»Najbrž je s svojini denarjem bolje gospodaril.-*
Ta? Rajko pogleda mater s pomilovalnim pogledom nad toliko nevednostjo. Sicer je pa na tako opazko že komaj čakal. »Njegova •nama mu mora plačati, če ji pomaga. On doni denar za to, če gre v trgovino, če gre po časnik, tudi premoga ji ne nosi zastonj.«
Zdaj je bilo zunaj. Kako dobro, da je mama
tem začela. Toda zakaj gleda naenkrat tako čudno?
»Ali je liin.;:o tisti, ki nosi vedno preluknjane nogavice in mu gledajo komolci iz rokavov?«
»Da, ti;- i j - Hinko . Toda Rajko nikakor ne razume, da govori matna o takih postran-
skih stvareh. In zdaj celo vstane od mize. Večerja je končana.
Kmalu leži Rajko v postelji. Oči ima zaprte, vendar pa rje more zaspati kot druge dni. Mogoče je užalil mamo? Zakaj ima pravzaprav Hinko vedno strgane nogavice in obleke? Rajku je nenadoma, kakor da bi bil kdo položil roko na njegove veke. Hitro jih odpre in vidi veliko rumeno luno pred oknom.
Hitro sede po konci. Tako velike lune še nikdar ni videl. Mora jo pokazati mami. Skoči iz postelje in gre bos iz sobe. .
Mati sedi pri mizi in šiva. Rajko spozna svoje hlače. Danes je strgal vanje luknjo, ko je lezel čez plot. In pri odprtem oknu, skozi katero sije polna luna, visijo njegove svetle nogavice in se suše. Preje so.bite zelo umazane, ker je stopil v lužo, ko se je podil s sošolci.
»Mamica, poglej vendar, kako velika je lunal«
Mati skoči prestrašena od mize. »Prehladil se boš, Rajko«. Hitro ga pograbi in nese v posteljo. Ko ga zadeva z odejo, prosi Rajko: »Ostani Še pri meni/ mama, bova gledala luno-;:.
»Ti moraš zdaj zaspati, jaz pa moram skončati šivanje«.
: Ali nisi trudna, mama?«
»Trudna sem že«, odgovori mati tiho, nočem pa, da bi hodil strgan v šolo kakor Hinko, ki mu mora mati plačati vsako pot!« ,
Rajko je moral postati zelo rdeč. Ne, tega nočem«, pravi z otožnim glasom. »Rad ti bo rti pomagal, mamica, kjerkoli bom mogel. Saj si moja dobra mamica!«
In ti moj. dobri otrok :. ,.
Poljubila ga. je s solzo v očeh. In Rajko je . kmalu mirno zaspal.
bodel na vilice, ki pa jih je dalj časa držal nad krožnikom. Maček »Tombolino«, ki je bil stalni kardinalov drug pri jedi, je šavsnil po zalogaju, kardinal pa je sredi vročega razgovora potisnil v usta prazne vilice. »Tombolino« se je še sladko oblizoval s svojim rožnatim jezičkom, pa je kardinal takoj videl pri čem je. Smejoč se je obrnil k mačku: »In kaj takega si storil svojemu prijatelju in kardinalu svete katoliške cerkve!«. Ko je postal kardinal papež, sta romala »Piombino« m »Tombolino« z njim v dvorane Vatikana.
Prijatelj je oni, ki mn lahko povemo vse, razen resnice, — Georges Armand 1 Masson.
Čim starejša je žena, tem zvestejša je.
- I. Turgenjev.
Denar je samo delo! — A. Strindberg.
5000 let stara ogrlica
V okolici Kodanja je neki kmet našel na polju staro lončeno posodo polno biserov in raznih predmetov iz jantarja. Ravnatelj muzeja v Kodanju. ki so m« poslali dragoceno najdbo, sodi, da so bfli biseri nekoč nanizani na ogrlico, ki ie stara najmanj tri tisoč let.
Letalska industrija ¥ podieme:Kskih arnafi
Ameriški prof. Austin z Darmouth Oo-ledgea je te dni objavil načjt o smotrni uporabi raznih prirodnih jam in pečin v USA. Po sodbi prof. Austina bi bilo mogoče v prirodnih podzemeljskih jamah varno spraviti zaloge tekočega goriva, vojnih potrebščin ter namestiti letalske tovarne in tovarne orožja in streliva. V USA je zlasti v gorovju W:i.shington nešteto takih prirodnih jam. Treba bi jih bilo nekoliko preurediti, pa bi se mogla vanje preseliti vsa 'letalska in vojna industrija. Varnost teh podjetij bi bila 100%. Vojaški krogi so baje ta načrt vzeli resno v poštev.
Upanje je limanica, na katero se vsi ljudje ne dajo ujeti. — I. Turgenjev.
Neumni ljudje so obenem zviti in \°m kavi. Neumnost in lokavo't sta najboljša zaveznika. — I. Turgenjev.
Lahkomiselnost ie avantura, ki £e vedno maščuje. — I. Turgenjev.
