JANUAR 2000 CENA: 500 Sui TrUè Kralji 1001800,JRNURR COBISS KNJIŽNICA LOGATEC OBČINA LOGATEC UPRAVNA ENOTA LOGATEC GOSTILNA “KASARNA” Anica Hribernik s p SMREČJE 48, 1373 ROVTE tel.: 061/740 167 TISKARNA d.d. Industrijska 6. 4226 Žiri, tel 064 658 400 ANTON TREVEN s.p. Avtoprevozništvo, gradnja SS in vzdrževanje cest Petkovec Ila, 1313 ROVTE tel.: 061 / 750 108, mobi.:0609/633051 GOSTILNA PRI ZUPANU Rupert Libuška in Marko Loška c. 78, 4226 Žiri tel.: 064/692 247, 665 000 GSM: 041/686 089 MARJAN Loška c. 1, Žiri // PRINT PACK Uo. VARL d.o.o., Lučine PARKETARSTVO - LAMINATI MIZARSKI SERVIS i|j|BB|fM I/ Papirna galanterija h tiskam in trganimi CANKAR JOŽE i i LESENIH OGRAI IN STOPNIC *' jsjlilillž il... w floti griči 34,Žiri tel,fax: 632 193 H: 041/43 60 17 Dolge njive 3 4224 Gorenja vas GSM: 041-771 529 tel.: 064 - 682 529 fax: 064 - 681 057 Jože Rozmane Tržaška 57. 1370 Logatec P td : 061/742 167 ff MESTNO GLEDALIŠČE OKREPČEVALNICA MLIN PETER JESENKO LAVROVEC 16 a 1373 ROVTE Vsem, ki finančno in materialno podpirate Kulturno sekcijo ŠKD Vrh, iskrena hvala! Člani Kulturne sekcije bomo v soboto, 29.1., ob 19.30 v POŠ Vrh premierno uprizorili komedijo TO IMAMO V DRUŽINI. Ponovili pa jo bomo v nedeljo, 30.1., ob 15.00 v PoŠ Vrh. Drage bralke, dragi bralci, vljudno vabljeni! KRAJEVNI INFORMATOR Glasilo ŠKD Vrh Vrh Sv. Treh Kraljev 19 1373 Rovte glavni in odgovorni urednik: Rafael Krvina tehnični urednik: Tomaž Tišler IZ VSEBINE: - Krajevna skupnost 4 - V fari 9 -Gasilci 14 -ŠKD 16 - Otroci 37 - Kronika 40 - Naši ljudje 42 - Vreme 48 - Razno 51 -Križanka 53 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Pišemo leto 2000. Novo tisočletje! V zadnjem letu drugega tisočletja seje dogajalo marsikaj. Tudi Slovenija je bila velikokrat v središču dogajanja. Tako nas je obiskal ameriški predsednik Clinton, papež Janez Pavel drugi in ostale svetovne delegacije. Naš zračni prostor so uporabljali NATO bombniki ob napadu na ZRJ. Dotaknil se nas je astrološki fenomen, popolni sončni mrk. In vsakdanje stvari, politične zdrahe, športna tekmovanja, glasbene scene, vremenske situacije, rojstva, smrti in vse ostalo kar sodi k življenju. Tako smo tudi Vrhovci spremljali in doživljali vse to. Tudi v našem majhnem življenskem prostoru, fari Vrh Sv. Treh Kraljev, seje dogajalo marsikaj. Krajevna skupnost se je borila z reševanjem krajevnih problemov. Športno kulturno društvo je delovalo v okviru zmožnosti, gasilci imajo svoje poslanstvo. V ključarstvu in pastorali cerkve se je delalo. Ostajajo še naše usode, ki pišejo življenje na Vrhu. Drage bralke, dragi bralci, pred vami je vse to v novi številki Krajevnega informatorja. Če sem lansko leto kritično gledal na število tistih, ki so pripravljeni kaj napisati, je letos le nekoliko drugače. Veliko lepih člankov je nastalo od najrazličnejših piscev. Pišejo šolarji, šolska mladina, srednja generacija in tudi starejši. Zadovoljen sem z Vami. Brez Vas tega ne bi bilo! Zahvaljujem se vsem, družinam in posameznikom, ki ste uslišali moje želje. S tako pestro zasedbo piscev za prihodnost časopisa ni bojazni, in upam, da bomo tudi v novem tisočletju imeli toliko posluha, da začeto nadaljujemo. Urednik 4 Kraj Krajevna skupnost Vrh v letu 2000 Zadnja tela ne, da smo samo locirani na robu logaške občine, temveč nas tud. dogajanja .n investicije, ki so tudi zelo pomembne za našo občino, uvrščajo na obrobje dogajanj. Velike investicije v občini Logatec, kot so dom ostarelih, vodovod v Grcarevec, rekonstrukcija Tržaške ceste skozi Logatec, izgradnja vrtca v Gornjem Logatcu, so pomembne pridobitve, ki kljub deležu države pomenijo za občino zalogaj, ki se vsekakor nekje pozna Ponavadi so to kraji in krajevne skupnosti katerim te investicije nehP"Pad?j0; T° je de' resnice’ dru8i del Pa je naše pogajalsko izhodišče, k. jeze od leta 1995, koje bila izvedena reforma lokalne samouprave nespremenjeno. S proporcionalnim sistemom volitev po strankarskih listah smo bili kot najmanjši v volilni enoti skupaj s Hotedršico, Tratami in Rovtami postavljeni pred dejstvo, da bo pet občinskih svetnikov iz tega območja zastopalo interese krajanov naše krajevne skupnosti. Ob tem se postavlja jasno vprašanje? Kako zastopati interese drugih, če še za sebe nimaš dovolj! Kljub velikim željam in potrebam, pa tudi tako in drugače izrečenim obljubam smo se v zadnjih dveh letih morali zadovoljiti predvsem z izboljšanim načinom osnovnega vzdrževanja objektov in naprav, delno sanacijo po neurjih poškodovanih cest in pomočjo ob raznih prireditvah. Ob koncu lanskega leta smo po dobrih treh letih na cesti v spodnjem Lavrovcu dobili asfaltno prevleko v dolžini 450 m, ki je kraj obogatila za 3,6 milijona tolarjev, skoraj prav toliko pa se je nekaj letih nabralo prispevkov v denarju, materialu in delu s strani zainteresiranih krajanov. Prav take pridobitve, obljube ter smernice dela in razvoja občine Logatec do leta 2002 so nam vlile upanja, da se bo v naslednjih letih tudi naši krajevni skupnosti iz proračunske vreče vsulo nekaj več investicijskih sredstev, ki bodo delno zadovoljila vsaj del krajanov in upam, da ne še bolj nezadovolj ila ostalih, ki so po mojem prepričanju tudi upravičeno neučakani. Na zadnji seji v letu 1999 je svet KS oblikoval in sprejel optimističen načrt investicij, ki za letošnje leto znaša približno 12 milijonov in je razdeljen predvsem na cestnih odsekih za katere smo smatrali, da so prioritetno z vidikov ranga ceste, vzdrževanja, gostote prometa in odpiranja posameznih zaselkov znotraj kraja in povezave z drugimi kraji najbolj pomembni in potrebni obnove in posodobitve. Zastavljeni program investicij po prioritetnem vrstnem redu, ki je bil posredovan občini Logatec kot okvirno izhodišče za pripravo fmančnega načrta za leto 2000 ima naslednjo podobo: 1. Ureditev zgornjega ustroja in asfaltacija lokalne ceste Sopot -Hleviše - Dolina - Orel, na odseku Orel - Trate, v vrednosti 4,5 mio Sit; 2 Ureditev zgornjega ustroja in asfaltacija lokalne ceste Hlevm vrh -Hleviše - Gošar, na odseku Hlevm vrh - Špeh, v vrednosti 4,5 mio Sit; 3. Ureditev Spodnjega ustroja lokalne ceste Sopot - Hleviše - Dolina - Orel, na odseku od konca asfalta (stan. hiša Černilogar) proti Hlevišam, v vrednosti 2,5 mio Sit; 4. Ureditev odvodnjavanja na krajevni cesti Staje - Petrač - Planinska koča, v vrednosti 0,6 mio Sit; 5. Ureditev prevoznosti krajših odsekov v obliki večjih vzdrževalnih del, ki se prenesejo iz leta 1999, v vrednosti 0,8 mio Sit; 6. Rekonstrukcija lokalne ceste Smrečje - Žiri, na nevarnem in dotrajanem odseku od meje z Občino Žiri do vrha klanca v skupni dolžini 650 m, s predpostavko vključevanja raznih republiških programov in razpisov za pridobitev namenskih svečana otvoritev ceste sredstev. Po zbranih programih se je pričelo razpravljanje in obračanje številk, ki bodo podlaga za cca 1,3 milijarde tolarjev »težak« občinski proračun Kljub visoki številki pa bomo po vseh realnih, če ne tudi malce črnih opcijah, morali naše plane prepoloviti in naše potrebe ponovno usklajevati, glede na sredstva, ki bodo odobrena v proračunu in sredstva, ki j ih bomo uspeli zbrati sami. Z novim letom je začel veljati tudi odlok o kategorizaciji cest, ki je nekatere ceste povišal v lokalne, nekatere v občinske javne poti, nekateri odseki (tudi daljši) pa so postali nekategorizirani in zanje ne bomo dobili namenskih sredstev, zato bo potrebno v okviru 1,5 milijona denarja za vzdrževanje 12 km javnih poti v KS najti ustrezno prerazporeditev tudi za cca 6 km poti, ki niso kategorizirane, vendar seje do sedaj skrbelo vsaj za dovoz materiala in polovično pokrivanje stroškov zimske službe. Lokalne ceste, ki jih je po novem malo manj kot 10 km bodo vzdrževane po sistemu, ki je predpisan, način izvajanja pa bo dogovorjen in oblikovan po koncu zimske sezone. Če so v večini navedeni samo načrti z neko verjetnostjo, je leto 2000 zagotovo tisto v katerem se bo lahko vsakdo, ki že dolgo časa čaka in upa, prišel na vrsto, da za cca 45.000 tolarjev dobi telefonski priključek. Po vseh zagotovilih Telekoma naj bi bilo to v pomladanskem času. Na območju večih slovenskih občin poteka turistično etnološka akcija z imenom »Korenine slovenske identitete«, v kateri sodelujejo tudi angleški strokovnjaki. Med veliko ogledammi zanimivostmi vseh vrst je bila izbrana tudi cerkev Vrh Sv. Treh Kraljev, h kateri ob primerni ponudbi (tudi posameznikov) lahko dodamo še ostale zanimivosti, ter gostom ne ponudimo zgolj dobrega zraka in razgleda. Vsekakor je potrebno upoštevati tudi ostala planska izhodišča na drugih področjih, ki so bila oblikovana in objavljena v preteklih letih (kmetijstvo, povezano delovanje med dejavniki, vodooskrba, urejanje vodotokov, krajših odsekov cest,...). Moje mnenje in tudi mnenje v svetu krajevne skupnosti je, daje leto, ki ima za vse nekakšno simboliko, dejansko tisto, ki tudi v našem »koncu« še lahko obdrži korak priključka. Tudi v primeru naslednjih morebitnih »boljših letin« se lahko ta izpad pozna, predvsem pa vpliva na voljo in skupno zagnanost ljudi. Vsem vse dobro, z željo, da delujemo v dobro vseh krajanov! Kako naprej Razmišljal je in zapisal MATJAŽ BUH. Včasih, ko si človek postavi vprašanje, kako naprej, se velikokrat sooča z naslednjo mislijo: Za včerajšnji dan ne morem storiti ničesar več, danes lahko storim nekaj, za jutri pa ne vem, kaj bom lahko naredil... Meni osebno pa misli sežejo na začetek leta 1999, ko smo na sestanku sveta KS Vrh Sv. Treh Kraljev soglasno sprejeli, da se prednost posodobitve cest dodeli spodnjemu Lavrovcu. Zavedajoč se tega, daje treba začeto delo izpred preteklih let dokončati, smo to tudi storili. Glede na to, daje bil finančno projekt velik, smo s sofinanciranjem krajanov, prostovoljnim delom, strojnimi urami m s pomočjo Občine uspeli asfaltirati cestni odsek v izmen 450 m. Ne bi pisal o najbolj zaslužnih krajanih, omenil pa bi, da sofinanciranje, prostovoljno delo od najmlajšega do naj starejšega krajana - krajanke pripelje do uspeha. Na podlagi naših prizadevanj so se tudi na Občini »že morali« sestati nekateri možje, katerim le m vseeno za razvoj podeželja in s tem pripomogli, da je prišlo tudi do otvoritve ceste. Konec dober, vse dobro! Danes, ko pišem ta prispevek, naj izkoristim priložnost, da vsem svojim sosedom, krajanom in krajankam, zaželim obilico zdravja in miru v letu 2000. Jutri bo za vse nas nov dan, zato ga pričakujmo pripravljeni pomagati drug drugemu, drug drugega spoštovati, priznati drugače mislečega. Zavedati se namreč moramo, da smo le kot skupnost razumevajočih ljudi, močni. Skupno delo na cesti Krajevna skupnost v zadnjem desetletju _______ Spominjal seje in zapisal RAFAEL KRVINA. Najsevernejša krajevna skupnost občine Logatec je Vrh Sv. Treh Kraljev. Prebivalci, ki tukaj živimo, se imenujemo Vrhovci. Za mnoge lep košček slovenske zemlje, kar zagotovo je, za nas Vrhovce pa, da na tem koščku koristimo naravne danosti. Že od nekdaj velja, da je Vrhovski človek delaven, imamo kaj pokazati in vsaj poskušamo slediti času in razvoju nam podobnim. čutiti v kmečkem turizmu, telefonske Devetdeseta leta so prvi koraki v slovenski neodvisnosti. Sami sebi smo postali gospodar in s tem prehodom so se začele mnoge spremembe. Največje spremembe so nastale na političnem področju, kjer je enostrankarstvo zamenjala t.i. demokracija. Slovenski človek tedaj m imel pojma, kaj to pomeni. Po toliko letih paje spoznanje o tej ureditvi, žal, le nekoliko drugačno kot smo bili deležni prvotnih razlag. Iz množice priviligirancev so nastale politične stranke, ki so prihajale na volitve z novimi, nekatere pa s starimi obrazi. Tudi zapostavljeni kmetje našel svoj prostor v političnem svetu. Takratna kmečka zveza je bila za marsikaterega politike Oželjnega kmeta priložnost Političnega udejstvovanj a.Enakopravnost političnih nasprotij je tako dobila svoj pomen, narekujoč demokratičnim načelom. Gospodarski razvoj je šel prav tako svojo pot, vzporedno in vezan na politične sile. Z ustanovitvijo manjših občin je razpadla dosedanja centralistična ureditev. To pomeni, da ima v sedanji lokalni samoupravi človek, kot posameznik, več vpliva na potek razvoja zadovoljevanja komunalnih potreb. Zavedamo se, da se je v zadnjem desetletju hitro širila asfaltacija makadamskih poti, tudi do odročnih kmetij, marsikje se je rešil problem pitne vode, velik razvoj je in radijske linije so bile vzpostavljene... Vse naštete pridobitve so se v marsičem dotaknile tudi naše krajevna skupnosti. S političnega vidika, s strankarskega stališča ugotavljamo pripadnost vrhovske populacije k desnosredinski opredelitvi, čeprav v teh letih nismo imeli tako močnega orožja, da bi izvolili lastnega človeka v občinski svet. Velikih možnosti za to tudi nismo imeli. Razlogov je več. Volilna zakonodaja s proporcionalnem sistemom zapoveduje, da mora biti kandidat na volitvah, v večini primerov, član politične stranke. Poleg tega na volitvah šteje osebnost in število volilcev. Ker pa se ljudje takih nazorov in miselnosti, kot smo vrhovci, neradi odločamo za navedene poteze, naše prisotnosti pri odločanju o vprašanjih lokalnih potreb m. Vse probleme, s katerimi se srečujemo imajo v rokah malo poznani ljudje. Edina dobra podlaga za zadovoljevanje naših potreb je v tem trenutku korekten in pozitiven odnos z županom občine Logatec. Prav tako, kot nekoč, šteje pri zagotavljanju sredstev in potreb le dobro sodelovanje. Dragi sokrajani, pa se po političnem nakladanju ustavimo še pri gospodarskem razvoju krajevne skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev v devetdesetih letih tega stoletja Katerih pridobitev smo se veselih in zakaj se marsikaterih nismo? Ko smo stopali v zadnje desetletje tega tisočletja si se po asfaltu v naš kraj pripeljal le do planinske koče na Vrhu. Vse ostale poti in dostopi do hiš so nudili le makadam. Telefonskih priključkov je bilo le peščica. Nekaj na Vrhu, Hlevnem vrhu,... vsega komaj deset. Na vrhu Selajne gore je stal mogočen rezervor, ki mu manjka samo še napeljava. Šolski prostori so bili sicer v dobrem stanju, vendar brez ogrevanja m opaziti je bilo že nekatere pomankljivosti. Naš največji kulturni spomenik cerkev Sv. Treh Kraljev na Vrhu je mimoidočim nudil klavrn vtis. Na dlani je bila obnovitev notranjosti in zunanjosti. Cerkev Sv. Miklavža v Hlevnem vrhu pa je prav v teh letih dobila pravo podobo, vendar na račun dobrega gospodarjenja s cerkvenim gozdom v letih po drugi svetovni vojni. Ogromno dela je torej čakalo tedanji svet krajevne skupnosti Vrh. In kaj kmalu se je začel projekt desetletja. Asfaltna povezava Vrha z občinskim središčem skozi Hlevni vrh. Rekonstrukcija je bila izpeljana v dveh delih. Prvi odsek se je asfaltiral do Bradeška v letu 93, dragi del do Pila pa v naslednjem letu. Tudi s finančnega vidika izpeljan ogromen projekt. Z veliko denarja občinskega proračuna in zbiranjem sredstev vseh prebivalcev Vrha smo dosegli složno zastavljeni cilj. V tem času je predsedoval izvršnemu svetu občine Logatec demokrat Vladislav Puc. To pa ni bil edini rezultat dobrega sodelovanja z našim, vrhovskim svetom pod vodstvom Valentina Jesenka. Obnovitev šole je stekla že v letu 1991 z napeljavo centralne kurjave. Šolska kuhinjaje dobila novo podobo, narejena je bila izolacija zgornje plošče, prenovili so se sanitarni prostori. Leto 1995 m prav nič zaostajalo v razvoju kraja prejšnjih let. Asfaltirali so se trije cestni odseki, iz Sopota proti Hlevišam, nekaj sto metrov v Sp. Lavrovcu, daleč največji odsek pa je bil asfaltiran iz Smrečja proti Lavrovcu v dolžini 2.5 kilometra. Posodobitve pa je bila deležna tudi stranska cesta proti Maganu (300 metrov). Istočasno pa je potekala adaptacija vrhovske cerkve. V notranjosti so se dela že zaključevala, načrt za zunanji izgled pa je bil v pripravi, dela so stekla v pomladnem času 96, končala pa v trenutkih največjega dogodka zadnjega obdobja, nova maša g. Milana Žusta. Veselili pa smo se tudi ob odprtju, pri Petrčevi kapelici, asfaltne prevleke od planinske koče do cerkve Sledila so leta, gospodarskega stagniranju na Vrhu, vse do meseca septembra 99, ko smo bili priča odprtju novih štiristo metrov asfalta proti Česnu v Sp. Lavrovcu. Marsikaj smo se naučili v teh letih. Razmišljam o globalni sferi politike na eni strani in koristi od nje. Lokalne volitve so v teh letih prinesli velike spremembe. Doživljali smo velike občinske kadrovske spremembe. Zamenjala sta se dva župana. Po Vladislavu Pucu je na županski stolček sedel član Slovenske ljudske stranke Stanislav Brenčič. Po dveletni vladavini ga je zamenjal njegov strankarski kolega, sedanji župan, Janez Nagode. V županovanju g.Brenčiča so bile logaške polične sile zelo neuravnotežene, zato je prihajalo do velikih trenj v svetu. Po zadnjih volitvah so stvari precej drugačne, trdna koalicija je porok za dobre rezultate V nasprotju z občinskimi kadrovskimi spremembami se vrhovski svet v teh letih ni bistveno spreminjal Realno gledano, da v zadnjih letih razvoj Vrha ni šel v takem ritmu naprej, no tega tudi m bilo pričakovati, smo najkrajši konec potegnili mi, vrhovci. S tem, da smo gospodarsko malo pridobili, so se v marsičem zaostrili tudi medsebojni odnosi Hladna vojna Želje prebivalcev, kijih na svojih rednih sejah oblikuje, kot planska stališča, svet KS, v teh letih niso bila uslišana s strani občinskega sveta. Na podlagi dogodkov je prišlo marsikdaj do obtoževanj dela sveta KS, kot delovanje svetnikov v svojo korist. Zakaj v zadnjih letih nismo bili deležni pri kosanju občinske pogače večjega kosa? Nekateri odgovori se mi ponujajo, kot svetniku po zadnjih volitvah v svetu KS Vrh, čeprav je zelo težko iskati prava dejstva, ki bi kolikor toliko pojasnila nastalo situacijo. Odgovore iščem v trenutnem stanju kakršno vlada v zadnjem obdobju. Videti ni prav nič zavidljivo. Na zadnjih lokalnih volitvah, leta 98, Vrhovci nismo dali večinske podpore izvoljenemu županu Janezu Nagodetu. To je predvsem osebno stališče župana, koliko mu pomenijo volilni izidi. V sedanji ureditvi in takšnih razmerah, ko v občinskem svetu nimamo svojega človeka, morajo biti vezi med svetom KS in županom močne. Kakšno Rezultat volitev je bil potrdilo, da si Vrhovci želimo spremembe na položaju predsednika Sveta KS. V svet se ni uspel prebiti noben kandidat s Hleviš, čeprav jih je od tam kandidiralo največ- sedem. Med nekaterimi krajani je njihov poraz izzval precej posmeha. Že po kmečki logiki je razumljivo, da veliko število kandidatov iz enega okraja ne dobi dovolj podpore že zaradi drobljenja števila glasov. Do spremembe v vodstvu Sveta pa kljub temu, da sva največ glasov dobila Rafael Krvina in Marko Žust, ni prišlo. Statutarno določilo pravi, da izvoljeni svetniki med seboj izvolijo ozračje je vzpostavljeno? V ta pomembni segment bi bilo marsikdaj treba pokukati in spregovoriti. Logaška občina ima v zadnjih letih velike investicije.Od gradnje doma ostarelih, vrtca, rekonstrukcije Tržaške ceste, vodovoda v Grčarevcu,... malim ostanejo le drobtinice. Verjetno bi marsikdo navedel še kakšno problematiko, razen tega, da so v kraju prisotne informacije o osebnih podvigih uresničevanja želja posameznikov. Vendar v novo leto, v novo tisočletje, v informacijsko družbo moramo zakorakati z optimizmom. Zavedati se moramo, da bomo tudi v prihodnje dobivali po kapljicah, mi pa se bomo morali zadovoliti