Uda)a »Zasavski tednik« * Trbovljah. - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik stane Šuštar. - Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovljt 1. Trg revolucije 28. - Telefon BO-lgL - Račun pri Komunalni banki Trbovlje tllO-714-1-146 — List Izhaja- vsako sredo — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. četrtletna 130 din. mesečna «0 din. Cena Izvoda v kolportaž-10 din. - Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,- Rokopisi Id morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
DOGfMEK TEDNA
V ;e
v prveij
Štev. 40
TRBOVLJE, 7. oktobra 1959
Cena 10 din — Leto XII.
PRAVOČASNE PRIPRAVE ZA DRUŽBENI NAČRT ZA LETO 1960
Dane so vse možnosti
. lujemo, kakor vsako leto •bra, teden otroka. Letos dobiva to^&zuovanje še slovesnejše obeležje, ker ga obhajamo v znamenju proslav v počastitev 40-Ietnice Zveze komunistov in Zveze komunistične mladine. Naj v tem tednu vsakogar, ki ljubi mladino, zajame skrb za naše otroke, zlasti za socialno in moralno ogrožene otroke, saj sodi ta skrb med naše vzvišene naloge. Predsednik republike, tovariš Tito, je v Tedna otroka naslovil na naše otroke poslanico, v kateri mladini naroča: Varujte in razvijajte velike pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Vsem otrokom pošilja maršal Tito svoje tople in prisrčne pozdrave, prav tako tudi staršem, ki skrbe za vzgojo svojih otrok, želeč vsem mnogo uspehov v skupnem delu za blaginjo našega mladega rodu in vse naše socialistične skupnosti.
Nekatere večje občine v Sloveniji so se že začele pripravljati na izdelavo družbenega načrta za prihodnje leto. Začele •o temeljito proučevati razvoj gospodarstva v letu 1959, kar jim omogoča, da bodo na temelju teh pokazateljev sestavili takšne osnutke družbenih načrtov, k| bodo vsebovali vse ele-
N0VA RAKETA V VESOLJE .
Sovjetski znanstveniki so dne *• oktobra t. 1. izstrelili tretjo Vesoljsko raketo. Ze drugi dan *o prestregli z nje prve signa-, le. Raketa nosi s seboj avtomatično medplanetarno radijsko Postajo. Ta postaja bo obšla Luno na razdalji 10.000 km in •e nato znova vrnila v sfero Zemlje. — To je prva medplanetarna radijska postaja, ki so jo Izstrelili v vesolje.
PET LET JE POTEKLO
V ponedeljek je poteklo pet le< od podpisa londonske spomenice glede tržaškega ozemlja. S podpisom te spomenice je bilo vsaj kompromisno rešeno Vprašanje, ki je dolgo zastrupljalo jugoslovansko - italijan-*ke odnose in bilo izvor stalne napetosti na tem področju Ev-r°pe. Seveda pa za tržaške Slovence ta podpis ni bila najboljša rešitev. Se vedno želja tržaških Slovencev, da se uresniči popolna enakopravnost na-, rodnostnih pravic.
DESET LET DR NEMČUE
Proslavi desetletnice DR Nemčije bodo prisostvovali tudi zastopniki Jugoslavije. Član Zveznega Izvršnega sveta Ljubo ®abič je odpotoval v Berlin, da *« bo skupno z jugoslovanskim Veleposlanikom Mitjo Vošnja-kom udeležil praznovanja desete obletnice ustanovitve DR Nemčije.
PREDSEDNIK NASER OBIŠČE ŠPANIJO
Egiptovski listi sporočajo, da ?° prihodnje leto predsednik ^aser uradno obiskal Španijo. ®kisk bo v zvezi s tisočletnico Ltlre mošeje v Cordobi in z lllanifestacijami, ki jih bodo °b tej priložnosti! organizirali, "a poudarijo vlogo Arabcev v razvoju književnosti in umct-n°sti v Španiji.
VELIKE POPLAVE V BENGALIJI
Iz New Delhija poročajo, da *° Po številnih poplavah, ki So X deževni dobi prizadejale raz-**ne kraje Indije, poplave unl-‘*le vso jesensko setev tudi v ™*ngaliji. Milijon ljudi Je brez jj^he in hrane. Centralna In-Uska vlada In vlade posamez-'h držav skušajo olajšali sta-** Prizadetih. Veliko pomoč “dl poplavljenim krajem ar-6,»da.	I
Verouk v nemščini
— SREDSTVO ZA POTUJČEVANJE
6 Nedavni odlok škofijskega .rd:|nariata v Celovcu določa, k morajo Imeti slovenski otro-
v državnih osnovnih šolah jj* Koroškem, v katerih je učni slovenski in dvojezični, g- verouka v nemščini, Na-l?*®to da bi duhovščina po veri i 'U duh bratske vzajemnosti « sodelovanja med narodi, Je l °dlok nesramen pritisk na y r°*ke Slovenec In n*":' vista ll” lermanlzacije v v ^nacionalistov — piše »Slo-vestnik«, ki lzuuja v
“ovcu.
mente nadaljnjega utrjevanja in pospeševanja celotnega druž. benega življenja. Zdi sc, da se občinski ljudski odbor; v polni meri zavedajo važnosti pravočasne izdelave družbenih načrtov za prihodnje leto, ker so spoznali, da pomeni pravočasno sprejemanje teh instrumentov boljšo jn normalnejšo izpolnjevanje številnih gospodarskih in drugih nalog.
Lani smo prvič v zadnjih letih, lahko bi rekli, razmeroma zgodaj sprejemali družbene plane. Očitno je, da so ljudski odbori spoznali prednosti pravočasnega sprejetja teh instrumentov, in kot Je videti, je pravočasno sprejetje omogočilo nekatere pomembne uspehe, zlasti v našem - gospodarskem življenju. Občinski ljudski odbori so ob tem tudi poskrbeli, da so , o posameznih poglavjih osnutka tega načrta bili seznanjeni vsi tisti, ki morajo poznati določila teh planov. Zlasti zbori volivcev so več ali manj zelo živahno obravnavali posamezne napotke družbenih načrtov iij priporočili občinam nekatere pomembne spremembe, oziroma prinesli več predlogov, ki so jih občinski ltudski odbori tudi upoštevali
Kot rečeno, nudijo letošnji gospodarski uspčhi velike možnosti in pogoje, da tudi za leto 1960 sprejmejo družbene plane pravočasno. Občinski ljudski odbori pa nosijo precejšnjo odgovornost pri tem opravilu, namreč da zaradi naglice ne bi izpustili vsega tistega, kar lahko prihodnje leto pospeši gospodarski razvoj občin, oziroma kar lahko v letu 1960 prinese še večje uspehe. Odgovornost ob-
čin je zlasiti velika pri sestavljanju načel in smernic za .povečanje družbenega in življenjskega standarda. Ne bo dovolj, če bodo n. pr. v tem ali onem poglavju zapisali, da se bo z večjo produktivnostjo ali pove. Čanjem storilnosti povečal narodni dohodek ali gospodarska moč občine oziroma podjetij, marveč bodo morali razpolagati s podrobnejšimi analizami, kj bodo opozarjale In nudile podjetjem možnosti, ki jih imajo za nadaljnji razvoj produktivnosti in storilnosti dela.
Prav tako pomembno opravilo bo način krepitve družbenega in življenjskega standarda. Kaže, da bomo prve dni prihodnjega leta dobili nekatere nove uredbe in zakone, predvsem uredbo o uvajanju ekonomskih najemnin, uredbo o določitvi novih cen električne energije in podobno. Ti in drugi predvideni zakoni narekujejo, da bodo družbeni plani vsebovali vse tiste smernice, ki bodo zagotovile rast družbenega m življenjskega standarda. V mnogih občinah, predvsem v Zasavju, so se končno izkristalizirala mnenja, kako v bodoče energlčneje reševati večje ko-
munalni Probleme. Na kratko: občinski ljudski odbori so na predlog volivcev sestavili prioritetne liste, po katerih naj se v bodoče začenjajo reševati problemi komun. Zato Je važno, da bodo v družbenih načrtih dobiti prednost vsi tisti objekti, ki jih občani najbolj potrebujejo, in, kot rečeno, nudijo pogoje in možnosti za večanje družbenega standarda. Letos oziroma po zaključnih računih gospodarskih organizacij bo marsikje ostalo precej sredstev v skladih Za skupno upo-raibo. Tudi o korišg«|nju 4eh sredstev naj bi zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih povedali dvoje mnenje in predlagali podjetjem oziroma njihovim samoupravnim or. ganom, kako najbolj smolimo uporabiti ta sredstva.
Pri sestavljanju oziroma pripravljanju smernic družbenega plana pa ne smemo pozabiti na nekatere drobne predloge volivcev. Skratka: dane s0 vse možnosti, da bodo družbeni plani za leto 1960 odraz doslej doseženih uspehov ln kažipot za nadaljnje utrjevanje gospodarstva ln družbenega standarda.
a Marinko na obisku v J^rastniški steklarni
DOBRI OBETI ZA IZVRŠITEV LETOŠNJIH NALOG
Izpolnitev plana
NA ROBU LETNIH KONFERENC LJUDSKE* MLADINE
Osnovne organizacije LMS bodo na bližnjih letnih konferencah sprejele tudi programe ideološko-vzgojnega dela za obdobje 1959-60.
Osnutek tega programa, kiz ga je poslal CK LMS vsem svojim organizacijam, zajema pet različnih področij kot odgovor na nekatera osnovna vprašanja, ki prav posebno zanimajo
mlade ljudi. Program predvideva predvsem naslednje skupine vprašanj; »Mleti človek v naši družbeni skupnosti«, »Osnove našega izobraževalnega sistema in možnosti, ki jih mletima nudi«, »Kaj smo in kaj nismo mogli doseči v našem gospodarskem razvoju« ln »40 let mladinskega gibanja v Jugoslaviji«.
Prejšnji teden so odborniki obeh zborov občine Hrastnik na seji obravnavali uspešno izvr. Sevanje družbenega plana v letošnjem prvem polletju. Iz vseh dosedanjih pokazateljev vidimo, da bodo naši delovni kolektivi svoje letošnje naloge z malimi izjemami v celoti izvršili in jih tudi ponekod presegli. Podatki za prv0 polletje kažejo, da so bile planske naloge v industriji izpolnjene s 50,54°/» po količinskem obsegu, v finančnem pogledu pa So gospodarske organizacije dosegle do 30. junija 51,01»/« letošnjega plana. In to kljub temu, da so letošnje planske naloge kolektl-
Nova cesta čez
vov za S6/« večje kot preteklo leto, da sta v hrastniški občini Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov v rekonstrukciji, da Rudnik Trbovlje-Hrastnik odpira na Dolu nov obrat in da ima Papirnica v Radečah v produkciji težave z zastarelimi stroji, in končno še to, da je bilo v industriji do 30. junija t. 1. 2,1"/« manj zaposlenih kot prešnje leto. Delovna storilnost v industriji se je znatno povečala, in sicer za Približno 4°/», kar je zelo zadovoljivo. Ob tem Pa je treba še upoštevati, da v prvem polletju še ni prišlo v celoti do Izraza stimulatlvnejše nagrajevanje po učinku, kar se opaža v drugi polovici leta ter kažejo delovni rezultati v tretjem kvartalu.
Storilnost v industriji Pa se je povečala tudi zaradi investicijskih naložb v minulem razdobju, z redno preskrbo surovin in tudi zaradi ugodnega položaja na tržiščih. Promet v trgovini Je bil v prvem polletju letošnjega leta v primeri s prometom v istem razdobju lanj nekoliko manjši. , Tudi gostinstvo ni v prvem polletju doseglo predvidenega prometa, kj je izpolnjen le z 48.75°/o.
Kakor že poudarjeno, vse ka. že, da bodo planske naloge letošnje leto v občini Hrastnik uspešno izvršene in celo presežene. Upoštevati je treba še, da so industrijska podjetja nov tarifni pravilnik, po katerem se uvaja nagrajevanje po učinku dela, sprejela in potrdila šele ob koncu prveg^ polletja. Nov način nagrajevanja pa kaže ugodne rezultate že v prvem polletju, še boljše pa je pričakovati v drugi polovici leta. Ko so podjetja konec lanskega leta sprejemala svoj letošnji plan proizvodnje, njegovo realizacijo in zaposlenost, na splošno niš® računala, da bo prišlo do učinka novih tarifnih pravilnikov že v prvem polletju. Tudi porast čistega dohodka ni bil predviden, ki bi se zlasti povečal v industriji. Ker bodo tu in tam odpravili še nekatere pomanjkljivosti, bodo rezultati ob koncu leta Po dosedanjih pokazateljih še boljši, skratka — rečemo lahko, da so obeti za izpolnitev letošnjih planskih nalog v 'občini Hrastnik zelo ugodni. Tega pa smo lahko veseli vsi.
Lidija Sentjurc v Hrastniku
SC
SO
in
Strah in trepet vseh voznilov — Tir ,.i„l klanec — je izginil. Izginila pa sta tudi sivi prah in blato, ki sta umaknila novi asfaltirani, lepo speljani cesti preko Trojan v Ljubljano. V sredo, 30. septembra dopoldne ob 11. uri pri Prevojah — Domžale izročili svojemu namenu 22 km novega modernega cestišča na cesti I. reda med Ljubljano Celjem.
Nova cesta je že v prometu, nekdanjega klanca na Trojanah ni več: Prav lepo se sedaj pelje po odlično speljani cesti, ki jo je minulo sredo ob navzočnosti številnih predstavnikov odprl tov. Bojan Polak, sekretar za promet LRS. Otvoritve nove ceste Celje—Ljubljana se je udeležil tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tov. Franc Leskošek.
Magistrala prati Ljubljani pa je velikega pomena tudi za revirje, saj se je moral ves promet proti Ljubljani v času, ko je bila nova cesta čez trojanski klanec v gradnji, razvijati preko Moravč ali pa Vač. Tudi avtobusna proga Hrastnik—Trbovlje—Ljubljana že obratuje po novi cesti preko Trojan, prav tako avtobusna proga Trbovlje—Zagorje—Ljubljana. Hitro, brez zaprek ln čakanja se bomo v prihodnje voziti po novi cesti, ki je velika pridobitev za vso jugoslovansko gospodarstvo In promet od Maribora preko Ljubljane ln dalje do Kopra in morja.
Član Zveznega izvršnega sveta tovarišica Lidija Šenjurc je kot zvezni ljudski poslanec občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik obiskala v petek, 2. oktobra, Hrastnik. V upravnem poslopju 'hrastniške Steklarne so se zbrali predstavniki vseh treh zasavskih občin in političnih organizacij, da razpravljajo o komunalnih problemih vseh treh občin in tudi o stanovanjskem vprašanju. Tovarišica Lidija Sentjurc je podrobno razčlenila razna komunalna vprašanja, govorila o novo porajajočih se stanovanjskih skupnostih in o perečem stanovanjskem vprašanju. P0 govoru tovarišice Sentjurc se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so
CEPLJENJE ZAMUDNIKOV V TRBOVLJAH
Otroški dispanzer v Trbovljah bo predvideno v kratkem dobil potrebno količino cepiva proti otroški paralizi, da bo mogel izvesti cepljenje predšolskih otrok, ki so pri dosedanjih cepljenjih zaradi bolezni, odsotnosti ali preselitvi izpadli.
Otroke je treba za cepljenje priglasiti v Otroškem dispanzerju v Trbovljah, najpozneje do 10. oktobra 1959.
Proti oslovskemu kašlju cepimo otroke ob ponedeljkih in petkih popoldne v prostorih dispanzerja
diskutanti načeli še druga vprašanja. Hrastničani so ob tej priložnosti spet omenili vprašanje prašenja, ki ga povzroča pepel dimnika trboveljske elektrarne. Končno so se sporazumeli, da bod0 sklicali skupen sestanek predstavnikov vseh treh občin z zastopniki Elektrarne Trbovlje, da sporazumno rešijo to vprašad.ie, ki že leta tare stanovalce na tem področju,
POZIVAMO VSE ČLANE SKOJ
Občinski komite LMS Trbovlje poziva vse bivše člane SKOJ, da se priglasijo na njegov naslov.
Občinski komite žeti Izpopolniti svojo evidenco o članih SKOJ, zato vsakega člana naproša, da se oglas na ta ali oni način na nje --- naslov. Občinski komite LMS Trt>ovl£;
VREME
• VREME ZA CAS OD 9. DO 18. OKTOBRA
Suho in povečini sončno vreme, le okrog 17. oktobra kaže na kratkotrajno poslabšanje, * bo morda prineslo manjše pads« vine	' V. M.
PO SVETU
Trenutno sta v ospredju svetovnega zanimanja dve vprašanji: kaj sta konkretno dosegla Hruščev in Eisen-hower v Washingtonu in kaj bo dosegel Hruščev v Pekingu.
Odgovor na prvo vprašanje je že dokaj jasen. Iz komentarjev, ki so sledili skupnemu ameriško-sovjetske-mu zaključnemu sporočilu, in iz kasnejših izjav ameriških in sovjetskih državnikov je razvidno:
1.	Oba državnika sta na skupnih razgovorih ugotovila, da je treba vse spore reševati z miroljubnimi sredstvi in ne s silo.
2.	Hruščev je iz oči v oči povedal Eisenhowerju, da »Sovjetska zveza ni uikoli postavljala ultimata glede re-
krat javno omenil, da bi morala vsako fazo razorožitve spremljati ustrezna kontrola. To stališče se bistveno razlikuje od prejšnjega, ki se je glasilo: najprej razorožitev, potem kontrola,
To bi bili glavni »tipljivi« dosežki sovjetskega obiska v ZDA. Hruščev je po povratku v Moško imel govor, Iti so ga povsod v svetu ocenili kot potrdilo, da je tisto, kar je govoril v Ameriki, mislil resno. Tudi Eisen-hovver je dal na znanje, da je vse, kar je govoril, mislil iskreno. V ameriški vladi je ali bo prišlo do nekaterih sprememb. Ambasador Bohlen, ki je moral zaradi svojih teženj k popuščanju mednarodne napetosti
pomagajo napori za razorožitev ln za prekinitev atomskih poizkusov, če se jim ne pridruži tudi Mao Ce Tung. Le-ta pa je edini državnik, ki je še pred kratkim izjavil, da se Kitajska ne boji atomske vojne, ker nima kaj zgubiti.
Na dlani je torej, da prizadevanja za prekinitev hladne vojne ne morejo mimo Pekinga, le-ta pa se zanje ne bo zmenil, dokler bo izključen iz mednarodnega življenja, t. j. iz članstva v OZN. V oči je padlo, da ZDA prav ob vprašanju Kitajske niso pokazale prav nobene evolucije med obiskom Hruščeva. Ali bo torej Hrušč« vu uspelo prepričati kitajske voditelje — Kitajska je popolnoma ne-
za mir Iskren; socialistični tabor kljub svoji vsak dan naraščajoči moči ne sme preizkušati slabosti in odpornosti kapitalističnega tabora s silo; koeksistenca je razen atomskega uničenja, ki bi zajelo ves svet, edini izhod iz sedanjega položaja.
