OSREDNJA
knjižnica
cclj«
JTJTEKS
Ložnica 53a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
33IO Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 finance fax: 07 / 713 69 15
urrfp
Savinjske doline J/
Leto IV • številka 11 • cena 250 SIT • 27. november 2002
OSREDNIE TEME
Otroštvo brez nasilja	str. 9
Savinjske zgodbe
Korenine in umetnine
str. 25
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
Nova akcija Ne zamudite!	1.
, h ; - “ »	
Savinjsko mleko neoporečno
Potrošnike, še bolj pa slovenske kmete je v zadnjih tednih razburilo odkritje prepovedanega antibiotika klo-ramfenikola v mleku. Zaradi suma, da mleko vsebuje antibiotik, je bilo več dni zaprtih 16 od 171 zbirnih prog mleka v Sloveniji, število kmetov, pri katerih naj bi v mleku našli ldoramfenikol, pa naj bi bilo
po zadnjih podatkih Veterinarske uprave 117. Kako je antibiotik, katerega uporaba je pri nas prepovedana za zdravljenje živali, namenjenih prehrani, zašel v mleko, še vedno ni jasno, je pa potrjeno, da je bilo mleko v Spodnji Savinjski dolini neoporečno.
V Spodnji Savinjski dolini je po podatkih kmetijske svetovalne službe
nekaj več kot 300 pridelovalcev mleka, le dobrih sto pa je takšnih, ki na leto mlekarnam oddajo več kot 50.000 htrov. Ob odkritju kloramfe-nikola je bila zaprta ena mlečna proga na tem območju, s katere mleko odvažajo v Ljubljanske mlekarne. Po dodatnih analizah je bil sum ovržen, proga pa spet odprta.
Direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakop je za časnik Delo
je za zimske športe
Uvod v sezono zimskih športov vsako leto predstavljajo smučarski sejmi. Minuli konec tedna je v telovadnici UPI -Ljudske univerze Žalec (na posnetku) prvi smučarski sejem v Spodnji Savinjski dolini letos izvedel žalski smučarski klub. Ta petek in soboto pa bo mogoče rabljeno opremo kupiti tudi na sejmu v Preboldu.
Glede na visoke cene nove smučarske opreme in opreme za druge zimske športe ter na dejstvo, da otroci čevlje in drsalke prerastejo v eni sezoni, so sejmi še vedno dobro obiskani. Čeprav je bilo v Žalcu mogoče kupiti tudi novo opremo, je bilo povpraševanje po rabljeni večje. Priložnost za nakup opreme boste ponovno imeli ta petek od 16. do 19. ure in v soboto od 9- do 19. ure v prostorih osnovne šole Prebold, v prihodnjih dneh pa bodo smučarski sejmi tudi v drugih krajih po Savinjski dolini.	T. T.
KOTfllK
rC
O
O
KOTHIX
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97
GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO	Telefon
Igor KOTNIK, s.P.	°3"10 f »
^	6-mail
Nikole Tesla	6,	3310	Žalec igor.kotnik@siol.net
- SUKOPtÉSKfìRSKfì IN ZIDfìfìSKfì D€lf)
- IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
dtAofi/eó/oaMÓiio od /eta j965 UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOtflTIVNiHFnSfìD KOMPl€TN€FINflllZnCIJ€OßJ€KTOV
Stane Ropotar,
Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve
9 771580 096004
povedal, da nobena od njihovih 19 prog na območju celjske in koroške regije (brez Zgornje Savinjske doline) ni bila zaprta in da so v mlekarni sami že ob prvem sumu dali pregledati vzorce mleka. Vsi so bili negativni. Nekaj zastojev je bilo pri izvozu mleka na južne trge, domači kupci pa so, očitno obveščeni o tem, da mleko celjskih mlekarn ni bilo okuženo, kupovali še več njihovega mleka in mlečnih izdelkov.
K.R.
V Preboldu
stečaj
Tekstilna industrija v Preboldu preživlja težke čase. V Tekstilni tovarni se trudijo izpeljati prisilno poravnavo, med tem časom pa je preboldski MIK po septembrski uvedbi prisilne poravnavi že končal s stečajem. Na zavod za zaposlovanje odhaja še okoli 140 delavk in delavcev, kar je hud udarec za že sicer socialno šibko občino Prebold.
Stečaj MIK-a je predlagala uprava podjetja, potem ko se je tudi večina zaposlenih izrekla proti nadaljevanju proizvodnje, saj plačilo ni bilo zagotovljeno. Zaposleni imajo še vedno 60-odstotni lastninski delež podjetja, ob prisilni poravnavi pa so pri javih za 78 milijonov tolarjev terjatev. Stečajni senat Okrožnega sodišča v Celju je za stečajnega upravitelja imenoval Tomaža Kosa.	K. R.
Prihodnja številka Utripa Savinjske doline, zadnja v tem letu, bo zaradi praznika izšla v torek, 24. decembra.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10
Magradna igra za nakup nad 2000 SITI
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci:
1.	Eva Potočnik,
Kasaze 71/a, Petrovče
2.	Marija Marič, Miličinskega 83, Celje
3.	Jela Agatič,
Hmeljarska 3, Žalec
V december z volitvami
Na Martinovo nedeljo smo Slovenci volili novega predsednika države. Od devetih kandidatov ni dobil nihče več kot 50 odstotkov glasov volivcev, zato bo prvo decembrsko nedeljo potekal drugi krog. V občinah Tabor in Braslovče bodo hkrati volili še župana, občine Žalec, Prebold, Polzela in Vransko pa so župane dobile že v prvem krogu. Najuspešnejši na volitvah so bili dosedanji župani: Lojze Posedel, Vinko Debelak, Ljubo Žnidar in Franc Sušnik (več na straneh 2 in 4).
Volilna udeležba na ravni države je bila 10. novembra dobrih 72-odstotna, največ glasov volivcev pa sta dobila dr. Janez Drnovšek (44,40 %) in Barbara Brezigar (30,76 %). Podoben rezultat je bil dosežen tudi v dveh volilnih okrajih 5. volilne
enote. V okraju Žalec I (območje Savinjske doline na levem breg Savinje) se je volitev udeležilo 72,57 % volivcev od 16.295 volilnih upravičencev. 43,50 % jih je svoje glasove namenilo dr. Drnovšku, 31,21 % pa Barbari Brezigar, Zmago Jelinčič je bil z nekaj več kot 10 % tretji. V okraju Žalec II, pa je od 17.033 vpisanih v volilni seznam na volitve prišlo 75,76 % volivcev. 41,93 % je podprlo dr. Drnovška, 32,84 % pa Barbaro Brezigar, Zmago Jelinčič je dobil 10,39 % glasov.
V nedeljo bodo imeli volivci možnost voliti predsednika Janeza Drnovška ah predsednico Barbaro Brezigar. V občini Tabor se bodo odločali med dosedanjo županjo Vido Slakan in kandidatom Vilkom Jazbinškom, v občini Braslovče pa med dosedanjim županom Duškom Goričarjem in kandidatom Markom Balantom.	K. R., foto: T. T.
■BRAMAC'
ESAL
anhovo
SKG CREATONE
NARAVNO ..VODU MO' ^ J
SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO
-	svetovanje
-	sanacija vseh vrst streh
-	10-letna garancija na dela
Igor GOMINŠEK, s .p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC
tel./faks: 03/ 571 76 36
mobitel: 041/646-091	0,0^
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
Branko ZOTTEL, S. p. milni za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,,nl za Iabolka mobitel: 041 635 868
Novi svetniki občine Žalec z županom
Prepričljiva zmaga v prvem krogu
Zelena luč za novo glasbeno šolo
V občini Žalec so volivci v nedeljo, 10. novembra, župana izbirali med tremi kandidati. Prepričljivo je v prvem krogu dobil največ glasov dosedanji župan Lojze Posedel, v občinskem svetu pa je največ mandatov - 8 pripadlo stranki LDS. Žalski občinski svet šteje 29 svetnikov, enega več kot v prejšnjem mandatu. Poleg župana in svetnikov so bili izvoljeni tudi novi člani svetov enajstih krajevnih skupnosti.
Na območju občine Žalec je bilo v volilni imenik vpisanih 16.950 volivcev, volitev pa se je udeležilo 12.198 volivcev, to pomeni 71,96 %. Za župana je bilo oddanih 12.195 glasovnic, od tega je bilo 230 neveljavnih.
Največ glasov in zmago že v prvem krogu je dobil Lojze Posedel, za katerega je glasovalo 9-577 občank in občanov, to je 80,04 %. Za Jurija Blatnika je glasovalo 1.625 oziroma 13,58 % volivcev, za Marijana Tliričnika pa 736 oziroma 6,38 %.
Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 12.198 glasovnic, pri čemer so imeli volivci nekaj več težav. Ker so bile glasovnice prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivcev, ker sta bili obkroženi dve ah več list, je bilo neveljavnih kar 854. Največ glasov - 2.769 oz. 24,4 % je dobila Liberalna demokracija Slovenije, ki ima tako osem sedežev v občinskem svetu. Sledijo: ZLSD -1.510 oz. 13,3 % glasov (4 svetniki), DeSUS - 1.426 oz. 12,5 % (4 svetniki), SDS - 1338 oz. 11,8 % (3 svetniki), SLS -1.106 oz. 9,7 % (3 svetniki), Nestrankarska Usta za razvoj občine Žalec, ki jo je vložil Lojze Posedel in skupina volivcev - 1.077 glasov oz. 9,5 % (3 svetniki), Stranka mladih - 981 oz. 8,6 % (2 svetnika), Nova Slovenija - 887 oz. 7,8 % (2 svetnika), Stranka ekoloških gibanj Slovenije pa se z 250 oz. 2,2 % glasov ni uvrstila v občinski svet.
Upoštevajoč D’Hondtov sistem in preferenčne glasove so bili v občinski svet izglasovani:
svetniki LDS: Gvido Hribar iz Žalca, Andrej Vengust z Ložnice, Jožef Meh iz Vrbja, Gregor Vovk Petrovski iz Gotovelj, Zlatka Masnec iz Šempetra, Marijan Turičnik iz Petrovč, Tomislav Kalčič iz Zabukovice in Milan Čadej iz Kasaz; svetniki ZLSD: Janko Kos z Ložnice, Jožef Randl iz Šempetra, Ivan Lindič iz Galicije in Ivan Krasove iz Pongraca; svetniki DeSUS-a: Ernest Ramšak iz Žalca, Ivan Jelen s Ponikve, Ferdinand Haler iz Dobriše vasi in Milan Dolenc iz Kasaz; sve-
tniki SDS: Januš Rasievvicz iz Žalca, Simon Mali iz Šempetra in Jurij Blatnik iz Zabukovice; svetniki SLS: Gorazd Selišnik iz Vrbja, Ferdinand Kunst iz Sp. Grušovelj in Ivan Marjan Razboršek iz Arje vasi; z nestrankarske liste so bili izvoljeni: Dušan Pungartnik iz Vrbja, Tatjana Žgank Meža iz Gotovelj in Anita Seles iz Levca; svetnika Stranke mladih sta Danijel Novak z Ložnice in Matjaž Jazbec iz Kasaz, iz N.Si pa Jožef Dobravc iz Zg. Roj in Andrej Križan iz Železnega.
Novi občinski svet se je na 1. konstitutivni seji sestal prejšnji četrtek. Najprej je bila ugotovljena prisotnost izvoljenih svetnikov, nato pa imenovana komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Zatem so obravnavali poročila občinske volilne komisije o izidu volitev in na koncu potrdili mandate občinskemu svetniku in županu. Že jutri bo naslednja seja občinskega sveta.
In kdo so novi člani svetov krajevnih skupnosti?
KS Galicija:
Tomaž Cokan iz Galicije,
Valerija Doler iz Železnega,
Ivan Kamenšek iz Galicije,
Jože Kruleč iz Galicije,
Vlado Majer s Pemovega,
Marjan Mohorič s Pemovega,
Martin Pemovšek iz Velike Pirešice, Alojz Podpečan iz Hramš,
Ivan Potočnik iz Zavrha in Daniel Štefančič iz Velike Pirešice.
KS Gotovlje:
Anica Brečko,
Edi Fras,
Anton Gojznik,
Marija Gračnar,
Peter Janič Heinz,
Edvard Kugler in Fridrih Luskar.
KS Griže:
Jurij Blatnik iz Zabukovice,
Boris Cilenšek iz Griž,
Marko Dolinar iz Griž,
Jožef Gaberšek iz Migojnic,
Marjan Holobar iz Migojnic,
Ivan Krašovc iz Pongraca,
Drago Tomažič iz Zabukovice,
Vojko Tbmšek iz Zabukovice,
Cvetko Uduč, st. iz Pongraca in Marjan Vodeb iz Pongraca.
KS Levec:
Marjan Knez,
Karl Kosaber,
Anton Kuder,
Roman Lipovšek,
Jožef Podmiljšak,
Radovan Reja in Anita Seles
KS Liboje
Franjo Baloh iz Liboj,
Jože Baloh iz Kasaz,
Uroš Feldin iz Kasaz,
Štefan Frece iz Liboj,
Marko Gabrovšek iz Liboj,
Matjaž Jazbec iz Kasaz in Rajko Kolšek iz Kasaz.
KS Petrovče:
Anton Aškerc iz Petrovč,
Bojan Cizej iz Dobriše vasi,
Metka Čede Ciglar iz Petrovč,
Alojz Lednik iz Petrovč,
Rudolf Rehar iz Zaloške Gorice, Ludvik Semprimožnik iz Dobriše vasi,
Iztok Uranjek iz Arje vasi,
Tomaž Uranjek iz Arje vasi in Ivan Vošnjak iz Drešinje vasi.
KS Ponikva:
Karel Borovnik iz Studenc,
Slavko Drofelnik iz Studenc,
Franc Dušak s Ponikve,
Danijel Jelen iz Podkraja,
Ivan Jelen s Ponikve,
Srečko Lednik iz Studenc,
Jožef Ocvirk s Ponikve in Anton Ramšak iz Podkraja.
KS Šempeter:
Dragan Bojinovič iz Šempetra,
Rudi Brežnik iz Zg. Grušovelj,
Darija Čedna iz SP. Grušovelj,
Janez Čedna iz Šempetra,
Jožef Dobravc iz Zg. Roj,
Ignac Dvornik iz Šempetra,
Ivan Godler iz Kal,
Jožef Randl iz Šempetra,
Peter Skrabar iz Podloga,
Anton Zvone Štorman iz Šempetra, Martin Vrbnjak iz Zaloga in Vojko Zupanc iz Šempetra.
KS Vrbje:
Jože Cokan,
Zdenka Cokan,
Jože Hlade,
Anton Holobar,
Jožef Meh,
Dušan Pungartnik in Andrej Šepec.
MS Žalec:
Dušan Banko,
Iztok Božiček,
Silva Grum,
Jože Kek,
Mitja Lešnik,
Janez Meglič,
Ciril Naprudnik,
Franc Naraks,
Ernest Ramšak,
Anton Sluga,
Marjan Veler in
Adolf Zore.	k. r., foto: T. T.
Glasbeno šolo v Žalcu je skupščina občine Žalec ustanovila septembra leta 1957. Pred skoraj tremi desetletji je bil zgrajen nov vrtec na Aškerčevi ulici in tamkajšnja gradbena baraka je bila preurejena v glasbeno šolo. S šestimi majhnimi kabineti za pouk inštrumenta (tudi garderobo so kmalu spremenili v kabinet), večjo učilnico za teoretični pouk, ki služi tudi za tako imenovane produkcije oziroma nastope, pisarno za ravnateljico in učitelje hkrati ter hodnikom, je že pred mnogimi leti postala premajhna za množico učencev, ki želijo obiskovati glasbeno šolo. Kljub dislociranim oddelkom na Polzeli, v Preboldu in na Vranskem je prav zaradi premajhnih prostorov že nekaj let vpis omejen.
Vodstvo in zaposleni glasbene šole Risto Savin Žalec že vrsto let opozarjajo na včasih povsem nevzdržne prostorske razmere. V teh ledh je bilo izdelanih kar sedem idejnih projektov za razširitev oziroma gradnjo nove glasbene šole. Sedmi bo očitno ugledal luč sveta. Leta 1999 je glasbena šola postala medobčinska in njene ustanoviteljice so postale
Lojze Posedel: “Volivke in volivci so na volitvah nagradili moje dobro sodelovanje z vsemi v prvem mandatu. Teh 80 odstotkov ni le mojih, ampak je posledica dobrega sodelovanja z občinskim svetom in občinsko upravo. Volitev pa je zdaj konec in čakajo nas štiri leta trdega dela, saj je problemov veliko in smo bili izvoljeni zato, da jih rešujemo. Župan, občinski svet in občinska uprava smo posadka na skupnem čolnu, s katerim se vozijo naši občani. Smer naše skupne plovbe je zelo jasna, to je hitrejši razvoj naše občine, namen potovanja pa je čim več rešenih problemov naših občank in občanov. Zato mora vsak prispevati maksimalno po svojih močeh in znanju.
Sestava občinskega sveta je dobra, žal pa mi je, da v svet ni prišla ekološka stranka, ki ji je za malo zmanjkalo glasov. Vesel sem tudi, da so v občinski svet prišli trije svetniki z nestrankarske liste in dva z liste Stranke mladih, ker to pomeni večjo stopnjo demokratičnosti in več svežih idej. Podobno je bilo tudi v večini občin, kjer veliko število nestrankarskih kandidatov dokazuje, da ljudje želijo sodelovati pri odločanju o dogajanjih v občini. Pri sestavi odborov in komisij občinskega sveta bosta odločala strokovnost in dosedanje delo, ne pa politična matematika, ker ni razlogov za oblikovanje koalicij, pozicije in opozicije.”
Jurij Blatnik: “Volitve so praznik demokracije, po mojem mnenju poražencev ni, je pa nesporni zmagovalec Lojze Posedel. Za zmago mu iskreno čestitam in se hkrati zahvaljujem vsem svojim volivcem. Županu želim čim več uspeha in prepričan sem, da bomo v občinskem svetu vsi delovati v dobrobit naših občank in občanov. Če ocenjujem rezultat naše socialdemokratske stranke na teh volitvah, je bil zadovoljiv. Dosegli smo slovensko povprečje in obdržati volilno bazo, kar dokazujejo številke. Dobiti smo le 18 glasov volivcev manj kot pred štirimi leti, je pa odstotek nižji, ker je bila tokrat volilna udeležba veliko večja in sta biti tudi dve novi tisti kandidatov, zato imamo v občinskem svetu enega svetnika manj.”
Marijan Turičnik: “V zvezi z rezultatom županskih volitev lahko rečem le to, da so se volivci odločili tako, kot so se, in da njihovo voljo globoko spoštujem. V občinskem svem pa bom kot svetnik skušal uveljavljati vse, kar sem zagovarjal kot županski kandidat in kar sem že dosedanja štiri leta zagovarjal kot svetnik.”
Gregor Vovk Petrovski: “V LDS smo si pred volitvami zadali cilj, da obdržimo osem svetnikov kot v preteklem mandatu. Če bi jih dobiti več, bi bil to zelo dober uspeh, sedem bi bil še zadovoljiv, vse manj pa bi bil neuspeh. D'Hondt nam je koristil, saj smo dobiti 29. svetnika. Z rezultatom smo torej
vse spodnjesavinjske občine, dogovori v zvezi s financiranjem novogradnje pa so se zapletli. Ministrstvo je jasno povedalo, da mreže glasbenih šol v kratkem ne bo širilo in vse občine so pristale na sofinanciranje gradnje, vendar v različnih deležih. Največji delež bo prispevala občina Žalec. Del sredstev bo zagotovilo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Ko so bili dogovori potrjeni in podpisani s strani ministrice dr. Lucije Čok, so v začetku novembra uradno dogovor podpisati še županja in župani.
Nova glasbena šola bo tik za sedanjo stavbo ob žalskem kulturnem
domu. V pritličju bodo na 430 kvadratnih metrih površin manjša akustična dvorana s 150 sedeži za nasto-
zadovoljni, tudi zato, ker smo s svetniki pokriti skoraj vse krajevne skupnosti, nimamo jih le s Ponikve, Galicije in Levca. Končno imamo tudi eno svetnico, ki jo nameravamo predlagati županu za podžupanjo. Štirje svetniki so novi, štirje pa iz prejšnjega mandata, tako da smo tudi po tej plati zadovoljni. Kar se tiče volitev župana, pa sem pričakoval zmago dosedanjega župana v prvem krogu, raziskave javnega mnenja, ki smo jih narediti pred volitvami, so mu obetale 75%, kar ni bilo daleč od resnice.”
Rado Rotar: “Prejšnji teden je zasedal občinski odbor DeSUS-a in izdelal analizo prvega kroga predsedniških, županskih, svetniških in krajevnih volitev. Ugotoviti smo, da so volitve potekale demokratično in da ni bilo zaznati nepravilnosti, kar so potrditi naši zaupniki, ki so biti prisotni na vseh voliščih. Volitve za predsednika države so bile za nas manj uspešne, saj je naš kandidat dr. Anton Bebler dobil le skromen odstotek glasov, v vsakem primeru veliko manj, kot šteje naše članstvo. Volitve za
pe in komorne koncerte, prostori za ravnateljstvo in tajništvo, dve učilnici, arhiv, sanitarije in garderobe, v nadstropju pa bodo na 347,6 kvadratnih metrih površin individualni kabineti za pouk posameznih instrumentov. Predračunska vrednost investicije znaša 240 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu bo izdelan glavni projekt, gradnja pa naj bi se pričela leta 2004.
Ob podpisu dogovora se je ravnateljica Tanja Cehner v imenu učiteljev in učencev zahvalila za vsa dosedanja prizadevanja, ki so končno pripeljala do začetka gradnje nove šole. Glasbeno šolo, ki nosi ime po zna-
nem slovenskem skladatelju Frideriku Širci - Ristu Savinu, v tem šolskem letu obiskuje 419 učencev.
K. R., foto: T. T.
župana pa so bile za nas nadvse uspešne, saj je Lojze Posedel, ki ga je naša stranka podpirala že na prejšnjih volitvah, dobil preko 80 odstotkov glasov. Tildi izid volitev v občinski svet je ugoden. Izmed osmih strank smo po dobljenih glasovih in svetniških mestih dosegli tretje mesto, kar pomeni štiri svetnike. DeSUS je sicer dobila bistveno več glasov volivcev kot pred štirimi leti - za približno 13 odstotkov, vendar smo zaradi vstopa stranke mladih in nestrankarske tiste ostati pri enakem številu svetnikov.
Volitve v svete krajevnih skupnosti so bile ugodne, izvoljeni so biti naši člani: Daniel Štefančič v KS Galicija, Jožef Gaberšek in Cvetko Uduč, st. v KS Griže, Karel Kosaber iin Roman Lipovšek v KS Levec, Anton Aškerc, Ludvik Semprimožnik in Tomaž Uranjek v KS Petrovče, Ivan Jelen, Daniel Jelen, Srečko Ledinek, Jožef Ocvirk in Anton Ramšak v KD Ponikva, v MS Žalec pa Ernest Ramšak in Silva Grum. V KS Vrbje in Šempeter pri izvolitvi naših kandidatov nismo biti uspešni, zato bomo tem dvema krajevnima skupnost-ima v bodoče morati posvečati še veliko aktivnega dela.'
K. R.
OBČIM ŽALEC ŽUPAN
Občina Žalec kot ustanovitelj skladno z določili 24. člena statuta javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec objavlja
razpis
za poslovnega direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo šport in turizem Žalec.
Kandidat za poslovnega direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje:
•	univerzitetna ali visoka izobrazba ustrezne smeri,
•	pet let delovnih izkušenj,
•	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda,
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti,
•	znanje najmanj enega tujega jezika,
•	predložitev programa razvoja zavoda.
Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev je potrebno predložiti tudi življenjepis kandidata.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo pet let.
Prošnjo s potrebnimi dokazili posredujte na naslov: Občina Žalec, Razpisna komisija za imenovanje poslovnega direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “za razpis, ne odpirajte”, in sicer v roku petnajst dni po objavi.
Kandidatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
O rezultatih volitev so povedali:
Ob podpisu dogovora (skrajno desno ravnateljica Tanja Cehner, ob njej župani: Franc Sušnik, Vida Slakan, Lojze Posedel, Duško Goričar, Ljubo Žnidar in Vinko Debelak)
Predsednik Lions duba Žalec Rasti Tratnik izroča Gregorju Hafnerju nov pisalni stroj
Takšne in drugačne črke
Prvi razred Podružnične osnovne šole Gotovlje letos obiskuje 12 fantov. Sošolk nimajo, poleg razredničarke Mojce llranjek in učiteljice podaljšanega bivanja, pa je vsak dan v razredu tudi oče enega od učencev. Prvošolec Gregor Hafner je namreč zaradi prezgodnjega rojstva slep oziroma ima veliko izgubo vida. Ker ima izredno prizadevne starše in ker so obilico razumevanja pokazali vodstvo I. OŠ Žalec, starši ostalih prvošolcev v Gotovljah, Občina Žalec in Lions klub Žalec, slednji je kupil BraUlov pisalni stroj, zvenečo žogo in set za geometrijo za slepe, osemletnemu Gregorju ni potrebno obiskovati osnovne šole v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani.
Z dejstvom, da bi moral Gregor osnovno šolo obiskovati v zavodu se starša nista sprijaznila. V prepričanju, da bi Gregor z nekaj dodatne
pomoči zmogel obiskovati redni prvi razred in ostati v domačem okolju, sta se pritožila na prvo odločbo. I. osnovna šola Žalec je še pred novo odločbo sprejela Gregorja v prvi razred, in sicer v Podružnično osnovno šolo v Gotovljah, kjer je v razredu manj učencev. Za mnenje so vprašali tudi starše prvošolcev, ki so se s tem strinjali, pod pogojem seveda, da delo z ostalimi otroki ni okrnjeno.
Ministrstvo za šolstvo je odločilo, da Gregor lahko obiskuje redni prvi razred, ob tem pa dodalo kar nekaj pogojev. Učenca spremlja posebej sestavljen strokovni tim, ministrstvo pa je zahtevalo, da šola zagotovi tudi pisalni stroj z Braillovo pisavo in nekaj opreme. Šola je zaprosila za pomoč Občino Žalec, ki pa v proračunu nima predvidenih sredstev za nabavo tovrstne opreme. Občinska strokovna služba se je nato povezala z Lions klubom Žalec, ki deluje od leta 1999 in vsako leto podari kakšno donacijo, predvsem pa pomaga slepim in slabovidnim, v skladu s svetovnim kodeksom lionizma.
Med podpisom pogodbe (od leve proti desni: Vlado Majer, Zvone Petek in Lojze Posedel)
(w
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
Spoštovani upokojenci!
Obveščamo vas, da že redno deluje vseh 14 krožkov, za katere smo prejeli zadostno število prijav. Ker pa je v nekaterih krožkih prostih še nekaj mest, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, in sicer:
•	v 2 nadaljevalnih krožkih - angleški jezik,
•	v začetni in nadaljevalni krožek računalništva,
•	v krožek sadjarstva in vrtnarstva.
Želimo pa uvesti tudi naslednja krožka in pričakujemo vaše prijave:
•	slovenski jezik, novinarstvo in fotografija ter
•	zdravilna zelišča.
Prijave sprejemamo na sedežu društva v Žalcu, Ulica Savinjske čete 4, teist.: 713 68 80.
Predsednik Janez Meglič
Okrogla miza o drogah
Konec minulega meseca je bila v Kulturnem domu v Libojah organizirana okrogla miza o problematiki prepovedanih drog, ki so vse bolj prisotne tudi v tem okolju. Pobuda za tovrstno okroglo mizo je prišla s strani Policijske postaje Žalec, Urada kriminalistične policije Celje in Kulturnega društva Liboje, ki je tudi poskrbelo za izpeljavo srečanja.
Kot gostje so sodelovali predstavniki Dnevnega centra Želva iz Žalca, uslužbenci Kriminalistične policije Celje in Policijske postaje Žalec, s kulturnim programom pa domačinka Petra Rom. Okroglo mizo je vodil predsednik KD Liboje Matjaž Jazbec. Pogovoru je prisostvovalo in v njem sodelovalo okrog 40 krajanov, kar je dokaz, da se ljudje zavedajo, kakšen
problem so prepovedane droge, ki se vtihotapljajo že med osnovnošolsko mladino. V triurnem pogovoru je bilo veliko povedanega o drogah, uživalcih, razpečevalcih, o odkritih in prikritih pojavnih oblikah, ki so značilne za uživalce drog, o pomenu pravočasnega razkritja uživalca in o drugih vprašanjih, povezanih s tovrstno problematiko. Izmenjanih je bilo tudi veliko mnenj in danih priporočil, kako ravnati, ko se srečamo s tem problemom v svoji družini in soseščini.
Med drugim so ugotovili, da so ljudje že dokaj osveščeni in poznajo probleme, ki jih prinašajo droge, vendar pa se ne želijo izpostavljati in resneje zagristi v to strupeno jabolko in se postaviti nasproti uživalcem oziroma razpečevalcem drog, saj so le-ti sposobni tudi maščevalnih kriminalnih dejanj.	D. N.
Žalski lionsi, ki so med drugim kupili tudi kombi za asistenco slepim in slabovidnim, so Gregorju takoj pomagali. Kupih so nov Braillov pisalni stroj, zvenečo žogo in set za geometrijo za slepe v skupni vrednosti 452.009,76 tolarjev. Prejšnji teden so mu kar med poukom slovenščine predah darilo. Najprej je s sošolci pokazal, kaj vse se je že naučil. Za donacijo sta se zahvalila ravnatelj Adi Vidmajer in župan Lojze Posedel, vehko uspehov pri delu z novim strojem pa je Gregorju zaželel predsednik Lions kluba Žalec Rasti Tratnik. Zatem se so gostje in starši lahko seznanili s potekom učenja črk. Gotoveljski prvošolci mimogrede spoznajo še črke, kakršne uporabljajo slepi in slabovidni. In tudi njihova učiteljica Mojca Uranjek se
je morala naučiti te pisave. Kljub začetnemu strahu, kako bo potekal pouk, večjih težav nimajo, je povedala razredničarka. Pri pouku je pogosto še druga učiteljica, Gregorja pa spremlja tudi oče Milko Hafner, ki je zaposlen prek podjetja Racio. Sprva je bil s sinom ves čas pouka, zdaj pa le še dve uri na dan. Gregor se je namreč lepo vživel v razred, sošolci so ga toplo sprejeh, če pa se pojavi kakšna težava, jo rešijo kar sproti, pravi Mojca Uranjek in dodaja, da je delo v razredu z učencem, ki ima posebne potrebe, sicer bolj zahtevno, da pa se zlasti kot mama popolnoma strinja s tem, da je takemu učencu potrebno dati priložnost za obiskovanje pouka v domačem okolju.
K. R., foto: T. T.
Telovadnica letos pod streho
V prostorih novozgrajene podružnične OŠ Trje je bila ob podpisu pogodbe za izgradnjo telovadnice z zunanjimi športnimi površinami krajša slovesnost. Pogodbo je v imenu KS Galicija podpisal predsednik Vlado Majer, v imenu občine Žalec Lojze Posedel in v imenu izvajalca Gradbenega podjetja Pluton iz Šempetra Zvone Petek.
Gradnja telovadnice bo potekala po sklopih. V sklopu A bo telovadnica letos zgrajena do tretje gradbene faze, vrednost del bo po predračunu znašala nekaj več kot 50 mihjonov tolarjev. Sklop B zajema dokončanje telovadnice z zunanjimi športnimi površinami in zunanjo ureditvijo, predračun pa znaša 101 milijon tolarjev. Otroci bodo novo telovadnico pričeli koristiti v šolskem letu 2003/2004.	T. Tavčar
Nove pridobitve je v petek s prerezom traku predal namenu najstarejši krajan tega zaselka Karel Gajšek ob pomoči najmlajših.
Predsednik KS Vrbje Jože Meh podeljuje priznanje Alfonzu Lesjaku.
Vrbenčani praznovali
V krajevni skupnosti Vrbje so pretekli teden namenili praznovanju krajevnega praznika. Program prireditev so pričeli domači gledališčniki, zaključili pa s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti minuli petek. Poleg tega so pripravili razstavo Mirana Orožima Tako živi vrbenski ribnik s predstavitvijo zgibanke Vrbje vabi, prikaz gašenja gorečega olja, srečanje starejših krajanov in zbor krajanov.
Na slavnostni seji sveta KS je predsednik Jože Meh ocenil delovanje v štiriletnem mandatu, ki se je zaključil z novembrskimi volitvami.
“Najzahtevnejša in hkrati ena od najpomembnejših nalog je za nami, to je izgradnja kanahzacijskega omrežja. Smo prva krajevna skupnost v občini Žalec, ki ji je to uspelo. Na novo smo asfaltirah vse ceste, kar je bilo nujno po opravljeni gradnji kanalizacije. Uspelo nam je urediti in asfaltirati cesto Vrbje - Roje, del do Šempetra, pa, žal, še ni končan. V letošnjem letu so zagorele tudi luči javne razsvetljave v središču Vrbja, uspelo nam je razširiti most čez potok Lavo in s tem povezati pločnik ter tako zagotoviti pešcem varnejšo hojo. Na novo smo postavili avtobusno postajališče, prenovili smo Dom krajanov, ki je dobil barvito podobo, saj je v celoti prepleskan, zgrajen je nadstrešek nad stopniščem pri vhodu, narejenega je bilo še marsikaj. V prihodnje nas čaka še nujna obnova strehe doma, saj obstaja nevarnost zamakanja. V tem obdobju je bil obnovljen tudi gasilski dom.
Med zelo pomembne naloge v prihodnje gotovo sodi sanacija brežine reke Savinje. Nikakor ne smemo pozabiti na naš naravni park, to je ribnik Vrbje, ki je priljubljena točka sprehajalcev in ljubiteljev narave, kljub temu da njegova urejenost ne izpolnjuje naših želj. Tu se bo potrebno kar pošteno potruditi, saj niso urejeni niti lastniški odnosi.”
Jože Meh se je ob koncu zahvalil Občini Žalec, županu Lojzetu Posedelu in strokovnim službam, pa tudi krajanom in članom društev za sodelovanje in pomoč, saj je še kako pomembno, da se krajam v svojem kraju počutijo lepo in domače.
K velikim delovnim uspehom je Vrbenčanom nato čestital župan, ki tudi v prihodnje pričakuje dobro sodelovanje. V nadaljevanju seje so delo društev predstavih njihovi predsedniki ali predstavniki. Bili sta podeljeni tudi dve priznanji KS, ki sta ju prejela Alfonz Lesjak in Zmagoslav Glušič. V kulturnem programu je nastopila zasedba kitaristov iz žalske glasbene šole.
Poleg seje sveta KS so v Vrbju pripravili tudi dan gledaliških ljubiteljev, s katerim je AG Vrba počastilo 25-letnico svojega obstoja. V avli Doma krajanov je bila odprta razstava fotografij Mirana Orožima Tako živi vrbenski ribnik, turistično društvo pa je predstavilo svojo prvo zgibanko Vrbje vabi. Člani PGD so prikazali gašenje gorečega olja na štedilniku in ravnanje z ročnimi gasilni-ki. Na srečanje so povabili krajane, stare 65 let in več, in pripravili že tradicionalen zbor krajanov.
T. Tavčar
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŽALEC
sporoča, da bo s pomočjo Krajevne organizacije Žalec organiziralo krvodajalsko akcijo v petek, 20. decembra 2002, od 7. do 13. ure v prostorih Mestne skupnosti Žalec.
Vsem krvodajalkam in krvodajalcem ter prostovoljcem Rdečega križa želimo srečno in zdravo novo leto 2003.
Veseli pločnika in kanalizacije
Za krajane naselij Mala Pirešica in Zaloška gorica v občini Žalec je bilo minulo petkovo popoldne kljub slabemu vremenu zelo veselo. Uresničila se jim je dolgoletna želja. Vzdolž lokalne ceste Mala Pirešica - Zaloška gorica sta bila zgrajena pločnik in kanalizacija v dolžini 430 metrov, urejeni so bili cestni priključki, na južni strani ceste pa
kanalizacija.
Ob odprtju sta predsednik sveta Krajevne skupnosti Petrovče Peter Kainz in predsednik režijskega odbora Iztok Kučer poudarila, da je s tem zagotovljena varnejša pot skozi vas. Vrednost del znaša okrog 10 mihjonov tolarjev, denar pa je bil zagotovljen iz odškodnine za izrabo rudnin Montane Trade iz Zaloške gorice. Vaščani si želijo, da bi se pločnik zgradil še do naselja Zaloška gorica.
T. T.
november2002
Občine
V občinah Tabor in Braslovče drugi krog
Volitve županov občin Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Braslovče so prinesle več ali manj pričakovane rezultate, v vseh so volivci največ glasov dali dosedanjim županom in županji. Na Polzeli so imeli samo enega kandidata, v Taboru in Braslovčah pa tri oziroma štiri, zato bo 1. decembra še drugi krog.
Občina Prebold
Na območju občine Prebold je bilo na Martinovo nedeljo 3-766 volilnih upravičencev. Na volišča jih je prišlo 2881 oziroma 76,50 %. 1.862 ali 66,19 % je svoje glasove oddalo Vinku Debelaku, 951 oziroma 33,81 % pa Marjanu Golavšku.
Za volitve občinskih svetnikov so strankarske liste dobile naslednje odstotke glasov volivcev: LDS - 41,9 %, SDS - 19,4 %, DeSUS - 12,0 %, SLS - 11,8 %, ZLSD - 7,5 % in N.Si -7,4 %.
Izvoljeni svetniki: iz stranke LDS: Janez Laznik, Darko Orožim in Tomaž Cvar, vsi iz Prebolda, Vinko Debelak in Franc Škrabe iz Latkove vasi, Boris Kupec iz Svetega Lovrenca, Tomaž Cink iz Šešč; iz SDS: Osman Jahič iz Prebolda, Marjan Golavšek iz Matk in Andrej Zagožen iz Marija Reke; iz strake DeSUS: Edvard Petmel iz Prebolda in Emilija Črnila iz Dolenje vasi; iz stranke SLS: Karol Lobnikar iz Marija Reke; iz ZLSD Marjan Žohar in iz N.Si Franc Grenko iz Kaplje vasi.
Občinski svet se je prvič sestal ta ponedeljek, najprej je imenoval mandatno komisijo, po obravnavi poročila občinske volilne komisije pa je potrdil mandate izvoljenim članom občinskega sveta in župana. Hkrati je obravnaval odstopno izjavo Vinka Debelaka kot svetnika, saj je bil izvoljen tudi za župana. Njegov mandat je prešel na naslednjega kandidata na isti listi, to je na Franca Rezarja.
Občina Polzela
V občini Polzela je bilo na dan volitev 4.257 volilnih upravičencev, od tega jih je glasovalo 72,59 %. Za župana niso imeli izbire, saj je kandidiral samo dosedanji župan Ljubo
Žnidar.
Liste političnih strank pa so na volitvah za občinske svetnike zbrale naslednje odstotke glasov: LDS - 26,7 % (5 mandatov), SLS - 20,9 % (3), SDS -19,6% (3), N.Si -11,9% (2), DeSUS -10,6 % (2) in ZLSD -10,4 % (1 mandat).
Izvoljenih je bilo 16 svetnikov, in sicer iz stranke LDS: Bojan Lenart in Janko Keblič s Polzele, Tomaž Satler in Andrej Štok z Brega pri Polzeli in Simon Ograjenšek iz Andraža; iz stranke SLS: Andrej Potočnik s Polzele, Vladislav Kolenc iz Ločice ob Savinji in Anton Mešič iz Andraža; iz SDS: Igor Pungartnik s Polzele, Franc Bašič z Brega pri Polzeli in Jože Kužnik iz Andraža; iz N.Si: Simon Cukjati s Polzele in Stanislav Novak iz Orove vasi; iz stranke DeSUS: Emil Praznik iz Ločice ob Savinji in Franc Dobnik iz Andraža; iz ZLSD: Marjana Šmajs s Polzele.
Občina Vransko
Uidi v občini Vransko je bila udeležba na novembrskih volitvah zelo dobra - 77,2-odstotna (volilnih upravičencev je bilo skoraj 2000). Kandidata za župana sta bila dva. Dosedanji župan Franc Sušnik je dobil 55,24 % glasov volivcev, Andrej Pečovnik pa 44,76 %.
Občina Vransko ima enajst svetnikov, ki so jih volili v devetih volilnih enotah po večinskem, ne proporcionalnem volilnem sistemu. Izvoljeni so bili Sašo Urankar iz Prekope (predlagatelj SLS), Martin Florjan iz Čepelj (SLS), Darko Kramar iz Brodov (SLS), Emil Jelen z Vranskega (ZLSD), Marjan Pečovnik z Vranskega (SDS), Vladimir Rančigaj z Vranskega (ZLSD), Marjetka Kapus iz Ločice pri Vranskem (N.Si), Franc Urankar iz Zahomc (SLS), Ivan Dolinšek iz Jeronima (SLS), Ivan Rokovnik iz Stopnika (N.Si) in Boris Piki iz Tešove (N.Si). Slednji je imel enako število glasov kot Janko Pešovnik, zato je komisija mandat podelila na osnovi žrebanja.