in veseliti storjenega. Nikakor pa ne smemo po poti onemogočanja še naprej. Med sabo se bomo pulili, nekdo za našim hrbtom pa se bo smejal in nazdravljal novi pridobitvi. predsednika in podpredsednika. V tem pogledu, pa ni bilo nikakršnih možnosti za preobrat, saj so stari svetniki zagovarjali interese plana izpred dveh let. To je bil njihov naj oprijemljivejši argument m zaradi bojazni, da bi se stan načrti podrli, so podprli starega predsednika in tako Tinetu Jesenku teče nov mandat. Tudi podpredsednik ostaja isti - Matjaž Buh V tem mandatu se dosledno spoštujejo že zastavljeni načrti, a za nove volitve mi ne manjka ambicij, da bi z zadostno podporo novim obrazom lahko prišlo do sprememb v Svetu KS. Nič novega v Svetu KS-kljub vsemu Razmišljal je in zapisal RAFAEL KRVINA. V decembru 98 so potekale lokalne volitve, tako smo volili tudi svetnike v Svet KS Vrh Sv. Treh Kraljev. Izmed 15 kandidatov na volilnem lističu smo jih volilci izbrali sedem. Problem vrhovskega pokopališča _______Kritično je razmišljala PEPCA PETROVČIČ. Ni dolgo tega, ko smo se svojci pokojnih zbrali na pokopališču ob grobovih. Ob tej priliki sem od več tam zbranih slišala pripombo glede peska, ki je bil še pred par leti pripravljen za posipanje med grobov, zdaj pa ga ni več nikjer. Resda ni tolikšne potreb kot je bilo pred leti, a vendar se vsako leto pojavi plevel in s hojo se pesek zdrsa. Saj ga ne bi bilo treba cel kamion, kakšen kubični meter bi bil pa prav dobrodošel. Spominjam se, s kakšnim veseljem so ljudje nosili pesek v vedrih in posipali okoli grobov. Predvsem na novi strani pokopališča. Prav zanima me, za kaj se porabi denar, ki ga svojci grobov plačujemo vsako leto. Mislim, da tista košnja trave na par kvadratnih metrih površine in pa odvoz smeti le ne staneta toliko, kot se nabere denarja na položnicah. Jaz bi za pet tisočakov čez vse leto kosila tisto travo. Pohvale vredna pa je zamisel, da je na pokopališču mogoče dobiti vodo za zalivanje rož in umivanje rok, ki pa, mislim, da priteče zastonj. Govorice o naši prelepi KS Kritično je razmišljal JOŽE TIŠLER. Govori se, da imamo po gričih takšna in drugačna smetišča, tudi skoraj na vrhu hriba. Zajetja in izviri pitne vode pa so nižje, a vendar vsi prisegamo, da pijemo čisto in neoporečno vodo. Krajevna skupnost ima odvoz smeti urejen samo v dveh zaselkih, pa vendar bi morala SAMOorganizirati odvoz, ki ga plačuje vsako gospodinjstvo posebaj in ne KS. Že nekaj let ni bilo kontejnerja za kosovni odpad, pa vendar je leta 1999 potekala vseslovenska akcija “čisto okolje”. Sliši se, da smo imeli možnost dati v plan izgradnjo vodovodnega omrežja, pa tega v planih ni. Važno je le, da vsi rečemo: “Saj naša voda je čista.” Toda, kako dolgo še Pokopališče na Vrhu Na Selajni gori že desetletje sameva ogromni rezervoar, kije bil namenjen prebivalcem, ki imajo težave z oskrbo s pitno vodo, in kot gasilski objekt. Mimoidoči planinec je prejšnji teden prašal: “Čemu ta spomenik?” Kdo ve... 9 Pevski zbor v stečaju Nekoč je pela in sedaj napisala PEPCA PETROVČIČ. Kar dobro leto ježe minilo, odkar je nehal delovati Vrhovski mešani pevski zbor. Sel je v stečaj. Pevci, pa na čakanje. Čakamo še vedno. V začetku je izgledalo, da se bo zbor postavil nazaj na noge. A zgleda, da iz tega ne bo nič. Skoda. Sicer ne moremo reči, daje sedaj v cerkvi petje slabo, nikakor, prav lepo poje mladinski zbor, a vendar me prav zaboli, ko kje slišim kakšno lepo zborovsko pesem, ki smo jo včasih tudi mi zapeli, zdaj pa je več ne. Če človek skoraj celo življenje poje, mu gotovo ne more biti vseeno, ko se kar naenkrat znajde v cerkvi pod korom v klopi. Kot ptiči brez gnezda smo se počutili. Morda bi z malo razumevanja in pametnega dogovora bilo drugače. Ko sem jaz začela peti, mi še na misel ni prišlo, da bi si kdo upal ugovarjati čemu, kar je odločil organist. Zdaj pa so novi časi in nove navade Zdi se mi pa tudi, da za enkratno darovanje na leto ne bo noben nov organist pripravljen žrtvovati toliko dragocenega časa za vodenje zbora. Petje ni delo za zaslužek, to ima človek v sebi kot veselje m razvedrilo Koliko lepih ur smo preživeli skupaj Kot ena velika družina smo bili, nikoli ni bilo kakšnega večjega nesoglasja med nami A končno je že vseeno, saj smo se mnogi po tolikem času že tudi postarali in kar prijeten je včasih občutek, da smo sedaj vsega »frej«. Naj bo pravilo nov kor, novi pevci, in nov zbor. Orgel pa zaenkrat še ne bo treba kupovati Pevski zbor Poje in piše MAJA KOGOVŠEK. Gotovo se marsikateri vrhovski faran sprašuje, kako kaj “deluje” otroško-mladinski cerkveni pevski zbor, saj je že kar nekaj mesecev brez zborovodje. _______________ Kot trenutni “vodja” zbora bi rada povedala, da je to delo zelo naporno in je vanj vloženega veliko truda, predvsem pa časa. V teh prazničnih dneh se še posebej trudimo, da bi bile sv. maše čim lepše. Vse bolj pa prihaja na dan problem naraščanja števila pevcev. Število članov zbora je že okrog 35, kar je precej Tega sem zelo vesela, vendar je težko delati s tolikimi, še posebej zato, ker ni avtoritete, ki bi pripomogla k boljšem delu in disciplini na vajah. Vaje imamo vsak teden, saj le tako lahko sproti ponovimo že naučene pesmi ter se naučimo novih. Pri vodenju sta mi v veliko pomoč kitarist Igor in Miha, ki nas spremlja na električnih orglah. Brez njiju bi bile maše bolj ali manj pete “na suho”. Menim, da bi bilo potrebno zbor razdeliti na mlajše in starejše. Tudi pesmi bi lahko prilagodili letom. Mladinci vsekakor laže prepevamo zahtevne cerkvene ljudske pesmi kot otroci Naj povem še to, da me najbolj veseli, če pevci hodijo na vaje iz lastnega zanimanja in veselja do petja in ne samo zaradi zabave in sprostitve (klepeta). Seveda je tudi to potrebno, vendar je delo prvo. Upamo (vsi pevci), da se bo naša zborovodja čimprej vrnila in da bo vse spet potekalo po starih tirih. Hvala vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagajo in nas podpirajo, da lahko še naprej s petjem osrečujemo sebe, druge in Boga. Srečanje na Vrhniki Udeležila se ga je PEPCA PETROVČIČ. Tudi letos smo bili povabljeni člani župnijskega pastoralnega sveta na Vrhniko na skupno dekanijsko srečanje. Udeležba je bila z Vrha zelo majhna. Samo trije smo šli. Nekaterim morda res ni dopuščal čas, nekateri pa tudi interesa nimajo. Pa saj tudi pri drugih farah ni dosti boljše. So pa tudi izjeme Logatec je bil zelo aktiven pri tej zadevi. Vsak mesec imajo župnijski pastoralni sestanek Na Vrhu še enega ni bilo. Pa upam, da zato ni kakšne posebne škode Na samem srečanju je bilo prav zanimivo Glavna tema je bila zakrament svete spovedi. Kako in kje bi se naj vršila Ali v zaprti spovednici ali morda v zasebni sobi kot prijateljski pogovor. Mnenja so bila zelo različna. Nekateri so bili za en način, drugi za drugega. Odvisno od spovednika in od teže grehov. Prav zanimivo je bilo slišati neko žensko, ki je povedala, da je bila na sveti večer pri polnočni maši. In tam je imel župnik ganljivo pridigo glede splava, kako velik grehje to. Zunaj pred cerkvijo pa je po maši nastala debata med takimi, ki morda pridejo v cerkev le za Božič. Ti ljudje sploh niso vedeli, da je splav greh. Menili so, da je to naravna potreba. Žalostno, a resnično. Na srečanju nam je predaval tudi priznam predavatelj Marjan Turnšek. Govor je bil o našem slovenskem svetniku Martinu Slomšku. O njegovih zasluga za vse Slovence. In še o mnogih drugih zanimivih rečeh Nazadnje nas je Vrhniški dekan, nekdanji Vrhovski kaplan Vinko Podbevšek še prijateljsko pogostil. Nato smo se v večernih urah odpeljali domov Vsak v svojo faro. Bogatejši za eno lepo nedeljsko srečanje med seboj. 10 V fari V Pariz malo drugače Šofiral je in zapisal JOŽE PETROVČIČ. Kar precej časa so med Vrhovci krožile govorice, da bi mladina odšla na nekajdnevni izlet v Pariz, hkrati pa tudi obiskala našega sofarana Milan Žusta, ki je tam na študiju teologije. Kar nekaj časa sem okleval z odločitvijo, ali naj grem tudi jaz. Odločitev se mi je ponudila, ko sem izvedel, da bo prevoz omogočil Frelih Martin, s katerim včasih tudi sam sodelujem. Vedel sem, da sta za tako dolgo pot potrebna dva šoferja, če hočeš želeni cilj doseči brez večjih postankov. Tako sem se ponudil za drugega šoferja. Hkrati sem hotel na tak način tudi nekaj pripomoči k finančni uresničitvi tega izleta, čeprav navsezadnje ne vem, ali sem sploh kaj prispeval, kajti župnik me je oprostil vseh ostalih stroškov. No, kakorkoli že, napočil je dan odhoda. Zgodaj zjutraj smo se zbrali. Na mestu odhoda. Z Martinom sva najprej naredila plan vožnje. Nekje pri prehodu avstrijsko-nemške meje naj bi za krmilo sedel jaz. Moram reči, da sem se tega kar veselil, ker zelo rad vozim, hkrati pa tudi malo bal, saj sem avtobus, s katerim smo potovali, do takrat peljal samo enkrat. Pa še to pred približno pol leta. Čas do tistega trenutka bi lahko porabil še za počitek, vendar je bila napetost prehuda, da bi lahko malo zaspal. Pot je potekala mirno. Preko Gorenjske, Karavank in že smo bili v Avstriji. Na enem izmed počivališč pa je Martin ustavil in stopil izza volana. Torej sem jaz na vrsti. S kretnjo roke je mojo domnevo potrdil. Sedel sem na sedež, ki se je prijetno zazibal. Zdelo se mi je, da sem rahlo predaleč od volana, zato sem ga pomaknil malo bliže. Aha, tako je že bolje. In sedaj - v drugo brzino, levi smernik, malo plina, pogled v zrcalo, spusti ročno zavoro in gremo. Buuum! Avtobus je ugasnil. Martin me pogleda in pokaže na prestavno ročico. Vprašam ga, ah ni bila mogoče četrta. Martin mojo domnevo potrdi. Torej, gremo še enkrat: Poženem motor, prestavno ročico malo bolj levo in naprej, ter vse ostalo kot prej in - sedaj zares gremo. Avtobus se je mirno premaknil. Led je torej prebit. Vse nadaljnje operacije se zdijo enostavne. Že drvimo z optimalno hitrostjo proti cilju, ki pa je še daleč, daleč. Kmalu, ko dobim »avtobus v roke«, vzamem mikrofon, pozdravim potnike za seboj, se opravičim za neuspeh pri štartu in obljubim, da se bom potrudil čim bolje peljati naprej. Za seboj zaslišim velik aplavz. Moram reči, da sem bil s tem zelo počaščen. Od tod naprej je vožnja potekala po ustaljenem redu. Vsake toliko časa smo se malo ustavili, da si pretegnemo ude, opravimo nujne potrebe in seveda, tudi jedli smo kar na postajališčih. Tako je bilo cel dan do večera, ko smo že z nestrpnostjo čakali, da prispemo v Pariz. Večkrat smo se po zaslugi mobilne telefonije pogovaijali tudi z Milanom Žustom, ki nas je čakal nekje na robu mesta. Vse je potekalo normalno in tudi z Milanom smo se hitro našli. Odslej nam je bil on za vodiča, pa tudi v naslednjih treh dneh smo bili pod njegovim vodstvom. Poskušal nam je predstaviti francosko prestolnico v vsaj glavnih znamenitostih, ki pa bi jih bilo za celo zgodbo. Reči moram, da, čeprav sem videl že kar nekaj evropskih mest, takega navdušenja nisem doživel še nikjer drugje. Kar prehitro je prišel dan za vrnitev v dobrih tisoč kilometrov oddaljeno Slovenijo. Pot nazaj je potekala podobno, kot prejšnja, le da smo si ogledali še nekaj drugih znamenitosti. Jaz sem se tudi otresel začetniških šoferskih težav in srečno smo prispeli do doma. Reči moram, da mi je bilo zelo všeč in želim si še kakšnega podobnega izleta z mojimi sokrajani. Pod Eiffelovim stoplom v 11 Pariški utrinki Izleta se je udeležil in nam napisal FRANKO ČELIK. Pravijo, da je Pariz najiepši pomladi in ponudila se je priložnost, da se o tem prepričam na mestu samem. Izlet je bil izveden v režiji g. Steržaja, Žirovskega župnika in g. Milana Žusta, ki v francoski prestolnici pripravlja doktorat na temo pravoslavne cerkve na slavni univerzi Sorbonne._ Celodnevna vožnja je bila naporna, a vtisje izdatno popravil ogled katedrale v Strasbourgu, ki je tako mogočna, da jim enega zvonika sploh še ni uspelo zgraditi Verjetno ga tudi nikoli ne bomo videli, saj, kdo pa še ima dandanes potrpljenje za tako fino gradnjo. V prestolnici stare celine pa ne manjka izdelkov sodobnih arhitektov in Evropski parlament je prava paša za oči vseh steklarjev tega sveta. Za ogled vseh znamenitosti Pariza so trije dnevi premalo, a v hudem turističnem tempu smo obredli najpomembnejše pod zanesljivim vodstvom našega rojaka. Še vožnja s pariško podzemno železnico je bila nekaj novega, saj tako dokaj enostavno prideš do želenega cilja Skrivnostna katedrala Notre-dame, prav tako nedokončana, je bila naš prvi cilj. Žal je trenutno v obnovitvenem procesu in tako nismo imeli celovitega pogleda na gotsko mojstrovino. Pravo nasprotje tisočletni tradiciji pa je sodobni kulturni center Georges Pompidou, ki na zunaj zgleda kot rafinerija in ne kot kulturni hram. Naše zanimanje je veljalo predvsem arhitektonskim zgradbam in njihovemu drobovju, muzejskim zbirkam. Ogledali smo si potratnost francoskih kraljev v Versaillesu in Louvru, čigar slikarska in kiparska zbirka je neprecenljiva. Uživali smo razgled na Pariz z vrha kupa železa, imenovanega Eifflov stolp. Osebno sem najbolj užival na Montmartru, vzpetim sredi Pariza. S stopnišča izpred bazilike Sacre-Coeur je bil lep pogled na mesto, na katerega lega mrak. Kot večina mest je tudi Pariz najlepši v centru, medtem, ko predmestje nudi dokaj klavrno podobo. Mestoje polno beračev, ki pa za razliko od slovenskih, Slavolok zmage fotorFranci Jereb za frank ali dva nekaj zaigrajo, zapojejo, zaplešejo... Pariz je multikulturno mesto, v katerem je polno predstavnikov različnih eksotičnih, predvsem afriških, narodov, ki tu vidijo svojo priložnost Seveda pa se za večino sanje končajo s trdim pristankom na tleh. Za zaključek bom uporabil misel Milana, ki se mi zdi resnična. Ko pride človek za nekaj časa živet v Pariz, ga najprej očarajo mojstrovine človeških rok, a prav kmalu vsak prosti čas izkoristi za beg iz betona v naravo. Nepričakovano srečanje ____Srečala se je in zapisala MONIKA JELOVČAN. Niso še minila 3 leta odkar je vrhovska mladina poromala v Rim, ko smo se ponovno odpravili na pot. Tokrat smo šli v Pariz. Tja nas je povabil p. Milan. Zbrala se nas je prijetna druščina. Med nami je bilo tudi nekaj starejših m moram reči, da jmo se dobro ujeli. Po Parizu nas je popeljal p. Milan. Ogledali smo si veliko pariških zanimivosti ob Mone Lise do Eifflovega stolpa, pa do Elizejskih poljan, Notre Dame in drugih znamenitosti Pariza. Po mestu smo največ prepotovali s podzemnimi železnicami.Jaz pa sem doživela še eno prijetno presenečenje. Približno leto pred našim potovanjem sem pisala p. Milanu in ga v pismu prosila za naslov kakšne parižanke ali parižana, ki bi si dopisoval. Čez nekaj časa dobim Milanovo pismo in v njem je bil tudi naslov neke mlade parižanke. Tako sem ji prva pisala jaz in čez slab mesec sem že dobila odgovor in tako sva začeli z rednimi pismi na par mesecev. Ko smo bili v Parizu sva se seveda s p. Milanom pogovarjala tudi o tem in zadnji dan, ko smo čakali na kosilo, je p. Milan nekam izginil. Vmil se je čez par minut in z njim je bila tudi Cecile. Sprva nisem mogla do besede. Počasi pa sva le prebili led. Pogovarjali sva se v angleščini, vmes pa je kakšno stvar prevedel tudi p Milan Bilo je zanimivo srečanje in upam, da se bova še kdaj srečali. Do takrat pa si bova pisali, vsaj zmenili sva se tako To naše potovanje v Pariz je bilo zelo zanimivo, polno lepih dogodkov, krajev, zanimivih ljudi in zato upam, da se bomo tudi v tem tisočletju odpravili še na kakšno podobno pot 12 V fari “Ajfl” Pariz ** f7 Parizu je bila tudi VESNA MIVŠEK. Prebudili so nas gruleči golobi na strehi in po obilnem zajtrku smo bili vsi nared, da se soočimo z mogočnim mestom. P. Milan je bil izvrsten vodič. Popolnoma smo mu zaupali, tudi zato, ker je od vseh nas edini obvladal francosko.______________ Prvi in tretji dan smo se prevažali vtisov odrinili na dolgo pot proti domu. izključno s podzemno železnico, ki V začetku je bila le bežna misel, s nam je odkrila tudi temnejšo plat katero smo se poigravali nekateri Pariza Soočili smo se z bliščem vrhovski mladinci Utrnila se je pred mogočnih stavb in bedo zakotnih ulic. tremi leti v Rimu, ko je p. Milan Žust V treh dneh smo dodobra občutili utrip dejal: ”Se vidimo v Parizu!” Moja prva mesta in obiskali vse pomembne in misel je bila: Neizvedljivo! A ta podvig besedah Pri tem nam je veliko pomagal g. župnik Jože Stržaj. Končno je prišlo do tega, da smo določili lemi čas, nato mesec, nazadnje pa še datum in celo uro odhoda. Bazilika Sacre-Coeur na Montmartru foto: Peter Jelovčan manj pomembne znamenitosti. Sprehajali smo se po Elizejskih poljanah in obiskali najbolj prestižne trgovine, navohali parfumov, naposlušali CD-jev in napasli oči. Ogledali smo si tudi znamenito notredamsko cerkev, slavolok zmage in celo muzej Louvre, v katerem je močno zavarovana da Vmcijeva Mona Lisa. Seveda pa smo obiskali tudi objekt po katerem je Francija razpoznavna v svetu. To je Eifflov stolp, kije name naredil naj večji vtis. Ko stojiš pod to mogočno zgradbo, se zaveš svoje majhnosti. Ko pa si na skoraj naj višji točki ogromne konstrukcije, te prevzame pogled na veličasmo mesto, ki se širi na vse strani neba. Zanimiv in vreden ogleda, pa je tudi modemi del Pariza. Po treh nepozabnih dneh je napočil čas vrnitve. V četrtek 29. 