Oporoka španskega osvajalca Corteta
V Mexico City-u so našli originalno oporoko slavnega španskega konkvistadorja Fe rn and a Corteza. Iz zgodovine Je znano, da je Gortez z nekaj sto vojaki i*1 konjeniki osvojil ogromno carstvo AztS' kov. ter v Mehiki uveljavil oblast španskega kralja. Svojo oporoko je lastno-
| ročno napisal 11. nov. 1547 v Sevilji, kje?
1	je 2. dec. istega leta zapuščen umrl. Nje-gove posmrtne ostanke so prepeljali v Mehiko. Revolucija 1823. ki je divjala v' Mehiki, je opustošila tudi grob drznega osvajalca. S truplom so takrat prepeljal1 v Mehiko tudi Cortezovo oporoko, ki )° je sedaj odkril ameriški učenjak R. & Conway v zapuščini nekega španskega meniha.
Nemška obalna hateri a ob §(ana'u
Maribor
Gasilci so rešili za 4.5 milijona ljudskega imetja
Z občnega zbora Gasilske župe Maribor desni breg
Vodstvo Gasilske župe Maribor desni breg jo polagalo včeraj letni obračun v mariborskem gasilskem domu. Zastopane so bile vse čete razen ene, navzoča pa sta bila tudi prvi podstarešina Gasilske zajednice ravn. Bogdan Pogačnik ter zastopnik vojske major Kovačevič. Zup-starešina Jos. Klemenčič se je uvodoma spomnil kralja Petra II. ter umrlih gasilcev v preteklem letu.
Poročila so podali starešina Jos. Klemenčič, tajnik Milan Klemenčič ter blagajnik Mirko Krajnc. Iz njih povzemamo, Qa ima gasilska župa Maribor desni breg 29 čet z 829 rednimi, 1759 podpornimi in 104 častnimi člani. Vse čete skupno imajo v blagajnah 194.946.21 din, skoro ravno toliko pa znašajo tudi njihovi dolgovi. V lanskem letu so gasilci v župi preprečili pri 36 požarih škode za 4.5 milijona dinarjev, na zavarovanih objektih so požari povzročili za 1,835.000 din, na nezavarovanih pa za 325.500 din škode. Po obsegu je bilo 10 malih požarov (škoda do 10.000 din), 21 srednjih (do 50.000), G večjih (do 100.000) ter 4 veliki (nad 100.000). Med vzroki požarov je bila v Petih primerili nepažnja, v 11 slab dimnik, v 5 peč, v l otroci, v 2 slučajih je ^darila strela, 5 požarov je bilo zaradi maščevalnosti, 4 so bili podtaknjeni, enkrat so zažgali roparji, v 7 slučajih pa vzroka ni bilo mogoče ugotoviti. Pri 6 Požarih na področju župe gasilci niso sodelovali, ker ali niso bili obveščeni ali Pa niso mogli priti zaradi megle, visoke-Sa snega itd. Po požarih v domačem ra-
renc s 5, Šmartno s 4, Ruše in Hotinja vas s po 3, Pobrežje, Zg. Bistrica, Zg. Polskava s po 2 itd. Gasilske čete so se v veliki večini zavedale svoje prostovoljno prevzete dolžnosti, posebno pažnjo so posvečali v zadnjem času vojnemu gasilstvu ter vzgoji pomožnega gasilstva. Župa jc imela v teku leta 2.971.60 din dohodkov ter 2.647.40 din izdatkov, novi preračun znaša 5.700 din dohodkov in ravno toliko izdatkov, v delno kritje je bila uvedena tudi članarina gasilcev po din 1 letno.
Na občnem zboi'u je bil sestavljen okrajni samarijanski odsek kot pomožni in posvetovalni organ župne uprave, se-
stavljajo ga zdravnik dr. Zorjan, Kaloh, Plečko, Golob, Prosenjak in Rantaša Vida. Župni sestanek bo 20. VII. v Zg. Bistrici, župni zlet 29. VI. v Račah ob priliki proslave 55 letnice račke gasilske čete, delni zleti pa 13. VII. v Št. Lovrencu, 15. VI. v Studencih ter 17. VIII. v Bistrici pri Rušah. Gasilci se bodo pripravljali tudi za kongres zajednice v Mariboru v jeseni ter za proslavo v prestolnici ob priliki proglasitve polnoletnosti kralja Petra II. Ob koncu je pozdravil navzoče v imenu Zajednice njen prvi podstarešina ravn. Pogačnik, ki je navzoče delegate pozval k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu.