Kitajski voditelji so govoru sovjetskega ministrskega predsednika ploskali; tudi z njegovim obiskom v Ameriki so »bili nadvse zadovoljni«. Kaj pa v resnici mislijo, bomo videti v bližnji prihodnosti.
Že danes pa si lahko zastavimo naslednje vprašanje: kako daleč sega koeksistenca, o kateri je govoril Hruščev in kateri so Kitajci ploskati? Ali gre samo za sožitje dveh blokov,
Dve vprašanji
Sevanja berlinskega vprašanja. Oba sta se sporazumela, da bodo razgovore o Berlinu obnovili ln da ne bo postavljen noben časovni rok. To pomeni, da je vsaj za zdaj zaostritev zaradi Berlina izključena. Kazno je, da je sporazum o Berlinu segel dlje, kot so javno povedati. Elsenhower je n. pr. na vprašanje »ati je Zahod odstopil od svojih prejšnjih zahtev glede Berlina« odgovoril, da »je treba upoštevati predvsem nenormalni položaj Berlina«. To utegne pomeniti, da je Zahod deloma približal svoja berlinska stališča stališčem Sovjetske zveze.
3.	Sestanek na »najvišji ravni«, t. j. konferenca ministrskih predsednikov oziroma šefov držav štirih velikih sil je bliže sklicanju kot kdajkoli poprej. Elsenhower je namreč po razgovorih s Hruščevom Izjavil, da »se mu zdi, da je bil dosežen tisti napredek, ki je po njegovem nujno potreben za vrhunski sestanek«.
4.	Sovjeti so spremenili svoje stališče do razorožitve. Hruščev je dva-
t
pod Dullesovo vladavino v ameriškem zunanjem ministrstvu v »pregnanstvo« na ameriško ambasado v Manlllo (Filipini), se je vrnil kot svetovalce predsednika Eisenhowerja v Washington. Dosedanji predsednikov svetovalec za nemška vprašanja gospodična D ulice (sestra pokojnega zunanjega ministra), ki je bila enostransko naklonjena Adenauerjev! politiki »trde roke«, je dobila manj pomemben resor v oddelku za pomoč nerazvitim deželam. Govore tudi, da bo v kratkem odstopil obrambni minister MacElroy, ki se Je ob obisku Hruščeva umaknil na Daljni vzhod.
Vsekakor številna dejstva govore v prid komentarjem, da smo resnično na pragu nove dobe, ki bo prinesla več vedrine v mednarodno življenje.
Drugo vprašanje, ki zanima javno mnenje, pa je, »ati bo Hruščev uspel v Pekingu«. Na dlani Je namreč, da vsa dobra prizadevanja malo koristijo, če jih bo kalil orjak, ki šteje 650 milijonov ljudi in ki jih bo štel čez trideset let že eno milijardo. Kaj
odvisna država v socialističnem bloku, ki vodi neodvisno politiko in nanjo je moč vplivati le posredno — da je popuščanje mednarodne napetosti tudi njim v korist. Bo Peking verjel, da se z mednarodnim popuščanjem počasi odpirajo tudi njemu vrata v OZN, ati pa bo še nadalje vztrajal v prepričanju, da sl je treba vhod v to mednarodno organizacijo izsiliti z arogantnim obnašanjem na svojih mejah in proti tretjim? To je nedvomno glavni problem.	\
Hroščev "se je prejšnji ponedeljek vrnil v Moskvo, imel uro zatem velik govor, nato pa Je, skoraj dobesedno, prestopil iz letala v letalo In odpotoval v Peking na proslavo desete obletnice proglasitve Ljudske republike Kitajske. V govoru, ki ga je imel ob prihodu in pozneje na veliki vojaški paradi, je povedal v glavnem naslednje: vojna ne more rešiti nobenega problema; atomski spopad bi Imel katastrofalne posledice; velika večina ameriškega ljudstva podpira Elsenhowerjevo politiko; ameriški predsednik je v svojih prizadevanjih
tako imenovanega »socialističnega« in »kapitalističnega« (kot ga imenujejo v SZ) oziroma »imperialističnega« (kot ga imenujejo v, Pekingu), države izven teh blokov pa naj bi bile še naprej prepuščene valovom »hladne vojne«? Ati pa gre za sd-žitje vseh držav, za medsebojno zbll-žanje, zaupanje in sodelovanje vseh?
Pekinške slovesnosti so dale upravičen razlog, da mislimo, da gre za prvo varianto. Prav v času, neposredno po povratku Hruščeva Iz ZDA, se je »ideološki« pritisk na Jugoslavijo znova povečal. Albanski in kitajski voditelji so grobo napadli našo državo, v Pekingu so »v počastitev desete obletnice ljudske republike« Izdati protijugoslovansko brošuro z grobimi napadi na vse, kar je v zvezi z našo državo in našo stvarnostjo. Najbolj nerazumljivo pa je, da so grobi protijugoslovanski izpadi kitajskih voditeljev našli gostoljubje na straneh najpomembnejših sovjetskih listov, ki se že nekaj časa sem niso več udeleževati protijugoslovanske »hajke«.
Človek-človeku
LE DAJ MU 8E POL LITRE
Kolikokrat smo že opozorili tako ali drugače gostišča, naj spoštujejo uredbo o točenju alkoholnih pijač, ki med drugim prepoveduje točiti alkoholne pijače opitim gostom. Kot je videti, niti vztrajno opozarjane! ne zaleže dosti. Tisti napisi, ki so še v redkih oštarijah, in na katerih piše, da vinjenim ljudem ne strežejo, pa so kot v porog zakonodajalcu.
Toda na sreče So v gostiščih zaposleni ljudje, ki vsaj poskušajo spoštovati predpise, pa jih nekateri gostje silijo k nespoštovanju. v neki zagorski gostilni je zadnjič natakarica vljudno, a odločno povedala pijanemu gostu, da mu ne bo dala pijačo. Kaj hujšega! Mož je Jel zabavljati, obkladati natakarico z nespodobnimi in za človeka nemogočimi izrazi. Vsakdo bi pričakoval, da bodo ostali gostje priskočiti natakarici na p6moč in prisilili nasekanega gosta, da zapusti lokal. Zal pa je bilo ravno narobe: drugi gost pri tisti mizi je namreč začel nagovarjati natakarico, naj mu le še da pol litra, ker »da ga je potreben in da pač pije za svoj denar«. Nekateri so vzeli vso stvar za šalo ln celo pomagati tistemu, ki je silil natakarico, naj mu da $e pol litra. Očitno je bilo, da pričakujejo dobro šalo. Samo odločnosti natakarice je pripisati, da Jih Je pošteno zavrnila.	>
Opit gost, ki je začutil za seboj »bratsko pomoč«, je postal še bolj nesramen. Pripovedoval Je, koliko denarja da je že pustil v gostilni, da pa sl bo odslej lsbral drugo gostilno, ker se tu branijo njegovega prisluženega denarja. Sele ko je videl, da ne bo ničesar dosegel, je s psovko sapustil lokal.
Resda je takih in podobnih primerov vse manj v našem ru-
S PLENUME KRAJEVNEGA SINDIKALNEGA SVETA
Pravna posvetovalnica v Hrastniku
Proslava 60-ietnlce
zgraditve prve planinske 27. septembra 1958.
koče na Mrzlici
Na plenarnem zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik OSS Ljubljana tov. Jager, ao predvsem obravnavali organizacijske probleme in delo s sindikalnimi podružnicami v Hrastniku in Radečah. Podatki kažejo, da se je število organizacij članov delovnih kolektivov povečalo od 90 na 97% vseh zaposlenih. Največ neorganiziranih članov je pri gradbenem podjetju v
DOMAČE
GOSPODARSKE VESTI
QfTov»ma metanola v Lendavi. — V Lendavi bodo prihodnjo pomlad začeli graditi tovarno metanola, ki bo eden izmed najmodernejših obratov te vrste. Novo tovarno bodo dogradili do leta 1961 Pogajanja za najetje posojila v višini 1,3 milijona dolarjev eo uspešno zaključena, tako da v tem pogledu rf6 bo ovir, Tovarna metanola v Lendavi bo spet lepa pridobitev za naše gospodarstvo.
0Od Beograda do morja samo 517 lun. — Tudi nova magistrala Beograd—Bar bo velike važnosti za naše gospodarstvo tn promet, zlasti še za kraje, koder bo potekala ta proga. Vse naravno bogastvo Črne gore, Saodia-ka in Zah. Srbije bo dobilo pravo vrednost šele z zgraditvijo železniške proge, ki bo lz Beograda potekala preko goratih krajev proti enemu naših najjužnejših pristanišč. Na novi progi bo le 6 do 10 ur vožnje. Od te trase je 28“/« proge že Izvršenih, pot pa se bo »krajšala za 24 ur. Razen gospodarskega pomena je pričakovati, da se bo v teh doslej odrezanih krajih zelo povečal tudi turistični promet.
£ 14 odstotkov več surovega Jekla. — V prvih sedmih mesecih letos so naše železarne naredile 14"/’o več jekla kot lani. Tudi to Je lep uspeh V našem gospodarstvu
0 Proizvodnja nove vrste cementa. — V tovarni Sar v bližini Prištine eo začeli izdelovati novo vrsto cementa, ki je znatno boljše kakovosti kot standardne vrste cementa. Kolektivu omenjene tovarne je uspelo lz laporja, ki ga je v bližini tovarne dovolj, Izdelati specialni portlandski cement, čigar vzdržljivost je neprimerno večja od običajnega cementa. Novi cement vzdrži na 1 cm* pritisk do 200 kg, zaradi česar bo posebno primeren za vodne in vieoke gradnje.
# Silos *a 2500 vagonov pšenice. — Letos so začeli v Vukovaru graditi velik silos za pšenico. Pred kratkim so v njem že lahko shranili prve vagone žita, do konca leta pa ga bodo v novem silosu •skladiščili 500 vagonov. I<o bo »ilos »končan, bodo ‘lahko V njem shranili letno 2500 »•gonov žita.
Prvi program dela ob tednu otroka
V	Trbovljah se je sešel koordinacijski odbor za izvedbo tedna otroka z nalogo, da sprovede enotno akcija dnižbenih, političnih ln gospodarskih organizacij, šol ln občinskega ljudskega odbora.
Sprejeti okvirni program na prvi seji tega odbora rti omejen le ne teden otroka, ampak zajema vso dejavnost organizacij, društev, šol in oblasti na področju skrbi za otroka ln družine od letošnjega tedna otroka do prihodnjega leta. \
V	ospredju nalog je program predvidel utrjevanje že obstoječih otroških ustanov, na podlagi ugotovitev o storjenem delu na tem področju v preteklih letih. Ker se ustanavljajo stanovanjske skupnosti, je bila dejavnost usmerjena tudi na ta nov družbeni organ, prav glede na gradnjo otroških ustanov (igrišč ipd).
Osnovna misel, ki je dokaj realna, predvideva zgraditev otroških Igrišč pri Delavskem domu v Trbovljah, katero nselo-go naj bi prevzel ObLO, trboveljska Cementarna naj bi igrišče zgradila v Bevškem, Elektrarna za Zasavsko cesto, STT pri svojih blokih v kovinarskem naselju ali pri sedanjem otroškem vrtcu. Otroško igrišče pa bi bilo potrebno tudi pri vrtcu na Leninovem trgu.
Vse te gradnje naj bi se napravile ob pomoči Ljudske tehnike ter ob sodelovanju staršev ln mladine.
2e sedaj bo treba pričeti z organizacijo letovanja otrok prihodnje leto, ki Je bila letos slaba, ter z zbiranjem finančnih sredstev.
Tudi zdravstveno varstvo predstavlja posebno nalogo glede skrbi za otroka in družino.
V	kinu Svobode II bodo pričeli z rednimi filmskimi matinejami za mladino. To nalogo naj b| Izvedli tud| v ostalih kinematografih, predvsem v Delavskem domu-
V	okviru delavske univerze bo delovala Sola za starše, ki bo obravnavala vprašanja s področja varstva in nege oVok ipd. V tednu otroka od 5. do 12. oktobra tl. bo Urše posvetovanje Javnih .političnih in družbenih delavcev e področje skrbi
za otroka ln družino, organiziran bo nadalje sprejem pri sekretarju občinskega komiteja ZKS ln predsedniku ObLO, kjer naj bi odgovorni delavci poročali o problemih s tega obširnega področje.
Organiziramo bo dvoje predavanj.
Da ta okvirni program ne bi bil samo predmet obravnave le v centru občine, Je bil sprejet sklep, da ga obravnavajo tudi krajevni odbori skupno z organizacijami SZDL ln drugimi organizacijami na svojem področju.	-
Kak* že rečemo, je bil predviden le okviren program in ga bodo ne prihodnjih sejah koordinacijskega odbora še epopol-ntil. Dano je bilo že več pobud s tega področja: sklad za preventivno verstvo otrok naj nadalje zbira sredstva za to prepotrebno dejavnost, organizirali
Hrastniku, ki je Mo šele pred nedavnim ustanovljeno, vendar kaže, da se bo stanje glede tega vprašanja tudi v tem podjetju kmalu popravilo. Iz delovnih kolektivov je organizirano v sindikatu 4. 790 članov, ob strani pa jih še stoji 149.
Krajevni sindikalni svet je v* letošnjem letu nudil vsem članom možnost koriščenja letnih dopustov. Za sindikalno podružnico učiteljev in profesorjev je posredoval pri podružnici v Steklarni glede mest za koriščenje letnega dopusta. Razen tega je bilo poslano na preventivno zdravljenje s pomočjo Zavoda za soc. zavarovanje 100 članov.
Delavske športne igre so letos kar zadovoljivo izvedli. Najboljše priprave in izvedbe zaznamujejo v Radečah. Skupno je v teh igrah sodelovalo 350 športnikov delavskih kolektivov.
Nadalje je krajevni sindikalni svet sklenil, da se tildi v Hrastniku uvede pravna posvetovalnica za člane sindikalnih podružnic.
Ko so na plenumu razpravljali o gospodarskih uspehih kolektivov, so ugotovil, da so le-tl zadovoljivo opravil svojo plansko nalogo v letošnjem
prvem polletju, zlasti na Rudniku, Steklarni in v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Radeška papirnica je iz objektivnih razlogov izvršila v prvih šestih mesecih le 48% letnega plana. Tudi trgovska podjetja v Radečah so dosegla začrtani polletni plan, ne pa v hrast-ruški dolini, verjetno zaradi pomanjkljive izbire v blagu.
V Steklarni v Hrastniku je sindikalna podružnica na vseh sestankih posvetila največ časa vprašanju dobrega izikoriSčenja letnega dopusta svojih članov. Tako je tudi delavski svet v tovarni odobril okrog 2,300.000 dinarjev za letovanje članov kolektiva ob morju in na Gorenjskem. V počitniškem domu v Crikvenici in v Bohinju je letovalo 541 članov s svojci, od teh 27 brezplačno. Podružnica je sklenila, da bo tudi prehodu je leto nudila vse možnosti za koriščenje letnega dopusta ob morju in planinskih krajih.
Pred kratkim so kolektiv hrastniške Steklarne obiskali člani Društva inženirjev in tehnikov LRS in rudnika. Člani ekskurzije so se celo dopoldne zadržali v tovarni ter si v njej ogledali varnostne naprave in
zaščitna sredstva pn delu. O ogledu so se pohvalno izrazili.
V načrtu je tudi rekonstrukcija Kemične tovarne v Hrastniku, kjer bodo v kratkem začeli z rušenjem dosedanje ambulante, ki je služili zavarovancem Sp. Hrastnika. Novo ambulanto bodo verjetno zgraditi v vrtu pred upravnim poslopjem Steklarne. Njeni stroški so preračunani na 23 milijonov diin. Sredstva za novo ambulanto bodo prispevala Steklarna, Kemična tovama in Zavod za soc. zavarovanje. Delavski svet Steklarne je pripravljen nuditi vso pomoč, saj je nujno potreben večji zdravstveni dom, v katerem bo tudi zobna ambulanta za prebivalstvo Sp. Hrastnika, nadalje za druge specialne zdravniške preglede, predvsem pa okulistična ambulanta.
darskem mestu. Vendar J* prav, če ob tej priložnosti povemo, d* bi tudi teh redkih primerov ne bi Mio treba. Strežno osebje goetlln ob takih dogodkih, kot »mo ga navedli največkrat nima druge možnosti, kot da pričakuje podpore od drugih gostov, ki ae mudijo v lokalih. Dostikrat govorimo e kulturni postrežbi v gostilnah, toda vprašati se moramo, ali »o ta kulturno postrežbo tmeraj odovomi samo gostinski delavci, ali lahko k vsestransko neoporečni postrežbi pripomorejo tudi gosti sami? Vsekakor lahko, In v takem primeru bi celo morali, ker bi obvarovali zakonsko uredbo, čeravno ne samo zaradi nje same, kot pa zavoljo koristnosti {n umestno, stl uredbe. Tisti, ki so Sestavljali uredbo, so prav gotovo računali tudi na pomoč drugih gostov in pa seveda na točne Izpolnjevanje zakonskih določil po gostinskih delavcih. Morda ni več daleč 8sB, ko takih uredb v naši stvarnosti ne bo več treba, ker jih bo čae sam onemogočil, ker bo zavesi naših Undl že tolikšna, d» bi jih opozarjanje samo žalilo. Dokler pa ta naša zavest še ni tolikšna, so take in podobne uredbe ne samo umestne, marveč nujno potrebne. Niti male ni bosa tista, ki pravi, da Ima vsaka medalja dve strani. V tem primeru Jo Ima še vsekakor. Kako drugače bi se Iztekel prepir, če bi n. pr. v opisanem primeru posredovali vsi tisti, ki so bili tedaj v gostilni. Verjetno naglo ln odločno. Očividec.
KDOR SFPREVEC Z ALKOHOLOM BRATI...
Nekega dne sem šla m tono nogometnega igrišča v nekem kraju. Otroci so se podila za to* go in ploskati, kadar je vratar spretno ujel žogo. Malo proč od igrišča sem opazila moža in ženo. Mož je bolj ležal, kot sedel, žena Pa je stala, ga držala za roko in ga skušala vzdigniti, vendar se je tudi sama težko držala na nogah. Oči je proseče upirala v mimoidoče, da bi našla koga, ki bi Ji pomagal spraviti moža domov.
Za mano prideta dva mladinca. Malo pred dvojico obstaneta .se nekaj tiho pogovarjata in že pristopi eden k dvojici ter vpraša ženo: »Kje ste doma?« Zena je z roko pokazala v neko smer. »Cernu sta tolikč pila? To ni lepo!« pravi mladinec.
Zena je pogledala v tla, očitek mladega fanta jo je nekoliko zadel.
Fant prime moža, ga postavi na noge, mu seže pod roko, šena na drugi strani ln tako gredo vel trije v naznačeno amer.
Stala sem in z občudovanjem gledala fanta. Tako velik se mi je zdel v tem trenutku e svojim dejanjem ln opominom. Mladina uči starejše — novi časi Res, čemu toliko piti naenkrat, ko pa je človek potreben vsaki dan.
Da bi bili vsi mladi takih misli kot ta fant, da ni dobro ne lepo preveč pl)i.