Občina Tabor
V občini Tabor so volivci poleg predsednika države volili župana in sedem občinskih svetnikov. Volilna
udeležba je bila kar 86,21-odstotna (volilnih upravičencev je bilo nekaj manj kot 1.200).
Kandidati za župana so bili trije. Največ podpore so volivci dali dosedanji županji Vidi Slakan - 45,22 %, Vilko Jazbinšek je dobil 38,75 %, Stane Gržina pa 16,04 %. V drugem krogu bosta torej nastopila Vida Slakan in Vilko Jazbinšek.
Sedem svetnikov je bilo voljenih po večinskem sistemu, izvoljeni pa so bili: Tatjana Kobale Khodary iz Tabora (predlagatelj LDS), Leon Strnad iz Tabora (SDS), Anton Gržina iz Tabora (LDS), Janko Drča iz Kaple (SLS), Vid Poznič iz Kaple (LDS), Vinko Goropevšek iz Lok (Neodvisna lista za razvoj občine Tabor) in Jože Cestnik iz Miklavža (Anton Cestnik in Usta volivcev).
Občina Braslovče
Volivci iz občine Braslovče (vseh je dobrih 4.000) so imeli pri glasovanju za župana največ izbire. Po pričakovanju bo zato župan izvoljen šele 1. decembra. Dosedanji župan Duško Goričar je zbral največ glasov - 32,33 %, v drugi krog pa se je uvrstil tudi Marko Balant, ki mu je zaupalo 31,29 % volivcev. Branimir Strojanšek je zbral 21,04 %, Janko Pirnat pa 15,33 % glasov.
Izmed list se je najbolje odrezala Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov in njihovo povezovanje (predlagatelj Dušan Tiselj in skupina volivcev), ki je dobila štiri sedeže v občinskem svetu. Njeni svetniki so: Bogdan Trop iz Letuša, Jože Završnik iz Pariželj, Franc Pustloslemšek iz Braslovč in Franc Rančigaj z Gomilskega. Z liste SDS so bili izvoljeni Ivan Fale iz Pariželj, Rudi Sedovšek iz Rakovelj in Miran Kranjec iz Orle vasi, z Uste SLS Marija Elizabeta Marovt iz Pariželj, Viktor Rokovnik z Dobrovelj in Vinko Drča iz Grajske vasi, z liste N.Si Mateja Perger iz Preserij in Jožef Rožič iz Trnave, z liste LDS Janez Štusej iz Šentruperta, iz stranke DeSUS Tone Repnik iz Pariželj, od kandidatov ZLSD pa Marijan Kumek iz Podvrha.
K. R.
Pred drugim krogom...
In kako kandidat Marko Balant ocenjuje volilni rezultat ter katere poudarke iz svojega volilnega programa je izpostavil pred drugim krogom volitev?
“Glede rezultata volitev sem zelo zadovoljen. Na vsak način sem pričakoval drugi krog volitev in prepričan sem bil, da se bom uvrstil vanj. Na
volitve smo se pripravili zelo resno, nastopih smo s strankami koalicije Slovenija in s skupno kampanjo je bil uspeh pričakovan. Glede pričakovanj v drugem krogu pa lahko rečem, da imam glede na rezultat iz prvega kroga realne možnosti za zmago, tudi glede na volilni program in kampanjo.
Iz svojega volilnega programa bi
izpostavil predvsem to, da občanom nudimo spremembe. In to v smislu, da povečamo informiranje ljudi o delu občinske uprave, da bi ponovno uvedb krajevne skupnosti, kjer si ljudje želijo in da povečamo sodelovanje občank in občanov z občinsko upravo, tudi v smislu boljšega povezovanja uprave in društev. Ljudje so namreč temelj razvoja občine, zato želimo k sodelovanju privabiti vse.” K. R.
V drugi krog po pričakovanju
Duško Goričar, dosedanji župan in kandidat za župana obične Braslovče, ki se je v drugi krog volitev uvrstil z najvišjim številom glasov volivcev, je o izidu prvega kroga in svojem volilnem programu povedal:
“V bistvu je bil rezultat v prvem krogu pričakovan, glede na to, da smo bili kar štirje kandidati za župana in da je bil izbor kandidatov tako dober. Vesel pa sem, da se je toliko ljudi odločilo za nadaljevanje dela in razvoja občine, kot smo ga začeli v prejšnjem mandatu. Svojega volilnega programa pred drugim krogom nisem v ničemer spreminjal, zato ker ne obljubljam nič nerealnega, ampak le tisto, kar vem, da znam in zmorem narediti skupaj z ostalimi za nadaljnji, še hitrejši razvoj občine.
Če izpostavim le nekaj osnovnih točk mojega programa, bi najprej poudaril prizadevanje za čisto okolje, to pomeni izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, intenzivno pospeševanje turistične infrastrukture in nadaljevanje urejanja gradu Žovnek, zavzemanje za ponovno uvedbo krajevnih skupnosti in izpeljati želim sprejem dolgoročnega razvojnega programa občine, ki opredeljuje vse segmente družbenega življenja lokalne skupnosti in ki je za statutom drugi najpomembnejši akt občine. Na področju informiranja bomo ponovno uvedb časopis Utrip Savinjske dobne. Seveda bomo nadaljevali tudi gradnjo šole, s katero bomo zagotovih pogoje za 9-letko, dobih bomo tudi zobozdravstveno ambulanto. Večjo podporo bomo namenjah športu in sprememb način njegovega financiranja. Zelo pomembno je zagotavljanje dodatnih finančnih virov prek javnih razpisov in mendarodnih projektov, kakršen je že odobren projekt Od kašče do kašče, vreden več kot 150 tisoč eurov. V mojem programu je tudi pospešitev denacionalizacijskih postopkov, ki ovirajo razvoj, podpora kulturnim dejavnostim in večja zavzetost za povečevanje varnosti udeležencev v prometu. Na področju kmetijstva bomo zaradi prilagajanja EU povečati proračun za pribtižno 20 odstotkov.”
H. R.
marginalija
tel.: 03/ 713 10 80, faks: 03/ 714 01 44
Marko Balant je za mladino
Tudi mladi so prišli do zaključka, da morajo delovati za svoje dobro na področjih, ki jih zanimajo in si tako ustvarjati boljše pogoje za kvalitetno življenje. Pri svojih dejanjih potrebujejo podporo
organizirane družbe, predvsem pa starejših občanov. Okolica večkrat pozablja na mlade in jih zopostavlja.
V Občini Braslovče se mladi udejstvujejo na različnih področjih. Z dosedanjim sodelovanjem občine niso preveč zadovoljni, zato pričakujejo izboljšanje po vobtvah. Amej Galjot, dr.vet.med. iz Pariželj, nam
je povedal, da imajo mladi občutek, da v Občini Braslovče za mlade nimajo posluha, da le-ti niso vključeni v nobene aktivnosti, ter da niso seznanjeni s tekočimi, aktualnimi dogajanji občine. Povedal pa je, da so našli razumevanje in podporo pri kandidatu za župana MARKU BALANTU, zato ga tudi v celoti podpirajo. Vojko Tekavc, podjetnik iz
Gomilskega, kritično ocenjuje sedanje sodelovanje z Občino Braslovče, saj so se morati rekreativni športniki širšega Gomilskega območja sami znajti pri svojem delu, zato meni, da je nujna potreba po novem županu, ki bo prisluhnil prav vsem občanom občine Braslovče, tudi mladim in starejšim rekreativnim športnikom.
Nekateri znani Braslovčam so kot kandidata za župana še posebej podprli Duška Goričarja
Vinko Drča, predsednik RO Gomilsko:
“V prvem krogu smo imeti štiri dokaj izenačene kandidate in je bila odločitev kar težka. Sedaj imamo na izbiro samo dva in ni več nobene dileme komu bomo dali svoj glas. V naši SLS na podlagi usklajevanj soglasno podpiramo dosedanjega župana Duška Goričarja, čeprav smo biti v minulem mandatu včasih kar precej kritični do njegovega dela in odnosa do naše stranke, s pomočjo katere je tudi postal župan pred štirimi leti. Ker pa se zavedamo, da je želel biti dober župan, ki ne pozna privilegijev, mu to lahko štejemo kot vrtino. Naša podpora njegovi kandidaturi je iskrena, hkrati pa tudi odkrito povemo, da je njegov protikandidat g. Balant kot človek povsem v redu, vendar žal iz njega govori predsednik stranke SDS, ki pa ni vreden nobenega zaupanja in pohvale s strani našega kraja oziroma bivše krajevne skupnosti, ki jo je prav on ukinil. S tem je bila narejena velika škoda, ki je v mnogočem zavrla naše delo in razvoj. Z nespametnimi predlogi v občinskem svetu g. Balanta (oziroma njegove stranke) je bil zavrt tudi razvoj občine kot celote. Tako smo zaradi nesprejetja odloka o varstvu naravne in kulturne dediščine izgubiti nepovratna sredstva, ki so nam že bila dodeljena za projekt CRPOV. Na njegovo pobudo je bilo prekinjeno tudi sodelovanje z raznimi skladi, med njimi tudi z obrtniškim in kmetijskim skladom, zaradi česar nismo mogli več kandidirati na razpise teh skladov, ki jih je bilo v UE Žalec razpisanih kar veliko. So pa to s pridom izkoristite ostale občine naše doline. Na njihovem zelniku je zrasla tudi pobuda o prekinitvi Matične knjižnice Žalec in še marsikaj, kar se sedaj kaže kot napačno. Enako velja tudi za prekinitev sodelovanja s časopisom Utrip, za kar so dati pobudo prav tako v SDS. Predvidevati smo, da je to slaba odločitev in zato smo biti proti tej odločitvi. Dejstvo je, da zaradi tega ni v občinski blagajni nič več denarja. Prav tako nas je v KO Gomilsko zelo bolela nedodetitev sredstev športnemu društvu Gomilsko in to kljub njihovim naporom in rezultatom, ki jih je to društvo na čelu z g. Tekavcem doseglo v minulem obdobju. Ob tem moram poudariti, da je bil prav g. Balant zadolžen s strani občinskega sveta za področje športa. Ob njem pa tudi svetnik g. Sedovšek, ki je tudi predsednik Športne zveze Braslovče. Oba sta se dokaj ignorantsko obnašala do prizadevanj naših športnikov v KO Gomilsko.”
Božena Kosu, predsednica TD Gomilsko: “Turizem je panoga, ki ima prihodnost. Glede na to, da je naša občina industrijsko dokaj šibka, je usmeritev v turizem in dopolnilne dejavnosti kmetij ena izmed pomembnih odločitev razvoja naše občine. Zahvaljujoč županu Dušku Goričarju, ki ima posluh in določeno vizijo razvoja turizma. Zdaj je izdelan Dolgoročni plan razvoja občine Braslovče in z večjim optimizmom gledam na prihodnost. Dejstvo je, da je v tem dokumentu precej prostora namenjenega prav razvoju turizma in v tem se vidimo na Gomilskem, kjer smo že uspešno zastaviti projekt CRPOV, ki je zelo pomemben za naše področje, kot tudi za celotno občino Braslovče, saj bo na podlagi tovrstnega projekta in pa Razvojnega programa občine možno kandidirati na državne in evropske razpise. V tej smeri aktivno dela tudi Slovenska ljudska stranka in zelo podpira razvoj turizma in v sklopu tega še posebno projekt CRPOV, ki naj bi se po zastoju, ki je nastal zaradi nesprejetja odloka za varstvo naravne in kulturne dediščine in s tem tudi izgubo že odobrenih sredstev za projekt CRPOV v Grajski vasi, spet nadaljeval. Z ozirom na to, da je dosedanji župan Dušan Goričar delal in sodeloval pri nastajanju Razvojnega programa občine, bi si želela, da ga poskuša spraviti tudi v življenje. Ne nazadnje so bila minula štiri leta premalo, da bi lahko naredil kaj več in mu za to velja dati še en mandat.”
Mitja Lukane, mladi podjetnik: “Čeprav se ne obremenjujem preveč s politiko mi vendarle ni vseeno kdo bo v prihodnje na krmilu naše občine. Osebno menim, da je bil dosedanji župan Dušan Goričar dober župan in ga za to ni potrebno menjati, še posebno ne sedaj, ko je izdelan Dolgoročni razvojni program pri katerem je veliko sodeloval in se bo zato tudi trudil z uresničevanjem tega programa. Ker je v njem zajet tudi razvoj podjetništva in obrti sem kot mlad človek, steklar, ki ljubi svoj poklic, se še toliko bolj zavzemam za uspešen tovrstni razvoj. Lahko rečem, da sem kar zadovoljen s tem, kar se je naredilo v teh letih v naši vasi, ki je s projektom CRPOV postala zanimiva tudi manjšim in večjim skupinam turistov, ki si lahko ogledajo zanimivo Rezarjevo hišo, lepo urejeno središče vasi s cerkvijo, nekdanje perišče in se oskrbijo z raznimi dobro tami naših kmetij, ki so vključene s svojo dopolnilno dejavnostjo v pro gram CRPOV. Sedaj pa upam, da se bo v tem novem 4-letnem obdobju naredilo še kaj na področju cestne in komunalne infrastrukture, da bodo obnoviti streho na Domu krajanov na Gomilskem in da bodo pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije Zakl - Gomilsko - Grajska vas, saj vemo, da bo to v prihodnosti osnovni pogoj za odpiranje kakršni hkoti dejavnosti.
Predstavitev in soočenje v Letušu
Predstavitev obeh kandidatov
Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov in njihovo povezovanje je na lokalnih volitvah za občinske svetnike občine Braslovče dosegla najboljši uspeh. Dobila je namreč štiri mandate od petnajstih v občinskem svetu. Glede na izraženo voljo volivcev se kandidati čutijo dolžne, da po svojih najboljših močeh sooblikujejo novo podobo občine Braslovče. Med najpomembnejše naloge sodi izvolitev župana.
Odločili so se, da v okviru svoje nestrankarske liste organizirajo predstavitev in soočenje obeh kandidatov za župana, in sicer Duška Goričarja in Marka Balanta.
Predstavitev je bila v sejni sobi krajevnega odbora v Letušu. Uvodoma sta se kandidata predstavila s svojim programom in nakazala smernice delovanja v razvoju občine. Odgovarjala sta na pripravljena vprašanja, teme pa so bile izbrane predvsem glede na smernice liste, in sicer
o ponovni uvedbi ukinjenih krajevnih skupnosti, informiranju občanov o delu občine, zagotavljanju pogojev delovanja mladih v društvih, financiranju občine in o delovanju občinske uprave. Sledila so vprašanja posameznikov, pa tudi neposredna izmenjava mnenj obeh kandidatov o perečih temah v občini. Po končani predstavitvi so se kandidati nestrankarske liste odločili, da bodo na podoben način poskušali organizirali javne predstavitve tudi po drugih krajih v občini.	T. Tavčar
Letošnja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu, na katerem je izpisanih kar 173 imen padlih partizanov, ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih, je bila posvečena tudi vnovični postavitvi in odkritju obnovljenega doprsnega kipa narodnega heroja Slavka Šlandra.
Spominsko slovesnost so začeli godbeniki pihalnega orkestra TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca Najprej je spregovoril predsednik občinske borčevske organizacije Viljem Petek, ki je v zvezi z narodnimi heroji povedal: “Za junaštvo in posebne zasluge v narodnoosvobodilni vojni je bilo v skupni državi Jugoslaviji odlikovanih z redom narodnega heroja 1322 posameznikov, organizacij in mest, od tega 175 v Sloveniji. Eden od teh je bil naš občan Slavko Šlander iz Latkove vasi. Podelitev Reda narodnega heroja Slavku Šlandru pa je tudi naši občini in našemu območju v veliko čast, zato je naša skupna obveza in dolžnost, da ohranjamo spoštljiv odnos in spomin nanj prenesemo na vse generacije, ki bodo prihajale za
nami. To je bil tudi motiv, da smo obnovljeno skulpturo z mesta skrunitve v parku pred šolo, prestavili v to lepo okolje osrednjega spomenika, kjer je v zidu s spominsko ploščo že vgrajena žara našega narodnega heroja. Na tem mestu pa je v zidu tudi simbolno okno, ki je zamreženo s kovinsko mrežo, ki jo je skoval preboldski kovač, njegov somišljenik.”
sti, ki ga je tudi letos pripravil Valter Zupanc. V njem je spomnil na NOB, na okupatorjev teror in morijo, na slovensko koloboracijo, ki je kot sodelavka okupatorja kriva za mnoge žrtve in obsodil poskuse potvarjanja zgodovine in na povojne poboje, ki so temni madež slovenske zgodovine.
Govoru je sledilo ganljivo branje poslovilnih pisem na smrt obsojenih
Valentin Kruleč in Viljem Petek med odkritjem spomenika Slavka Šlandra
Prenovljeno skulpturo je ob pomoči Viljema Petka odkril nekdanji partizan Valentin Kruleč. Sledil je osrednji govor spominske slovesno-
V nacističnih zaporih. Brala sta jih Milena Sedminek in Dino Cestnik, pel pa je tudi domači pevski zbor.
D. N.
Kip Slavka Šlandra znova postavljen
Spletna stran občine Braslovče
V teh dneh se je formirala spletna stran Občine Braslovče z namenom podati čim več informacij o delu občinske uprave, društev, šole... Podati želijo tudi kakšno zanimivost in posredovati kakšno novico. V Braslovčah pravijo, da je to šele začetek. Stran naj bi se
dopolnjevala, zato vabijo, da prispevate svoje prispevke in ideje. Tako naj bi bila spletna stran boljša in zanimiva.
Naslov je: www.braslovce.com. Morebitne informacije in prispevke lahko pošljete na elektronski naslov občine: obcina@braslovce.com ali na Občino Braslovče, Braslovče 29.
T. Tavčar
V Braslovčah spremembe
V vasi Parižlje deluje Združenje za interese občanov, lastnikov hiš. V preteklem obdobju je bilo izvedenih precej aktivnosti na področju uveljavljanja interesov lokalnega pomena, ki se niso mogle uvrstiti v občinsko delovanje.
Ob volitvah in formiranju novih predstavnikov občinskega sveta se je v dogajanje aktivno vključilo tudi združenje. Podprlo je kandidate, ki so sprejeli njihov program, prav tako pa podpira nujne spremembe v organiziranosti lokalne samouprave, vključno z mestom župana občine Braslovče.
Rezultati v spreminjanju in predvsem v demokratičnem načinu obravnave in dogajanja so že doseže-
Kanalizacija na Terasah
ni in so deloma tudi plod delovanja združenja. Predsednik združenja Milan Starc je povedal, da potekajo aktivnosti vključitve programa združenja tudi v programe občine Braslovče, predvsem pa se je doseglo informiranje in obveščanje občanov kot porok uspešnega nadaljnjega dela. Izrazil je veselje, ker so občani podprli programe tistih, ki želijo spremembe tudi pri delovanju novega župana. Jože Završnik, član združenja, je zadovoljen z začetnimi spremembami v razumevanju lokalne samouprave, ki, tako pravi, mora biti vgrajena in delovati za dobro vseh občanov in poudarja, da ob začetih spremembah rezultati za dobro vseh občanov ne smejo izostati. Združenje je v fazi postopka registracije, če pa
Pri polaganju kanalizacijskih cevi na
bo prišlo do spremenjene oblike organiziranosti lokalne samouprave, bi se lahko interesi združenja zaokrožili v eno izmed možnih oblik znotraj Občine Braslovče.
Milan Starc in Jože Završnik sta zadovoljna, ker tak način delovanja podpirajo občani širše v občini s podobnim programom. Ta program je razvoj občine kot celote, izraža enakopravnost občanov in njihovo povezovanje. Program bo zajemal vse kraje in zaselke, vse sloje občanov od kmeta, delavca, podjetnika, intelektualca, upokojenca do mladine, pri čemer ne bodo pozabili na socialno ogrožene. Presekati želijo strankarske in osebne interese. Izpostavljena je bila tudi potreba po korektnem informiranju in nenazadnje sta se zavzela tudi za obliko, ki jo ponuja časopis Utrip.	R.R.
Terasah
Izgradnja kanalizacije v Braslovčah, natančneje v delu naselja Terase, je v polnem teku. Podjetje PUV Celje te dni zaključuje izgradnjo prvega kanala od predvidenih treh. Kanali v dolžini 750 m bodo zgrajeni v ločenem sistemu in priključeni na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje v lanskem letu in prej. Z izgradnjo v naseljih Braslovče in Rakovlje se tako v večji meri kanalizacija zaključuje. Vsi kanali se naj bi
združevali na območju ob potoku Trebnik, kjer bo potrebno postaviti še manjšo čistilno napravo. Pridobivanje raznih soglasij za čistilno napravo je v teku, s pričetkom izgradnje pa bi pričeli že drugo leto, seveda če bi šlo vse brez zapletov. Vrednost izgradnje zadnje kanalizacije na Terasah ocenjujejo na 25 milijona tolarjev. Sredstva bodo zagotovili iz taks za obremenjevanje okolja. T. Tavčar
leta 2003, končana pa naj bi bila v letu 2005.
T. Tavčar
Nakup zemljišča za izgradnjo POŠ Andraž
Občina Polzela je v začetku meseca novembra podpisala pogodbe za nakup zemljišča za izgradnjo nove podružnične šole v Andražu. Po večletnih prizadevanjih tako občine kot krajanov, ki so del krajevnega samoprispevka namenih prav potrebam izgradnje nove podružnične šole, ki se je iztekel v letošnjem letu, je sedaj napočil čas izvedbe.
Po temeljitih preučitvah najprimernejše lokacije bo nova podružnična šola Andraž stala na stari lokaciji sedanje šole in vrtca. Zaradi nove izgradnje je bilo potrebno
dokupiti še nekaj zemljišča, kar je bilo izvedeno v začetku novembra. Še v letošnjem letu bo občina v potrditev predložila idejni projekt na Ministrstvo za šolstvo in šport, takoj nato pa se bo pričelo s postopkom pridobitve ustrezne dokumentacije in dovoljenj ter javnim razpisom za izbor izvajalca.
Predvidoma naj bi Ivana Ograjenšek in župan občine Polzela Ljubo se z gradnjo pričelo Žnidar pri podpisu pogodbe za nakup zemljišča
Dva asfaltirana odseka
V Matkah pri Preboldu je bilo pred dnevi zelo veselo. Razlog za to sta bila dva novo asfaltirana odseka cest, ki povezujeta nekaj domačij v začetnem delu vasi. Čeprav gre za krajša odseka, ki skupaj merita le nekaj več kot 300 m, so pridobitev obeležili nadvse slovesno.
Najprej so predah namenu odsek ceste Cestnik - Drolc, kjer je zbrane pozdravil predsednik krajevnega odbora Zvone Romih. O pomenu tovrstnih pridobitev, ki so v veliki meri sad sodelovanja Občine in samih krajanov, je spregovoril preboldski župan Vinko Debelak. Trak je ob pomoči župana, predsednika krajevnega odbora Zvonka Romiha in svetnika občinskega sveta Marjana Golavška, skupaj z vnukom, prerezala Marija Drolc.
Na odseku Igrišnik - Veler pa je vse prisotne najprej pozdravil svetnik in kandidat za župana Marjan Golavšek, nato pa je v imenu koristnikov obeh novih odsekov spregovoril Jože Jerman, ki je izrekel posebno zahvalo županu Debelaku, predsedniku KO Romihu, svetniku Marjanu Golavšku, izvajalcu del Podpečanu in občinskemu uslužbencu Toniju Vesolaku. V spomin na ta dogodek je vse omenjene obdaril tudi z lepo okrašenimi lončenimi majolkami, kar je bilo glede na god
Med prerezom traku ob odprtju prvega odseka ceste Cestnik - Drolc svetega Martina, ki mošt spremeni v	traku, ki ga je opravil Jože Jerman ob
vino, res pravo darilo.	pomoči oseb, ki so pomagale tudi pri
Sledil je še slavnostni prerez odprtju prvega odseka.
D. N.
GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN VRANSKO, tel.: 572 54 30
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE, NUDIMO BOGAT SILVESTRSKI MENI.
Zabavala vas bosta DUET M&M in ansambel ZUPAN S PRIJATELJI.
TUDI PREDNOVOLETNIM SKUPINAM PRIPOROČAMO PREDČASNE REZERVACIJE.
Se priporočamo!
november2002
Po DOLINI
Podpis dogovora obeh predsednikov gasilskih zvez
Podpis dogovora o sodelovanju
V lovskem domu na Podmeji, ki nekako ločuje Savinjsko dolino od Trboveljske kotline in Zasavja, so se minuli teden zbrali predstavniki vodstev Gasilske zveze Prebold in Gasilske zveze Trbovlje ter župana občine Prebold in Trbovlje. Osnovni namen njihovega srečanja je bil podpis dogovora o sodelovanju na področju požarnega varstva.
Sodelovanje med obema gasilskima zvezama in občinama je bilo že sedaj uspešno, s podpisom dogovora pa naj bi bilo še uspešnejše. Z njim namreč obe občini in njuni gasilski zvezi kot podpisnici omogočajo uporabo gasilskih enot druge občine na njenem območju, kot tudi dovoljuje-
jo sodelovanje njenih gasilskih enot izven občinskih meja. Vse medsebojne aktivnosti sodelovanja pa so oziroma bodo opredeljene v Operativnih načrtih obeh Gasilskih zvez.
Na priložnostni slovesnosti ob podpisu dogovora je zbrane najprej pozdravil predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet, za njim pa predsednik GZ Prebold Jože Veber. Prisotnim sta nato spregovorila tudi oba župana Ladislav - Žiga Žgajner in Vinko Debelak. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da je po siceršnjem dobrem sodelovanju med obema občinama prišlo tudi do podpisa tega dogovora, ki naj bi veljal ne glede na to, kdo bo župan v prihodnosti. Za trboveljskega župana Žgajnarja je bilo to eno zadnjih pomembnih dejanj v vlogi
župana, saj se ni odločil za ponovno kandidaturo. Po podpisu listine obeh županov sta, obkrožena s svojimi stanovskimi kolegi in županoma, to storila še oba predsednika gasilskih zvez.
Podpis dogovora je pomemben predvsem za ljudi, ki živijo na območju Velike Marija Reke, prebivalce zaselka Jelence in vse vikenda-še na tem območju, saj imajo vsi omenjeni hišne telefonske priključke priključene na ATC Trbovlje in ko kličejo 112 ah 113 se javi ReCO Trbovlje. Poleg tega ima trboveljska GZ v svoji sestavi tudi poklicno enoto za gašenje in tehnično reševanje, kar je za ta hriboviti predel obeh občin še kako pomembno.
D. N.
Izpitnega centra še ne bo
Prejšnji ponedeljek je bila v Žalcu prva seja koordinacijskega sosveta, ki jo je sklical načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar. V sosvetu delujejo župani občin z območja upravne enote, predstavniki vseh državnih organov in služb ter sodnik za prekrške. Seje so se udeležili tudi predstavniki vlade oziroma njenega servisa skupnih služb, saj je bila prva točka dnevnega reda prostorska problematika državnih organov v Spodnji Savinjski dolini.
Upravna enota oziroma servis skupnih služb bo v naslednjem letu pristopil k ureditvi novega sistema okenc za stranke, ki bo v prizidku občinske stavbe, kjer je sedaj velika občinska dvorana, možen bo dostop s parkirišča. Zgradili naj bi tudi dvi-
galo. V državnem proračunu za prihodnje leto je za to investicijo zagotovljenih 29 milijonov tolarjev, verjetno pa bo potrebno Uidi v letu 2004 zagotoviti še dodatna sredstva. V zvezi s prostorsko problematiko in govoricami o načrtovanih spremembah na področju organiziranosti javne uprave (v prihodnjem letu naj bi uvedli osem upravnih okrajev) so veliko nezadovoljstvo z odnosom države izrazih župani Lojze Posedel, Vinko Debelak in Ljubo Žnidar, saj jih država o vsem tem ne obvešča pravočasno, prepričani pa so, da bodo kljub drugačnim zagotovilom spremembe spet prizadele občane. Iddi glede uvajanja informacijskih pisarn sta občini Prebold in Polzela dobili negativna odgovora, čeprav sta zagotovili prostor in računalnik.
V nadaljevanju seje je načelnik Marjan Žohar podal informacijo o
ustanovitvi izpitnega centra Spodnje Savinjske dohne. Pobudo za ustanovitev so načelnik in župani predah ministru Radu Bohincu ob njegovem obisku v Žalcu. Ministrstvo je odgovorilo, da bo po novem letu možno v Savinjski dolini začeti s postopkom za opravljanje izpita za kategoriji H in F, za ostale kategorije pa naj bi širitev mreže izpitnih centrov obravnaval novi zakon o varnosti cestnega prometa. V dolini je vehk interes za ustanovitev izpitnega centra, ZŠAM se strinja, da bi bil sedež centra v njihovih prostorih na avtopoligonu v Ločici, avtošole pa bodo zagotovile strokovni kader za sestavo izpitne komisije. Po njihovem mnenju je tak center nujen, saj je potrebno ta čas na opravljanje izpita v Celju čakati do 30 dni od prijave.
K. R.
Matjan Reberšek ob enem izmed kupov letošnjih buč velikank
Buče velikanke
Tudi pri Reberškovih v Latkovi vasi so bili letos nadvse presenečeni nad količino in velikostjo buč, ki so zrasle na vsega osmih arih zemlje. Teh je bilo preko dvesto in vse so bile težke od 20 do 60 kg.
“Tako obilne letine in tolikšnega števila velikih buč doslej še nismo imeli”, sta povedala mama Milka in sin Marjan. To so potrdili ostali člani šestčlanske družine: Marjanov oče Ivan, žena Mirica, 14-letni sin Jurij in 5-letna Marjetka, ki se je prav takrat kobacala na eno od buč velikank.
Pri Rebrškovih imajo vsako leto kar precej buč, s katerimi hranijo prašiče, letos pa je bila narava še posebno radodarna. Res pa je, da se
Gasilci so se predstavili
V oktobru, ki je mesec požarne varnosti, so na področju Gasilske zveze Žalec potekale številne aktivnosti. Med drugim so po posameznih
prostovoljnih gasilskih društvih pripravili dneve odprtih vrat, namenjene predvsem učencem osnovnih šol.
Na teh dnevih so učencem pred-
stavili svojo dejavnost, opremo, njeno delovanje, ponekod pa so učenci, člani gasilskih društev, svojim sošolcem prikazali vajo z vedrov-ko.	T. Tavčar
^25 GASILSKI DOM^Tr»..,
Tudi PGD Trnava je pripravih dan odprtih vrat za učence podružnične osnovne šole Trnava. Predsednik društva Simon Brdnik in tajnik Jože Derča sta opisala zgodovino in delovanje društva, učenci pa so si ogledali gasilsko opremo, posebno veliko pozornosti je bila deležna stara gasilska črpalka iz leta 1926.
Osrednja vaja GZ Prebold
Letošnjo osrednjo vajo Gasilske zveze Prebold ob mesecu požarne varnosti so izvedli v Latkovi vasi. Za namišljen požar so gasilci izbrali nekdanji objekt Kmetijstva Latkova vas, v katerem je stroj za obiranje hmelja. Vaja je bila napovedana, toda za datum in uro se ni vedelo. Namišljen požar je bil javljen preko centra za obveščanje oziroma preko pozivnikov in sirene.
Po sprožitvi alarma so na prizorišče prvi prišli gasilci PGD Prebold, ki so s svojim novim gasilskim vozilom s cisterno hitro razvili dve veji gasilskih cevi in začeh z gašenjem, hkrati pa tudi pripravih vse potrebno za napajanje cisterne z vodo iz požarnih vodnjakov. Ta čas so se na prizorišče namišljenega požara pripeljala s svojo gasilsko tehniko tudi ostala društva GZ Prebold, ki so pod vodstvom Srečka Stepišnika takoj pristopila h gašenju.
V vaji so sodelovala vsa gasilska
društva GZ Prebold, skupno 60 gasilcev, ki so pri tem uporabili vso gasilsko tehniko. Vajo so pozorno spremljali člani vodstva GZ Prebold na čelu s poveljnikom Brankom Verkom in predsednikom Jožetom Vebrom. Oba sta po končani vaji spregovorila gasilcem in podala kratko analizo
vaje. Pozorno pa je vajo spremljal tudi preboldski župan Vinko Debelak, ki je po analizi vaje pozdravil gasilce in se jim zahvalil za njihovo delo. Več o vaji pa je bilo povedanega v gasilskem domu v Latkovi vasi, kjer so dan sklenili s priložnostno družabnostjo.
D. N.
Z osrednje vaje GZ Prebold, kjer so prvi začeli gasiti iz avtocisteme gasilci PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka.
Srečanje gasilskih veteranov
Gasilska zveza Žalec je ob mesecu požarne varnosti pripravila več srečanj. V soboto, 9. novembra, se je v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru srečanja udeležilo okrog 190 gasilskih veteranov in veterank. Po ogledu rimske nekropole so srečanje nadalje-
je za takšen pridelek potrebno kar precej potruditi, saj so njivo kar štirikrat opleh in dvakrat okopah ter dobro gnojili. Že sama semena teh buč, ki jih imenujejo Počekovina in zrastejo tudi do teže 100 kg, so posadili v gnojeno zemljo.
Ob tako obdelani zemlji, zadostnih padavinah in relativno toplem vremenu, so bile klimatske razmere zelo ugodne in rezultat tega je bila obilna letina. Teh pa so še najbolj veseh prašiči, saj se z njimi mastijo že lep čas.
D. N.
vali v dvorani, kjer jih je najprej pozdravil predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok, nato predsednik komisije za veterane Vlado Božič, poveljnik zveze Franci Naraks in žalski župan Lojze Posedel.
V nadaljevanju so zaslužnim veteranom podelili plakete zveze.
Plakete so prejeh: Vinko Golavšek, Cveto Pavhn, Anton Rokovnik, Alojz Lomšek, Avgust Palir, Franc Šrom, Franc Deželak, Tone Jeremič in Drago Tomažič. V kulturnem programu so nastopih moški pevski zbor Savinjski zvon, harmonikar Mitja Križnik, folklorna skupina Grifon in učenci osnovne šole Šempeter. T. T.
Gostilna s tradicijo
PRIVOŠNIK
Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah i
SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKIJLČENE DRUŽBE.
Vabimo na sobotna in nedeljska kosila
in domače koline.
Naročila za prednovoletna praznovanja
Po DOLINI
november2002
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE IX KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
IVA
d.O.O.
Delovni čas: pon. - pet od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.
VRBI vns OPTIKA Čfvniana '.
0 nasilju tudi na Vranskem
Učenci in učitelji OŠ Vransko - Tabor bodo ta petek ob 17. uri v telovadnici šole pripravili literarni večer in okroglo mizo o nasilju.
Predstavili bodo nagrajene literarne prispevke in podelili nagrade oziroma pohvale, nato pa bo sledil pogovor o
nasilju med in nad otroki. Gostja večera bo Nežo Maurer. Program, ki ga bodo popestrili glasbeni in literarni vložki, bodo vodih mladi novinarji, ki želijo, da bi v razpravi aktivno sodelovali tudi učitelji, starši in drugi gostje.
T.T.
Novosti o čebelarstvu
Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju s Čebelarskim društvom Polzela pripravila v polzelskem čebelarskem domu strokovno predavanje na temo zdravstvenega varstva čebel.
Predavala je dr. vet. med. Alenka Jurič in med drugim spregovorila tudi o novostih v zakonodaji s področja veterine, ki se nanaša na čebelarstvo. Predavanja se je udeležilo približno 40 čebelarjev.
T.T.
Skupinski posnetek udeležencev srečanja
Tradicionalno srečanje družin
V spomin na neoddajo orožja JLA so pri območnem združenju ZWS Žalec že pred tremi leti medse povabili vse tiste družine, ki so v letu 1990 sprejele v hranjenje orožje teritorialne obrambe, policije in strelske zveze. S helikopterjem so jih popeljali na ogled doline in nad njihove domačije. Ob tej priložnosti so bila tem družinam podeljena tudi posebna priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo “Slovenska družina”, s katerim jim je bila dana zahvala za njihov prispevek pri osamosvajanju Slovenije. Takrat so se tudi dogovorili, da se srečajo vsako leto in s tem prispevajo k ohranjanju spomina na tiste pomembne trenutke slovenske zgodovine.
Prvo takšno srečanje je bilo v Marija Reki nad Preboldom, kjer sta orožje hranili domačija Lobnikar in Artelj ter družina Cijan iz Šešč. Lani so se srečah pri Saderjevih v Založah
v občini Polzela. S tega področja je orožje hranilo pet družin, in sicer dve družini Satler, družina Čremožnik in družina Likeb, v Zg. Grušovljah pa še družina Završnik. Minulo soboto pa je bilo tretje srečanje na Dobrovljah v Domu borcev v občini Braslovče. Glavni organizatorji, ki so poskrbeli za prijetno počutje, so bik: dve družini Janžovnik, družina Rovšnik, družina Rokovnik in družina Kos iz Prapreč pri Vranskem. Družine, ki so hranile orožje v tem delu Savinjske dohne, so to obveznost prevzele na lanskoletnem srečanju pri Saderjevih v Založah. Kot je bdo dogovorjeno, pa se prihodnje leto ponovno srečajo v Marija Reki.
Letošnje srečanje je z Zdravljico začel Kvintet Dobroveljski fantje. Zbrane je v imenu organizatorjev družin pozdravil Oto Rovšnik, za njim pa podpredsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Žalec Franci Vidmar, ki je zbrane pozval k minud molka za letos preminulega predsednika
združenja Lojzeta Kampuša. V nadaljevanju je prisotne nagovoril še bra-slovški župan Dušan Goričan, ki je družinam iz Dobrovelj podelil častne znake občine. Župan Vranskega in poslanec DZ Franc Sušnik pa je podobno priznanje podekl družini Kos. Vsem pedm družinam je izrekel čestitke in jim podelil Kogojeve pivske vrčke tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Omenjene družine so bde ob tej priložnosti deležne posebne pozornosti s strani Območnega združenja ZWS. Prejele so knjige mag. Viktorja Kranjca Izpolnjena pričakovanja.
Srečanje je v nadaljevanju bogatila pesem Dobroveljskih fantov, harmonika in prijetni pomenki ob polno obloženih mizah in vsem, kar sodi zraven. Oživeli so spomini na tiste čase, kakšna beseda pa je bila namenjena tudi dnevni politiki, ki morda preveč pozablja na trenutke osamosvajanja in ljudi, ki so pri tem sodelovati.
D. Naraglav
Med pozdravnim nagovorom mag. Marinke Marovt in Lidije Ušen
Učeči se vrtec na Polzeli
Polzelski vrtec je v zadnjih štirih letih izpeljal več raziskovalnih projektov in razvojnih nalog. Najpomembnejša projekta sta kurikulama prenova in didaktična igra v kotičkih z mivko in vodo. Letos je bil vrtec povabljen v državno mrežo učečih se vrtcev, ki so
nastali po zgledu učečih se šol v okviru šole za ravnatelje.
Minulo sredo sta polzelska šola in vrtec na enodnevnem seminarju gostila vzgojiteljice in ravnateljice vrtcev, ki so vključeni v mrežo učečih
se vrtcev. Udeleženke seminarja se so zbrale v prostorih polzelskega vrtca, kjer sta jih pozdravih voditeljica vrtca Lidija Ušen in ravnateljica šole mag. Marinka Marovt.
Po ogledu vrtca so s strokovnim delom nadaljevale v prostorih šole.
T. Tavčar


Naš kraj lep in urejen
V petek, 15. novembra, je bilo v preboldski dvorani Zadružnega doma znova nadvse slovesno in prijetno. Razlog za to je bila zaključna prireditev občinske akcije Naš kraj lep in urejen, ki sodi v sklop vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije. Z akcijo so v občini Prebold pričeli v mesecu maju, ko so organizirali cvetlično tržnico, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja. Bone je Občina Prebold poslala v vsa gospodinjstva občine z namenom spodbuditi vse občane k lepši ureditvi svojih domov in vasi in s tem celotne podobe občine.
Na podlagi predlogov krajevnih odborov je bila imenovana komisija za ocenjevanje, v kateri je bila zastopana vsaka vas s po enim članom. Komisija v sestavi Vilme Jeromelj iz Matk, Monike Lobnikar iz Marija Reke, Marije Goropevšek iz Šešč, Nuše Kupec iz Sv. Lovrenca, Olge Počej iz Dolenje vasi, Fanike Felicijan iz Kaplje vasi, Anice Gohčnik iz Latkove vasi in Anice
Trivan iz Prebolda, ki je bila tudi s strani Občine kot svetnica zadolžena za to, je tako v juniju in septembru ocenjevala razpisana področja. V vsaki vasi so poiskati najlepše urejeno hišo z vrtom in kmetijo, v okviru celotne občine pa najbolj urejen gasilski dom in najlepše urejeno vas.