Lepa počastitev zvestega dela
Združenje kovinarjev v Mariboru jc sklenilo javno odlikovati tiste zveste pomočnike, ki so že nad 20 let v službi pri istem podjetju. V ta namen je združenje priredilo v soboto zvečer pri Furlanu časten družabni večer mariborskih kovinarjev. Predsednik zadruge g. Kumerc je v lepem govoru obrazložil odločitev zadruge, ki zna ceniti težnje svojih članov mojstrov, ki pa prav tako ceni in upošteva socialne težnje pomočnikov in vajencev. Zato se je uprava odločila pokloniti vsakemu pomočniku, ki jc nad 20 let pri istem mojstru, krasno diplomo in zlat prstan, vsako podjetje pa je daio jubilantom dela še posebne nagrade. Najstarsj-ši jubilant je Surkalovič Štefan, ki je že
   ...  ..............  —........ 30 let zaposlen kot ključavničarski po-
JOnu prednjačijo Rače s 7, slede Sv. Lov- močnik pri tvrdki Hitzel. Pri isti tvrdki
je tudi drugi slavljenec ključavničarski mojster in poslovodja Anton Kos. Kar tri zveste pomočnike z nad 20 letno službo ima podjetje Maks Ussar: Franc Pertot, Franc Horvat in Jodl Mihael, ki pa se je lani pri delu ubil in so ga navzoči počastili s pozdravnimi in spominskimi vzkliki. Tudi podjetje Justin Gustinčič že ima pomočnika, ki je nad 20 let v službi pri istem gospodarju, Bogomirja Kuglerja. Vrsto slavljencev je zaključil Kar! Brodnjak, ushvžben pri nožarskem podjetju Tomažič. Predsednik g. Kumerc je vsakega obdarovanca posebej počastil z vzpodbudnimi besedami ter stavil te može zvestega dela za zgled današnjemu obrtnemu naraščaju. Intimne slovesnosti se je udeleži^ tudi predsednik okoliških obrtnikov .g Šabeder.
Odlikovanca pri žel. glas. društvu,Drava'
Včeraj dopoldne je bil v Narodnem domu dobro obiskan občni zbor Narodnega železničarskega glasbenega društva :>Drava«, katerega je vodil dolgoletni zaslužni predsednik g. Jože Vokač. Da opravlja to društvo važno narodnoobrambno in kulturno nalogo v obdravski prestolnici, ni treba posebej poudarjati. o uspešnem ■ delovanju so poleg Predsednika poročali še tajnik A. Živko, blagajnik Paar, gospodar Orbanič, zborovodja Horvat, kapelnik Žekar, vodja tam-raškeea odseka Pivka, vodja glasbene *ole prof. Druzovič ter za nad corstvo Steinbuchltr. Vsa poročila so ook'; ,:Ia [ep napredek na polju glasbene vzgoje, vo ima 880 članov. Izvoljen je bil
spet stari odbor z g. Vokačem kot pred sednikom na čelu.
Nato jc zastopnik Jugoslovanske pevske zveze in Ipavčeve pevske župe g. prof. Mirk spregovoril o kulturnih nalogah »Drave« ter izročil zlate kolajne v priznanje za uspešno delovanje J. Paaru, D. Orbaniču, A. Rijavcu in L. Sterletu, bronasti kolajni A. Verasu in A. Jakliču. Za 20 letno društveno delovanje so prejeli diplome A. Živko, I. Paar in Franc Mordej, za 10 letno delovanje pa A. Ja-količ, A. Vcras, S. Slomšek, A. Čeme, J. Lovec, F. Ferk, A. Mlaker, F. Fras, V. Lampe, M. Miljkovič, J. Puh in M. Korošec.
Občni zbor Sokola I.
V mariborskem Sokolskem domu je zborovala v soboto zvečer Pivkova sokolska družina. Sokol Maribor I, ki ga je ustanovil carzanski junak dr. Pivko. Iz *e družine izhajajo mnogi preizkušeni na-rodni delavci in nesebični borci za vsako Pravično stvar. Lepo obiskano zborovanje je vodil starosta Mohorko, ki je pozdravil zastopnika sokolske župe in Sokola Matice dr. Mihaliča in zastopnika radvanjske sokolske čete A. Ježa. Iz zanimivih poročil posnemamo, da šteje ivkova sokolska družina 483 pripadnikov, med katerimi je 115 dece ter 46 naraščajnikov. Člani se po poklicih dele ako-le; 11 delavcev, 20 obrtnikov. 5 tr-*j°ycev. 27 učiteljev in profesorjev, 84 državnih nameščencev, 14 vojakov, 4 'zdravniki, 2 odvetnika, 41 dijakov in 25 ^•jsebnikov. Dr. Pivkov sklad za gradnjo r^kolskega doma presega že znesek din '~.600. Izvoljen ie bil petčlanski odbor za Ostavitev in ureditev Pivkovega sokol-n eKa doma. Pri volitvah je bila izvolje-l|a spet stara uprava s starosto Molior-?m, za tajnici pa Selinšek Jerica in Ro-Jeričeva; prosvetar je Anton Šu-‘ Eršie. Najboljši sokolski tekmovalci so
o radvanjski sokolski četi, ki prav lepo napreduje, zborovanje pa je zaključil pozdravni in vzpodbudni govor dr. Mihali-
pa Italije v vojno ni mogoče več uvažati. Navezano na stare zaloge je moralo vodstvo tovarne izdelovanje sukanca omejiti, da bi moglo obdržati tovarno v obratu do prispetja novega bombaža. Ko bo dospela v Rusiji kupljena pošiljka bombaža, je upati, da bo pomanjkanje sukanca mogoče omiliti. Da pomanjkanje že doslej ni postalo katastrofalno, se je treba zahvaliti le okolnosti, da je tvrdka rezervirala nekaj bombaža na ta način, da so dodajali preji za tkanje manjše ko-'•■■c umetnega bombaža. Le tako jc mogoče, da sc šc danes vsaj delno krije poraba sukanca.