DANAŠNJA AKTUALNOST
Nov način izplačevanja štipendij
#r<;
Pa kar sa pi e?
naj bi teden prometa e pionirji in poddbno. Program ni <a)e'. raznih oblik praznovanja tedna otroka, kar Je bilo prepuščeno predvsem posameznim organizacijam DPM, pionirski organizaciji Itd.
Posebej pa so ob tej priliki načeli problem zobozdravstva ter sprejeti priporočilo,’ da se uredi za otroke delovknje enega dentlsta, ki bo neposredno skrbel za otroško zobno ambulanto ln teko po potrebi delal
Zvezni Izvršni »vet je pred kratkim izdal odlok o novem načinu Izplačevanja štipendij, ki Je veljaven od 1. oktobra le. toe. Odlok predvideva, da bodo odslej Študenti prejemali štipendije le ne svojih fakultetah oziroma šolah, kjer s. šolajo. To pomeni, da dajalci štipendij le-teh ne morejo več izplačevati nepoeredno, marveč posredno.
Dejansko dobivajo 8 tem šolske ustanove mnogo večji nadzor nad šolanjem oziroma štu-diranjem, prav tako pa ae okrepi tudi odgovornost dajalcev štipendij. In ne, kot nekateri zmotno menijo, da • tem odlokom dajalci nimajo več tolik. Sne vloge. Kaže, da bodo dajalci štipendij odslej bolje obveščeni o šolanju ln študiju dijakov in študentov, ki jim podeljujejo štipendije. Saj bodo šolske ustanove verjetno same od sebe, ne da bi podjetja to zahtevala, obveščali o šolanju štlpendIrancev. Zato bi bilo prav, če bi dajalci štipendij okrepili stike s študenti s tem, da bi jih večkrat poklicati na pomenke.
Sila površen odnos so doelej pokazala nekatera podjetja do svojih štipendIrancev, m Prav tako le-tl do podjetij in usta. novi Znani »o primeri, da študent sploh ni poznal podjetja, ki mu daje štipendijo, ali P& ni vedel, 8 kakšno dejavnostjo •e ukvarja podjetje, kakšne so njegove perspektive ln podobno. Ali j« potem takem sploh
čudno, če ao prišli mladi strokovnjaki v podjetje, ne da bi vedeti kaj več o njegovem kolektivu? Namesto bi sl mladi strokovnjaki nemudoma ustvarili kaj najbolj tesne in čvrete vezi s kolektivom, je bilo dostikrat ravno narobe.
Dajalci štipendij pa bodo mo. rali poiskati še boljše načine za učvrstitev stikov s štipendirane 1, Ne bi bilo napak, ip bi samoupravni organ v*»J enkrat, dvakrat na leto poklical štlpendlrance na razgovor, kjer bi se pomenili o njihovem napredovanju v šoti, in ne nazadnje o delu in razvoju podjetij ati ustanov. Ni dvoma v koristnost talcih neposrednih stikov. Tudi ni dvoma, da bi štipendirane! ne čutili, da Imajo v dajalcih štipendij zanesljivo oporo, ln da ne bodo prišli po končanem študiju v podjetje kot neznanci, marveč kot ljudje, ki eo docela seznanjeni z razmerami In stanjem podjetja ali ustanove. Prav tak0 ne bi bilo napak, če bi dajalci štipendij tu ln tam obiskali šolske odbore šolskih ustanov ali vodstva šol ln se pomenili z njimi o napredovanju svojih štipendirancev.
Končno pa imajo tudi občinska politična vodstva veliko dolžnost spremljati šolanje svojih kadrov. Najboljše vezi med občinskimi političnimi forumi In štipendirano! bi bile ustvarjene z ustanovitvijo študentskih klubov, ki bi Imeli tudi »voj program dela.
Na kratko po aomovmi
25 LET »LJUDSKE KAVICE«
V okviru občinskega praznika občine Lendave, ki je bil hkrati posvečen počastitvi 40-letnice KPJ, so v Lendavi praznovali tudi 25-letnico izhajanja »Ljudske pravice«. Na velikem zborovanju občanov je govoril prvi urednik »Ljudske pravice«, književnik in član CK ZKS,
Miško Kranjec.
PROSLAVA V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU
V	Mariborskem gledališču so v nedeljo 4. oktobra v počastitev 40. obletnice KPJ odprli tretjo mariborsko kulturno revijo. V Imenu okrajnega odbora SZDL je govoril Tone Kropušek. Po slovesni predstavi »Tugomerja-t so čestitali kolektivu ob tem prazniku predstavniki gledaliških ustanov iz Ljubljene, Rek* Zagreba in drugod.
SPREJEM V KLUBU LJUDSKIH POSLANCEV
V	LJUBLJANI
Ob 25-letnici »Ljudske pravice« Je urednl-ntštvo »Dela« priredilo v soboto zvečer v klubu ljudskih poslancev v Ljubljani sprejem. Udeležili so se ga vidni politični in kulturni delavci. Navzoči so bili skoro 'vsi ' uredniki »Ljudske pravice« v tem 25-letnem obdobju. Na sprejemu je bil tudi predsednik Republiškega izvršnega sveta sindikatov Slovenije Stane Kavčič, podpredsednik Izvršnega LRS dr. Joža Vilfan, direktor -Borbe« Ivo Serajčič in drugi.
SLAVJE V ŠTORAH
V	Štorah so zaključili večmesečno prostovoljno delovno akcijo za ureditev svojega naselja ln okolice. Glavna slovesnost je bila v soboto, ki so jo združili s slavnostno akademijo. Med gosti so bili republiški poslanec Mitja Ribičič, sekretar ZKS celjskega okraja Franc Simonič, predsednik Zveze Svobod Vladko Majhen ln drugi
UREDITEV TRGA REVOLUCIJE
V	LJUBLJANI
Na XII seji mestnega sveta v Ljubljani so razpravljali o urbanistični ureditvi trga pred palačo Ljudske skupščine, o realizaciji polletnega plana, o Izgradnji stanovanj v Ljubljani, o občinskem prometnem davku na drobno na območju mestnih občin ln o podaljšku trolej-busne proge do Črnuč. — Po daljši razpravi so sklenili: da se izvrši razpis javnega vsejugoslovanskega natečaja za Idejno ureditev Trga revolucije v Ljubljani s postavitvijo spomenika Revolucije, da se podaljša trolejbusna proga do Črnuč, da se Individualni proizvajalci alkoholnih pijač obdavčijo s prometnim davkom od premeta na drobno.	/
NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Kaj je novega v Kemični tovarni
V tovarni kemičnih izdelkov V Hrastniku je v teku obširna tekons kmkcioa sttrojnilh (naprav. V tovarni bodo znatno povečali! kapaciteto svojih proizvodov, istočasno ,pa v produk-oiljti izvedli nov, moderen tehnološki proces. Po končani rekonstrukciji tovarne bo znašala njena proizvodnja ca 26.600 ton ah 511% dosedanje, medtem ko je tovarna doslej
zujejo, da istega primanjkuje Tako znaša na primer proizvodnja tekočega klora v letu 1959 9.970 ton, leta 1965 pa bo znašala 31.800 ton, kar pomeni po obstoječi rekonstrukciji h rast niške tovarne 19.900 ton primanjkljaja.
V najbližji prihodnosti pa bodo postale tovarne sintetičnih vlaken in umetnih mas še večji potrošniki klora. Natri-
ke-
kot
Potrebe po proizvodih mične tovarne so večje, znaša njena sedanja kapaciteta. Najbolj iskani proizvodi na trgu so: suhe barve, žveplena kislina, solna kislina, Glauber-jeva sol, kristalna soda in žgano apno. Izdelki kemične tovarne se razpošiljajo po vsej Jugoslaviji. V letošnjem letu pa obstaja možnost izvoza tri-natrijevega fosfata. Preteklo leto je podjetje izvažalo svoje izdelke v Egipt, Sirijo, Urugvaj in Švedsko, letos pa v Sirijo in Švedsko.
Kemična tovarna v Hrastnj-ku je sedaj v rekonstrukciji. Ko bo ta skončana, se bodo dohodki podjetja povečali za okrog 4,5-krat Tudi v prvem polletju letošnjega leta doseženi rezultati so v primeri z uspehi v istem obdobju lani boljši. Osnovni plan proizvodnje so v tovarni presegli v proizvodnji žganega apna, v večji in boljši proizvodnji fosfornih spojin in barv, v nadomestitvi kristalne zelene galice za proizvodnjo barv z odpadno jeseniško, kar so dosegli po dolgih, napornih pogajanjih z Železarno Jesenice z izoliranjem vseh parnih vodov in s povečanjem proizvodnje. Zelo važno je nadalje, da so se proizvodni stroški znižali za 11% v primeri s prvim polletjem lanskega leta.
Perspektive Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku so torej izredno lepe, znatno se bodo povečali v bližnji prihodnosti dohodki tega podjetja, z njim pa tudi narodni dohodek in dohodki hrastniške občine.
PRED REKONSTRUKCIJO TRBOVELJSKE CEMENTARNE
Nova rotirna peč bo dajala 300 ton cementa dnevno
Kar prijetno je slišati, da bo Cementarna v Trbovljah zmogla proizvajati dnevno 300 ton cementa. Pripomniti pa mora. mo,da to še ne bo jutri, pač pa po rekonstrukciji te tovarne, s katero bodo pričeli. Dne 15. t. m. bodo že začeli podirati stari del cementarne, kjer bo potem zrastla moderna tovarna. Predvideno je, da bodo obširna rekonstrukcijska dela v tej tovarni trajala od 1960 do 1965 in da bo tedaj zmogla nova rotirna peč dajati dnevno 300 ton cementa ali skupno s sedanjo 172.000 ton |.etitio. To bo zelo lepa množina proti dosedanjim 100.000 tonam, oziroma 60.000 tonam cementa, ki jih bo tovarna lahko producirala v času, ko bodo njene naprave predelavah.
Trboveljski Portland cement je znan širom po domovini, znan pa je tudi izven naših meja, saj ga je tfcivama pošiljala celo v Levanto in drugam. Za potrebne surovine ni bojazni, saj jih je na voljo še za sto let. Komisija, ki je pregledovala teren, kjer trbovelj. ska Cementarna pridobiva potreben material za izdelavo cementa, je ugotovila, da je samo apnenca dovolj v Trbovljah za 150-letno proizvodnjo, prav tako tudi laporja na področju, kjer ga tovarna pridobiva sedaj, ne manjka ga pa tudi v neposredni bližini, na Pleskem. Kvaliteta teh surovin, apnenca kot laporja, je po svoji kemični sestavi taka, da za proizvodnjo klinkerjh, iz katerega se potem pridobiva cement, ni
SE TA MESEC OPTIČNA DELAVNICA V TRBOVLJAH
Znano je, da so bili topničarji naše NOB večkrat prisiljeni meriti skozi cev topa. In to iz enostavnega razloga, ker je bila večina topov brez merilnih instrumentov, ki jih je sovražnik pri umiku uničil. Tako je bilo pri Grahovo, Duvni, Livnu, Pri-jedoru, na Kozari... Na teh primerih poguma, iniciative in Iznajdljivosti se danes vzgaja nov artilerijski naraščaj. Toda materialni pogoji šolanja so danes mnogo bolj ugodni. Merilec pri mnogih vrstah topov ne vidi niti cilja niti zadetka izstreljene granate, ker iz topa streljajo na velike razdalje. Iz prednjih izvldnišklh mest sporočajo podatke preko radia ali telefona, na podlagi teh elementov naravnajo merilci svoje topove tako, da bodo potem izstreljene granate zadele cilj. Zato je vloga merilca pri artileriji izrednega pomena. (Na sliki: merilec pri protlavionskem topu.)
proizvedla le 5.115 ton produktov.
V tovarni se porajajo novi Proizvodi. Nova proizvodnja solne kisline bo potekala na Povsem nov način, namreč po sintetičnem postopku preko kteralkalne elektrolize s kapaciteto 6.000 ton elektrolitskega klora leitno. Po rekonstrukciji bodo nadaljevali tudi s proizvodnjo sodne kisline po sulfat-hetn postopku s kapaciteto 1.500 letno. Solne kisline na domačem trgu še vedno primanjkuje, računajo pa še s povečanjem potrošnje tega produkta. S preskrbo zadostnih količin surovin bo proizvodnja, ki jo Predvidevajo, tudi zagotovljena.
Kapaciteta fiaitaijeve luži n e V količini 6.700 ton je upravičena, ker so potrebe po njej v®Uke. Saj samo Tovarna viskoze v Ložnici potroši , 20.000 ton te lužine, katero deloma se-ubj uvaža. Natrijev tekoči klo-rkl bo potreben , za industrijo tapirja že v letu 1961 in 1962, toko tudi prodaja tekočega klo-^ ne bo predstavljala tovarni nobenega problema. Statistični Podatki Združenja kemične industrije FLRJ namreč doka-
TOVARNA OB S0P0TI
V Tovarni dokumentnega In •»rtnega papirja v lladečah so eni zadnjih sej delavskega ■veta obravnavali dosežene ■*Pehe letošnjega polletnega htaoa ter razpravljali o problemih proizvodnje, pri čemer so Prišli do sklepa, da bo treba Posvetiti več pozornosti produkciji, saj polletni plan ni bil dolžen tudi zaradi večjih od-Psdkov Pri produkciji. Treba ■o storiti v bližnji bodočnosti Vse, da kolektiv doseže letošnji proizvodni plan. Dosedanji Potek produkcije kaže, da bo Jnčrtani plan mogoče doseči, če ®odo vsi člani kolektiva svoje naloge opravili stoodstotno.
Proizvodnja tovarne ne more ■•dostit| vsem naročilom In bo Potreba tovarniške objekte raz-•'riM. Delavski svet je obrav. naval tudi to vprašanje In sklesti, da se podjetje pripravi na ‘■citacijo za podelitev kreditov. •• to pa Je treba prej pripia-**• vic v to svrho potrebne ®*aborate in dokumentacijo za tokonstrnkcijo in razširitev to-torne. Najbolj Iskani papir, ki *• PodJ'Ue nudi državi Je: su tori hellografski papir, banli-ftot, kartonski In pavzni papir ^•daja v drugem polletju letet Nega leta Je nekoliko manjša Wt je bila v Istem rsudobjn
jev tripolifosfat danes v celoti uvažamo, predvidena pa je proizvodnja 6.000 ton letno, ki jo bo mogoče Lahko plasirati na domačem trgu, ker bodo tovarne detergentov že v letu 1961 potrebovale okrog 5.000 ton tovrstnega klora. — Število zaposlenih v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku se je v primerni z lanskim letom povečalo za 10%. Proizvodnja v letošnjem prvem polletju se je znatno dvignila in tudi, plan proizvodnje predstavlja 9-odstotno prekoračenje.
Iz skromnega kolektiva, ki je štel ob ustanovitvi leta 1354 ie nekaj ljudi, je zraslo danes prav lepo podjetje, ki s svojimi zlatarskimi izdelki ne zalaga samo naše ožje domovine, ampak celo Jugoslavijo. Zahvaljujoč se nagrajevanju po učinku so v trboveljskem podjetju »Zlatarstvo« presegli letošnji polletni plan za 31%, kar je gotovo Izredno velik uspeh. Njihovo delo pa bi bilo lahko še uspešnejše, če bi kolektiv Imel na razpolago primernejše prostore, kajti §e vedno se v podjetju stiskajo v lokalih, kakršne eo dobili ob ustanovitvi podjetja. Kolikšna je produkcija tega kolektiva, nam povedo številke. Mesečno porabijo v zlatarni 2,3 kg zlata in do 30 kg srebra. Iz zlata Izdelujejo predvsem vse vrste luksuznih izdelkov, kot so prstani, obeski in verižice ter podobno. Srebro pa porabijo . predvsem za Izdelavo žice, ki jo vgrajujejo v trboveljski »Mehaniki« v električne varovalne pa-trone-
Svoje zlate in srebrne izdelke prodajajo v glavnem veiiktin ii-govsklm podjetjem, s privatnimi zlatarji sploh ne poslujejo.
Velika pridobitev za ves za-
savski okoliš pa bo otvoritev optične delavnice, ki bo izdelovala vse vrste optičnih priprav, predvsem očala. Tako Trboveljčani in okoličani ne oodo več izgubljali časa za nakup potrebnih očal v Ljubljani ali Celju, Zavod za socialno zavarovanje pa bo potem prihranil precejšnje zneske, ki jih sedaj plačuje ljudem za potne stroške Optična delavnica, stranski obrat »Zlatarstva«, bo poslovala v hiši Ačkun v Zg. Trbovljah, katere prostore bodo preuredili v ta namen.	g.
Cesta Dolenjske Topllce-Novo mesto asfaltirana
Pred kratkim je slavil kolektiv tehnične sekcije Uprave za ceste v Novem mestu novo delovno zmago. Skončaj je dela na modernizaciji ceste Dolenjske Toplice — Novo mesto. Cesta je sedaj odprta za javni promet in je dobila zvezo z novo moderno avto cesto, ki so jo zgradili lani.
potreben noben dodaten korektiv.
Razen teh raziskanih zalog surovin pa so v kraju na voljo še skladi litovskega apnenca, ki se raztezajo proti severovzhodu Trbovelj (Neža), ki leže tako rekoč na površini, torej skoraj brez tako Imenovane krovninel ki jo je treba poprej odstraniti. Zaloge tega materiala gredo v desetine milijonov ton. Prav tako obstajajo velike zaloge laškega laporja na področju vzhodno od sedanjega kamnoloma v Retju, namreč na Pleskem v smeri proti Hrast-' niku. Na voljo so tudi znatne* količine gline.
Surovin za izdelavo cementa torej ne bo primanjkovalo, edino, kar je trenutno potrebno, je, da kolektiv tega podjetja prične z rekonstrukcijo svoje tovarne, katere naprave so danes že zastarele in izrabljene.
. Prva varianta rekonstrukcije cementne tovarne je v tem, da se dnevna proizvodnja poveča na 300 ton dnevno in letno, kakor že rečeno, na skupno
172.000	ton prvovrstnega trboveljskega cementa. Obstaja pa razen te variante rekonstrukcije še druga, namreč da bi sc razen store rotime peči zamenjala v letih od 1960 do 1980 šc tako imenovana Kruppova rotirna peč, ki je sedaj stara 20 let in ima dnevno kapaciteto 170 ton. Ta peč naj bi se zamenjala z novo pečjo, ki bi dajala 500 ton dnevno. Ta zamenjava peči naj bi prišla na vrsto v letih 1965 do 1970. Produkcija trboveljske Cementarne naj bi znašala v letih od 1970 do 1980
269.000	ton cementa letno.