4. ob polnoči, smo se poslovili od p. Milana in polni je kmalu postal vsesplošna želja in poglavimi predmet naših pogovorov. Odslej smo imeli skupen cilj in trudili smo se, da ne bi ostalo samo pri V ponedeljek, 26.4.1999, ob 4h zjutraj smo se zbrali na Pilu vsi pripravljeni. Večina nas je bilo mladincev, pridružilo pa se nam je tudi nekaj starejših, a mladih po srcu. In smo šli... Dolga vožnja se je vlekla čez Avstrijo in Nemčijo do Strasburga, kjer smo prvič vstopili na francoska tla Potem se je začela dokaj enolična vožnja po avtocesti do Pariza, kamor smo prispeli ob polnoči. Potovali smo 20 ur. Nekaj od teh smo prespali, preostale pa so minevale v veselem druženju in postankih V Parizu nas je pričakal p. Milan, ki nas je vodil k prijaznemu poljskemu duhovniku, ki nam je odstopil prostor, kjer smo se lahko nastanili. Kljub pozni uri od razburjenosti mnogi nismo mogli zaspati. Zjutraj pa seje začelo zares. Kljub temu, da smo se vračali po isti poti, se je potovanje zdelo krajše. Mogoče zato, ker nihče še ni želel domov. Vrnili smo se v petek zvečer. Utrujeni, a veseli smo se poslovili in odšli vsak na svoj dom. Se prej smo si obljubili, da to ni bilo naše zadnje skupno potovanje. Na začetku neizvedljivo, seje izkazalo za izvedljivo in vesela sem, da sem se motila Ministrstvo za obrambo v modernem delu mesta foto: Peter Jelovčan Nekaj Miklavževe pozornosti do osamljenih Na obisku je bila in zapisalaTADEJA OBLAK. Že na začetku tega šolskega leta smo se pri veroučni skupini dogovorili, da se bomo ob letošnjem mesecu obdaritev spomnili tudi na tiste prebivalce naših krajev, ki živijo v svojih domovanjih sami. Povrhu tega pa živijo kljub vse večji razpredenosti na ne preveč dostopnih krajih. Potem pa so tu še leta in bolezen, ki preprečujeta kaj več stikov z javnostjo. In da ne bi ostali samo pri besedah, smo se jaz, Kati, Blaž, Vesna in Peter, čaprav ob mčkaj prijaznem vremenu, odpravili na obisk k Bernardu Krvina. Le z drobnim darilčkom smo poizkusili preusmeriti pozornost iz naših vsakdanjih najstniških skrbi. Po razmočeni poti smo prišli do hiše, iz dimnika pa se je valil visok siv steber dima. Stopili smo do vrat in potrkali. Tišina. Potrkali smo drugič, sedaj na polkna. “Naprej!” se zasliši glas nekje iz notranjosti hiše. Kmalu za tem seje izza priprtih vrat prikazala postava. Po presenečenem in predvsem veselem obrazu našega gostitelja, smo vedeli, da smo zaželeni in dobrodošli obiskovalci. Razveselili smo ga, pa ne smo z darilcem, ki je bilo bolj skromno, ampak predvsem z našo pozornostjo. Po prvi premagani zadregi iz naše strani je pogovor hitro stekel. Ne da bi opazili, je ura ob prijetnem in živahnem pogovoru hitro minila. Zunaj se je že počasi pričelo mračiti in prišel je čas, ko smo se morali odpraviti po blatni in le s traktorjem prevozni poti proti avtomobilom. Vsi z nasmehom na obrazu smo si pritrjevali, da je bilo lepo in da moramo to še kdaj ponoviti. Kdo ve, kdaj bo spet to. Jaslice v belem Klekljali in napisali sta MATEJA MIVŠEK in TANJA HRIBERNIK. Mesec december je čas pričakovanja Božjega Deteta. Letos smo bili v tem času vrhovski birmanci še posebno aktivni. Na pobudo našega kaplana Aleksandra Ureka, smo se dekleta odločila, da poprimemo za delo, natančneje za klekeljnje in naklekljamo jaslice iz čipk. ________________________________ Ampak žeje bila tu prva težava. Kje bomo dobili rise za klekljanje? Rešitev smo poiskali pri gospe Marici Albreht, ki je že pred kar nekaj leti predala srce klekljanju. Dala nam je papirce Svete Družine, pastirjev, ovc in drugih likov, ki nastopajo v jaslicah. Že na papircih smo videli, da bo za take mojstrovine potrebno veliko kleklarskega znanja Na pomoč pa so nam hitro priskočile mamice. Že sredi novembra smo vsi začeli z delom. Za punkelj smo sedla prav vsa dekleta, ki si želimo v prihodnjem letu iti k Sv. Birmi. Kot pa je bilo že omenjeno so za delo poprijele tudi delovne mamice, sestre, tete in pridne babice. Delo vsekakor ni bilo lahko. Ampak s skupnimi močmi smo zmogli. Četudi je proti koncu kazalo ravno nasprotno, saj delu ni bilo videti konca, december pa se je neutrudno bližal koncu. Zatorej vsej tej stiski s časom, ni čudno, da so bili tudi kakšni manjši nesporazumi, ki pa smo jih s košem dobre volje hitro rešili. Pod pridnimi rokami so prtički s Svetimi podobami hitro nastajali in na koncu nam je vendarle uspelo. Naklekljali smo okoli 70 figur, izmed katerih je najbolj blestela podoba Svete Družine, ki jo je naklekljala Ivanka Jesenko. Vsa priznanja si prav tako zaslužijo tudi druge žene, ki so prisostvovale pri izdelavi tega izdelka. Ko so bile vse čipke pripravljene, smo se na zadnjo nedeljo pred Božičem zbrali v farovžu. Vsi smo prinesli čipke in skupaj s kaplanom smo jih razvrstili tako, kakor naj bi bile postavljene v sliki. Že sedaj so bile videti lepe, saj toliko špic na kupu ne vidiš vsak dan. Kaplan je vse skupaj odpeljal Janezu Lukančiču, kije čipke tudi uokviril. Ob polnočnici so bile prvič razstavljene v cerkvi. Ogledali pa ste sijih lahko tudi še kasneje. Za vse skupaj je bilo vloženega veliko dela, vendar mislim, da ni bilo nikomur žal, daje pripomogel k tej, tudi z umetniškega vidika, lepi stvaritvi. Predvsem pa smo dokazali, da za Vrhovce še vedno velja rek: “V slogi je moč!” ”14 Gasilci PGD v letu 1999 Zapisal je MARKO ŽUST Kmalu bo 70 let, od kar v našem kraju delujejo gasilci. Po nekajletnih dogovorih med krajani (farani), so leta 1931 ustanovili organizacijo za gasilsko službo, ki bi bila stalno in strokovno pripravljena za gašenje požarov in pomoč pri drugih naravnih nesrečah. Časi se hitro spreminjajo, toda potreba po preventivnem in žal včasih tudi po kurativnem delovanju ostaja, zato tudi ostaja potreba po prostovoljnem združevanju krajanov v gasilsko društvo. Gasilci imajo poleg glavne naloge, da so vedno strokovno pripravljeni za gašenje požarov tudi druge naloge in dejavnosti: STROKOVNO OPERATIVNO PODROČJE: •operativna organiziranost (operativna enota društva) •kadrovska sposobnost (stalno izobraževanje operativne enote) •opremljenost z gasilsko zaščitno m reševalno opremo (investicije v novo in vzdrževanje dosedanje opreme in usposobljenost za njeno uporabo) Področju izobraževanja je društvo in njegovi člani v letu 1999 posvetilo veliko svojega časa: •2 člana sta uspešno zaključila tečaj za Gasilskega častnika •5 članov je uspešno zaključilo tečaj za Nižjega gasilskega častnika •4 člani so opravili usposabljanje za Specialnost - dihalne naprave •2 člana sta se udeležila obnovitvenega tečaja za strojnike Kljub zelo dobri udeleženosti naših članov na raznih usposabljanjih, je želja društva, da bi čim več naših članov opravilo vsaj osnovni tečaj Gasilec. To je osnova, da član lahko postane tudi član operativne enote Društvo ima namreč trenutno približno 50% članstva brez tega osnovnega tečaja. Na področju opremljenosti društva vas že večina pozna plan društva, da do svoje 70 letnice pridobi novo orodno gasilsko vozilo. Žal, kl jub celoletnemu angažiranju nekaterih članov društva, še danes ni točno določeno, kakšno vozilo to bo. Upamo, da bo vsaj do konca letošnje zime prišlo do končne odločitve, ki bo potrjena tudi s strani GZ Logatec. Naša zahteva je, da ima vozilo vsaj manjšo cisterno za lastno vodo in da je okretno in omogoča dostop do večine domačij tudi v slabih vremenskih pogojih. PREVENTIVNA DEJAVNOST: Področju preventive je posebno namenjen mesec oktober - Mesec požarne varnosti. V tem mesecu je društvo med drugim organizirano meddruštveno vajo, ki je bila na Hlevišah, 16.oktobra 1999. Namen vaje, je bil preskus usposobljenosti gasilskih društev za skupinsko gašenje Vaje so se udeležili gasilci iz PGD Rovte, PGD Petkovec, PGD Medvedje Brdo, PGD Račeva in PGD Vrh Sv. Treh Kraljev (skupaj 54 gasilcev). Gašenje gospodarskega poslopja Hleviše 16 z vodo iz zajetja pri »Jurčku«, Petrovčič, Hleviše 13 je bilo uspešno in tudi zajetje po polurnem gašenju še ni bilo prazno. Dobro je tudi sodelovanje med POS Vrh m našim društvom. Ob mesecu požarnega varstva otroci izdelajo spise m risbe na temo gasilstva, gasilci pa po dogovoru z vodstvom šole pripravijo kakšno praktično vajo. Mladi gasilci so se dobro pripravili tudi na občinsko gasilsko tekmovanje, kjer so osvojili odlično drugo mesto in se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje, kjer so bili najboljši od ekip iz logaške občine. Vrhovski gasilci iz leta 1934: zgornja vrsta: Nagode Janez (Dolinski), Novak Janez (Križerjev), Otrin Franc (Gosarjev), Mivšek Franc (Kovačev), druga vrsta: Malovašič Franc (Gračanov), Jurjevčič Kajetan (Češmelov z Račeve), Novak Lovre (Krogarski), Albreht Jože (Joškov), Arhar Janez (Buhovcov), Loštrek Janez (Luštrkov), Sedej Jože (Petrčev) tretja vrsta: Mlinar Filip (Žnidarjev), Jereb Jože (Jurčkov), Istenič Franc (Pavletov), Nagode Jože (Dolinski), Žust Franc (Abrahtov), Jereb Janez (Jurčkov) spodnja vrsta: Jereb Franc (Malnsk), Novak Kajetan (Krogarski), Žust Jože (Hleviški), Gabrovšek Jože (Jerebov), Bradeško Jakob (Bradeškov), Jereb Pavel (Malnsk), Jereb Lojze (Malnsk) Gasilci 15 Financiranje SKD Vrh Napisal je o tem RAFAEL KRVINA. Vsi vemo, v kakšnem svetu živimo. V svetu materialne veljave, v odnosih, kjer prevladuje finančna moč in kjer je vsako delo povezano z denarjem. Društvo si zagotavlja sredstva na tri načine: MOBILNI TELEFONI: V letu 1999 sta GZ Slovenije in Mobitel d.d podpisala pogodbo o posebnih pogojih za naročnike storitev Mobitela, ki so člani gasilskih organizacij. Vsak gasilec, ki je naročnik v Mobitel telefonskem omrežju, ne plačuje mesečne naročnine, ampak samo pogovore po števcu. V času poletja smo o tej ugodnosti obvestili vse naše člane in več kot polovica članstva se je odločilo, da postane naročnik Mobitelovih storitev pod zgoraj opisanimi pogoji. Nekaj težav je s telefonskim signalom (Mobitel), saj nekateri naročniki doma ne morejo uporabljali mobilnega telefona. Vseeno je to prva večja boniteta, ki soje deležni gasilci. Gasilski veterani Napisala je PEPCA PETROVČIČ 6. novembra so v Logaški občini praznovali gasilski veterani. Srečanje le-teh je bilo na Medvedjem Brdu na kmetiji odprtih vrat »Pri Šinkovc«. Povabljeni smo bili tudi člani gasilskega društva Vrh Sv. Trije Kralji._______________ Udeležencev je bilo kar precej. Najstarejši je bil star 90 let in je prejel spominsko darilo za dolgoletno sodelovanje. Tudi ostali smo prejeli darila za spomin. Otroci iz osnovne šole Žibrše so nam pripravili krajši kulturni program. Postregli so nam tudi z okusno večerjo. Imeli smo prav prijeten občutek, da tudi starejši gasilski člani nismo pozabljeni, čeprav ne sodelujemo več toliko kot mlajši. Škoda, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vseeno pa ni pokvarilo lepega družabnega srečanja. Vsi smo si želeli, da bi se podobna srečanja nadaljevala vsako leto. 1. Dotacije Športne zveze Logatec in Zveze kulturnih društev Logatec V mnogočem najosnovnejši vir reševanja finančnega problema društva. Glede na višino jo lahko imenujemo le podpora. To so sredstva, ki jih občina iz občinskega proračuna nameni za delovanje šport in kulture, vemo pa, da je v logaški občini delujočih okrog 40 podobnih društev Nekatera društva so si v svoji zgodovini zagotovila dovolj visoko mesto pri razdeljevanju pogače, druga, ki si pot šele utiramo, pa dobimo le drobtinice. Osnovno načelo delitve denarja so rezultati. Lahko rezultati posameznikov, dela... zatojezamala društva zelo pomembno, kaj in kako delamo. 2. Prihodki, ki jih društvo pridobi z organiziranjem prireditev To je naš glavni vir prihodkov. Prednjači kulturna sekcija, kjer gostovanja dramske skupine prinesejo največ. Sodelujoči pri igrah si razdelimo le nekaj malega kilometrine, vse ostalo delo je prostovoljno. Poleg kilometrine si privoščimo le še večerjo ali dve. Vse športno rekreativne prireditve prinašajo nekaj prihodkov, vendar so vsa tekmovanja povezana tudi s precejšnjimi stroški: nagrade, medalje, pogostitev tekmovalcev... Vsi prihodki od prireditev so odvisni od števila obiskovalcev, zato vsaka prireditev nosi finančni riziko. Marsikdaj se srečujemo z izgubo, kar ni prijetno za organizatorja drugič pa so stvari drugačne Že nekaj let ŠKD m organiziralo veselice. Nekako smo se v zadnjih letih soočali s precej natrpanim poletjem, tako da ustreznih terminov sploh ni bilo. Še vedno hranimo grenak spomin z zadnje veselice izpred treh let, ko smo šli krepko v rdeče številke. To je bila posledica slabega vremena. V zadnjem letu nam je precej dohodka prineslo balinišče. Uvedli smo umik dežurstva, poiskali dežurne, vse to je dobro zaživelo. Organizirali smo tekmovanja, nekatera precej odmevna, piknike delavskih skupin, domače piknike. Večina prihodkov se je porabila za dograjevanje prostora okrog Balinčka. Nabavili smo kamin, mize in klopi, za nekatere posameznike nabavili balinarske krogle. V jesenskem času smo še zasteklili balkon in nabavili peč. Vsako tako delovanje pa je povezano še s stroški vzdrževanja 3. Prihodki s strani sponzorjev Veliko pomoč pri ustvarjanju dramskih del in organiziranju prireditev pa izkazujejo sponzorji. Predvsem gre za pravne osebe, samostojne podjetnike in firme, ne gre pa izključevati nekaterih vestnih posameznikov, ki izkazujejo pomoč v obliki materiala ali z večno pripravljenostjo za sodelovanje. V zadnjih letih seje število sponzorjev povečalo, vsak pa nam pomaga predvsem po svoji dejavnosti Največkrat nam omogočijo večerje, prevoze, izdelavo reklamnega materiala, izdelavo scenskih predmetov. Hvala vam! Na koncu tega prispevka pa moram omeniti še izdatno pomoč občine Logatec, konkretneje župana, Janeza Nagodeta in njegovega predhodnika Stanislava Brenčiča. Dobro medsebojno razumevanje temelji na osnovi našega dramskega ustvarjanja, saj v občini Logatec edini predstavljamo to zvrst umetnosti. Naša edina naloga v prihodnje je ustvarjati. Nata način bodo tudi ljudje, ki nas opazujejo in ocenjujejo pripravljeni sodelovati in nagrajevati. Smo na pravi poti. 16 SKD Skupno do delovnih zmag O letu 1999je zapisal RAFAEL KRVINA. 21. januarja smo se zbrali v šoli v velikem številu na občnem zboru SKD Vrh. Glavna točka dnevnega red je bila izvolitev predsednika društva, kajti Matej Hribernik je bil razrešen te funkcije, ki jo je opravljal dobro leto. Novi predsednik je bil izvoljen soglasno. Na to mesto smo izglasovali Krvina Rafaela za dobo dveh let. V osnovi je društvo sestavljeno iz športne in kulturne sekcije. Obe sta enakovredni. Planske obveznosti, na katerih sloni vse nadaljnje delo, so bile tudi občinskim organom pravočasno dostavljene. Skozi leto sledimo načrtom in v mnogočem je letošnje leto preseglo meje zmogljivosti. Podatek, da smo v preteklem letu nanizali deset sestankov pove veliko. S tem, daje prihajalo do sklepov tudi v medsebojnih debatah med člani UO. V zimskem času prednjači z delom kulturna sekcija. Tako smo 6. februarja premierno uprizorili komedijo s šestčlansko zasedbo Dohodnina. Odziv gledalcev na posameznih gostovanjih je bil nadpovprečen. Že pred novim letom 1999 smo izdali novo številko krajevnega informatorja, ki je popestril novoletne praznike in dolge večere z bogatim branjem o našem delu, dogodkih in naših ljudeh. Gostili smo tudi KUD Jurko iz Gor nad Idrijo. Zaigrali so nam dobro znano igro Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak. Tudi s strani gledalcev lahko rečemo: Obisk dober za naše razmere. CMPZ (Cerkveni mladinski pevski zbor) je deloval po svojih zmožnostih. Zborovodja Gabrijela Žust je odšla na porodniški dopust, tako so vajeti prevzele posameznice pevskega zbore, ki se na glasbo in petje kaj razumejo. Poleg petja pri mašah in naših kulturnih prireditvah so se letos udeležili pevske revije cerkvenih pevskih zborov v Logatcu. Njihov nastop lahko ocenimo kot zelo dober, gledano tudi strokovno. Za nas je to edina pot, da se odpiramo svetu, zato se moramo udeleževati podobnih prireditev. Organizirali smo ogled igre na prostem V Šmartnem pod Šmarno goro. Tamkajšnji igralci so zaigrali ljudsko igro, ki smo jo na Vrhu uprizorili ob 300. obletnici, Prisega ob polnoči. Čudovit teater, veliko število gledalcev, pa vendar smo odhajali vrhovski gledališčniki ob koncu dvignjenih glav. Vsi smo bili enotnih misli, da nas niso prekosili. Še več, marsikatero besedo, čeprav nevljudno, je bilo slišati, da smo bili boljši. Že vrsto let v drugi polovici marca praznujemo Materinski dan. Tudi letos smo v soorganizaciji s POŠ Vrh počastili ta praznik. Bile so tudi investicije. Brž po novem letu smo s strani župana dobili kar 6 reflektorjev v vrednosti 300.000 to je bila velika naložba, ki je bodo deležni tudi rodovi za nami. V kulturni sobi se ni veliko spremenilo, spremembe smo dočakali jeseni, ko smo postavili omare. Vsekakor plodno delo v kulturni sekciji, ki se s prihodom pomladi umakne športni. In res, v letošnji pomladi, poletju in jeseni smo nanizali ogromno prireditev, tako tekmovalnih kot razvedrilnih. Že v zimskem času smo organizirali krajevno veleslalomsko tekmo z veliko udeležbo starih in mladih tekmovalcev in se tudi odpeljali na enodnevno smučanje v Flachau. Športno društvo je poravnalo stroške prevoza, tako da so smučarji imeli stroške le s smučarsko karto in klobaso. Na velikonočno nedeljo smo se pomerili med seboj strelci, skozi vse leto pa smo enkrat mesečno trenirali na manjše tarče. Košarkarski turnir, ki ga lahko uvrščamo v rang medobčinskih tekmovanj smo v lepem vremenu organizirali konec maja. Igre brez meja ali športno popoldne smo organizirali v avgustu in z njimi po dolgih letih spet tek za vse generacije. Veliko časa smo posvetili balinanju in pripravili domače prvenstvo v disciplini parov, tretji turnir v balinanju med sosednjimi društvi in povabljenimi ekipami. V okviru športne jeseni '99 smo se pomerili v nogometu med poročenimi in neporočenimi na Anžonovem travniku. Največji športni dogodek v letu ’99 je bila prijateljska tekma v balinanju med Žirovci in Vrhovci, kije trajala neprekinjeno 24 ur. Skozi vse leto seje košarkarska ekipa udeleževala močnih turnirjev: Trim liga v Žireh, turnir na Hotavljah, v Gorenji vasi in medobčinska liga v Školji Loki. Tudi balinarji so se udeležili dveh turnirjev v Logatcu, nočnega in turnirja ob občinskem prazniku. Slovenija teče za zdravje je slogan Olimpijskih tekov po slovenskih krajih, ki smo se jih udeleževali v Logatcu, Mežici, Kranju, Domžalah, Mariboru in Moravskih toplicah. Ob koncu leta smo izvedli še dva turnirja, ki sta spominjala na stare dobre čase - v namiznem tenisu in šahu. Tudi na rekreacijo nismo pozabili. Največ smo balinali, igrali košarko, ta in tam pa seje skupinica tekačev podala na tek po vrhovskih klančinah. Poleg vseh teh dejavnosti je društvo organiziralo ogled smuških poletov v Planici. Videli smo nov svetovni rekord (219,5m Toni Ingebritsen). Poskrbeli smo za prvomajsko kresovanje in očistili svet okrog šole, proti cerkvi in ob naši glavni cesti Orel-Jeličje-Vrh na čistilni akciji, ki pa je bil žal zelo slabo udeležena. S šolo dobro sodelujemo. V letošnjem letu smo sklenili dogovor ŠKD o košnji okrog šolskega poslopja. Društvo bo poskrbelo za košnjo roba pod igriščem in parkirišča ob cesti, šola pa bo kosila za in okrog šole. Odpravili smo se tudi na dva izleta, pomladi smo šli v Pariz, jeseni pa na slovensko obalo in Kras. Vse to je sad dela članov društva pod vodstvom konstruktivnega med seboj dobro uigranega upravnega odbora. Vsi sestanki so bili vedno sklepčni, čeprav bi kot predsednik rad videl na sejah vse člane UO. Zelo težko je najti ustrezne termine za sestankovanje, saj smo člani na 17 različnih koncih in v različnih službah, pa vseeno dobimo se in znamo razpravljati. Razpravljamo pa tisto, kar je na dnevnem redu. Prizadevnost članov UO in ostalih članov ŠKD, ki pa imajo le nekoliko drugačno nalogo od izvoljenih, je velika. V takem kolektivu se da delati. Živim v upanju, da se kljub nekaterim pohvalam nisem ugriznil v jezik in bo naslednje leto vsaj tako delovno. Vsi člani, aktivni pa tudi tisti, ki plačajo samo članarino, so v letošnjem letu imeli dovolj prilik, za rekreacijo, tekmovanja in druženje. Prva glavna vloga Odigral jo je in o njej pisal FRANKO ČELIK. V dramskem delu Dohodnina mije bila prvič zaupana glavna vloga in ob vsej množini besedila in intenzivnosti dramskega dogajanja so se mi ježili lasje. Glavni lik, Nikolaj Pečenko, mora spretno prikazati davčno utajo za resnično in zelo težko je sprotno izmišljevanje prikazati z gibom obraza in telesa. Poleg vsega je Nikolaj tudi nevrotik, ki ga vsak spodrsljaj vrže iz tira in brez pomoči sluge bi brž izgubil bitko z davčnim inšpektorjem. V takih primerih gre prikaz karakterja v dve smeri: Obvladovanje in potlačevanje nakopičene jeze oz., ko dokončno prekipi, jeza in prikaz stanja, ko je človeku vseeno za posledice in prizna vse laži. V resničnem življenju bi se za davčnega zavezanca slabo končalo, dramski scenarij pa dopušča tudi lepši konec. Pa mi je uspelo vse to prikazati? V bistvu sploh ne vem! Nobeden mi ni podal niti kritike niti pohvale, tako, da človek sploh ne ve, pri čem je. Vem pa, da je izvedba naporna in človek mora imeti dosti kondicije tako v nogah kot v glasilkah, da o premočenem čelu in hrbtu sploh ne govorim. Včasih se človek vpraša ali je sploh vredno pokuriti toliko energije za stotnijo gledalcev. »In vendar se premika!