Kaj je vzrok pomanjkanju sukanca
Na letošnjem občnem zboru Združenja krojačev in sorodnih obrti v Mariboru so med drugim poudarjali pomanjkanje sukanca, ki da se sicijr proizvaja v Mariboru, prodaja pa po večini v Hrvatsko in Srbijo, tako da ga je doma težko dobiti. Vodstvo tvrdke Hutter in dr. nas v zvezi s tem naproša za pojasnilo, da preskrbuje s sukancem v prvi vrsti industrijo in obrtnike, da jim omogoči nemoteno poslovanje ter prepreči odpuste delavcev. Pri tem se razpoložljiva množina sukanca enakomerno razdeli na vse dele države. Pomanjkanje sukanca je po celi državi ter mu je vzrok zmanjšana produkcija, ne pa okolnost, da se oskrbujejo nekateri deli bolje s sukancem kakor pa drugi.
Sukanec sc izdeluje iz prvovrstnega
Drej ,	  ,	ixo»iu»aiu	.-»o	ounaiiec	se	izueiuje	iz	prvovrstneg;
-U!jUpc diplome. Sledila je poročilo I egiptovskega bombaža, ki ga že od vsto
VČERAJŠNJI MATINEJI TURING KLUBA
pri katerih so predvajali razne kulturno-propagandne filme, sta bili prav dobro obiskani, zlasti je bila številno navzoča srednješolska mladina. Po uvodnih bese dah predsednika TK ravn. J. Loosa je imel referent za tujski promet pri banski upravi J. Sotler predavanje o pomenu kulturno-propagandnHi filmov Slovenije. TK namerava v kratkem prikazati v filmu tudi druge pokrajine v državi.
VOKALNI KONCERT
m L mrl je JoSip Masten, davčni kontrolor v p. Pogreb bo v torek, 4. marca, ob pol 16. uri popoldne.
m Rdeči križ v Studencih je porasli! svojega dolgoletnega predsednika dr. Korenčana. V dvorani studenške šole so priredili igro „Scampola“; pred predstavo jc sol .upravitelj Julij Kontlcr v kratkih besedah opisal slavljenčeve zasluge na polju Samarijan s Iva, za kar ga je glavni odbor odlikoval z zlato medaljo. Po igri je bila nepresiljena družabna zabava, ki jc trajala pozno v jutranje ure.
m^ l mrla je Marija Paulšek roj. Ilolzcr v 85. letu starosti. Pogreb bo danes, 3. marca 1011, ob pol 16. uri na Pobrežju.
m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo priredil v korist „Zimske pomoči' koncert na kitari g. Kovač Rudolf. Spored bo obsegal predvsem slovenske in slovanske narodne pesmi.
m Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja bo
12. marca 11)11 na Banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj jc brezplačen, teoretičen in praktičen’ ter traja od 8. do 12. in od 11. do IS. Za prehrano skrbe tečajniki sami.
GLASBENE MATICE
v sredo 5. marca 1941 ob 20. uri v Sokolskem domu
Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren, Gosposka ul., tel. 29-41
111 Tujski promet, v februarju. V preteklem mesecu je obiskalo Maribor 1682 tujcev, med njimi 1116 jugoslovanskih državljanov. Prenočevali so v Mariboru skupno^ 2893 krat. od tega odpade 2449 prenočevanj na Jugoslovane. Med tujci jc bil 1 Bolgar, 9 Čehov, 2 Angleža, 1 Francoz, 6 Italijanov, 5 Madžarov, 202 Nemca. 1 Norvežan), 3 Švedi, t Turek, 1 iz ostale Evrope ter 2 iz ostalih kontinentov.
m Iz nepojasnjenega razloga sc je zaletel neki moški na vogalu Prešernove in Cirit-Metodove ulice v upokojenega profesorja dr. Jakoba Žmavca, ki se je vrača] s lioerko domov. Podrl ga jc na tla ter ga nato še poškodoval z nekim ostrim predmetom. Ko jc hčerka začela klicali na pomoč, je napadalec pobegnil ,napadenemu pa je najprejc pomagal .šef-primarij dr. Benčan, ki je bil ravno v bližini, nakar so ga prepeljali v bobifšnico.
m Neznani žepar je izkoristil gnečo na osrednji avtobusni postaji na Glavnem trgu ter vdovi Josipini Ilronekovi iz Aljaževe ulice ukradel iz žepa plašča denarnico s 550 din.
m Dve vlomili tatvini. Nekdo jc vlomil v garažo Albina Zupanca Ob bregu 16 ter mu odnesel raznega orodja za okoli 3400 din.. V Poštelski ulici jc neznani vlomilec vdrl v delavnico kamnoseka Stanislava Rota ter odpeljal 10 cementnih cevi in karbidno svetilko.
m S poškodbami na glavi so sprejeli v splošni bolnišnici 21 letnega kmečkega dninarja Vinka Tomažiča iz Jarenine. Bržkone je padel s kolesa in se pobil. Ranjeni sc ne spominja ,kaj sc je z njim zgodilo..