Zaključno slovesnost s podelitvijo priznanj je pričela citrarka Cita Galič. Z izbranimi verzi se je glasbi pridružila tudi povezovalka prireditve, ki je izrekla pozdrav vsem prisotnim in podala nekaj podatkov o poteku akcije. Glasbo in lepo slovensko besedo so dopolnjevati diapozitivi. Na platnu so se vrstile stike lepo urejenih hiš, kmetij in vrtov iz vasi občine Prebold.
Sledila je slovesna podelitev priznanj, ki jih je nagrajencem podelil župan Vinko Debelak. Najprej so bila podeljena priznanja za najbolj urejeno hišo z vrtom, ki so jih prejeti: Jožica in Ivan Leber iz Matk, Ljubica in Jože Lubej iz Šešč, Ljudmila Marušič iz Sv. Lovrenca, Gertinda in Aleks Tavčar iz Dolenje vasi, Ivanka Turnšek iz Kaplje vasi, Ida in Kondi Kos iz Marija Reke, Sonja in Rajko Završnik iz Latkove vasi in Borut
Hrastnik iz Prebolda. Priznanja za najlepšo kmetijo pa so prejeti: Mari in Rado Hribar iz Matk, Vikica in Franc Sopotnik iz Šešč, Pavli in Marjan Kupec iz Sv. Lovrenca, Marjana in Aljoša Uršič iz Dolenje vasi, Vlado Svet iz Kaplje vasi, Vilma in Vinko Jager iz Marija Reke in družina Gajšek iz Latkove vasi. Priznanje za najlepšo urejeno vas je bilo podeljeno Šeščam, priznanje za najlepše urejen gasilski dom pa je prejel Gasilski dom Prebold. Komisija se je odločila še za podelitev posebnih priznanj. Za izredno vsakoletno negovanje cvetja je priznanje podelila Nataliji Dolinar iz Šešč, za izredno domiselno urejenost počitniške hišice pa je priznanje prejel Rudi Herman. Posebno priznanje sta prejeti tudi Betka Lipičnik in Marija Petek, ki sta zaslužni za trud in prizadevanje pri urejanju cvetlične grede na Groblji ob regionalni cesti Celje -Ljubljana, s čimer pripomoreta k lepšemu izgledu vasi in občine.
Ob zaključku slovesne podelitve priznanj so na kmečka orodja zaigrati Konovski Štrajharji. Prijetno in veselo razpoloženje je sledilo tudi v avti dvorane, kjer ni manjkalo kulinaričnih dobrot Društva podeželskih žena občine Prebold.
Đ. Naraglav
Jožica in Ivan Leber iz Matk med prejemom priznanja za lepo urejeno hišo in vrt
DO KONCR M€S€Cn NOVEMBRA VAS VABIMO,
DA Sl IZBERETE SONČNA OČALA Z 20% POPUSTOM!
Rimska cesta 35, 3311 Š6MPCT6R teb 03/ 700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE! ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 28. 11. 2002 OPTIKR SIMONR ŠEMPETER	ČETRTEK, 5. 12. 2002
ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 19. 12. 2002 Naročite sel
V PODJETJU, KJER NADALJUJEMO j* ŽE VEČ KOT 30-LETNO TRADICIJO,
zaposlimo šivilje, modelarko in delavke v likalnici.
NUDIMO:
•	ENOIZMENSKO DELO
•	ODLIČNO DELOVNO OKOLJE
•	PERSPEKTIVNO ZAPOSLITEV ZA DALJŠE OBDOBJE
•	DOBRE OSEBNE DOHODKE
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
•	POTREBNA ZNANJA S TEGA PODROČJA
•	NAJMANJ ŠTIRI LETA DELOVNIH IZKUŠENJ
•	STALNOST TER VESELJE DO TOVRSTNEGA DELA
Pisne prošnje sprejemamo do zasedbe mest na sedežu podjetja:
MODNA HIŠA BUNNY, D. O. O.
3331 NAZARJE Tel.: 03/583 26 70
Bunny, d. o. o., 3331 Nazarje, E-mail: Bunny.info@siol.net
8
november2002
F SREDNJE TEME
Proti bazni postaji v centru Polzele
Z odločnim NE so prebivalci ožjega centra Pökele preprečili nadaljevanje gradnje Si.mobilove bazne postaje na Gorici, med Komendo in graščino Senek. Pred samim začetkom del o načrtovani gradnji sploh niso bili obveščeni.
Si.mobil je preko pooblaščenega
podatke o prostorski gradnji. Te so mu v skladu z veljavno zakonodajo posredovali, vse ostalo pa ni v pristojnosti občine. Poudaril je tudi, da gradbeno dovoljenje izda ministrstvo in da občina v postopku ni niti sogla-sodajalec. Občina torej ni dala za gradnjo nobene privolitve.
Pri Si.mobilu priznavajo, da nima-
Občani so temelje zasuli s hlevskim gnojem.
izvajalca pričel z izkopom gradbene jame in izdelavo temeljev za repetitor oziroma bazno postajo za starim gasilskim domom, v neposredni bližini čebelarskega doma. Prvi so se oglasili najbližji sosedje, ki so se čutili izigrane že takrat, ko je svojo anteno na stari gasilski dom postavil Mobitel. Tokrat pa o nameravani gradnji do njenega začetka niso vedeli ničesar. Napisali so protestno peticijo, ki jo je podpisalo 50 prizadetih občanov. Zahtevali so sestanek z županom občine Polzela Ljubom Žnidarjem, ki so ga sprva krivili za predvideno gradnjo.
Na sestanku je Ljubo Žnidar pojasnil, da je investitor od občine zahteval urbanistično informacijo, torej
jo gradbenega dovoljenja, vendar pravijo, da gre pri popolni projektni in lokacijski dokumentaciji, z vsemi soglasji, le še za potrditev pravilnosti postopkov pri pristojnem organu in da izdaja gradbenega dovoljenja ni vprašljiva. Zaradi dolgotrajnih postopkov in mnenja, da lokacija na Polzeli ni sporna, so pričeli z gradnjo.
Vendar pa se na Polzeli s tem očitno nihče ne strinja, zato je občinska uprava prijavila začetek sporne gradnje inšpektorici za okolje Neveli Čebokli, ki si je primer ogledala še isti dan po sestanku krajanov z županom in izdala odločbo o takojšnji prekinitvi dela in vzpostavitvi prejšnjega Stanja.	T. Tavčar
Na sestanku prizadetih občanov z županom je bilo zelo burno.
Z referendumom do večjega vračila?
Slovensko združenje upravičencev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje bo do 6. decembra poskušalo zbrati 40 tisoč podpisov, potrebnih za razpis predhodnega referenduma. Prek njega naj bi dobili vrnjenega več denarja, kakor jim ga namenja zdaj z vetom državnega sveta zamrznjen zakon, ki ga je pred časom sprejel državni zbor.
Upravičenci so se v začetku novembra sestali v dvorani Kulturnega doma Vransko na občnem zboru, ki je bil bolj delavni sestanek, na katerem jih je predsednik upravnega odbora združenja Darko Fras seznanil, da se podpisi že
zbirajo in ne dvomijo, da jih do 6. decembra ne bi zbrali. Upravičenci zahtevajo, da jim država vrne okoli 12 milijard tolarjev. Toliko naj bi znašala razlika med normalno ceno telefonskega priključka in zneski, ki so jih na zahtevo takratnega podjetja Pošta telegraf telefon morali plačati nekateri naročniki priključkov. V združenju pravijo, da je kakih tisoč članov, ki so v povprečju za telefonski priključek plačah od 3 do 4 tisoč evrov (preračunano). S tem denarjem naj bi zgradili okoli 150 tisoč priključkov. Po zakonu, ki ga je letos na predlog vlade sprejel državni zbor, bi lahko upravičenci dobili vrnjenih le od 20 do 40 odstotkov preveč vplačanega denarja, upravi-
Danes skupščina Zveze
vanjih. Ksenija Novak iz ŠK Griže se je kot članica B ekipe Slovenije udeležila nedavne šahovske olimpiade na Bledu (dosegla je 53. mesto), mladi šahistki Sara Vombek (ŠK Griže) in Suzana Švent (ŠK Žalec) pa sta se udeležili evropskega prvenstva v Španiji. Sara je med deklicami osvojila 25. - 32. mesto, Suzana pa med mladinkami 31 •• Žalski karateist Sašo Đorđevič je na evropskem prvenstvu v Nemčiji med kadeti do 65 kg osvojil 7. mesto, Luka Marič in Mladen Stojnic pa na sredozemskem karate prvenstvu peti mesti. Na svetovnem prvenstvu sta te dni Katja Topovšek iz Ju-jitsu kluba Aljesan (v Uragvaju) in Mladen Stojnič (v Madridu). Rokometni klub Žalec je tekmoval v pokalu pokalnih zmagovalk EHF, žal pa je izpadel v osmini finala. Tudi osvojenih odličij na državnih tekmovanjih je veliko, prav tako tekmovalnih uspehov osnovnošolcev.
Na skupščini bodo razpravljali tudi o prihodnji organiziranosti športa. Če bo imel osrednjo vlogo v naslednjem letu na tem področju javni zavod Zavod za kulturo, šport in turizem, se bo spremenila tudi organiziranost Zveze športnih društev. Večinski del nalog zveze bo prešel na zavod, zveza pa ne bo imela več profesionalno zaposlenega strokovnega delavca. Zveza bo še naprej delovala kot povezovalec športnih društev in glasnik društevnih pobud.
K. R.
Danes ob 17. uri bo v sejni dvorani Občine Žalec redna letna skupščina Zveze športnih društev občine Žalec, na kateri bodo med drugim poročali o delu zveze v letošnjem letu in sprejeli program za leto 2003.
V žalsko zvezo športnih društev je vključenih 43 športnih društev, pet osnovnih šol in vrtci občine Žalec. Analiza, ki jo je opravila zveza oziroma njen strokovni delavec, je pokazala, da so v ospredju individualni športi in društva z rekreacijsko dejavnostjo, sledijo pa jim kolektivni športi. Naloga in želja zveze je, da se v občini razvija predvsem šport mladih, ki je osnova vsem kasnejšim oblikam športne organiziranosti. Nekaj klubov igra v slovenskem športnem prostoru vidno vlogo, to so: Rokometni klub Žalec, Karate klub Žalec, Odbojkarski klub Spodnja Savinjska Šempeter, Odbojkarski klub SIP Šempeter, Strelsko društvo Juteks Žalec, Teniška akademija Žalec, Smučarski klub Žalec, Kolesarsko društvo Novak in Šahovski klub Griže. Mnoga društva in klubi so se že izkazali tudi kot odlični organizatorji večjih državnih tekmovanje (karate klub, griški šahovski klub, lokostrelski klub Žalec, Teniška akademija). Po podatkih zveze je v športna društva vključenih 4.611 občank in občanov.
Tekmovalna sezona 2001/2002 je bila za klube zelo uspešna, mnogi športniki iz žalske občine so sodelovali na svetovnih in evropskih tekmo-
Otroci o volitvah
Volitve za predsednika države, za poslance v Državni zbor in za župane ter svetnike potegnejo v svoje kolesje tako rekoč večino prebivalstva Slovenije. Volilno pravico jih je doslej največ uporabilo ob osamosvojitvenem referendumu 26. decembra 1990, s katerim smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Bistveno manj državljank in državljanov z volilno pravico se udeležuje ostalih volitev. Kaj volitve sploh so oziroma kaj o njih vedo osnovnošolci, smo skušali izvedeti od naključno izbranih na ulici v središču Žalca.
Rok Lavrič: ‘'Kaj so volitve? Da, vem, na volitvah smo volih enega ah več ljudi. Letos smo volih novega predsednika, ki bo zamenjal Milana
Kučana. Mislim pa, da se je volilo tudi novega župana. Mi otroci še ne moremo voliti, ker še nismo dovolj stari. Če prav vem, bom lahko volil šele, ko bom star 18 let.”
Rok Vidic: “Volitve? Da, o njih je bilo veliko govora. Polno je bilo plakatov, na katerih so bik ljudje, ki smo jih volih za predsednika države ah za župane. S starši sem šel na volitve in
videl, kako to izgleda, ko ljudje prihajajo na volišča, kako obkrožajo imena na listih in jih dajejo v posebne skrinjice.”
Tjaša Kelhar: "Volili smo pred-sednika države, potem ljudi, ki jim pravimo poslanci in so v službi v Ljubljani. Te smo lahko videli skoraj vsak dan na televiziji, ko so govorih vse mogoče, tudi kregali so se med sabo. Starši pravijo, da je to pač politika. Ta pa mene sedaj čisto nič ne zanima, tako kot tudi ne volitve.”
Domen Korošec: “Volitve so zato, da izberemo nekega človeka, ki bo zastopal našo državo, pa zato, da izvolimo župane, ki vodijo občine in opravljajo tisto, kar je potrebno v njih narediti. Od cest do šol, telova-
dnic in vsega ostalega. Med več kandidati je izbran tisti, ki dobi največ glasov. Mi otroci še nimamo volilne pravice.” Žiga Pepel: “Volitve so potrebne, saj takrat izvolimo ljudi, ki zastopajo naše interese znotraj in zunaj države. Še posebno velja to za predsednika države in predsednika vlade. Letos smo volih novega predsednika, mislim pa, da tudi župane. Povsod po mestu je bilo polno plakatov, ki so izražali željo po podpori volivcev.”
D. N.
čenči pa so pričakovali, da jim bo zakonodajalec priznal povrnitev 60 do 70 odstotkov denarja. Zapisah so tudi, da mora država upravičencem vrniti preveč vplačana sredstva s prispevki vsem in ne samo tistim, ki so telefonske priključke dobili od leta 1995. Tako člani združenja pričaku-
jejo od države izplačila, ki jih bodo skušali doseči z referendumom, takoj na začetku prodaje premoženja Telekoma. Podpisovanje podpore sprememb in dopolnitev zakona poteka na vseh enotah v Sloveniji in na njihovih izpostavah, podpiše pa jo lahko vsak polnoletni državljan.
T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec tel.: (03) 713 64 40, faks: (03) 713 64 64
Zbiranje podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pod geslom “ZA V RAČANJI’ VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE”.
REFERENDUMSKO VPRAŠANIH “Ah naj se z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (EPA 596-111, ZVVJTO-A):
1.	uredi vprašanje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tako kot je predlagano, in sicer, da bi upravičenci imeli pravico do vračila vlaganj ne glede na datum sklenitve pogodbe s predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi (SIS);
2.	uredi vprašanje osnove za vračilo vlaganj tako, kot je predlagano, in sicer tako, da se plačani znesek po pogodbi, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti povrne v denarnih sredstvih;
3.	uredi vprašanje vračanja upravičencem tako, kot je predlagano, in sicer tako, da se začne vračah upravičencem v roku enega meseca po prvem vplačilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije d.d.”
Prostor za overovitev podpisov je:
Upravna enota Žalec, pritličje - prizidek, soba št. 3, v času uradnih ur za stranke, v času malice v sprejemni pisarni, soba št. 10, in vsak torek v Informacijski pisarni Upravne enote Žalec na Vranskem.
Podpisi se zbirajo do petka, 6. decembra 2002. Izpolnjen in potrjen obrazec pošljite na naslov:
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Trg osvoboditve 7, 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH ah oddajte na Občini Žalec, v tajništvu oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora, soba 40/11
T
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
1000 Ljubljana, Kolodvorska 9
tel. +386(0)1 4727-100, fax.: +386(01) 4727-405 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si
OD 1. OKTOBRA DAJJE POSLUJE V SAVINJSKI DOLINI
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA. Obiščete nas lahko
v Žalcu, Braslovčah, Petrovčah, Preboldu, Šempetru, Polzeli in na Vranskem in sicer v prostorih nekdanje hranilno kreditne službe.
OPRAVLJAMO VSE BANČNE STORITVE NA TOLARSKEM IN DEVIZNEM PODROČJI, TAKO ZA OBČANE KOT TUDI ZA PODJETJA, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN VSE OSTALE.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših enotah med 8. in 14.30 uro.
PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE!
Osrednje teme
november2002
Varno tudi proti koncu leta
V vsakdanjem življenju se nenehno srečujemo z različnimi situacijami, ki so včasih dobre in včasih slabe. Slabe nas ponavadi vznemirijo in postanemo do marsičesa bolj kritični in netolerantni, po drugi strani pa nas dobre ohranjajo vesele in pozitivne, na življenje gledamo bolj tolerantno in vzpodbudno. Zagotovo želimo policisti naše policijske postaje s svojim delom in v sodelovanju z vsemi občani zagotavljati čim boljše pogoje za varnost vseh občank in občanov, kar lahko dosežemo le z nekaterimi lastnimi odpovedovanji in obveznostmi.
Nekaj več besed bi želeli nameniti varnosti pešcev in posebnih kategorij udeležencev v cestnem prometu, pri tem mislimo predvsem na invalide, ki potrebujejo zaradi svojih potreb nekatere posebne ugodnosti oziroma pravice. Najprej bi pri tem omenili pločnike oziroma hodnike za pešce in zaznamovane prehode za pešce. Te površine so namenjene izključno pešcem, zato parkiranje, ustavljanje in vožnja po navedenih površinah ni dovoljena. Parkirišč je dovolj, morda ne pred vsako prodajalno ah gostinskim lokalom, zagotovo pa so v bližini. Po drugi strani pa gre za parkirišča, ki so namenjena IZKLJUČNO PARKIRANJU VOZIL INVALIDOV OZIROMA TISTIH VOZIL, H VOZIJO INVALIDE IN SO POSEBEJ OZNAČENA S PREDPISANIM ZNAKOM, H MORA BITI NAMEŠČEN NA VIDNEM MESTU VOZILA. Po mestu Žalec je kar nekaj tovrstnih parkirišč (parkirišče pred prodajalnami, pri določenih stanovanjskih blokih in na sicer javnih parkiriščih). Vse voznike naprošamo, da na te površine parkirajo zgolj tisti, ki so jim le-te namenjene. Vsak zdrav voznik naj se, preden parkira na tako mesto, vpraša, ah je njegovo ravnanje ne samo zakonito temveč tudi moralno sprejemljivo in človeško. Uidi naši policisti bodo poskušali zavarovati pravice teh ljudi do navedenih površin, čeprav bo pri tem potrebno izrekati represivne ukrepe.
Prav tako bi radi še enkrat svetovali voznikom, naj ne pijejo alkohola, v kolikor bodo udeleženi v cestnem prometu. V letošnjem lem je bilo od 726 povzročiteljev prometnih nesreč 86 (ah 11,8 %) vinjenih voznikov (v prvih desetih mesecih leta 2001 je pod vplivom alkohola od 720 povzročiteljev vozilo 87 ah 12,8 % voznikov). Prav tako se je povečalo število ugotovljenih voznikov, ki so vozili pod vphvom alkohola, in sicer smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeležili 455, v enakem
lanskem obdobju pa 389 voznikov. Torej smo letos v povprečju zabeležili 45 vinjenih voznikov mesečno. Kljub temu se ta negativen trend nadaljuje, saj smo v mesecu novembru, natančneje do 19-11.02, zabeležili že 38 vinjenih voznikov, do konca meseca pa sta še dva tedna. Vedeti je potrebno, da mora policija reagirati na vse te podatke in ugotovitve, in sicer zaradi zagotavljanja varnost vsem drugim udeležencem v prometu.
Varnost lastnega premoženja je zagotovo pomemben del zagotavljanja kvalitete vsakdanjega življenja. V vsaki družbi je nekaj takšnih, ki si radi razne materialne dobrine prisvojijo na nezakonit način. Predvsem mislimo na premoženjsko kriminaliteto, katere najpogostejši kaznivi dejanji sta tatvina in velika tatvina (vlom). Najpogosteje tatovi in vlomilci napadajo slabo varovane in zaščitene ter vidne objekte in predmete (v temi parkirano vozilo, na zadnjem sedežu pa torbica, odprto (priprto) okno objekta, na prodajnem pultu pa odložena torbica ah vrhnje oblačilo brez neposrednega nadzora). Dejstvo pa je, da določeni storilci izvršijo tudi zahtevnejša kazniva dejanja, predvsem velike in drzne tatvine. Pri teh storilcih je varovanje premoženja sicer ovira, zagotovo pa ne okohščina, zaradi katere bi odstopih od kaznivega dejanja.
Ob koncu želimo vse še enkrat opozoriti, da je od 15. novembra dalje na vozilih obvezna zimska oprema. O zimski opremi smo sicer povedali že veliko, v kohkor kdo želi dodatne informacije, naj pokliče na našo policijsko postajo in z veseljem mu bomo svetovali. Oglasite se lahko tudi pri nas, kjer vam bomo izročili zloženko VARNA ZIMSKA VOŽNJA, iz katere so razvidne informacije o zimski opremi.
Jesenski in zimski čas ponavadi največ težav povzroča voznikom in ostalim udeležencem v prometu. Poleg zimske opreme pa spreminjajoče vozne razmere od vsakega udeleženca v prometu zahtevajo še večjo pozornost na cestah. Potrebno je prilagoditi hitrost vožnje, voziti za drugim vozilom na zadostni varnostni razdalji, biti med vožnjo v dobrem psihofizičnem stanju in nenazadnje mora vsak udeleženec v prometu razmišljati o lastni varnosti in varnosti ostalih udeležencih v prometu.
NATAKAR, TAKSI PROSIM!
Beno BALAŽIČ, komandir Policijska postaje Žalec
AVTOKONTROL, d. o. o.
Cesta na Lavo 1, Žalec tel: (03)713 17 77 faks: (03) 713 17 70
Novo v Žalcu • Novo v Žalcu • Novo v Žalcu
TEHNIČNI PREGLEDI
Tehnični pregledi motornih vozil, motornih koles in traktorjev
Delovni čas:	od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure
sobota od 8. do 13. ure
V novembru in decembru vam ob tehničnem pregledu podarimo kupon za pranje vašega vozila in bon za kavo v našem lokalu!
Prisrčno vabljeni tudi v našo avtopralnico in
okrepčevalnico!
Otroštvo brez nasilja in zlorab
Pod tem naslovom je na OŠ Griže v petek, 15. novembra, potekal že 13. otroški parlament. Otroški parlamenti se nanašajo na uresničevanje 13. člena konvencije OZN o otrokovih pravicah. S tovrstnimi projekti omogočamo mladim sodelovanje pri odločanju o vprašanjih, ki jih zanimajo. Temeljni cilj projekta je izobraževanje otrok za demokracijo, kar je ena od aktualnih evropskih tem.
Ves mesec oktober so potekale na šoh aktivnosti na letošnjo temo pri delu oddelčnih skupnosti, razrednih urah, učenci pa so se tudi likovno in
literarno izražali o tovrstnih vprašanjih. Aktivnosti na to tematiko so sklenili s 13. otroškim parlamentom, ki so mu prisostvovali tudi ravnatelj Franci Žagar z učiteljskim kolektivom in nekateri gostje. Med njimi tudi Živa Zidanšek s Centra za socialno delo Žalec in Iztok Rumf s Policijske postaje Žalec. Letošnji projekt in tudi parlament je vodila vodja šolske skupnosti učencev Sonja Turnšek. Pri tem pa so ji pomagali tudi nekateri učenci, na čelu s predsednico šolske skupnosti učencev Petro Hlačar. Na otroškem parlamentu so sodelovali Uidi predstavniki razrednih skupnosti od 1. do 8. razreda.
V uvodnem delu so spregovorili o tem, kaj nasilje sploh je, kje ga zasledimo, kje se najpogosteje pojavlja, kakšne so njegove pojavne oblike ... Uporabili so primere iz svojega okolja. Na zelo zanimiv način so četrtošolci z dvema igranima prizoroma prikazali, kako pride do nasilja med vrstniki. V prvem prizoru je bil za to
vzrok prstan, ki je padel pod mizo in obtožba sošolke, da ga je ukradla, v drugem pa odvzem mobilnega telefona in grožnja žrtvi, če bi komu to povedala. Ob prvem prizoru smo se podučili, da se je potrebno najprej prepričati, preden koga obtožimo, ob drugem pa, da se ne smemo pustiti izsiljevati in da moramo za neljubi dogodek takoj nekomu povedati in nato ustrezno ukrepati. Zanimiva je tudi opravljena raziskava, ki so jo otroci opravili z gledanjem filmov na različnih slovenskih programih. Ugotovili so, koliko filmov z nasilno vsebino je bilo prikazanih v tednu dni, in sicer šest filmov z nasilno tematiko na Kanalu A, štirje na POP
TV, dva na H. programu TV Slovenije in nobeden na prvem programu TV Slovenije. Dorekli so, da je jeza glavni povzročitelj nasilja, ki lahko z zadrževanjem izbruhne nepričakovano in običajno v hujši obliki. Osnovno sporočilo parlamenta je, da za nasilje ni nobenega opravičila, žrtve pa svojih težav ne smejo držati v sebi in da je pogovor tisti, ki v veliki meri lahko prepreči nasilje.
To so potrdili tudi gostje, ki so izrazili zadovoljstvo nad zanimivimi razmišljanji učencev o nasilju in še zlasti o nasilju med njimi samimi, ki se odraža tudi v dajanju vzdevkov, izločitve iz pogovorov, sramotitvi pred drugimi, pisanju anonimnih sporočil, klicanju z anonimne telefonske številke, opravljanju, grožnji in z udarci. Sicer pa je zelo zanimiva tudi anketa, ki so jo v šoli opravili med 84 učenkami in 77 učenci. Na vprašanje Ah meniš, da nasilje med vrstniki v tvojem okolju obstaja jih 86 % meni, da nasilje obstaja, preostali pa se s tem ne strinjajo. Največ učencev (57 %)
jih meni, da do nasilja najpogosteje prihaja v šoh, 39 % jih meni, da do nasilja najpogosteje prihaja ob prostem času, preostali (4 %) pa menijo, da je največ nasilja v družini. Takšnega mnenja so tudi strokovnjaki. V anketi so anketiranci odgovarjali še na vprašanja, kako bi ravnah, če bi v svoji bližini opažih nasilno ravnanje, kako bi zmanjšali obhke nasilnega vedenja med vrstniki in ah menijo, da se lahko z organiziranim preživljanjem prostega časa zmanjšajo pojavi nasilja. Kar 82 % anketirancev je slednje potrdilo. 25 % anketiranih je na vprašanje, kako bi ravnah ob nasilnem dejanju, odgovorilo, da bi šh mimo dogodka, kot da ga niso opazi-
li, prav tohko odstotkov bi nasilje poskušalo ustaviti. Velika večina (49 %) bi poklicala pomoč, 1 % otrok pa se ni odločil za nobenega od odgovorov, ampak bi se odločili glede na to, ah je nasilnež mlajši ah starejši. Na vprašanje, kako bi zmanjšali nasilje med vrstniki, je 31 % anketiranih odgovorila, da bi najlažje zmanjšali nasilje s pogovori s starši, 23 % pa bi se raje pogovorilo s strokovnjaki. Za uvedbo strožje kazni za povzročitelja se je odločilo 29 % učencev, v vodene prostočasne aktivnosti pa bi nasilneže vključilo 16 % učencev, 1 % jih je navedlo, da ne bi štorih ničesar in da mora vsak posameznik sam pri sebi razčistiti o svojem vedenju in ravnanju v nasilnih situacijah.
Ob zaključku otroškega parlamenta so izvolili še štiri predstavnike šole, ki bodo zastopali šolo na občinskem otroškem parlamentu. Vsem gostom so učenci podelili tudi spominsko darilo - glinen mošnjiček z glinenim grbom njihove Unescove šole.
D. Naraglav
Z letošnjega 13. otroškega parlamenta, kije bil zelo kakovosten in poučen.
Toplotne črpalke
16 20, GSM: 041 605 95’
dodatni
10
november2002
Podjetništvo
Savinjske doline
Gradnja poslovnega objekta v Amovskem gozdu
Gradnja v Arnovskem gozdu se je začela
Po desetletju naporov za pripravo projekta se je končno začela gradnja poslovne cone Arnovski gozd, ki leži ob avtocestnem izhodu Žalec. V coni je že zagotovljena celotna energetska in komunalna infrastruktura (voda, elektrika, plin, telefon, KTV in vsi kanalizacijski vodi).
Po izjavi direktorja družbe PC -AG, d. o. o., Albina Coceja, ki skupaj z investitorjem skrbi za izvedbo projekta, je v coni možen nakup komunalno urejenega zemljišča in gradnja poslovnih objektov različnih velikosti oziroma nakup poslovnih prostorov v podaljšani tretji fazi z možnostjo finalizacije. Trenutno sta v izgradnji dva poslovna objekta, velikosti 2000 kvadratnih metrov neto površin, kjer
je še možno kupiti poslovne prostore. Poslovni prostori in objekti so namenjeni za različne dejavnosti, od proizvodnih, obrtno-storitvenih, trgovskih in gostinskih. Del poslovne cone je namenjen tudi za nekoliko bolj hrupne dejavnosti, le da so omejitve pri dejavnostih, ki bolj obremenjujejo okolje. Vsi poslovni objekti, ki se gradijo za trg, bodo imeli že urejeno okolico, do poslovnih objektov pa bodo napeljali vse komunalne priključke. Zaradi zahtev po racionalnejši izrabi zemljišča in spremembah okoliščin v zvezi z gradnjo so pristopih tudi k spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta, ki je v fazi obravnave. S spremembami želijo investitorjem zagotoviti svobodnejše oblikovanje objektov po velikosti in obliki. T. Tavčar
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani naši zvesti kupci!
Čas hitro, kar prehitro teče. Pred nami je praznični december, čas nakupov, praznovanj in obdarovanj. Kar trije darežljivi možje bodo v tem mesecu razveseljevali naše otroke: Miklavž, dedek Mraz in Božiček. Daril torej ne bo manjkalo. Z njimi se dobri možje že oskrbujejo v naših lokalih, kjer smo se na ta čas temeljito pripravili in svojo ponudbo še obogatili. Vabimo tudi vas, da si z nakupi v naših trgovinah polepšate praznične dni in z darili razveselite svoje najdražje.
Pozor!
Nakupi v naših trgovinah bodo v decembru in januarju še posebno ugodni in zanimivi, saj boste v tem času, ko bo potekala posebna nagradna igra, za isti denar kupili bistveno več.
Sicer pa ne pozabite, da zvestoba pri nas nekaj velja!
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Pomoč pri pridobivanju izobraževanja
Nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje je danes nujnost, ki se je zavedajo tako delodajalci kot delavci. Izobraževanje pomeni tudi precejšnje finančno breme, zato so obrtniki že pred 20 leti razmišljali, kako za te namene zagotoviti potreben denar. Leta 1982 je bil ustanovljen Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v Celjski regiji. Danes se imenuje Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih in ima sedež v Žalcu, pred časom pa je slovesno obeležil 20-letnico svojega delovanja.
V skladu so združene območne obrtne zbornice Velenje, Mozirje, Š-entjur in Šmarje ter Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, prvih deset let je bila vanj vključena še celjska obrtna zbornica. Upravni in nadzorni odbor sestavljajo predstavniki delodajalcev in delojemalcev, njegovo financiranje pa je edinstveno v državi. V skladu s Kolektivno pogodbo odvajajo obrtniki in samostojni podjetniki 1 % od bruto plače zaposlenih
je 815 pridobilo formalno izobrazbo, od prekvalifikacije in dokvalifikacije do pridobitve naziva magister. Pogodbo ima podpisanih še 85 delavcev, od tega 11 za VI. in 26 za VIL stopnjo. Sklad sofinancira tudi neformalno izobraževanje, to je razne tečaje, že tretje leto pa poleg tega organizira oglede strokovnih sejmov po tujini. Največ sredstev se še vedno porabi za tečaje iz varstva pri delu in higienskega minimuma. Na tem področju so zabeležili že 7.641 udeležencev.
Vsako leto posebej sprejme program dela, pri čemer upošteva interes in potrebe svojih članov. In kako pridobiti sredstva za sofinanciranje izobraževanja? Delavec mora biti za pridobitev sredstev formalnega izobraževanja zaposlen pri samostojnem podjetniku vsaj leto dni, za neformalno pa vsaj tri mesece pred začetkom izobraževanja. S skladom sklene pogodbo in prinese vsa potrebna dokazila, sklad pa sredstva vrača neposredno samostojnemu podjetniku.
V prihodnje želi svoje delo izboljšati in pridobiti na kvantiteti, predvsem pa opravičiti sredstva, ki jih
Ob 20-letnici je sklad podelil več priznanj, med drugim tudi Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec za dolgoletno kvalitetno sodelovanje. Predsedniku zbornice Janiju Ulagi ga izroča sekretarka sklada Majda Vipotnik Vešligaj, ob njej predsednica upravnega odbora sklada Tončka Bele. (foto: arhiv sklada)
v sklad za izobraževanje svojih zaposlenih. Ko je bil sklad ustanovljen, je bilo 1.765 delodajalcev s 6.350 zaposlenimi in takrat so odvajah celo 1,5 % bruto OD. Na začetku delovanja je sklad namenjal zbrana sredstva za izobraževanje, razna druženja, oglede obratovalnic in ekskurzije. Danes je njegovo delovanje veliko bogatejše. Usmerjeno je v sofinanciranje formalnega izobraževanja, neformalnega, dualnega sistema, mojstrskih izpitov, športnega udejstvovanja, organizira pa tudi kulturne oglede izven državnih meja.
V zadnjih petih letih se je v vseh oblikah izobraževanja preko sklada zvrstilo I5.55O delavcev, od tega jih
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE-LILJANA STHOŽER, S.P.	£
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01. GSM: 041/690 023, 041/608 312
vami ž|t 20 let
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA In ostalih kritin ter tesarska dela.
namenjajo obrtniki za izobraževanje. Majda Vipotnik Vešhgaj je povedala, da se vse več samostojnih podjetnikov odloča za preoblikovanje v družbe z omejeno odgovornostjo, vendar si pri skladu žehjo, da bi kljub temu še naprej oddvajali prispevek za izobraževanje in seveda tudi koristih možnosti za njegovo sofinanciranje. Sedež sklada je na Levstikovi 2 v Žalcu, v stavbi Zbornice zasebnega gospodarstva (710 13 6l).
Jubilejno leto 2002 je sklad počastil z izdajo svojega prvega biltena Korak za korakom - 20 let izobraževanja, odločili pa so se tudi za nov znak - prstan v petih barvah, ki predstavlja simbiozo petih območnih obrtnih zbornic. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini je bila zaključna kulturna prireditev ob 20-letnici, na kateri so nastopih otroci zaposlenih pri obrtnikih in moški pevski zbor Obrtne zbornice Šmarje. Sklad je podelil več posebnih priznanj, priznanj in plaket, plaketi sta prejeli tudi predsednica upravnega odbora Tončka Bele in sekretarka sklada Majda Vipotnik Vešhgaj.	K. R.
....
KMMi.ish\t:\\h\.,i,i uu:um
*'»**!«'M» vm\ MII,
» Mi \ I \1 \\i.) n| i « i \\|, um i s,, j.,
▼
Z uradne slovesnosti pripojitve, na kateri so zbranim spregovorili Lilijana Ježovnik - Jančič, Albin Stepišnik in Vlado Kneževič.
Pripojitev HKS k Zadružni banki
S prvim oktobrom se je Hranilno kreditna služba Žalec pripojila k Slovenski zadružni kmetijski banki, d. d., Ljubljana. Komitenti H KS so s tem dobili celovit bančni servis, poleg tolarskega tudi devizno varčevanje in vse vrste kreditiranja ter vse ostale bančne storitve. Te je mogoče opraviti na sedežu poslovne enote v Žalcu, v nekdanjih prostorih I1KS in vseh drugih krajih, kjer so že prej delovale izpostave IIKS, in sicer v Braslovčah, Petrovčah, Preboldu, Polzeli, Šempetru in na Vranskem.
Minulo sredo so pripravili tudi uradno slovesnost pripojitve, ki je potekala v avli prostora nove banke v Žalcu, na njej pa je zbranim najprej spregovorila direktorica HKS Lilijana Ježovnik - Jančič. Po pozdravu in izrečeni dobrodošhci je na kratko opisala razloge za pripojitve HKS k Zadružni banki. Ob tej priložnosti se je vsem svojim sodelavkam in sodelavcem zahvalila za preteklo delo v HKS in pomoč pri izpeljavi pripojitve, ki je bila skrbno načrtovana in pre-
mišljena. V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik upravnega odbora HKS Albin Stepišnik, ki je prav tako izrazil zadovoljstvo nad pripojitvijo, saj HKS zaradi zakonskih omejitev ni mogla zadovoljiti vsem potrebam komitentom.
Zbrane je nato pozdravil predsednik uprave Slovenske zadružno kmetijske banke Milan Kneževič. V uvodu je izrazil veselje nad pripojitvijo, saj ima njihova banka tako dostop v Savinjsko dohno, kjer žeti biti dober poslovni partner vsem komitentom in najmanj tako konkurenčna, kot so ostale banke v dolini. V nadaljevanju svojega govora je predstavil Zadružno banko, ki je pravi naslov za kmete in zadruge ter njihove bančne potrebe, pa tudi za podjetja, samostojne podjetnike in vse ostale občane, saj so banka, ki omogoča tako tolarsko kot devizno poslovanje.
Banka in vse njene omenjene izpostave v dohni so odprte v času od 8.00 do 14.30. V tem času lahko opravite vse denarne posle in dobite želene informacije. Vabijo vas, da jih obiščete.	D.N.

Šim* dkpujMtt mvfU^Sa dtU e» leto f mmi, AaijtijktnfHtvtmf*.
^o'etna	.	-pned^itoe'
^	- °Ja za zak\p>cen
«t* na «MO*..
* v	lahko
Savinja
***** Mi &*#***
6. december - Miklavžev koncert na prostem ; glasbenimi gosti in Miklavžem s polno vrečo * * * ♦ presenečenj
/T\ /v 28. december - Božično novoletni 1 koncert s Terezo Kesovijo
O 31. december - Silvestrovanje 0 1. januar - Novoletni ples
Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PH: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70
Podjetništvo
november2002
Pekarna z najdaljšo tradicijo
Podjetniki kritični do države
družine. Mnogi starejši se še spominjajo Miroslava Roterja, st., ki je razvažal kruh s posebnim vozom s konjsko vprego, še več jih ima v spominu Miroslava Roterja, ml., ki je bil zelo priljubljen krajan in pek. To pa velja tudi za sedanjega gospodarja in peka Vaneka Roterja, ki uspešno nadaljuje tradicijo pekarstva, kateri je postavil temelje njegov ded. Dokaz za to je tudi nova trgovina in poslovna zgradba, ki so jo slovesno predali namenu minulo soboto.
Ta dan so imeli Roterjevi veliko gostov. Nihče, ki je bil na slovesnosti ob odprtju pred novim objektom, ni od njih odšel lačen ali žejen. Zbrane je najprej pozdravil lastnik in glava družine Vanek Roter. Na kratko je opisal novo pridobitev in se zahvalil vsem izvajalcem del, ki so korektno in v dogovorjenem roku zgradili objekt. Posebna zahvala pa je veljala 11-članskemu kolektivu, zvestim potrošnikom in vsem, ki so kakor koli pomagali pri tej naložbi, vredni okrog 25 milijonov tolarjev.
Ob pomoči bogoslovca Luka Rajfa je nov objekt blagoslovil župnik z Gomilskega Martin Cirar, zatem pa sta ga s prerezom traku slovesno predala namenu mama Rozalija Roter in Vanek Roter.
D. N.
V Savinjski dolini je kar Roter iz Šentruperta, kjer so s nekaj pekarn, vendar se nobe- pekarsko dejavnostjo pričeli že na ne more pohvaliti .s tako	pred 79 leti. Z njo se sedaj
dolgo tradicijo kot pekarna	ukvarja že tretja generacija
Vanek in Rozalija Roter med prerezom traku
MuutARFtsd^o, računovodske storitve ZA S.P. IN PODJETJA
MLAKAR F&S d.o.o. Ulica XlV.divizije 14, 3000 Celje
Tel : 03 / 427-44-60, Fax : 03/427-44-65, Mobitel : 041/631-198
OGLAŠUJTE V
Jiillrifoi
NOVO V ŠEMPETRU
V SAVINJSKI DOLINI
A		"jr	c
/l	mi		o
V NOVEM CENTRU POSKRBIMO ZA
TEHNIČNE PREGLEDE
-	vseh osebnih vozil in motornih koles,
• kombiniranih vozil,
-	osebnih specialnih vozil,
-	lahkih priklopnikov in tovornih vozil do skupne mase 3500 kilogramov,
-	tudi traktorjev in traktorskih priklopnikov
REGISTRACIJO VOZIL IN ZAVAROVANJE ■ zavarovalnica Triglav, Adriatic, Slovenica^R^—rr^ Tilia ali Mariborska zavarovalnica.
wkut'Altt,
1.	NAGRADA:
7	BREZPLAČNIH AMZS ĆLANSTEV
2.	NAGRADA:
8	PANORAMSKIH PRELETOV S HELIKOPTERJEM
3.	NAGRADA:
3 X OPTIČNI PREGLED IN NASTAVITEV PODVOZJA
4.	NAGRADA:
3 X URAVNOTEŽENJE KOLES
NOVA POSLOVNA ENOTA
AMZS d.d.