Taki so načrti strokovnjakov za prihodnost. Trenutno stanje v tovarni pa je nekoliko drugačno, lahko bi rekli zelo kritično, zlasti v času njene bližnje rekonstrukcije, ki je nujno potrebna, ker tovarna sedaj dela s stroji, ki so stari 30 do 50 let. Dosedanja tovarna je zmogla dajati letno 100.000 ton ter se bo v času rekonstrukcije do vgraditve nove peči za 300 ton morala proizvodnja cementa zmanjšati za približno 40 odstotkov. Tovarna je zmogla navedeno množino cementa dajati letno s svojimi zastarelimi In Izrabljenim! stroji, katerih dejanska produkcijska vrednost se ocenjuje le še z malimi procenti, samo zaradi tega, ker Je osebje tovarne posvečalo izrabljenim strojem izredno pozornost in jih je vzdržalo lahko v obratu samo s stolnim popravljanjem, kar je seveda proizvodnjo zelo pod raže valo. Ko bodo pričeli v tovarni delati novi stroji, bo situacija popolnoma ■drugačna. Ne samo, da bo cementarna tedaj lahko dajala mnogo več cementa, ampak se bo tudi njegova proizvodnja itooenlla in z njo tudi cena cementa. Proizvodni stroški trboveljske cementarne so namreč sedaj v primerjavi z drugimi cementnimi tovarnami v državi, ki so opremljeni že z modernimi
stroji, zelo visoki. Stroški v starem delu tovarne so na primer za 2.500 din pri toni večji kot v novejšem delu tovarne, ki pa je tudi že 20 let star. Ko bo rekonstrukcija tovarne skončana, pa se bo znatno izboljšala tudi kakovost že sedaj re-nomiranega trboveljskega Port. land cementa.
Ob času proizvaja tovarna le cement znamke PC 250, to je normalni cement, ker za boljši asortiment znamke PC 350 n< pogojev, namreč da bi ga tovarna izdelovala v večjih količinah. Cement PC 350 lahko tovarna sedaj producira le v izredno malih količinah, kar se doseže samo s posebno pozornostjo pri izdelovanja. Takega cementa je tovarna lahko prodala lansko leto le 1,6 odstotka celotne proizvodnje. Po izvršeni rekonstrukciji tovarne pa bo mogoče proizvajati cement PC 350 v poljubnih množinah, po želji naročnikov oziroma kup-
cev. To bo kajpak velika prednost za prodajni oddelek tovarne, druga prednost bo v tem, da bo po rekonstrukciji tovarne manjša poraba električne energije, znižala pa se bo tudi poraba premoga, prav tako se bo zmanjšala za 50 % poraba ml-gnezitne opeke.
Dani so torej vsi pogoji za večjo in cenejšo proizvodnjo trboveljskega Portland cementa, tako da ga bo čez nekaj let na voljo namesto dosedanjih
100.000	ton vsako leto 172.000 ton, v perspektivi pa celo 260 tisoč ton.
Tik pred zaključkom redakcije te številke smo izvedeli od tov. inž. Iva Pinteriča, direktorja Cementarne Trbovlje, da so pristojni organ) zvezne vlade v Beogradu dovolili nakup potrebne nove rotirne peči na Danskem, ki slovi po izdelavi prvovrstnih cementnih peči.	ar.
Pogled na cementarno, kjer bodo z
mesec
rekonstrukcijo začeli še ta
Slaščičarska obrt izumira
nam je dejal direktor podjetji Pekarne in slaščičarne tovariš Kastelic, ko je govoril 0 pro blemih podjetja, ki se bori velikimi težavami. Predvsen primanjkuje kvalificiranih sh ščtčarjev ln visokokvalificiranih
OB TEDNU OTROKA
Moj oče, moja mama
Otrok živi z materjo in očetom od prvega dne naprej. Tu, v družini, v domačem krogu, spoznava svet okrog sebe, spoznava medsebojne odnose ljudi. Najprej čuti in doživlja, če ga ima mama rada, če ga ima oče rad, potem opazuje in ocenjuje odnose med očetom in materjo.
Ni ga bolj dojemljivega, bolj občutljivega in bolj pravičnega razsodnika, kot je otroko srce. Vse se otroku zapiše v dušo, kot zakleše kipar z dletom v trd kamen, in ni je več sile, ki bi tisto, kar je leglo v otrokovo srce, lahko zabrisala. Ni je te sile, tudi v spominu ne utonejo otrokova doživetja, kakor utone v spominu sto in sto posebno bridkih, jedkih in neljubih doživetij pozneje, ko človek odraste.
Prav tega bi se morali starši bolj zavedati. Že od prvega dne, ko je otrok zavekal in stopil med nas. In pozneje, vsak mesec in vsako leto otrokovega življenja posebej. Otrok nas spremlja: gleda nas z zvedavimi očmi, posluša nas radovedno in neučakano, hvaležno in željno sprejema našo ljubezen in naša priznanja njemu, nebogljenčku. Začuden je nad nami, kadar nimamo zanj nikoli časa. Presenečen je, kadar smo jezni, v afektu. Kadar sebe ne moremo več nadzirati, pozabljamo, da nas opazuje, ocenjuje in nadzira. Presenečen in rgzočaran je, kadar vidi, da se starši med seboj prepirajo, kadar so med seboj grobi, kadar se sovražijo, kadar se tepejo, kadar se :red otrokovimi očmi ponižujejo. Hrokov dom postane siv in pust, brez ljubezni, brez veselja — otrok oa zakrkne, obda se z breštevilnimt negrajami. obda se s hladom, z ledom.
Otroci moralno pristno ocenjujejo dejanja staršev, očeta in matere. Zato nismo za svoja početja in za svoja ravnanja, brž ko smo mati ki oče, odgovorni samo sebi samemu in družbi, temveč predvsem in v prvi vrsti otroku.
Naj navedem nekaj otroških spisov z naslovi Moja mama in Moj oče. Pisali so jih sedemletni otroci. Sproščeno so povedali, kaj vedo o svojih starših.
MOJ OCE
Moj oče je debel. Po poklicu je čelist. Ime mu je Janez. V službi je v Slovenski filharmoniji. Mene ima rad. Vesel je, če irham petko. Jaz ga imam rada.
Majda Poljanšek
MOJA MAMA
Moja mama je gospodinja. Dela zame in za mojega brata. Zadnjič je sešila mojemu bratcu kratke hlače. Dela od jutra do večera. Je zelo suha. Ima dolg nos. Zjutraj se pri-štulim k njej. Ona se šali in vpraša, zakaj sem prišla k njej. Vem, da se šali.	Draga Blažil
MOJ OČE
Moj očka je kurjač. Piše se Turk, ime mu je Ivan. Kuri. Vsako jutro se mora zbuditi ob štirih. Zjutraj pride ves črn domov. Potem nese pošto. Popoldne gre malo spat. Potem greva jaz in očka na Grad. On je srednje debel. Jaz ga imam rada.	Majda Turk
MOJA MAMA
Mami je ime VZora. Po poklicu je snažilka. Mamica mi šiva obleke. Mamici pomagam. Čistim sobe, Ima me rada. Pere me. Tudi me v šolo spremlja. Zvečer grem k njej spat Slavica Abunar
MOJ OCE
Moj ata dela pri SAD. Moj bče je voznik. Vozi moko. Tudi ga pohvalijo. On reče hvala. Oni rečejo prosim.	Jaz	ga	imam rad. Tudi
mu dam poljubčka. Prime me za roko in	me	pelje na	Rožnik. Vesel sem.	Slavko Saje
MOJA MAMA
Moja	mama	dela	pri Tehno-
impeks. Ima črne lase in, rjave oči. Ime ji je Sonja. Ima jo rad. Je še mlada. Ima me rada. Ko pride domov, greva ven. Dobila bo naočnike. Ciril Mravlja
MOJ OCE
Mojemu očku je ime Pavel. Železničar je. Visok je. Vozi tovorne vlake. Nas ima rad. Kadar pride domov, je truden. Aliča Groznik
Preberite te kratke otroške izpovedi in zdi se vam, da so se odprla vrata domov vseh Anic in Slavkov in Slavk in Cirilov in Drag ,in Majd. Njih starši, tudi matere, večinoma delajo, njihove razmere gotovo niso rožnate, prav nič niso rožnate, prav nič niso lahke, a vendar, zdi se nam, da živijo ti Otroci pri starših, ki imajo svoje otroke radi in kjer so domače razmere ugodne; starši se med seboj ljubijo, če pa se ne, vsaj tega ne kažejo pred otroki, ti otroci niso doživljali pretresov, ki bi se hm zasekali v srce.
A zdaj naj vam navedem pismo neke prav tako sedemletne deklice, ki je povedala prav tako sproščeno svoje misli o očetu, kakor so jih povedali drugi otroci o svojih očetih in materah. In vendar, ko preberemo njen sestavek, se nam zdi, da je njen dom pust in mrzel, razdrt, razdejan, opustošen.
MOJ OČKA
Mojemu očetu je ime Japez. Po poklicu je delavec. V službi ni nikjer. Zdaj je v zaporu. Prišel je po denar. Prišel je ponoči pijan. Začel je mamico tepsti. Potem smo šli po milico. Potem so ga odpeljali. Zdaj ga bom obiskala.
Ne podpišem deklice. Njeno ime naj ostane prikrito, a izpoved tega otroka mora vsekakor v dno duše pretresti. S kakšno gotovostjo nam je podala sliko svojega doma, sliko medsebojnih odnosov v družini!
Ni je sile, ki bi mogla vse to, ka? je videla, slišala in doživela ta de klica v domačem okolju v naj nežnejših letih zbrisati. Vse to bo z njo rastlo. Nova doživetja bodo legla otroku na dušo, a glejte, tega iz njenega prvega doma tudi vsa prihodnja doživetja ne bodo zakrila in naj bi jih bilo, teh doživetij, lepih in slabih, svetlih in temnih,,-lahkih in težkih, tudi na stotine.
Oče in mati sta se razvezala; lahko da se bo mati poročila z dru gim, lahko da ji bo pri očimu bolje kot ji je bilo pri lastnem očetu, a tu doživetja, ki so se ji zasekala v srce še pred šolo, ji bodo še pozneje, a verjetno celo podzavestno, kazala pot v lastno življenje.
Res, morali bi se že v tistem hipu ko smo postali oče in mati, zavedati, da je zdaj še otrok tu. ki moramo z njim računati, ne, nismo samo mi, ni samo družba, ki se ji nazadnje lahko prikrijemo ali se vsaj trenutno skrijemo pred njo, temveč je tu otrok z vsem svojim življenjem, ki ga še čaka.
In prav ta odgovornost, bi nam morala večkrat krojiti misli, čustva in dejanja.
Iz revije »Otrok
družina«.
J
I
pekov. Za slaščičarski poklic ni pravega zanimanja, še zdaleč ne oliko kot za njegove izdelke. Razen tega podjetje dela v najetih prostorih, zato nima inte-esa, da bi kaj investiralo.
Isto je s pekovsko stroko. Tu di tu delajo v najetih prostorih privatnikov,‘katerih peči so zastarele in komaj zmorejo veltoe količine kruha, ki jih potrebujejo Trbovlje. Ob vsem tem je v celotnem podjetju le en sam visokokvalificiran pek, ker ostali nimajo možnosti, da bt se s pomočjo raznih tečajev In podobno pripravili na mojstrski Izpit.
S težko pričakovano gradnjo moderne pekarne v Trbovljah nasproti Delavskega doma, blizu spomenika žrtev Odune, ta sedaj menda še ne bo nič, kajti denarnih sredstev za to ni.
Menimo, da bo treba o tera Mmprej razmisliti.	d-
PRECEJ NENAVADNO
V potapljaški obleki m z v*-,ikim vakuumskim sesailcem, a seveda ne na morskem dnu, ampak na dnu bazena oceana-rlja v Miamiju na Floridi, ZDAI Tamkašnjj oceana«j je znan po vsem svetu, saj v njem gojijo številne prebivalce morja, od koral do majhnih, žlvoplsanlb tropskih ribic, pa do morskih psov tn delfinov. Na dnu in stenah gojitvenih bazenov pa se seveda kaj hitro naberejo neza-želene alge, ki jih morajo zato skoraj slehernega dne sproti odstranjevati. In prav v ta namen so tehniki konstruirali poseben vakuumski sesalec, podoben običajnemu sesalcu za prah, » katerimi morajo alge kaj hitro idstranhi z dna ln sten oceana-i jak lh bazenov
^Dvatnpolkrat večja proizvodnja. — Po perspektivnem planu bo naša usnjarska predelovalna Industrija z rekonstruiranimi in nekaterimi novimi tovarnam', zvišala svojo proizvodnjo do leta 1961 za dvaimpolkrat. Tudi proizvodnje obutve m bo v nekaj letih povečala ** dvaltupolkrat
PRIHODNJE LETO
Trgovina s samopostrežbo
Ker menimo, da naše bralce zanimajo problemi trgovine v Trbovljah, smo naprosili direktorja Trgovskega podjetja »l-junij« tovariša Peclja za kratek razgovor. Zvedeli smo naslednje:
Ko se je prejšnjih pet trgovskih podjetij v Trbovljah združilo v eno podjetje, in to predvsem zgradi združitve nakupovalne službe in prihrankov, ki jih omogočijo veliki nakupi trgovskih predmetov, je bilo mnogo diskusij, kako urediti enotno podjetje. Končno so se zedinili, da naj se večina trgovin specializira in preneha s prakso, ko vsi prodajajo vse, špecerijo, galanterijo in tekstilno blago in njegove izdelke. Razen Blagovnice, ki je pritegnila največji del prometa, so še tri specializirane trgovine v kraju s tekstilnim blagom in 5 trgovin z živili ter ena specialna trgovina s pohištvom in tapetniškimi izdelki. Trgovine mešanega tipa so ostale le še na periferiji mesta.
Drug problem so kajpak trgovski - lokali, ki so večinoma stari že več desetletij in zato ne ustrezajo modernim zahtevam. Njihova preureditev m modernizacija Pa je seveda velik denarni problem, kajti trgovsko podjetje nima dovolj lastnih sredstev v ta namen. V podjetju pa upajo, da bodo ob pomoči občine in velikih industrijskih podjetij v kraju rešili tudi to vprašanje. Zavedati se namreč moramo, da v visok žlvljenjsk: standard ne sodijo samo primerna stanovanja in ostalo, ampak tudi moderna trgovina s higienično postrežbo.
Morda bo kdo rekel: »Hudlr-ja, saj imamo Blagovnico!« Toda ob tem se moramo zavedati, da ta prodaja predvsem industrij-
sko blago in da gospodinje žele kupovati vsakdanje živilske potrebščine čim bliže doma .
Tretja težava, ki zavira uspešnejše poslovanje v trgovinah, je pomanjkanje prostorov, predvsem primernih skladišč in upravnih prostorov. Tud; na garaže graditelji niso računali.
Da gre podjetje v korak z razvojem, kaže, da misli prihodnje leto urediti nekaj trgovin s samopostrežbo, popolno ali delno. Ena izmed takih b0 menda na Trgu Franca Fakina v Zg. Trbovljah. Tudi v Blagovnici bodo oddelek z živili uredili po načelu samopostrežbe.
Tovariš direktor Pecelj nam je ob tej priliki povedal, da potrošniki veliko kupujejo na
kredit. Moti jih le, ker banka zahteva, da je na čeku natanko označena vrsta blaga, ki ga lahko kupijo.
Pozanimali smo se nadalje, kako gredo v prodajo konzerve vseh vrst, pa tudi ostalo pakirano blago. Tovariš direktor nam je dejal, da je povpraševanje po takem blagu veliko, da pa so cene sorazmerno visoke, česar pa ni kriva trgovina-Predlagal je, naj bi podjetja pakirala čimveč blaga in pd možnosti določila maloprodajno ceno tako, da b0 potrošnik vedel, pri čem je.
Ob koncu smo tovariša Petlja naprosili, naj nam pove še kaj o ureditvi trboveljske Blagovnice.
Izdelke, go-radijske
IZŠLA JE 7. ŠTEVILKA REVUE
»Otrok in družina«
Izšla je prav v časa Tedna otroka, zato Jo bomo morda še toliko skrbneje prebrali. Obenem se je pričel pred kratkim šolski pouk in prvi talk šolski članek je napisala Branka Jurca ln nam želela- »Da bi nam otrok v šoli uspel«. Dala nam je nekaj napotkov. ■ kako naj otroka navajamo na pravilno učenje in delo za šolo.
Dr. Milica Bergantova je opisala obdobje prve trme, ki se oglaša pri otroku v predšolski dobi.
In kaj pišejo otroci svoji mami in očetu? Preberite njihove šolske naloge, ki jih je nekaj-ob-j a vij enih v tej številki. Večinoma so naloge razveseljive.
Marsikateri starši žele Izčrpen odgovor na vprašanje; Kako naj ravnam z otrokom, ki je prebolel srčno bolezen? Jožica Kos, učiteljica v Mladinskem okrevališču v Šentvidu pri Stični nam piše o teh otrocih. Seznanja nas tudi z mladinskim okrevališčem za srčne bolnike.
POPOTNA TORBA IZ TRBOVELJ
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da dela na rekonstrukciji Partizanske ceste uspešno napredujejo. Cesta' je sedaj le v celoti trasirasia na relaciji Radej—Terezija In se tudi tlakuje. Na nevarnih mestih so cesto razširili.
Tudi z gradnjo mostu na Trgu revolucije (most pri šoli) so pričeli. Upati je, da bodo most kmalu lahko Izročili svojemu namenu, kar bo omogočilo spet reden promet na trboveljski glavni cesti.
Prej ali slej pa bo treba misliti tudi na popravo oziroma rekonstrukcijo ceste od Pravdiča proti Polaju in dalje do Gvide. Zaradi velikega prometa s težkimi kamioni (prevoz materiala za' gradnjo nove šole ter premoga), je ta cesta v Izredno slabem stanju, zlasti še po vsakem deževju. Dobro bi bilo, da bi vzel terenski zbor volivcev Šuštarjeve kolonije in Ribnika to vprašanje na dne*ni red.
• * *
Po zagotovilu predstavnikov trboveljskega rudnika bo le-ta še letošnje leto začel in končal paviljon v Koloniji 1. maja za potrebe oskrbe prebivalcev na tem področju v obliki potrošniškega centra.
• * •
Glede finansiranja gradnje doma »Tončke Čečeve« na Kleku so bili pred nedavnim razgovori s Turistično zvezo okraja Ljubljana. Vodstvo krajevnega odbora mora dati v izdelavo ustrezen program ter projekte o nadaljnji gradnji, tako da bi se v letu 1960 lahko udeležili natečaja za kredite, namenjene za pospeševanje turizma. — Zelo priporočljivo bi bilo, da se sedanji dom »Tončke Čečeve« na Kleku prezida v moderen hotel, z restavracijo in prenočišči, saj je lega tega doma izredno lepa in bodo ta hotel, odkar je Klek zvezan z dobro cesto s Trbovljami, zelo radi obiskovati domačini, tujci, potniki, ki prihajajo v kraj, in tudi vei letoviščarji.
* « *
Velik dotok učencev zaznamuje letošnje šolsko leto Ekonomska srednja šola v Trbovljah, saj se je v prvi redni letnik šole vpisalo 72 novih učencev, tako da ima te šola letos skupno 262 učenčev, od teh v četrtem letniku 68, kar pomeni, da bo konec šolskega leta 1959/60 ob ugodnem šolskem rezultatu na razpolago lepo število kadrov za našo industrijo in ostale ustanove. — Razen tega se je vključilo v I. letnik večerne ekonomske Sole 52 učencev, medtem ko šteje Ill.^letnlk te šole 25 učencev. V dopisno šolo pa je vpisano 30 delavcev in uslužbencev.