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor.
Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za spomlad in poletje, v veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1.
Državna razr. loterija
GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE
LOTERIJE
15. dan glavnega žrebanja. 200.000.-—: 21155
40.000.—: 39684 86181
30.000.—: 2074
24.000.—: 66018
20.000.—: 27729 82475
16.000.—: 14134 35136 60043
12.000.—: 22583 94259
10.000.—: 6675 7882 42950 43522 48181 86764
Din 8000.—:
8937 25209 31375 40422 41105 49304 56121 70314 77278 79068 84901 85624 86253
Din 6000.—:
5065	7014	11793	20710	23206	24877	29395
37463	39544	47388	52748	79347	85218	88884
95662
Din 5000.—:
7621	10080	10441	15327	20490	23657	25556
28538	33684	37178	43074	50327	50943	59038
59923	67618	68205	74504	78870	80521	84873
87139
Din 4000.—:
1233	7852	10153	10670	10997	12310	13437
13595	15247	15720	222*14	27505	29253	29566
32277	34317	39111	40028	44080	45523	51798
53022	63204	64130	64699	69751	72701	8020!
85220	89933	91573
(Brez jamstva.)
Pri nas kupljene srečke so zadele naslednje dobitke štev. 49.640 din 8.000.—, štev. 79.068 din 8.000.—, štev. 7.014 din 6.000.—, štev. 32.277 din 4.000 und štev. 93.573 din 4.000.—.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—.
Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
5733
ni Nočno lekarniško službo od 1. do
vključno 7. marca bosta vršili lekarna pri sv. Anionu, Frankopanova 18, tel, 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
ssnrs? .	.	v, "vsatrrrr -.-r
Narodno gledališče
Ponedeljek, 3. marca: zaprto.
Torek, 1. marca, ob 20.: ..Plesni koncert Marte Pavlinove'1. Red A.
Sreda, 5. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju).
Plesni večer Marte Pavlinove v gledališču, bo jutri, v torek. Umetnica jc Ljubljančanka in predstavnica moderne plesne smeri, ki si izbira povsem svojstvene plesne motive in jc s svojim nastopom imela lani v Ljubljani odličen uspeli. Na klavirju jo spremlja znani pianist Marijan Lipovšek. Spored lega plesnega večera jc tako zanimiv in vabljiv ,da si zasluži velik obisk prijateljev plesne umetnosti.
CELJSKO GLEDALIŠČE reda, 5. marca, ob 20.: „Sumljiva oseba''. Gostovanje mariborskega gledališča.
iz
Kino v Mariboru
ESPLANADE KINO. čarovnik
Oza ‘ glasbeni lehnikolor film, v katerem sodeluje 120 glasbenikov in pevski zbor s 300 palčkov. Film sa staro in mlado!
GRAJSKI KINO. Danes prekrasen film >»Brc* «*ovja“, film naravne lepote Italije. Olga Čehova in Brigita Hornev.
’ UNION KINO. Do vključno ponedeljka „UoriIa“ velezabavna ,napela, detektivska veseloigra s tremi brali Ritz v glavnih vlogah.	D
Soor
Senzacionalni rezultati v Planici
NEMEC GERING JE POSTAVIL NOV AB RUDI FINŽGAR JE SKOČIL 101 m,
Okrog 5000 gledalcev se je zbralo v Planici ob priliki letošnjih smuških poletov ob udeležbi naših in nemških skakalcev. Ugibanja, alt bo kdo Izboljšal dbsedanji Bradlov svetovni rekord 107 m in našega domačega, ki ga je.v 1. 1936 postavil Albin Novšak na 89.5 metrov, dočim je pred dnevi pri treningu skočil Finžgar 93 m, so se izkazala za upravičena, nihče pa ni pričakoval takšnih izne-nadenj.
Popoldne so izvedli samo 1 serijo skokov, ker je toplo sonce kmalu preveč omehčalo sneg. V tem delu ni bil dosežen niti en skok preko 100 m, najdaljšo znamko je dosegel Nemec Gregor Holl z 98 m, ki pa je padel ter si pri tem pretegnil kite na nogi.