Poslovalnica Sempter v Savinjski dolini
Rimska cesta 98 B
3011 Šempeter v Savinjski dolini
www.amzs.si
telefon: 03 / 70 32 500 fax: 03 / 70 32 512
Razvojna agencija Savinja Žalec je tudi letos pripravila dan podjetništva, ki je potekal pod pokroviteljstvom Občine Žalec, pri njegovi organizaciji pa sta sodelovala tudi Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Društvo managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Osrednja prireditev ob dnevu podjetništva je bila 2$. oktobra okrogla miza na temo aktualnih gospodarskih vprašanj v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, na kateri je sodelovala
tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin.
Razvojna agencija je poleg okrogle mize pripravila še več podjetniških delavnic, ki so potekale tudi v okviru Tedna vseživljenjskega učenja. Delavnica Podjetništvo na deželi je bila namenjena predvsem kmečkim ženskam, mabrn in srednjim podjetjem pa E-poslovanje v poslovnih sistemih. 0 podjetništvu kot izzivu današnjega časa so spregovorili podjetnicam začetnicam in potencialnim podjetnicam, podjetjem s potencialom za povezovanje pa je bila namenjena delavnica Lokalni grozdi. Vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, pa je bilo namenjeno Uvodno podjetniško usposabljanje. Izvedb so še okroglo mizo o podje-
tništvu na podeželju.
V žalskem hotelu so se ob dnevu podjetništva na razstavi predstavile osnovnošolske podjetniške delavnice in tako imenovano podjetniško podporno okolje, kamor sodijo vsi, ki s svetovanjem ab kako drugače posameznikom pomagajo na podjetniške poti. Med njuni je osrednja Razvojna agencija, ki nudi strokovno in finančno pomoč ter je istega dne pripravila dan odprtih vrat. Največ zanimanja med podjetniki je vzbudila okrogla miza, na kateri je sodelovala tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. V zvezi z aktualnimi
gospodarskimi vprašanji v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je ministrica uvodoma predstavila temeljne usmeritve ministrstva v naslednjih dveh letih. Ena od prioritet je pospeševanje tehnološkega razvoja in inovativnosti, pri čemer zelo zaostajamo za evropskimi državami, ministrstvo pa bo spodbujalo tudi programe za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij in za spodbujanje investicij. Ker je eno ključnih vprašanj slovenskega podjetništva dostopnost do virov financiranja, ministrstvo pripravlja preoblikovanje skladov v Mariboru in Ribnici v razvojno banko in v podjetje s tveganim kapitalom. Podjetjem priporoča predvsem širjenje v jugovzhodno Evropo, saj v zahodnoevropskih
državah ni pričakovati večje gospodarske rasti.
V nadaljevanju okrogle mize je bilo bolj kot o Evropski uniji shšati vprašanja v zvezi z neenakomernim regionalnim razvojem v Sloveniji in številnimi birokratskimi postopki, s katerimi se kljub antibirokratskemu programu na ravni države srečujejo podjetniki. Tako je bilo postavljeno vprašanje, zakaj morajo tudi mala podjetja in samostojni podjetniki, v katerih je zaposlen le en sam, s področja varstva pri delu izdelati oceno ogroženosti in zakaj bodo morah tudi vsi samostojni podjetniki
voditi poslovne knjige po dvostav-nem knjigovodstvu. Vse to občutno poveča stroške poslovanja in priza-dane prav mala podjetja, ki so eden najvitalnejših delov slovenskega gospodarstva. Veliki industrijski giganti večinoma propadajo. V Savinjski dobni je 1700 delujočih podjetij in samo sto jih ima več kot
10	zaposlenih. V zvezi z razvojem regij je ministrica povedala, da je bila Savinjska statistična regija po pomoči s strani države lani na tretjem mestu za Prekmurjem in Zasavjem ter da je dobila približno
11	odstotkov sredstev, namenjenih
regijam. Je pa res, da je bilo mnogo teh sredstev namenjenih za izgradnjo infrastrukture in ne neposredno podjetjem.	K. R., foto: T. T.
Uspeh na razpisu PHARE nam omogoča nepovratno sofinanciranje projektov s področja usposabljanja
Tudi v letošnjem letu se je Razvojna agencija Savinja sama in v sodelovanju s partnerji potrudila s prijavami na razpis PHARE 2000 - “Donacijska shema v Savinjski regiji: aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni in 2001” ter PHARE 2001 - “Krepitev Slovenije na lokalni ravni: socialna vključenost”. Čeprav sta bila oba razpisa sredi poletnih mesecev, smo odgovor za prvi razpis prejeli šele v teh dneh, odgovor na drugi razpis, na katerega smo prijavili projekt “Mladinski center”, pa še vedno čakamo.
Kljub zamudi, ki je zagotovo posledica zahtevnih in dolgotrajnih “evropskih” razpisnih procedur, smo v teh dneh lahko zadovoljni, saj bo prebivalcem naše dohne omogočeno priti do dodatnih znanj in realizirati določene projekte tudi z do 75-odstotnim sofinanciranjem evropske skupnosti. Na prvem razpisu smo namreč uspeh z naslednjimi projekti:
•	“Socialni servis - zaposlitvena in podjetniška priložnost” (prijavitelj RA Savinja, partnerji Socialna zbornica Slovenije, Racio social in drugi), ki je namenjen predvsem ciljni skupini brezposelnih žensk in potencialnih podjetnic, ki vidijo izziv v opravljanju storitev “družinskega servisa” oziroma v zagotavljanju pomoči na domu;
•	“Evropski jeziki za sodobnega managerja” (prijavitelj UPi-Ljudska univerza Žalec, partner RA Savinja in drugi), katerega namen je izboljšati, nadgraditi in preveriti znanje angleškega in nemškega jezika med srednjim in višjim mana-gerskim kadrom, ki bo z uspešno zaključenim usposabljanjem pridobil tudi ustrezno javno veljavno listino;
•	“Usposabljanje turističnih vodnikov” (prijavitelj RA Sotla, partner RA Savinja in drugi), ki bo iskalcem prve zaposlitve, študentom in vsem mladim do 30 let omogočil pridobivanje dodatnih znanj s področja vodenja turistov kot podjetniške in zaposlitvene priložnosti na področju turizma;
•	“ Žensko podjetništvo kot zaposlitvene možnosti na podeželju” (prijavitelj RA Sotla, partner RA Savinja in drugi), ki bo zagotovil dodatna podjetniška znanja predvsem ciljni skupim kmečkih žensk oziroma žensk na podeželju, ki so statusno opredeljene kot kmečke gospodinje, brezposelne ženske, zaposlene, ki se žehjo vključiti v druge obhke dela, in članice društev, ki žehjo pridobiti nova znanja;
•	“Razvoj podeželja” (prijavitelj Zavod Rogaška dediščina, partner RA Savinja, RA Soda in drugi), ki bo kot nadgradnja lanskega programa predvsem kmečkemu prebivalstvu zagotovil vrsto programov pridobivanja dodatnih znanj vključno z ustreznimi certifikati za zagotavljanje pogojev za dopolnilno dejavnost;
•	“Povečanje zaposlovanja z izobraževanjem in promoviranjem fleksibilne oblike zaposlovanja” (prijavitelj SIC Konjice - ORA Pohorje Dravinja), ki je usmerje predvsem v ciljno skupino mladih brezposelnih in delavcev brez kvalifikacije;
•	“Programi izobraževanja in usposabljanja za kvalitetne storitve v turizmu” (prijavitelj SIC Konjice - ORA Pohorje Dravinja, partner RA Savinja in drugi), ki so namenjeni dvigu znanja v ciljni skupini managementa, pa tudi brezposelnim osebam, ki so potencialni nosilci turisdčne dejavnosti.
Pogodb z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve še nismo podpisali, zato zaenkrat ne moremo podati podrobnejših informacij o posameznih projektih. Zagotovo pa lahko že danes povabimo vse, ki bi se zeleh vključiti v katerega od zgoraj naštetih programov, da se oglasite na sedežu Razvojne agencije Savinja ah pri posameznih prijaviteljih in si s tem pravočasno zagotovite svojo udeležbo v ponujenih finančno ugodnih oblikah pridobivanja dodatnih znanj.
Danica Jezovšek - Korent, direktorica Razvojne agencije Savinja
november2002
Podjetništvo
aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno.
PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V NOVEMBRU 2002 / RAZVOJNA AGENCIJA SAVICA vas obvešča in priporoča:
-JAVNI RAZPISI
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Drugi javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD
UKREP ŠT. I: Naložbe v kmetijska gospodarstva
UKREP ŠT. II: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov
UKREP ŠT III: Gospodarska diverzifikacija na kmetiji, UKREP ŠT IV: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju (UL RS št. 96-97,15. 11. 2002)
ROK: Vloge na ta javni razpis se lahko pošiljajo do dne objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog na ta javni razpis, ki bo objavljen na enak način, kot je bil objavljen javni razpis.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT
Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ukrajino v letih 2003 in 2004 (UL
RS št. 88, 18. 10. 2002)
ROK: Vloge morajo prispeti do vključno 2. decembra 2002 do 14. ure. Ukrajinski partner mora prav tako oddati vlogo na pristojno ministrstvo v Ukrajini, in sicer na Ministrstvo za.šolstvo in znanost, Oddelek za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje, Kijev.
Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-ameriških znanstveno tehnoloških projektov v obdobju 2003/2004 (UL RS št. 90-91, 25. 10. 2002)
ROK: Vloge morajo prispeti do vključno petka, 10. januarja 2003, do 12. ure.
OSTALI RAZPISI
Javni ciljni razpis za opravljanje storitev Kulturne stične točke (Cultural Contact Point) v Republiki Sloveniji (UL RS št. 94,8.11. 2002) ROK: Ponudba mora biti predložena do 6. 12. 2002 oziroma do tega dne oddana na pošti kot priporočena pošiljka.
Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila na poštnem naslovu oddana do vštetega 6. 12. 2002 oziroma je bila do tega dne predložena na vložišču ministrstva. Javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika organizacije tiska in distribucije za potrebe Zavoda za šport Slovenije (UL RS št. 94,
8. 11. 2002)
ROK: Rok za oddajo ponudb je 5. 12. 2002 (poštni žig).
Javni razpis za sofinanciranje pilotskega projekta informatizacije ruralnih zaselkov (e-vas) (UL RS št. 94, 8. 11. 2002)
ROK: Rok, do katerega morajo biti predloženi računi, ki so podlaga za sofinanciranje, je 30.10. 2003 oziroma
30. 10. 2004. Rok za predložitev ponudb: ponudba mora dospeti v vložišče Ministrstva za informacijsko družbo najpozneje do 25. 11. 2002 do 10. ure ne glede na način dostave (s priporočeno pošiljko ah osebno).
Javni razpis za dodelitev koncesij za opravljanje osemenjevanja domačih živali na območju Republike Slovenije (UL RS št. 96-97, 15. 11.2002)
ROK: Rok prijave je do 31. 12. 2003. Obravnavale se bodo vloge, ki bodo prispele do vključno
15. dne v prejšnjem mesecu do 14. ure. Ostale prijave se bodo obravnavale na prihodnjih odpiranjih vlog.
Razpis programov zdravstvenih storitev (UL RS št. 96-97, 15. 11. 2002)
ROK: Ponudniki pošljejo prijave in zahtevano dokumentacijo v roku 14 dni na sedež Območne enote Zavoda, na območju katere opravljajo svojo dejavnost ah imajo sedež.
ŠE AKTUALNI RAZPISI
•	Javni razpis za kreditiranje naložb v objekte in naprave za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja - 24LI01B
•	Javni razpis za dodelitev subvencij občinam in upraviteljem javnih in večstanovanjskih stavb za energetske preglede javnih stavb, energetske zasnove občin in pripravo investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije
•	Javni razpis za dodelitev subvencij za študije izvedljivosti projektov soproizvodnje toplote in električne energije Sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije
•	Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ukrajino v letih 2003 in 2004
•	Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-ameriških znanstveno tehnoloških projektov v obdobju 2003/2004
OSTALE INFORMACIJE
Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno.
Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice.
Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; za vse, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Vljudno vabljeni! Telefon: 03 713 35 65.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med samim potekom izobraževanja ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela!
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713
68 70 (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič): podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga. Franja Centrih), PPC Žalec (041/726 546, g. Virant), IZVIR, d. o. o., Žalec (03/713 31 00, g. Kač).
AVTO HIŠA
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING 00 5 LET
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1
CERTIFIKAT it. 128
ISO 9001
tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVALA se bodo v mesecu novembru 2002 povečale za 0,28 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu novembru 2002 17.172,33 SIT in je 539,26 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.083,08 SIT, na Polzeli pa 16.247,50 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu novembru 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine.
Novembrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno.__________________________________________________________________
Zaključujemo prvo fazo projekta “Razvoj lokalnih podjetniških grozdov”
Podjetniško povezovanje z oblikovanjem in organiziranjem grozdov predstavlja za uspešna majhna in srednja podjetja v razvitih tržnih gospodarstvih učinkovito orodje za vse bolj zahtevne pogoje na globalnem trgu. Tovrstno povezovanje zagotavlja podjetjem zniževanje stroškov preko skupnega izvajanja določenih poslovnih funkcij (npr. trženje, transport, nabava, usposabljanje kadrov idr.). Rezultat zniževanja stroškov je večja konkurenčnost podjetij in možnost bolj agresivnega nastopa na domačem, predvsem pa na tujih trgih. Zaradi številnih prednosti, ki jih povezovanje v grozde nudi zlasti za majhna in srednja podjetja, je Ministrstvo za gospodarstvo v letošnjem letu finančno podprlo projekt “Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji", ki ga izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo preko svoje mreže lokalnih centrov.
Razvojna agencija Savinja je bila v projekt vključena kot eden od treh pilotnih lokalnih centrov v Savinjski regiji. V poletnih ter prvih jesenskih mesecih smo na podlagi razgovorov in anketiranja več kot 250 majhnih in srednjih podjetij z območja Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline ugotovili, da mnogo naših podjetnikov premišljuje o svojih interesih, možnostih in pogojih za povezovanje s sorodnim podjetjem. V prvi fazi smo med podjetji predstavih idejo podjetniškega “grozda”, to je skupine podjetij na določenem geografskem območju, ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, torej sama. Govorimo o ideji, da smo skupaj uspešnejši, močnejši in bolj konkurenčni.
Cilj pilotnega projekta v prvi fazi v letošnjem letu je bil predvsem dvigniti zavest o pomenu povezovanja in grozde-nja in evidentirati čim večje število potencialnih podjetniških grozdov (evidentirali smo jih najmanj pet na našem območju), v naslednji fazi pa bomo nudili pomoč pri vzpostavljanju njihovega delovanja. V ta namen smo 18. oktobra pripravili prvo delavnico s prvo skupino podjetij, ki bi se lahko povezala v uspešen “grozd”, 21. novembra je potekala druga delavnica, z nadaljnjimi skupinami
CENITVE
nepremičnin in premičnin
za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20,
041 649 234
pa bomo nadaljevali delo skladno z interesi podjetij za povezovanje in jim nudili tudi strokovno pomoč pri pridobivanju sredstev za vzpodbujanje povezovanja na republiških razpisih.
V prvi fazi zagotovo še nismo uspeh zaznati vseh interesov za podjetniško povezovanje v našem okolju, zato še naprej vabimo vsa mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec, Mozirje, Nazarje, Gornji
Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki menijo, da bi jim povezovanje lahko prineslo določene prednosti, naj nas pokličejo ah obiščejo na sedežu naše agencije. Pristojne osebe za projekt: organizatorka projekta Danica Jezovšek - Korent in strokovna sodelavka Alenka Doler, RA Savinja (713 68 60) ter koordinator projekta Peter Janič, ZAVOD IRCKON (427 44 08).
V V V
SVETOVALNO SREDISCE ŽALEC &
ČIPS - informativno mesto Žalec
Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec Telefon: 03/713 35 65
obveščata, da so svetovalne ure spremenjene.
Svetovalno središče Žalec Osebno informiranje in svetovanje: ponedeljek in torek od 9- do 12. ure, sreda od 12. do 18. ure, petek od 12. do 16. ure.
Telefonsko informiranje in svetovanje: ponedeljek in torek od 12. do 15. ure, sreda in petek od 10. do 12. ure.
ČIPS - informativno mesto Žalec Osebno in telefonsko informiranje in svetovanje: ponedeljek od 10. do 14. ure, torek od 13. do 17. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 12. do 16. ure, petek od 8. do 12. ure.

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
■	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLER J EV,
■	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
KUPIMO
stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča.
Hql, d. o. o., Parižlje 15
BRASLOVČE
BIRO ZA CENITVE
TER
MANAGEMENT
NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30)
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Volitve
november2002
Razgibana Martinova nedelja zaradi volitev
Na Martinovo volilno nedeljo so bili delovni tudi naši fotografi. Volitve so običajno priložnost, ko je mogoče pred objektiv ujeti tudi družine kandidatov. Ob zaprtju volišč pa je zelo živahno in napeto na sedežih občinskih volilnih komisij in seveda v volilnih štabih kandidatov.
Kandidat za župana občine Žalec Lojze Posedel je prišel m volitve z družino in bil še posebej ponosen na starejšo hčer, ki je smela prvič opraviti to državljansko dolžnost.
---—
učenje
delo
plačilo
pokojnina
DeSUS
(U)
VSE GENERACIJE
Dose sliši IvoUj«!
;iAvnosjinp®
«BOSTA SEME'
Goricar
Volilna kampanja je bila precej umirjena tudi v občini Braslovče, kjer so imeli kar štiri kandidate za župana. Njihovi plakati so neokrnjeni dočakali dan volitev.
Tudi v Petrovčah so imeli kandidata za župana - Marijana Turičnika.
Kandidat za žalskega župana Jurij Blatnik seje volitev v Zabukovici, udeležil skupaj s soprogo.
Ljubo Žnidar, edini kandidat za župana občine Polzela, je že pred dnevom volitev z zagotovostjo vedel, da bo ponovno izvoljen za župana.
Poslanec in še enkrat župan občine Vransko Franc Sušnik je volil v Čepljah, na fotografiji skupaj s soprogo.
V pričakovanju rezultatov: Vinko Debelak, kandidat za župana občine Prebold, med prijatelji.
Tudi v volilnem štabu Matjana Golavška iz Matk so težko pričakovali prve neuradne rezultate štetja glasov.
Ko so se zaprla volišča, je zavrelo na sedežih občinskih volilnih komisij. Poseben postopek je tudi predaja gradiva. Fotografija je iz Žalca.
In po ročnem štetju sledi še vnos v računalnik.
Foto: T. T., D. N., K. R.
november2002
Po DOLINI
Učenci so policistom pozorno prisluhnili in jim zastavili nekaj vprašanj.
Moja varna pot v šolo
Moja varna pot v šolo in kritične prometne točke na Polzeli sta bili temi okrogle mize, ki so jo pripravili v Osnovni šoli na Polzeli ob zaključku dveh celostnih dnevov na temo “promet”. Na šoli so potekale različne delavnice za učence, kjer so ponovili prometne predpise, se pogovorili ter odkrivali varne poti in tudi vse kritične prometne poti na Polzeli. Izvedli so tudi mednarodno tekmovanje v znanju cestno prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesom. Kako se ravna v primeru prometne nesreče, pa so učencem pokazali policisti, gasilci in medicinsko osebje.
Na okrogli mizi, na kateri so poleg učencev in učiteljev sodelovali še predstavniki občine, gasilcev, policije, sveta staršev in drugih šol, so
navedli nekaj izzivov glede prometne varnosti na Polžek. Nezavarovani železniški prehodi, nepregledna križišča, visoke žive meje in neupoštevanje omejitev hitrosti mimo šole so bili največkrat izpostavljeni problemi. Pohvalili pa so nov vhod v šolo, ki omogoča učencem, vozačem z avtobusom, najkrajšo in varno pot s parkirišča v šolo. Učenci so izrazili kritike do nekaterih staršev, ki vozijo svoje otroke v šolo in bi jih najraje pripeljali kar do razreda, ob tem pa vozijo okrog šole, kot bi vozili po cesti.
Precej časa so posvetili tudi temi bonton v prometu. Ugotavljali so, da se o tej temi vse premalo govori, čeprav je v sedanjem času življenjskega pomena za odraščajočo mladino in bo potrebno temu dati več poudarka v šoli, pa tudi na roditeljskih sestankih s starši.
T. Tavčar
Posvojeni spomenik lipa
V tem mesecu mineva 30 let od generalne konference Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo v Parizu, na kateri so sprejeli Konvencijo o zaščiti kulturne in naravne dediščine človeštva, ki je vse bolj ogrožena zaradi procesa naravnega propadanja in v veliki meri tudi zaradi socialnih in gospodarskih razmer.
Letošnje leto je na osnovi razglasitve skupščine OZN poleg mednaro-
dnega leta gora tudi mednarodno leto kulturne dediščine. UNESCO pa je nosilec tovrstnih aktivnosti. Pri tem so prevzele pomembno vlogo unescove šole po svetu in tudi v naši državi.
V Spodnji Savinjski dolini je vključena v mrežo Unescovih šol Osnovna šola Griže, ki posveča veliko skrb ohranjanju in razvijanju vrednot kulturne dediščine. V letošnjem letu so se njihovi 'šestošolci priključili Unescovemu triletnemu projektu z naslovom Dediščina v rokah mladih -
mladi posvojijo spomenik. Ob obisku generalnega direktorja UNESCA gospoda Matsuure v Sloveniji je bil napovedan začetek tega projekta, ki naj bi zajel šole v vsej Sloveniji in se povezal s šolami v drugih državah. V projekt se je v Sloveniji vključilo 60 šol. Iz Savinjske regije kot edina šola Griže. Izbrali so naravni spomenik -drevo lipo, ki simbolizira slovenstvo. Spoznavali bodo preteklost, njen pomen in vpetost v sedanjost ter utrjevali odgovoren odnos za ohranitev vrednot spomenika potomcem v
Branko znova prosi za pomoč
prihodnosti. Svoj posvojeni “spomenik” pa bodo vključili v šolsko življenje in delo.
S tem projektom naj bi učence pripravili, da bodo znali in hoteli ceniti svoje in širše zgodovinsko okolje, učitelji pa bodo to lokalno zgodovinsko okolje uporabljali kot svoj učni vir. Poleg tega bodo učenci seznanjeni z lokalno skrbjo in odgovornostjo za ohranjanje vrednot spomenika, s čimer bo prišlo do večje povezanosti šole z okoljem, strokovnjaki in ustanovami. Vzpostavljene naj bi bile tudi večje komunikacijske povezave med šolami v Sloveniji.
D. N.
Jezikovna
Invalid Branko Košenina z Gomilskega, ki sicer prebiva v Sončkovem domu v Štorah, se je pred dnevi znova obrnil na naše uredništvo in nas prosil, da mu z objavo njegovega problema pomagamo priti do težko želenega motorja - tricikla, ki ga klub enoletnemu prizadevanju še vedno nima, saj mu nikakor ne uspe zbrati dovolj denarja zanj. Kljub težki invalidnosti, ki je posledica cerebralne paralize, je v Branku ogromno volje, energije in želje, da bi živel povsem normalno življenje, kot ga običajno živijo telesno neprizadeti ljudje.
Branko je pred leti že uspešno uresničil svoj sen in s pomočjo dobrih ljudi in sponzorjev zbral denar za svoj prvi motor - tricikl, ki mu je omogočal, da se je lahko prevažal iz kraja v kraj, bil med ljudmi
in bogatil svoje življenje. Tako kot vsako vozilo je tudi njegovo odslužilo in sedaj je znova “bos”. Brez prevoza se počuti tako, kot, da bi ptici odrezali krila. Če mora ali želi kam, je več ah manj prepuščen sam sebi in svojemu omejeno gibljivemu telesu. Srčno si želi biti znova čim manj odvisen od drugih, zato upa, da bodo njegove prošnje naletele na razumevajoče ljudi, ki bodo razumeli njegov položaj in mu pomagali do prijaznejšega življenja.
Branko se je rodil leta 1967. Kot invalid je končal osnovno šolo v Centru za usposabljanje invalidne mladine Janka Premrla - Vojka v Vipavi. Leto dni je nato preživel še v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Petnajst let je delal v invalidskem delovnem centru na Golovcu, sedaj pa je že sedmo leto v Centru za vzgojo, varstvo in usposabljanje Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček v Celju. Z
denarjem, ki ga prejme kot nadomestilo za invalidnost pokrije stroške bivanja in oskrbe v bivalni enoti v Štorah, kjer je skupaj še s petimi invalidi. Nagrada, ki jo dobi v centru Sonček, pa mu zadostuje le za najnujnejše življenjske potrebe. Denarja za tricikel mu tako na noben način ni mogoče privarčevati in tako njegovo upanje temelji na pomoči drugih.
Tricikel znamke Piaggio s streho in krmilom znaša po predračunu 829-000 tolarjev. Doslej je Branku uspelo zbrati od darovalcev približno eno četrtino denarja. Vsi, ki želite, da bi se Brankov sen spremenil v resničnost in da bi njegovo življenje znova dobilo prijaznejši obraz mu lahko sredstva nakažete na žiro račun: 50700-620-16 05 1376110-1568760 s pripisom za PIAGGO. Pokličete ga lahko tudi na njegov GSM 040 854-954.
D. N.
šola
Andrea Švab je pred dnevi na Polzeli odprla podjetje za prevajanje in jezikovno izobraževanje. Na dnevih odprtih vrat $0 že sprejeli prve prijave za vpis v tečaje angleškega in nemškega jezika.
Učenci, dijaki in odrasli se bodo lahko učili v prijetnem ambientu v manjših skupinah. V podjetju AS bodo poleg izobraževanja prevajali tudi razne dopise in druga besedila. Jezikovna šola AS bo prav gotovo obogatila ponudbo učenja jezikov v Savinjski dolini.
T. Tavčar
OGLAŠUJTE V


lercator
Trgovska družba ŽANA, d. d., ŽALEC
Mestni trg 2, Žalec
tel.: 03/ 713 45 00, faks: 03/ 713 45 45
ŽANA
PRAZNIČNA PONUDBA V MERCATORJEVIH PRODAJALNAH!
4.208,00	2.539,00	Margarina Monika, 1 kg, Emona BC	550,00	349,00
7.005,00	4.439,00	Sladoled Viennetta, več okusov, 600 ml, Vigros	658,00	424,00
1.080,00	859,00	Zamrznjen paniran file osliča, 400 g, Frigomar	820,00	559,00
2.550,00	1.559,00 399,00	Sir Edamec, 1 kg, Ljubljanske mlekarne Dišeča sveča Glade, več vonjev, Emona Obala Koper	1.482.00 1.006.00	990.00 699.00
168,00	128,00	Balzam Nivea po britju, 100 ml, Beiersdorf	1.083,00	733,00
269.00 659.00	199.00 499.00	Servieti novoletni tisk, 33x33, 20/1, Paloma Sladkogorska Akcija traja od 28. 11. 2002 do 31. 12. 2002 oziroma do razprodaje zalog.	207,00	159,00
1.830,00 411,00	1.399,00 304,00	SUPERMARKET MERCATOR Žalec, PRODAJNI CENTER Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE.		LENA
Kraški pršut s kostjo, 1 kg, celi, MIP Nova Gorica Kraški pršut brez kosti, 1 kg, polovička, Kras Sežana Piščančje prsi na podstavku, 1 kg, Perutnina Ptuj Gruntarska šunka BK, polovičke, v. p., 1 kg, MDK Kremna rezina, 2 kosa, pakirano Margarina Rama kocka, 250 g, Kolinska Slane palčke Soletti, 250 g, Magistrat International Bonboniera Tatiana DeLuxe, 238 g, Mercator Kava Nescaffe clasic, 2 okusa, 200 g, Kolinska Kompot Every day (ananasovi kolutići) 850 g, Mercator
BLAGOVNICA ZANA Žalec
v 1. etaži Blagovnice Žana Žalec PRODAJALNA športnih oblačil in opreme
\\0^°
WINTERSPORT
SALON POHIŠTVA MERCATOR
Bogata ponudba, akcijske cene, odlični plačilni pogoji!
ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA!
Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Mercator Pika kartico!
ŽANA PRAZNUJ^’-
V mesecu oktobru in novembru Žana praznuje svojo 26. obletnico poslovanja in 1. obletnico delovanja Supermarketa Mercator v Blagovnici Žana. Zato smo za vas pripravili vrsto degustacij in promocij ter
VELIKO NAGRADNO IGRO
z bogatim nagradnim skladom:
2 sedežni garnituri,
2 X 50.000,00 SIT v vrednostnih bonih Mercator,
6 X 10.000,00 SIT v vrednostnih bonih Mercator.
Pravilno izpolnjene nagradne kupone, ki jih dobite pri blagajnah, oddajte v nagradno skrinjico v naših poslovalnicah v Blagovnici Žana v Žalcu in v Prodajnem centru Lena v Levcu.
Žrebanje bo v soboto. 30. novembra 2002, ob 10. uri pred Blagovnico Žana v Žalcu, kjer bomo iz vsake skrinjice izžrebali 5 nagrad.
Zabaval vas bo ALEKSANDER JEŽ,
poskrbljeno pa bo tudi za obilico degustacij in promocij.
Seznam izžrebancev bo javno objavljen. Nagradna igra traja od 15. do 29. 11. 2002. Organizator nagradne igre je Trgovska družba Žana, d. d., Žalec, Mestni trg 2, Žalec.
Po DOLINI
november2002
Savinjčani po Levstikovi poti
Z odprtja gozdne ceste (v sredini Franci Uplaznik med prerezom traku, ob njem levo župan Vinko Debelak, direktor zadruge Vlado Vrtačnik in župnik Franc Serec)
Gozdne ceste so zelo pomembne
Gozdne ceste so v pretežni meri namenjene spravilu lesa s težje dostopnih predelov, hkrati pa marsikje omogočajo tudi dostop do planinskih, lovskih in planšarskih koč ter hribovskih domačij. Že desetletja je potekala vseslovenska akcija, katere namen je bil s cestami povezati kmetije z dolino in tako zaustaviti odhajanje ljudi z domačij in propadanj le-teh. Mnoge takrat narejene ceste so danes tudi asfaltirane in tako omogočajo boljše cestne povezave z dolino.
Območje občine Prebold z Matkami in Marijo Reko sodi v demografsko ogrožena področja in po zaslugi tega dejstva so pridobili tudi državna sredstva za gradnjo in posodabljanje cest. Pomembno vlogo pri širitvi hribovskega cestnega omrežja so imela gozdna gospodarstva, ki so na ta način lahko sekala les in ga spravljala v dolino iz do takrat
neizkoriščenih gozdov. Tildi danes se ob podpori občine, Gozdarske zadruge in ob prizadevanju lastnikov naredi še kakšna gozdna cesta, ki je za tiste, ki jo uporabljajo, skoraj enako pomembna kot asfaltirani odsek v dolini.
Tildi za Uplaznikove iz Matk, ki imajo v posesti okrog 50 hektarjev gozdov, je bila letošnja izgradnja gozdne ceste velikega pomena. To je dokazovalo tudi njeno uradno odprtje s prerezom traku, ki ga je ob pomoči župana občine Prebold Vinka Debelaka in direktorja Gozdarske zadruge Vransko Vlada Vrtačnika prerezal Franci Uplaznik, pridobitev pa je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec.
Ob tej priložnosti se je Franci Uplaznik, ki je dolgoletni član Gozdarske zadruge, kjer se namensko zbirajo tudi sredstva za izgradnjo gozdnih cest, zahvalil za pomoč Občini Prebold, GZ Vransko, izvajalcu del, predsedniku GZ Dragu Lobnikarju in vsem, ki so počastili ta
dogodek s svojo prisotnostjo.
Z gozdno cesto, ki bo omogočala lažji pristop do lesa tudi lastnikom Senčarjevih gozdov na Golavi, so si Uplaznikovi zagotovili večjo možnost izkoriščanja gozdnega bogastva, s tem pa tudi možnost za dodatna finančna sredstva, ki jim bodo omogočila izpeljavo želenih načrtov. Že dalj časa se namreč pripravljajo na dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki naj bi zaživela v okviru programa CRPOV. Najbrž bo to kmetija odprtih vrat, na kateri bodo lahko tržili z doma pridelanimi dobrotami.
V tej smeri se družinski člani tudi izobražujejo oziroma so že pridobili ustrezno izobrazbo. Danes je njihova kmetija usmerjena pretežno v živinorejo, saj je v hlevu kar 45 glav živine, za katero je potrebno priskrbeti dovolj krme. Tako obdelujejo kar 24 hektarjev travnikov in njiv. Kar pa ni tako enostavno in zato je njihova želja usmeriti kmetijo tudi v turizem toliko večja.
D. N.
Udeleženci Levstikove poti iz občine Prebold pred začetkom pohoda
Med najbolj znane pohodniške poti na Slovenskem zagotovo sodi Levstikova pot od Litije do Čateža. Številni Slovenci se že vrsto let podajajo po tej poti, ki je postala kar nekakšno nacionalno romanje, ki se ga udeležujejo tudi najbolj znane politične, kulturne in druge osebnosti s predsednikom države Milanom Kučanom na čelu. Že drugo leto pa so se na to pot organizirano podali člani pohodniške sekcije pri DU Prebold in številni drugi občani občine Prebold z županom Vinkom Debelakom. Poleg njih je bilo letos še veliko drugih organiziranih skupin iz Spodnje Savinjske doline, ki so s približno 15 tisoči pohodniki iz Slovenije in tujine spoznavali in doživljali Levstikovo popotovanje.
Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je po njej odpravilo 397 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije.
gospodinj, od peciva, potic, domačega kruha in razne druge hrane. Dovolj je bilo tudi toplega čaja in kuhanega ali hladnega domačega
kateri je bil slavnostni govornik predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Spregovoril je tudi predsednik Milan Kučan, ki je od vseh
Obisk zidanice na Gobniku
vina. Tako rekoč vsega je bilo na pre-	dosedanjih pohodov izpustil le lan-
tek, vključno z dobro voljo, ki smo jo	skoletnega. Vzrok je bil tehten -
Udeležba se je iz leta v leta večala in zadnjih nekaj let pot vsako drugo nedeljo v novembru prehodi približno 15.000 pohodnikov. Dolga je 22 km in poteka skozi manjša naselja, mimo številnih zidanic, vikendov in posameznih kmetij z lepo obdelovano, k bregu prislonjeno zemljo. Vzdolž celotne poti so bile pohodnikom na voljo dobrote tamkajšnjih
pohodniki prinesli s seboj. Z manjšimi postanki ob vinskih hramih in na kontrolnih točkah smo pot premagali v petih urah. Da smo jo res prehodili, potrjujejo žigi v kartončkih, ki smo jih dobili na kontrolnih točkah v Litiji, v Librgi, Moravčah in na cilju v Čatežu, kjer je bila tudi zaključna slovesnost 16. popotovanja po Levstikovi poti Razhodnja 2002, na
obisk Busha in Putina v Sloveniji. Organizatorji so mu letos izkazali posebno pozornost, saj je bil v Čatežu zadnjič v vlogi predsednika države. Prav gotovo pa ne zadnjič na pohodu, kot je dejal, se bo na pot odpravljal tudi po predaji predsedniške funkcije. Kot vsako leto je bila zaključna prireditev obogatena s pestrim kulturnim programom.ß N
Padli štirje ozimci
Člani Lovske družine Braslovče se v zadnjih treh letih intenzivno ukvarjajo z gospodarjenjem z divjimi prašiči. Pravijo, da pravilno gospodarjenje pomeni predvsem dopolnilno krmljenje, ki je pogoj, da to vrsto divjadi odvračajo od kmetijskih površin in s tem preprečujejo nastajanje škode na poljščinah.
Nazadnje s pravilnimi odstreli pripomorejo tudi k pravi številčnosti divjih prašičev na določenem teritoriju.
Divji prašiči se ne zadržujejo na majhnih teritorijih, temveč se v večini primerov gibljejo po teritorijih več lovskih družin. V ta namen je potrebno za pravilno gospodarjenje sklepati sporazume med lovskimi družinami v okviru lovsko gojitvenega
območja. Člani LD Braslovče so v fazi priprave podpisa takega sporazuma o gospodarjenju z divjimi prašiči na gojitvenem območju Zgornje Savinjske.
Lovci na skupnih loviščih lovijo samo ozimce prašičev, ostale starostne kategorije pa zaradi pravilnosti odstrela na pripravljenih krmiščih, kjer se lažje oceni spol in starost ter socialni položaj.	T. Tavčar
Braslovški lovci po končanem lom z oplenjenimi štirimi ozimci (boginja lova Diana najbolj naklonjena lovcu Dušanu Urankarju)
kakor leksikon vsega, kar zadeva srednjo in jugovzhodno Evropo, v zadnjih letih pa so sporočila Donave še toliko bolj aktualna.
Gost večera je bil ultramaratonski plavalec Martin Strel, saj je posebno poglavje v knjigi namenjeno prav njegovemu podvigu, ko je preplaval celotno dolžino reke. Strel je pripovedoval ne le o samem plavalnem podvigu, temveč tudi o življenju ob reki, kakršnega je spoznal skozi očala svojega podviga.
Čeprav je bila rdeča nit pogovora Donava, so ga zbrani izzvali, da je pripovedoval tudi o svojem spustu po slovitem Mississipiju. Človeku, ki je v ta življenjski podvig vložil maksimalni psihofizični napor, so besede tekle pretehtano, največkrat pa so bile obarvane tudi s humorjem. V njegovo čast je zaigral kvartet kitar pod vodstvom prof. Marije Alatič, saj je tudi on glasbenik - kitarist.
T. Tavčar
Reka s tisoč obrazi
Na dan splošnih knjižnic v Sloveniji so v Medobčinski matični knjižnici Žalec predstavili knjigo Draga Medveda z naslovom Donava. Uvodoma je
zbrane pozdravila v. d. direktorice knjižnice Anka Krčmar. Avtor Drago Medved je Donavo predstavil kot reko s tisoč obrazi. Po njegovih besedah je
O Donavi: Martin Strel (skrajno levo), Drago Medved in Anka Krčmar
Predsednik države odlikoval dva
Dobitniki odlikovanj s predsednikom Milanom Kučanom, skrajno levo Adi Vidmajer, skrajno desno pa Božo Jordan
Zlatko najuspešnejši zastopnik meseca
Za varen vsakdan in varnejšo prihodnost lahko poskrbimo predvsem sami, tudi s pomočjo zavarovalnic. Med najbolj uveljavljenimi zavarovalnicami v slovenskem prostoru je zavarovalna družba ADRIATIC, d.d., v kateri ponujajo življenjska, rentna, prostovoljna zdravstvena zavarovanja, prostovoljna pokojninska zavarovanja, nezgodna in mnoga druga zavarovanja. S prihodnjim letom se obetajo nekatere novosti, ki bodo prinesle zavarovancem dodatne
življenjsko polico “dali” tudi klasično dnevno odškodnino. Pomembna novost so tudi zavarovanja kritičnih bolezni.
0 vsem tem smo se pred dnevi, na sedežu celjske poslovne enote Adriatica, pogovarjali z organizatorko za trženje osebnih zavarovanj Tatjano Pogorevc in zavarovalniškim zastopnikom oziroma svetovalcem za osebna zavarovanja Zlatkom Štruk-lecem, ki je bil izbran kot naj zastopnik meseca in polletja mreže osebnih zavarovanj v celjski poslovni enoti. Tatjana Pogorevc je povedala, da je v celjski poslovni enoti zaposle-
Zlatko Štruklec, pokličete ga lahko po tel: 041 762 725 in Tatjana Pogorevc
možnosti, med katere sodi tudi tako imenovana podpolica, kar pomeni, da bodo osebe zavarovane z večjimi donosi. S prvim februarjem pa bodo na
nih 14 specializiranih zastopnikov osebnih zavarovanj, ki pokrivajo občine celjske regije. 0 Zlatku pa je dejala: “Zlatko Štruklec je specializiran zastopnik za osebna zavarovanja,
kar pomeni, da ni le klasični zastopnik, ampak tudi svetovalec na terenu. Pri sklenitvi življenjskega zavarovanja mora dobro poznati potrebe stranke, se z njo pogovarjati in tako “začutiti”, kaj stranka želi. Glede na to, da je postal zastopnik meseca in polletja, je jasno, da je pri svojem delu zelo uspešen. Veseli smo, da ga imamo v svoji sredini in da je naš."