«, je nekoč davno izjavil Galileo. Očitno tudi nas, ki smo pripravljeni stopiti na oder, neka sila premika naprej. Mogoče jo lahko imenujemo vest ali pa enostavno norost. Lepo bi bilo, če bi se tudi vi, gledalci in gledalke, bralci in bralke, malce nalezli te norosti in bolj množično prihajali na naše predstave. Prizor iz Dohodnine ”18 ŠKD Na odru sem od vedno rad O svojem igranju piše JANEZ KOGOVŠEK. Že kot otrok v osnovni šoli sem bil zelo navdušen, če nas je Albin Berčič spustil na oder. Tja nismo smeli kadarkoli in, kadar je kaj potreboval in šel iskat, je lahko, kdor je bil priden, kdaj pa kdaj šel z njim ali pa nas je pustil tja, kadar je bil zares dobre volje. Enkrat, se spomnim, sva šla iskat ptičjo hišico. Na odru je bilo vedno mnogo čudovitih stvari, razno razni ročni izdelki, slike, kostumi, izredno lepe kulise, katere, mislim, da je znal samo on tako lepo narisati. V šolo sem šel najraje, ko je bilo veliko snega. Takrat smo se otroci sušili pri peči, učitelj pa nam je bral pravljice in zanimive knjige. Najraje sem imel v šoli kakšne igrice in telovadbo, pa tudi petje mi je bilo všeč, čeprav nisem znal peti in tudi nisem imel posluha.. Sem si pa zelo želel dirigirati, vendar za to nisem bil pristojen. Na odru sem se znašel kmalu po osnovni šoli, ko so se ponovno začele igre, vendar dolgo časa kot član tehnične ekipe, pa tako rad bi takrat igral. Toda bil sem za takrat verjetno preotročji in malo premlad za določene vloge. Tako nisem nastopil v igri. Niti pri režiji Albina Berčiča, niti pri Kokalj Jakobu, niti pri Franciju Jerebu. Prva igra, v kateri sem imel vsaj majhno vlogo, je bila Lokalna železnica v režiji Marka Žusta, če odštejem zelo majhno vlogo v Brezjanskem polju, kjer je bilo vse, kar sem moral narediti, da sem šel čez oder, nisem pa spregovoril niti stavka. Kasneje sem igral, če ne vsako, pa vsaj vsako drugo igro, a v večini manjše vloge. Skoraj vedno sem bil kakšen sluga, strežaj, pomočnik, vojak, itd. Bolj zahtevne vloge so prišle na vrsto v zadnjih letih, že po vrniti režiserja Francija Jereba. Nekatere igre so mi bile prečudovite, tudi če nisem igral. Npr.: Pozabljeni ljudje, Čarlijevateta... Ko sem gledal Čarlijevo teto, se mi je zdela tako dobra..., tudi dobro zaigrana! Sem si mislil: »Ne spadam zraven, tako dobri igralci ste.« Toda ko je spet prišla nova sezona in so rabili moje sodelovanje, nisem mogel odkloniti. To da sem se trudil, čeprav sem vedel, da nisem tako dober, se mi je obrestovalo že kaj kmalu. Pn igri Dan oddiha sem bil zelo navdušen nad reakcijami igralcev, saj nekaterih prizorov, v katerih sem nastopal tudi jaz, še danes niso pozabili. Pri zadnjih dveh igrali seje to samo stopnjevalo. Igral sem večje vloge, po prenehanju Matija Trčka sem igral celo vloge, ki so pisane njemu na kožo. Če se ustavim ob zadnji igri. Dohodnina, moram reči, da mi je bila najbolj zahtevna, bil sem praktično vso igro na odru, s tem, da sem moral natančno uletavati z besedilom, uporabljati izredno veliko rekvizitov, bilo je veliko dialogov, ki niso bili kratki. Najbolj me je skrbelo, kako bom odigral, ker si nisem popolnoma predstavljal osebe, ki sem jo igral. Dohodnine tudi nisem nikoli gledal, čeprav so to predstavo gledali skoraj vsi soigralci. Mogoče je bilo to še celo bolje, da nisem nikogar ponavljal. Je bilo pa težje. Ko smo znali besedilo malo bolj, mi je kar naenkrat stekla igra kar v redu. Navsezadnje pa je prišla še tako nepričakovana pohvala s strani Marcela Štefančiča v logaških novicah. Ta mi je potrdilo, da sem dobro opravil svoje delo, čeprav sem se zelo bal, da mi ne bo uspelo, kot je treba, saj sem se na vajah najbolj motil prav jaz. Če se je kaj ustavilo, sem zagotovo zamutil jaz. Če bi se mi to naredilo na predstavi! Moram priznati, da je to grozen občutek, čeprav drugače nimam treme. Do sedaj vem za tri primere, ko je bila kriza, pa se je dalo speljati z improvizacijo. V igri Krčmarica Mirandolina bi kot sluga moral vitezu ponuditi kuhana jajca, pa do časa nisem, tako da je šel naprej z besedilom in sva se morala z improvizacijo vrniti na isto mesto. Pri tem so mi še jajca padla na tla in odskakovala, tako da so gledalci takoj Prizor iz igre Dohodnina (Jože, Jasmina, Janez) foto:Peter Močnik lahko opazili, da so lesena. Vendar, daje bilo improvizirano verjetno niso opazili. Pri igri Hrup za odrom mije kri stopila v glavo, ko bi moral kot vlomilec s torbo v stanovanje in krasti določene stvari, ter jih spravljat v torbo. Toda, torbe nikjer! Problem je bil v tem,ker sta bili dve enaki torbi v igri inje Jurčk mislil, daje njegova, ter jo je spravil v garderobo. Jaz sem se znašel tako, da sem še naprej kradel razno razne stvari, dokler se torba ni našla. Ker se takrat ni nanašalo na vse igralce je bilo to lahko speljati, tako da nihče od gledalcev ni opazil. V zadnji igri Dohodnina pa je bil problem prav na premieri, ko sta se besedno zapletla davčni inšpektor Novak in Nikolaj Pečenko. Takrat nas je bilo na odru več. V tistem trenutku nisem vedel, kaj je, in še vase nisem bil povsem prepričan, ali nisem kaj kriv. Možgani so mi delali takrat sto na uro in ugotovil sem, da takrat nimam nič besedila in, kar bi rekel, ne bi ustrezalo. Onadva pa sta me kar gledala, ker sta mislila, da sem jaz kaj zamutil, kot po navadi na vajah. To je res grozen občutek, čeprav smo speljali, vendar mislim, daje kdor je dobro gledal, videl napako. Moram izdati skrivnost, za katero niti režiser ne ve. Na reprizi sem igral brez očal, ker sem bil skozi na odru. nisem mogel ponje. To ni bila vidna napaka, saj gledalci mislijo, da je tako prav. Ni mi bilo pa vseeno, saj bi z očali bolj prepričljivo in komično odigral. Ne vem, kaj bo v letošnji igri. imam pa precej manjšo vlogo, kar pa še ne pomeni, daje manj zahtevna in da se ga ne da polomiti. V celoti sem prepričan, da bo tudi letošnja igra uspela in dobila velik aplavz občinstva. Sodelovanje pri igri O svojem debiju pišeSREČKO KRVINA - ORUČK. Moje sodelovanje seje začelo, ko meje režiser Franci Jereb prosil, če bi sodeloval pri igri. Moja vloga je bila inšpicient. To je oseba, ki pošilja igralce na oder in skrbi, da je scena pripravljena. Po kratkem razmisleku sem si dejal: »Pa poskusimo!« Na prvi vaji sem dobil partituro v kateri sem si označil prihode igralcev in rekvizite na sceni. Vaje so bile dvakrat na teden ob praznikih pa tudi večkrat. Bolj kot se je bližala premiera, bolj je bilo resno za odrom. Na dan premiere se meje lotila trema, da ne bi kaj zamočil. Po igri, kije potekala brez težav, sem si oddahnil. Po premieri smo imeli več gostovanj po okoliških krajih, kjer seje dogajalo marsikaj- od nezvonjenja zvonca, do telefona, pa tudi kakšen rekvizit seje pozabil. Na koncu sezone sem si rekel: »Bilo je zelo zabavno. Upam, da me bodo še povabili!« Miklavž prihaja Piše angelček ________ANITA OBLAK. Za Miklavža smo igrali igrico, Miklavž prihaja. V tej igri je igralo 7 igralcev. Glavno vlogo sta igrali Petra in Špela. Potem pa sta še bili dve zvezdici in trije angeli. Angel sem bila tudi jaz. Ko sem stopila na oder sem mislila, da sem res angel sredi nebes. Obleke smo imeli zelo lepe. Na obrazu smo pa imeli lepe bleščice. Vaje smo imeli večkrat na teden. Vodil jih je režiser Rafko, če pa ni imel dosti časa, nas je imela Tadeja. Na vajah je bilo zelo zanimivo. Med seboj smo se zelo razumeli. Ko smo prišli trikrat na vaje, smo besedilo samo brali. Potem smo počasi začeli igrati na odru. Igrico smo zaigrali v nedeljo , 5.12.1999. Bilo je veliko ljudi. Največ pa je bilo otrok, saj so komaj čakali, da bo prišel Miklavž. Zapeli smo pesmico in že je prišel Miklavž. Igrico smo zaigrali zelo dobro. Bilo je nekaj napak, vendar ne tako velikih, da bi jih gledalci opazili. Sodelujoči pri igri Dohodnina Praznovanje materinskega dne Prireditev si je ogledala REZKA KOGOVŠEK. Po pošti smo prejeli pismo in v njem prijazno povabilo na proslavo ob materinskem prazniku - 25. marcu. Približala se je sončna nedelja, 21. marca, ko smo se kar peš odpravili do bližnje podružnične šole na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Ob vhodu v dvorano smo žene prejele rožo, po želji aperitiv in piškot. Ta uvod je še povečal veselo razpoloženje, ko smo v dvorani ob pogovoru in živ žavu malčkov čakali na začetek programa. V uvodu je prebrala Jasmina Buh Vorančevo črtico: Solzice. V nadaljevanju je mladinski cerkveni pevski zbor, pod vodstvom Gabrijele, zapel lepe narodne pesmi. Sledila je otroška igrica, ki so jo pripravili otroci od 1. do 4. razreda z učiteljico in učiteljem pod naslovom: O miški, ki... Oder je bil ves v zelenju in cvetju, v kar je bilo vloženo veliko časa in truda. Igrico so otroci odlično zaigrali: od miške, škrata, mišona, srnice, ježka, lisice, volka, medveda... Vso igrico je spremljala tudi pesem iz grl igralcev in zborčka, ki je ob strani odra ves čas spremljal igro. Vsebina je bila preprosta, razumna z bogatim sporočilom. Predstavila nam je problem, ki ga imamo vsi; šibki in močni, mali in veliki, mogočni in ponižni, to je STRAH. S pomočjo škrata so problem rešili z ugotovitvijo - najbolje je ostati tak kot SI. Ostanite tudi vi, dragi otroci, otroci taki kot ste: nasmejani, preprosti, iskreni in prijazni, zakaj s to igro ste nam vsem polepšali dan oziroma praznik. Zahvalila bi se tudi za izkazano pozornost vodstvu KS in SKD. Vložili so čas in dobro voljo ter nam pripravili pogostitev pred in tudi po programu, na dvorišču šole, kjer smo postali in pokramljali. Učiteljici in učitelju iskrena hvala in čestitke za delo z otroci. Poznamo večje kraje oziroma šole, ki se vse leto ne predstavijo niti z eno javno prireditvijo. Naj se taki dogodki še ponovijo, saj radi pridemo, obenem čutimo, da smo povezani, saj je to navsezadnje tudi naš kraj, naš VRH in ne sme nam biti vseeno kako in kaj se dogaja z njim! Po obali in krasu Na stroške ŠKD je šel na izlet tudi RAFKO KRVINA. Vsi tisti, ki pri SKD kaj veljamo - upravni in nadzorni odbor, tisti, ki smo v letu 99 največ delali, smo se v začetku septembra zmerno lepe nedelje odpravili v Primorje in Kras na izlet, kot zahvalo za postorjeno in pomoč pri delu društva. Nabralo se nas je dva ducata možakarjev in ta pravih punc, nekatere med njimi že tudi mamice, in se odpeljali z avtobusom domačega prevoznika Francija Oblaka proti morju. V Rovtah smo pobrali našo vodičko, nekdanjo našo sošolko, Natašo Kokalj. Celoten pro- gram izleta je pripravila naša nekdanja sokrajanka in že tuji lahko izrečem vso pohvalo. Prvi postanek - načrtovan - je bil na počivališču znamenitega viadukta Ravbarkomanda, ampak le za jutranjo kavico in takratkega. In že smo odbrzeli dobre volje proti prvemu cilju, ribiškemu mestu na naši majhni obali, Izoli. Naša Nataša pa je med vožnjo povedala kaj zanimivega o naši deželi ob poti. Izola nasje lepo sprejela, mi pa smo med neštetimi ladjicami iskali tisto, ki nas bo popeljala v naslednjih treh urah ob slovenski obali. Vonj po morju, po ribah in vinu je našo dniščino dobro razgrel. Dalmatinsko glasbo smo zamenjali z našo domačo, vse to je zares dobro vplivalo na vse. Vožnja ob strunjanskem klifu, mimo Pirana, Portoroža do sečoveljskih solin, kjer je krmar našega Ježa, tako se je ladjica imenovala, obrnil. To je bila polovica poti. Glavne značilnosti so bile, kaj lepega videti in kaj dobrega zaužiti, predvsem hrano, ki je značilna za pokrajino v kateri se nahajamo. Kaj drugega bi jedli na morju kot ribe! In res, preden smo našega Ježa obrnili se je vonj po pečenih ribah raztezal po vsej ladjici. Pogled na polne mize pečenih rib, vina Malvazije in Refoška, nas je dobesedno vrgel za mize. S kmečkimi navadami, iz rok v usta, smo kar pridno mlatili sardelice polite s tržaško omako. Kakšen okus! Vendar vsi s polnimi trebuščki smo nemočno gledali na preostanek pečenih rib. Vseh nismo mogli spraviti vase. Zakaj je na svetu tako, danes v izobilju, za jutri pa se ne ve, kaj bo? Ladjico smo ob poldnevu zasidrali in se kaj hitro odpravili na novo kulinarično specialiteto. Na Kras, na pršut in, vsem znano kraško vino, teran. Obiskali smo pršutamo Lokev, ki ni daleč od Divače, pripada pa MIP-u iz Nove Gorice. Pokušina se je nadaljevala v prejšnjem slogu. Mislim, da med nami ni človeka, ki ne bi poznal občutka okusa polnih ust pršuta zalita s teranom. Mljask! Zares dobre volje, brez nezaželenih izpadov, smo se odpravili v še eno kraško znamenitost blizu Divače. Podzemski svet ponuja ogromno razvedrila in lepot. Škocjanske jame pa zagotovo sodijo v ta okvir. Dobro uro sprehoda mimo kapnikov, visoko nad prepadi reke Reke, je naše razpoloženje nekoliko umirilo. Razume se, da se v takem svetu človek počuti utesnjenega, čeprav vedno znova odhaja očaran iz kraljestva vode in kapnikov. V nadaljevanju nas je pot vodila mimo čudovitih kraških vasi Križ, Dobravlje, Utovlje v vas Avber. Čeprav jesen na Krasu še ni bila v vsej lepoti, v živopisanih barvah, ti Kras vedno ponuja kaj novega, očarljivega. Kamen, vinska trta, grmičevje,... vse to je za dušo. V majhni vasici, Avber, nas je čakala še večeija. Pa ne zato, da bi bili lačni, tako si je zamislila Nataša. Dobra juha pa je kljub vsemu prijala. Še Štefanova pečenka, krompir in sladica, vse to pa smo zalili, s čim drugim kot s teranom. Dolga vožnja proti domu ni bila utrujajoča. V polnosti lepih spoznanj in doživetij je marsikaterega premagal spanec. Tudi tisti, ki so imeli ves čas kakšno nabrito na jeziku so počasi potihnili. In slišali smo le še brnenje motorja. Brez težav in varno je šofer Jože pripeljal našo barko srečno v domač pristan. In še nekaj ugotovitev. - mislim, da je bila nagrada, ki so si je povabljeni zaslužili pravšnja in dovolj bogata. Nagrada je nudila razvedrilo in resničen beg iz vsakdanjika, - iskrena hvala vodički Nataši, ki je znala razporediti program v pester in čudovit dan, vklopiti se v našo druščino, nosila vse organizacijske skrbi,... - da so vsa finančna sredstva, ki so bila porabljena, bila enakopravna z doživetim, - ni bilo opaziti nikakršnih trenj med izletniki, tudi če je bila merica polna, - drage bralke, dragi bralci, če se boste kdaj odpravljali na družinski izlet, resnično svetujem, da si privoščite nekaj podobnega, - pri vsakem načrtovanem izletu, ki je izhodišče opravljeno prostovoljno delo pri društvu, se rado zgodi, da se katerega pozabi. Se opravičujem in zagotavljam prednost pred drugimi na naslednji podobni avanturi - upam, da bo nas vedno krasilo tako vzdušje Z velikim veseljem se že oziram v novo leto, s tem da bomo marsikaj dobrega naredili skupaj in da vaš trud poplačam v vsaj taki meri. Vsi skupaj na slovenski obali Veleslalom Vrh 1999 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. V letu 1999 je bila spet priložnost za izpeljavo smučarske tekme, ker vreme ni skoparilo s snegom. Zadnja tekma je bila februarja leta 1997, lansko leto pa izpeljava zaradi zelene zime ni bila možna. To je bila tretja tekma v izpeljavi ŠKD Vrh; dvakrat pri Orlu na Vrhu Sv. Treh Kraljev in enkrat pri Anžonu v Račevi. Športno kulturno društvo Vrh je organiziralo tekmo v veleslalomu v soboto, 23. januarja 1999, pri Orlu. Dogodek je privabil na tekmo lepo število gledalcev in kar 83 tekmovalcev, ki so merili moči v desetih različnih kategorijah. 1. tek 2. tek Skupaj OTROCI 1. Mivšek Janez 24,91 17,94 17,94 2.Mivšek Nejc 18,66 18,04 18,04 3.Treven Tomaž Diskv. 18,30 18,30 1.-4. RAZRED DEKLICE 1. Jesenko Petra 18,86 19,14 18,86 2.Hribernik Katja 20,49 19,98 19,98 3.Gantar Mojca 21,61 20,50 20,50 L- 4. RAZRED DEČKI 1. Hribernik Borut 22,78 21,17 21,17 2. Jesenko Rok 21,38 28,84 21,38 3.Treven Cene 21,88 21,79 21,79 S. - 8.RAZRED DEKLICE 1 Jelovčan Neža 19,01 17.72 17.72 2.Treven Klara 18,58 18,28 18,28 3.Gantar Anja 20,59 19,10 19,10 5. - 8.RAZRED DEČKI 1 .Treven Lovrenc 17,94 16,70 16,70 2. Alič Tomaž 18,25 18,37 18,25 3.Jelovčan Tomaž 19,00 18,25 18,25 15 -30 let ŽENSKE 1.Urbančič Martina 17,52 17,09 34,61 2.Kunc Milena 17,23 17,42 34,65 3.Mivšek Tončka 18,01 17,54 35,55 15 -25 let MOŠKI 1 .Novak Iztok 26,50 26,69 53,19 2.Jelovčan Blaž 27,67 27,27 54,94 3.Kogovšek Miha 28,04 27,71 55,75 25 - 40 let MOŠKI 1 .Jesenko Tine 22,47 22,71 45,18 2.Mivšek Marjan 23,89 24,18 48,07 3.Bradeško Janez 23,69 24,42 48,11 VETERANKE 1.Jesenko Ivanka 17,93 17,74 35,67 2.Eniko Marjanca 19,96 19,93 39,89 3.Alič Marta 25,01 23,17 48,18 VETERANI 1. Vičič Nande 26,75 25,02 51,77 2.Oblak Vinko 27,40 28,21 55,61 3.Eniko Marjan 28,22 27,62 55,84 Velikonočni turnir v streljanju Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Datum: 4. april 1999 Kraj: POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev Organizacija: Športna sekcija ŠKD Vrh Strelja se v tarčo oddaljeno 10 metrov. Vsak ima na voljo štiri tarče, v vsako sproži šest strelov. Maksimalno število doseženih krogov je 200. Streljalo se je v dveh kategorijah: Člani in Članice ŠKD Vrh. Skupno število tekmovalcev je bilo 22 od tega tri dekleta. Rezultati. ČLANICE 1. Oblak Barbara 118 2. Mivšek Anital07 3. Jelovčan Monika 54 ČLANI 1. Žust Janez 166 2. Čelik Franko 160 3. Eniko Marjan 145 4. Žust Marjan 142 5. Jereb Franci 139 6. Trček Matija 138 7. Krvina Rafael 136 8. Kogovšek Janez 133 9. Treven Janez 131 10. Treven Marjan 129 11. Leskovec Branko 106 12. Eniko Simon 103 13. Krvina Janez 98 14. Oblak Miha 95 15. Kavčič Jure 83 16. Novak Iztok 80 17. Jelovčan Peter 78 18. Alič Matjaž 74 19. Jelovčan Blaž 53 Trim liga v košarki Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Vsako pomlad je organizirana trim liga v košarki v telovadnici osnovne šole v Žireh. Letošnja je trajala od 27. marca do 14. maja in se je je udeležilo deset rekreativnih ekip iz širšega območja Žirov, med njimi tudi ekipa našega društva. Ekipe so bile razvrščene v dve skupini, ki sta bili sestavljeni na podlagi lanskoletnih rezultatov in žreba. SKUPINA A SKUPINA B Gepard Silva Idrija Alpina Gaia Vrh Kladivar Logatec Boc - Taverna Šink Mladinci V vsaki skupini igrajo ekipe po sistemu vsak z vsakim in pive štiri ekipe gredo v nadaljnje tekmovanje. Rezultati ekipe Vrh: 1. sobota, 27.3. VRH:KLADIVAR 65:55 2. petek, 2.4 VRH : LOGATEC 68:66 Košarkarski turnir Vrh ’99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Tradicionalni spomladanski turnir v košarki je bil v nedeljo, 30. maja 1999, s pričetkom ob 9.30 uri. Povabili smo šest ekip, žal pa se ekipa Logatca ni pojavila na igrišču in tako se je tudi začetek turnirja zakasnil. Tako sta bili formirani dve skupim, nosilca obeh skupin sta bila prvo in drugouvrščena ekipa lanskega turnirja. Skupina A Skupina B 1. Žiri - Gepard 1. Vrh 2. KK Logatec 2. Kara - Vrhnika 3 Kladivar 3. Silva Ekipe posameznih skupin so igrale po sistemu vsak z vsakim; prvouvrščeni ekipi skupin igrata v finalu, drugouvrščeni ekipi pa za končno tretje mesto Igralo se je dvakrat po petnajst minut po pravilih KZS, sodniki so bili Lovšin, Mlakar in Govekar D. V skupini A je bila zaradi odsotnosti Logatca odigrana samo ena tekma in zmagovalec je odšel v finale 3. sobota, 10.4. VRH:BOC T. - ŠINK 60:56 4. sobota, 10.4. VRH:MLADINCI 96:60 Po prvem delu je imela ekipa našega društva 100% izkupiček inje v nadaljnjem tekmovanju na izpadanje dobila četrtouvrščeno ekipo skupine A. 5. petek, 16.4. VRH:ALPINA 72:48 V odločilni tekmi za nastop v finalu pa je ekipa Vrha doživela minimalni poraz. 6. petek, 7.5. VRH:GEPARD 85:87 Tekma za tretje mesto: 7. sobota, 14.5. VRH:BOC T. - ŠINK 79:61 Finale: Gepard: Idrija 71:68 Končni vrstni red: Strelci Vrha: L Gepard Priimek in ime skupaj povprečje 2. Idrija Veselič D. 169 24,14 3. Vrh Tratnik S. 20 5,00 4. Boc T.