Nesrečno so se začeli .popoldanski skoki. Sneg na skakalriici je pričel polagoma zmrzovati. Prvi je padel Zupan, padec je bil neroden ter se je neprijetno dojmil navzočih, kmalu pozneje si je pri še težjem padcu zlomil nogo Tone Razinger, tretji težji padec je
SOLUTNI SVETOVNI REKORD S 118 m, ALBIN NOVŠAK PA 103 m Z DOTIKOM.
imel Zalokar Jože, ki je najpreje že odstopil, a si je nato premislil. Ko je postajalo občinstvo zaradi padcev že nerazpoloženo, pa je prišlo presenečenje. Najpreje je skočil Novšak 93 m, Palme 103 rii, Gering je izboljšal Bradlov rekord na 108 m, Lahr je skočil 107 metrov itd., Finžgar pa je kot prvi slovenski skakalec v lepem stilu pristal na 101 m, to je bil njegov prvi skok s polnim zaletom.
Naravnost neverjetne daljave so bile dosežene v nadaljevanju. Novšak je dosegel 103 metre, vsekakor z dotikom, Palme je prišel na 109 m, Gering pa je dosegel fenomenalno daljavo 118 m, končno sta skočila še Lahr 111 m, ter Kraus 112 m. Med temi uspehi je občinstvo kmalu pozabilo na nesrečne padce, ki naj služijo v svarilo. Na tako veliko skakalnico smejo res le preizkušeni skakalci.
Prireditvi so prisostvovali tudi številni odličniki. Včerajšnji rezultati bodo ponesli , ime Planice zopet širom sveta.
1,0 20 besed 12 din	. vsaka nadalinja
beseda	T din
Sprejemam	
PRANJE	PERILA
na dom. .Stolna	ul 1, pritličje
desno.	23534-3
I s unovitev Slovenske ten ške zveze
Včeraj je bil pri »Orlu« ustanovili občni zbor Slovenske teniške zveze pod vodstvom Radovana Šepca, predsednika pripravljalnega odbora. Po sprejetju pravil je bila izvoljena prva uprava STZ: predsednik'. R. šepec, podpredsednika dr. Murko in A. Volkar, tajnik Sv Voglar, 'blagajnik Mazi, kapetan raVn. Babič, odbornika Betetto in mr. Gorup. Nadzo.rni odbor tvorijo mr. Maver, inž Uran in Logar, razsodišče pa dr. Bleivveis, dr. Vauhnik in dr. Ivič. SloVenski teniški šport: je tudi v lanskem letu zabeležil lepe uspehe. V Sloveniti imamo sedaj 35 igrišč ter okoli 500 organiziranih igralcev.
Pri slučajnostih so bili določeni tudi nekateri termini za novo sezono. Tako bo prvenstvo Slovenije v avgustu V Mariboru, za otvo
ritev sezone bo v Maribbru prvi dvoboj Ljubljana — Maribor., Občni zbor je poslal pozdravni brzojav min. D. Pantiču ter banu dr. Natlačenu.
Na prvi seji je upravni odbor med drugim določil tudi prvo lestvico najboljših slovenskih teniških igralcev, odn. igralk, ki je na podlagi lanskih rezultatov sledeča: gospodje: 1. Boris Smerdu (Ilirija), 2. Oto Blanke (Rapid), 3. Nadan Albaneže (Mari-hor), 4.' Šivic (1), 5. Stavo Tončič (M), 6. Fredi Korenčan (M), 7. dr. Egon Smerdu (1), 8. Janez Banko (J), 9. Fric Lukman (I), 10. Vaško Škapin (M): dahne':	V. inž. Eža 'Sernec-Maire (1), 2.
Ema- Pariri (I), 3. Breda Voglar' (M); 4. Nuta Miihleisen (I), 5. Marija Babič (M).
Novi prvaki MZSP
Mariborska podružnica^ SPL) prjrgdila pri Senjurjevem domii prvenstvo MZSP v alpski fuunbinaciji. V smuku in slalomu je zmagal ukM šeiiiorji Franci Čop, ki je postal tako potfzvi^zm prvak ter si z zmago v smuku osvojil lepo* prehodno darilo inž. Lenarčiča. Med 'juniorji je bil v smuku najiKjljši Nebesar Boris, Ki jo prav laku dobil prehodno -darilo inž. Lenarčiča za juniorje, v slalomu je zmagal Lado Babič. Rezultati:	:
smok seniorjev: L čim Franci (SPD Maribor) .2:48®, 2. Dvoršak Fric (SPD
Maribor j 1:10.
(PD Maribor) 5:25.2, 3. Cizej Janez Maribor) 5:41.2.
slalom seniorjev: 1. Lup - Franci 2:01.1, 2. Dvoršak Fr/z 2:07.1. 8. / Repič Borut 2:21.17, 4. Uršič Miloš (ISSN Maribor) 2737, 5. Ljubovič (SPD Cefje) 2:33.G: — juniorji: 1. Babič l.ado (Železničar). 1:25.5* 2. Nebesar Boris 1:21.1, 3. Kocmut Vdnček 1:30.1}.
V oceni zp kpmbjnaiajo jc lncd sepiorjt na prvem mcSUi Franci Čop, 2. Fric Dvoršak, 3. Ljubovič, 4. -Repič, 5. Blanke'.