In kaj o svojem delu in prislužene-mu nazivu pravi Zlatko? “Najbrž ni nikogar, ki mu ne bi laskalo, če je za neko delo pohvaljen in nagrajen. Tudi jaz nisem izjema, hkrati pa mi je to še dodatna motivacija za delo v prihodnje. Povedati moram, da imam to delo, ki je predvsem terensko, zelo rad. K dobrim rezultatom pripomore tudi poznavanje terena in ljudi. Z mnogimi sem prišel v stik, ko sem bil zaposlen pri košarkarskem klubu Savinjski Hopsi, vedno pa spoznavam tudi nove ljudi, nove kraje in zaselke, kar je zelo zanimivo. Sicer pa pokrivam osebna zavarovanja na področju Spodnje in Zgornje Savinjske doline.”
Zlatko je končal strojno tehnično šolo v Celju, po opravljenem pripravništvu v Strojni Žalec se je zaradi propada podjetja zaposlil v Košarkarskem klubu Polzela, kjer je bil šest let, sedaj pa je že tretje leto pri Adriaticu. To leto je bilo zanj očitno zelo uspešno, prav gotovo pa bodo takšna tudi prihodnja. EP
MARN, s.p.	aAvto_
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah.
OGLAŠUJTE V
Savinjčana
Pred dnevi je predsednik države Milan Kučan prizadevnim slovenskim planincem podelil najvišja priznanja. Častni znak Svobode Republike Slovenije sta prejela tudi dva Savinjčana, Božo Jordan in Adi Vidmajer. V utemeljitvi odlikovanj so zapisali:
“Adi Vidmajer je že v rani mladosti rad svoje proste trenutke preživel v gorah. Ni pa ostal le pri planinstvu. Uspehe je žel tudi v atletskih vrstah AK Kladivar Celje kot metalec kladiva. Zato je tudi prevzel funkcijo predsednika gradbenega odbora za izgradnjo atletskega stadiona v Žalcu, katerega svečano odprtje je bilo v letošnjem letu.
Leta 1972 je v Preboldu ustanovil Planinsko društvo Prebold in postal njegov prvi predsednik. Funkcijo je opravljal deset let, nato pa stopil za krmilo društva ponovno leta 1988 in uspešno sklenil še novo štiriletno obdobje. Nekaj let je bil tudi predsednik savinjskega meddruštvenega odbora, katerega član predsedstva je še danes.
Po poklicu profesor telesne vzgoje je v svojem življenju opravljal različne naloge. Bil je učitelj, sekretar Občinske telesno-kultume skupnosti Žalec, deloval kot član v občinskih organizacijah s področja športa, je član organizacije veteranov vojne za Slovenije, saj je bil v osamosvojitveni vojni komandant štaba Teritorialne obrambe v Žalcu, je član Strokovnega sveta pri Vladi R Slovenije. Trenutno opravlja dela in naloge ravnatelja Osnovne šole v Žalcu, drugi mandat podpredsednika Planinske zveze Slovenije, zadolžen za delo Medruštvenih odborov v povezovanju s planinskimi društvi ter Komisijo za planinska pota, Komisijo za varstvo gorske narave, Komisijo za planinsko rekre-
acijo in je član Uredniškega odbora Planinskega vestnika. V obdobju od prevzema funkcije podpredsednika je delo Meddruštvenih odborov z njegovim smislom za organizirano delo v celoti zaživelo. Njegova zamisel so tudi seminarji za društvene delavce, kjer se le-ti seznanijo z osnovami vodenja in dela v planinski organizaciji. Skupno pa se na takšnih seminarjih razrešuje tekoča problematika, s katero se društveni delavci srečujejo pri vsakdanjem delu, tako glede finančnih kot organizacijskih vprašanj. Svoje dosedanje življenje je izpolnil z resnim in zavzetim pedagoškim, vsestransko organizacijskim ter profesionalnim delom, ki je obrodilo bogate sadove tako v šolskih kot v društvenih dejavnostih. Za svojo razgibano in uspešno delo je do sedaj prejel številna planinska in športna priznanja tako v okviru planinske organizacije, AK Kladivar Celje kot na občinskem nivoju.
Božo Jordan je v planinske vrste stopil leta 1949 kot gimnazijec. Vključil se je v planinsko društvo Celje, ki je bilo tedaj edino v dolini, od leta 1971 pa je član planinskega društva Polzela. Za hribe ga je že pri šestih letih navdušila mama, oče pa mu je dal prve napotke o orientaciji, ga seznanil s kompasom, pokazal prvo topografsko karto - vse se je ohranilo še do današnjih dni in tečajnikom prav rad pokaže, kako je nabiral svoje prve izkušnje. Prehodil je nad petdeset veznih poti, opravil planinsko pot po takratni Jugoslaviji, bil na najvišjem vrhu na Balkanu (Musah), na Olimpu, na Visokem Atlasu v Afriki ... Obiskoval je inš-truktorske tečaje ter pridobljeno znanje uspešno prenašal naprej v planinskih šolah v društvih “naše doline”, kot rad pravi, ter v odprtih Planinskih šolah na Planini pri jezeru in na Okrešlju. Končal je inštruk-
torski tečaj za varstvo narave in tudi to svoje znanje prenašal naprej tečajnikom koroškega in savinjskega Meddruštvenega odbora. Je tudi eden od šestih, ki imajo inštruktor-ski naziv za planinska pota. V domačem društvu je bil dolga leta član vodstva, nekaj časa pa tudi društveni predsednik. Član Komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZS je od leta 1973. Sodeloval je pri sestavi učbenika Planinska šola in pri sestavi Planinskega vodnika ter bil delagat Odbora za planinske vodnike. Namestnik delegata je še danes. Bil je član Komisije za varstvo gorske narave, saj varovanju narave posveča vso pozornost. Od leta 1981 do 1986 je opravljal naloge predsednika izda-jateljsko-založniškega sveta PZS. Trenutno pa je aktiven član Založniškega odbora PZS, kjer pokriva področje vzgojne literature.
Leta 1958 je končal Fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1959 nastopil službo na celjski gimnaziji, že naslednje šolsko leto pa se je zaposlil na Tehniški šoli v Celju, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve leta 1991-
Njegovo delo v planinski organizaciji je tesno povezano z vzgojo planinskih vodnikov. Kot predavatelj je sodeloval tudi na vseh seminarjih in izpopolnjevanjih za vaditelje orientacije. Znanje so tečajniki sprva zajemali iz “skromnega” priročnika, ki ga je, kot sam pove, pripravil že leta 1977, in je bil vrsto let v uporabi kot edino gradivo.
Je prejemnik Reda dela s srebrnim vencem (1979), vseh planinskih priznanj, srebrne in zlate Bloudkove značke, Zlatega grba občine Žalec ter društvenih priznanj in priznanj krajevne skupnosti Šempeter. Leta 1999 je prejel tudi Savinovo plaketo.”
V decembru se bodo številne prireditve zvrstile tudi v občini Prebold. Prva bo že to soboto, ko DPD Svoboda vabi na prireditev S pesmijo in plesom v veseli december. 5. decembra bo miklavževanje v Svetem Lovrencu, dan pozneje pa v Marija Reki srečanje starejših občanov. 7. decembra se na parkirišču pred preboldsko šolo pričenja Veseli december v Preboldu. Za razpoloženje in bogato ponudbo bodo poskrbeli učenci, ki bodo na stojnicah obiskovalcem ponudili ročno izdelane in uporabne ter dekorativne izdelke, primerne za praznična darila. 14. decembra se bo prireditev nadaljevala z božično-novoletnim sejmom in spremljajočim kultumo-zabavnim programom na prireditvenem odru, prav tako 21. decembra, ko si bodo otroci lahko na odru ogledali predstavo Čarodej Niko na obisku pri Božičku in ko bo prišel Božiček ter obdaril otroke. Vse prireditve Veselega decembra se bodo na parkirišču pred šolo pričele ob 16. uri, za topi e napitke in sladke skušnjave pa bodo poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Prebold. 22. decembra bo Božiček še v Svetem Lovrencu, 25. decembra pa bo tradicionalni koncert Pihalnega orkestra TT Prebold, in sicer ob 18. uri v kinodvorani Prebold.
'V.	-.'•'•.v-;-''	: • v' '. "	■_	. .
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju.
Priložnost! Ne zamudite !
Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog.
Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002
cft»
Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za
120.000	SIT ■■■
(naravni vlek) oz.
140.000	SIT ■■■
(prisilni vlek)
Cena peči izven akcije:
-	naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT
-	prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT
♦
Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet., 1100 -12.00 in 16.00 -17.00
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d . o . o .
Napovednik
november2002
PRIREDITVE V DECEMBRU					
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KR VJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
30. 11. ob 11. uri	LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR SNEŽNA KRALJICA	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MUZEJSKO, KULTURNO,	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
			TURISTIČNO IN ŠPORTNO DEJAVNOST VRANSKO		
1.12. ob 19- uri	KAKO PREOBRAZITI JEZO... PREDAVANJE VIDE ŽABOT	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	TD LEVEC	MILENA KOTNIK	547 31 51
l.,8.,15.	ADVENTNI SEJEM	AVLA DVORCA NOVO CELJE	TD PETROVČE	UROŠ GOVEK	713 64 22
in 22.12. od 10. do 18. ure					031 382 181
20., 21., 22.12 od 9- do 19. ure DRUGA RAZSTAVA JASLIC IN BOŽIČNIH OKRASKOV		GASILSKI DOM DREŠINJA VAS	TURISTIČNA SEKCIJA PGD DREŠINJA VAS	FRANC ZAVAŠNIK	041 783 275
26.12.	KONCERT MePZ A CAPPELLA IZ PETROVČ	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MIHAELA VRANSKO KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO		JANKO REBERŠEK	572 51 92
29. 12.	LITERARNI VEČER Z NEŽO MAURER	OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	VIKTORIJA PUKL	703 23 70
OSTALE PRIREDITVE					
29.11. ob 18. uri	LEPOTE HIMALAJE - ALPINIST TONE ŠKARJA	GASILSKI DOM V SV. LOVRENCU			572 63 55
ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO					
6.12.	II. MIKLAVŽEV POHOD NA VIMPERK	VIMPERK ‘	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	
7.12.	TURNIR V ODBOJKI, MALEM NOGOMETU	TELOVADNICA VRANSKO	ŠPORTNO DRUŠTVO VRANSKO	JOŽE KAPUS	031 553 541
14.12. ob 7. uri	IZLET V NEZNANO IN ZAKLJUČEK LETA		PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	
19. 12.	53. LUNOHOD	GORA OLJKA	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	
25.12.	NOČNI POHOD NA ČRETO	VRANSKO ČRETA	PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO	MILAN KOZOLE	041 857 597
30.12.	BOŽIČNO-NOVOLETNI POHOD	KORBER - GRIČAR	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	
Program prireditev pripravlja hiristična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila.
ADVENTNI SEJEM V DVORCU NOVO CELJE
Le še nekaj dni nas loči od adventnega časa. Takrat tudi v nas odraslih oživi pravljica in vsaj za nekaj trenutkov spet postanemo otroci. Del te pravljice boste lahko doživeli v dvorcu Novo Celje, ki bo v mesecu decembru ponovno oživel v vrvežu adventnega sejma. V avli dvorca bomo že tretje leto po vrsti skušali pričarati pravljično vzdušje s pomočjo adventnih in božičnih izdelkov, uglašenih na grajsko noto. V štirih adventnih nedeljah (1., 8., 15. in 22. december od 10. do 18. ure) ste skupaj z otroki vabljeni na sprehod med adventnimi in božičnimi izdelki, da si napolnite dušo in morda med omenjenimi izdelki in dodatno ponudbo najdete kaj zase ali za svoje bližnje. Veselimo se vašega obiska!
Turistično društvo Petrovče
KUVOSKOP
Odbite zabave divjega Vana spada pod okrilje National lampoon filmov - tistih, v katerih je svoje rušilne norčije zganjal nekoč precej prisotni komik Chevy Chase. Odbite zabave, jasno, so manj uničevalne in bolj odbite; definicija te besede temelji predvsem na humorju telesnih izločkov. Film je kot Austin Powers, ki se namesto z Austinom pelje kar z jugom. Posebno poročilo se pripelje po drugi strani, z vozili, ki imajo tire speljane kar po stenah, vodi pa naravnost v Spielbergovo prihodnost, kjer totalitarizem lovi Tom Cruisa. Eden mračnejših - in zanimivejših -filmov starega Stevena. Rdeči zmaj je tretji - ah četrti - ali prvi udarec Hopkinsa Kanibala... odvisno, kako in kaj štejete. Zgodba sama je uvodni del trilogije, ki je enkrat že bil posnet, Hopkins pa je, kot da se šele uči, kako vzpodbujati brbončice, več pozornosti kot svojim jedilnim navadam prepustil Ralphu Phienesu in njegovim tetoviranim mišicam. Pot v pogubo je pravzaprav druga pot do Oskarjev Sama Lepota, po ameriško Mendesa; dakovana z neuspešnimi ah krvavimi očetovsko sinovskimi odnosi med Tom Hanksom in Paul Newmanom... ter še nekaterimi
mladimi in starimi igralci. Blaznost je kot grozljivi ekspoze Stephena Kinga o južnjaških navadah zaupanja v božje besede, stoodstotne verodostojne pravičnosti in pouka o izdatni uporabi sekirice. Hannibal že kliče, kdaj je večerja. Ledena doba je risanka zadnjega šestmesečja: mastodont, tiger in lenivec peljejo človeškega otroka domov in so pri tem prevečkrat napoti mešanici med podgano in veverico, ki bi želela le nastaviti lešnik v trda tla, pa ji prekleta... Ledena doba to preprečuje. Lih in žverca je Disneyev poskus vnašanja kaotičnega elementa v družinske risanke, ampak ker Disney ne more iz svoje kože, je jasno, družina nazadnje zaduši kaos. Znamenja so kaos v drugačni podobi: neverjetna znamenja na poljih ne oblikujejo kmetje ponoči, da bi podnevi privabljali ezoterične turiste in iskalce NLP-ejev, ampak... odgovora ne smemo izdati. Povejmo le to, da se je Shymalanov šesti čut ponovno izkazal kot dober v snemanju uspešnice, Mei Gibson pa se sooča z dogodki, kakršni so mu bili do sedaj povsem tuji.
p. z.
Medobčinska matična knjižnica Žalec
Torek, 3. dec. 2002, ob 19. uri TA VESELI DAN KULTURE, predstavitev pesniške zbirke Tja čez in MMATURKE E. Fritza.
Četrtek, 12. dec. 2002, ob 17. uri Otroška ustvarjalnica z Ireno Verbič -izdelava okraskov za božično jelko.
Torek, 17. dec. 2002, ob 17. uri se bodo otroci od 5. -10. leta starosti v Glasbeni ustvarjalnici naučih novo pesmico z Natašo Krajnc.
KINO	ŽALEC - december
6.-8. 12.	-	ODBITE ZABAVE DIVJEGA VANA -	POSEBNO SPOROČILO
13.-15. 12.	-	RED DRAGON - RDEČI /MAJ -	POT V POGUBO
20. - 22. 12.	-	BLAZNOST -	LEDENA DOBA
25. - 29. 12.:	-	LILI IN ŽVERCA -	ZNAMENJA
Predstave bodo ob petkih, sobotah in nedeljah ob 18. in 20. uri. O točnih terminih in urah vas bomo sproti obveščali!	
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
PRIREDITVE V DECEMBRU
2.12.	ob 19.30 uri
3.12.	ob 19. 30 uri 12. 12. ob 16. uri
17. 12. ob 19.30 uri
19-12. ob 17. uri
-	KAR HOČETE - ponedeljkov abonma
-	KAR HOČETE - torkov abonma
-	MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO -cicibanov abonma in izven
-	LJUBLJANSKE KORENINE IGRAJO DKSILAND
-	koncert DIKSILEND KORENINE
-	SLUGA DVEH GOSPODOV
-	mladinski abonma in izven.
Vse prireditve so v DOMU H. SLOVENSKEGA TABORA. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
Tel.: 712 12 50
PRIREDITVE V OBČINI POLZELA
~	' ""	.1	-=■■=: i-y.-
5. 12. ob 17. uri: MIKLAVŽEVANJE v župnijski cerkvi Polzela (Karitas Polzela, Blaž Jelen, 572 00 66)
6.12.	ob 16. uri: MIKLAVŽEV POHOD NA VIMPERK izpred doma Društva upokojencev Polzela (Stane Štorman, 572 07 44)
15.12.	ob 15. uri: URICA LJUDSKIH MELODIJ IN NAPEVOV v Domu krajanov Andraž, (Kulturno društvo Andraž, Milan Zabukovnik, 040 215 545) 17. 12. ob 16. uri: PRIREDITVE OB DEDKU MRAZU v Domu krajanov Andraž (DPM in OŠ, Martina Ograjenšek, 705 05 00)
17. 12. ob 16.30 uri: IGRA: Liza in Pavle, DEDEK MRAZ in OBDARITEV v Kulturnem domu Polzela, (vrtec Polzela, Lidija Ušen, 572 20 18)
21. 12. ob 10. uri: BOŽIČNI SEJEM NA POLZELI pred občinsko stavbo (Turistično društvo občine Polzela, Alenka Žnidar, 703 32 20)
24. 12. ob 21.30 : POHOD Z LUČKAMI NA GORO OLJKO K POLNOČNICI izpred župnijske cerkve na Polzeli (župnijski odbor, Janez Cukjati, 705 04 33) 26. 12. ob 18. uri: BOŽIČNI KONCERT v župnijski cerkvi v Andražu (Kulturno društvo Andraž, Dani Sitar, 041 204 760)
26.12.	po večerni maši BOŽIČNA SKRIVNOST, KONCERT SEBASTIJAN PODBREGAR v župnijski cerkvi na Polzeli (Župnijski odbor, Jože Kovačec, 705 00 03)
1. 12. BLAGOSLOVITEV KONJEV MALTEŠKE KONJENICE pri župnijski cerkvi na Polzeli (Društvo Malteška konjenica Polzela, Zvone Zupanc, 041 487 089)
28. 12. po večerni maši BOŽIČNI KONCERT S SOLISTI MARIBORSKE OPERE v župnijski cerkvi na Polzeli (župnijski odbor, Jože Kovačec, 705 00 03)
1. 12. SILVESTROVANJE V PLANINSKEM DOMU NA GORI OLJKI (Planinsko društvo Polzela, Zoran Štok, 041 754 778)
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI 24. 12.ob 24. uri: POLNOČNICA V CERKVI SV. KRIŽA NA GORI OLJKI
(župnijski odbor, Jože Kovačec, 705 00 03)
KUD Svoboda Griže
podarja vsem otrokom brezplačno predstavo z naslovom Obtoženi volk. Predstava bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v Domu Svobode v Grižah.
Vabljeni!

rLRISIlCVA ACINCIM IRAVtUGfVCT
ŽALEC - LJUBLJANA
POTEPUHOVE SANJSKE POČITNICE jesen/zima 02/03
POTEPUHOVI PREDPRAZNIČNI IZLETI ADVENT V SALZBURGU z obiskom vasice OBERNDORF 14.12.6.700 Slij PREDBOŽIČNI DUNAJ 07.,14.,21.12. ob 6.300 SIT
PRELISIČITE ZIMO in si privoščite oddih v toplih krajih.... MALDIVI 7 dni htl.+letalo od 315.000 SITRENIJA 7 dni Ml. All inclusive +letalo od 221.000 SIT; MEHIKA 14 dni h«. All inclusive od 345.000 SIT, DOMINIKANSKA REP. 14 dni htl. All inclusive + letalo od 335.000 SIT; KUBA 14 dni hll.AH indusive+letalo od 365.000 SIT;KANARSKI OTOKI 7 dni htl. + letalo od 128.000 SIT; TURČIJA 7 dni htl.+letalo 87.000 SIT; TUNIZIJA 7dni htl.+letalo od 80.000 SIT;EGIPT 7 dni križarjenje po Nilu od 153.000 SIT; EGIPT 7 dni htl.+letalo od 160.000 SIT;...
POSEBNI PROGRAMI ZA IGRALCE GOLFA:
TURČIJA, TUNIZIJA, KANARSKI OTOKI, COSTA DEL SOL, CIPER, MAURITIUS....Različni ‘golf paketi'-možnost rezervacije štartnih časov... INDIVIDUALNA POTOVANJA:
AVSTRALIJA,NOVA ZELANDIJA,JUŽNO AFRIŠKA REP., NAMIBIJA,! ZIMBABVE- letalo+nalem avtodoma ter možnost oddtaMauritius. Reunion] BOŽIČNO NOVOLETNI prazniki: 3 in več-dnevni paketi
Z veseljem vam programe pošljemo na vaš naslov
utrip
Savinjske doline J/
Obnovljena nekdanja kinodvorana je sedaj prijeten prostor za vse vrste kulturnih prireditev. Njen oder pa bo v prihajajočih tednih bogat z gledališkimi komedijami.
Gledališki abonma tudi v Preboldu
Iz stvarnosti v domišljijo
V letošnjem letu je bila obnovljena dvorana KZ Prebold. V najemu jo ima občina Prebold, ki je tudi financirala obnovo. Doslej se je v obnovljenih prostorih zvrstilo že nekaj prireditev, v tednih, ki prihajajo, pa naj bi jih bilo še precej več. V veliki meri bo za to poskrbelo DPD Svoboda Prebold, ki se je odločilo v kraj pripeljati razne amaterske gledališke skupine, ki bodo s svojimi deli tvorile občinski gledališki abonma.
Za začetek se bodo gledalcem predstavile gledališke skupine iz okolice Prebolda. S komedijo Strogo zaupno bodo postregli gledališčniki iz Liboj, komedijo Poročil se bom s svojo ženo bodo zaigrali člani gledališke skupine z Gomilskega, komedijo Klopčič pa člani gališke gledališke skupine. Poleg teh se bo
občinstvu predstavila še domača gledališka skupina, ki vneto pripravlja svojo komedijo. Abonmajski program bo obogatil tudi preboldski rojak Janko Petrovec s svojo monodramo Devetsto. Organizatorji želijo v abonma vključiti tudi glasbeno komedijo Celjskega mladinskega gledališča Vse se da, če ženske hočejo, v režiji Mance Urbanc iz Ljubljane.
To so prvi koraki k obogatitvi tovrstnega kulturnega življenja v občini Prebold. Organizatorji si želijo, da bi jim uspelo, saj bo to pomembno vplivalo na nadaljnje aktivnosti na področju kulture v njihovi občini. Prijave za abonma sprejemajo pri DPD Svoboda Prebold do konca novembra. Cena abonmaja je 2000 sit za pet predstav, večino stroškov gostovanj pa bo krila Občina.
D. N.

Utrinek iz ene od predstav
Pestra kulturna jesen na Vranskem
Oktobra je na Vranskem gostovalo Kulturno društvo Gomilsko s komedijo Marijana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v režiji Toneta Kozmelja. Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost pa je na Martinovo soboto na Vransko povabil dramsko skupino KUD France Prešeren iz Vojnika. Naključje je hotelo, da so nam odigrali komedijo Vinka Mödemdorferja.
Poleg gledaliških predstav jesenske dni na Vranskem bogatijo koncerti v cerkvi sv. Mihaela. Kulturno društvo Vransko je v počastitev župnijskega praznika priredilo koncert z vokalno
skupino Cantemus in Savinjskim trobilnim kvintetom. Zaradi slabe udeležbe poslušalcev so bili organizatorji nekoliko nezadovoljni, kar pa se je obrnilo na bolje že na naslednjem koncertu. Organistka Tamara Krajnc, absolventka v razredu docentke Renate Bauer, je 26. oktobra nastopila pred polno cerkvijo ljubiteljev tovrstne glasbe. Želimo si, da bi bilo tako tudi na praznik sv. Štefana, ko prihaja v goste mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč, in 30. novembra v Kulturnem domu na lutkovni predstavi Snežna kraljica Lutkovnega gledališča iz Maribora.
S. F. B.
V Savinovem salonu se je zbralo veliko ljubiteljev umetnosti in prijateljev Gorana Horvata (na sliki levo).
Slovenski slikar Goran Horvat bo naslednje leto praznoval 30-letnico svoje uspešne umetniške poti. V ta namen bo pripravil številne razstave, prva med njimi pa je razstava v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Na ogled je še do tega petka, za Žalec pa se je umetnik odločil zato, ker je svojo prvo razstavo v tem mestu pripravil še kot absolvent.
Goran Horvat se je rodil leta 1955 v Maruševcu, študiral pa ni na likovni akademiji, ampak na ljubljanski fakulteti za strojništvo, kjer je diplomiral leta 1978. Leta 1986 je postal svobodni delavec v kulturi in prestavil svoj prvi opus Strah pred nuklearno vojno. Leto pozneje je postal član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V tridesetih letih je pripravil skoraj sto samostojnih razstav, najbolj znan pa je po svojih opusih, poleg že omenjenega opusa so tu še Biblija v tristo slikah, grafična mapa 14 jedkanic Križev pot, Božanska komedija, As you like, 10 jedkanic Ayli, Mrtva priroda in Platna večjih dimenzij. Leta 1991 je izšla knjiga Sveto pismo - Stara zaveza, pred petimi leti pa tudi njegova monografija - Risbe 1963-1996. Prejel je tudi več nagrad.
Ob odprtju razstave v Žalcu je o umetniku spregovoril likovni kritik Lojze Adamlje. Po njegovih besedah
sodi slikar, risar in grafik Goran Horvat med najplodnejše slovenske umetnike in je eden redkih sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki se je povsem prepustil nadrealizmu in fantastiki kot posebni likovni usmeritvi. Temelj njegove umetnosti je slikarjev kritičen odnos do dnevnih inforamcij. Njegove slike so težko berljive, dajejo pa opazovalcu priložnost, da si zgradi svojo zgodbo, mogoče drugačno od slikarjeve, toda zgodbo, ki ga bogati in napolnjuje njegovo dušo in srce, je povedal Adamlje. Njegova barvna paleta je sveža, na kontrastnih poljih zažari posamezni pigment, ki osvetli predmet ali figuro v prvem planu. Zgodba pa se seli vedno od ospredja v ozadje, dostikrat pa ozadje razpade v kontrastno draperijo, ki zapre zgodbo na eni sliki in se nadaljuje na naslednji.
V žalskem likovnem salonu je na ogled 22 Horvatovih slik, vendar ne gre za retrospektivno razstavo, ampak so to njegova sodobnejša dela. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, ob tej priložnosti pa je Goran Horvat Občini Žalec podaril v last svojo sliko, s katero se sicer predstavlja v galeriji savinjskih likovnikov v nadstropju Savinove hiše. Z glasbo sta večer popestrila Toni in Marija Alatič.
K. R., foto: T. T.
Kulturno glasbeno društvo Cecilija
Malokdo ve, da deluje na Polzeli tudi Kulturno glasbeno društvo Cecilija, ki je bilo lani ustanovljeno z namenom vzbuditi med odraščajočo pošolsko mladino zanimanje za glasbo in ob tem tudi glasbeno izobraževanje na posameznih instrumentih. S to dejavnostjo želijo mlade vzpodbuditi, da bi svoj prosti čas preživeli ob učenju glasbenih instrumentov, na primer ob klavirju, harmoniki, trobenti, klarinetu, tamburaških instrumentih, ob učenju solopetja in baleta ter ob drugih plesnih veščinah.
Društvo je za svojo dejavnost v
letošnjem lem usposobilo dve učilnici v kletnih prostorih OŠ Polzela. Pri tem velja poudariti, da jim je ob lastnih sredstvih pri obnovi pomagala tudi Občina Polzela, del sredstev pa so na podlagi razpisa pridobili od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Vodstvo društva pravi, da imajo prostore za glasbeni pouk, manjkajo pa jim instrumenti za poučevanje. Ker so le-ti dragi, bodo z akcijo zbiranja sredstev za nabavo potrebnih instrumentov kmalu pričeli. V okviru društva že uspešno deluje mladinski pihalni orkester, ki je s svojimi uspešnimi nastopi vzbudil pri nekaterih željo po sodelovanju.
T. Tavčar
Vokalna skupina Cantemus
Uspeh Cantemusa
Vokalna skupina Cantemus iz Žalca je na republiškem srečanju manjših pevskih skupin, ki je bilo minuli mesec v Šmartnem pri Litiji, dosegla enega največjih uspehov v kratki zgodovini svojega delovanja. Uvrstili so se med osem najboljših pevskih skupin in tako postali nosilci zlatega žiga Javnega sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2002. Poleg tega so prejeli eno od dveh posebnih nagrad, in sicer za slogovno najbolje zaokrožen spored.
Vokalno skupino Cantemus je oktobra leta 2000 ustanovil zborovodja Matjaž Kač, ki je tudi eden najdejavnejših zborovodij v Savinjski dolini. Skupino je ustanovil iz vrst pevcev, ki prepevajo v njegovih zborih s povsem posebnim namenom - z željo po novih zvrsteh glasbe.
“To so alterirana ah kromatična sozvočja in chord progression -razvijanje sozvočij ter ritmična pulzacija in jazzovski groove ali poenoteno: vokalni jazz in vokalna zabavna glasba. Jazz, ki gre v uho, je v svetu precej razširjen, pri nas pa v obliki vokalne glasbe ni prav pogost
in še čaka, da mu prisluhnemo. Prav to pa je naš izziv,” pravi Matjaž Kač, ki je zelo vesel podeljenih priznanj, saj dokazujejo njihov umetniški nivo.
Sicer pa se skupina Cantemus, ki deluje pod okriljem KUD Žalec, lahko pohvali z vrsto nastopov po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Dokazovali so se že na mnogih odrih in povsod naleteli na dober odziv publike in dobre kritike stroke. Dvakrat so se predstavih na območni reviji in se uvrstili tudi na Medobmočno srečanje malih vokalnih skupin. Skladbe in priredbe, ki jih izvajajo, so nekaj posebnega in so zanimive za občinstvo, ki je željno sprememb. Ker je v svetu ta zvrst glasbe zelo razširjena, pri nas pa se šele razvija, je tudi pri gradivu na voljo veliko tujega, domačega pa le za vzorec. Tako se njihov vodja Matjaž Kač sam posveča obdelavi raznih znanih melodij od slovenskih evergreenov do dalmatinskih pesmi.
Za sezono 2002/2003 načrtujejo nov projekt - Festival vokalnih skupin zabavne glasbe, ki naj bi prerasel v vsakoletno prireditev, saj je po izkušnjah zanimanje s strani poslušalcev precejšnje, pa tudi izvajalcev bo najbrž iz leta v leto več.
D. N.
Druga knjiga Jožice Krivec
V Krajevni knjižnici Petrovče je bila 24. oktobra gostja večera domačinka pisateljica Jožica Krivec, s katero se je pogovarjala njena rojakinja Tanja Predan - Knez. Uvodoma je za prijetno vzdušje poskrbela Nataša Kranjc, študentka glasbe, iz Žalca. Doživeto je zapela nekaj pesmi. Sledil je sproščen pogovor s pisateljico.
Njeni hterami začetki segajo v leto 1984, ko je napisala svojo prvo in edino avtobiografsko povest Stric Pouk in dva kraja ob Savi. Po mnenju Tanje Predan - Knez je prav ta povest najboljše pisateljičino prozno delo. Jožica Krivec je doslej v samozaložbi izdala dve knjigi, in sicer Alenka in Poljub vetra. Slednja obsega tri povesti: Sestra Cvetka, Gospod Pouk in dva kraja ob Savi ter Trilogija. O osrednji je na srečanju z Jožico Krivec tekla beseda. Je izrazito avtobiografska pripoved, napisana spretno in prepričljivo. V njej pisateljica, ki je po mnogih letih obiskala kraj svojega zgodnjega otroštva, oživlja nepozabne spomine nanj. Grenko-lepi se prepletajo med seboj. Česa vse se ne spomni in kaj vse prikliče iz pozabe! Na trenutke se zdi, da si dogodki kar prehitro sledijo. Jožica Krivec zelo slikovito in prisrčno opisuje svoje travme in strahove, neuresničljivo željo, da bi imela sestrico ah brata, domisli se
svojih prijateljev sošolcev in svoje prve ljubezni, celo na stavko trboveljskih rudarjev ne pozabi, čeprav je ni razumela. Ganljivo opiše svojo staro mamo, ki je bila zanjo pojem dobrote in ljubezni. Sicer pa ji je svet odraslih prizadel tudi krivice, kar je bilo zanjo zelo boleče. V svojem bistvu je bila vesel in radoživ otrok. Povest Stric Pouk je napisala z vehko mero odkritosrčnosti, lastni le otrokom, in prav v tem je čar in lepota pisateljičine kratke proze. Z njo je prispevala majhen dar v zakladnico slovenskega avtobiografskega pripovedništva. Sklenila jo je s povojnim časom, ko so v njeno življenje stopili novi ljudje in se je poslovila od otroštva. “Jožica, bila si nežna deklica, bila si kot metuljček, ki je hotel poleteti med oblake, pa so mu pristrigli krila," s temi besedami je Tanja Predan - Knez najlepše označila občutljivi značaj svoje sogovornice in prijateljice. Le-ta pa je najlepše dokazala svojo iskrivost, duhovitost, a tudi izjemen spomin, ko je dobesedno obnovila nekaj doživetij iz povesti. Pogovor s pisateljico Krivčevo sta popestrili Pavla Gostečnik in Irena Srebot -Črepinšek, ki sta prebrali nekaj odlomkov iz obravnavane povesti.
V Krajevni knjižnici je bil po poletnem premolku spet en lep večer.
Tanja Predan - Knez
Kultura
november2002
Vrba že zrela mladenka
Del razstavljenih fotografij, desno avtor razstave Jure Vrhovec
Oranžno in modro
Folklorna skupina Grifon je praznovala
Folkloristom je čestital tudi predsednik KS
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu je pred dnevi praznovalo 2 5 -letnico svojega obstoja. Člani gledališča in tamkajšnjega kulturnega društva so ob jubileju pripravili dan gledaliških ljubiteljev, ki so ga pričeli z odprtjem razstave “25 let ustvarjanja”, nadaljevali pa s pogovorom o ljubiteljskem gledališču danes v širšem slovenskem prostoru in z družabnim srečanjem sedanjih in nekdanjih igralcev, režiserjev ter kolegov kulturnikov.
Ob odprtju razstave je o minulih 25 letih spregovoril predsednik Kulturnega društva Vrbje Milan Vogrinc. Začetek amaterskega gledališča v Vrbju predstavlja recital Domovina, h si kakor zdravje ob stoletnici smrti Ivana Cankarja. Sledil je recital ob 150-letnici smrti Ludwiga van Beethovna. Oba recitala so pripravili pod vodstvom sokrajanke Ksenije Bauer. V skrivnostni svet gledališke igre in ustvarjanja so se podah s Štefanom Žvižejem, s katerim so pripravili predstavo Ščuke pa ni. Premiera je bila v stari žalski kinodvorani, kjer so imeli tudi vaje, saj takrat v Vrbju dvorane še ni bilo. Že s prvo igro so se uvrstili na področno revijo gledaliških skupin. Tudi naslednji dve gledališki sezoni so sodelovali z Žvižejem. Pripravili so igri Gugalnik in Večna lovišča. V sezoni 1981/82 so se spoznah z Janezom Starino, takrat igralcem v celjskem gledališču, in z njim postavili na oder Moherovo komedijo Smešni preciozi. S premiera v Grižah so se uvrstili na repubhško revijo gledaliških skupin.
Juhja leta 1982 so ponosno zaigrah na domačem odru, saj je bil zgrajen Dom krajanov, katerega gradnji so gledališčniki prav tako posvetih veliko svojega prostega časa. Seveda so s svojim odrom dobih še večjo vnemo za predstave. Ker se je Janez Starina odselil v Novo Gorico, so komedijo Randevu pripravili z režiserjem Dragom Kastelicem, sledilo pa je obdobje zelo dobrega sodelovanja z Bogomirjem Verasom, ki je “prineslo” predstave: Mirakel o sveti Neži Ervina Fritza, Sen kresne noči, pri
kateri je bila koreografija v rokah Ljerke Belak (predstava je bila izbrana za Karavano Cankarjevega doma), Večer v čitavnici in Butalci. Slednja je imela rekordno število ponovitev - 45. Iddi igric za otroke so se lotih. Pod režiserskim vodstvom Ljerke Belak so pripravili predstavi Petelinček in Sapramiška, sledila je satirično-kabaretna predstava Slovenec sem ... pa tja, katere avtor dramatizacije in priredbe je bil Bogomir Veras. Naslednja predstava je bila Švejk, v sezoni 1993/94 pa so z Ljerko Belak postavili na oder enodejanke Improvizacija o Sinjebradcu, Salamanška jama in Zdravnik po sili, pod skupnim naslovom Prihajajo glumači. Z Jožetom Krajncem, ki je z njimi sodeloval pred tem kot igralec, so pripravili predstave Shkar v Tolmunu, Figole - Fagole, Odlikovanje, Mož, ki si ne upa in Charleyeva teta, ki je že bila ujeta v praznovanje 25-letnice.
V vseh teh letih so vrbenski gledališčniki precej prispevali tudi k izmenjavi gledaliških skupin iz vse Slovenije, kar je pravzaprav njihovo temeljno poslanstvo, pravijo: bogatiti in razveseljevati vsakogar in povsod.
Gledališčnikom so ob odprtju razstave čestitali žalski župan Lojze Posedel, vodja območne izpostave sklada kulturnih dejavnosti Jožica Ocvirk, predsednik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivan Lindič in v imenu krajanov Pavhna Glušič, ki je med drugim dejala: “Radi vas imamo in vas še potrebujemo.” Štirim članom, ki so v skupini od samega začetka, je še posebej čestitala. To so: Jelka Štorman, Leonora Meh, Milan Vogrinc in Jože Meh. Med ustanovitelji je bil tudi Janez Uplaznik, danes uspešen podjetnik in glavni pokrovitelj dneva gledališčnikov. Sicer pa skupina danes skupaj s tehničnim osebjem šteje od 11 do 15 članov, ki pa niso vsi prebivalci Vrbja.
Po odprtju razstave so zbrani ljubitelji gledališča spregovorili o ljubiteljskem gledališču danes. Uvodne misli so podah Jurij Rudolf, Slavko Pezdir, Miha Alujevič in Jožica Ocvirk.
K. R., foto: T. T.
Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic, ki ga letos v Sloveniji prvič praznujemo je v Medobčinski matični knjižnici svoje fotografije postavil na ogled Jure Vrhovec, doma iz Prebolda.
Svojo prvo razstavo je mladi perspektivni fotograf, sicer po poklicu geograf in geolog, zgovorno naslovil oranžno in modro - modro in oranžno. Njegove fotografije so
V dvorani žalskega Doma n. slovenskega tabora se je minule dni zvrstilo kar nekaj zanimivih kulturnih dogodkov. Med njimi je bil koncert tolka-lnega ansambla StoP, ki se je tri dni zatem predstavil v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Koncert je navdušil tudi žalsko občinstvo.
StoP - Slovenski tolkalih projekt -je skupina, ki deluje od leta 1999-Člani skupine Davor Plamberger, Barbara Kresnik, Matevž Bajde,
Nič kolikokrat prebrana, natisnjena, prevedena in tudi zaigrana zgodba o Rdeči kapici, ki sta ji večno življenje dala brata Grimm, je bila in ostaja najpreprostejša, razumljiva, kratka in duhovita pravljica. V vrtcih, šolah in še kje daje ta preprosta in zanimiva zgodba navdih za prve gledališke korake. Tudi člani žalskega gledališča Žarek so eni izmed tistih, ki so svoje prve gledališke korake naredili prav z igranjem vloge o dobri deklici, ki ji je ime Rdeča kapica, o hudobnem volku, hrabrem ježku, o dobrem lovcu, mami in o bolni babici.
V ponedeljek zvečer je Rdeča kapica znova oživela na odru žalskega kulturnega doma in tako marsikomu omogočila obuditev spomina na čas, ko se je srečal z likom dobre deklice in hudobnim volkom. Zasluga za to gre režiserju Iztoku Valiču in igralkam ter igralcem žalskega gledališča Žarek, ki deluje kot sekcija pri KUD Žalec, in Mojemu gledališču Ljubljana, ki jim je odstopilo kostume, sceno in vse, kar je potrebno za kakovostno izpeljavo igre, ki je kljub
namreč ujeti trenutki v naravi, ko se ti dve barvi najlepše prelivata.
Jure Vrhovec je postal eden izmed številnih mladih umetnikov, ki je dobil priložnost razstaviti svoja dela v žalski knjižnici. O mladem umetniku je na odprtju govorila vodja knjižnice Anka Krčmar, že prvi dan pa si je razstavo ogledalo veliko ljubiteljev fotografije.
Razstava bo odprta do 6. decembra.