*
i
i
i
>	Elektrogospodarska skupnost Slovenije pripravlja k dokumentacijo o energetski Izrabi odseka Save med Ren-, kami ln Brežicami. Po naročilu in na račun EL£S opravljajo različni Izvajalci razna študijsko raziskovalna dela v tem območju Save, in te na obeh bregovih. V teku je sistematična Izmera lega odseka Save za potrebe i >-jektlranja, v raznih profilih pa bodo opravljali tudi geološka vrtanja za ugotovitev pogojev fundiranja bodočih hidroenergetskih objektov. Predvidena je gradnja sedmih stopenj in to: Renke, Trbovlje, Suhadol, Vrhovo, Boštanj. Blanca In Krško.
Elektrogospodarska skupnost prosi prebivalce, stanujoče na območju občin, kjer se bodo dela izvajala, da ne odstranjujejo količkov In drugih znamenj na terenu, ker bi to motilo reden potek del in povzročalo znatne dodatne stroške. Elektrogospodarska skupnost se zavezuje, da bo poravnala vso morebitno škodo, ki bi nastala zaradi izvajanja teh del. Vse morebitne priglasitve škode, ki bi prišle od prizadetih prebivalcev na območju občine Trbovlje, bo občina dostavila neposredno ELES. ELES se zavezuje v teh primerih poslati na teren posebno komisijo, ki bo ugotovila višino škode v sodelovanju s prizadetimi strankami In občinskimi cenilci.
>	Uradno ugotovljeno škodo bo ELES poravnal neposred-. no prizadetim strankam.
'	Prebivalce občine opozarjamo, da vzamejo prednje
* Obvestilo na znanje in ne delajo po nepotrebnem škode s tem, da bi odstranjevali razne količke In druga zname-
>	n ja, ki jih bodo delale študijsko raziskovalne grupe.
,	Tajništvo Ob. LO Trbovlje.
OBVESTILO
Obveščamo prebivalce Trbovelj, da bo Komunala Trbovlje izvršile v noči od 7. 10. na 8. 10. (noč od srede na četrtek), v času od polnoči do 3. ure zjutraj kontrolno merjenje na omrežju pitnega vodovoda.
Prosimo, da prebivalci v tem času ne odvzemajo vode iz omrežja ter zaprejo vse vodne iztoke.
Točnost meritev bo omogočila ugotovitev okvar, kar bo vplivalo na izboljšanje oskrbe z vodo v Trbovljah.
Komunala Trbovlje
Naša mladina redno obiskuje filmske predstave. Zato je naravnost nujno, da se prično tudi starši zanimati za film ln estetsko Izobraževanje naše mladine. Članek o tem piše Vitko Musek.
V okvir spolne vzgoje sodi poglavje. ki ga obravnava Helena Puhar: Zle posledice precenjevanja moškega in podcenjevanja ženskega dela. Kako se to kaže v vsakdanjem življenju in kakšne so posledice za razvoj otroka?
Se članek o vzgoji starše*, ki Je postal predmet zanimanja znanstvenikov doma in po svetu. Piše dr. Leon Žlebnik.
Nato sledi naš Pomenek s starši in Intimni pomenek: MIDVA.
Revija prinaša v tej številki še obsežno prilogo: Družinske ustanove v stanovanjskih skupnostih.
Plodno delo
Preteklo nedeljo so zborovali pri svoji mični lovski koči ha Fod-meji marljivi trboveljski lovci. Obravnavali so nekatera pereča vprašanja s katerimi se ubada revirska zelena bratovščina.
Njeno lovišče je majhno, najmanjše v bližnji okolici, saj meri le 2.630 ha, vseh lovcev pa Je v občini 40. a so vseeno uspeli s skrbnim gospodarjenjem in dobro disciplino dvigniti stalež nekaterih vrst divjadi, predvsem pernate, ostale pa ohraniti na prlmemj višini.
Lep uspeh trboveljskih lovcev Je tudi dograditev lastne lovske koče na Fodmeji nad Trbovljami. Zanjo so lovci žrtvovali obilo udarniških ur. Želijo, da bi ta postojanka ne ostala samo zbirališče lovcev, ampak postala tudi izletniška točka delovnih ljudi v revirjih zlasti zaradi njene Izredno lepe lege. Lovci bodo skušali svojo kočo kljub pomanjkljivim sredstvom stalno oskrbovati s potrebnimi okrepčili.
Na svojem sestanku na Podme Ji so lovci obravnavali tudi zelo pereče vprašanje škodljivcev kmetijskih kultur. Predvsem delajo divji prašiči kmetom Veliko škodo. Lovci morajo namreč kmetom povzročeno škodo povrniti, ta pa je dostikrat zelo občutna. V zvezi s tem so lovci ob tej priložnosti obravnavali nezanimanje, ki ga kaže lovska družina »Tabor« eo ocenjevanja škode, ki Jo stanejo divji prašiči. Ta lovska družina ima namreč svoje lovišče na teritoriju trboveljske občine, ne pošilja pa svojih članov v komisije, Iti ocenJujeji>"poljsko škodo. To Je razumljivo, saj Je lovišče oddaljeno tri ure od Tabora, kljub temu pa lovci menijo, da bo morala občina nekaj storiti da bo bolj zaščitila prizadete kmete.
Blagovnica je med najmodernejšimi v državi in uspešno-posluje, čepray so nekateri zatrjevali, da se je Trboveljčani ne bodo radi posluževali. Številke govorijo ravno nasprotno. Namesto predvidenih 40 milijonov ima Blagovnica 50 milijonov dinarjev prometa vsak mesec. Razdeljena je na 12 oddelkov, v katerih se dobe vse vrste blaga, predvsem industrijskega, ki ga želi potrošnik.
Posebni oddelki so z,a pohištvo in tapetniške spodinjske stroje in ter TV sprejemnike, keramiko in steklenino, trikotažo, čevje, živila, oddelek bižuterije, nogavice, tekstil in posebna prodajalna »Ciciban« za predšolske otroke.
V tej zvezi smo tudi izvedeli, da sklepa podjetje pogodbe z znanimi podjetji — proizvajalci konfekcije Heruc Zagreb, Modna oblačila Ljubljana in »Var-teksomn« iz Varaždina. Tako bomo lahko kupovali vse vrste modtoih oblačil za odrasle ln najmlajše na enem mestu. Imena dobaviteljev pa nam bodo garantirala kvaliteto.	d.
malo posladkam
ŠAH V TRBOVLJAH
V	četrtek, 1. oktobra, so čahati
SD Rudarja v Trbovljah odigrali svoj redni mesečni turnir za prvenstvo v mesecu oktobru. Brzoturnirja se je udeležilo M igralcev, ki so ga odigrali na ure, in to 7 minut za partijo. Zmagal le prvokategornik Jazbec ml., ki je samo v zadnjem kolu izgubil z inž. Drobežem. Slednji je za zmagovalcem zaostal za pol točka. Tretje mesto je zasedel Sriber Mirko, ki je s prvima dvema partijo izgubil, s Škrbcem pa remiziral. Lepo se je odrezal Luctovik Opresnlk.	*
Končni vrstni red: Jazbec ml. 12 točk inž. Drobež ti,5 točke, Minko Sribar 10,6 točke, Ivan Škrbec in Opresnlk po 9. točk, Vili Ovnič in Vili Rugel po 7 točk, Robert Frece 6 točk. katerim slede ostali.	W
ROKOMETNI FINALE ODRED : RUDAR 26:13
V	nedeljo sta se srečala oba republiška finalista za pokal FLRJ, vendar Je pokal LRS s prepričljivo zmago osvojile ekipa Odreda S Ljubljane. Viaoik poraz domačin gre predvsem na račun neizoO* ljive igre v obrambi, tako da gtiet-je niso imeli težjega dela.
Naslednjo soboto ae taoeta oW nasprotnike ponovno srečala, tdda tokrat za točke, zaito čaka domače težke naloga, sad bo treba v pokazati ntato več. — Ekipa da je prlllBazala lepo in hitro _ kjer so dominirali rutinirani’ Ig ci Papež, Čretnik in Sever, n<$-boljSl na igrišču pa je bil vrtitik gostov, M je s svojo odlično fgio navdušili številne gledalce.
Gole so diosegMi:	Globokar 3,
Čretnik 4, Papež 6. Ovsenik 1, Sever », Cogrič 2 in Pavčič 1 za Odred, za Rudarja pa: First 5, JeW» 2, Ačkun 4 in Burger 2.
NOGOMET
It UD AR B : ODRED B 6:3 O«) Mladina: RUDAR n : SLOVAN H tod) (St®)
Kaj je novega v Zagorju
Bralci našega časnika v zagorski občini so že večkrat izrazili željo, da bi v Zasavskem tedniku uvrstili »talno rubriko, ki bi seznanjala ljudi z vsemi novicami iz zagorske oibčine. Naši bralci so tudi za to, da bi bile te vesti kar najbolj sveže in ki naj bi obravnavale vsa področja družbenega življenja. Ker nam je mnogo na tem, da kar najbolj ustrežemo bralcem, smo se odtočili, da v rubriki »Kaj je novega v Zagorju?« vsak teden obveščamo ljudi o najvažnejših dogodkih iz te občine. Upam» pa, da nam bodo bralci sami pošiljali novice za to rubriko, ki jo bomo honorirali.
Kako kaže z izgradnjo kopališča? Odločitev, da se v Zagorju takoj prične graditi kopalni bazen, v Potoški vasi, občani že poznajo. Zdaj jim lahko še povemo, da je tudi že določena lokacija in, da bo v kraitkem imenovan poseben gradbeni odbor, ki bo iirjel na skrbi vso gradnjo tega važnega objekta družbenega st&nd&rda. Začetna sredstva so no razpolago. Se letos naj bi bila po načrtu končana vsa zemeljska dela. Gradbeni odbor računa tudi na sodelovanje občanov, ki naj bi tudd kasneje s prostovolnim dedom pripomogli k čimprejšnji dograditvi bazena.
Mrliška veža na zagorskem pokopališču — Občinski ljudski odbor že delj časa razmišlja o postavitvi mrliške veže na zagorskem pokopališču, kot jih imajo vsa večja mesta v Sloveniji, Upravni odbor po-
grebnega zavoda je na pobudo občine pred meseci začel akcijo za izgradnjo tega objekta. Načrti se že izdelujejo, in kot kaže, bo prve mesece prihodnjega leta Zagorje dobilo mrliško vežo, kjer bodo ležali umrli do pokopa.
Pomembna pridobitev na na Izlakah — Gradbeni odbor izllaškega kopališča in Počitniškega doma pri sindikatu rudarjev v Zagorju je pred dnevi poskrbel za uresničenje pomembne pridobitve. Znano je,
da so imeli v kopališču velike težave zaradi prepočasnega na-takanja sveže vode v bazen. Sveža voda se je natakala celih 27 ur, kar je v poletnih mesecih, ko se kopa dosti kopalcev in se voda hitro onesnaži, 'predstavljalo hudo slabost. Z obračanjem vode pri zajetju so zdaj stvar uredili talko, da voda hitreje priteka v bazen in se napolni bazen že v petnajstih urah. To pomeni, da bodo lahko prihodnje leto, ko se bo spet začela kopal-
na sezona, izmenjali vodo vsak dan, da torej voda v nobenem primeru ne bo več umazana. Godbeniki so napravili obračun dela — Pred kratkim so se sešit rudarski godbeniki na vsakoletni občni zbor. Povzeli so svoje enoletno delovanje v skupek in ugotovili, da so bili v tem času ena izmed naijde-Iavnejščh skupin zjagoreke »Svobode«. Sklenili so tudi sestaviti tak program dela, da bo kvaliteta njihovih javnih nastopov vsestransko boljša.
SEMINAR ZA ČLANE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V ZAGORJU
Jasnejše podobe bodočega dela
Pred kratkim je bil v Zagorju na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze dvodnevni popoldanski seminar za člane iniciativnih odborov zagorskih stanovanjskih skupnosti. Občinski odbor SZDL se je odločil za organizacijo seminarja predvsem zavoljo tega, da bi dobili vsi trije iniciativni odbori popolnejšo podobo ln vpogled v bodoči mehanizem celotnega delovanja stanovanjskih skupnosti, in tudi zato, da bi ti odbori dobili boljši pregled o nekaterih tehničnih in organizacijskih vprašanjih bodočega dela stanovanjskih skupnosti.
V prvem delu seminarja so udeleženci poslušali tehnična pojasnila, ki zadevajo bodoče delo v stanovanjskih skupnostih in dobili kratek pregled o dosedanjem delu hišnih sve-
tov na področju zagorske občine. Dragi dan sefhinarja pa je podpredsednik OLO Ljubljana, tov. Drobež, priznan strokovnjak na .področju razvoja stanovanjskih skupnosti, govoril- o nekaterih izkušnjah pri delu stanovanjskih skupnosti to odgovarjal na vprašanja udeležencev seminarja.
Ce strnemo rezultate tega dvodnevnega razgovora, lahko rečemo, da imajo člani iniciativnih odborov sedaj pred seboj precej jasno podobo, kje bo težišče njihovega bodočega dela, in kaj velja upoštevati pri sestavljanju minimalnih programov dela. Ni dvoma, da bo osnovna skrb bodočih stanovanjskih skupfiost: razvijanje samo iniciative ljudi na področju te ali one stanovanjske skupnosti, predvsem v razvijanju vseh možnih oblik varstva
družine ln otrok, skrbi za Izboljšanje preskrbe, sodelovanje ljudi pri izboljševanju vsakodnevnih življenjskih prilik ln ne nazadnje nuditi večjo In bolj strokovno nomoč pri delovanju hišnih svetov. To zadnje opravilo bo zlasti važno ob uveljavljanju novih ' najemnin, ki imajo osnovni namen vzdrževati obstoječi stanovanjski fond, ne pa ga zanemarjati, oziroma pustiti propadati. Konec koncev ne gre samo zato, da bi samo gradili nova stanovanja, obstoječe stanovanjske hiše pa pustili propadati. Kot kaže, bo v Zasavju ena poglavitnih dolžnosti svetov stanovanjskih skupnosti, storiti vse, da bi postalo vzdrževanje ln sploh upravljanje ' stanovanjskih hiš bolj smotrno, da bi s tem ob-vprovalt kar največ stanovanjskih hiš pred propadaAjem. * V
»Kako vendar, povej brž.'* je ves iznenaden zadrhtel Izidor.
Tonček se je nagnil k njemu ter mu zašepetal na uho: »Imam pristne tiskovine, opremljeni s pečatom in podpisom vojačke komande.- Lahko ti napravim dopustnico do Gradca, katera te opravičuje za brezplačno vožnjo. Od Gradca naprej bi se pa moral skrivati in hoditi peš. Da bo stvar manj sumljiva, ti bom dal nemško vojaško uniformo, pod kolenom ti bom napravil mavčev ovitek in bergle boš dobil. Videti boš kakor pravi nemški ranjenec.«
»Joj, kaj si vsega ne zmisliš.'*. je zavzeto vzkliknil Izidor. »Kdaj pa se lahko to zgodi?* je nestrpno rinil v Tončka.
»Ce hočeš, lahko že danes,* je odgovoril Tonček.
»Najrajši bi takoj sedaj.* V Izidorju je kar gorelo.
»Le počasi. Podnevi ne kaže kaj takega delati,* ga je resno opozoril, nato se zamislil in po daljšem presledku dejal: »Dobro. Jaz te bom danes ob desetih zvečer tukaj počakal. Sel boš i menoj. V dobre pol ure bova pri meni na stanovanju. Do polnoči boš že imel mavčev ovitek na nogi, nemško uniformo na sebi in bergle v rokah. Ob dveh po polnoči odpelje prvi vlak proti Miln-chenu. Tam boš po enournem čakanju prestopil na direktni vlak za Gradec. Nemško, mislim, da znaš toliko, da boš odgovoril, če te bo kdo kaj vprašal. Paziti boš moral,’ da boš z berglami pravilno šepal in' se le s težavo premikal, kadar te bo kdo gledal.*
Izidor se je čutil za najsrečnejšega človeka na svetu, ko je videl, da je čas njegovega odhoda iz Nemčije le še nekaj ur. Se sta se s Tončkom pogovorila to in ono, si segla v roke in hkrati izrekla: »Na svidenje ob desetih.*
Zvečer je izidor kot po navadi opravil vsa svoja dela pri živini, po večerji pa odšel k počitku. Svojo posteljo je imel v hlevu. Čeprav ni-kdo ni vedel za njegov načrt, je bil vsekakor vznemirjen. Zdelo se mu je, da ga vsi nekako sumljivo gledajo, kakor da nekaj prikriva.
Že pred določeno uro je Izidor vstal s svojega ležišča, vzel s seboj vse svoje imetje, ki je obstajalo iz ene srajce in nekih drobnarij, rahlo odprl hlevska vrata, jih zaprl za seboj in izginil v temo. Srce mu je burno utripalo, kajti vedno se mu
Avgust Fabljančič
•Vareč t Je
je zdelo, da ga nekdo zasleduje. Previdno je stopal z okovanimi čevlji, da ne bi z ropotom vzbudil kakšnega zakasnelega Nemca. Bila je trda tema in nikogar ni bilo čutiti v bližini, ko je prispel na dogovorjeno mesto. Čakal je kakih deset minut, ki so se mu zdele silno dolge, ko se je pred njim pojavila temna postava ter mu rahlo zašepetala: »Pojdi, greva.'* Spoznal je Tončka ter šel za njim. V temi skoraj ni mogel spoznati, v katero smer ga pelje. Lq to je vedel, da tod še ni nikoli hodil. Po več kot polurni hoji sta se ustavila pred enonadstropno hišo, v katero sta vstopila na zadnji strani, kjer vrata niso bita zaklenjena. Nato sta došla po stopnicah navzdol. Stopila sta še skozi ena vrata in se znašla v precej veliki sobi, ki je bila še dokaj čedno pospravljena.
»Sedaj pa sedi,* je dejal Tonček, »sezuj čevlje in sleci hlače.*
Tonček je imel pripravljene mavčne ovitke in toplo vodo, da je kttf odmočil ‘in začel navijati na nogo. Tri ovitke mu je omotal od kolena do pete. Nato je kritično pregledal in z zadovoljstvom ugotovil: »Noben zdravnik ne bi mogel tega bolje nareaiti.*
Ko je Tonček prinesel nemško vojaško uniformo in čevlje, se je mavec že strdil. Izidor se je oblekel v uniformo, se obul, vzel v roke bergle, tako da je bil naenkrat pravi nernški vojaški vojni Invalid. Nato mu je Tonček napisal že dopustni co, ki je že imela pečat in podpis, ter je Izidorja upravičevala do brezplačne vožnje do Gradca. Vse je bilo tako kmalu skončano, da jima je preostajalo še uro časa.
Izidorju se je vse to zdelo, kakor da sanja ali pa doživlja izmišljeno pravljico.
Nato je Tonček postregel Izidorju še s kruhom, salamo in pivom. Vi-
zgovoren in šegav. S porednim nasmehom na ustih je začel pripovedovati, kako je prišel do tega, da je začel ujetnikom dajati vojaške dopuste. V roke je nekoč dobil pravo in že izrabljeno dopustnico. Le-to je poslal nekemu svojemu prijatelju v Slovenijo, ki je bil pravi grafični in graverski strokovnjak. Zaprosil ga je, če bi mu lahko napravil nekaj takih tiskovin, na katerih naj bosta tudi pečat in podpis. Cez dober mesec pa je tiskovine res dobil vpečene v kruhu, tako da jih tudi cenzura ni izvohala.