V tekmovanju moštev je zmagala trojica Lop Franci. Repič Borut, Berlič Zvonko (SPD'Maribor) v skupnem času 9:16.6 ter si osvojila .pokal Lojzeta Stražnika ,ua dru-
gem mesili so Wcllc Kuri, Uršič Miloš, Stanič Jože > TSSK' Maribor) y času 10:9.8.
Maraton-PSK 22:14
Atleti Maratona in Pekovskega SK so včeraj 'nastopili v okviru 'prvenstva. .Maribora v režiji PSK. Zmago je dosegel Mara top v, jraz-merju 22:15 točkam. Natopilo je'‘25 atletov, ki sa ,si razdelili mčsta tako:
bantam: L Sajbert (P), 2. Teršovec (M), 3: Gril (M), točke 3:3; peresna: 1. Dolinšek L. (M), 2.• Jezernik (P),' 3. Lepenik (P), točke 3:3; iahka: F. Babič (M), 2. Kozi (P), 3. Jug (Al), točke 4:2 za M.; polsrednja: 1. Ivanič ..(ML. 2. Šavorič. (P), 3. Ules (M), točke 4:2 ža AL; srednja: PSK ni postavil nobenega atleta, 1. Verbošt, 2. Blatnik, 3. . Verstovšek .(vsi ADj točke 6:0 za AL; poltežka L Pirher (P), 2. Orešnik (Al), 3i skrofic (P), točke 2:0 za PSK. ‘
s Pri Sokolski planinski koči je priredil Sokol 'vztrajnostni tek na 12 km. Zmagal je-Fancdl (LSSK Maribor) pred Lc-gvartom in Burnikom. Ista trojica je zasedla prya mesta tudi v smuku.
s. Hrvatska liga: Gradjnnski — Concordla 3:0, Hajduk —2 Slavija (V) 7:0- Flašk ‘o— Sašk 2:2,-Bačka —- Split Od), Železničar Slavija (O). 3:1.
MALI OGLASI
Trgovski lokal v Mariboru
s stranskimi prostori, ob prometni cesti, iščemo. Ponudbe poslati pod šifro »Najemnina« na ogl. odd. lista.
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem-, da nas ju. za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, pče, tast, sin, svak, stric, gospod
Ivan Dorner
poiti, strojevodja
po dolgi mučni b&lezni v 48, letu starosti.
Pogreb blagopokojnega bo V torek, ob 15. uri, iz mrtvašnice na- magdalehsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, ob 7. uri zjutraj.
Maribor, 3, marca 1941.
žalujoča soproga Julijana, sin, snaha in sta-riši ter ostalo sorodstvo.
SLUŽBO DOBI
do 30 besed 15 din/ vsaka nadaljnja beseda 1 din
DEKLE
za vse, čisto in pošteno, se sprejme. Gregorčičeva 8-1, d 23540-2
ŽAGARJA
za vcnicijalko, veščega rezanja vsakovrstnega lesa, sprej meni takoj. Predstaviti se osebno. Sagadin, žaga, Fraln 86.	23545-2
Nogavic« trajne
po >Nlmala< kopeli *IM| *
»NIMELAt praprafujs •puiianje petatj (ženk)
Din 30' — »NIMELA« SAH0PR0DAJA
CELJE, poitnl p radaI 2
Pobi ic v drogerijah !u trgovinah
FRIZERKA
samo prvovrstna moč, dobi takoj stalno mesto. Salon Knez. Ulica kneza Koclja 24, Maribor	2.3542-2
SLUŽKINJA
ki zna tudi kuhati, z letnimi izpričevali, se išče za Beograd. Vprašati pri »Soba«, Gregorčičeva ul- 24.	23540-2
Damski modni salon sprejme POMOČNICO IN VAJENKO
Gregorčičeva 12.	23535-2
SLUŽBO IŠČE
OBOC€h,ja
KANC
SOBO ODDA
Jo 20 besed 15 din. vsaKa nadaljnja beseda 1 din
SOLIDNEGA GOSPODA
sprejmem takoj na stanovanje. Ob bregu 24.	23536-8
1o 20 besec! 15 din. vsaKn nadallnt* beseda 1 dir
POHIŠTVO
obleke prodam. Vprašati Maistrova 26-1. desno- od 15- do 17'. ure	23532-17
Zenski kotiček
do 2Q besed 15 din. vsaka .nadalMift beseda 1 din	.	.
STEKLENICE
pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kanc, Alaribor. ' 23476-13
ASTROLOŠKA SPECIALISTKA M ni e. FELICITAS
daje na podlagi točnih .rojsF n ih podatkov zanesljive lia' svete ob torkih in petkili ~~ Sodna ul 26-111.	2348443
MLAD FANT
išče službo kot sluga ali slično Izobražen v slovenščini in nemščini. Naslov v ogl-ogl. »Večernika«. 23531-3
DEKLE
ki zna tudi kuhati, išče mesto služkinje k boljši družini-NajrajS gre kot, sobarica — Plohl Ana, Jarchina 36.