-Šink Močnik P. 0 0,00 5. Kladivar Govekar D. 41 5,86 6. Silva Maček J. 21 21,00 7. Logatec Mržek M. 56 9,33 8. Alpina Jesenko T. 44 6,29 9. Gaia Bezeljak Z. 93 13,29 10. Mladinci Istenič K. 81 11,57 Žiri: Kladivar 50:47(22:21) V skupini B pa so bile tri tekme in domača ekipa Vrha m imela večjega problema z nasprotnikoma in zanesljivo prišla v fmale. Vrh: Kara 48:40 (26:22) Silva: Kara 50:39 (28:20) Vrh: Silva 46:39 (29:20) Tekma za tretje mesto: Silva: Kladivar 78: 54 (37: 30) Finale: Žiri: Vrh 61:54(29:24) Lista najboljših strelcev 1. Tavčar (Silva) 45 1. Demšar L. (Silva) 45 3. Šehi} (Žiri) 41 4. Istenič (Vrh) 39 5. Govekar E. (Žiri) 35 6. Erznožnik B. (Silva) 31 7. Gaber (Kladivar) 29 8. Guštin (Kara) 28 9. Jesenko T. (Vrh) 26 10. Maček (Vrh)____________24 Lista strelcev Vrha 1. Istenič 39 2. Jesenko T. 26 3. Maček 24 4. Bezeljak 22 5. Govekar D. 17 6. Zelene 15 7. Močnik 5 Končni vrstni red: 1 .Žiri - Gepard 2. Vrh 3.Silva 4. Kladivar 5. Kara Balinanje na Vrhu seje prijelo.... Svoje misli je zapisal ROMAN KOGOVŠEK. Ze nekaj časa lahko v poletnih mesecih opažamo, da balinišče na Vrhu Svetih treh kraljev, ki je bilo zgrajeno pred tremi leti, ne sameva. Nasprotno. Na samem balinišču, kot tudi okoli njega, je ob vikendih zelo živahno.. _________ Pokal LIPAN ‘99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Kraj: Hotavlje Datum: 25.6.1999 Turnirja se je udeležilo osem košarkarjev ŠKD VRH: 00 Govekar 13 Močnik 4 Urekar 14 Bezeljak 5 Veselič 15 Istenič 12 Jesenko Tine 23 Erjavec Rezultati naše ekipe: Predtekmovanje VRH: BIFE SILVA 31:30(15:14) VRH: LIPAN 46: 36 (26:17) Ekipa Vrha je dosegla prvo mesto v svoji skupini in igrala v finalu. EMOK Cerkno: VRH 58: 55 (29: 30) Tako je VRH dosegel še eno lovoriko, tokrat drugo mesto. Strelci VRH: Veselič 47 Istenič 26 Bezeljak 25 Erjavec 21 Jesenko T. 9 Urekar 2 Govekar 2 Balinanje je kar zahtevna igra, saj moramo igralci poznati veliko pravil, ki so napisana po mednarodnih kriterijih. Tako smo se tudi na Vrhu Svetih Treh Kraljev počasi privajali na pravila, ki so napisana v pravilniku. Iz leta v leto se je število “balinarjev” povečuje, tako, da je kar užitek pogledati na balinišče, kjer se včasih odvijajo prave balinarske tekme. Športno kulturno društvo Vrh je kupilo tudi nekaj novih krogel, saj stare krogle niso bile dobre za kakšna tekmovanja. Seveda imamo v zadnjem času tudi dve ekipi ali več, ki se udeležujeta raznih tekmovanj. Naša ekipa je tekmovala tudi na nekaterih turnirjih v Logatcu, kjer je dosegla odlične rezultate. Naj omenim 4. mesto na nočnem turnirju v Logatcu, kjer so nastopile zelo močne ekipe, ki tekmujejo po raznih ligah. Prav na zadnjem turnirju smo eno tako ekipo tudi premagali. Nekateri člani ŠKD vrh se udeležujejo tudi sindikalnih tekem, kjer igrajo zelo dobro. Vsako leto se organizira na Vrhu tudi turnir v balinanju, ki se ga udeležijo poleg domače ekipe še razne ekipe iz okoliških krajev kot so Žiri, Rovte, Planina in tako dalje. Pred letom dni, smo na tem turnirju priigrali pokal za uvrščeno drugo mesto. Letos je bilo za nas balinarje še posebej veselo, saj je ŠKD Vrh skupaj z Žirovskim balinarskim klubom organiziral 24 ur balinanja na Vrhu z geslom “ NI TEŽAV “. Na to tekmovanje so bili povabljeni tudi balinarji iz Logatca, ki so igrali kot ena izmed ekip Vrha. To prireditev je prišel pogledat tudi svetovni prvak v hitrostnem zbijanju Uroš Vehar iz Žirov. Organizacija je bila zelo dobra, saj je tekmovanje potekalo brez kakšnih večjih težav. Moram povedati, da se na Svetih Treh Kraljih v zadnjem času z balinanjem ukvarja zmeraj več mladih, pa tudi dekleta in žene, kar je za tako majhno krajevno skupnost res pohvale vredno. Na Vrhovskem balinišču balinajo tudi člani ŠKD Vrh iz Podlipe, Logatca, Idrije itd. Balinanje se je naselilo v srca Vrhovcev, ali, če rečem drugače, balinanje na Svetih Treh Kraljih seje prijelo. Balinanje za pare Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Turnir se je odvijal 22. in 23. maja 1999 na igrišču Pr’ Balinčku v organizaciji SKD Vrh.Prijavilo se je deset parov, ki so bili z žrebom razdeljeni v tri skupine; v skupini A so bili štirje pari, v skupinah B in C pa trije._____________________________ Skupina A 1. Čelik Franko / Oblak Barbara 2. Jesenko Darko / Eniko Marjan 3. Bradeško Janez / Treven Dušan 4. Oblak Miha / Kavčič Jure Skupina B 1. Vičič Nande / Krvina Rafael 2. Kogovšek Janez / Petrovčič Jože 3. Treven Aci / Jereb Franci Skupina C 1. Justin Tadej / Eniko Sandi 2. Trček Matija / Alič Matjaž 3. Jelovčan Blaž / Krvina Srečko Sistem tekmovanja: Zmaga tisti, ki ima po osmih obratih več točk kot nasprotnik. V primeru neodločenega rezultata se izpelje še en obrat oz. toliko obratov, da se dobi zmagovalca. V skupini B in C so igrali po sistemu vsak z vsakim in zmagovalec je bil avtomatsko v polfinalu. V skupini A pa je bil sistem bolj zapleten. Žreb je določil tekmovalna para in dobili smo dva zmagovalca in dva poraženca. Nato sta igrala zmagovalca in boljši je odšel avtomatsko v polfinale. Slabši tega dvoboja pa je igral z zmagovalcem “poražencev” v repesažu in tako smo dobili še četrtega polfinalista. Rezultati: Skupina A Čelik/Oblak : Jesenko/Eniko 8:3 Oblak/Kavčič : Bradeško/Treven 7: 5 Zmagovalci: Oblak/Kavčič : Čelik/Oblak 12: 5 Poraženci: Jesenko/Eniko: Bradeško/Treven 8: 1 Repesaž: Čelik/Oblak : Jesenko/Eniko 9: 5 Vrstni red skupine A: 1. Oblak Miha / Kavčič Jure 2. Čelik Franko / Oblak Barbara 3. Jesenko Darko / Eniko Marjan 4. Bradeško Janez / Treven Dušan Skupina B Vičič / Krvina: Kogovšek / Petrovčič 13: 0 Treven / Jereb: Kogovšek / Petrovčič 13: 3 Vičič / Krvina: Treven / Jereb 8: 6 Vrstni red skupine B: 1. Vičič Nande / Krvina Rafael 2. Treven Aci / Jereb Franci 3. Kogovšek Janez / Petrovčič Jože Skupina C Justin / Eniko: Trček / Alič 13:5 Justin / Eniko: Jelovčan / Krvina 9: 6 Jelovčan / Krvina: Trček / Alič 8: 3 Vrstni red skupine C: 1. Justin Tadej / Eniko Sandi 2. Jelovčan Blaž / Krvina Srečko 3. Trček Matija / Alič Matjaž Tako so bili znani štirje udeleženci polfinala in žreb je določil, da se prvouvrščeni skupine A pomeri s prvouvrščenim skupine C, drugouvrščeni skupine A pa s prvouvrščenim skupine B. Polfinale: Oblak/Kavčič : Justin/Eniko 13: 5 Vičič/Krvina : Čelik/Oblak 11:6 Mali Finale (za tretje mesto): Čelik / Oblak : Justin / Eniko 9: 5 Finale: Vičič / Krvina: Oblak / Kavčič 9: 4 Končni vrstni red 1. Vičič Nande / Krvina Rafael 2. Oblak Miha / Kavčič Jure j. Oblak Barbara/ Čelik Franko 4. Justin Tadej / Eniko Sandi 5. Jesenko Darko / Eniko Marjan Treven Aci / Jereb Franci Jelovčan Blaž / Krvina Srečko 8. Bradeško Janez / Treven Dušan Kogovšek Janez / Petrovčič Jože Trček Matija / Alič Matjaž 24 ur balinanja Zapisal je RAFAEL KRVINA. Največji športni dogodek v organizaciji ŠKD Vrh v letu 99 je bilo prav gotovo 24 ur balinanja. Ideja je padla že spomladi na enem izmed treningov ob prisotnosti nekaterih žirovskih balinarjev. Zamisel se je prijela in začeli smo se pripravljati. Spregovorili smo na upravnem odboru. Vsi smo bili za in sprejeli smo nekaj sklepov: Tekma se bo odvijala s sobote na nedeljo, 17. in 18. julija, ob treh popoldne. Tekmovali bosta dve ekipi: Vrh in Žiri. Vsaka ekipa bo imela štiri podskupme s tremi tekmovalci in rezervami. Sistem tekmovanja: Vsaka ekipa nastopi štirikrat po uro in pol. Izbrali smo ekipo Vrha: Skupina A: Jereb Franci, Kogovšek Roman, Kogovšek Janez Skupina B Krvina Rafko, Eniko Marjan, Vičič Nande Skupina C: Čelik Franko, Oblak Miha, Oblak Barbara Skupina D: Balinarji iz Logatca V tekmovalnem delu ni prišlo do nobenih zapletov, tako da seje balinalo nepretrgoma 24 ur. Balinarji so stvar resno vzeli in pravočasno prihajali na balinišče. Na trenutke je bilo balinanje zares vrhunsko. Na prizorišče je prišel tudi svetovni prvak Uroš Vehar iz Zirov. Pokazala seje priložnost, da bi tudi nastopil za žirovsko ekipo, vendar je prireditelj to nakano spretno preprečil. Logaški balinarji, nekateri izmed njih tekmujejo v drugi slovenski ligi, so povabilo sprejeli, radi priskočili na pomoč, mi pa smo se jim zahvalili s hrano in pijačo. Poleg tekmovalnega dela je pomemben del predstavljala oskrba. Obroki so bili trije, zvečer golaž, proti jutru obara, za zaključek pa izvrstna pojedina, odojek na žaru. Ves čas pa smo tako tekmovalci kot gledalci dobili kaj dobrega z žara. Pijače je bilo tudi dovolj. Obroki so bili za vse tekmovalce zastonj, ostalo pa za denar. Vsi tekmovalci in delavci so v spomin dobili majico z znaki sponzorjev, priložnostnim emblemom prireditve in sloganom prireditve: NI TEŽAV! Veliko število majic bi lahko prodali, vendar je bilo število omejeno zgolj na tekmovalce in delavce. Prireditev je lepo uspela, vreme je bilo sončno in toplo, tako da ponoči mraz tekmovalcev ni motil. Število gledalcev je bilo precejšnje - veliko domačinov, največ pa iz Žirov. Pohvala gre vsem delavcem, še posebno pa nekaterim dečkom in deklicam, ki so ves čas pridno kelnarili. Na koncu smo domači balinarji proti močnejšemu, renomiranemu nasprotniku izgubili z rezultatom 198:247. Namen 24 ur balinanja ni bil tekmovalen, šlo je predvsem za poglabljanje meddruštvenih prijateljskih odnosov, kar v današnjem svetu velikokrat prav pride. Tudi v prihodnosti bomo organizirali podobna prijateljska srečanja. 26 ŠKD Balinarski turnir Vrh ‘99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. ŠKD VRH je organiziral 3. balinarski turnir v nedeljo,12. septembra 1999, v sodelovanju z lovci iz Rovt, ki so nam spet posodili svoje balinišče v Češirku. Turnirja seje udeležilo poleg gostitelja še pet ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V posamezni skupini se je tekmovalo po sistemu vsak z vsakim. Prvouvrščena skupin sta igrala za končno prvo mesto, drugouvrščena pa za tretje mesto. V predtekmovanju seje igralo eno uro in en obrat v primeru neodločenega rezultata. Ekipa ŠKD VRH: Krvina Rafael Jereb Franci Vičič Nande Krvina Srečko ĆEŠIREK Stari znanci: LD Rovte 12: 10 Planina: LD Rovte 11:4 Stari znanci: Planina 8: 5 "1 N ji. T L Stari znanci 2 0 20:15 +5 2.Planina 1 1 16:12 +4 3.LD Rovte 0 2 14:23 -9 VRH Pr’ Balinčku BŠD Žiri: Rovte 13: 7 ŠKD VRH: Rovte 1: 13 ŠKD VRH: BSD Ziri 4:10 1. BŠD Žiri 2 0 23:11 +12 2. Rovte 1 1 20:14 +6 3. ŠKD VRH 0 2 5:23 - 18 Za 3. mesto Planina: Rovte 12: 6 Za 1. mesto BŠD Žiri: Stari znanci 13:12 Končni vrstni red: L BŠD Žiri 4. Rovte 2. Stari znanci 5. LD Rovte 3. Planina 6. ŠKD Vrh Balinarski turnir ob občinskem prazniku Rezultate je zbral FRANKO ČELIK Ekipa ŠKD VRH se je 12. septembra 1999 prvič udeležila tradicionalnega balinarskega turnirja v Logatcu, ki ga pripravi tamkajšnji balinarski klub železničarjev. Nastopilo je kar 15 ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine in so igrale na štirih različnih baliniščih; dve skupini na balinišču pri železniški postaji, dve pa v Raskovcu. Postava: Kogovšek Roman Kogovšek Janez Oblak Miha Čelik Franko Justin Tadej (rezerva) Naša ekipa je tekmovala v tretji tekmovalni skupini v Raskovcu. Sestava skupine: Repentabor Žiri ŠKD Vrh Begunje Rezultati: ŠKD Vrh:Repentabor 5: 7 Žiri:Begunje 8: 5 poraženca ŠKD Vrh : Begunje 9: 7 zmagovalca Žiri : Repentabor 13: 12 repesaž ŠKD Vrh : Repentabor 3: 11 Tako sta se iz naše skupine uvrstili naprej ekipi Žirov in Repentaborja. Končni vrstni red: 1. Krim 2. Logatec 2 3. Žiri 4. Repentabor Olimpijski teki 1999 FRANKO ČELIK Člani našega društva so se udeleževali tudi olimpijskih tekov po vsej Sloveniji, pri tem so dosegli kar pet uvrstitev med prvih deset. • Logatec 13. junij 10 km Kogovšek Janez 3 km Šubic Marjan (7. mesto) Krvina Srečko (8. mesto) Oblak Uroš 2 Mežica 17. junij 5 km Kogovšek Janez ; Domžale 18. junij 4 km Šubic Marjan (9. mesto) Kogovšek Janez •_ Kranj 25. junij 2 km Šubic Marjan (2. mesto) Kogovšek Janez 5 km Oblak Uroš Krvina Srečko ; Maribor 26. junij 3.5 km Šubic Marjan (6. mesto) Kogovšek Janez Oblak Uroš Kavčič Jurij Spomini na olimpijske teke Pretekel jih je in o njih pisal JANEZ KOGOVŠEK. Rafael Krvina nam je neke srede povedal, da bo v nedeljo v Logatcu tek in da se lahko udeleži, kdor to želi. Bil sem popolnoma nepripravljen, saj sem nazadnje tekel pred kakima dvema letoma, pa še to mogoče nekajkrat od doma na Vrh. Tokrat meje zamikalo, da bi spet malo rekreativno tekel, da si malo očistim pljuča od cigaret. Že takoj v četrtek sem po spravilu sena dobil toliko navdiha, da sem tekel na vrh Lavrovca in nazaj. V soboto pa sem tekel v Žiri in nazaj, kar je približno 15 km. Za v nedeljo smo se dogovorili Ferdinand Ničič, Rafael Krvina, Blaž Jelovčan, Srečko Krvina, Uroš Oblak, Šubic Mario in jaz, da gremo na tek v Logatec. Udeležili smo se le štirje: Srečko, Mario, Uroš in jaz. V soboto je bila ohcet Stanke Alič, zato sta verjetno zaradi preutrujenosti Rafko in Blaž izostala, Ferdinand pa je imel obveznosti. Čeprav sem bil ves polomljen od sobotnega teka, bolele so me vse mišice na nogah, sem se odločil za dolgo varianto- tri kroge po 3,5 km, ostali trije pa so tekli dva. Ni se mi šlo za uvrstitev, ampak kolikor pač duša da. Po teku je vsak dobil majico, pijačo, bilo je tudi nagradno žrebanje, skratka vzdušje je bilo enkratno, prijateljsko. Odločil sem se, da bom še sodeloval v olimpijskih tekih Slovenija teče za zdravje. Dobil sem razpored tekov. Naslednji je bil v Mežici. Tisti danje bilo delovno. V Mežico sem se odpravil ob treh popoldne. Na cesti je bila gneča, zato sem jo ubral na Šoštanj preko Črne do Mežice. Ob cesti čez hribe in skozi gozdove ni bilo nobene hiše, zato sem neke gozdarje vprašal, ali sploh grem prav. Lilo je kot iz škafa. K sreči je bil tek prestavljen za pol ure zaradi dežja. Tek bi bil v vsakem vremenu, če se vreme ne bi izboljšalo. Ko smo tekli je dež malo pojenjal, bilo pa je polno luž in blata. K sreči sem imel s seboj za preobleči. Imel sem nekaj težav, ker sem bil zaradi dolge vožnje neogret, vendar sem progo pretekel normalno. Nazaj sem krenil preko Dravograda. Kljub daljši razdalji sem vozil po lepši cesti in prišel prej. Naslednjega teka sem se udeležil v Domžalah pri skakalnicah v Ihanu. Tekla sva Mario Šubic in jaz. Na cesti je bila spet gneča, zato sva malo prej zavila na stransko cesto. Nisva bila prepričana kam gre. Pobrala sva avtoštoparko in jo vprašala, kako se pride do skakalnic pri Ihanu. Rekla je, da gre tudi ona tja. Peljala sva jo misleč, da naju bo vodila prav, vendar sva prišla čisto nekam drugam. Izkoristila je priliko, da sva jo peljala tja, kjer je doma. Ženskam sploh ni za verjeti. Končno sva našla pravo pot. Kar se teka tiče je bilo v redu, čeprav je malo rosilo. Najteže je bilo teči zraven prašičje farme, kjer je tako grozno smrdelo. Na koncu sva dobila za listek, ki sva ga dobila pri prijavnini, še dobro kuhano kranjsko klobaso, majico in pijačo. Nazaj sva vozila z odprtim prtljažnikom skoraj do Ljubljane, ker sem ga pozabil zapreti. Človek vedno kaj doživi. Naslednji tek je bil v Kranju. Tekli smo Mario, Uroš, Srečko in jaz. Našli smo dokaj hitro, tako da smo se lahko še ogrevali na stadionu. Potem smo tekli. Uroš in Srečko sta skrenila na daljšo varianto teka, ker nista ugledala table za kraj ši tek. Vendar sta tekla kar v redu. Izvrsten je bbil Mario Šubic, bil je celo drugi. Jaz sem tekel povprečno, bolj za rekreacijo. Pozanimal sem se, kje in kdaj bo tek v Mariboru. Po teku smo se ustavili še na pijači, drugače pa hitro krenili proti domu. V Maribor je bilo krasno iti, ker je bil takrat tudi Festival Lent. Del te prireditve je bil tudi olimpijski tek, na katerem smo sodelovali Srečko, Uroš, Kavčič Jure, Mario in jaz. Po teku smo šli na pico, si ogledovali prireditveni prostor in lepa dekleta. Debele žanske skoraj ni bilo videti, vse so bile šlank. Štajerke imajo res dobre postave. Nazaj grede smo se ustavili pri Šmartnem pod Šmarno goro, kjer je bila igra Prisega ob polnoči. Ogledali smo si zadnji odlomek, nazadnje še pokomentirali z drugimi člani ŠKD, ki so si prišli ogledat igro. Potem, na poti proti domu, pade odločitev, da gremo še v disko Čarli v Žireh in domov smo prišli šele v zgodnjih jutranjih urah. Manjkala je samo še zaključna prireditev v Moravskih toplicah. Bil je lep sončen sobotni dan. Vožnja prek vinorodnih pokrajin Štajerske je bila čudovita, čeprav je bilo daleč. Tekli smo Mario, Srečko, Uroš, Jure in jaz. Sploh ni bilo naporno. Po teku smo pojedli prekmurski bograč, poslušali prireditev in ležali na soncu. Na koncu je naju z Mariom pospremila na ogled toplic mlada dama, tako da sva videla tudi toplice in nabrala spominke in razglednice. Nazaj smo se peljali čez Radence, prek Kapelskih goric do Ptuja in naprej. Malo je manjkalo, pa bi imeli gumidefekt, a smo še do časa zamenjali gumo. Vmes smo se malo ustavili na črpalki, se okrepčali in nadaljevali vožnjo proti domu. Zvečer pa je bila še žurka v koči na Vrhu. Za vse to sem dobil priznanje, katerega sem bil tako vesel, da sem ga uokviril in dal v kulturno sobo ŠKD Vrh. Veseli me, da je tek na Vrhu prišel, kar se je videlo tudi na Športnem popoldnevu, Tek - Vrhovske klančine ‘99, kjer jih je veliko teklo za zdravje, še tistih, za katere si tega ne bi mislil, in to še presenetljivo dobro. Tek-Vrhovske klančine ‘99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Po dolgem času smo spet organizirali tek za krajane naše fare in sicer na isti dan, kot so bile Igre brez meja, 29. avgusta 1999. V različnih kategorijah je nastopalo kar 49 tekmovalcev. Tek so pričeli šolski otroci od 1. do 4. razreda; proga je potekala od šolskega dvorišča po cesti do planinske koče in nazaj. Isto dolžino proge so imela dekleta od 5. do 8. razreda, njihovi vrstniki pa dvojno dolžino te proge. Tek je potekal v dežju, a to ni motilo nastopajočih. ŠOLSKI OTROCI 1.-4. RAZRED ČLANICE NAD 30 TFT 1. KOGOVŠEK METKA 2.25,77 2. KUNC MILENA 2.33,19 3. JELOVČAN MARTA 2.40,98 4. OBLAK JOŽICA 5. ALIČ MARTA 6. MIVŠEK MARICA 7. TREVEN MIHELA 1. HRIBERNIK BORUT 2.20,96 2. OBLAK ŠPELA 2.28,00 3. KUNC BLAŽ 2.31,40 4. OBLAK GAŠPER 5. MLINAR MATEJ 6. TREVEN ANAMARIJA 7. ENIKO ANDREJA 8. KUNC NATAŠA 9. MLINAR ANJA SOLSKI OTROCI 5. - 8. RAZRED (DEKLETA! 1. MIVŠEK MATEJA 1.55,59 2. TREVEN KLARA 1.58,30 3. JELOVČAN NEŽA 2.20,00 4. OBLAK ANITA 5. KOGOVŠEK SONJA 6. KOGOVŠEK VESNA 7. HRIBERNIK TANJA Člani so nastopali v dveh kategorijah. Premagati so morali okrog 2,5 km dolgo progo, ki je potekala od šolskega dvorišča mimo Petrača, Staj in Stumerca nazaj do šole. ČLANI 15-35 LET L ŠUBIC MARIJO 9.15,45 2. NOVAK IZTOK 9.26,91 3. JELOVČAN BLAŽ 9.32,00 4. TIŠLER TOMAŽ 9.34,00 5. KOGOVŠEK MIHA 9.42,35 6. OBLAK UROŠ 10.00,00 7. KRVINA SREČKO 10.18,48 8. NOVAK GREGOR 10.38,04 9. PETROVČIČ JOŽE 11.01,92 10. KRVINA RAFAEL 11.11,92 11. NAGODE ROBERT 12. JELOVČAN PETER 13. MTVŠEK MARJAN ČLANI NAD 35 LET L KOGOVŠEK JANEZ 2. JESENKO TINE 3. OBLAK VINKO 4. TREVEN FRANCI ŠOLSKI OTROCI 5, - 8, RAZRED (TANTJE1 L TREVEN LOVRENC 4.14,71 2. KOGOVŠEK GREGOR 4.22,87 3. TREVEN MARKO 4.38,30 4. ENIKO BOJAN 4.47,49 5. TREVEN JAKA 4.55,02 6. KOGOVŠEK PRIMOŽ 5.31,84 ČLANICE 15 - 30 LET L OBLAK TADEJA 1.57,43 2. KOGOVŠEK MAJA 2.03,74 3. ŽUST FRANCKA 2.15,76 4. HRIBERNIK ŠTEFKA Smučarski izletvFlachau Smučarski tečaj za najmlajše Organizacija smučarske ekskurzije s strokovnim vodenjem v Flachau za 43 članov našega društva. Ekskurzija je bila izvršena 31. januarja 1999. Razdelitev po starostnih kategorijah: predšolskih otrok 3 osnovnošolskih otrok 12 * šolske mladine 7 * odrasli 21 V januarju je bil izveden tudi smučarski tečaj za predšolske in šolske otroke v trajanju 40 ur. * predšolskih otrok 8 * osnovnošolskih otrok 35 Igre brez meja Vrh ‘99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Letošnje igre brez meja so bile že enajste po vrsti in spet po dolgem času se jih je udeležilo vseh pet vasi vrhovske fare. Kot šesta ekipa je nastopala ekipa ŠKD VRH. Dogodek se je odvil v nedeljo, 29. avgusta 1999. Poleg iger smo izvedli tudi teke na tri različne razdalje za različne kategorije. Ves čas iger je rosilo, vendar to ni preprečilo izvedbe. EKIPE: HLEVIŠE Jelovčan Peter Jelovčan Monika Šraj Andreja Novak Iztok HLEVNI VRH Šubic Marijo Mivšek Marica Oblak Jožica Sedej Matija LAVROVEC Jelovčan Blaž Jelovčan Marta Alič Marta Jesenko Darko RAČEVA Treven Aci Treven Mihela Kogovšek Sonja Urbančič Damjan VRH Krvina Srečko Gabrovšek Brigita Kunc Milena Kunc Miha ŠKD VRH Jesenko Tine Oblak Tadeja Kogovšek Maja Tišler Gregor l.igra: LOVLJENJE RIB HLEVIŠE 3. HLEVNI VRH 5. LAVROVEC 4. RAČEVA 1. VRH 2. ŠKD VRH 6. 