Tiskovine s pečatom in podpisom so bile tako posrečeno izdelane, da je z njimi že več ujetnikom pomagal do svobode, partizanom pa do novih borcev. Se nekaj jih mora spraviti v domovino, potem pa bo odšel še sam. Tonček se je razvnel: »Sedaj je tisti čas, da vsak po svoje zagrabi, da uničimo to hitlerjevsko zver, očistimo našo zemljo in priborimo našemu ljudstvu in našim potomcem, tisto svobodno zemljo, za katero na mnogih bojiščih tečejo potoki krvi. Tovariš, ko boš odšel, te mogoče že na pragu domovine čaka smrt. Ne boj se je/ Tvoja kri bo spoštovana tisočletja, če jo boš prelil za svojo domovino, za svoje ljudstvo!*
Izidor je bil ves zavzet ter je njegove besede kar požiral. Stiskal je pesti, kakor da se pripravlja na juriš. — Se marsikaj sta se tovariša pogovorila, tako da jima je ura minila kot blisk. Potem je Tonček oblekel vojaški plašč, na katerem je bila široka obveza z rdečim križem. Izidor pa je vzel bergle v svoje roke. nato pa sta odrinila proti kolodvoru.
Vlak na postaji je že čakal. Zaradi stroge zatemnitve je bila tako gosta tema, da so se potniki na postaji komaj drug drugemu izogibali Tudi vagoni vlaka niso bili raz
deti je bilo, da ga je Tonček z vsem svetljeni. Poiskala sta neki vagon potrebnim dobro zalotil. Ko je bilo ** v katerem je bilo le neka) ljudi in vse urejeno, je postal Tonček zopet kjer si je Izidor lahko poiskal udob-
no mesto. Tonček pa mu je preskrbel še popotnico. Dal mu je obilen kos kruha ter kos salame in mu dal še razna navodila za potovanje. Ko sta se vse najvažnejše pogovorila, sta si še izmenjala svoje naslove v domovini, nato pa se prisrčno poslovila.
Vlak je odpeljal. Izidor bi bil najraje zavriskal od sreče in radosti, pa se je moral premagovati, da ne bi vzbudil $uma ln da ga ne bi odkrili. Potoval je srečno. Na vse) vožnji do Gradca ga ni nihče vprašal ne za dopustnico ne 3a izkaznico, niti ne, kam se pelje. Vsak je v njšm videl hudo ranjenega vojaka, ki odhaja na zdravljenje.
V Gradcu se je zamudil le toliko, da se je od dolge vožnje nekoliko odpočil, potem pa je potovanje nadaljeval. Ker se je opiral na bergle, ga ni nihče vprašal, kdo je in kam. je namenjen. Ko je nrišel iz mesta, se je odločil potovati po stranskih cestah in poteh skozi kmečka naselja, ker je računal,* da se bo pri kmetih laže prehranil in po potrebi bo pri njih tudi prenočil.
Kadar je šel skozi kakšno vas, je hodil po videzu z veliko težavo in počasi. Ljudem se je smilil ter so ga ustavljali in mu nudili razna okrepčila. Kadar pa je potoval bolj po samotnih krajih, je na vso moč pospešil korake, da bi se brž ko mogoče hitro približal svojemu cilju in da bi čimprej prišel v stik s partizani. Na svojem potovanju je trikrat prenočil. Četrti večer se je znašel v okolici Šempetra pri Mariboru. V Maribor sl ni upal, ker se je bal, da ga ne bi morda odkrili Kako sedaj dobiti zvezo s partizani, to mu je rojilo po glavi. Napotil se je k samotni hiši, kjer je našel gospodarja, gospodinjo in kakih štirinajst let staro deklico. Prosil je za prenočišče. Gospodinja pa je zmajala z glavo in dejrla: »Mi bi vas že prenočili, ker vidimo, da ste siromak. Toda pri nas niste vami, ker ste iz nemške vojske. Večkrat namreč pridejo ponoči partizani, in kdo ve, kaj vse se vam' lahko zgodi, če bi ostali pri nas.*
Izidorju je kar zaigralo v srcu •No, če tu druge nevarnosti tej grem rad nasproti.«
Gospodar in gospodinja sta hkrati i rekla: »Ce je tako. potem lahko pri nas prenočite «
(DrIip prihodnjič.)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Trije poškodovani igralci Rudarja
NOVA GCflRICA : RUDAR 3:2 (1:0)
V Gorici so točke gostov zelo ttdke — to je občutila tudi enajsterica trboveljskega Rudarja, ki se je vrnila od tam Praznih rok. Rezultat srečanja Pa je bil:	trije poškodovanj
Igralci, oba vratarja, od katerih Je eden v bolnišnici, drugi vratar in srednji krilec Sori Pa sta v zdravniški oskrbi.
Sodniik je v začetku igre sodil dobro, a je pozneje pod Vplivom publike popustil. Posledica tega je bila groba igra in dopuščanje vrste nepravilnosti V težnji; zmaga za vsako ceno!
Moštvo Rudarja je začelo dobro, toda ostra igra, s kater0 to pričeli domačini, Rudarjev-tem ne leži. Obe moštvi sla tgrali ostro, in to še preveč, Posebno so se izkazali domači igralci. Prvi gol je padel v 20. Minuti Po sumljivo d-oseženi Enajstmetrovki proti Rudarju. Srednji napadalec Gorice Kupnin je v 20. minuti streljal ostro proti golu gostov, vratar Ahlin je žogo odbil v polje, Ponovni strel desnega krilca Gorice je Ahlin spet ubranil, toda Kuzmin je ostro startaj n® vratarja, da so tega nezavestnega odnesli z igrišča — •odnik pa je na splošno presenečenje igralcev Rudarja pri sodil enajstmetrovko v korist Gorice, ki je tako poceni pri-&a v vodstvo. Nekaj minut poseje je bil poškodovan tudi ■rednji krilec gostov, ki je ves igre samo statiral na desnem krilu.
Po odpočitku je bila igra enakovredna ter je Knavs kma-tu izenačil v 48. minuti. V 54. minuti s0 domačini doafeli lep 8ol in z njim vodstvo, nato pa le stanje spet izenačil Knavs, Pričela se je ostra bitka za smago. Domači Igralci so hoteli ttnagati za vsako ceno ter so Uporabljali vse dovoljene in nedovoljene možnosti. Igra v dru. Sem polčasu je bila prekinjena snradj ostrega faula na vratarja Kostov Ahlina II za 5 minut. Gorica je spet dosegla zmago z Uk Gerbe-c dosodil. Vratar
Naročajte se na »»Zasavski tednik«
Ahlin je branil strel Kuzmina, pri čemer pa je Kuzmin padel čez vratarja. Sodnik je zopet
pekazal na belo točko. Realen rezultat po prikazani igri bi bil 2 : 1 v korist Rudarja.
To, kar se je dogodilo na igrišču v Novi Gorici, res ni več šport, ampak medsebojno obračunavanje enih kot drugih — kriv tega pa je bil še slab sodnik.
Vodstvo Rudarja je po končani tekmi vložilo protest zaradi slabega sojenja in neupravičeno dosojenih enajstmetrovk.
1500 GLEDALCEV MA LAHKOATLETSKI PRIREDITVI
LAHKOATLETI KLADIVARJA V TRBOVLJAH
V soboto je mlada lahkoatletska sekcija Rudarja priredila na stadioriu v Trbovljah velik miting, kjer s0 razen domačih nastopili tudi gostje iz Celja, lahkoatleti kluba Kladivarja. Ta kvalitetna prireditev je pokazala, da je v revirjih dovolj zanimanja za ta šport Tn bo gotovo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj lahkoatletike v Trbovljah.
Zlasti je razveseljivo, da se je na tej prireditvi zbralo okrog 1500 gledalcev in da je bilo med njimi zlasti veliko šolske mladine. Organijzacija tekmovanja je bila zelo dobra in tudi vremenski pogoj; so bili ugodni, kar je dalo dobre rezultate, za katere so poskrbeli rutinirani gostje. LORGER je bil tudi to pot odličen, saj je dosegel v svojih disciplinah rezultate evropske vrednosti.
Razen Lorgerja so se izka. zali Naraks, Važič, Brodnik, Kolnik, Kač, Kopitar, Gašpa-rutova in zlasti ženska mladinska štafeta, ki je dosegla nov mladinski državni rekord.
Rezultati:
ČLANI: 110 metrov: Lorger (K) 13,9; Brodnik (K) 15,1.	-
100 metrov: Lorger 10,5. — 1000 metrov:	Važič (K) 2:34,4.	—
Kopje: Kopitar (K) 61,55. Dislc: Peterka (K) 45,42.	—	Višina:
Brodnik 170. — 4 x 100 metrov: Kladivar 46,0. .
MLADINCI:	100 metrov:
Golner (K) 11,2. — 200 metrov: Naraks (K) 23,1. — 400 metrov: Naraks 51,6.	—	1000	metrov:
Štajner 2:43,5. — Kopje: Kač (K)	61,95.	— Disk:	Vajdič
(Rudar) 44,22. — Višina: Koklič 165.	i
MLADINKE:	100 metrov:
Silan (K) 12,4. — 80 m ovire: Cebe (K) 12,7. 600 metrov: Ga-šparut (K) 1:41,2. Višina: Urbančič 140. — Disk; Medvešek flZalec) 30,62-.	—	4 x 100 m:
nov jugoslovanski mladinski rekord v postavi: Cebe, Vrečko, Stožir in Silan 51,2.
Razen atletov Kladivarja so nastopili tudi domači lahkoatleti. ki s0 pokazali zadovoljiv napredek, zlasti v disciplinah metov.
Gledalci so bil[ nad to prvovrstno lahkoatletsko prireditvi, jo zelo navdušeni in si žele še več takih prireditev. Zlasti pa bi lahko domači lahkoatleti nastopali v odmorih raznih nogometnih tekem.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA BRATSTVO (H) : SVOBODA (KISOVEC) 3:0 (1:0)
V	tej prvenstveni nogometni tekmi smo lahko Izrazito videli, da kteovškl Svobodarj! skoraj v vsakem srečanju v prvem polčasu krepko držijo nasprotnika v zanki, kar pa se v drugem polčasu navadno spremeni v plaho igro. Tako tudi tokrat proti močnemu Bratstvu. Do gola v 20. minuti so krepko vračali Igro ln dobro držali obrambo. Nato so pritisnili gostje, ponovno stopili v finiš. ki Je dal Izkupiček v M. ln 15. minuti — v zelo kratkem času. Svoboda ni uspela z nobenim golom, toda proti tej enajsterici to ni čudno. Zadoščenje Je. da ni prišlo do višje diference v golih. Sodil je sodnik Gorjanc, toda lahko rečemo — precej neobjektivno.
PROLETAREC PREMAGAL RUDARJA V HRASTNIKU 4:2 (2:0)
Na Igrišču Rudarja v zgornjem Hrastniku so domači Rudarjeve! doživeli že svoj tretji zaporedni poraz. Tokrat so imeli v gosteh nogometaše Proletarca iz Zagorja. Z boljšo in premišljenejšo igro so zmagali gostje s 4:2. Rezultat prvega polčasa 2:0 v korist gostov, dokazuje, da se je Rudar znašel šele v drugem polčasu, ko so gostje malo popustili.
V	nedeljo, ll. oktobra, bodo moštva prosta zaradi meddržavnih tekem z Madžarsko. Sele 18. oktobra se zopet prične prvenstveni boj. Bratstvo bo igralo doma z Domžalami. Rudar Hrastnik pojde v Litijo, Proletarec v Kamnik, Svoboda Kisovec pa v Duplico.
Po petem kolu Je lestvica na tabeli naslednja:
1.	Bratstvo
(Hrastnik)	5	5	8	6	23:1	19
2.	Litija	5	4	0	1	19:12	8
3.	Proletarec	5	4	0	1	10:10	8
4.	Slovan	4	3	0	1	18:8	S
5.	Rudar (Hrastnik)
6.	Svoboda
(Kisovec)	5 1 0 4	6:15 2
Lestvica Je nepopolna, ker ob
zaključku redakcije še nismo dobili vseh rezultatov. V tej skupini igra 12 moštev iz ljubljanske podzveze.
OD SREDE DO SREDE
$ 1 0 4 11:20 2
, Poročila poslušajte vsak dan ob 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00. i'-60 ln 19.00 v radijskem dnev-
ter ob 22.00. »Naš jedilnik« "tok delavnik ob 6.40. »Kmetijske ztovete« vsak delavnik ob 12.16, izdajo »Naši poslušalci čestitajo ut »ozdravljajo« ob torkih, četrt-liL111 sobotah ob 14.3S. ob nede-»)v\®a ob 12 00 in 14.15. Oddajo (t>2-ro Jutro, dragi poslušalci« yester glasbeni spored) pa vsak Javnik od 6.00 do 7.00.
» SREDA, 7. oktobra ,*-06 Mladina poje; 0.00 Jezikovni rvgovori (ponovitev); 8.16 Popev-se vrstijo- 10.30 Od valčka do vS.yPsa; 11.25 Radijska šola za Jo stopnjo (ponovitev): Vod-vi?* spominov; 12.00 Poje ženski t°kalni kvartet; 12.28 Pisani zvoki
-	°ravakega polja; 13.30 Narodne j.totl v priredbi Matije Tomca;
Novost na knjižni polici — a„*do Laxness; Luč sveta; 17.10 »etonek ob pčtlh; 18.45 Domače uVjdalnostt; 20.00 Igra zabavni or-toter RTV Beograd.
Četrtek, a. oktobra
v,?'06 Kalejdoskop vedrih napeci 8.40 Pesmi ln priredbe Da-t to Bučarja pole Gorenjski vo-v dl; kvintet; 9.37 Stare melodije
-	novih oblekah; 11.00 Na lovu zu b„J0,!vkami: 11.30 Oddaja za otci-i.T1«: 12.00 Ansambel Srečko Dra-n‘s- 13.30 Kar Po domače (-narod-h„‘n domače viže); 16.40 S knjižil £? trga; 17.10 »Rožice cvetijo«; Nj*6 Radijska univerza — Dr. Hen-r ‘ Neubauer- Levkemija; 20.00 «i“rtkov večer domačih pesmi ln to&evov.
PETEK, 8. oktobra
Iz albuma popularnih orke-ih?*nlh melodij; 0.20 zabavni li9Jl; 10.35 stan ln novi ritmi; h'?? Domača komorna glasba, jiTv Družina in dom; 12 25 Mair->!?* Deržai ln Jelka Cvetelar z h-tovnlml ansambli; 12.46 Narod-tt!»b spremljavi harmonike; 14.» kulaka šola za nižjo stopnjo: h,:;erlna — Barbara, kako »i do-t£k varvala; M.55 Zorko Prelo-' Nageljni rdeči; 15.40 Iz sve-;e knliževnosti — Maksim ki; Nekaj pokvarjenih trenut-■ 17 10 Razgovori z volivci; 10.00 'ek in zdravje: 10.10 Domače »očnice v dvo ln tričetrtin-h taktu; 20.00 Godalni ansam-Boruln Lesjaka; 20.16 Teden-zunanje-polltlčnl pregled.
SOBOTA. 10. oktobra Iz zebavno-gleebenega arhl-
tematiko lz NOB; 11.30 Ernest Petrin: Mladost ob Moravi dn Vardarju (reportaža); 13.30 Za našo vas; 16.15 Rezervirano za prenos nogometne tekme Jugoslavija : Madžarska; 17.30 Radijska Igra — Paul Willems: Kožuhar (ponovitev); 10.45 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 20.06 Revjja zabavne glasbe. •
PONEDELJEK, 12. oktobra 8.30 Iz filmov in glasbenih revij; 10.10 Ritmični intermezzo; 11.06 Radijska šola za srednjo 'stopnjo: Leteči Kranjec; 11.35 Poje Ljubljanski komorni zbor; 12.00 Ciganski napevi; 12.25 Poslušamo Kmečko godbo-. 14.05 Majhni zabavni ansambli; 16.40 Listi lz domače književnosti — Milan Čuček: Jutri bo vse dobro; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.30 Športni tednik; 20.00 Iz našega arhiva zabavne glasbe.
TOREK, 13. oktobra 8.06 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 10.10 Evropski plesni orkestri; 10.40 Ruko-veti Stevana Mokranjca; 11.30 Oddaja za otroke: 12.00 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 12.26 Zvoki s Havajev; 12.40 Narodne ob spremljavi harmonike; 14.26 Zanimivosti Iz znanosti ln tehnike; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 20.00 Pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija Izvaja skladbe slovenskih skladateljev.
ROJSTVA
POROKE
SMRTI
BREŽICE; Ana GORIŠEK, Krška vas 109, sina; Slavica STEFAN, Dugnjevac 18. hčerko; Ana NOVAK, Vilkovo selo 106, hčerko; Ana GAJSKI, Mala Dolina 7, hčerko: Terezija TOMSE, Dobeno 2, hčerko; Jožefa MUNlC, Nova vas 15, hčerko; Josipa ZE-BOLC. Ledina 48 — LRH, sina. Marija KATIC, Senkovec 18 — LRH, hčerko: Margita MIJUSKO-VlC. Velike Malence 6, s i n :t: Milena KRAJCER. Dobova 10H hčerko.
SEVNICA; (doma) sta bila rojena dva dečka.
BREŽICE: Porok ni bilo.
SEVNICA; FRANC ZUPANC, delavec * iz Sevnice — Florjanska ul. 48 in FRANČIŠKA GRMSEK, poljedelka iz Sevnice — Florjanska ul. 46; FRANC KUNAJ. delavec iz Lončarjevega dola ln MARIJA OGRINC, poljedelka iz Ledine; JOŽE PREVOLJSEK, kurjač Iz Celja — Ipavčeva 10 ln VERONIKA JAZBINSEK. poljedelka iz Podgorja pri Sevnici; GVIDON VRTIČ delavec iz Čanja pri Sevnici ln MARIJA MIRT. gospodinja z Čanja; VINCENC LAHARNAR, železničar iz Litije In MARIJA RESNIK, delavka iz Litije.
PIONIRSKI KOTIČEK
Nov nagradni magični kvadrat za pionirje
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga priobčili v 37. številki našega Usta, se glasi (vodoravno in navpično); 1. ARA, 2. RUS, 3. ASI.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Alenki MAJCEN, učenki 5. b razreda osnovne šole, pošta Hrastnik 76. — Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.	UREDNIŠTVO
Rešitev magičnega kvadrata iz 37. Številke
Razvrstitev v spodnjem magičnem kvadratu črke tako, da boste dobili v 1. vrsti vodoravno in 'navpično ime šahovske poteze, v 2. vrsti žensko ime, v 3. vrsti pa človeka, ki ne spoštuje tuje lastnine.
A	A	A
A	M	N
T	T	T
Rešitev pošljite čimprej na naše uredništvo. Za nagrado za rešitev uganke Imamo pripravljeno spet 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Obilo sreče pri reševanju magičnega kvadrata!