Franci Krevh, Dejan Tamše, Tomaž Lojen in Damir Korošec uresničujejo svojo željo po komornem muziciranju, spoznavanju tolkal in zvoka. Igrajo lahko zgolj z rokami in telesom, ne samo s klasičnimi tolkali, zanimive zvoke pa odkrivajo še na druge načine, na primer s prelivanjem vode. Doslej so se predstavih že na mnogih koncertih po Sloveniji in na Hrvaškem, najpomembnejše pa je bilo gostovanje na Seoul Drum Festival v Južni Koreji maja letos.
K. R.
preprosti zgodbi, zahteven gledališki projekt, saj ne manjka zvočnih, svetlobnih in drugih efektov.
Scenografija je delo arh. Gorazda Ravnikarja, kostumografija Emine Kaliman, glasba Dimitrija Beuermanna, oblikovalec luči je Srečko Brezovar, sceno je izdelal Jože Senjur, poslikal pa Dore Južna. Kostume pa je izdelala Ivi Kamnar. Pod režiserskim vodstvom Iztoka Valiča so likom iz pravljice vdahnili življenje žalski igralci. Rdečo kapico igra Sabina Plaznik, mamo Pika Pilko, babico Jožica Ocvirk, lovca Dušan Banko, volka Sandi Mlinar in ježka Henrik Čuvan.
Predstava je v prvi vrsti namenjena vzgojno-varstvenim ustanovam in razredni stopnji osnovnih šol, najbrž pa si jo bodo z veseljem ogledah tudi starši, dedki in babice, saj ne manjka glasbe, petja in komičnih scen, za katere poskrbi zlasti ježek. Predstava bo po ponedeljkovi premieri na žalskem odru letos zaigrana še štirikrat. S predstavo bodo tudi gostovah. Drugo leto pa naj bi zaigrah še nekaj predstav na domačem odru.
D. N.
40 let je preteklo od dneva, ko so se v Šempetru v Savinjski dolini združili mladi fantje in dekleta z namenom ohranjati ljudsko plesno izročilo. Rodila se je folklorna skupina, ki tako letos praznuje 40. rojstni dan. Svoj častitljivi jubilej so s slavnostnim koncertom večerom plesa, pesmi in glasbe obeležili v soboto, 16. novembra, v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter.
Koncert so pričele ljudske pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske dohne, ki so dobre znanke šempetrskih folkloristov, saj so z njimi letos junija nastopale na festivalu folklore v Raalteju na Nizozemskem. Številnemu občinstvu so se predstavih s spletom gorenjskih plesov nekdanji člani folklorne skupine, ki so se posebej za to priložnost ponovno zbrali in obnovili svoje plesno znanje. Prav tako je ponovno svoj meh raztegnil Milan Anderlič, dolgoletni harmonikar skupine. V nadaljevanju večera so svoje znanje občinstvu predstavili tudi člani sedanje skupine. Najprej so zaplesali dolenjske in nato še štajerske plese. Po nastopu skupine Pušeljc, ki je dvorano napolnila s svojim štiriglasnim ljudskim petjem, so na odru oživeli rateški plesi. Z vmesnimi nastopi ljudskih pevk pa še koroški in prekmurski plesi. Vse plese so z glasbo spremljali večletni harmonikar folklorne skupine Aleš Hribernik, ob njem s klarinetom Bojana Cestnik, s kontrabasom Damjan Cestnik in z violino Nežika Zagoričnik. Ob tej priložnosti se jim je pridružil s svojim klarinetom tudi Matej Vidovič. Kot priložnostni ansambel so med enim in drugim plesom izvrstno zaigrah tudi nekaj instrumentalnih skladb.
Po spletu prekmurskih plesov, ki so jih šempetrski folklorni plesalci prvič zaplesati na svojem odru in pred svojimi krajani (z njimi so se predstaviti pred tem le na območni reviji v Podčetrtku in na Nizozemskem), je sledila še podehtev priznanj - Marovtovih bronastih, srebrnih in zlatih značk za pet-, desetin petnajstletno delo na folklornem področju. Priznanja
sta nagrajencem v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti in njene Območne izpostave Žalec podehla Jožica Ocvirk in Ivo Lindič, ki je jubilantom čestital tudi v imenu Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Čestitk in daril ni manjkalo tudi v nadaljevanju uradnega dela večera. V imenu Kulturno umetniškega društva Grifon je zbranim spregovoril predsednik društva Zdenko Štrucl, ki je izrekel vse čestitke skupini za dolgoletno delo in
še posebno njihovemu duhovnemu vodji Mirku Lazniku. Ob tej priložnosti so spregovoriti tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl, župan občine Žalec Lojze Posedel, predstavnik celjske folklorne skupine, predstavnica osnovne šole in nekateri drugi, ki so zaokrožiti jubilejno slovesnost.
Folklorna skupina iz Šempetra je postala ena od 11 sekcij izredno uspešnega in aktivnega Delavsko prosvetnega društva Svoboda Šempeter. Najbolj vneto je folklorna skupina delovala prvih 15 let, ko so isti pari po več let plesati skupaj. V tem času so plesati tudi plese drugih jugoslovanskih narodov. Gostovati so v pobratenem Kraševcu in pri zamejskih Slovencih v Italiji. Kljub uspehom pa je bil poznejši obstoj skupine večkrat v nevarnosti, saj je zaradi služenja vojaškega roka, porok, študija in drugih razlogov prihajalo do pomanjkanja plesalk in plesalcev. V 40 letih se je tako zamenjalo okoti 200 članic in članov, ki pa so ohraniti v sebi ljubezen do ljudskega izročila, plesa in petja, nekateri pa so aktivno ati vsaj pasivno povezani s folkloro tudi še sedaj.
Prvi strokovni vodja folklorne skupine je bil Štefan Peček s Polzele, kasneje pa Štefka Slejko iz Šempetra, Brano Ravnikar iz Ljubljane, Edo Gaberšek iz Celja, Janez Diacci iz Šempetra Zvone Artnik in Franci Laznik iz Šempetra. Zadnjih 10 let skupino strokovno vodi Bogdan Kumperger iz Celja, njen duhovni vodja je Franci Laznik. Za pomoč pri postavitvi posameznih plesov je skupina povabila zunanje strokovne sodelavce. Tako je štajerske plese postavil Mile Trampuš iz Velenja, rateške plese Teri Sedej iz Ljubljane, dolenjske plese Branka Moškon iz Novega mesta, koroške Bruno Gaberšek iz Ljubljane in prekmurske plese Valerija Žahg iz Beltincev. Strokovno pomoč pri izdelavi noš so zaupati Branem Demcu, ki skrbi za noše tudi pri folklorni skupini France Marolt v Ljubljani.
Šempetrska folklorna skupina tako danes pleše 8 koreografij plesov iz različnih slovenskih pokrajin. Pridobiti so tudi dolenjske in prekmurske narodne noše, postopoma pa obnavljajo tudi gorenjske. Sodelujejo na območnih srečanjih folklornih skupin, vsako leto priredijo koncert, letos pa so se prvič udeležili mednarodnega festivala folklore na Nizozemskem, kjer so dobiti ponudbo tudi za prihodnje leto. S svojim plesom in pesmijo bogatijo krajevne in občinske prireditve. In tako bo najbrž tudi v prihodnje. Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke.
D. Naraglav
Ivo Lindič je Milanu Vogrincu oziroma vrbenskim gledališčnikom izročil unikatno uro.
T. Tavčar
StoP - uživajo v ritmih
StoP od Seula do Žalca
Rdeča kapica v Žalcu
39 ekip v orientaciji
Planinsko društva Žalec je na Ponikvi organiziralo drugo tekmovanje orientacijske lige Savinjska. Nastopilo je 39 ekip iz šestih društev.
V kategoriji A je zmagala druga ekipa Planinskega društva Braslovče pred prvo in drugo ekipo Polzele. V kategoriji B je zmagala prva ekipa Braslovč pred prvo ekipo iz Zabukovice in drugo ekipo Braslovč. V kategoriji C je zmagala ekipa Vranskega pred Braslovčami in
Žalcem, v kategoriji D Zabukovica pred Vranskim in Šempetrom, v kategoriji E je prvo mesto zasedla druga ekipa Polzele pred Braslovčami in prvo ekipo Polzele, v kategoriji F pa ekipa Polzele pred prvo ekipo Žalca in prvo ekipo Braslovč. Spomladi bosta še dve tekmi na Polžek in v Zabukovici, najboljši pa se bodo maja pomerili na državnem tekmovanju.
T. Tavčar
KARATE
1 kolo šolske karate lige v Žalcu - domačinom ostali trije glasovi
1. kola šolske lige v karateju se je, kljub temu da je v šolah potekal sobotni pouk, udeležilo 108 tekmovalcev iz 11 klubov. Uspešni so bili tako domačim, kot tudi karateisti iz Petrovč in Polzele. Izkazalo se je, da mladi tekmovalci potrebujejo tovrstne tekme in se jih z veseljem udeležujejo.
Rezultati:
Kate: Malčice 8 do 9 let: 1. Eva Nina Kozmus, Žalec; malčice 10 doll let: 1. Urška Senič, Petrovče, 2. Darja Jeremič, Petrovče Športne borbe: Ml. deklice 10 doli let (do 40 kg): 2. Lavra Skornšek, Polzela; (nad 40 kg): 1. Darja Jeremič; st. deklice 14 dol5 let (nad 50 kg): 3. Špela Kumer, Polzela; ml. dečki 10 doli let (do 35 kg): 1. Miha Štefanec, Petrovče, 2. Aleš Kumer, Polzela, 3. Matic Potočnik in Aljaž Jelen, Žalec; (nad 45 kg): 2. Artur Belozorov, Žalec; st. dečki 12 dol3 let (do 40 kg) 1. Siniša Ivanovič, Žalec; kadeti (do 65 kg) 1. Žiga Gričnik, Žalec; (nad 73 kg) 1. Iztok Žilnik, Žalec.
Naslednje kolo bo decembra v Slovenskih Konjicah.
Karate
Mladen Stojnic tretji
30 let orientacijskih tekmovanj
Pred 30 leti so v Spodnji Savinjski dolini začeli z organiziranimi orientacijskimi tekmovanji, katerih organizatorji so bila planinska društva, jamarski klub Črni galeb Prebold in nekatere mladinske organizacije. Osnovana je bila občinska liga za planinsko orientacijo, v katero so se s svojimi ekipami vključila vsa planinska društva in preboldski jamarji, ki so bili kar nekajkrat skupni zmagovalci te orientacijske lige. Med planinskimi društvi je posebno pozornost temu posvečalo PD Zabukovica in še nekatera druga planinska društva.
Konec minulega meseca so 30-letni jubilej proslavili ob Domu Borcev na Dobrovljah, kjer je bila tudi zadnja kontrolna točka 1. letošnjega tekmovanja v Savinjski orientacijski ligi. Tokratno tekmovanje, s katerim so na najlepši način obeležili tridesetlenico orientacije, sta organizirah planinski društvi z Vranskega in Braslovč. Tekmovanje se je začelo na Čreti, kjer imajo planinci PD Vransko svojo
planinsko kočo. Na pot se je s pomočjo zemljevida in kompasa podalo kar 41 ekip, ki so morale poiskati 6 kontrolnih točk in priti v čim hitrejšem času do cilja pri Domu Borcev. Preko 200 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 6 starostnih kategorij, je tako v lepem in sončnem vremenu spoznavalo jesensko lepoto Dobroveljske planote in njeno zunanjo kraško podobo. V kategoriji A, ki vključuje mlade planince petih in šestih razredov, je prvo mesto zasedla ekipa Zabukovice, v kategoriji B (7 in 8 razred) so bili najboljši mladi Vranšani. Ti so slavili tudi v kategorijah C (od 15 do 26 let) in D (od 27 do 40 let). V kategoriji E (nad 40 let - veterani) so prepričljivo zmagah veterani PD Dobrovlje Braslovče. Prvo mesto pa je pripadlo tudi njihovi družinski ekipi, ki je tekmovala v kategoriji E
Po podelitvi priznanj in pokalov za dosežena mesta je zbranim spregovoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, ki je spomnil na začetke orientacije pred 30 leti in planincem čestital za uspešno nadaljevanje in ohranjanje te tradicije.
D. Naraglav
Na tokratnem tekmovanju so največ prvih mest osvojili tekmovalci PD Vransko.
Vodi Gomilsko
V Samoboru na Hrvaškem je potekalo letošnje odprto prvenstvo Hrvaške, ki se ga je udeležilo okoli 600 tekmovalcev iz 8 držav. V najtežji kategoriji nad 80 kg se je izkazal član žalskega Karate kluba Mladen Stojnič. Osvojil je 3. mesto in tako si je kot edini žalski karateist zagotovil vozovnico na svetovno prvenstvo v Madrid konec tega meseca.
Uspehi v Novi Gorici
V Novi Gorici so se kadeti in mladinci pomerili za letošnje naslove državnih prvakov. Izkazali so se tudi mladi žalski karateisti.
Rezultati: mladinci do 60 kg: 1. Luka Marič (Žalec); mladinci do 80 kg: 2. Robi Lukač (Žalec); mladinci do 65 kg: 3. Sašo Dordevič (Prebold).
Turnir v malem nogometu
Na igrišču v Libojah so drugo soboto v novembru mladi Libojčani na pobudo Milana Adrineka in Matjaža Jazbeca organizirali odprti turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo šest ekip iz Savinjske doline in skupaj so
preživeli zanimivo športno soboto.
Najboljši so bili nogometaši Petrovč, na drugo mesto so se uvrstili Libojčani, na tretje mesto pa igralci ekipe iz Velike Pirešice. Prejeli so pokale, ostali pa priznanja za sodelovanje.	D. N.
Košarkarski klub KOŠ na Polzeli je tudi letos pripravil Savinjsko košarkarsko ligo 2002, v kateri nastopa osem ekip.
Rezultati 2. kroga: Polzela : Gomilsko 39 : 82, Žalec : Gornji Grad 53 : 66, Laško : Velenje 65 : 68, Prebold : Parižlje 67 : 72; 3- krog: Parižlje : Gornji Grad 66 : 69, Velenje : Prebold 75 : 50, Gomilsko : Laško 74 : 63, Žalec : Polzela 79:54.
Lestvica po 3. krogu:
Gomilsko	3	3	0	247 : 171	6	+76
Velenje	3	3	0	226: 164	6	+62
Gornji Grad	3	3	0	188: 171	6	+17
Laško	3	1	2	207: 200	4	+ 7
Žalec	3	1	2	201 : 211	4	-10
Parižlje	3	1	2	196: 215	4	-19
Prebold	3	0	3	169:200	3	-31
Polzela	3	0	3	142 :244	3	-102
Na listi strelcev po 3- krogu vodi Beloglavec (Gomilsko) s 84 točkami, sledijo Blagotinšek (Laško) 70, Kovačič (Parižlje) 58, Košenina (Gomilsko) 50 točk itd. Na listi trojk vodi Zavolovšek 10 trojk, Rajter 9, Jelšnik 7 (vsi Gornji Grad), Širše (Prebold) in Napotnik (Gomilsko) po 6 točk.
Pari 5. kroga, ki bo odigran decembra: Gomilsko : Parižlje, Velenje : Gornji Grad, Žalec : Prebold in Polzela : Laško.
T. Tavčar
Generalni pokrovitelj lige: Pekarska družba Savinjski kruhek, d. o. o. Pokrovitelji: POLZELA tovarna nogavic, d. d., Polzela, EKOTRADE, d. o. o., -proizvodnja oblazinjenega pohištva Otiški vrh, 1 TV - Brglez, s. p.
Opravičilo “idejnemu očetu” Savinjske planinske poti
Na proslavi ob 30-letnici Savinjske planinske poti, ki je bila 19- oktobra 2002 na Homu, sem v nagovoru kot predstavnik SMDO PD nepravilno imenoval načrtovalce te poti. Lokalni poznavalci te problematike so me poučili o moji napaki. Gospodu Florijanu - Janiju Šonu in njegovim prijateljem se za storjeno napako iskreno opravičujem.	Predsednik SMDO PD - Jože Kodre
Opravičilo
V oktobrski številki Utripa smo na srani 20 objavili prispevek z naslovom Karate na Polzeli. Pri tem nismo navedli avtorja objavljene fotografije ob prispevku. To je bil Samo Jurhar. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z. spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRALE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2003
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
VSEBINE
3.1.	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-umi programi)
3.1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi)
3.1.3.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4.	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-umi programi
3.1.5.	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-umi programi
3.1.6.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-umi programi
3.1.8.	Interesna športna dejavnost študentov - 80-urni programi
3.2.	ŠPORTNA REKREACIJA - 80-umi programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let
3.3.	KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4.	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
3.5.	1 - 80-umi programi
RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1.	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3	ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
4.4.	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1.	Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (01, SP, EP ipd.)
4.4.2.	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, olimpijski teki ipd.)
4.4.3.	Organizacija medobčinskih, občinskih in dragih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in drage športne prireditve)
4.4.4.	Udeležba športnikov iz občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5.	ŠPORTNI OBJEKTI - novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6.	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7.	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA 4.8 DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ
Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske dražbe, zasebniki in drage organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v občini Žalec.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Žalec,
•	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih,
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke,
•	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu.
Obrazce za prijavo dvignete na Zvezi športnih društev občine Žalec od 27. novembra 2002 dalje ah na Občini Žalec (H. nadstropje, soba št. 52 -Dragica Breznikar). Obrazci pa so vam na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu:.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako “Ne odpiraj - sofinanciranje športnih programov 2003” na naslov: Zveza športnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec, do 27. decembra 2002 do 12.00. Javno odpiranje bo 6. januarja 2003 ob 14.00 v prostorih ZŠD Žalec.
Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 15. januarja 2003, o višini odobrenih sredstev pa v tridesetih dneh po sprejemu proračuna občine Žalec za leto 2003.
Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju občine Žalec za leto 2003.
OBČINA ŽALEC
Sport
november2002
Žalčanke okrepljene z Rusinjo
Jesenski del državne ženske rokometne lige se je letos zaradi priprav reprezentance in sodelovanja na evropskem prvenstvu končal nekoliko prej. Zadnje (9-) kolo bo tako odigrano šele pred začetkom spomladanskega dela lige v prvi polovici februarja, v tem času pa bodo potekala tekmovanja v evropskih ligah.
V EHF bodo nastopile tudi Žalčanke, ki se bodo v šestnajstini finala pomerile z ekipo ŽRK Osjek. Prva tekma bo 4. januarja v Osjeku, povratna pa 11. januarja v Žalcu. Trenutno poteka mladinska državna liga. Mlade žalske rokometašice pričakujejo visoko uvrstitev.
Jesenski del prvenstva državne lige Žalčanke uvršča na tradicionalno 3. mesto, vendar pa bodo po odigrani zaostali tekmi Olimpije najbrž pristale na četrtem mestu. Osvojile so 8 točk, manjkajo jim 4 točke, ki so jih nesrečno izgubile z golom razlike v tekmah s Celjankami in Olimpijo. V spomladanskem delu v vodstvu kluba upajo na dobro nadaljevanje svojih varovank. Pri tem naj bi jim pomagala tudi ruska lanskoletna mladinska reprezentantka Elena Agafonova, ki je na lanskoletnem evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem z rusko reprezentanco osvojila zlato medaljo.
D. N.
Začetek članske kariere
Vse se enkrat konča in tako se je končala tudi letošnja atletska sezona za Polzelanko Marino Tomič. V razgovoru nam je zaupala, da je bila sezona dolga in naporna, hkrati pa tudi uspešna. Začela se je že 26. januarja v Novi Gorici, kjer je Marina na mednarodnem članskem mitingu osvojila 3. mesto in s časom 8.4$ sek. v disciplini 60 m z ovirami popravila 13 let star državni rekord Brigite Bukovec. V nadaljevanju, t. i. zimske sezone, je dosegla še nekaj lepih rezultatov. Vrhunec sta bili državni prvenstvi za mladince in mladinke v Ljubljani ter člane in članice v Celju. V Ljubljani je Marina osvojila kar dve prvi mesti, in sicer v teku na 60 m in v teku na 60 m z ovirami. Tako je bila bogatejša za dva državna naslova državne prvakinje.
Zelo zadovoljna je bila mlada Polzelanka tudi z doseženim 2. mestom v teku na 60 m z ovirami na državnem prvenstvu za člane in članice. Ob koncu sezone ji je uspela tudi potrditev državnega rekorda, ki ga je postavila na začetku. Omenjeni rezultat jo je na mednarodnem članskem mitingu na Dunaju pripeljal do 3. mesta v zelo močni konkurenci.
Po uspešni dvoranski sezoni je sledil kratek počitek, nato pa intenzivne priprave na 2. del sezone, v katerem je Marino čakala najpomembnejša tekma v tem letu. 22. maja je v Mariboru zmagala v teku na 100 m z ovirami. Premagala je vse tekmovalke iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Sledili so mitingi v Velenju, Novi Gorici in drugod, kjer ji je uspelo doseči in večkrat potrditi normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu na Jamajki.
Med enega večjih uspehov v tej sezoni šteje Marina tudi zmago v teku na 100 m z ovirami na enem največjih mednarodnih mladinskih mitingov v Evropi. Organizator tovrstnega mitinga je že vrsto let AK Kvarner iz Reke. Temu mitingu je sledil vrhunec sezone. 16. julija se je pričelo mladinsko svetovno prvenstvo na Jamajki, kjer je 20. julija v teku na 100 m z ovirami zasedla 9-mesto in z doseženim osebnim rekordom le za 2 stotinki sekunde zgrešila mesto v velikem finalu. Po svetovnem
prvenstvu se je odpravila na kratke počitnice in si nabrala novih moči. V nadaljevanju letne sezone jo je čakalo še nekaj zanimivih mitingov, državno prvenstvo za mladince in mladinke ter Evropska A-liga klubskih prvakinj.
Najzanimivejši miting, tako pravi sama, je bil Miting Celjskih knezov, nekakšen dvoboj mest Celja in Zagreba in hkrati tudi mednarodni članski miting. Slavila je v memorialih disciplini v teku na 100 m z ovirami. Imela je tudi najboljši ženski rezultat mitinga in si s tem prislužila, ob medalji in pokalu, tudi praktično nagrado organizatorja. Mitingu je sledilo državno mladinsko prvenstvo v Ravnah na Koroškem, kjer je ponovno potrdila stabilno formo v teku na 100 m z ovirami, bila je 2. v teku na 100 m in 3. v teku na 400 m z ovirami. Sodelovala je tudi v štafetnem teku 4 X 400 m, v katerem so atletinje Kladivarja osvojile 1. mesto.
Tako se je sezona prevesila h koncu in pred Marino je bila le še ena tekma. 21. septembra je v Moskvi potekala Evropska A-liga klubskih prvakinj. Celjsko žensko atletiko in tudi Slovenijo je zastopala v dveh disciplinah. V teku na 100 m si je pritekla 3. mesto, uro zatem pa prepričljivo zmagala v teku na 100 m z ovirami. Bila je proglašena tudi za najboljši ženski tekaški rezultat mitinga in prejela poseben pokal organizatorja tekmovanja. Njena uspešna sezona, v kateri je zbrala kar 14 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih odličij, se je končala.
Uradni zaključek sezone je priredila Uidi Atlestka zveza Slovenije. V Čatežu je bila Marina 8. novembra proglašena za najboljšo starejšo mladinko v Sloveniji. Nagrado za dolgoletno uspešno delo v atletiki in pokal kot trener najboljše atletinje v lem 2002 je prejel tudi njen trener Brane Strožer. Uspešno zaključena kariera mladinke jo vodi na pot mlajše članske konkurence. In januarja prihodnje leto bo začela s tekmovanji. Čakajo jo novi izzivi in prva uvrstitev na mlajše člansko evropsko prvenstvo, ki bo na Poljskem.
Marina nam je zaupala, da za njenimi uspehi stojijo ljudje, ki se jim iskreno zahvaljuje za zaupanje. “Brez njih mi ne bi uspelo,” je sklenila razgovor z navihanim nasmehom na obrazu. Glede na rezultate verjamemo, da bo žela uspehe tudi v mlajši članski konkurenci.	S. V.
Z 2. občnega zbora
Prihodnje leto 50 let atletike v Žalcu
Junija lani so v Žalcu ustanovili atletski klub, ki je imel pred dnevi drugi občni zbor. V letu dni je mladi klub, ki nadaljuje bogato tradicijo atletike v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini z začetki leta 1933, dosegel nekaj odmevnih uspehov.
Na prvem mestu je vsekakor obnovljen in posodobljen atletski stadion v vrednosti več kot 100 milijonov tolarjev in se uvršča med najlepše v Sloveniji. Poleti so izpeljali brezplačno atletsko šolo za mlade selekcije iz vse Savinjske doline ter pripravili tečaj za sodnike, ki ga je uspešno končalo 28 kandidatov. V klubu so že pripravili več tekmovanj, še posebej so ponosni na cici-olimpiado in državno prvenstvo invalidov paraplegikov. Z delom nadaljujejo tudi v zimskem času, prihodnje leto pa se bodo začeli udeleževati tekmovanj izven Žalca.
Na 2. občnem zboru so ugodno ocenili opravljeno delo ter kadrovske okrepitve vodstva kluba, od upravnega odbora do strokovnega sveta, sodniškega zbora in propagande. Reših so problem oskrbnika v športnem parku. Atletski klub bo tudi v prihodnje vodil športni delavec Adi Vidmajer, zbor atletskih sodnikov Viki Lešnik, strokovni svet pa atletinja Anita Seles.
Prihodnje leto bo minilo 50 let od začetkov atletike v Žalcu. Mnoga znana imena so nosila dres Kladivarja in državne reprezentance širom po svetu na najpomembnejših tekmovanjih, celo na olimpiadah in svetovnih prvenstvih. Ob vseh nalogah, ki jih bodo uresničevali prihodnje leto, bo Uidi izdaja publikacije s prikazom 50-letnega razvoja kraljice športa v Žalcu.
Dobro zastavljeno delo je predvsem namenjeno mladim, da bodo pametno izkoristili prosti čas.
T. Tavčar
Dva relija - štiri druga mesta
Avtomobilistične dirke so tudi pri nas vse bolj priljubljen šport. Na relijih tekmuje tudi posadka Marko Jager s sovoznikom Kristjanom Arhom. To leto tekmujeta s škodo fabio 1.4 I6V. Poleg atraktivne vožnje gledalce navdušujeta z odličnimi uvrstitvami na državnem prvenstvu.
Na 19- AMTK reliju v Velenju 20. in 21. septembra, katerega del je potekal tudi v Marija Reki, sta dosegla drugo mesto v Mobi pokalu in drugo mesto v diviziji !.. 8. in 9-
oktobra se je slovenska avtomobilistična karavana prestavila v Trbovlje, kjer je potekal 1. reli Aral Zasavje. Tildi v Zasavju sta odlično nastopila in ponovno stopila na stopničke. V Mobi pokalu sta zasedla drugo mesto in prav tako drugo mesto v diviziji I.. Na obeh relijih jim ni prizanesel dež, ki je bil vzrok za veliko odstopov in težav. Marko in Kristjan sta končala letošnjo tekmovalno sezono, ob tem pa se zahvaljujeta vsem sponzorjem, ki so jima pomagali, ter odlični ekipi mehanikov.
K. R.
Marko Jager in Kristjan Arh med atraktivno vožnjo
Hopsi zadovoljili
V 1. slovenski moški košarkarski ligi je bilo do sedaj odigranih osem krogov. Najmlajša ekipa, ki nastopa v ligi, so Savinjski Hopsi s Polzele. Ekipa se “dobro drži” in je po osmih krogih na pričakovanem šestem mestu od enajstih ekip.
Hopsi so v 8. krogu doma gostih
Matjaž Tovornik - legenda slovenske košarke
ekipo iz Zreč, ki je do srečanja na Polzeli imela zmago več kot Hopsi. Srečanje je bilo eno najbolj za-
nimivih v letošnjem prvenstvu. Hopsi so srečanje dobili z rezultatom 92 : 100, vendar vse do zadnje minute nismo mogli govorih o zmagovalcu, pa čeprav so Hopsi večkrat vodih tudi za 10 in več točk. Najbolj kritično je bilo v zadnji minuti srečanja, ko so se gostje približali in domačini so vodih le še za točko (92 : 93). Z mirno in natančno roko Tovornika ter prostimi meh Skoka so Hopsi srečanje odločili v svojo korist. Sicer pa je treba pohvaliti vse igralce v polzelski ekipi. Po srečanju je bil trener Hopsov Ranko Mandič upravičeno vesel: “Na srečanje smo se dobro pripravili. Vedeh smo, da je ekipa Rogle odlična ekipa, ki lahko na Polzeh zmaga. Gostje so se ušteh, morda so nas tudi malce podcenjevali in mi smo zasluženo zmagah. Kot najmlajša ekipa v ligi igramo vedno bolje, kajpak ob pomoči “velemojstra” Tovornika, ki je dobra šola za mlajše.”
V 9- krogu bodo Hopsi v soboto, 30. novembra, gostovah pri ekipi Slovan, v 10. krogu pa bodo 7. decembra ob 20. uri doma gostih ekipo Elektre iz Šoštanja.
T. Tavčar
Želja obstanek v ligi
V slovenski moški odbojkarski ligi je že odigranih sedem kol. Igralci SIP-a Šempeter so okusili slast zmage dvakrat, izgubili pa so pet srečanj.
Na prvenstveni lestvici so trenutno na zadnjem mestu, kljub temu da imata še dve ekipi pred njimi (Topolšica, Pomurje) prav tako dve zmagi, vendar pa imajo Šempetrčani slabo razliko v nizih. Do konca tekmovanja je na sporedu še precej tekem, tako da imajo Šempetrčani še možnosti, da si zagotovijo obstanek med najboljšimi enajshmi slovenskimi odbojkarskimi ekipami. V 7. kolu, minulo soboto, so doma gostih
ekipo Fužinar Metala iz Raven in izgubili s 3 :1 v nizih. Sprva je kazalo na uspeh, nato pa so gostje z odlično igro na mreži povedli v nizih 2 : 0. Tretjega so dobili goshtelji, v četrtem je bilo izenačeno do rezultata 25 : 25, nato pa so tudi četrti niz dobili favorizirani Ravenčani.
Ženska ekipa Spodnje Savinjske v tej sezoni nastopa v drugi slovenski odbojkarski ligi. Dekleta so odigrala šest kol in bila dvakrat uspešna, štirikrat pa so izgubile srečanje. Bolj uspešni so mladinci, ki so se uvrshh v polfinale državnega prvenstva.
T. Tavčar
Odbojkatji SIP Šempetra SOL moški (čepijo od leve proti desni: Dani Terglav, Nenad Karič, Tadej Ferme, Peter Žilnik, Želko Putko, Marko Bojinovič; stojijo: Milan Pulko tehnični vodja, Rudi Zupanc, Dejan Udrih, Sašo Škrabe, Uroš Zupanc, Nikola Neskovič, Aleš Udrih, Beno Božič, Darko Dimeč trener)
Grižani sedmi
Šahovski klub Griže je eden najuspešnejših klubov v Žalski občini. Njihova ekipa tekmuje v državni ligi, članica Sara Vombek se je udeležila evropskega mladinskega prventva v Španiji in osvojila pri deklicah 25 do 32. mesto, Ksenija Novak pa je sodelovala celo na šahovski olimpiadi na Bledu, kjer je osvojila 54.mesto.
Na Bledu se je minulo nedeljo končalo tudi ekipno šahovsko prvenstvo Slovenije. V zadnjem 9-kolu so šahisti Griž izgubili proh ekipi Ptuja 3,5 : 2,5 in osvojili z 21,5 točkami osmo mesto v državi, kar je vehk uspeh. S tem so si Grižani tudi zagotovili obstanek v ligi.
T. Tavčar
november2002
Pisma bralcev
ŽALSKE LEKARNE SVETIJJEJO
REVMATIZEM
Pisma bralcev
Sosed sosedu
V Založah stojijo table z nenavadno vsebino (Pozor!! Parcela 532/1 je v celoti poškopljena z strupom za TRJOVJE! - Pošpricana je tudi 532/2 pare.. Ne pasti ovc. Zdolškovi! in Pozor! Parcela 532/1 je v celoti poškropljena z strupom za trjovje! Ne pasti ovc! Zdolškovi), ki jih je postavil sosed sosedu iz same “žlehnobe” in to tudi na tujem zemljišču in v bližini stanovanjske hiše. Njemu ni mar življenja v naravi (m poteka pot srnjadi in drugih gozdnih živali), saj je gozd oddaljen le ca. 300 metrov.
Polivanje strupa v naravi pa je
vprašanje zase, na katerega se ne da odgovoriti kar tako. Le kdaj bo zavest soseda drugačna?
Ž. in M. iz Založ
Strpnost in spoštovanje do živali
So časi, ko se ljudje vse bolj ukvarjajo s hlastanjem za dobrinami, ob tem pa postajajo vse bolj surovi. Mnogo je ljudi, ki imajo radi živali, vse preveč pa je takšnih, ki imajo radi denar, ki ga je možno zaslužiti z živalmi. S tem pa postanejo živali vse bolj ogrožene in trpinčene.
Kaj si zasluži lastnik Živah, ki jih pretirano izkorišča? Mnogo Živah je pretepenih, mučenih, lačnih, žejnih, bolnih in takšnih, ki živijo v nehigienskih zanemarjenih prostorih. Takšen človek si zasluži, da bi z njim štorih enako. Žalostno je, da je takšnih primerov veliko. Kdaj se bomo naučili tudi Živah obravnavati s strpnostjo, dobroto in spoštovanjem - s spoštovanjem do vsega živega.
Pred kratkim smo v eni izmed številk Utripa zapisali, da na Ponikvi dokaj vzorno skrbijo za kulturno dediščino, kamor spadajo tudi kapelice in znamenja, in o podobnem dogodku lahko poročamo tudi v tej številki Utripa. V Studencih, natančneje v zaselku Marof, so konec minulega meseca s krajšim kulturnim programom blagoslovili obnovljen oziroma povsem na novo postavljen Toničev križ. Slavko Ograjen-šek, gospodar na tej domačiji, je povedal, da je zob časa znamenje z letnico prve postavitve 1870 načel do te mere, da so se odločili za postavitev novega.
“Zapiši prosim (ker sva stara znanca, je pogovor potekal na “ti”), da se iz tega mesta še enkrat najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi kakor
Varstveniki Živah ponovno prosimo in opozarjamo lastnike Živah, da ob mrazu, ki prihaja, poskrbijo, da bodo njihove živali zimo preživele na toplem in v varnem zavetju. Opozarjamo, da so psi čuvaji vaši varuhi domov in bolj kot druge Živah izpostavljeni vremenskim neprijetnostim (sneg, dež, prepih, mokrota, mraz). Vaša dolžnost je, da jih zaščitite. Zelo občutljivi na mraz so kratkodlaki in mladi psički. Posebno opozorilo velja vsem tistim krutim lastnikom psov, ki jim ne nudijo najosnovnejših pogojev za življenje in trpijo zaradi malomarnosti. Ne bo odveč, če ponovimo osnovne pogoje za psa. Poskrbeti moramo za suho in toplo zavetje, dobro izolirana uta z nepremočljivo streho, dvignjeno od tal. Pred uto naj bodo položene deske in ne cementna podlaga, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja, ledvice in mehur. Potrebno jim je dajati topel obrok vsaj dvakrat na dan in dovolj čiste vode. Mlade psičke hranimo večkrat na dan. Če je pes priklenjen, mora biti veriga dolga najmanj štiri metre, pes pa mora nositi usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ah drgniti. Če biva pes v ograjenem prostoru - pesjaku, naj ne bo le-ta premajhen. Spustite ga večkrat na dan z verige ah pesjaka, da se sprosti. Naj čuti, da je tudi on član družine, kajti pes je po naravi svobodno bitje, čuti se ujetega in zaradi tega trpi. V primeru bolezni mu nudite veterinarsko pomoč.
Ne ubijajte Živah na nehuman način, ne zavrzite jih, da ne bodo prepuščene kruti usodi. To je obsojanja vredno dejanje. Vsem tistim lastnikom, ki s svojimi živalmi ne ravnajo humano, sporočamo, da so zanje pripravljeni zakonski predpisi (Zakon o zaščiti Živah), zagrožena kazen znaša 50.000,00 SIT in odvzem Živah. Pomagajmo zapuščenim živalim, mucam, psom, pomagajmo tudi pticam, da bodo lažje preživele zimo, ki prihaja.
Članica društva za varstva živali Šfefka Kurent
Kdo zavira gradnjo?
27.	avgusta letos je minilo leto dni, odkar smo sklicali zbor občanov, da bi razrešili problematiko šolstva v
koh pomagali pri tem delu. Hvala g. župniku Tonetu Kraševcu in našemu “županu” Ivanu Jelenu, ki sta vodila blagoslovitveno svečanost. Hvala tudi ljudskim pevkam za vse prisrčno zapete pesmi in vsem, ki ste se tega sončnega nedeljskega popoldneva zbrali na tem kraju. Vsem še enkrat srčna hvala!”
Razen letnice postavitve ni podatkov, v kakšen namen je bil postavljen križ. Med starejšimi domačini in okoličani pa še živi spomin na tisto belo nedeljo pred več kot sedemdesetimi leti, ko je na tem kraju zaključila svojo življenjsko pot Pošjakova Fanika, preprosto kmečko dekle, ki je služila na veliki kmetiji in z gospodarjevim sinom naskrivaj pila iz studenca ljubezni. Posledice je v cvetu mladosti plačala z življenjem.
M. Hrusti
občini Tabor.
V tem času je takrat izglasovani odbor počel marsikaj, tako uspešno kot neuspešno. Neuspešnost gre predvsem na račun nesodelovanja in svojeglavega delovanja županje. Zataknilo se je že pri imenovanju odbora, saj sklepa o imenovanju ni in ni bilo. Ker je bil za nas čas odločilnega pomena, smo sami sklicali sestanek in skušah ugotoviti, kje se je stvar ustavila. Povabiti smo tako občinski svet kot županjo, ki pa je menila, da je sestanek nepotreben, zato se ga ni udeležila. Na sestanku smo s strani občinskega sveta izvedeti, da so svetniki že dvakrat potrditi odbor (prvič že soglasno oktobra 2001), sicer v razširjeni sestavi, in čudih so se, da sklepa še nismo prejeti. Kje se je sklep nahajal?
10.	1. 2002 smo sklepe prejeti po pošti, napisani so biti 18. 12. 2001, torej so skoraj en mesec ležati v predalu in čakali na podpis. Prvo sejo odbora je sklicala županja, upoštevajoč 26. člen Statuta Občine Tabor, in jo tudi vodila. Že takrat je bilo povedano, da je odbor nestrokoven (kar je bilo poudarjeno še mnogokrat, tudi na neprimernih mestih), da sredstev za svoje delovanje ne bo dobil, da je potrebno vse prošnje za sodelovanje občine podati pismeno in da je v Ljubljano že poslan projekt, ki ga je izbrala sama.
In tako se je nadaljevalo še naprej, a odbor je vztrajal, skliceval sestanke, izbral projekt, obrazložil izbiro, (potrdil ga je tudi občinski svet), poiskal vse možne poti, da bi biti projekti posredovani v Ljubljano pravočasno, občinska uprava pa je delovala v drugi smeri. Naročala primerjave obeh projektov, mimo vednosti svetnikov, si izmišljala tisoč in en razlog, da projekt ne bi bil pravočasno poslan. Nazadnje je županja občinski svet prepričala o nujnosti pregleda projekta pri ljubljanskem podjetju po naročilu ministrstva za šolstvo in šport v Ljubljani. Svetniki so, verujoč zagotovilom županje, sredstva odobriti, ko pa je bil predstavnik podjetja povabljen na predstavitev, se je izkazalo, da je šlo v tem primeru spet in zgolj za primerjavo projektov in vsiljevanje določenega projekta s strani županje, kljub temu da je bilo za omenjeni projekt že zdavnaj odločeno, da ni ustrezen. Moramo povedati, da si je odbor po vseh možnih poteh pridobival informacije o postopkih in vseskozi ugotavljal, da županja ubira svoje poti, da žeti izsiliti svoj projekt, da določene stvari, ki jih podaja svetnikom, sploh ne držijo.
Prikazati smo le povzetek aktivnosti gradbenega odbora in njegovo prizadevanje narediti dobro za razvoj kraja. Z obžalovanjem ugotavljamo, da smo leto porabili pretežno za odkrivanje in dokazovanje neresničnih izjav in trditev s strani sedanje občinske oblasti, namesto da bi vse sile porabiti za uresničitev nalog in ciljev odbora. Za konec bi še dodali, da je gradbeni odbor deloval brezplačno, da smo si stroške delovanja člani odbora razdelili, kljub temu da smo biti imenovani in s sklepom potrjeni kot občasno delovno telo občine. Z omejevanjem dela odbora se je kršil 58. člen Statuta Občine Tabor.
Upamo in želimo ponuditi pomoč, če bo potrebno tudi tistemu, ki bo prevzel krmilo občinske uprave v naslednjem mandatu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki nas je takrat v naši želji pripomoči k razvo-
ju kraja podprl in podpiral. Za nas je že dovolj velika nagrada, da smo krajanom pokazali tudi drugo temno plat delovanja občinske uprave.