2.igra:TEHTNICA HLEVNI VRH 2. LAVROVEC 3. RAČEVA 5. VRH L ŠKD VRH 4. HLEVIŠE 6. 3.igra: HOJA PO COLAH LAVROVEC 2. RAČEVA 6. VRH 5. ŠKD VRH 3. HLEVIŠE 4. HLEVNI VRH 1. 4.igra:SLALOM S TRAKTORSKO GUMO RAČEVA 6. VRH L ŠKD VRH 3. HLEVIŠE 4. HLEVNI VRH 2. LAVROVEC 5. 5.igra:BILJARD Z BALINARSKIMI KROGLAMI VRH 5. ŠKD VRH 4. HLEVIŠE 6. HLEVNI VRH 1. LAVROVEC 2. RAČEVA 3. FIL ROUGE VLEČENJE VRVI L LAVROVEC 2. VRH 3. 'ŠKD VRH 4. RAČEVA 5. HLEVIŠE 6. HLEVNI VRH KONČNI VRSTNI RED 1. HLEVNI VRH 27 2. VRH 26 3. LAVROVEC 25 4. ŠKD VRH 19 5. RAČEVA 17 6. HLEVIŠE 12 Poleg iger je potekalo tudi ugibanje višine pršuta, kije visel na češnji. Ugibalo je 117 kandidatov, pravo višino pa je uganila Eniko Marjanca in sicer 472 cm. Nogomet 1999 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Organizacija: ŠKD VRH Datum: 3.10.1999 Kraj: Račeva - Anžonov travnik Tekmovalni čas: dvakrat po 30 minut z menjavo strani igrišča POROČENI Jesenko Tine Jesenko Peter Jesenko Ivan Gantar Rado Jesenko Darko Žakelj Simon NEPOROČENI Krvina Rafael Eniko Sandi Šubic Marijo Jelovčan Peter Jelovčan Blaž Čelik Franko Krvina Srečko Kogovšek Miha Eniko Simon Tekma med mladimi iz Račeve in Lavrovca: RAČEVA: LAVROVEC 8: 1 (4: 0) Tekma med poročenimi in neporočenimi fare Vrh je bila letos že desetič. Boljšo statistiko imajo poročeni, ki so zmagali šestkrat; neporočeni so zmagali trikrat, enkrat pa seje tekma končala z neodločenim rezultatom. POROČENI: NEPOROČENI 4: 1 (0: 1) 0: 1 Jesenko Ivan (avtogol) 21’ 1: 1 Jesenko Tine 38’ 2: 1 Jesenko Darko 50’ 3: 1 Jesenko Tine 52’ 4: 1 Jesenko Tine 57’ Namizno-teniški turnir Vrh 99 Rezultate je zbral FRANKO ČELIK. Po nekaj letih smo spet organizirali turnir v namiznem tenisu in sicer v nedeljo, 12. decembra 1999, s pričetkom ob 9. uri v telovadnici POŠ Vrh. Zbralo se je 11 tekmovalcev in 3 tekmovalke. Tekmovalke: Oblak Tadeja Oblak Barbara Mivšek Katrca Rezultati: Mivšek: Oblak T. 21: 14, 11: 21, 21: 15 2: 1 Oblak T.: Oblak B. 21: 11,22: 24, 22:20 2: 1 Mivšek: Oblak B. 21: 14, 21: 16 2: 0 Člane smo razporedili v dve skupini z nosilcema, ki sta bila določena glede na uspehe s prejšnjih tekmovanj, ostali pa so bili razvrščeni v skupino z žrebom. V posamezni skupini seje igralo po sistemu vsak z vsakim. SKUPINA A: SKUPINA B: Čelik Franko Jereb Franci Tišler Gregor Krvina Rafael Krvina Srečko Petrovčič Jože Oblak Uroš Jelovčan Blaž Kavčič Jure Kogovšek Janez Oblak Miha V drugi krog (četrtfinale) so se uvrstili prvi štirje posamezne skupine. Zmagovalci dvobojev so prišli v polfinale, kjer se je igralo za končna prva štiri mesta. Rezultati: SKUPINA A: Tišler: Oblak U. 21: 8, 21: 15 2: 0 Čelik: Kavčič 21: 6, 21: 3 2: 0 Krvina S.: Tišler 21: 17, 21: 19 2: 0 Kavčič: Oblak U. 15: 21, 21: 15, 21: 17 2: 1 Čelik: Oblak U. 21: 6, 21: 1 2: 0 Čelik: Krvina S. 21: 13, 21: 12 2: 0 Tišler: Kavčič 21: 16, 21: 16 2: 0 Krvina S.: Oblak U. 21: 5, 21: 7 2: 0 Krvina S. . Kavčič 21: 10, 21: 13 2: 0 Čelik: Tišler 21: 13, 21: 7 2: 0 SKUPINA B Krvina R. : Petrovčič 21: 14, 21: 13 2: 0 Jelovčan: Kogovšek 11: 21, 22: 20, 9: 21 1:2 Krvina R.: Oblak M. 21: 8, 21: 9 2: 0 Jereb: Petrovčič 22: 20, 17: 21, 21: 9 2: 1 Oblak M. : Jelovčan 21: 11, 21: 17 2: 0 Jereb: Krvina R. 21: 19, 20: 22, 21: 23 1: 2 Petrovčič: Oblak M. 21: 14, 22: 20 2: 0 Petrovčič: Kogovšek 21: 14, 12: 21, 21: 17 2: 1 Jereb: Jelovčan 21:9,21:4 2: 0 Krvina R. : Jelovčan 21: 10,21: 14 2: 0 Kogovšek: Oblak M. 21: 16, 19: 21, 21: 10 2: 1 Petrovčič: Jelovčan 21: 16, 21: 6 2: 0 Jereb: Oblak M. 21: 12,21: 13 2: 0 Krvina R. : Kogovšek 21: 9,21: 19 2: 0 Jereb: Kogovšek 21: 19,21: 11 2: 0 Skuuina A: Skupina B: 1. Čelik Franko 1. Krvina Rafael 2. Krvina Srečko 2. Jereb Franci 3. Tišler Gregor 3. Petrovčič Jože 4. Kavčič Jure 4. Kogovšek Janez 5. Oblak Uroš 5. Oblak Miha 6. Jelovčan Blaž četrtfinale polfinale finale Čelik 2121 Kogovšek 9 5 Čelik 2121 Krvina S 114 Krvina S. 2121 Petrovčič 16 16 Čelik 21 21 Krvina R 19 10 Tišler 15 10 Jereb 21 21 Jereb 6 20 Krvina R. 2122 Kavčič 7 14 Krvina R. 2121 Za 3. mesto Jereb: Krvina S. 21:4,21:11 2:0 Za 5. - 8. mesto Kogovšek: Petrovčič 21: 14, 14: 21, 22: 20 2: 1 Tišler: Kavčič 21: 9, 21: 13 2: 0 Tišler: Kogovšek 22: 20, 17: 21, 15: 21 1: 2 Petrovčič: Kavčič Kavčič predal 2: 0 KONČNI VRSTNI RED ČLANI 1. Čelik Franko 2. Krvina Rafael 3. Jereb Franci 4. Krvina Srečko 5. Kogovšek Janez 6. Tišler Gregor 7. Petrovčič Jože 8. Kavčič Jure 9. Oblak Miha 10. Jelovčan Blaž 10. Oblak Uroš ČLANICE 1. Mivšek Katrca 2. Oblak Tadeja 3. Oblak Barbara Novoletni šahovski Napisal RAFKO KRVINA. V času novoletnih praznikov smo se zbrali zagrizeni šahisti, da se po treh letih zopet pomerimo med seboj. Turnir se je odvijal po krožnem sistemu v kulturni sobi društva v OŠ Vrh od 25. 12. 99 do 16.1.2000. Vsi tekmovalci so turnir resno vzeli, pridno prihajali na srečanja ob dogovorjenem času. Takšnega turnirja se brez discipline ne da izpeljati. Nekatere partije so bile prave poslastice, vsaj tiste med prvouvrščenimi. Kakšnih presenečenj ni bilo, čeprav bi zmagovalec bil lahko skoraj vsakdo. Podoben turnir bomo poskušali pripraviti tudi konec letošnjega leta, zato pridno šahirajte! Rezultati: 1 ŽUST Janez 11 2 KOGOVŠEK Roman 10 3 MIVŠEK Boštjan 9 4 ŽUST Marjan 9 5 ČELIK Franko 8,5 6 KOGOVŠEK Janez 7,5 7 KRVINA Srečko 6,5 8 KRVINA Rafael 4,5 9 JELOVČAN Blaž 4,5 10 OBLAK Barbara 3,5 11 PETROVČIČ Jože 3 12 TRČEK Matija 1 13 OBLAK Uroš 0 Akcija »PET +« v letu Idejo je dobil in zapisal Tine Jesenko. V letu 2000 bomo poleg utečenih aktivnosti, ki so v programu že stalnica, skušali del aktivnosti dopolniti ali povezati ter na ta način družabno in rekreativno povečati število članov, ki se bodo vključili v naš program. Program nameravamo poimenovati »PET+«, obsegal pa naj bi:_ 1 Organizirano rekreativno smučanje ali udeležba na društveni tekmi v veleslalomu (Februar 2000); V organizaciji SKD Vrh naj bi že v zimskem času pričeli z akcijo in kot se to času spodobi bo to smučanje. Za izboljšanje pripravljenosti bomo najprej 5. februarja organizirali smučarski dan na znanem smučišču (verjetno Flachau), kjer boste s svojo prisotnostjo in smučanjem že izpolnili prvo od naštetih aktivnosti, nato pa na praznik 8. februarja izvedli še društveno tekmo v veleslalomu. V tem času oz. do predvidenih terminov se bo poskušalo izvesti tudi smučarski tečaj za otroke in ostale zainteresirane. V primeru neustreznih razmer se bo pripravil rezervni termin. Za izvedbo smučarskih aktivnosti se zadolži Tine Jesenko. 2. Rekreativni pomladanski pohod v skupnem trajanju najmanj 4 ure (Maj 2000); Smer pomladanskega rekreativnega pohoda bo Ratitovec 1667 m n.v. Ker verjamemo, da boste v tem času že vsi v dobri kondiciji, se bo za začetek sezone organiziral naskok na ne previsoko goro nad Železniki. Predvideni termin je 7. ali 14. maj, za organizacijo in izvedbo pa bosta poskrbela Peter Močnik in Franci Jereb. 3. Kolesarjenje po meji Vrhovske fare v dolžini cca 30 km (Junij 2000); Ker smo glede na število faranov po površini kar veliki, smo se v akciji odločili, da s kolesi obvozimo naš teren. Predvidena smer je Pil -Lavrovec - Žirovski vrh - Račeva-Trate - Dolina - Hleviše - Sopot - Popit - Hlevni vrh - Vrh Sv. Treh Kraljev. Ob poteku kolesarjenja bo poskrbljeno za logistiko in potrebne usmeritve. Termin za kolesarsko popoldne jeli. ali 18. junij, za organizacijo in izvedbo pa bosta poskrbela Peter Močnik in Tine Jesenko. 4. Rekreativni vzpon na goro višine nad 2000 m (simbolika z letnico, Avgust, 2000); V želji po dosegi cilja je med najbolj pogostimi želja priti do vrha gore, če pa je to gora nad 2000 m, ki ima tudi simboliko z letom, ki teče, je izziv še toliko bolj zanimiv. Smer gorskega vzpona nas bo vodila v pogorje Košute nad Ljubeljem (Kladivo 2094 m) ali Debelo peč nad Pokljuko (2014 m). Termin za gorsko turo je 20. ali 27. avgust, organizacija in izvedba pa je v rokah, nogah in glavah Petra Močnika in Francija Jereba. 5. Športni tek po kategorijah v razdalji od 0,6 do 2,5 km ali balinanje v sklopu športnega popoldneva (September 2000); S stopnjevanjem kondicije in tudi forme se bomo proti koncu poletja preizkusili še v teku po »vrhovskih klančinah« ali balinanju. Ker mesta ne bodo igrala glavne vloge, je prvo leto izziv tudi tega dela akcije številčnost, na katero računamo po pridobljeni zagnanosti iz prejšnjih akcij. Predviden datum tekaško športnega popoldneva je 3. ali 17. septembra, organizacija tekov pa je zaupana Franciju Jerebu. »PET+«, skupno družabno srečanje, analiza akcije ter podelitev spominskih simbolov (September 2000); Analiza je pomemben del vsakega, dela zato je prav, da najkasneje na koncu posameznega sklopa zadevo preanaliziramo in jo dopolnimo ali pa v bodoče obrnemo v drugo smer. Na srečanju bodo predani tudi simbolični spominki. Ker ste k akciji vabljeni vsi (udeležba na vseh nikakor ni obvezna) pričakujemo velik odziv s katerim boste izpolnili čimveč rubrik neomejene in natančne statistike akcije. Organizatorji bodo s točno vsebino posameznih akcij in pravili kandidate oz. udeležence vsebinsko seznanili pred izvedbo posamezne dejavnosti. Maraton Franja Kolesaril je in napisal SREČKO KRVINA. Leta 1998 sem se odločil, da bi začel kolesariti. Prijatelj mi svetoval, naj grem kupiti kolo v Ljubljano. To kolo je gorsko. Ima 21 prestav. Moja prva medalja je bila ko, sem opravil deset vzponov na Šentjošt Tukaj se je sezona ’98 končala. Sezona ’99 seje začela 10. maja, ko sem začel ponovno opravljati vzpone na Šentjošt. Za deset vzponov sem dobil bronasto, za dvajset srebrno, za trideset zlato medaljo in za štirideset pokal. Za Maraton Franja so mi povedali v službi. Štiri dni pred maratonom sem odpeljal krog Žiri - Loka - Ljubljana - Šentjošt. Za Maraton so mi svetovali, naj jem makarone, s seboj pa vzamem dve banani in pijačo, v katero sem stisnil limono. V nedeljo sem vstal ob pol petih, si skuhal makarone in pripravil pijačo. Ob šestih meje brat odpeljal v Tacen, kjer je bil štart. Tam smo dobili štartno številko in topli napitek. Štart je bil ob osmi uri. Udeležencev je bilo okrog 1900, zato je bila velika gneča. Če se je na progi pojavila prevelika gneča, smo si začeli dajati znake z roko in vzklikanjem, kar je pomenilo, daje potrebno upočasniti vožnjo. Pot se je začela v Tacnu, peljala je skozi Ljubljano, do Vrhnike, v Logatec, Godovič, Idrijo, Cerkno do najhujšega vzpona čez Kladje, kjer pa nisem imel nobenih težav. Pot je vodila naprej v Loko in do cilja v Tacnu. Proga je bila dolga 155 km. Tja sem prišel ob 13.45. Vmes sem počival v Cerknem in na Kladju. V svoji kategoriji, do 30 let sem bil 286. od približno 450 udeležencev. Za nagrado sem dobil spominsko medaljo. Utrujenosti ni bilo, zato sem si zadal cilj, da se drugo leto ponovno udeležim maratona. Ne v oblakih, nad njimi Po hribih je hodil in zapisal TOMAŽ TIŠLER. Leta 1997, pol leta za tem, ko smo se preselili na Vrh, sem se vpisal v alpinistično šolo pri alpinističnem odseku Železničar v Ljubljani. v Ze od otroštva sem imel rad gore, in kakih deset let je bilo, kar sem spoznal neke alpiniste in si želel, da bi nekoč bil kot oni. Leta so minevala, moje sanje pa bledele. Ukvarjal sem se v vsemi mogočimi športi in hobiji, na hribe pa skoraj pozabil. Razen seveda, ko sem jih opazoval z Jež na Vrhu in jim obljubljal, da se vrnem. Priložnost, ki se mi je ponudila leta 1997, je bila verjetno ena zadnjih in jaz sem jo zagrabil. Zelo resno. Leta 1998 sem opravil izpit za alpinista pripravnika, udeležil pa sem se še nadaljevalnega zimskega tečaja v Logarski dolini in ledeniškega tečaja v gorah med Švico in Avstrijo. Bil sem torej poln znanja in motiviran, dragocen kupček opreme v moji sobi pa se je vztrajno večal. Vsak tolar sem porabil zanjo. Vse je bilo v redu, le število mojih vzponov je bilo zelo skromno. V hribih sem imel splezanih nepomembnih pet smeri, pa še te sem opravil kot drugi v navezi. Imel sem še nekaj zimskih vzponov in par turnih smukov, na katere pa nisem bil pretirano ponosen, ker, ko mimo tebe prismuča kak ostarel ata, res vidiš, kje si. Jeseni 98 sem moral zaradi težav pri študiju na gore in plezanje nekoliko pozabiti in izgledalo, je da bo z mojim alpinizmom bolj slabo. Toda jaz sem bil z dušo že zapisan goram in nič me ni odvrnilo od njih. Prišlo je leto 1999, ki je prineslo zame nekaj pomembnih odločitev in usodnih trenutkov. Nekje na začetku leta sem končno prišel do ugotovitve, da od samih tečajev in čudovite opreme v omari človek še ne postane alpinist, kaj šele dober alpinist. Potrebno je trenirati, trenirati.. Sam, če ne gre drugače. Na našem alpinističnem odseku je namreč od leta 1996, ko so umrli trije vrhunski mladi alpinisti, vladalo zatišje. Že januarja sem sam opravil vzpon na Brano po njeni Šiji, grebenu, ki jo povezuje s Kamniškim sedlom. Vzpon je bil precej težji, kot sem pričakoval, razmere slabe, izpostavljenost ogromna, tako da napak ni smelo biti. Jaz pa sem bil neizkušen (potrebno je bilo plezati z derezami po skali) in po domače posran od strahu. Srečno sem prišel čez. Videl sem, da se da, odločil pa sem se, da za nekaj časa opustim solo vzpone V začetku leta sem si kupil svojo prvo plezalno vrv. Taje pomenila neodvisnost od ostalih starejših plezalcev. Ko sem prvič plezal z njo v plezališču Gore, sem spoznal Marka Čara iz Žirov, ki me je povabil, naj pridem kdaj plezat na umetno steno v telovadnico. Res sem od takrat vsaj 3 do 4 krat tedensko treniral v telovadnici, pogosto pa obiskoval tudi primorska plezališča in moja plezalska forma se je hitro dvignila. (Plezališče je manjša skalna stena, v katero so zavrtani svedrovci za varovanje plezalcev in omogoča varno plezanje. Športni plezalci v takih stenah tekmujejo, alpinistom pa pomeni varen način treninga za vzpone v gorah. Nam najbližje je v Matjaževih kamrah.) Proti koncu zime sem opravil še nekaj turnih smukov, tem pa je sledila usodna zimska tura po Slovenski smeri čez Severno steno Triglava. Tja smo se odpravili trije. Čenč - izkušen alpinist, Polona - pripravnica in jaz. Od Peričnika, kjer smo pustili avto, pa do vstopa v smer smo porabili štiri ure hoje. Razmere v smeri so bile slabe, sneg je bil precej mehak ali celo puhast. Odločili smo se, da se bomo navezali. Jaz sem plezal naprej, Čenč pa je pomaga! Poloni. Lepo smo napredovali in jaz sem užival. Koje postala grapa manj strma, smo se razvezali in plezali vsak zase. Do dobrih 10 metrov visokega skalnega skoka. Čenč mi je ponudil, da pleza naprej, jaz pa sem rekel: »Saj je easy, grem jaz!« Varoval me je, jaz pa sem začel. Narobe sem ocenil težavnost v steni in, ker nisem prebral opisa smeri, nisem vedel, da je v desnem delu lažje. Izbral sem levega. Plezal sem z rokavicami in derezami, v roki mije visel cepin. Lepo sem napredoval meter za metrom, nenadoma, pa nisem več našel izhoda. Noge sem imel čudno postavljene, slabo sem se držal, sneg pred mano pa je bil pršič in ni prav nič koristil, ko sem vanj zabil cepin. V glavi se mi je odvrtela Vajnež Mladi vrh Stol melodija, ki sem jo zjutraj slišal na radiu. Neke neumne angleške frajle .. Tiho! Tiho! Nemočno sem gledal, takrat pa... Začutim, da sta mi obe nogi zdrsnili. To je to! Padam v hribih! To je tisto, kar se ne sme zgoditi! S koleni udarim ob skalo. Au! S komolci. Au! Potem gravitacija opravi svoje. Vse gre hitro, okrog mene se kadi pršič, nič več ne vidim, moje telo pa buta ob skale. Potem močna bolečina v nogi. Moje dereze so se zataknile za kak rob. To me vrže od stene. V snegu pod menoj stoji nenavezana Polona. Trčim v njo. S hrbtom, kot se spominjam sam, in s trebuhom, kot pravi Čenč. Polona nekaj zavpije. Primem jo in skupaj se kotaliva po strmem snegu. Nato se štrik napne in vse se ustavi. Visim ob snežišču. Štrik je čudno zamotan okrog mene in med menoj in snegom je Polona, ki jo držim. »Jaz sem v redu, pa ti?« zavpijem. Stokanje. »Polona!« »Ja, ja, v redu!« Hvala Bogu! Nikomur nič ni! Jaz sem padel nanjo z derezami in cepinom v rokah, ona je imela na nahrbtniku gor obrnjene smučarske palice. Zdaj pa nikomur nič ni. Res sreča. »Čenč, žal mi je!« »Je že v redu!