UREDNIŠTVO
VPRAŠANJE DODATKA K PLAČI BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IZPRED 9. SEPTEMBRA 1943
Nekateri borci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilno vojno pred 9. septembrom 1943 so vlagali prošnje za upokojitev po 73. členu 2. odstavku zakona o pokojninskem zavarovanju, čeprav so bili še relativno mladi ln zdravi. Do teh pojavov je v glavnem prihajalo zato, ker je bil X. pokojninski razred 12.850 din večji kot pa plače takih ljudi. Taiko dejstvo je narekovalo, da se borce izpred 9. septembra 1943 materialno stimulira in da še naprej ostanejo v delpvnem razmerju. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 27-59) je rešeno to vprašanje s posebnim dodatkom k plači. Dodatek k plači je razlika med plačo, ki jo prejema borec NOV v delovnem razmerju in X. plačilnim razredom zakona o javnih uslužbencih (16.200 din). Pogoji za prejemanje dodatka so naslednji: 1. borci narodnoosvobodilne vojne Izpred 9. septembra 1943; 2. da imajo 15 vštevnih let za pokojnino, od1 tega 10 let delovne dobe; 3. da so v rednem delovnem razmerju ali pa je tako stanje, ki se po zakonu o pokojninskem zavarovanju šteje za redno delovno razmerje in 4. da je plača takega borca manjša kot je X. plačilni razred po zakonu o javnih uslužbencih (16.200 din).
Borci od 1941, leta in udeleženci španske državljanske vojne prejmejo vedno 1006/« razliko, borci od 1942. leta prejmejo 90% razliko in borci od 1943. leta prejmejo 60% razliko.
Ker še bo ta dodatek k plači izplačeval iz pokojninskega fonda, bo tudi vse prijave oziroma zahtevke za ta dodatek reševal okrajni zavod za socialno zavarovanje. Prijave, ki bodo vložene na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje do 16. januarja 1960, pa bo dodatek izplačan od prvega naslednjega meseca po vloženi prijavi,
Ker gre za zakonsko pravico bi bilo prav, da ustanove ln podjetja pregledajo med svojim kolektivom kdo izmed teh izpolnjuje pogoje za dodatek. Istočasno pa naj bi vodstva ustanov in podjetij pomagale takim borcem pri zbiranju zgoraj'navedenih dokumentov in skrbela, da bodo prijave vložene do 16. januarja 1960.	I. J.
Delavski dom Trbovlje razpisuje za kulturno sezono 1959/60 redni gledališki
ABONMA
za stalne obiskovalce gledaliških prireditev v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V abonmaju bo 6 gledaliških del iz okvirnega repertoarja celjskega gledališča.
Okvirni repertoar SLG je tale;
1.	Bratko Kreft: Kranjski komedijanti
2.	Pavel Golia: Sneguljčica
3.	H. Griin - VI. Levstik: Kastelka (Gadje gnezdo)
4.	Rose — Budjuhn: Dvanajst porotnikov
5.	Goldoni: Prebrisana vdova
6.	Shakespeare: Beneški trgovec
7.	J. Patrick: Čajnica na Okinawi
8.	Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi
9.	Osbom: Šaljivec
10.	Brecht: Mati Korajža
11.	N. Hikmet: Ali je bil Ivan Ivanovič
12.	P. Kohout: Takšna je ljubezen.
Plačilni pogoji za šest predstav:
I. prostor . . . 660 dinarjev II. prostor . . .540 dinarjev III. prostor . . . 540 dinarjev
Stojišče...........180 dinarjev
Za abonma v Trbovljah bo odbranih 6 najboljših
del.
Gornje cene veljajo za predstave ob 20. uri, medtem ko uvajamo za šole in ostalo mladino enoten mladinski abonma s pričetkom predstav ob 18. uri. Plačilni pogoji za šest predstav v mladinskem abonmaju — enotna cena 240 dinarjev.
Abonenti imajo v abonmaju od 15 do 25 odst. popusta na redno ceno. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu oziroma v dveh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi pa do 1. januarja 1960.
Priglasitve za abonma sprejema blagajna Delavskega doma v času od 5. do 17. oktobra, dnevno od 9. do 10. ure in od 18. do 20. ure. Starim abonentom bomo hranili dosedanje sedeže od 5. do 10. oktobra.
Delavski dom bo organiziral v tekoči sezoni gostovanje Opere iz Ljubljane. Abonenti dramskih predstav bodo imeli brezpogojno prednost pri nakupu vstopnic za operne predstave z 10 odst. popustom.
Začetek predstav v gledališkem abonmaju bo konec oktobra t. 1. z delom Bratka Krefta: Kranjski komedijanti.
BREŽICE; Franc BRINSKELB, upokojenec iz Brežic, star 87 leti Josip Prišlec, kmetovalec iz Brd, Prlgorja — LRH, star 67 let, Marija OMRZEL, roj. Kenk, fcme-tovalka iz Raven 31, stara 60 let; Pavel AVSEC, invalid, up oko j. 11 Sevnice, star 74 let; Josip KNI5-Z1C, kmetovalec iz Kraj. Gornji — LRH. star 56 let; Stanko ZAB-KA. traktorist lz Artič 10. star 58 let.
SEVNICA:	Mslts POMPE, ko-
vač iz Orešja pri Sevnici, star 61 let; Leopoldlna PETERNEL« roj. Perc. šivilja iz Sevnice — Klavmiška 18, stara 51 let.
KINO
KINO »DELAVSKI DOM« V Trbovljah: 7. in 8. oktobre poljski film »EROICA«; 9. do 12. oktobra ital. barvni ei-nemaseopoki film »JEZ NA PACIFIKU«: 13,—15. oktobre jug. film »OBRAT B«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 7.—11. oktobre amer. barvni cinem. tilm »DEŽEVJE PRIHAJA«; 13. do 1.4 oktobra jug. barv. cinem. film »NEVIHTA«. V nedeljo. 1L oktobrji, matineja »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«.
OBJAVE
Obveščamo naše cenjene stranke, da so naše poslovalnice »ZORA«, Trg ^revolucije 28 in »VIDA«,
odprte nepretrgoma od 6.30 ure do 20.30 ure.
Mestne brivnice Trbovlje.
»LESNO INDUSTRIJSKO
PODJETJE LJUBLJANA« obrat Borovnica sprejme:
1.	večje število mojstrov se vodenje delovnih skupin in
2.	večje število kvalificiranih mizarjev.
Na razpolago so samska stanovanja, hrana v obratni menzi. Ponudbe pošljite na naslovi Lesno industrijski obrat, Borovnica.
MALI OGLASI
Prodamo pet' emajliranih zelenih dobro ohranjenih peči, primernih za večje sobe, po ugodni ceni. Ogled istih je mogoč vsak delavnik od 7. do 14. ure v upravi Zdravstvenega doma Brežice. UPRAVA
aktiva
GRADBENO PODJETJE, ZAGORJE OB SAVI
BILANCA NA DAN 31. 12. 1058
PASIVA
Zap	Postavka čt.	Znesek (v ooo din)	Zap	Postavka 5«	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	26.948	i Sklad osnovnih sredstev	36,360
2. Denarna sredstva osnovnih	4*2	2 Drug viri otnovnib sredstev	1.858
sredstev		B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe	674	t Sklad skupne porabe	IX
1. Sredstva skupne porabe		4. Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne		porabe	674
porabe		C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva		6 Sklad obratnih sredstev	1.466
5,- Skupna obratna sredstva	22.622	6 Drugi viri obratnih sredstev	
D. izločena sredstva		D. Rezervni sklad In dragi skladi,	
8. Denarna sredstva rezervnega		7. Rezervni sklad In drugi skladi	1,6*
sklada ln drugih skladov		8 Viri nerazporejenih sredstev	3.214
7. Denarna sredstva nerazporeje-		B. Viri sredstev v obračunu	
nlh sredstev		ln draga pasiva	
B. Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti za obratna	
in druga aktiva		sredstva	»,ue
8. Kupci ln druge terjatve	36.162	10 Dobavitelji m druge obveznost	21,399
9. Druga aktiva	4,277	ll Druga pasiva	9,163
Skupaj:	65,036	Skupaj:	85.035
Vodja računovodstva: Dobčnlk Rudi
Predsednik upravnega odbora-A ca Ferdo
Direktor: Kariž Velisiav
AKTIVA
PODJETJE STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE
BILANCA NA DAN M. 12. IMS.
PASIVA
Zap.	Postavka it.	Znesek (v 060 din)	Zap.	Postavk* It	Znesek iv ooo din)
A. osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	16.406	i sklad osnovnih sredstev	' 38.900
1. Denarna sredstva osnovnih		B. viri sredstev skupne porabe	
sredstev	1.819	1 Drug. viri osnovnih sredstev	1.340
C. Obratna sredstva		B. Sredstva skupne porabe	
3. sredstva skupne porabe	9.423	l Sklad Skupne porabe	U.6T6
4. Denarna sredstva skupne			
porabe	'	34.123	D Reservnt sklad ln drugi skladi	
D. Izločena sredstva		4 Drugi viri sredstev skupne	1.636
6. Skupna obratna sredstva	86$	s. Sklad obratnih sredstev	2.764
E. sredstva v obračunu		8. Viri sredstev v obračunu	
in druga aktiva	6.460	ln draga pasiva	
		6 Drugi vir. obratnih sredstev	9.493
8. Kupci ln druge terjatve	0.460	1 Rezervni sklad in drugi sklad	1.673
		10 Dobavitelj! m druge obveznost	1585
». Druga aktiva	91.562	ll. Druga pasiva	t	2.946
Skupaj:	100.729	Skupaj:	JO 738
Vodja računovodstva: Naroglav Zvone
Predsednik upravnega odbora: Šinkovec Drago
Direktor: Borštnar Slavk
- iz. zaoavno-gia»uc«i=*»
lO.lo sedem popevk za sedem !*v;	11.30 Pionirski tednik,
AlpiU; zvoki- 12.25 Domači ril izpod zelenega Pohorja;
*	narodnih pesmi; 14 18 Zanl-
us znanosti In tehnike; Slovenska pesem od roman-8o danes; 16.30 Za prijetno '•hotenje; 16.00 jezikovni po-hl; 18.15 Zabavni pčle mile: ..Spoznavajmo »vet ln torno-
•	2l.oo Popevke za prijeten 60 tedna.
Nedelja, m. oktobra
? Vedrt e veki- 8.00 Mladinska h*ta igm — Aleksander Po-Rdeči Arhimed; 9 00 Za-to matineja; 10 to Sc pomnite lr|*l . .. Ladislav Klauta: S po-' 10-30 Zbori in samoepe«i'i s
21. — Na pol pota. med Kamnikom ln Kolovcem sta stali dve kmetiji. Eno od teh je pred kratkim kupil naš znanec Nande, druga pa je pripadala Mozolo-vlm.
Zakaj se Je Nande naselil tik ob njih. je postalo Mozolovki, ki je imela čedno devetnajstletno hčerko, kmalu jasno. Pa se tudi ni dosti protivUa tej nameravani zvezi. Vse jo kazalo, da Nandetu denarja ravno ne manjka, no, takemu setu pa , ni, da bi zapirali vrata. Razumljive nem / bo tudi Nandetova skrb za strice Blaie
22. — Večjo napoto pri Polonicl pa je skušal delati Nandetu njen mlajši brat Pavlek. Ta ni tn ni mogel videti priha-jača za katerega nt nihče vedel, od kod |e. Pavlek je bil bolehen tn tako slaboten, da se mu je že na obrazu videlo, da bo šel kmalu za očetom tn brati, ki jih je pobrala sušica.
Nande se ni dosti oziral nanj, ko je videl, da se z njim ne da sprijazniti, toda kot bomo videli, bi prav to Pavle-kove sovraštvo kmalu postalo usodno za Nandeta ln Polonico,
23. — Nande je bil zadnje čase, ko sta se z Mozolko že nekako dogovorila za Polonico, večkrat pri njih kot pa doma. Prav to je precej jezilo preudarno gospodinjo, saj Je fant pustil polje neobdelano, brigal se je le sa Polonico in za svoje kupčije, kot Je pravil Mozolkl. Ta pa bi rada trdnega kmeta, ker če bi Pavlek umrl, bi združili obe posestvi ln na takem bi bilo že kaj prijeti.
24 Po tistem pretepu stricu Blažu ni bilo preveč dobro. Poležaval je po ves dan, bolela ga je glava in nikakor se ni mogel spomniti, Itako Je sploh odnesel celo glavo iz krčme. Vsa družina se mu je po malem smejala, češ, pa si le Izkupil tisto, kar sl Iskal. Pavlek mu Je povedal, da ga je vsega pijanega privlekel Nande domov.
»Nande?« se je začudil Blaž in v gl*-
eri ee eeeee Ia •»•IX«!«	» •- -	141
-• —eeeee gr*»	uilimoJ J09D1I1«
Kana! čez severno polarno kapo
NAČRTI SOVJETSKIH IN AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV, DA BI Z VODO PREMOSTILI SEVERNI TEČAJ — S POMOČJO ATOMSKE ENERGIJE BI BILO TO IZVEDLJIVO, ZAHTEVAJO PA MEDNARODNO
SODELOVANJE
Visoko je zrasel MOPEDIST. Po svojem številu se lahko uvršča v drugo silo na naših cestah — tudi po številu prometnih nesreč. Zadnji čas je torej, da se tudi med privilegiranimi motoristi napravi red
OP VSEPOVSOD
Raziskovalce, ki jih je želja po odkrivanju gnala na vrh Zemljine oble, so dolga desetletja ovira pomanjkljiva tehnič ca sredstva, prej kot so lahko prodnii globoko v polarni led ln dosegli severni tečaj. Danes je drugače! Najnovejši uspeh, do sežen nia tem polju, pa je prav gotovo Nautllusova vožnja pod vodo iz Tihega v Atlantski ocean, o čemer smo že podrobno pisali in kar imajo našj bratci prav gotovo še dobro v spominu. Pri tem je »Nautllus« kot vemo, plul pod ledom prav pod geografskim severnim tečajem.
Toda že takrat je neki amer:-ški strokovnjak zapisal, da bi bilo veliko bolje, če bi čez tečaj »peljali pot Po površini in ne pod ledom. Severna polarna področja so namreč za številne države vedno pomembnejša in če bi na priliko hoteli podvodno pot med Atlantikom ln Tihim oceanom praktično izkoristiti v pomorske namene, bi potrebovali obsežno ladjevje atomskih pomornic, katerih vsaka seveda velja ogromne vsote. Pomorski promet z atomskimi podmornicami pod severnim tečajem bi bil zato vse prej kot gospodarsko upravičen. Zgodovinski podVig »Nautilusa« zaradi tega seveda ni niti najmanj zasenčen. Atomska podmornica je opravila predvsem vrsto raziskovalnih nalog in zbrani podatki so znanstvenikom v mnogo-čem izpopolnili spoznavanje severnih gospodarskih področij.
Toda za znanstvenike je kajpada veliko bolj vabljiva misel že omenjenega 'ameriškega strokovnjaka- Ce bi čez severni tečaj speljaili običajno vodno pot, bi po njej lahko plule vsakršne ladje, primemo grajene tamkajšnjim vremenskim in drugim prilikam. In o tem tudi zares že razmišljajo, tako ameriški kot sovjetski tehniki. Menda so tudi že dlje od same zamisli [n prvi načrti, ki so jih pripravili na obeh straneh, se komajda razlikujejo v nekaterih manj važnih podrobnostih. Oglejmo si stvar nekoliko pobliže.
Oba projektanta, sovjetski inženir Arkadi j Markin in ameriški profesor Daniel L. White predlagata, naj bi severni polarni led pretopili g toplim mor-
skim tokom, ki bi na svoji poti led enostavno raztapljal. Da je to mogoče, so pokazala najnovejša raziskovanja. Profesor Whitg je pri sledenju toplega morskega toka Kur0 Sho, ki priteka iz ekvatorialnih voda Tihega oceana prav do Aljaske, ugotovil, da se del tega toka preliva skozi Beringovo ožino in vstopa v Arktično morje. »Jean-nette«, kot so imenovali ta stranski rokav Kuro Shoa, teče skozi Beringovo ožimo precej hitro, potem Pa se usmeri proti Severnemu tečaju, dokler končno tamkaj, kjer se začenja led, ne izgine. Kam, sprva niso vedeli, vendar so pozneje odkrili, da se »Jeannette« tamkaj potopi približno 100 m globoko in teče še naprej proti severu- Potopi se zato, ker je voda, ki jo nosi »Jeannette«, zaradi večjega odstotka soli težja od vode Arktičnega morja.
Vse to je ugotovil profesor White ln drugi ameriški oceanografski strokovnjaki. Obenem Pa so na drugi stran; severne polarne kape raziskovali drug morski tok, ki se pojavi nekje severno od Spitzbergov in teče proti Islandiji. Znanstveniki so se lahko kaj kmalu prepričali, da je ta tok pravzaprav »Jeannette«, ki se na drugi strani Arktike spet nenadoma pojavi na površini.
Zamisel o vodni poti med ledom čez severni tečaj temelji prav na zgoraj omenjenih ugotovitvah. Morski tok »Jeannette«, ki prinaša skozi Beringov preliv vsako minuto 50 milijo nov kubičnih metrov tople vode, bi lahko s pomočjo atomskih elektrarn še bolj segreli, tako da v severnejših področjih voda ne bi potonila v globino, ampak bi ostala na površini in začela raztapljitl led, ki pokriva severni tečaj. Topla voda bi tako v
RIBA UMORILA RIBICA
Na kaj nenavaden način je preminul ribič Jose Ferragu-do v južni Portugalski. Na svoj trnek je ujel ribo, ki nos( ime »Morski jezik«. Ko je ribič nato skušal ribi odgrizniti glavo in jo na ta nešporten način ubiti, je riba skočila tako, da se je možu zataknila v grlu in ga zadušila.
nekaj letih prebila led in speljala nekaj kilometrov širok kanal med Tihim oceanom in Atlantikom.
Načrte i za gradnjo atomskih elektrarn v polarnih področjih že tako pripravljajo Sovjeti in Američani. Naj še omenimo, da si v Sovjetski zvezi od takšnega podviga, kot je speljava vodne
Začetek del na gradbišču hidroelektrarne Tre-bišnjica, ki bo s sedmimi velikimi turbinami po 72 000 in 148 000 KS občutno okrepila jugoslovansko elektroenergetsko gospodarstvo.
Na Popovem polju sejejo pozno spomladi in žanjejo poleti, tako kot drugod! Toda svoje ime zasluži Popovo polje pravzaprav samo 90 dni na leto. za-
poti čez severno polarno področje, veliko obetajo in da nekateri sovjetski strokovnjaki celo omenjajo popolno odstranitev severnega polarnega ledu, s čemer bi se podnebje Sibirije in vsega ostalega arktičnega področja popolnoma spremenilo. Tamkajšnje dežele bi lahko postale gospodarsko .izredno po-
kaj že jeseni, pa čez zimo ln še spomladi, je tamkajšnja pokrajina pokrita z vodo. Jezero, ki nastane zaradi jesenskih in zimskih voda, je ponekod globoko do 30 metrov!