Vsem kandidatom želimo veliko uspeha, občankam in občanom pa dober premislek in modro odločitev na volitvah.
Odbor za izgradnja šole v občini Tabor
\ imenu...
DEMOS (demokratična opozicija Slovenije) je zgodovinski fenomen, brez katerega zanesljivo ne bi govoriti o prehodu iz totalitarnega enopartijskega sistema v demokracijo. Deloval je kot politično združenje, ki je ustvarilo politične pogoje za nastanek države Slovenije. DEMOS občine Žalec je bil ustanovljen 12. januarja 1990 v Gasilskem domu v Žalcu. Ta dogodek ima izjemen zgodovinski pomen, še posebej, če ga obravnavamo s strani kritične filozofske misli demokratičnih preobratov v vsem vzhodnoevropskem svetu ob koncu 20. stoletja.
V Gasilskem domu v Žalcu je bila januarja 2000 slovesnost ob 10. obletnici ustanovitve DEMOS-a občine Žalec, ki so se je udeležiti vidni ustanovitelji, med njimi Eran Sadnik, Milan Dobnik, Franc Žolnir (naj mi ne zamerijo neimenovani) in gostje Lojze Peterle, Janez Janša, vabilu se je odzval tudi župan Lojze Posedel. Ob tej priložnosti so ustanovitelji z velikim ponosom pokazali spominsko tablo z napisom: V TEJ HIŠI JE BIL DNE 12. 1. 1990 USTANOVLJEN DEMOS OBČINE ŽALEC.
Toda še vedno nismo dobili dovoljenja za častno namestitev spominske table v preddverju Gasilskega doma v Žalcu, čemur nasprotuje župan, katerega privolitev k namestitvi table je potrebna ali pa tudi ne (odvisno od tega, kdo je lastnik stavbe: Občina Žalec ali PGD Žalec). Dejstvo je, da gre za zavestno odklanjanje zgodovinskega spomina, ob tem pa tudi za žaljenje čustev udeležencev ustanovnega sestanka DEMOS-a.
Kot svetnik SDS v občinskem svetu občine Žalec sem na 12. redni seji
10.	februarja 2000 postavil vprašanje županu Lojzetu Posedelu, zakaj ne dovoli pritrditi spominske table. Odgovor je bil nekako mlačen v tonu, da spominska tabla tja ne sodi, da ji bo našel primemo mesto, a zadeva se je po treh letih “pozabila”. Na zadnji - 32. seji občinskega sveta sem iz “pozabe” potegnil isto vprašanje. Odgovor, ki sem ga dobil, je bil zelo podoben tistemu izpred treh let. Župan trdno vztraja pri svojem, kar razumem, da za časa njegovega županovanja DEMOS-ove table na Gasilskem domu ne bo.
Prav, spoštovani ustanovitelji DEMOS-a občine Žalec, lahko vam posredujem le nekaj svojih misli, odgovor vam je že znan. Župan, ki je prav po zaslugi vašega združenja (leto je omogočil demokratični sistem) okusil slast županskega trona, je kaj hitro pozabil vso bližnjo preteklost. V Cankarjevi črtici “Mater sem zatajil” zasledimo umetnikovo izpoved slabosti, ki jo je v duši globoko obžaloval. Županu ne želim nobenega obžalovanja, še manj kaj takega pričakujem. Le kanček modrosti za osvežitev preteklosti in spomina naj mu bo dano, to bo zadostovalo.
Januš Rasieuicz, akademski glasbenik Žalec
V leksikonu lahko preberemo, da izhaja beseda revmatizem (ljudsko revma) iz besede teči, ker so v antiki mislili, da pri tej bolezni teče iz možganov skozi sklepe mrzla sluz. Tovrstno razmišljanje ni bilo tako napačno, kajti pri obolenjih opornega in gibalnega aparata bolečine resnično trgajo in cukajo. Vzroki, nastanek, bolezenska slika in potek bolezni so sicer zelo različni, pa vendar značilni za res številne oblike te bolezni.
Revmatizem je kronična bolezen, kar pomeni, da pravzaprav ni ozdravljiva. Zatorej se moramo oz. se morajo bolniki naučiti živeti s to boleznijo. Oblike bolezni so zelo raznolike, kakor so raznoliki tudi vzroki in bolezenska znamenja, razen ene same izjeme: bolečine. Revmatična obolenja se lotevajo predvsem sklepov, ki so skupaj z vezivnimi tkivi in mišicami enovita celota. Kosti dajejo telesu oporo, sklepi pa so gibljive, s hrustancem prevlečene povezave med njimi in deli telesa. Poznamo tudi revmatizem mehkih tkiv, ki pa ni tako zelo razširjena oblika tovrstnega obolenja.
Potrebno je poznati razliko med artrozo in artritisom. Beseda izhaja iz grščine. ARTHRON pomeni sklep, obrazilo OZA pa poškodovanost, nekaj, kar se ne da več popraviti. Obrazilo ITIS pa pomeni vnetje sklepa. S pojmoma artroza ali artritis torej označimo stanje v določenem sklepu.
BOLEČINA je skupna tako obrabam kot tudi vnetjem sklepov. Je svarilno znamenje telesa, vzroki zanjo so različni dražljaji (vročina, mraz, pritisk, kemični dražljaji ...). Hude akutne bolečine imajo zvečine enoznačni vzrok in jih takoj občutimo. Nasprotno pa so pri kroničnih bolečinah subjektivne razlike velike. Vrsta bolečine lahko nakazuje tudi vzrok; ah gre za obrabo ati akutno dogajanje v prizadetem sklepu.
ARTRITIS je strokovni izraz za vnetje sklepov, ki nastane zaradi številnih vzrokov. Pojavlja se pri raznih, predvsem vnetnih revmatičnih boleznih, kot so:
•	Revmatoidni artritis (najresnejša vrsta obolenja sklepa, avtoimuna bolezen, pogosteje se pojavi pri mlajših osebah in pri ženskah)
•	Osteoartritis (je najpogostejša oblika artritisa, nastane zaradi naravne obrabe sklepa, lahko pa sodelujejo tudi drugi dejavniki, najpogosteje muči starejše ljudi)
•	Juvenilni revmatoidni artritis (pojavi se pri matih otrocih)
•	Psoriatrični artritis
•	Spondilitis (vnetje sklepov med vretenci)
•	Putika (vnetje v sklepu nastane kot posledica prisotnosti uratnih kristalov)
•	Poliartritis (vnetje več sklepov hkrati)
Znaki: bolečina, oteklina, rdečina in slabša gibljivost sklepa. Pozneje se pojavi omejitev gibanja, propadanje mišic in razobtičenje sklepa. V začetku gre predvsem za vnetje notranje sklepne ovojnice, lahko pa se spremenijo tudi druga sklepna in obsklepna tkiva. Prizadeto je lahko različno število sklepov rok in nog ter tudi hrbtenica.
ARTROZE so velika skupina revmatičnih obolenj, kjer gre za obrabne ati degenerativne poškodbe velikih in malih sklepov. Posebno pogosto so prizadeti kolčni in kolenski sklepi (vpliv povečane tel. teže), prizanešeno pa ni niti ramenskim in malim sklepom rok in nog. Te težave pestijo pogosteje ženske kakor moške, zlasti obrabe kolčnih, kolenskih in malih sklepov. Pojav je povezan z velikimi hormonskimi spremembami v meni, ki zadevajo tudi presnovo. Med najbolj razširjenimi bolezenskimi slikami artroze ati obrabe hrbtenice so poškodbe medvretenčnih ploščic.
Na nastanek artroze zlasti močno vplivata prehrana in način življenja. Pri tem se
medicina opira tudi na bolnikovo samopomoč.
LEDVENI USEK IN IŠIAS
V obeh primerih so bolečine nenadne. Večkrat so tako hude, da se komaj še lahko premikamo in se prisiljeno zvijemo v skrivenčeno držo. Pri ledvenem useku kot tudi pri išiasu so prizadete medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice, vendar so žarišča bolezni različna. Ledveni usek nastane, ko se zataknejo sklepi vretenc, išias pa je okvara velikega nožnega živca (nervus ischiadi-cus). Marsikdaj se bolečine pri ledvenem useku po nekaj dneh same unesejo, pri išiasnih težavah pa sprostimo napeti živec z značilno držo, ko ležemo v posteljo na bok in upognemo koleni.
PUTIKA je presnovna revmatična bolezen. Kaže se z akutnimi napadi bolečin v posameznih sklepih, največkrat v sklepih palca na nogi ati pa v kolenu. Pri nezdravljeni bolezni lahko pride do deformacije sklepov in okvare ledvic, vendar se ravno pri putiki da uspešno pomagati z zdraviti, ki vplivajo na nastanek sečne kisline. Veliko lahko k izboljšanju bolezni doprinesejo tudi bolniki sami z upoštevanjem dietnih navodil.
ZDRAVLJENJE revmatizma ima tri poglavitne cilje: premagovanje vnetij, lajšanje bolečin in ohranitev ati obnovitev gibljivosti. V osnovnem zdravljenju imamo na razpolago dosti zdravilnih učinkovin, ki jih zdravnik lahko predpiše svojemu bolniku. Na voljo so različna nesteroidna protivnetna zdravila (antirevmatiki), specifična protirevmatična zdravila, mišični relaksanti, zdravila za zdravljenje putike in pripravki za lokalno zdravljenje mišičnih in sklepnih bolečin (na voljo so v obliki krem, mazil, gelov in tekočin).
Boj proti bolečinam in vzrokom bolezni je pri zdravljenju revmatizma' enakovreden. Vzroki so zelo različni in marsikdaj jih ne moremo obvladati. Skušamo pa pomagati in olajšati bolnikom življenje z revmo. Dobro poučeni bolniki lahko sami odločilno pripomorejo k zdravljenju svojih revmatičnih težav. S pravilno prehrano, z izogibanjem stresom, s telovadbo, s kopelmi in z uporabo različnih pomagal lahko veliko pripomorejo k zmanjšanju bolečine in povečanju gibljivosti. Presenetljivo je, koliko je možnosti, ki jih zlahka vgradimo v vsakdanje življenje. Če le bolnik telesno zmore, je priporočljiva jutranja telovadba (zrahlja otrdele okončine, pospeši krvni obtok, ohranja gibljivost). Pomembno je, da bolniki pri izvajanju kakršne koti oblike telesne vadbe ne občutijo bolečine. Če nas pri kakšnem gibu zaboli kateri izmed delov telesa, je potrebno takoj prenehati!
Za lajšanje težav je zelo primerna tudi fizioterapija z vsemi svojimi raznolikimi metodami (blame kopeli, lokalno zdravljenje s toploto, masaže, delovna terapija).
Zdravilna zelišča so v obliki različnih kopeli ali obkladkov dobra pomoč pri lajšanju bolečin v sklepih in pri lokalnemu vnetju. V ta namen se lahko uporabljajo izvlečki iz arnike, rožmarina, poprove mete, evkalipta in gabeza. Za notranjo uporabo sta zelo primerna kopriva in regrat.
Kako čim uspešneje premagovati in preprečevati posledice revmatizma?
1.	živite zdravo
2.	jejte zdravo
3.	izogibajte se stresom
4.	izogibajte se prevelikim trenutnim obremenitvam
5.	bremena dvigajte iz počepa, nikoli z zravnano hrbtenico
6.	spite na dobrih vzmetnicah
7.	gibajte se svojemu telesu primemo
8.	vzdržujte stalno telesno težo
Ttidi jesen nam s svojimi barvami nudi veliko možnosti za telesno vadbo in izboljšanje počutja. Izkoristimo jo!
Saša Krajnc Smajila, mag. farm.
Toničev križ v novi podobi
Mladi
november2002
Žalski talenti
Mladi talenti iz Žalca in okolice so s prireditvijo Mladi v Žalcu v Domu II. slovenskega tabora na kulturen način opozorili nase in na perečo problematiko pomanjkanja prostora, kjer bi mladina sproščala svojo odvečno energijo na kreativen način. Nastopili so osnovnošolci, srednješolci in študentje, kot posebna gostja pa se je s šansoni predstavila tudi Nika Vipotnik.
(I. osnovna šola Žalec, Glasbena
šola Risto Savin in Študentski klub Žalec) so v avli kulturnega doma pripravili tudi razstavo umetniških del žalske mladine, za scenografijo
in vizualno podobo razstave pa je poskrbela samostojna umetnica iz Žalca Urša Krašovic.
V modernem perfomancu so mladi pokazali svoje pevske, igralske, plesne in glasbene nadarjenosti, prireditev so v celoto zaokrožile tudi recitacije pesmi mladih avtorjev, povezovalec programa Boštjan Romih in dokumentarno gradivo z naslovom Kaj pogrešajo mladi v Žalcu?, v katerem so se lahko prepoznali mnogi Žalčani in Žalčanke.
V dovršeni avdio-vizualno in predvsem neklasični prireditvi je žalska mladina uresničila znani pregovor, da na mladih svet stoji, in na kul-
Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec vključuje veliko mladih
mren način izrazila tako zanimanje kot tudi inciativo za iskanje novih prostorov za Žalski mladinski center, kjer bi se tovrstne prireditve lahko
odvijale pogosteje in v še večjem zamahu.
Emina Mešič
Mladi talenti so se predstavili tudi z razstavo v avli Doma II. slovenskega tabora
Brata Črt in Žiga Birsa, še zadnji popravki scene.
Mesec boja proti zlorabi drog
V novembru po vsej Sloveniji poteka preventivni mesec boja proti zlorabi drog, katerega namen je predvsem seznaniti širšo javnost s tem problemom in predstaviti programe, ki potekajo na področju zasvojenosti. V akcijo se je vključil tudi dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce Želva, ki pripravlja zaključno prireditev ta petek, 29. 11., od 9. do 17. ure pred svojo hiši na Levstikovi 15.
Dnevni center Želva že drugo leto
deluje na tej lokaciji, v petek pa bo pred hišo svoje aktivnosti predstavil na stojnicah. Dogajanje bosta popestrila dva kantavtorja, napovedani koncert skupine Zeus pa bo besedah organizatorjev odpade zaradi objektivnih razlogov. V dnevnem centru upajo, da to ne bo predstavljalo ovire, da si ne bi zlasti mladi pobliže ogledali njihovih aktivnosti. Vabilu dodajajo v razmislek Sillsovo misel: Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.
K. R.
Svetovanje odvisnikom tudi na Polzeli
V okviru mreže informaci-jsko-svetovalnih pisarn za odvisnike od prepovedanih drog in njihove svojce, ki jih organizira Škofijska Karitas Maribor, je bila odprta tudi svetovalna pisarna za območje Savinjske doline. Pisarna je v prostorih župnijske Karitas na
Polzeli, odprta pa je vsak drugi in četrti torek v mesecu od 9-do 12. ure.
Namenjena je zasvojencem od prepovedanih drog, njihovim staršem in svojcem, partnerjem ter vsem, ki jih zanima tovrstna problematika.
T.T.
Do nagega!
Začetki emancipacije segajo daleč nazaj v zgodovino, ko so se ženske borile za volilno pravico in jo tudi dobile. Od tedaj do danes se je emancipacija absorbirala na vsa področja človekovega življenja, s prihodom kapitalizma pa se je usidrala tudi v enaki pravici spolov do striptiza. Tega se je 23-letni Ricky, slačifant iz Žalca, začel zavedati že pri 18. letih. V Salomonov oglasnik je dal oglas za plesalca in v treh letih postal najbolj iskan ustvarjalec moškega erotičnega šova za ženske pri nas, ki zatrjuje da se z dohodkom od striptiza da živeti in da ne potrebuješ dodatne službe, da bi preživel. O številkah ne govori, pove le, da so poslovna skrivnost.
Za njim je že več kot 400 bolj in manj uspešnih nastopov v različnih lokalih, na rojstnodnevnih zabavah in dekliščinah. Na ulici zagotovo ne bi prezrli njegove skladno grajene mišičaste postave, rjavih las s svetlimi prameni in modrih deških oči. Ima sanjski poklic vsakega moškega, kjer v enournem erotičnem šovu, ki je sestavljen iz treh izhodov, odpleše naučeno koreografijo, sleče svoje kostume in pokaže popolno postavo, za vse to pa ga dekleta nagradijo s huronskim vreščanjem, mazanjem po telesu s kremo in grešnimi mislimi. Pred kratkim sta se Razšla s soplesalcem Mariom. O razlogih za slovo Ricky pojasni: “Mario ni bil resen. Nisem se mogel zanesti nanj, saj tudi na nastope ni hodil redno. Sedaj iščem novega partnerja, ki bi moral dobro zgledati, imeti smisel za ples, ki bi se rad zabaval in bil sproščen ter zadosti pogumen. Skupaj bi tvorili slačiplesno skupino The Shameless, brez sramu torej. Če bi imel kot partnerico ob sebi žensko striptizerko, se mi zdi, da bi se izgubilo bisrio pravega moškega strip-
tiza.”
Bistvo moškega erotičnega šova pa je, po njegovih besedah, zadovoljiti publiko. “Na moj nastop pridejo ženske, ki že dolgo niso videle popolnega moškega. Ne razumite me narobe, mislim na lepo grajenega moškega. Druge pridejo zaradi zabave, tretje zaradi sodelovanja, nekatere zaradi drugih razlogov,” pravi Ricky o profilu žensk, ki ga pridejo občudovati, in dodaja: “V krajih bogu za hrbtom bi človek sodil, da so ženske bolj zadržane, ker se med seboj dobro poznajo. Vendar so ravno takšne ženske včasih najbolj divje in dajo vse od sebe. V mestu, kjer se malokdo med sabo pozna, kjer so ženske bolj fine, se zgodi, da so tudi bolj zadržane, vendar pravila ni, uspeh šova je odvisen od vsake posameznice.”
Pravi, da je to, kar počne, zanj umetnost. “Razlika med baletniki in mano je v publiki. Gledališče je bolj resna zadeva, kjer ni prostora za evforijo, vreščanje in žur, ki ga nudim jaz. Baletniki tudi več časa posvečajo svojim koreografijam. Meni gre bolj za šov z oblekami, različnimi rekviziti, koreografijo, glasbo. Jaz sigurno posvečam več časa negi telesa kot oni. Lepo telo je eden glavnih adutov uspešnega slačifanta, vendar zdaleč ne edini” pravi Ricky o razliki med njim in poklicnimi plesalci. Okusno mišičasta postava je po Rickyjevem mnenju glavni adut dobrega slačifanta, zato jo vztrajno vzdržuje s športom: “Imam jutranji in večerni trening po uro in pol intenzivne vadbe. Sem tudi inštruktor fitnesa in tae boa, treniram karate, igram tenis, včasih sem tudi ekstremno rolal, sedaj pa se bojim kakšne resnejše poškodbe. Bistvo lepe postave pa je zdrava prehrana. Fitnes predstavlja le 30 odstotkov lepe postave, ostali 70 je odvisnih od pravilne prehrane. Pomembno je, da veš, kakšno hrano jesti, v kakšnih količinah in ob katerem času, saj se nespametno prehranjevanje zelo hitro pozna.”
O opazki, da striptiz nosi negativno
konotacijo skozi kritike vključujoče prostitucije, Ricky pojasni: “Negativne kritike javnosti o striptizu so tam, kjer moški striptiz ni predstavljen oziroma promoviran, saj ga zlahka vržejo v isti koš z ženskim striptizom, kjer se izvaja še kaj drugega poleg plesa. Moški striptiz temelji na šovu in se ne ukvarja s prostitucijo, vsaj jaz se ne. Ni ga denarja, da bi se med programom spustil v prostitucijo, saj dovolj cenim samega sebe. Imel sem že ponudbe, da bi šel v posteljo za denar, pa sem jih vse zavrnil,” in doda: “ Sebe nisem nikoli imel za striptizerja, saj že sam izraz deluje poceni. Sem slačifant oziroma človek, ki izvaja erotični šov. To je popolnoma drugačna zadeva, saj že beseda šov napoveduje nekaj več kot zgolj miganje s telesom ob drogu, kakor to počnejo striptizete. Šov vključuje tudi sodelovanje občinstva, ne zgolj ples.”
Ricky poudarja, da je njegov erotični ples namenjen izključno ženskam, in dodaja: “Homoseksualci so me že povabili, da bi plesal za njih, pa sem odklonil. Nimam nič proti njim, dokler me pustijo pri miru. Nedavno tega sem v Ljubljani plesal za mešano družbo, kjer so me po nastopu trije moški poželjivo opazovali, in moram priznati, da sem se počutil ogroženega. Uidi v prihodnosti ne nameravam plesati za homoseksualce. Raje se bom potrudil z novimi prijemi očarati isto publiko, kot da bi začel plesati za moške.”
V medijih, ki spremljajo Rickyjevo triletno kariero je moč zaslediti, da moški striptiz v Sloveniji ni površna zadeva, pač pa je za obstanek v soju reflektorjev potrebno vsak tovrsten nastop podrobno načrtovati, zato ima Ricky za vsako področje profesionalca. Letos januarja je dobil izvrstno menedžerko Rajko, ki organizira njegove nastope in skrbi za promocijo njegove podobe. Kostume mu izdeluje modna kreatorka Anita Brelih, organizatorka odmevne erotične modne revije v ljubljanskem klubu Sub Sub, ki mu tudi svetuje pri kroju, čeprav
največkrat sam pove, kakšen kostum bi rad in tudi najde primemo blago zanj. Blago kupuje v Italiji. Za en kostum odšteje približno 50. 000 tolarjev, v enem nastopu pa zamenja vsaj tri kostume. “Če se pojavim v istem lokalu dvakrat, moram imeti drugačen kostum, tako da moram imeti na zalogi vsaj šest različnih kostumov,” pravi Ricky. Prej je plesno koreografijo sestavljal sam, sedaj pa ima svojo koreografinjo, Kaly, članico plesno vokalne zasedbe Select iz Velenja, (z njimi je Ricky posnel tudi videospot) s katero vadita dvakrat tedensko. “Plesne koreografije skoraj nikoli ne morem izvesti v celoti, saj jo moram pogosto prilagajati odrskim zmožnostim in seveda publiki. Če so dekleta zelo vroča, te hočejo imeti slečenega v minuti, tako da pol koreografije v trenutku odpade. Zelo se moram prilagajati publiki, če hočem, da šov maksimalno uspe.”
Na vprašanje, ali ga njegov poklic kdaj ovira, Ricky odgovarja: “Težko je imeti resno zvezo z nekom, ki bi razumel, da je to, kar počneš na odru, umetnost in da se izven odra začne tvoja zasebnost. Ravno ko sem se začenjal ukvarjati s striptizom, sem imel dekle, s katero sva se razšla, ker ni prenesla, da počnem to, kar počnem in da je sodelovanje občinstva npr. pri mazanju s kremo po telesu del šova. Za razliko od mene ni znala ločiti, da je eno posel, drugo pa zasebnost, zato mora biti moja sanjska ženska ambiciozna in razgledana ter razumeti moj poklic, seveda mora biti tudi športnega duha, simpatična.”
O vzrokih, zakaj se je v javnosti razgalil, Ricky pravi: “Na začetku je zelo težko nekomu povedati, da se ukvarjaš s striptizom. Ko mediji pa to predstavijo kot nekaj normalnega in ne sprevrženega, se začneš spraševati, zakaj bi se skrival pred javnostjo, če ti to prinaša neko veselje in obenem dobiček, zakaj bi se pred javnostjo skrival. Ali to delaš popolnoma anonimno, da te nihče ne vidi, ali pa se enostavno pokažeš. Za to, da sem se končno pokazal javnosti, sem potrebo-
val tri četrt leta. Sedaj se več ne obremenjujem s tem, kaj drugi mislijo. Naj si mislijo, kar hočejo in to vsi po vrsti, od radija, časopisov do televizije. Imam pa srečo, ker mediji pretežno pozitivno vrednotijo moški striptiz.”
O odzivih njegove družine in prijateljev na njegov poklic Ricky pravi: “Mama se je šele letos sprijaznila z mojim početjem, in še to zahvaljujoč medijem, ki so zadevo pozitivno predstavili. Zdaj me še sama vpraša, kje sem bil čez vikend in kako je bilo oziroma ali so bila dekleta vroča. Oče nerad govori o tem, vendar se s tem več ne obremenjujem, saj me prijatelji, ki pa so tudi moji največji kritiki podpirajo in jih velikokrat povabim na svoje nastope.”
Ricky zatrjuje, da bi izvedel svoj nastop Uidi, če bi se njegova mama znašla na prizorišču, in doda: “Verjetno bi jo povabil na oder, ampak mislim, da ne bi prišla na nastop.
Enkrat sem jo že povabil, pa ni prišla.” O prihodnosti moškega striptiza Ricky prognozira: “Moški striptiz zagotovo ima prihodnost, saj ljudje postajajo vse bolj odprti. Vedno sem bil za konkurenco, saj te le-ta sili k napredku. Zagotovo bo vse več moških strip-
tizerjev in jaz se bom še bolj trudil, da bi izboljšal svoj šov in jih prehitel. Glede samih kostumov in posebnih trgovin zanje pa prihodnosti ne bi znal napovedati, saj tudi v tujini, konkretno v Italiji in Avstriji, še ni posebnih trgovin za moški striptiz kjer bi lahko kupil celoten kostum od klobuka do čevljev.”
O načrtih za prihodnost Ricky pove: “Na sceni želim ostati tako dolgo, dokler bom ženskam zanimiv. Ko se bom od odra poslovil želim postati menedžer skupine The Shameless, moških striptizerjev, saj sem si v treh letih pridobil zelo veliko dragocenih izkušenj in poznanstev, da bi lahko pomagal drugim, ki jih moški striptiz profesionalno zanima."
Tistim, ki bi se podali v svet moškega striptiza Ricky svetuje, naj zberejo pogum, se pozanimajo, v kaj se spuščajo, obenem pa skušajo izpolnjevati vse dejavnike, da bi postali
kakovostni slačifantje: lepo grajeno telo, smisel za ples, zabavljaški duh, sproščenost in pogum.
Vsa dekleta ki bi želela podrobneje spoznati Ricky-ja, brez sramu obiščite njegovo spletno stran.
Emina Mešič
november2002
Savinjske zgodbe
90 let Zinke Kopušar
Deževen oktobrski dan ni obetal nič lepega, toda v družini Kopušarjevih je bilo povsem drugače. Kopušarjeva mama je praznoval visok življenjski jubilej - 90. rojstni dan. V hiši slavljenke se je zbralo lepo število povabljenih in na harmoniko sta ji zaigrala tudi dva “muzikanta”. Po nagovoru in čestitki so začeli z zdravico “KoPkor kapljic tol’ko let, Bog nam daj na svet živet...”
Zinka Kopušar
Zinka Kopušar se je rodila na Ložnici pri Žalcu v družini Cestnik. Poročila se je z mizarjem Ivanom Kopušarjem, s katerim sta si zgradila
topel dom in dala življenje trem sinovom. Nekaj časa je bila zaposlena v Tekstilni tovarni. Vedno je bila skrbna in vestna gospodinja, ki je z ljubeznijo urejala stvari v hiši in okoli nje. Še danes rada kaj postori v vrtu in veliko ji pomeni pisano cvetje v njem. Kot dobra in skrbna mama je vedno rada priskočila na pomoč sinovom in njihovim družinam. Čeprav mami Zinki zadnja leta zdravje nekoliko peša, pa je na slavnostni dan še zmogla dovolj moči za uvodni ples, ki je bil nagrajen z gromkim aplavzom.
Pravzaprav imajo v družini Kopušarjevih kar trojno slavje, 90. rojstni dan mame Zinke, pred mesecem praznovanje 94. rojstnega dne očeta Ivana, čez nekaj mesecev pa bosta zakonca Kopušar praznovala 60 let zakonske zveze. To pa je poseben dar in vzor za vse nas. Kljub visoki starosti je oče Ivan še zelo aktiven in še vedno kaj postori v delavnici. Zato lahko upravičeno rečemo, da je “starosta slovenskih mizarjev”. Ob pomoči sinov, snah, vnukov in pravnukov Kopušarjeva danes živita mimo in spokojno jesen življenja.
Franjo Pasarič
Okrog Marijine postelje je bila kar precejšnja gneča.
102 leti dolgo življenje
Marije Hramec
Zlatoporočenca janič sta si z veseljem ponovno nataknila prstana.
Zlatoporočenca Janič
V Savinov! rojstni hiši v Žalcu sta svojo petdeset let trajajočo zakonsko zvezo “podaljšala” Irena in Vincenc Janič iz Šempetra. Poročni obred je ob prisotnosti sinov Toneta in Petra ter njunih družin in sorodnikov opravil žalski župan Lojze Posedel.
Vincencjakobjaničseje rodilieta 1931 v Celju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, in po gimnaziji študiral še agronomijo. Kot agronom je delal na številnih odgovornih delovnih mestih v Hmezadu, aktivno pa je deloval tudi na različnih družbenih funkcijah. S svojimi prizadevanji je veliko pripomogel k tedanjemu razcvetu
tega kmetijskega kombinata. Žena Irena je dve leti mlajša, prav tako iz Celja, kjer je obiskovala tudi osnovno in srednjo šolo. Kot ekonomski tehnik je poklicno pot pričela v Kreditni banki Celje, se pozneje zaposlila v Občini Žalec, kjer se je po 26 letih upokojila.
Prva leta zakona sta preživela pri Ireninih starših, nato pa sta se preselila v svoj novi dom v Šempetru, kjer živita še danes, skupaj z družino sina Petra. Jesen življenja jima lepšajo trije vnuki. Zakonca sta dobrega zdravja in lahko uživata sadove svojega dela in skupnega življenja.
T. Tavčar
Zlata poroka Zofke in Ivana Mikeka
V Vrbju pri Žalcu živita zakonca Mikek, ki sta nedavno praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ta jubilej sta proslavila v krogu sorodnikov in prijateljev v Lovskem domu na Colavi nad Preboldom. Jubilej je bil svojevrsten dogodek za vse, ki so bili ta dan z njima, prav tako pa tudi zanju, saj je bilo ozračje napolnjeno s spomini in kulturnim navdihom, ki je bil večni spremljevalec njunega skupnega življenja. Dokaz za to je neumorno ustvarjalno delo na kulturnem področju, katerega produkt je bila pred dvema letoma tudi nadvse odmevna gledališka veseloigra Halo! Obiralke so tu!
O življenju zakoncev Mikek je zbranim spregovoril Milan Vogrinc, predsednik KD Vrbje in glavni organizator zlate poroke, ki sta jo Mikekova želela praznovati brez poročnih ceremonialov. V govoru je Milan Vogrinc med drugim dejal: “Draga Zofka in Ivan, danes ponosno praznujeta petdeseto obletnico vajine zakonske zveze. Petdeset let zakona pomeni petdesetkrat po 365 dni z vsem, kar pač k temu sodi, z vsemi vzponi in padci, upi in z razočaranji,
veseljem in žalostjo. Pol stoletja skupnega življenja pomeni nič manj kot 18262 dni povezave v ljubezni. Če pomislim, kako težko se mi zdi, če preživim s prijatelji le nekaj dni, ne da bi pri tem prišlo do občasnih trenj, potem vama moram priznati: vajina zlata poroka je res vsega spoštovanja vreden življenjski dosežek. S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje svoj cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživel lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. Vidva, Zofka in Ivan, sodita med tiste srečneže, ki jim je dano, da se lahko ozirajo nazaj, na skupaj prehojeno pol stoletno pot življenja. To, kar gojita v vajinih medsebojnih odnosih, sta nesebično razdajala tudi svojim otrokom, ki sta jim dajala občutek miru in zavetja,” je še poudaril Milan Vogrinc in nato primerjal njuno gostoljubnost z zakoncema Filemon in Bavcis iz stare grške zgodbe.
Ob zaključku je oba zakonca pozval, da si izmenjata poročna prstana in tako potrdita svojo zlato poroko. Po zdravici sta zakonca prva zaplesala poročni ples ob glasbeni spremljavi pihalne godbe Štefanec iz Ljutomera.
Življenje Ivana in Zofke v mladosti
ni bilo postlano z rožami. Ivan je bil sin rudarja, Zofka pa hči kmečkih staršev. Poročila sta se v dokaj skromnih razmerah v Grižah v letnem gledališču Limberk, katerega pobudnik in graditelj je bil Ivan. Njuno skupno življenje se je začelo v podstrešni sobici, ki si tega imena še zdaleč ni zaslužila, saj so bile stene iz lepenke. Pozneje sta našla enosobno stanovanje, ki pa je bilo zelo vlažno in majhno. Hrepenela sta po svojem domu, saj so bdi pri hiši tudi trije otroci. Zgradila sta ga v Vrbju in tako uresničila svoj sen. Ob delu je Ivan tudi doštudiral in postal gradbeni inženir. Bil je direktor Gradnje, nato
pa samostojni obrtnik vse do upokojitve pred osemnajstimi leti.
Zakonca Mikek sodita med tiste ljudi, ki jima življenje v naravi in z naravo veliko pomeni. Planinarjenje je njuna ljubezen in pogosto se kam odpravita sama ah s prijatelji. Včasih sta se podajala na zahtevne ture, sedaj pa se zadovoljita z okoliškimi hribi. Ivan je tudi navdušen sadjar in vinogradnik, ob tem pa je dejaven še v DU Zabukovica, v ZZB in drugod, za kar ima zasluge tudi žena, ki ga razume in podpira že vseh njunih skupnih 50 let.
D. Naraglav
Zoßa in Ivan (v sredi) med poročno zdravico
Marija Hramec, ki je že tretje leto oskrbovanka Doma upokojencev na Polzeli, je te dni dopolnila 102. leto svojega življenja in je ena izmed redkih stoletnikov v Savinjski dolini. Ob častitljivem prazniku, ki ga je dočakala z veseljem in dokaj dobrega zdravja, so jo obiskali sorodniki in številni krajani z Malega vrha, med njimi tudi župan občine Šmartno ob Paki, Ivan Rakun. Jubilej so počastili z veliko torto. Prinesli pa so ji tudi veliko lepega cvetja.
Slavljenka je imela tri otroke in rejenko, žal pa so že vsi pokojni.
Redno, po večkrat na teden, jo obiskuje snaha Štefka, ki tudi sicer lepo skrbi zanjo. Pogost obiskovalec pa je tudi Bojan Kladnik. Marija si dolge jesenske dni krajša z branjem, čeprav ji zadnji čas oči ne služijo več prav dobro. V dom na Polzelo je prišla pred tremi leti, saj zaradi težav z nogami ni mogla več sama skrbeti zase, drugim pa Uidi ni želela biti v breme. Z oskrbo v domu je zelo zadovoljna.
Vsi, ki so Mariji prišli stisnit roko za njen praznik, so ji zaželeli še dobrega zdravja in bistrega duha, da bi jesen svojega življenja preživljala kar najbolj zadovoljno in srečno.
T. Tavčar
Tja čez in Pesmi
V Medobčinski matični knjižnici Žalec bodo tudi letos obeležili 3. december oziroma Ta veseli dan kulture, ki ga Slovenci praznujemo v počastitev rojstva pesnika Franceta Prešerna. Občinstvu v žalski knjižnici se bo predstavil pesnik in rojak Ervin Fritz.
Pesmi iz njegovih pesniških zbirk Tja čez in miniaturke bo recitirala gledališka igralka Maja Štromar, s pesnikom pa se bo pogovarjala prof. Marija Končina.
K. R.
Zlatoporočenca Blagotinšek s Polzele
Zakoncem, ki so dočakali zlati jubilej, 50-letnico skupnega življenja, sta se pridružila tudi Marija in Ivan Blagotinšek s Polzele. Zakonsko zaobljubo sta obnovila v sejni dvorani Občine Polzela, kjer ju je zlato-poročil župan Ljubo Žnidar, v bližnji župnijski cerkvi pa je zlatoporočno mašo bral domači župnik in dekan Jože Kovačec. V veselem razpoloženju sta ta dogodek proslavila v krogu svojih najbližjih in najdražjih.
Ivan se je rodil leta 1918 v Dobriču v družini s štirimi otroki. Že kot devetletni fantič si je po bližnjih kmetijah služil vsakdanji kruh, vse do leta 1938, ko je odšel na služenje vojaškega roka. Po vojaščini se je izučil zidarskega poklica in delal po Koroškem. V času druge svetovne vojne je bil mobiliziran in poslan na rusko fronto, od koder se je vrnil leta 1945. Po vojni je nekaj časa še zidal, potem pa se je zaposlil v Garantu, upokojil pa pri Hmezadu. Z veseljem je bil in je še danes gasilec.
Zlatoporočenca sta si ponovno nadela prstana.
Žena Marija je 10 let mlajša. Rodila se je na Polzeli in odraščala v številni družini. Že zelo zgodaj je izgubila starše in za otroke sta skrbela starejša sestra Ivanka in brat Franc. Vojna leta tudi njej niso prizanesla, saj je dve leti delala na prisilnem
delu v Brežicah, po vojni pa se je zaposlila v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer se je tudi upokojila. V zakonu sta se Mariji in Ivanu rodila sinova Miran in Ivan. Danes pa jima krajšajo čas trije vnuki, Karmen, Boštjan in Tina.
Gobani v novembru
Ta fotografija je nastala 12. novembra letos pri Tratnikovih v Galiciji. Na ta dan se je na mizi znašla polna košara lepih in čvrstih jurčkov, ki so še posebno prevzeli 8-letno Evo, ki se ni mogla upreti želji po fotografiranju s temi dobrotami gozda, ki so za ta čas bolj neobičajne. Da so lahko doživeli ta prizor gre zasluga Evini babici Dragici, ki se je zadnje leto odločila bolj za počasno hojo skozi gozdove in tako postala vneta gobarka. In pa seveda vremenu, ki je z visokimi temperaturami za ta letni čas, omogočil rast gobam.
D. N.
T. Tavčar
Savinjske zgodbe
november2002
Korenine in umetnine Vinka Kovačeca
Človek je že od nekdaj tesno povezan z naravo. Žal se je njun odnos začel krhati z industrializacijo družbe. Zlasti v zadnjih desetletjih 20. stoletja je prišlo do hudega razkoraka, ki lahko usodno vpliva na prihodnost človeštva. Tropski gozdovi kot največje tovarne kisika se krčijo, reke so marsikje le še kanali za odplake, nad nami so toplogredni plini ... kar pomeni, da si sami režemo vejo, na kateri sedimo. Tega se marsikdo dobro zaveda, toda če ne bomo hitro spremenili odnosa do okolja, do narave in vzpostavili z njo
Vinko s svojo skulpturo enorogega konja
potrebnega ravnotežja, se našim zanamcem ne piše dobro.
Tega mnenja je tudi Vinko Kovačec iz Podvina pri Žalcu, ki je eden tistih, ki v naravi in njenih stvaritvah dobiva navdih za svoje umetniško snovanje, hkrati pa delo narave znova oživlja v svojih skulpturah, narejenih iz korenin. Do nedavnega je bilo njegovo rezbarjenje in snovanje znano le njegovim najbližjim. Prav ti so ga začeli nagovarjati, naj svoje stvaritve pokaže širši javnosti.
Vinko Kovačec je preprost in iskren človek, s čustveno prepojenostjo in ljubeznijo do narave in vsega, kar ga obdaja. Njegova postava in močne roke dajo slutiti, da je možakar bodisi opravljal poklic, v katerem je bilo potrebno biti močan, ah pa se je ukvarjal s kakšnim adet-skim športom. Res, Vinko Kovačec je bil rudar v premogovniku Velenje, kjer je prihajal vsakodnevno v stik z lignitom, ki je del zgodovine narave in njenih mogočnih dreves iz pradavnine. Prav v starosti lesa, ki je tako rekoč že v stanju propadanja, Vinko vidi najpomembnejši smisel svojega ustvarjanja, saj da propadajočemu lesu novo življenje, novo formo in vsebino. Les in ustvarjanje z lesom je njegova mladostna ljubezen, ki je pravzaprav spala več kot trideset let in se le od časa do časa za hip prebudila.
“Zelo sem vesel, da sem našel po upokojitvi novo pot svojega življenja, ki me navdušuje, duhovno bogati in osrečuje. Iskreno rečeno, sem sedaj kot prerojen, kot bi bil drug človek, kot da ne bi bil jaz. Prebudil sem se iz sna in sedaj želim nadoknaditi tisto, kar je vseskozi tlelo v meni. Ti
trije predmeti so tisti, ki so mi pokazali pot, na kateri sem sedaj. So proizvod mojih globljih občutij, moje duše. Ta predmet, ki sem mu
dal ime Konec poti, predstavlja dva mamuta, ki sem ju izdelal prav v času, ko sem končal svojo poklicno pot rudarja. Drugi skulpturi sem dal ime Novo življenje, ki ga ponazarja podoba grude in Mica, ki raste iz grude. Tretjo skulpturo pa sem poimenoval Polet in predstavlja dva ptiča v letu. Pri prvi skulpturi sem zelo razmišljal, kaj bom počel kot upokojenec, s čim se bom ukvarjal. Pri drugi mi je že bilo jasno, kaj bo to, s tretjo pa sem izrazil svojo dokončno odločitev in nekako poletel v svet, ki sedaj zapolnjuje ves moj prosti čas. Lepše ne bi moglo biti,” z žarom v očeh pove Vinko in s pogledom poboža svoje rezbarske umetnije, ki jih, kot pravi, izdeluje za svoje veselje, za svojo zbirko in zato niso
naprodaj.