« Čenč naju je zadržal samo s svojim telesom. Padec je bil dolg dobrih deset metrov. Počasi se spraviva na noge. Levi gleženj malo boli. Naveza, ki nam je sledila, nas prehiti. Preplezata skalni skok in nas varujeta od zgoraj. Potem še mi, drug za drugim, splezamo čez. Tokrat brez rokavic in po desni lažji strani. Zaradi ostalih dveh se moram večkrat ustaviti in držati ledeno skalo z golimi rokami. V rokavice se mi siplje sneg. Ničesar več ne čutim. Na vrhu, zamenjam rokavice. Počasi se vrneta občutek in nepopisna bolečina. Bolečina od zapestja do nohtov. Vpijem in tolčem po skalah. Počasi popusti. Počutim se obupno. Želim domov, ven iz tega sranja. Nad nami je še pol smeri, ura pa je pol pet! Kaj bo, kaj bo? Takih čustev pri sebi ne poznam. Sedem in se posvetim sebi. Praznino čutim. Nekaj spijem in pojem in vzdušje je boljše. Smešno! Gremo dalje. Od tod plezam kot drugi. Takšno je pravilo, kdor pade mora biti vedno privezan, ker lahko kadarkoli pade v nezavest. Iz smeri izplezamo ob osmih. Že dolgo je tema. Malo pojemo, nato pa se nas vseh pet odpravi do Kredarice. Jaz šepam. Bolečina v nogi je vse hujša. Na Kredarici smo ob pol desetih. Čez noč je stanje vse slabše in zjutraj nemočno opazujem, kako naveze odhajajo na Triglav. Nas pet, sedaj kot ena skupina, sestopi za Cmirom v Vrata. Vsi mi pomagajo, nosijo moje stvari in eden iz druge naveze ves čas hodi pod mano, če bi zdrsnil. Hodim s palicami in brez cepina Vrtača Begunj ščica Stari vrli se sam ne morem ustaviti. Vesel sem, da v hribih še obstaja pravo tovarištvo. Tudi med tujci. Tudi zato hodim v hribe. Iz Vrat gremo takoj v klinični center. Zvin noge in mavec! Tri tedne. Brat pride pome. To je bil moj prvi mavec in za fanta, ki ne more biti nikoli na miru, ni hujše kazni Nekoliko boli tudi to, da sem padel v eni najlažjih smeri pri nas. Mavec zaradi moje željo po gibanju hitro razpade in odstranijo mi ga teden pred rokom. Ves vesel z boso nogo poskakujem pred polikliniko v Ljubljani in čakam Gregorja, da pride pome. Svoboda gibanja! Sedaj pridejo na vrsto spet domači hribi. Vrh, Lavrovec... Moč se vrne, počasi tudi plezalska forma. Spet začnem hoditi v plezališča. Na eni od skupnih tur našega društva v plezališču v Vipavi spoznam novega tečajnika, Mateja. Konec aprila se odpraviva smučat s Križa v Vrata. Spet sem v hribih! Ni lepšega od pomladanske smuke. Na vrhu, 2400 metrov visoko, vlada zima, veter in mraz, odsmučaš v dolino, na koncu snega, stopiš s smuči in se preoblečeš v kratke rokave. Poletje! Matej je učitelj smučanja in me marsikaj nauči, med drugim pa mi tudi nekje na 2000 metrih z nožem sestavi razpadle avtomate. Se isti teden grem sam na Rodico in Koroško Rinko. Moč v nogah se vrača. Naslednji vikend se že v petek po šoli odpraviva v Vrata. Za Cmirom se dvigujeva in poskušava najti optimalno hitrost. Dokaj hitra sva. Kmalu se dvigneva nad meglo in uživava v soncu. Ob sončnem zahodu sva že na Kredarici. Stopiva v kočo. Še preden se oči privadijo, me pozdravi prijazen nasmeh, ki se sveti izpod ogromnih brkov. Te brke poznam. Samo en človek ima take... To sem nekje že videl. Seveda, Kozarjev Vinko je, sosed. Kje se srečamo! On je tukaj s skupino Žirovcev. Vstaneva zelo zgodaj in, čeprav moje dereze ne gredo na nove pancarje in se po trdem snegu in ledu vzpenjam brez njih, sva kmalu po sončnem vzhodu na vrhu Triglava. Prva sva. Nikjer nikogar. Nad Slovenijo ležijo oblaki, samo Alpe silijo ven. Pustiva soncu, da naju boža in uživava v družbi lačne kavke. Niti drobtinice nimava s seboj zanjo. Sestopiva in srečujeva ostale hribovce. Na Kredarici mi Matej ponovno šraufa avtomate, tokrat zaradi novih čevljev. Vzpneva se na Rž in odsmučava po eni od grap do Staničeve koče. Matej res zna, jaz pa se še bojim strmine. Bo že. Kmalu sva v dolini. Slovo od zime. Prehitro. Pa drugo leto! Spet dosti plezam in treniram in že maja se podam na prvo plezalno turo v hribe. Za naju z Urošem je to prva samostojna brez starejših alpinistov. Ena lažjih in krajših v Koglu nad Kamniško Bistrico je ravno pravšnja in že naslednji teden se zapodiva v Krmo, da preplezava 500 metrov visoko smer v Debeli peči. Prespiva pred zaprto kočo in zjutraj kmalu odrineva. Tokrat gre zares. Stena je senčna in še pred vstopom naju pozdravi globoka razpoka med snežiščem in skalo. Preplezava jo in nato lažjih prvih 100 metrov plezava nenavezana. Za trenutek zaideva s smeri, nato pa ni več težav z orientacijo. Smer nima težke ocene, je pa dolga, dolga za dva začetnika, ki se šele učita Predvsem paje krušljiva. Vsak tretji oprimek drži. Tik za tem, ko preplezam najtežji del, začne grmeti. Pohitiva, malo manj se ukvarjava z varovanjem in predvsem hitro plezava. Svet je lažji. Na koncu se razveževa in do majhnega sedla pred zadnjimi tremi raztežaji prisopihava že med kapljami. Močno se ulije. Še močneje grmi. Stojiva na izpostavljenem mestu in nimava kam. Prav sedaj nikjer nobenega previsa. Pokličeva center za obveščanje, ali se v bližini nahaja kakšen helikopter. Ne. Dobro, zaradi naju samih mu ni treba vzletati. Odločiva se, da poskusiva izplezati levo od smeri v nekoliko lažjem svetu. Zares najdeva tam lep žleb, ki naju popelje vse do vrha. Dež (Veliki vrh v Košuti) Kladivo Tolsta Košuta Košutnikov Turn M. Grmtavec Storžič Bašeljski vrh 35 ŠKD Ratitovec (Atiemaxei) Blegoš Ratitovec (Kosmati \ ih) Kopih uik je že davno ponehal in skala je spet suha Izgubila sva zadnje tri raztežaje Najlepše, nekrušljive, tiste zaradi katerih se splača plezati to smer. K vragu, prav sva naredila! Drugič bi spet isto. Med sestopom se dvakrat izgubiva v planinskem raju na južni strani hriba Zvečer sva pri avtu. Čez teden se vrnem v Krmo, tokrat z Robijem, enim izkušenejših Preplezava nekoliko težjo smer v Velikem Draškem vrhu. Vse gre kot po maslu. Pred menoj je še toliko smeri in še vse poletje. Vendar... Naslednji vikend je slabo vreme. Nič ne bo s hribi. V nedeljo se nekoliko izboljša. Sam grem na Blegoš, da popravim svoj osebni rekord. Uro in pol iz Hotavelj. Tokrat mi gre res dobro, tudi temperatura je prava. Ura in sedem minut! To mi ni dovolj. Odločim se, da grem popoldne plezat v plezališče na Gorah. Sam, z varovanjem od zgoraj. Na vrhu smeri privežem vrv in se spustim po njej, nato pa se nanjo privežem z vrvico v pas. Vozel drsi, če ga potiskam z roko navzgor in takoj zablokira, če padem. Splezam dve smeri. Odvežem vrv, jo zvijem in se odpravim po robu stene na drugo stran, kjer so še tri smeri. Spuščam se k robu, k zadnjemu drevescu, na katerega bom privezal vrv. Pomislim: »Če ti pa tukaj spodrsne, je pa hudo. «Še malo, pa bom pri drevescu. To sem počel že tisočkrat. Pa ne v plezalnikih, celo v sandalih. Pogledam dol, petnajst metrov niže je pod steno lep maslc. S tremi cvetovi, ki žarijo. To moram priti fotografirat! V trenutku pozabim, da ne gledam, kje hodim. Nekaj vrvi se mi izmuzne iz roke in zapletem se. Vse gre hitro... Sprva se sploh ne ustrašim. Mislim, da se bom z lahkoto ujel. Toda, ne, zdrsnem. Poskusim se prijeti z roko za skalo. Ne gre. Zavpijem: »Neeee!« Drsim ob skali, ki postaja vse bolj strma. Na vse načine poskušam karkoli prijeti, toda stena je neusmiljeno gladka in jaz vse hitrejši. Vrže me čez previs. Konec je. Zdaj bo tema, še malo. Skala, ki stoji tik ob steni se mi bliža. Bum.. Sila, kije v življenju še nisem čutil, me ustavi. Živ sem. Živ sem. Zaenkrat. Bolečina v celem telesu me prestraši. Hitro pokliči! Nekako iz nahrbtnička potegnem telefon. Etui kar odvržem. Vtipkam številko in pokličem domov. »Halo, mama?« Povem, kaj je. Poskušam vse skupaj prikazati čim lepše. Med pogovorom spet pridem do sape, ki mi jo je sunek odvzel. Kje si, Tomaž? Zgoraj ali spodaj? V sredini. Obsedel sem na okrog 4 metre visoki skali. Prideta pome Poskušam splezati dol. Kar gre mi Počasi, res počasi se vzpenjam ob steni po blatni potki Še na misel mi ne pride, da bi sezul plezalnike. Pri avtu odvržem pas in nahrbtnik Nekako zlezem noter Sedem in dam noge na armaturko. Zadnjica in stegna pečejo. Roka je vsa krvava. Pokličem prijatelja. Rad bi se s kom pogovarjal Potem pokličem njegovo punco, študentko medicine. Po telefonu me nekako pregleda. Pomagati mi ne more. Starša prideta. Gremo domov. Zlomljena in zvita roka, pekoče odrgnine na nogah. Samo to. Po osmih metrih in padcu na skalo Res imam srečo. Nekaj tednov ne morem nikamor in bolj kot mavec na roki me motijo ogromne kraste na nogi, ki ob gibanju povzročajo bolečine Večinoma ležim doma in berem knjige. O alpinizmu. O velikih možeh. To me še bolj sili, da se čimprej vrnem v hribe Počasi začenjam hoditi. Najprej v Škratovec, na Vrh, na Lavrovec, v Goropeke, na Goli vrh. Plezanje še čaka. Sam si postavim pravilo: Ko bom lahko sam obul plezalnike, grem plezat Poškodba se počeli, jaz pa izkoristim krasno možnost, ki mi jo ponujajo delovne počitnice. Med anketiranjem v okolici Bovca, ki traja dobra dva tedna, skoraj vsak dan plezam v bližnjih plezališčih. Alpinisti, ki sem jih spoznal tam so res dobra družba. Forma in pogum spet rasteta. Kmalu po vrnitvi domov greva z Jezerska Kočna Skuta Kalški Greben Planjava Alešem plezat v Šite, ostenje nad Tamarjem. Aleš dvakrat pade, ker ne preverja oprimkov, k sreči je obakrat po naključju drugi v navezi, tako, da zgolj obvisi v štriku. Plezava 11 ur. Skupaj z dostopom in dolgim sestopom skozi Jalovčev ozebnik hodiva celih 16 ur. Do konca počitnic splezam še šest smeri. Plezam, če le imam soplezalca, toda nekaterim se ne da, drugi so na počitnicah... Septembra se pošteni ljudje odpravijo na delo, jaz pa nadaljujem in v dveh mesecih mi uspe splezati še šest smeri, od katerih dve solo. Gre seveda za zelo lahke smeri, ki že skoraj mejijo na hojo. To sta dve grebenski prečenji. Zeleniške špice in greben Rinka-Skuta. Takšno plezanje mi ustreza. Imaš svoj tempo, odgovoren si le zase in imaš veliko časa za razmišljanje. Lahko se ustaviš, opazuješ razgled, uživaš... Le zmotiti se ne smeš. Tega pa si dejansko tudi v navezi ne smeš privoščiti. Navdušen sem nad solo vzponi in, ko končno najdem še nekaj takih, lažjih smeri, me prehiti zima. Prehod je hiter, že novembra z Matejem začneva smučati v hribih in do konca leta opravim že sedem turnih smukov. Poleg tega mi uspe z Juretom iz Bovca preplezati štiri grape v Mali Ruši pod Mangrtom v enem dnevu. Jure res zna in jaz mu sledim. Nenavezana z derezami in cepini plezava celo tretjo stopnjo. Za takšno stvar je potrebno imeti dobro koncentracijo in nekoga, ki ti pokaže, da se da. Tudi tokrat sestopava že v temi in potrebnih je celo nekaj spustov ob vrvi, ker se malo izgubiva. Konec decembra, grem brez Mateja, kije postal moj osebni učitelj smučanja, smučat s Koroške Rinke. Z menoj gre sošolec Luka, ki pa sestopi peš. Zaradi zelo trdega snega, ki bi ga bili veseli vsi prireditelji tekem za svetovni pokal, je smučanje zelo nevarno. Pri smučanju ni nobenega varovanja, če padeš je malo možnosti. Znoj kar teče od mene, pa ne od napora. V lažji predelih se pa vseeno imenitno nasmučam. Leto se konča z pravo avanturo v zaledenelem slapu nad Jezerskim, saj se med plezanjem čez nas sipajo plazovi pršiča Leda nisem vajen in tokrat sem bil po spet temeljito prestrašen. V letu 99 sem v gorah preživel 39 dni, tem pa lahko prištejem vsaj še dvajset ali več dni v plezališčih. Skupno sem opravil okrog 40 vzponov. To je več kot prej v treh letih skupaj. Gore in plezanje so sedaj zame prva stvar. Zvečer zaspim ob kakšni hribovski knjigi in zjutraj kujem načrte, Kaj se vidi z Vrha Fotografiral in risal je TOMAŽ TIŠLER. Pred dobrim letom so na Vrhu rovtarski planinci postavili razgledno tablo. S tem so mnogim olajšali opazovanje prelega razgleda. Žal pa tudi ta tabla ni popolna. Vsebuje resno le največje hribe, je nekoliko zamaknjena in ima vsaj dve napaki.___ Razgled z Vrha sem opazoval že leta preden sem se preseli v te kraje. Včasih mi je dedek razlagal o gorah, ki se vidijo, nato pa sem jih začel spoznavati sam. Hrib si najbolje zapomniš, če stojiš na njem. Že dolgo sem si želel, da bi enkrat fotografiral celoten razgled z naše najvišje točke. Letos sem se te naloge lotil, a sem kmalu ugotovil, da bi bilo fotografiranje celotnega razgleda, torej polnih 360 kotnih stopinj, pretežko in predvsem predrago. Odločil sem se, da za letošnjo številko informatorja obdelam tisti del, ki ga najbolje poznam. To so seveda Alpe. Okrog novega leta sem se ob priliki zapeljal na Vrh in nato šklocal na vse smeri. Fotografije sem nato doma zlepil skupaj. Ker se nekateri hribi prekrivajo ali pa jih težko ločimo od ozadja, bi bile fotografije zelo nepregledne, zato sem na osnovi slik izdelal skico, ki je, mislim, malo prijaznejša. Z njeno pomočjo lahko celo prepoznamo gore, ki jih sicer sploh ne opazimo, kot je npr.: Tosc pod Triglavom ali Veliki Vrh v kaj bom počel. Čez teden komaj čakam, kdaj grem nazaj tja - nad meglo, pod katero ostanejo vsi problemi tukajšnjega življenja. In čez vikend... vstanem okrog štirih, se oblečem, najem, stopim ven, se nadiham hladnega zraka in zdrvim z mojim ljubim avtom, ki mi vse to omogoča, nekam stran. (Ob tej priložnosti bi svoji dragi LADI zaželel še na mnoga leta!) Košuti, ki komajda kuka čez Goli Vrh. Seveda tudi ta skica ni popolna. To pa iz dveh razlogov: Če bi označil prav vse vrhove, ki se vidijo, bi bilo zelo nepregledno, pa tudi precej je hribov, za katere nimam pojma, kaj da so. Žal tudi podrobni pregledi zemljevidov niso pomagali, na hribu moraš stati, pa je. Tako je ostal prazen precejšen del med Krnom in Voglom. Vem sicer, katere gore so vmes, ne morem pa jih prepoznati na skici Če kdo ve za te hribe, bi mu bil zelo hvaležen za kakšno koristno informacijo. Na skici tudi niso označeni predeli, ki se sicer vidijo, a so prenizko (npr. : Žiri), če bi upošteval še te, bi šlo preveč prostora in časa. V prihodnje bom poskušal obdelati še kašen del obzorja. Želim vam obilo užitkov ob pogledih na naše gore! PIŠEJO OTROCI TREH KRALJEV Zelo rad hodim v šolo. Rad imam vse predmete. Vesel sem, ker meje učitelj naučil veliko stvari o človeških bivališčih. Gašper Oblak l.r. Šola je velika, v njej se dobro počutim. Stavba še kar dobro izgleda, ima veliko oken. Velikokrat pišemo naloge in kontrolke, takrat nas učitelj presede. On nam pogleda naloge. Če je kaj narobe, moraš popraviti, če pa ne popraviš, dobiš cvek. Učitelj je strog, upošteva pravila, zato ga imamo radi. V šoli se dobro učim. Rešili smo že veliko nalog. Ko gremo na sneg, sem zelo vesel. Zunaj se vozim s sankami in žakli. Naredili smo tudi stezo za bob, ki sta ga prinesla Cene in Anamarija. Tudi meni ga posodita, ker smo prijatelji. Rok, Blaž in Cene popravljajo progo. Leon Smrtnik 2.r. V šolo rada hodim. Tam se učimo brati, pisati in računati. Spoznavamo tudi dinge stvari: Pogovarjamo se o človeku, o živalih, o naravi in o okolju. Zelo rada tudi pojem in telovadim, ne maram pakontrolk. Ni mi všeč, če se sošolci kregajo in tepejo. Anamarija Treven l.r. V šoli je lepo, rada telovadim in računam. Nataša Kunc l.r. Če bi bil jaz učitelj, bi dal veliko naloge. Matematika mi je všeč, slovenščine ne maram. Miha Alič l.r. Telovadbo imam rad. V šoli ne maram, da me piči čebela. Spoznal sem nove prijatelje. Učitelj se zelo trudi z nami. Kuharica nam pripravlja malice. V šoli se imamo lepo. Janez Mivšek 1. r. POS VRH SV. Zjutraj se malo pred prvo uro pripeljem v šolo, potem se še malo igramo s kockami, dokler ne pride učitelj. Pri matematiki se učimo računati do sto in reševati besedilne naloge. Pri slovenščini se učimo pravilno pisati besede, berem, pišemo spise in postavljamo ločila. Pri spoznavanju narave in družbe pa se učimo o naravi, o življenju ljudi, rastlin in živali. Potem imamo še glasbeno, likovno in športno vzgojo. Od vseh predmetov imam seveda najraje telovadbo, ko se igramo razne igrice. Pozimi, koje sneg, se sankamo ali vozimo z Žaklji, ko pa je topleje pa igramo košarko in med dvema ognjema. V šolo rad hodim, saj se vsak dan kaj novega naučim. S sošolci se velikokrat smejimo, včasih parni kdo tudi nagaja. Dejan Jesenko 2.r. GASILSKE GASILNI APARAT Na neki steni sem visel že zelo dolgo časa. Včasih sem si mislil, da nisem za nobeno rabo. Takrat sem se tolažil: »Če ne bi nikomur služil, ne bi bil tu !« Neke noči mije postalo zelo vroče. Okoli sebe sem zaslišal velik hrup. Nenadoma meje neka roka zgrabila. Ves sem se zatresel in že sem videl beli dim in nekaj žarečega. Ravno tja sem letel. Kriknil sem: »Av, kako je vroče!« Zaslišal sem tudi bratce, ki so stokali, a kljub temu so bili ognjeni zublji čedalje manjši. Ogenj je počasi ugasnil, valil se je le še dim. Počasi se je vse pomirilo. Pogledal sem naokoli in videl, da moji bratci tako kot jaz ležijo raztreščeni med pepelom.Kljub temu, da sem bil razbit in čisto prazen, sem bil vesel zmage nad ognjem. Moje navdušenje je uničila metla ki nas je vse skupaj vrgla v kanto za smeti. Pristali smo na smetišču in šele tam sem se zavedel, da tokrat pa res nikomur več ne koristim. Moje življenje pa je imelo smisel, saj sem v njem naredil nekaj dobrega. Cene Treven 4.r. OGENJ IN PRAH Mračilo seje. Malo sem dremala, ko je cigareta, v kateri sem stanovala, padla na tla. Opazila sem, daje okrog mene polno suhega listja in se razveselila. Zapihal je lahen vetrič in kmalu sem postala večja, lepo sem se razplamtela. Poklicala sem še bratce in sestrice, združili smo se v velik in močan plamen. Veselili smo se novega življenja. Nenadoma pa seje name nekaj ulilo. Prestrašila sem se. Začela sem glasno stokati, naj me pustijo pri miru. K sreči sem še imela nekaj zraka, upala sem, da me to ne bo uničilo. Tedaj pa je priletel name še nekakšen prah. Začelo meje dušiti. Bila sem jezna, na vso moč sem se borila proti sovražniku. Že sem mislila, daje nevarnosti konec, koje name padlo še več tega prahu. Zadušilo meje. Postala sem le pepel. Ker so me tako nesramno zatrli, mislim, da jim bom ob prvi priliki že pokazala, kdo in kaj sem. Anica Kokelj 3.r. JE ŽE KDO VIDEL VŽIGALICO, KI NE BI GORELA? Bila sem vžigalica. Že celo leto sem ležala na polici v majhni škatlici. Vsak dan bolj mi je bilo dolgčas. Nekega dne paje nekdo vzel moje domovanje s police, ga odprl in me vzel v roke. Nekaj časa me je ogledoval in me vrtel med prsti, potem pa me je podrgnil ob rob škatlice. Zagorela sem. Imenitno sem se počutila. Padla sem na slamo, postala sem lep, velik plamen. Nenadoma je nekdo nekaj zlil name. Začelo me je dušiti in na vsak način sem hotela zbežati, a kljub vsemu sem postajala manjša in manjša. To je bil moj konec. Zdaj sem le še pepel. Suzana Smrtnik 4.r. OGOREK MIHEC Na tleh je ležal ogorek Mihec. Ko je zapihal veter, se je razžarel. Suhe vejice v njegovi bližini so zagorele. Veter je močneje potegnil in tudi ogorek Mihec je postajal močnejši. Veselo je poskakoval po gozdu, hrustljal je vejice in listje. Vse živali so bežale pred njim. Čez nekaj časa je zaslišal glasno tuljenje. Zgrabila ga je panika, ves prestrašen je začel bežati. Nekaj je padlo nanj in ga začelo dušiti in daviti. Komaj se je rešil. Mislil je, da mu bo uspelo ubežati nevarnostim, ki so prežale nanj, tedaj pa je zagledal pred seboj nekaj strašnega. Imelo je veliko kapo, oranžen plašč in nekaj rdečega v rokah. Nanj se je vsul dušeč prah. Zavedel se je, da je to konec njegovega življenja. Od njega seje vil le še slaboten dim. Rok Jesenko 3.r. VODNE KAPLJICE »O, kako lepo je drseti po kamnih, se igrati z ribicami in vodnimi prebivalci,« sem si govoril med plavanjem. K potoku, v katerem sem bil jaz, je hodilo veliko živali in tudi ljudi pit vodo. Nekega dne je mimo potoka prišel krvoločen volk. Bil je zelo žejen, saj je pojedel že nekaj ovac. Sklonil seje in začel piti. Videl sem, kako hlastno je požiral kapljice. Izmikal sem se, a mu nisem mogel ubežati. Zagledal sem ostre zobe in že sem se popeljal po tunelu. Pridrsel sem v vrečo in se pridružil mojim sestricam. Tiščale smo se že, prerivale, a volk ni imel dovolj. Na lepem pa: »Pok!