23536,3
VA)ENCI-(KE)
ck> 20 besed 15 din Vsaka nadaljnja
beseda 1 din
VAJENCA
plačo sprejme T
s plaeo sprejme 1	Soklič,
Maribor, Gregorčičeva ul: 24 ' : 23401-4
VAJENKA
ža šiviljsko obrt se sprejme. Gubčeva 3, Melje, 23537-4
STANOVANJE
ddT 20 besed 15„ din. vsaka nadaljnja beseda l din
KOMFORTNO STANOVANJE
v. I. nadstropju. 4 sobe,-ku-Tiu)ia in vse pritiklino s- 1-Aprilom se odda. . Pripierno ■»»••pisarno, zdravnike in podobno- Vprašati Glavni trg s3E.v trgovini	23455-8
SOBA IN KUHINJA
so- Odda. Gubčeva 3. Melje, 23538-5
PREHRANA
-id ?Q , 15 .din. vsakjVjjadaUoJa brscdii 1 din
VOiINf INVALH)-
.saiHskk žeK-brEHo—in stanovanje Plača po dogovoru-Ponudbe na oglasni -oddelek »Večernika« pod »Invalid«.-23529*7
do 20 besed 20 din vsaka nadaHnja beseda 2 din
NEODENDRIN, AIIXDR1N,
žvepleno-apnena brozga, žveplo bakreno apno in druga .sredstva proti, sadnim škodljivcem nadalje apneni prah, Nitrbfbškal in druga gnojila oddaja- Kmetijska družba — Meljska cesta, tel 20—83.
.......... 23038-11
GLASBILA
dc Ul besed 15 din. vsaka iiadal.nl',1 “seda l din
Prodam petcevni RADIO
popolnoma nov model- .Kdor ljubi glasbo, nai ne zaiini® ugodne prilike. Naslov v ogl odd- »Večernika« 23328--11
DENAR
do. 20 besen 20 ,iq. vsaka nadaljnja besed* 2 din ■
Kateri gospod bi posodil MLADI ŽENI
takoj 2000 din Vrnjeno dobi z obrestmi v desetih mesečnih obrokih. Ponudbe na ogl. odd. pod »Večno hvaležna«-- ' "	'	23503—12
Iščem '■
‘	' POSOJILO	-
din 100.000.— za eno leto in .preje vrnitev, na dve hiši v Mariboru, obresti., po, dqgp-voru. Vprašati v ogl- odd. »Večernika«.	23543-12
OBRT • TRGOVINA
do 20"bescd 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din
Prijavite naročilo lla' : MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-■Mclic, tel. 720*83.	22809-13
KROJAŠKE IN VOLNENE ODPADKE
kupujem po naj višjih cenah. R. Višnjevec. Stari trg 15, Ljubljana-	23541-13
POUK
io 20 besed 15 din. vsaka nadai'/?'-' beseda 1 din
NEMŠČINA
ITALIJANŠČINA
FRANCOŠČINA po lahki,, hitri -metodi. Iudivi-dualen' pouk Zajamčen ušpUi-Gregorčičeva nlica-3, prttli® desno.	23544*21
VOZILA
da 20 besed 15 din. vsaka nadaliok’ heseda 1 din
MOTORNO KOLO
znamke BŠA, v zelo dobrem stanju, pOceffT naprodaj. Vt7M Sati v trgovini Rudolfa Cur* man, Cankarjeva ul- 30, 4$ vogalu.	235.3
MOTORNO KOLO
200 ccm, popolnoma novo-.se takoj proda za polovično. cc-no. Vpraša se v trgovinUs klobuki Čančala, Glavni trg 17.	23,525-23
ŽIVALI
do 20 bpsccj 15 djn,. vsaka nadaljuj'1 -	’-e,e<la	I	din
Polnokrvni
ARABSKI KONJ
star 2Va leti, se proda. Vr/ru-šati v kasarni Kralja Petra J (kadetnica), kapetan Popovi« 23547-24
V'večnost se je odselila naša.ljuba.mati, gospa
Mariia Paulšek« roj. Holzer
v 85. letu starosti.	'	*	~	,	,	(
Pogreb se vrši iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju v ponedeljek, dne 3. marca 1941, ob pol 16. uri.
Maša zadušnica se bo brala v,torek, dne 4, marca, ob 7. uri v. magda tonski župni cerkvi,	•-... .	..	.
M a f i bo r,-L niarca 1941.-
FRIDA ŠABATOVA, MARIJA SAGADINOVA, hčerki.
.Vsem prijateljem., -in znancem naznanjamo žalostno vest, da-nas je za vedno zapustil naš. skrbni in dobri oče, gospod
Josip Masten
davčni komtr. v p.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. marca 1941, ob ‘/a4. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, 5. marca, ob 6. uri, v magdalenski cerkvi.
Maribo r, dne 2. marca 1941.
VILI, sin; NELI, hči; TONČKA, snaha; POLDE, zet.
Izctiipi in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d. ne vračaio. — Uredništvo in oprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Icleton
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopis s« uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67* — Poštni čekovni račun štev 11 409.