Na reki Trebišnjici, ki teče tamkaj in je krivec vsakoletnih naraslih voda, so sedaj začeli s prvimi deli pri gradnji velikega elektroenergetskega objekta in le-ta bo po končni dograditvi dajal našemu elektr'-
membne, saj bi jih lahko gosteje naselili ter v njih razvili industrijo ter poljedelstvo.
Segrevanje polarnih voda, ki naj bi raztapljale led in prebijale vodno pot čez Severni tečaj, je seveda vse prej kpt lahko uresničljiva naloga. Zahteva sredstva, ki jih more zagotoviti le sodelovanje vseh prizadetih držav. Vendar je načrt izvedj ijiv, če že ne danes, pa vsaj v bodočnosti in morda ga bodo kdaj tud; zares uresničili.
k.
škemu gospodarstvu celih 2 in pol milijardi kilovatnih ur električne, energije letno. Tako fco gradbišče elektrarne Trebiš-njica, bolj točno, dveh elektrarn, Grančarevo in Dubrovnik, v naslednjih letih prav gotovo med naj večjimi v Jugoslaviji. Glede na obsežnost in zahtevnost delovnih nalog v zvezi z uresničitvijo tega načrta, je to popolnoma razumljivo!
Obe elektrarni, ki ju bomo zgradil; do leta 1964 na Popovem polju, kažeta, da se naši tehniki, konstruktorji in delovni kolektivi uspešno« lotevajo vedno težjih delovnih nalog Za. prvo elektrarno, ki bo tamkaj, kjer je danes vas Grančarevo. bodo zgradili čez Trebiš-njico največjo zaporno pregrado v Jugoslaviji, visoko 107 metrov, dolgo 462 me tirov, ter spodaj 27 in zgoraj 5 metrov široko. Številke nadalje pripovedujejo, da bo samo pregrada zahtevala 360 tisoč kubičnih metrov cementa in da bo za pregrado nastalo 18 km dolgo umetno jezero (akumulacijski bazen Miruš), v katerega se bo lahko nateklo milijardo in 200 milijonov kubičnih metrov vode. Elektrarna Grančarevo bo obratovala s tremi turbinami po 72 tisoč KM, ki bodo poganjale generatorje s skupno kapaciteto 180 tisoč kilovatov električne energije. To pa je 500 milijonov kilovatnih ur električne energije letno.
Nekaj kilometrov južneje od Grančareveiga pa bo diruga pregrada, visoka 30 metrov, ki bo zapirala akumulacijsko jezero z 9.3 milijoni proštom inski h metrov vode. Od tam bo voda speljana po dveh podzemskih cevovodih, dolgih 16.5 km in s premerom 6 m, do velikega podzemskega vodnega rezervoarja, odkoder -bo padala 295 m globoko do turbin hidroelektrarne Dubrovnik, ki bo največja ln obenem najpomembnejša hidroelektrarna v Jugoslaviji. Zgraditi jo menijo na planinskih obronkih blizu obale .med Cavtatom in Dubrovnikom In bo obratovala s štirimi velikimi agregati, katerih turbine, vsaka za 148 tisoč KM. bodo letno lahko proizvedle približno 2 mijijandi kilovatnih ur elektrčne energije. To pa 1e toliko, kot skoraj polovica vse električne energije, ki smo Jo leta 1957 proizvedli v naši državi.
STRAŠNE POSLEDICE TAJFUNA VERA
O velikem viharju na Japonskem smo še poročali, danes pa še naslednje podrobnosti o tej nesreči. Japonska policija je objavila, da je število smrtnih žrtev ob tajfunu Vera narasti0 na 3.265, h katerim žrtvam je treba prišteti še 1 776 pogrešanih in nad 10 tisoč ranjenih ljudi. Vihar je porušil popolnoma 27.790 hiš, 86.386 pa deloma. Brez strehe je ostalo ob tej elementarni nesreči 301.172 ljudi.
OBISK HRUŠČEVA
V	ZDA JE STAL 90 MILIJONOV DINARJEV
Ni sicer taktno navajati, koliko stane ta ali oni obisk kakega državnika ali drugega odličnika. Toda v ameriškem državnem tajništvu so izračunali,, da je obisk Hruščeva v Ameriki stal 150.000 dolarjev, kar bi bilo v naši valuti, okrog 90 milijonov din. T0 je bil bojda najdražji uradni obisk v ZDA. V tej vsoti So kajpak mišljeni le erarnl stroški £DA, ne pa še privatni. Da so bili državni stroški )tako veliki, je vzrok v tem, da še nobenega tujega gosta v ZDA ni ščitila tako močna varhostna služba kot Hruščeva.
ŽUPNIK, KI GRE S ČASOM
V	neki župniji v Angliji, v mestu Birminghamu, ie ondotn, župnik že dlje časa izdajal verski listič, v katerem je prinašal tudi slike lepih- filmskih Igralk. Ta dušni pastir Se ni ustrašil objavljati niti dokaj tveganih »pin-up« podobic slav. nih filmskih zvezd, ki jih sicer prinašajo le filmske revije. Naklada tega verskega lističa se je na ta način dvignila v nekaj tednih od 2.000 Da 35.000 izvodov. Nekateri starejši farani so seveda povzdignili svoj glas proti temu, češ da je objav-
ljanje te ali one lepe filmske zvezde v pomanjkljivi kopalni obleki na naslovni strani lista le prehuda reč. Župnik je tenl faranom odgovoril, da dvig naklade dokazuje, da je prav storil, in da naj gredo tisti, ki se jim zde slike nevarne, na pregled k psihiatru. Ko Si je tudi tajnik škofije oglodal nekaj številk tega nenavadnega verskega lista, se je izmazal s salomonskim opravičilom, češ da j® »čistemu vse fisto«. — Komentar menda ni potreben.
RODIIfA JE NA DREVESU
Svojevrsten primer se je dogodil v Indiji ob zadnih poplavah. Ko je namreč reka Tapti v dneh poplave prestopila svoj® bregove, je bila neka kmečka družina prisiljena iskati zavetje na nekem drevesu. Kmetica Pa je na drevesu nenadoma dobila porodne krče in ostali člani družine so bili prisiljeni, da porodnici v naglici med vejami drevesa urede zasilno posteljo-Porod je potekel srečno ter se mati in otrok kljub nenavadnim okoliščinam dobro počutita.
ŽENSKAM JE TEŽKO USTREČI
V Baslu v Švici se Je neki zaljubljen fant vlegel pred hišna vrata svoje ofooževanke in sklenil ostati tamkaj, dokler ga dekle ne bo uslišalo. To dekle je seveda na račun zaljubljenca zbijalo šale in mu 1 njimi prizadejalo še hujše rane. Ko pa je fant čez tri dni vstal inv časopisih objavil, da se je zaročil z mlekarico, ki ga ie tiste tri dni ljubeznivo hranil® z mlekom, je bila njegov® prejšnja »oboževanka« na fant® strahotno jezna.
ON ŽE VE
Pariški založnik knjig Hachet-te je pred nedavnim Izjavil »Nekoč so dekleta najprej zbirala ljubezenske Izkušnje ,n potem o njih molčala. Danes P® najprej napišejo roman o ljubezni, Izkušnje o njej pa zbiral''' potem.«
IZ FILMSKEGA ALBUMA
Angleški film »Beli hodniki«
Nevsakdanja detektivska zgodba
V	veliki trgovski hiši je Mihael odkril neko dražestno plavolasko. Plavolasko z veselimi jamicami na licih. Zasledoval jo je za vsak korak. Mihael je bil namreč nov detektiv v trgovski hiši. Plavolaska je čutila, da jo Mihael opazuje. Prezirljivo ga je pogledala in izginila v gneči. Mihael jo je ubral za njo. Pri pultu z modrim nakitom jo je spet našel. Mihael je bil zelo razočaran, kajti lepo plavolasko je zasačil pri tatvini...
Odšel je k lepotici in ji dejal: »Zelo mi je žal, spoštovana gospodična, a moram vas prositi za vaš naslov.«
Plavolaska se je prestrašila: »Za moj naslov?«
»Da, gospodična, sem namreč detektiv te trgovske hiše,« ji je z obžalovanjem *pojasnil Mihael.
Prav takrat je prišel mimo direktor trgovske hiše. Pomignil je Mihaelu, naj gresta on in plavolasa gospodična v njegovo pisarno.
V	pisarni ga je direktor pohvalil: »Sijajno! Vi ste genij! V tako kratkem času še ni noben naš detektiv tako hitro zasačil tatice.«
Mihael je bil v zelo veliki zadregi. Pogledal je plavolasko zraven sebe in rekel: »Gospod direktor,, motite se! Gospodična ni nikaka tatica.«
»A čemu ste gospodično potem zasledovali?« ga je vprašal direktor. Zakaj ste jo ustavili in ogovorili?«
Mihael je spet pogledal gospodično: »Gospod direktor, dama je moja zaročenka!«
»Vaša zaročenka?« Direktor ni mogel verjeti. »Ako je gospodična vaša zaročenka, potem me dami predstavite.«
Mihael je v zadregi mencal z rokami, končno pa se je oprijel rešilne bilke: »Svoji zaročenki pravim Mucka.«
Tudi plavolaska se je vmešala, četudi je nihče ni vprašal: »Tudi jaz pravim svojemu zaročencu Mucek. Kaj ne, da je tako, Mucek?« Mihael je hvaležno pokimal z glavo.
Direktor se je ugriznil v ustnice: »Vsa čast vaši prisotnosti duha,« je prijateljsko zagrozil Mihaelu. »Kljub temu ni potrebno, da gospodično jemljete v zaščito, kajti natanko vem, kaj je storila.«
Mihael se je čutil razočaranega in je rekel: »Kaj hočete s tem reči, gospod direktor?«
»Sam sem gospodični naročil,« se je smejal direktor, »da ukrade kos nakita, da s tem preizkusi vaše detektivske sposobnosti. Gospodična je namreč — moja hčerka, vi... vi... Mucek!«
Dve in pol milijardi kilovatnih ur na leto
[ ROMAN P NADALJEVANJIH
Tisti trenutek je Fanny moža sovražila. On ji je sicer prinesel strašno pošto, toda če bi Norberta ne bilo, bi jo bil Peter morda le poročil. Bila je velika napaka, da je vzela Norberta za moža, ni pa hotela zgubiti Petra. Kaj bi ji bilo življenje brez njega!
»Fanny, govoriva raje o drugih rečeh. So važnejše stvari! Otrok... Upajmo, da se mu ni nič zgodilo...«
»Otrok — kaj me briga ta pamž!« je planila Fanny pokonci. Oprla •e je z zgornjim delom telesa na divan in divje pogledala Norberta: -Tl lažeš, Norbert! Ni res, kar si mi povedal! Peter me ne bo goljufal, to vem čisto za gotovo!«
Norbertov obraz je ob teh besedah pobledel kot stena. O čem govori Fanny?
-Ti si bedak, Norbert! Ne zijaj me tako neumno! Misliš morda, da sem kdaj sploh kaj čutila zate? Vzela sem te samo zato, ker sem vedela, da bom ob tvoji strani lahko živela čisto svoje življenje Petra ljubim, samo njega imam rada in nikogar drugega! Kje je? Ti si se mi zlagal! Se včeraj mi je Peter rekel, da me ljubi.«
Znoj ji je tekel po licih, njene roke pa so tipale tja v prazno.
»Fanny, molči! Saj ne veš, kaj blebečeš!« Hotel jo je pomiriti. A zmotil se je, kajti njegova žena je natanko vedela, kaj je rekla.
»Ti mi lažeš samo zaradi tega, da ga ne bi več videla!« je Fanny zavpila tako glasno, da je mlada tirežajka, ki je stala pri vratih, preplašeno odskočila.
.Milostljivi se blede,' je'dekle mislilo, kajti bilo je res nerazumljivo, kar je Fanny počenjala. Kako se more poročena žena tako daleč spozabiti, da možu pripoveduje o svojem ljubavnem razmerju z drugim?
Norbert se je vzdignil z divana. Stal je visoko vzravnan pred svojo ženo in jo gledal z resnim, prodirajočim pogledom: »Tl si me torej goljufala, Fann.v?«
»Da, goljufala sem te! Petra ljubim — samo njega sem ljubila 'ln on mene tudi!«
Norbert i se je obrnil od nje in s trudnimi koraki, kot kak star mož stopil k oknu. Listje na drevju je že začelo spreminjati barvo, kmalu bodo tu jesenski vetrovi, ki ga bodo odnesli, drevje pa bo tedaj stegovalo svoje gole veje proti nebu.
Kako je torej bilo z Norbertom? Prepričan je bil, da živi s svojo ženo spodobno zakonsko življenje, sedaj pa je z grozo v srcu spoznal, da je vso svojo prihodnost zgradil na pesku... Peter Bolsen, človek, ki ga je zaničeval že, odkar ga je spoznal — ta človek je bil torej ljubimec njegove žene!
Seveda se bo ločil od nje. A otrok?
»A otrok?« je vprašal, glasnp, vendar ni spoznal svojega glasu.
»Otrok... otrok je Petrov in ne tvoj!« je zakričala Fanny. Bila le kakor ob pamet. Četudi < ni hotela verjeti, kar ji je Norbert povedal o Petru Bolsenu, je na dnu srca vendar čutila, da se ji njen mož ni zlagal.
Peter je postal zadnje čase čisto drugačen. Nežnosti, ki jih ji je izkazoval, so bile prazne,* brez topline. In vendar mu je verjela, da jo bo poročil, kajti bil je bogat, saj ga je pol milijona mark čakalo v inozemstvu, ona pa mu je k denarju pomagala. In kaj .je Peter storil z njo? Odrinil jo je, zavrgel, kakor zavržeiš kak kos obleke, ki si ga obrabil! Nič več noče vedeti o njej! In drugo sedaj polju-buje — drugo...
»Ne!« |e zavpila in se zravnala. »Ne, tega ne trpim! Poslušaj. Norbert: Peter je ukradel tvoje dokumente, da, on! In jaz sem vedela za to in mu sama pomagala. Papirje je Peter prodal. Pol milijona mark ima v inozemstvu, lahko ti povem tudi številko njegovega bančnega računa. Pojdi na policijo, in to takoj! Kaj še čakaš? Naznani ga, vse dokaze proti njemu imam v rokah, za vse lahko pričam!«
Po vsem životu je trepetala od silnega razburjenja. Bila je videti, kakor da je zblaznela.	.
Norbert ni razumel. Kako more žena trditi, da je človek, s katerim ga je goljufala, ukrdtiel njegove listine? To ni drugega kot poskus, da se nad nezvestim ljubimcem maščuje, nič drugega!
A motil se je, kajti Fanny mu je začela pripovedovati potankosti ki Jih lahko pove'samo človok, ki je bil sam zraven. Vedela je mnogo, in dalje ko mu je pripovedovala, tem bolj tuja mu je postajala: pege so se pojavile na njenem obrazu, rjavkaste in rdečkaste, lase je imela razmršene in oči so se ji svetile, kakor vročičnemu človeku.
To je torej bila njegova žena, s katero Je bil skoraj leto dni poročen, a je vendar ni poznal...
»Pojdi vendar na policijo! Na kaj še čakaš? Telefoniraj hitro takoj...«	«
Norbert pa je zmajal z glavo, kajti če pokliče policijo, potem zaprejo tudi Fanny, njegovo ženo...
In otrok, ki ga je pričakovala, se bo rodil v zaporu...
»Ce nočeš, potem pojdem sama na policijo!«
Se preden si je bil Norbert na jasnem, kaj namerava žena storiti, je Fanny planila pokonci, se z nogami zapletla v preprogo ln padla, se spet pobrala s tal In se prijel« ea mizo, potem pa zdrvela po sobi.
podirala stole, ki so ji bili napoti, in odprla vrata, ni pa opazila, da je strežkinjo, ki je zunaj pri vratih prisluškovale, s kljuko vrat udarila po glavi, marveč drvela po stopnicah proti hišnim vratom • • • Ko jih je odprla, ni sploh nič videla. Bila je kakor slepa in je 1 rokami tipala po zraku.
»Moram na policijo! On mora priti v. ječo! Ne bo poročil druge, ne bo!« je vpila, ni pa opazila, da je stopila v prazno.
Pozabila je, da so preti hišnimi vrati še tri stopnice, ki drže °a vrt in dalje na cesto.
Padla je in z glavo močno treščila na kamnite stopnice, nato Pa na tleh nezavestna obležala.
Ko jo je Norbert dohitel in jo vzdignil s tal. je njeno srce le 5e slabotno utripalo. Tudi zdravnik, ki so ga poklicali, je že prihitel-Ženo so odnesli v hišo.
»Gospa mora takoj v bolnišnico!« je dejal zdravnik. »Bojim se' da otrok ...«
Otrok tujega človeka ...	„ .
Norbert je sedel na stol in si glavo naslonil, na roke ter prepust* zdravniku, da je vse potrebno odredil. V Norbertovi notranjosti je' bil-vse prazno. Bil je tako Izčrpan, da sploh ni mogel zbrati nobene misli'
Živel je v goljufivem svetu. Vse, kar je mislil, da |e zgradil trdn°’ se mu je podrlo ...
Nekoč je veroval, da bo rojstvo otroka njegov zakon učvrstil0. Otrok... otrok drugega... otrok propalice In hudodelca! In Fan°" le vse vedela, je tega ničvrednega človeka še podpirala ln čast P°' štenega dekleta uničila, ne da bi se ii vest sploh zganila . Strašp0, prestrašno!	,
»Kristina!« le šepetal Norbert predse. »Sedaj boš spet nosila P°' Steno ime! Vsakemu človeku boš lahko mirno ln odkrito pogledala * oči, Madež bo s tebe zbrisan, ostal pa bo na meni. Nisem se izka7-® ’ kot bi se moral, nisem ti verjel, akoravno bi te moral dobro poznat ■ Nikdar mi ne boš mogla odpustiti, kar sem ti storil...,	.u
Opoldanske ure so že davno minile. V tovarni so ga čakali, kaJ^ popoldne je imel neko važno konferenco. Toda mož. ki je sedel premično za mizo in razmišljal o svoji preteklosti, le pozabil na " varno, na dolžnosti in delo.	..
Mislil je samo še na Kristino. Ko |o je zadnjikrat videl, |e nos’ „ črno obleko, belo kapico na glavi in bel predpasnik ie Imela. In tn°' rala Je streči gostom, ki	so	bili proti njej vsiljivi, ki niso imeli po1,1'a'
kaj se spodobi.	ji
Najbrž dekle ni več v Belznerjevi hiši. Verjetno je že spet M, v mestu brez stanovanja in ne ve, kle bo nocoj spala, od kod vzame denar za Jutrišnje ltosilo.
In bila je nedolžna!	,g
Norbert je počasi vstal izza mize. Neznanskega nanora )e &J. treba. da je svoje telo,. ki mu »e omrtvelo, snet nremaknil z m0$w,
»Moj bog, kakšen obraz Ima gospod!«.., je Šepetala strežnica. je.opazovala odhajajočega moža »Menda s! ne bo stori! ka> hud®* kajti izpoved gospe ga te morala strašno prizadeti .«
(Dnlle orth
odnJi*