« Volkov želodec je počil in vse kapljice smo se razlile po travniku. Bilo me je strah, a drsenje po travi je bilo čudovito. Izza oblakov je posijalo sonce. Spustil sem se v uren tek. Skril sem se pod listje, a zaman. Sonce me je spremenilo v nevidni hlap. Zajadral sem proti nebu. Na prvi nebeški železniški postaji sem počakal na vlak in se odpeljal dalje. Ko sem se peljal in sedel v vagonu, sem se spraševal kaj mi bo prineslo naslednje potovanje. Cene Treven 4.r. Bilo je jeseni. V oblaku, visoko na nebu, smo se že močno drenjali, zato smo se odločili, da gremo na potovanje proti zemlji. Oblečena sem bila v belo krilo. Bilo je čudovito. Kmalu seje belo krilce razblinilo, bila sem žalostna. Padla sem na zemljo. Utirala sem si pot skozi zemeljske plasti. Povzela sem tik ob velikanskih koreninah. Prišla sem preblizu in ena od korenin me je posrkala. Nenavadno sem se počutila. Znašla sem se v jabolku. Vedela sem, da brez nas kapljic jabolka ne bi bila tako okusna in sladka. Prišel je Mihec in pojedel jabolko. Znašla sem se v njegovem želodcu. Ker ne maram teme in smradu se nisem dobro počutila. Ves čas sem si govorila: “Komaj čakam, da pridem na zrak!” S težavo in z veliko truda sem se prerinila skozi njegovo kožo. Ničesar več si nisem želela, samo malo zraka. Bila sem presrečna. Z bratci in sestricami v zraku smo se združili v velik oblak. Od veselja, da smo spet skupaj smo radostno zarajale. A kmalu nam je postalo tesno, ker se na je že toliko zbralo in spet sem si želela na zemljo... Zelo rada potujem, a zadnje potovanje mi ni bilo všeč. Želim si doživeti še kaj drugega. Anica Kokelj 3.r. Oblak se je počasi polnil. Kapljice smo se bolj in bolj drenjale. Kmalu nas je bilo preveč. Morale smo se odpraviti na dolg potovanje proti zemlji. Praznično smo se oblekle, bile smo čudovite v belih oblekah. Med potjo nam je postalo tako toplo da so se naše obleke čisto stopile. Ker nam je bilo na zemlji všeč, si nismo želele takoj v nebo, zato smo se skrivale pred soncem in njegovimi žarki. Kadar sonce ni sijalo tako močno smo se kapljice igrale razne igre. Bilo je zelo zabavno. Najljubša naša igra je bila “hotel”. Sesti je bilo treba na kapljični stol si natakniti očala in naročiti, kar si si v tistem trenutku zaželel. Nekega dne pa soncu nismo mogle več ubežati. Kmalu smo izhlapele v zrak nazaj v oblak. Špela Oblak 3.r. Bil je lep sončen dan. V Kapljični deželi smo se kapljice tiho pogovarjale. Skrivale smo se za megleno kopreno, da nas sončni žarki ne bi posušili. Gospod Oblak je počasi peljal mimo svojo ladjo čez nebo. Na vsaki dežni postaji je pobral nekaj kapljic. Ladja je bila vedno bolj polna. Spet smo se vstavili. Popili smo kavo. Naenkrat seje ladja stresla, gromozansko je zaropotalo in se posvetilo. Takoj smo vedeli, da nas je obiskala teta Snela, ker je samo njen prihod vedno tako hrupen. Strela je povedala, daje otrokom na Zemlji dolgčas po dežju. Takoj smo vedele, da gremo na zemljo. Veliko se nas je prijelo za roke. Zaplesale smo po zraku in nežno pristale na beli liliji. Spolzele smo ob steblu navzdol in že nas je objela tema. Izogibale smo se velikim koreninam, da nas niso posrkale, polzele smo po kamenju, zemlji, pesku. Tudi odpadkom se nismo mogle izogniti. Ker nas je bilo vedno več, smo potovale vedno hitreje. Želele smo priti na morje. Kmalu smo zaslišale bučno šumenje. Naše slane sestrične so nas veselo sprejele. Kar nekaj dni smo rajale in se zabavale. Ker nismo bile pazljive, so nas sončni žarki na morski gladini ugrabili in spet odnesli v višave. Nismo bile žalostne, saj smo vedele, da bomo potovanje kmalu ponovile. Suzana Smrtnik 4.r. RAZNE ZGODBE NOVO LETO V petek 31. 12. sem šel “ k Štrajt”. Tam smo počakali novo leto. Ko je ura odbila polnoč, smo si ogledali ognjemet. Spustili smo dve raketi v zrak, metali smo tudi petarde. Spat smo šli šele zgodaj zjutraj. Štefan Kokelj 2.r. PRIJETNE SANJE Spanje je strašno dolgočasno. Zelo nerad se zvečer spravim v posteljo. Toda, če kaj lepega sanjam, se mi zazdi, daje spanje tudi lepo. Nekega večera je bil na televiziji zelo smešen film. Prikazovali so ga zelo pozno. Mami me je priganjala spat. Nenadoma mi je nekaj šinilo v glavo. Skril sem se na hodnik in počakal, da bosta oči in maini zaspala. Ko se mi je zazdelo, da nista več budna, sem šel v dnevno sobo in gledal film do konca. Po filmu sem hitro zaspal. Sanjalo se mije, da sem Robin Hood. Sanje so bile čudovite. Zjutraj, ko me je mami zbudila, sem ugotovil, da sem čisto navaden Rok. Ker mi je manjkalo spanja, sem bil celo zelo zaspan Rok. Rok Jesenko 3.r. SLADKO SPANJE Vsi pravijo, daje spanje koristna reč, zato morajo otroci zgodaj v posteljo. Meni pa ni do spanja, saj se zvečer dogajajo same zanimive reči. Ko mamica reče, naj grem v posteljo, se samo namuzam in se delam, da je ne slišim. Ko mi reče drugič, malo glasneje, ji rečem, da grem na stranišče. Zdaj se pa mamica hudo razjezi in začne glasno vpiti. Tedaj vsa užaljena odidem v svojo sobo. Rada bi gledala film na televiziji, ali pa bi se igrala z Gašperjem. Zjutraj, ko še sladko sanjam, me mamica prebudi. Rečem ji, da bi še malo poležala. Zasmilim se ji, zato me pusti spati še nekaj minut. Čez nekaj časa me budi glasneje. Nič ne pomaga! Vstati moram, ker bom drugače zamudila pouk! Pa bi še tako spala! Špela Oblak 3.r. MOJE SANJE Neko noč sem sanjal o mačku, ki je bil čisto zelen. Bil je poplnoma sam in nihče ga ni imel rad. Sel je po svetu, da bi našel nekoga, ki bi postal njegov prijatelj. Srečal je moža in ga prosil, naj ga vzame s seboj. Možakar sploh ni hotel govoriti z njim, odkolovratil je svojo pot. Zeleni maček ni obupal. Hodil je po cesti in čez čas je srečal teto Micko. Tudi njo je prosil, naj ga vzame s seboj. Teta Micka je odgovorila, da je to nemogoče, saj živi v petem nadstropju visoke stolpnice in ima še zase premalo prostora. Mucek je postal žalosten, tedaj pa ga je zagledala neka punčka, ki je veselo vzkliknila: “Ravno takega mucka si želim! Pridi sem, da te pobožam!” Mucek je zadovoljno pomislil: »Kdor čaka, dočaka!« Blaž Kunc 2.r. VČERAJ Včeraj so učenci iz naše šole smučali pri nas. Z Rokom sva naredila skakalnico. Enkrat sem padel. Po smučanju smo pili čaj, ki nam ga je skuhal moj ati. Otroci so odšli domov, sam pa sem si ogledal žensko smučanje na televiziji. Še preden je mami prišla iz službe, sem si zunaj postavil gol in igral hokej. Ker sem udaril premočno, sem izgubil pak. Iskal sem ga, a ga nisem našel. Sklenil sem, da ga bom naredil novega iz lesa Moj trud je bil poplačan. Z novim pakom sem zabil kar šest golov. Večer je prehitro prišel in z atijem sva morala v hlev. Dan je bil zelo naporen, zato sem zaspal takoj, ko sem se legel na posteljo. Leon Smrtnik 2.r. NAŠA HIŠA Naša hiša je velika. V njo smo se vselili pred šestimi leti. Poleg' stanovanja v katerem živimo in garaže, kjer so spravljena kolesa in avtomobil imamo v njej še okrepčevalnico. V hiši je kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica, stranišče, shramba, hodniki in stopnišče. Z bratom imava skupaj sobo, v kateri se učiva, delava domače naloge in spiva. Imava pa še eno sobo, kjer so same igrače in glasbeni stolpi. Dejan Jesenko 2.r. MOJA PAPIGA Moja papiga je majhna eksotična ptica. Ime ji je Poki. Je rumeno zelene barve. Živi v kletki. V njej ima gugalnico na kateri rada sedi in lestev po kateri veselo skače. Hranim jo s ptičjo hrano za papagaje. Vsak drugi dan ji natresem zrnja v posebno posodo. Tudi vodo ji zamenjam vsak drugi dan. Poki je pri nas že dve leti. Velikokrat veselo čivka, včasih pa zavrešči kakor kakšna sraka. Želim si, da bi dobil še eno papigo, da bi moj Poki imel družbo. Dejan Jesenko 2.r. POLETNE POČITNICE Na počitnicah sem bil pri babici v Portorožu. Vsako jutro, ko sem pojedel zajtrk, sem si pripravil torbo z brisačami in kozmetiko in odšel na plažo. Dopoldan sem se kopal z mamo in očetom. Potapljal sem se in iskal zanimive kamne. Po kosilu sem se igral s prijatelji. Ob večerih smo hodili na sprehode ob obali. Enkrat smo šli celo v mesto na večerjo in ples. Na sošolce nisem pozabil. Pisal sem jim razglednice. Res sem se imel zelo lepo. Leon Smrtnik 2.r Violina Igra jo ŠPELA OBLAK Violina je inštrument, ki ga igram jaz, Špela. V glasbeno šolo hodim ob ponedeljkih in sredah popoldne. Poleg tega pa moram violino vsak dan vaditi doma. Nekoč, ko sem doma vadila v svoji sobi, se mi je odtrgala struna. Priznam, da me je bilo zelo strah iti v glasbeno šolo. Kljub temu strahu pa se je vse lepo končalo. Učiteljica ni bila nič jezna, saj se to lahko zgodi vsakomur, če vadi. Na moje veliko veselje sem dobila novo, boljšo in lepšo violino. Z novo violino še bolj pridno vadim, da bom znala čim bolje igrati na ta inštrument. Kronika V začetku stoletja jo je pisal takratni župnik. Leto 1914 Kakor vsako leto, tako smo tudi v tem letu imeli duhovne vaje tri dni, oh enem je bilo tudi spovedovanje za veliko noč. To leto so vodili duhovne vaje prevzvišeni g. knezoškof. Bile so v času od 28-30 marca. V torek 31, marca je vsa fara prejela skupno sv. Obhajilo iz rok prevzv. g. knezoškofa. Obhajanih je bilo v tej dneh okrog 1000 ljudi. Drugače ni bilo v tem letu nič posebnega do 28. junija, ko je bil umorjen prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija. Pri nas je obema 5. julija opoldne in zvečer in 6. julija je bila ob 6 črna peta sv. Maša za prestolonaslednika in ob 10. je bilo pa opravilo za njegovo ženo, katero je imel č.o. Emilijan, O. F. s .v v. Gore nad Gorico. Kakor hitro se je razširil glas o umoru, takoj so ljudje govorili, da bo vsled tega nastala vojska. In res naš preblagi cesar je prekinil diplomatične zveze 26. julija s Srbijo, ker so le ti dali povod umora (Princip) Grozno je grmelo v oblakih v nedeljo 26. julija in že ta naravni pojav je naznanil, da se bo vnela strašna svetovna vojska. 26/ 7. ponoči ali drugi dan zjutraj so morali vsi naši možje in mladeniči, ki so bili v vojaških letih odriniti v vojsko. Najprvo se je začela vojska s Srbi. A ni trpelo dolgo časa, so se že Rusi potegnili za Srbe in 4. avg. je bila že napovedana vojska Rusom. V enem tednu nato so nastale vojske: Avstrija in Nemčija na eni strani: Srbija, Crna gora, Rusija, Francija, Anglija na nasprotni strani. Sedaj so začeli klicati v boj čmovojnike in iz naše fare jih je odrinilo 42 mož. Ljudje so pa začeli doma silno moliti, da bi se vojska polegla. Pri nas smo nedeljo za nedeljo hodili molit k znamenju lurške M.B. na Brencetovem. Dan Jezusovega spremenjenja na gori Tabor smo to leto zelo slovesno praznovali. Iz Loke je prišel kapucin č.o Efrem, ki je prav mnogo ljudi spovedal in izvrstno govoril ob 10. pri glavnem opravilu. Bile so ta dan tri sv. Maše ob 6,8 in 10. Zadnja je bila z leviti. Nekaj mož in žena je stopilo v III. red. Na mali Šmaren je prišlo silno veliko romarjev, mnogo jih je prišlo zato, da bi od Boga sprosili konec vojske in ob enem pa zmago Avstrije nad Rusi. Ravno 8 in 9. sept. so bili v Galiciji silni boji in prvi vojak iz naše župnije Franc Pavlin iz Račeve št. 15 je 9. septbr. Padel na gai iškem bojišču. Septembra smo imeli vsako nedeljo popoldne procesijo za zmago avstrijskega orožja in za ljubi mir. Toda vojske so ukljub mnogim molitvam vedno bolj divjale in začela se je v Galiciji kolera, ki je divjala zlasti pri Premyslu. Našega naj večjega kmeta najstarejši sin je podlegel tej morilki: Janez Sedej iz Vrha št.l. umrl v Nizamkoviču 21. oktobra 1914. V to grozno vojsko je posegla smrt na vse strani z vso silo. Umrli so tudi sv. Oče Pij X. Dne 20. avgusta. Največ vsled žalosti, ker niso mogli preprečiti groznega prelivanja krvi. V naši župniji se je zvedelo o smrti papeževi že 21. avg. po ljudeh, ki so peljali konje k voj skine mu prebiranju. Zato smo zvonili 22 in 23. avgusta trikrat na dan in 24. avg je bilo slovesno mrtvaško opravilo. Ljudi je mnogo prišlo ta dan v cerkev in mnogi so prejeli sv. zakramente za dušni spokoj sv. očeta. Dasiravno je divjala vojska, so vendar kardinali izvolili prav kmalu novega papeža kardinala Jakoba della Chiesa, ki si je nadel ime Benedikt XV. Že 8. sept. so izdali pismo, v katerem se obračajo na prebi. Devico Marijo, da bi ona izprosila mir in pospešila konec vojske. Zadnjo nedeljo meseca septembra je bilo pri nas p res v. R. Telo izpostavljeno od maše ob 10 do popoldne ob 3 zaradi vojske. Oktobra meseca smo vsaki, dan po maši molili molitev sv. očeta za mir. A miru le ni bilo, pač pa so Avstrijci zapustili svoje postojanke v Galiciji in so se naši umaknili nazaj v Karpate. Naši vojaki z Vrha so se vsi borili v Karpatih. Novembra so ljudje cel mesec pogostoma prejemali sv. zakramente za umrle avstrijske vojake. V decembru smo pri rožnivenski pobožnosti molili vsaki dan po litanijah molitev za mir. Ljudje so v letu 1914. zbrali za rdeč križ 100 K in živine so dali vojni upravi tudi 50 glav. Leto je bilo precej rodovitno in po večini zlasti jeseni zelo lepo. Leto 1915. Začelo se je z krasnim vremenom. Na dan naših farnih zavetnikov se je cela Kranjska dežela posvetila J. Srcu. Pri nas je ta dan celodnevno češčenje in romarski shod. Romarjev je bilo zelo veliko. Na altarj11 sv. Jožefa smo postavili za ta dan velik in lep kip J. Srca in srno molili posvetilno molitev vse trikrat pri službi Božji. Molitev je natisnjena v škof. Listu 1915 stran 13. Zaupal smo na Jezusovo Srce, da se nas bo usmililo. Pa to kar smo prosili, nismo dosegli, pač pa smo zadobili milost, da smo se voljno udati v vojskine težave. fo leto smo vsako nedeljo molili po službi B. dopoldne in pop. Za vojake naše fare. Ljudje so se obilno udeleževali teh molitev. Kakor drugod smo tudi pri nas imeli od sv. očeta zaukazano mirovno pobožnost dne 7. februarja. Kako se je vršila je popisano v šk. Listu 1915. str.47. Kakor druga leta smo imeli tudi to leto duhovne vaje veliki ponedeljek, torek in sredo. Vodil jih je č.o. Vilibald kapucin iz Loke. Na veliki četrtekje bilo obhajilo za celo faro. Obhajil je bilo te dni do 1000. na veliko sredo pri sklepu je stopilo v III. red 22 udov. Marijna družba za fante se je ustanovila, vstopilo je v družbo 9 mladeničev. Velikonočni prazniki so bili še precej lepi. 23. maja je nastala vojska med nami in Italijo. Ker je naš kraj blizu fronte se je tudi pogostokrat čulo grmenje topov. Najhuje je grmelo 15. junija. 25 julija, na ta dan se je grmenje čulo v Ljubljano in celo v Gradec. V veliki nevarnosti so bili naši kraji, da jih Lah vzame. Toda vrli Slovenci, Hrvati in Dalmatinci so ustrahovali Laha, da je moral obstati pred Gorico. Ker je nastala vojska z Italijani so v nam bližnje kraje prišli tudi vojaki. K nam so hodili vojaki večkrat na razvedrilo tako »Deutschmajstri« iz Rovt in Medvedjega Brda, Bošnjaki in Dalmatinci iz Logatca in Godoviča. Vojakom se je tako prikupil Vrh, da so Bošnjaki zapisali v spominsko knjigo: Krasno je ovdje i mi bosanci ćemo branit ovaj kraj. Molitve naše smo podvojili, da bi ljubi Bog varovat naše kraje. Slovesnosti so bile po navadi kot druga leta. Zlasti slovesno smo praznovali 6 avgusta. Bile so 4 maše in ob 10 peta .vv. maša z leviti. Imel je opravilo P. Rafael, kapucin iz Gorice. Na mali Šmaren je prišlo silno mnogo romarjev iz daljnih krajev. Zaradi vojske ni zvonilo 104 dni 29. avgusta je prišla prepoved da se ustavi zvonenje v logaškem okrajnem glavarstvu. Na angelsko nedeljo j k službi B. še slovesno potrkavalo in pa pri gloriji, nato smo zavezali zvonove kot na veliki četrtek. Dovoljenje za zvoniti je zopet prišlo 11 decembra, a v odloku je bilo izrecno rečeno, da se zvoni samo ob nedeljah in praznikih. Zvonilo je do 5. jan. in nato je bilo zopet ustavljeno za nekaj dni, a 15 januarja L 1916 se je splošno dovolilo zopet po navadi. Varšava zavzeta 5. avgusta. Zavzetje Varšave smo proslavili 6. avg z lepo procesijo sv. R. T. pri kateri nas je bilo duhovnikov 7. Procesijo so nam dovolili prevz. G. knezoškof. V mescu oktobru in decembru smo molili vsaki dan po maši za mir. Letina glede žita je bila srednja, a sadja je bilo toliko zlasti jabolk, da najstarejši ljudje kaj takega ne pomnijo. Grmenje topov z italijanske fornte se je še zelo slišalo 15.16. 17.18 avg. in pa cel mesec november. Na Krn se od nas prav dobro vidi in smo večkrat ponoči opazovati svetlobne rakete in reflektorje. Kadarje bilo jasno, a na zapadnem nebu nekoliko oblačno se je mnogokrat opazilo bliskanje in čez nekaj časa nato grmenje topov. Vojno posojilo. Pri tretjem vojnem posojilu L1915 je naša fara dala 5000 K. Razne denarne nabirke: Za rdeč Križ smo dali 200 K, za poljske begunce 80 K za druge vojaške namene 350 K. Ker je fara majhna je zadosti darovala za dobre namene. Dokončal. 1915 je umrlo 5 vojakov: Franc Pavlin iz Račeve, Janez Sedej I 1914. Franc Krvina iz Lavrovca, Franc Pavlin iz Zirovskega Vrha, Janez Bradeško iz H lev n e ga Vrha 1915. Franc Pavlin in Janez Sedej sta umrla vgaliciji, ostali pa na italijanski fronti. Vseh vojakov iz naše fare jih je dosedaj 90. So leta minila... Spomnil se jih je in o njih pisal FRANC TRE VEN st. Spomin na moja otroška leta mi sega nazaj do takrat, ko me je stari oče pestoval in sem občudoval senco od stropa viseče petrolejke, ki se je risala po steni. Svoje otroštvo sem do 12. leta preživel pri starih starših - starših moje mame. To je manjša domačija od “Sopota” proti Rovtam. Po domače se je tam reklo v “Grapi pri Francu”. Tukaj sem živel kot otrok dokaj lagodno in brezskrbno, imeli so me tako rekoč za igračo, bili sta dve teti, stric in seveda stari oče in mati. Za to zadnjo še sedaj trdim, da je bila “zlata!” Leta 1936 sem pričel hoditi v osnovno šolo na Vrh - v “Grapi” sicer spadajo pod Rovte, ker pa sem bil vrhovski rojak, sem pač hodil na Vrh. Pozneje sem ugotovil, da sem od vseh cca 50 šoloobveznih otrok imel najdaljšo pot do šole. K sreči se je takrat hodilo v šolo vsak drugi dan: ponedeljek, sreda, petek nižji razredi - torek, četrtek, sobota (???) pa višji razredi. Šolsko leto seje pričelo 15. marca, končalo pa 15. decembra, počitnice so bile torej pozimi. Leto 36 naj omenim tudi zato, ker smo prejeli sv. zakramente kar po tekočem traku: 15. marca začetek pouka v šoli, v maju prvo sv. obhajilo, v juliju mesecu pa že sv. birmo. Leta 40 smo imeli v razredu sv. Miklavža, še prej pa je bila zunaj pred mežnarijo otroška igra “KRALJ MATJAŽ”. To predstavo so si ogledali tudi oficirji bivše Kraljevine Jugoslavije, ki so bili nastanjeni v logerju pri današnji šoli. Pri obeh predstavah sem tudi aktivno sodeloval: Pri Miklavžu “hudič”, pri “Kralju Matjažu” sem bil pa njegov “oproda”. Čas prelepih šolskih let pa se je sesul leta 41 ob kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije, 6. aprila Pričela se je vojna m moral sem iz “Grape” nazaj na “Stumarc”. Ko sem prišel domov, so imeli doma naloženo na vozove ves “cok m pok”. Zaradi bližine vojaškega logerja so se namreč morali umakniti bolj v globino. Šli smo k “Zakajnc” v Podlipo za tri dni. Ob umiku je vojaštvo za seboj požgalo vse barake, zažgali so tudi skladišče z municijo pod “Luštrakom”. Joj, kako je gorelo m pokalo! Spričo vsega navedenega je seveda bil šolski pouk prekinjen Vrh so tudi zasedli italjanski vojaki, ki pa niso povzročali posebnih težav.Tudi pri pouku v šoli, ki se je začel čez kak mesec m bil vsiljen italjanski jezik. So pa v učbenikih počrnili vsa državoljubna besedila in tekste. Prepovedan pa je bil tudi srbohrvaški jezik Skratka vsa šolska dejavnost, je kljub okupaciji, potekala normalno, vsaj za nas učence. V drugi polovici leta 42 pa se je ustanovila ti. “bela garda”, ki pa je za svojo nastanitev vzela šolske prostore v mežnariji. Po nekaj tedenski zmedi se je “šola” preselila k “Jerebu” v “hišo” (družinsko sobo). V tej “hiši” sem tudi končal šolo: 3. razred “višje ljudske šole” z odličnim uspehom To leto smo praviloma končali šolo letniki 1929. Tukaj velja omeniti, da je tega leta bilo v fari rojenih 15 deklic in samo 3 dečki. Konec šolanja, konec sanj... Ja, že leto 42 je krepko poseglo v našo brezskrbnost. Vsak dan sem lahko slišal streljanje iz raznih smeri, iz raznih orožij... Skoraj dnevno sem lahko videl dim od gorečih domačij. Po cele tedne m ponehal smrad po ožganem, ko je gorel Potok, Ligojna, Podlipa, Podpesek, Praprotno brdo, Godovič, Čmi vrh in še marsikateri kraj ! ! ! Vse te in še razne druge tegobe vojne, so v nas, odraščajočih, pustile čuden pečat tesnobe in negotovosti. Treba je tudi omeniti, da nam je od leta 41 do 45 “gospodovalo” kar pet vrst vojaštva: Italjam, Bela garda, Patrizani, Nemci in Domobranci Spričo tako raznolikega vojaštva, je bilo kjerkoli moč najti razne petarde, bombe, mine Dogajale so se med mladimi razne nesreče, tudi smrtne Ene take nesreče sem žrtev tudi sam; potrgani prsti. Konec vojne v maju 45 sem dojel zelo čudno, saj sva po odhodu Domobrancev ostala le Tratnik Franc, ki je bil delni invalid, potem pa po starosti takoj jaz, čeprav sva 15 let Pred Antonovo hišo v Račevi raZlil