Pogled nanje kaže dva pristopa. Nekateri predmeti so izdelani iz lepo obdelanega lesa in imajo v večini
primerov tudi uporabno vrednost. Druge skulpture pa so korenine, ki jim je Vinko le vdahnil življenje oziroma poudaril osnovne forme, ki jih je prepoznal v posameznem kosu lesa oziroma korenini.
“Večina mojih skulptur iz trdega lesa je nastala v začetku mojega rezbarskega dela, sedaj pa se vse bolj predajam koreninam in lesu, ki mi že v naravi pokaže 50-odstotno formo nekega lika. Metaforično lahko rečem, da nekako prisluhnem koreninam in se jim pustim voditi. Lesu pustim tiste osnovne linije, zraven pa dodam del svoje ustvarjalne energije in tako nastanejo takšni izdelki, kot je na primer sova z mladičem, pa skulptura dekleta, ki sem jo naredil v čast hčerke, ko je
Vinko Kovaiec med izdelovanjem svojega rudarja
začela hoditi v gimnazijo. V tej tehniki je tudi krokodil, ki se bojuje z jeguljo, pa kozorog, v katerem ljudje prepoznavajo razne like, od kurenta do angela, ki se spušča na Zemljo,” razlaga Vinko in na dvorišču pokaže svojo največjo stvaritev iz korenin, ki predstavlja konja z rogom. Nanj je še posebno ponosen, saj odraža vse tisto, kar naj bi poudarjalo njegov stil rezbarjenja in umetniškega snovanja.
Vinko Kovačec je svojo življenjsko pot pričel v okolici Ptuja. Pri 15 letih ga je pot pripeljala v rudarsko šolo v Velenje. Pozneje si je ustvaril družino, ima dve hčerki, mlajša je doma in hodi v Gimnazijo Celje, starejša pa je poročena in Vinko je tudi dedek, kar mu je poleg rezbarjenja v veliko veselje. V času našega obiska smo Vinka opazovali pri izdelavi doprsnega kipa rudarja, s katerim Vinko nekako označuje svojo samopodobo.
“Če bi imel pisateljski dar v sebi, bi morda napisal knjigo, tako pa s tem kipom želim nekako povedati, da sem bil močan, da smo rudarji morali biti močni. Sicer pa se bo s to
skulpturo dalo povezati še marsikaj drugega.” Vinko tudi sedaj vsestransko skrbi za svojo telesno zmogljivost. Hodi v fitnes, z ženo pa jo včasih “mahneta” tudi v hribe. O njegovi prisotnosti v planinskem raju od letos poleti pričata tudi dve skulpturi pred planinsko kočo na Travniku nad Ljubnem, ki jih je naredil v času, ko je žena nabirala gobe. Seveda pa so Vinkove poti ob takšnih priložnostih usmerjene predvsem k iskanju novih zanimivih korenin, ki mu bodo dajale navdih in preko ustvarjanja duhovno hrano, ki jo bodo v njegovih stvaritvah deležni tudi vsi tisti, ki bodo njegova dela imeli možnost spoznati.
Vinko si želi, da bi lahko svoje stvaritve predstavil na kakšni razstavi v Žalcu, saj se je nabralo že dovolj eksponatov bodisi za samostojno ali skupinsko razstavo. Seveda pa ima še veliko idej in načrtov za svojo umetniško pot.
D. Naraglav
Del Vinkovih eksponatov v njegovi kletni sobi
Po stopetih letih še lepša
Julka - ženska širokega srca
Pred dnevi je tudi Zveza turističnih društev občine Žalec zaključila akcijo Najlepši kraj, kmetija in objekt Komisija je za najlepše urejeno kmetijo izbrala kmetijo Andreja
Nova podoba Podpečanovega doma.
Podpečana v Galiciji pri Žalcu. Podpečanovi so med redkimi Slovenci, ki niso podlegli skušnjavi, da bi zgradili novo hišo, temveč so staro obnovili, posodobili pa le toliko, kolikor to zahteva današnje življenje. Ohranili so podobo savinjsko-obsoteljskega tipa hiše, ki je stara 105 let
Domačija ima trdne temelje. Pri hiši so bili vedno pridni gospodarji in tudi Andrej Podpečan, ki je prevzel kmetijo, velja za enega najnaprednejših kmetov v Savinjski dolini, pa Uidi širše. Dejaven je bil zlasti pri uvajanju strojnih krožkov. Njegovi pred-
niki so poskrbeli Uidi za trdne temelje hiše, saj so pri njeni gradnji uporabili opeko lastne opekarne. Zidovi so debeli pol metra. V dobrem stoletju je hiša doživela več posegov, zlasti pred tridesetimi leti, ko so bile modeme
socialistične bele kocke, kot Andrej imenuje hiše brez duše, kakršnih je polno na slovenskem podeželju. Ko je bil spet čas za obnovo, so se Podpečanovi odločili za zahtevnejšo pot, čeprav je od kmetijstva sicer zelo težko živeti. Kmetija je usmerjena v mlečno proizvodnjo, kruh pa daje kar osmim članom družne; poleg Andreja njegovi mami Antoniji, ženi Danici in petim otrokom: Albini, Andreji, Martini, Barbari ter najmlajšemu štiriletnemu Andražu.
Idejo o prenovi je Andrej Podpečan dobil v Kmečkem glasu oziroma akciji Živimo s podeželjem. Pred približno šestimi leti jo je pričel uresničevati,
predvsem s pomočjo strokovnjakinj za kmečko arhitekturo Žive Deu in Mateje Kavčič. Povedali sta, da hiša sodi v savinjsko-obsoteljski tip, ki ima običajno šest prostorov: vhod v vežo in iz nje naravnost v kuhinjo, levo sta “hiša” oziroma glavna soba in “štiblc” - kamra, desno pa je spalnica in še en prostor, nekdaj shramba, danes predelana v kopalnico. Zelo prostorno je tudi podstrešje. Podobo domačije dopolnjujeta kozolec in staro gospodarsko poslopje - marof z mnogimi okrasnimi detalji.
Z deh so pričeli za veliko noč leta 2001. Tri mesece so tako rekoč taborili zunaj, pripoveduje Andrej in našteje ohranjene značilne detajle: odbiti deli strehe oziroma čopi, zračniki v zidu - zvezde, značilna okna s križi in z ometom okrašeni vogali (kar pomeni 360 dodatnih ur dela). Na novo so zgradili nadstrešek, okrašen z detajli, povzetimi z marofa. Obnova je bila vredna kar tri četrtine novogradnje.
Andrej Podpečan pravi, da je velika napaka, da na podeželju gradijo nove hiše, ki v ta prostor ne sodijo, namesto da bi obnovili stare. Tudi novogradnje bi morale biti primernejše in prilagojene podeželju, a se ljudje, tudi tisti, ki načrtujejo obnovo, običajno ustrašijo visokih stroškov arhitekta, drugje pa nasvetov ne dobijo. Verjetno bi bilo drugače, če bi po nasvet lahko odšli h kakšnemu občinskemu arhitektu. Občine bi morale poskrbeti tudi za tovrstno svetovanje, je prepričan Andrej Podpečan.
K. R
Julka Drolc iz Ojstriške vasi pri Taboru je bila dolga leta povezana z otroki, katerim je nadomeščala mame in očete v času, ko so bili v službah. Njena hiša je bila pravi vrtec, v katerem je bila hkrati varuhinja, vzgojiteljica in izvrstna kuharica, ki je otroke razvajala z dobrotami iz svoje pečice, iz katere je vedno dišalo po svežih piškotih, poticah in drugih sladkih rečeh.
Tako je še sedaj. Kadar koli jo kdo obišče, na mizi ne manjka peciva iz njene pečice. Brez dobrot ne minejo rojstni dnevi njenih štirih otrok, vnukov in vnukinj ter njenih nekdanjih varovancev Tomaža, Metke, Nataše, Zmaga, Brigite, Urške, Jureta, Marjetke, Andreje in Darinke, ki jih je pazila med leti 1972 do 1987, in najmlajše 6-letne Maruške, ki jo je nekaj mesecev pazila še pred štirimi leti. Vsi so Julki neizmerno hvaležni in na dan njenega 70. rojstnega dne so jubilantki pripravili nadvse prijetno in ganljivo presenečenje.
Zbrani v povorki, na čelu katere je bil voziček z velikim paketom, so prišli pred njeno hišo prav v trenutku, ko sva se z Julko pogovarjala o njenem življenju in otrocih, za katere je skrbela. Ko je zagledala sprevod, je obnemela, nato pa izdavila: “Leskovškovi! Lej, pogledej jh, lej, pogledej jh.” To pa je bilo tudi vse, kar je v trenutku presenečenja lahko spravila iz sebe. Skoraj nepremično je stala na pragu hiše in se z veselim obrazom zazrla v “svoje" otroke, med katerimi so nekateri že mame in
očetje in so s sabo pripeljali tudi svoje otroke. Prav ti, ki hodijo v vrtec oziroma šolo, so ji tudi najprej zapeli: “Vse najboljše za te...” Drug za drugim so ji njeni varovanci povedali kaj v verzih, ji čestitah, jo objeli in poljubih, ji podarili lep šopek rož in jubilejno torto ter odvili tudi vehk paket, v katerem se je skrival nov električni štedilnik s pečico. Za to darilo so se varovanci odločili, ker so vedeh, da je Julkin štedilnik že star in potreben zamenjave. Z Julko smo nazdravljah, se sladkali z njenimi dobrotami in obujali spomine, ki so jih v predšolskih letih otroci doživeli skupaj z Julko.
"Sama sem imela štiri otroke, tako mi ni bilo težko k sebi vzeti še koga, saj so otroci v najresnejših letih svojega življenja tako prisrčni in prijetni, da jih človek mora vzljubiti in jih imeti rad. Ko so me leta 1972 prišli
prosit, če bi lahko vzela v varstvo 7-mesečnega Tomaža, nisem veliko pomišljala. Njemu so sledili še drugi otroci. Z veseljem sem jih varovala, jim kuhala, jih vodila na sprehode, se z njimi igrala in ob njih doživljala lepe in prijetne trenutke, pa tudi manj prijetne, kadar je bil kdo bolan. Vesela sem, da sem to počela, še posebno ker vem, da sem s tem pomagala mladim družinam, saj vrtca takrat še ni bilo,” pravi Julka in dodaja, da je zelo presenečena in ganjena nad tem, kar so ji pripraviti ob njenem jubileju.
Stari Julkin štedilnik je že našel svoje mesto na odpadu. Iz pečice novega pa se širijo prijetne vonjave piškotov in drugih Julkinih dobrot. In tako bo, dokler ji bo služilo zdravje.
D. Naraglav
Julka Drolc med “svojimi” otroki
november2002
Naša dediščina
Ob 30-letnici Mladinskega odseka PD Vransko - Tabor
Vrbje
V Republiki Vrbje praznujejo. 16. novembra 2002 so praznovali 25 -letnico Amaterskega gledališča Vrbje. Lea Glušič se spominja priznanja OK ZSMS, ki so ga vrbenski mladinci prejeli leta 1977, torej pred 25 leti. Spominja se republiškega tekmovanja osnovnih mladinskih organizacij, na katerem si je njihov klub delil prvo mesto skupaj s Preboldčani.
Od kod Vrbenčanom taka zagnanost za kulturo in tudi za politiko? Odgovor lahko najdemo v tradiciji: kultura in politika sta neke vrste gojenje rož. V Vrbju pa je že leta 1902 (pred 100 leti) delovalo
društvo Vrtnar in člani so že tedaj “sadili rožice”. Ob 100-letnici, ko so vrbenski gasilci in vrtnarji prejeli prvo pomoč od Savinjske posojilnice v Žalcu, se spomnimo, da so bili vrbenski gasilci pred II. svetovno vojno “vremenarji”. V Spodnji Savinjski dolini je bilo poznano, da so morali verbenski gasilci organizirati veselico, s katero so privabili dež. Z njihovo pomočjo se je preganjala suša. Gasilci pa so se morali iz Blaževe gmajne skriti pred dežjem pod kakšen kozolec. Pijača, ki so jo imeh shranjeno pod Blaževo brvjo, ni ostala. Ostale so ščuke, ki so jih zjutraj pred veselico nalovili na zanko. Mogoče pa je bilo tako bolje. Drugače bi lahko kak obiskovalec gasilske veselice padel v tajht in odšel na obisk k povodnemu možu, ki je tam domoval.
Je v teh 25 letih delovanja prišlo kdaj do krize? Da, prišlo je. Zato so pustnjaki 25. januarja 1986 izdali karnevalski bilten in v njem razglasih “izredno stanje in splošno mobilizacijo vsega, kar leze inu gre v republiki Vrbje”. 11. februarja so na vse slovesen način proglasih “našo slavno vrbensko republiko”. Razvili so svoj prapor. Že tedaj so iskali svoj denar in zapisah, “da Vrbenec svoj denar si iše, z dinarjem pa rit obriše...”
Stoletno sajenje rož je obrodilo uspeh. Sestali so se politiki, ki so z ustanovitvijo republike sejah rožice o lepši prihodnosti.
Vrbenčani, sprejmite iskrene čestitke od raje z desnega brega. Ne od naših veljakov, oni pravijo, da je ta naš časopis povozil čas.
F. Ježo vnik
V letošnjem letu gora bi bilo prav, da se spomnimo naših planinskih organizacij, ki so marsikoga privabile v gore. Med drugim so bili in so mladi iz Tabora in z Vranskega.
Ohranilo se je poročilo Stanka Žilnika iz leta 1974, v katerem je zapisano, da se je Mladinski odsek formiral spomladi leta 1972. Zapisal je: “...Mladinski odsek šteje 43 mladincev in 21 pionirjev planincev.” Piše o namenu ustanovitve odseka, in sicer mlade popeljati v gore, opiše pa tudi izlete v letu 1972 in 1973 in našteje izlete v Savinjske in Julijske
Alpe, omeni vzpon na Triglav, nadalje omeni, da so leta 1973 tekmovali v orientacijskem tekmovanju, ki ga je organiziral Meddruštveni odbor za Spodnjo Štajersko in na katerem so zasedli prvo mesto. Na tekmovanju, ki ga je organizirala Planinska zveza Slovenije, pa so zasedli tretje mesto. Kot pionirji so bili prvi, ki so v Spodnji Savinjski dolini organizirah orientacijska tekmovanja. Znana so njihova tekmovanja na Čred. Delak so na koči na Čreti, mlade so popeljali v gore in jih učili, kako ravnah s kompasom in podobno. Že leta 1974 so načrtovali nakup osamljene
domačije pod Krvavico, odkupih so jo in jo preuredili v planinsko postojanko. V poročilu je zapisano, kako so delali in kako so učili mlade. Leta 1974 so s prostovoljnim delom začeh preurejati Zajčevo domačijo in odprh svet Krvavice.
Leta 1974 so v Taboru praznovali občinski praznik in tedaj so za svoje delo prejeh več priznanj. Prav je, da jim ob 30-letnici čestitamo in poudarimo, da vse preveč pozabljamo na skromne, a bogate mejnike v delu planinskih organizacij.
F. Ježovnik
Legende v Savinjski dolini V. del
Tudi cerkev sv. Magdalene na Homu je zelo stara. Legenda pripoveduje, da se je po pobočju Homa sprehajala Marija Magdalena in se ozirala v dohno. Odtis njenega telesa je še danes viden na kamnu pri kapeli, ob cesti, ki vodi proti Matkam. Na kraju, kjer se je prikazovala, so ji postavili kapelico in ker so jo še vedno videvali, so ji na vrhu Homa postavili cerkev. Druga različica legende pravi, da je mlado dekle pod Homom paslo ovce. Zagledah so jo graščak in njegovi lovci in jo začeh preganjati. Dekle se je zateklo na greben, pokleknilo in prosilo Marijo Magdaleno za pomoč. Marija Magdalena je zavila greben v meglo, graščak in lovci so dekle izgubili in na kraju, kjer je deklica pokleknila, se še danes vidijo sledovi kolen. In na tem mestu so prebivalci v zahvalo postavili kapelico.
Sv. Miklavž nad Taborom
Ah veste zakaj Miklavž kraljuje nad našo dohno? Miklavž je zavetnik splavarjev in čuva splavarje na njihovi poh.
Cerkev je zgradila neka mlada graščakinja. Med ježo se je izgubila, na določenem mestu se je konj ustavil, stal je hk pred globeljo, če bi napravil še korak naprej, bi oba zgrmela v prepad. V zahvalo je graščakinja zgradila cerkev. Cerkev je iz leta 1483, v njej pa je tudi slika sv. Florijana iz leta 1699, s katere se razbere požar na Ojstrici. Verjetno je zahvalna slika za to, ker se ogenj ni razširil.
Cerkev v Marija Reki
Cerkev Marijinega vzetja v Marija Reki je v osnovi še gotska, vendar je po požaru in prezidavi izgubila srednjeveški značaj. Legenda o nastanku
cerkve v Marija Reki pripoveduje, da je bil nekoč v Marija Reki vehk lov, na katerega so bili povabljeni sami imenitni gospodje. Neki grof je ustrehl jelena. Jelen pa ni padel, ampak je bil samo smrtno ranjen. Pobegnil je v gozd. Grof mu je sledil po krvavem sledu. Zašel je globoko v gozd, zgrešil pravo pot in jelena. Klical je na pomoč, toda nihče ga v globokem gozdu ni slišal. Ker je bil močno utrujen, je legel pod nek grm. Priporočil se je tudi Mariji, da bi mu pokazala pravo pot, nato je zaspal. Ko se je prebudil, je našel za grmom pravo pot in jelena. V zahvalo je grof na tem mestu sezidal Mariji cerkvico, ki stoji še dandanes. To je cerkvica v Marija Reki. V Marija Reki so tudi čarovnice, o tem priča legenda v knjigi Mrzlica - savinjski in knapovski Triglav z naslovom Mrzhški coprnici v Marija Reki. Čarovnica se je
pojavljala enkrat tu, drugič kje drugje. Najraje pa se je zadrževala pod Mrzlico, v obsežni kotlash dohni Marija Reke. Prebivalci Marija Reke šo hodih k maši v Marija Reko. Za nekatere je bila pot kar dolga in h so se ukvarjali z mislijo, kje bodo srečah čarovnice. Poleg njih pa je v Marija Reki strašila tudi pošast. Legenda Pošast v reki pripoveduje: “Nekoč je šel mladenič iz sv. Magdalene (danes Matke pri Preboldu) v Reko. Moral je ih čez brv. V vodi zagleda čudno pošast. Njen zgornji del je imel podobo krasne deklice, spodnji del pa je bila kača. V rokah je držala steklenico. Ponujala jo je dečku, da bi se umil iz nje. Deček se je prikazni tako ustrašil, da je zbežal domov. Če bi se umil z vodo iz te steklenice, bi rešil to pošast, ki je bila zakleta kraljičina.”
Opisane so le nekatere legende, obstaja pa jih še zelo vehko.
F. Ježovnik
Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec vabi na zanimivo predavanje
O ZGODOVINI ŽOVNEKA IN ŽOVNEŠKIH.
Predavanje bo jutri, 28. novembra, ob 18. uri v sejni sobi Občine Žalec. Razgibano zgodovino gradu in Žovneških bo predstavil Franci Kralj, predsednik Kultumo-zgodovinskega društva Žovnek.
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
Herman Albin s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116
Antična sponka II. del
Savinjska dohna je pravzaprav pravljično “najdišče” bivališč naših anhčnih prednikov: Ilirov, Keltov, Rimljanov. Nekatera antična najdišča pa žal niso bila primerno zavarovana ob pravem času. Tako so kmetovalci hk pred sprejetjem občinskega odloka o spomeniško-varstvenih območjih na področju občine Žalec (1967. leta?) zravnali približno deset hektarov zemljišč za globinsko preo-ranje za bodoča hmeljišča. Že pred drugo svetovno vojno je bilo na območju med Šempetrom in Zgornjimi Grušovljami precej najdb anhčnih predmetov, saj je stala tu precej razkošna rimska rustikalna vila, postavljena verjetno na to nepoplavno lokacijo med reko Savinjo na jugu in potokom Ložnico na severni strani že v prvem stoletju našega štetja. Kmetje, takratni obdelovalci te zemlje, so nekaj najdb prinesli gospodu Vinku Jordanu. Poleg opek in mozaičnih kamenčkov je gospod Vinko Jordan pridobil zelo lepo hpično srebrno rimsko antično žličko in celo mah antični zlatnik (opisano v arh. vestniku).
Uidi sam sem za to lokacijo zvedel od gospoda Jordana. Nekoč sva se s kolesom odpravila na nepreorano grušovje in našla nekaj črnih in behh mozaičnih kamenčkov. Po čudnem naključju pa sem izvedel, da so kmetovalci njivo globinsko preorah. Mishm, da je bilo sedeminšestde-
setega leta, ko smo pripravljah občinski dolgoročni načrt za obvarovanje grajskih parkov in še posebej popis dragocenih redkih dreves. Dva gospoda, strokovnjaka s področja naravovarstvene zaščite, in jaz kot takratni direktor Stanovanjskega podjetja Žalec, ki je “uradno” sodelovalo pri pripravi načrta, smo šh nekega sončnega dne “uradno” pogledat graščinske parke graščine Žovnek pri Braslovčah (zanimiva zvrst zelo stare bukve povešenih vej), graščine Šenek (čudoviti javori, hse...) in park okoh graščine Novi Klošter. Vračah smo se skozi Gornje Grušovlje in ob koncu vasi sem ugledal nekaj kubičnih metrov vehk kup ostankov antičnega zidu, ki naj bi pomagal zapolniti kolovozno grapo ob izvozu s takratne občinske ceste. Ustavili smo se in si ogledali kup ostankov nekega starinskega zidu. Ob marljivem brskanju smo našh še nekaj koščkov barvno poslikanega antičnega ometa, ki je v davnih časih, skoraj pred dvema tisočletjema, krasil takratni kmečki dvor, vilo rushko, stoječo med rodovitnimi polji med današnjimi Gornjimi Grušovljami in Ločico v Savinjski dohni. Tako so grušoveljski obdelovalci zemljišč odstranili osrednji del vile rushke, ostanke zgradbe, v kateri so bdi verjetno večja kopalnica, avla, večji bivalni dnevni prostori in morda
kakšna kuhinja. Spodaj je bilo kurišče, hipokavst za toplotno ogrevanje prostorov s toplim zrakom. Na lokaciji rustikalne vile sem tudi po globinskem oranju naletel na krpe behh in črnih mozaičnih kamenčkov. Našel sem nekaj opek, pripadajočih ogrevalnemu sistemu, pa tudi nekaj delcev zidnih in strešnih opek ter značilnih opečnih tlakovcev, za katerega od notranjih prostorov. Tli pa tam je bil med preostalim ometom, ki se je pomešal z globinsko preorano zemljo, še kakšen košček barvnega ometa in nekaj koščkov ostankov anhčnih steklenih posodic. Po prvem pomladanskem globinskem oranju se je na lokaciji nekdanje rustikalne vile opravila približna izmera tlorisa celotne vile, ki je po vsej verjetnosti z dvorišči, hlevi in gospodarskimi prostori vred stala na pravokotniku tlorisne izmere vsaj dveh hektarov. Med ostalimi predmeti sem dobil od enega kmetovalca antični zapah in še nekaj opek za hipokavst. Zaradi posamičnih mozaičnih kamenčkov sem hodil na sprehode na lokacijo nekdanje antične rustikalne vile v upanju, da bom vendarle našel tudi kakšen antični novčič, sponko ah kaj podobnega. V tem času je vehko hmeljišče že rodilo hmelj. Vseeno pa nisem povsem izgubil upanja in tako sem kakšna štiri leta po posaditvi hmelje-vih sadik našel dele razbite opečene amfore in poleg tega še antični železni meč (nož), dolg okrog 40 cm in zelo dobro ohranjen.
Zelo sem užival ob svojih sprehodih na lokacijo preminule
rustikalne vile, saj sem v tistem času pisal roman, ki naj bi obelodanil možnost, da so bik klesarji čudovitih rehefov in kipov rimsko-keltskega pokopališča v Antičnem parku Šempeter tudi Grki. Toda želja, da bom našel kakšno antično sponko; se mi ni uresničila. Vendarle pa se sanje kdaj pa kdaj le uresničijo. In te moje sanje, da bi uspel najti kakšno antično sponko za spenjanje oblačil, so se mi uresničile, ko sem si šel po enem od globinskih oranj, ki jih je Kmetijski kombinat Žalec izvajal na lokaciji nekdanje rimske vojaške postojanke, spotoma pogledat, kaj so z oranjem počeli slabega, navkljub prepovedi globokega oranja. Kmetijskemu kombinatu je šlo kar dobro od rok, da vsako leto doda malce škode na lokaciji nekdanje rimske utrdbe. Kmalu po zaščiti lokacije z občinskim odlokom so pričeli na ostanke osrednje stavbe sredi nekdanjega oporišča rimskih legij dovažati gnoj. Ogromni kupi gnoja, ki so meni pogosto zvabili solze v oči. In ker so marljivo globinsko orah tudi za vsakoletna sejanja žit in podobnih kultur, so se zlasti žgane strežne opeke in koščki, na katerih se je še dalo razbrati vtiske “legia Itaka n”, pod rezih plugov pričeli drobiti, tako da je bilo najti le še posamezno črko na katerem od koščkov opek. Vendarle pa je zasluga oračev, da se niso lotih večjih kupov, predvsem okroglih rečnih kamnov, ki so bih ob zgodnjih raziskovanjih ostankov utrdbe navoženi prav ob osrednjo zgradbo. Enemu od oračev se je le posrečilo,
da je nataknil rob rezila pluga pod rob cvetočega bezgovega grma, kajti bila je pomlad.
Nekega pomladnega dne, ko so škrjančki poletavali nebo, sem se sprehajal gor in dol po razah, brez upanja seveda, da bom našel košček opeke s čitljivim napisom. Toda glej, ko sem se hotel odmakniti od grmičevja bezga, vrbičja in tmičja, ker je začivkalo nekaj drobnega, morda krilati otročički taščice, sem zagledal ob robni razi košček ometa.
Košček ometa antične zvrsti: živo apno, drobci zdrobljene rdeče opeke, svetlejši pesek. Šaljivo sem pomislil, si prijazno zašepetal, ko sem čutil nekaj trdega med prsti: “To bo pa prozorna gema, poldrag kamenček morda z vtisnjenim ljubečim antičnim parčkom... Kakšen čudež najti zlat prstan z ljubezen izražajočo gemico, ko mamica taščica zaskrbljeno odžvr-goh v drug zeleneč trnov grmiček, da bi odgnala nevarnost od gnezdeca svojih puhastih otročičev.”
Seveda, v resnici nisem verjel, da se bo izcimilo kaj drugega med prsti, ko bo izčiščeno trdnejše jedrce ometne kepice, kot ploščat kremenčev kamenček. Pa se je! Izluščila se je čudovito ohranjena okrogla medeninasta sponka olivne barve, posebne zvrsti (premer okrog 3 cm, debehna 2 mm). Povsem edinstvena in nepokvarjena, z delujočo spenjal-no iglo. Ko me je med drugo svetovno vojno doletela strašna nesreča, da so mi nacistični okupatorji požgati dom, ustreliti mamo, v Dachau odgnati očeta, od koder se ni vrnil,
sem velikokrat obupoval nad smislom življenja. Lovil sem rešilne bilke za svojo obupano dušo in gotovo je bila ena od teh ta, da me je pričela zanimati zgodovina človeštva, arheologija in literatura. Gospod Vinko Jordan me je navdušil za oglede muzejskih zbirk in ljubiteljski odnos do arheoloških odkritij. Tako sem si uspel ogledati arheološke zbirke po neštetih muzejih v nekdanji Jugoslaviji, še zlasti arheološke lokacije in zbirke v Dalmaciji in Hercegovini. Nekaj muzejev in arheoloških lokacij sem si ogledal po Egiptu, Grčiji, Italiji, v Parizu in Londonu. Toda najdeni medeninasti sponki ni bilo nikjer podobne. Zato si domišljam, da je bila del uradno odrejenega legionarskega oblačila.
Kratek enorezni meč, legionarsko sponko in še nekaj bronastih koščkov sem pred več kot tridesetimi leti odnesel v Pokrajinski muzej v Celje v risanje, kar pa še ni opravljeno. Vmes sem se poskušal pogovoriti z nekaterimi kulturnimi delavci, da bi morda v Žalcu v KD ah kje v Ločici v bližini lokacije rimske utrdbe razstavili te predmete v kakšni razstavni vitrini. Celjskemu arheološkemu muzeju bi to gotovo ugajalo, saj je praksa marsikje v Evropi taka, tudi v Dalmaciji, da male zbirke v bližini krajev najdb turistom bogatijo prijazne in zlate trenutke spoznanj s pomeni naših žlahtnih življenj. Pa tudi arheološki muzeji menda ne želijo imeti preveč nogavičk za starine.
Dane Debič
Križanka
november2002
SL
ŽELEZAR.
MESTO
OSNOVNI DELEC Z NEGATIV. EL. NABOJ.
SKAND.
DROBIŽ
KUDA ZA SEKANJE DRV
BARIJ
V
PISATELJ
DUUN
UM. SMER
NEKD.
POLJSKI
KONJENIK
RICHARD
STRAUSS
PESNIK,
RIMAČ
JUDOV. DAN POČITKA
SUKA K BESEDILU
HRIBOVJE
VINDUI
KRAJ PRI KRANJU
SP. DRAM. (FERNANDO)
IGRALEC
TAMIROFF
GROFUA V ANGLUl
SAMICA
RISA
OPOMBA
INDUSTR.
RASTLINA
IT.SUKAR IZ 15. ST.
JOŽICA
AVBELJ
NEKD. RIM. PROVINCA
SLSKUD.
(MILAN)
PORUŠENO HRV. MESTO V V. SLAVONIJI
KAMEN S PODOBO
PRVI
TRENUTEK
ZMIKAVT
STAR
SLOVAN
risba
KIH
MUSLIM.
VERA
AM. IGR
ŽITNA
STEBU
STARO-
RIMSKI
CENZOR
VRSTA
SLOVAŠKI
SKUD.
(JAN)
PREČEN
DROG
KRAJ PRI N. GORICI
MANJŠI
JADRAN.
OTOK
CANKAR
VRHUNSKI
UMETNIK
PREBIV.
NEMČUE
SMUČIŠČE
KLOŠTER
V ZDA
RT NA J. ŠPANIJE
GEOMETR.
SREDIŠČE
SLOVENUE
MESTO V
KAUNIN
SLOVN.
ŠTEVILO,
SINGULAR
VARIANTA
POSODA ZA DESTILACIJO
TINA
TURNER
USTNIČNI
GUS
PRAVNICA
CERAR
IGRALKA
GUSBENIK
CUPTON
PREGOVOR
REKA V SRBUI
GUVNO
MESTO
BAŠKIRUE
PASTIR V OPERI SNEGU-ROČKA
DOLGOREPA
PAPIGA
NOGO-
METAŠ
KARIČ
IZOBLIK.
RISBE
IZREZ Z. OBLEKE
RJUHA ZA PRENAŠ.
FOTOGRAF
HODAUČ
H. SKUD. (KRSTO)
NATAŠA
KEJŽAR
SREDOZEM.
OTOŠKA
DRŽAVA
HAASKA
TOŽILKA
(CARU)
PEVKA
LOPEZ
ČARODEJ
PAVEL GOUA
?
(MUD, IGRA)
URE-
JEVALKA
PRIČESKE
GORSKI
GREBEN
ZAŠČITA ZA NOGE
USTNOST
TEMNEGA
IVAN
LEVAR
ANG. POMORŠČAK
SIURANA
KRMA
DO SEBE STROG ČLOVEK
VRSTA
BRISAČE
>
UTRIP
FR. MODNI KREATOR
RAZLIČNA
ŠUMNIKA
IVANA
KOBILCA
PEVEC
LESKOVAR
AVSTRAL.
MEDVEDEK
BIBLUSKA
OSEBA
FR. RS. (FRANCOIS)
TEHNIČNO
ODKRITJE
NORDIJ.
BOGOVI
OBUKA
UMETN.
DEU
LUIGI
GALVANI
AFRIŠKA
DRŽAVA
VRSTA
EMBALAŽE
MIME
IGRALEC
PACINO
TOMISUV
NERALIĆ
ZELENICA V PUŠČ AVI
NEKD. SL KOŠARKAR
NEKD. TUR. OSEBNA STRAŽA SULTANOV
VODNA
RASTUNA
VERDUEVA
OPERA
NEKD. SP. DRŽAVNIK
NEKD. IND. BOG VOJNE
BOLEČINA
INDUSK1
ŠAHIST
JOHN
OSBORNE
POČEM JE ZNANA PEKARNA ROTAR?
>
GRŠKI
BOG
VOJNE
ŠAPA
REKA NA JUŽNEM ŠKOTSKEM
POTOMEC
STROKOVEN
SRS
PREDSED.
NEMČUE
PREDSEDNIK PZS
PISATELJ.
SEIDEL
RIM. BOG. JEZE
ALBERT
EINSTEIN
VUDIMIR
LEVSTIK
UDO
JUERGENS
BIVALIŠČE
UMRUH
STRIC
KUUNAST
PODALJŠEK
POSODE
POSEKA V GOZDU
križanka - Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa, pokrovitelj HOTEL Žalec: HOTEL-ŽALEC-V-DOLINI-ZELENEGA-ZLATA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Milan Jevševar, Rimska c. 85, Šempeter; 2. Andraž Masnec, Braslovče 25; 3. Antonija Menčak, Kapla 54, Tabor. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je PEKARNA IN TRGOVINA ROTER VANEK, s. p., ŠENTRUPERT. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke pošljite izključno na dopisnicah (samo gesla) do 14. decembra 2002 na naslov uredništva.
november2002
Živimo z zemljo
Peka kruha, potic, peciva in izdelava testenin
Najbolj tipična dopolnilna dejavnost na kmetiji je prav gotovo predelava lastnih kmetijskih pridelkov. V tem dopisu se omejimo na predelavo živil rastlinskega izvora - peko kruha, potic, peciva in izdelavo testenin.
Dovoljeni obseg
Peka kruha na tradicionalen način v krušni peči je omejena na največ 250 kg kruha na teden, peka potic in peciva ter izdelava testenin na tradicionalen način pa je omejena na 40 kg tedensko.
Ureditev prostorov
Pri ureditvi prostorov za peko kruha in potic upoštevamo Pravilnik o sani-tamo-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora na kmetijah (Uradni list RS št. 93/2001).
Ureditev prostorov:
-	prostori morajo biti namenjeni izključno za peko kruha, potic oz. izdelavo testenin, zaščiteni pred vstopom glodalcev, mrčesa in drugih Živah in priključeni na ustrezen vir pitne vode javnega vodovoda ah lastnega vira, ki mora biti zaradi zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode pod stalnim zdravstvenim nadzorom;
-	prostori morajo imeti ločen čisti in nečisti del ter v njih tekočo toplo in hladno vodo s posebnim umivalnikom za roke;
-	delovni prostor, da, stene, stropi, stroji in oprema morajo bid čisti in dobro vzdrževani;
-	da v vseh prostorih morajo bid iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje, stene morajo bid iz takih materialov obložene do višine 1,8 m;
-	stiki sten in tal morajo biti izvedeni z zaokrožnicami;
-	vsi talni odtoki morajo biti rešetkasti;
-	mokro čiščenje in razkuževanje morajo omogočati tudi materiati strojev, naprav in opreme;
-	v delovnih prostorih mora biti urejeno naravno prezračevanje, v območju termične obdelave živil pa tudi prisilno zračenje, odprtine za naravno prezračevanje morajo biti zavarovane pred vdorom insektov, glodalcev in drugih živali;
-	delovni prostori morajo biti primemo osvedjeni;
-	na voljo morajo biti zaprte posode za odpadke, izdelane iz materiala, ki omogoča mokro čiščenje in razkuževanje;
-	pred prostorom mora biti nameščena garderobna omara z delovno obleko.
Skladiščni prostor za surovine za peko kruha, potic in peciva ter za izdelavo testenin na tradicionalen način mora biti suh, zračen in zaščiten pred glodalci, mrčesom in drugimi živalmi.
Prostor za pripravo testa in oblikovanje izdelkov mora biti urejen in opremljen na naslednji način:
-	delovne površine za oblikovanje izdelkov morajo biti izdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in morajo biti higiensko vzdrževane;
-	imeti morajo dvodelno pomivalno korito ali bazensko korito z ročnim tušem, s toplo in hladno vodo ter z odlagalno in odcejalno površino;
-	v prostoru mora biti urejeno funkcionalno ločeno območje za ravnanje s svežimi jajci;
-	v prostoru mora biti nameščen umivalnik za umivanje rok s tekočo toplo in hladno vodo, tekočim milom in z brisačami za enkratno uporabo.
Na kmetiji, kjer se opravlja peka kruha in ostalih izdelkov na tradicionalen način, lahko te izdelke pečejo v obstoječi krušni peči, ki mora biti kurjena z drvmi ati posredno ogrevana.
Prostori za shranjevanje končnih izdelkov morajo biti ustrezno prezračevani. Oprema v teh prostorih mora omogočati mokro čiščenje in razkuževanje.
Prostor pred objektom mora biti protiprašno obdelan.
Pogoji glede oseb
Nosilec dopolnilne dejavnosti mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo kmetijske, živilske ati gostinske smeri ati državni certifikat - prede-lovalec/ka kruha.
Poleg tega morajo imeti osebe, ki sodelujejo pri peki, tudi:
-	dokazilo o znanju s področja higiene živil in osebne higiene (higienski minimum) in dokazilo o izpolnjevanju zdravstvenih zahtev za delo v proizvodnji živil (živilski pregled) v skladu z veljavnimi predpisi.
Pri peki je obvezna uporaba delovne halje ali predpasnika in pokrivala ter obuvala samo za te namene. Osebe, ki delajo z živili, morajo neprestano skrbeti za čisto delovno obleko in obutev. Delovna obleka mora biti iz materiala, ki se lahko prekuha in tika pri temperaturi nad 100 stopinj Celzija ali kemično čisti.
Svetovalka
Andreja Žolnir, univ. dipl. inž. kmet
KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava ŽALEC
Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel. 03 710 17 80, fax 03 710 17 81 E-pošta: mira.vrisk@ce.kgz.si
OBVESTILO ZA KMETOVALCE
Spoštovani kmetje, obveščamo vas o
ZIMSKIH IZOBRAŽEVALNIH terminih, za kakršne koli nejasnosti smo vam na voljo:
9. 12. 2002 ob 10. uri: USKLAJEVANJE OBROKOV ZA KRAVE NA PODLAGI VSEBNOSTI UREE V MLEKU v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu;
9.	12. 2002 ob 9. uri: OBVEZNO - SKOP - VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAKI - OSNOVNI PROGRAM v predavalnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v Celju, Tmoveljska cesta 2;
18. 12. 2002 ob 10. uri: POGOJI ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu;
7. 1. 2003 ob 9- uri: PRIMERNA OSVETLITEV IN PREHRANA V INTENZIVNIH NASADIH JABLAN v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu;
7. 1. 2003 ob 10.30: VARSTVO SADNEGA DREVJA v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu;
7. 1. 2002 ob 12.30: na sadjarski kmetiji ZIMSKA REZ JABLAN;
7.	1. 2003 ob 9- uri: OBVEZNO - SKOP - INTEGRIRANO VRTNARSTVO v predavalnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v Celju, Tmoveljska cesta 2;
8.	- 9. 1. 2003: EKO - ZAČETNI TERČAJ v Celju, obvezna prijava na KSS, cena 8.000,00 sit, za EKO nadaljevalne tečaje pokličite na izpostavo KSS;
10.	1. 2003 ob 9- uri: OBVEZNO - SKOP - KOLOBAR NA NJIVAH v predavalnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v Celju, Tmoveljska cesta 2; 15. 1. 2003 ob 10. uri: USKLAJEVANJE OBROKOV ZA KRAVE NA PODLAGI VSEBNOSTI UREE V MLEKU v Kulturnem domu na Vranskem;
18. - 20. 12. 2002: TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN na območju UE Žalec, obvezna prijava na KSS, cena 10.800,00 sit;
28.1. 2003 ob 10. uri: NAČRTOVANJE PRIDELAVE ZELENJAVE V KMEČKEM VRTU v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu;
28. - 30.1. 2003: TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN na območju UE Žalec, obvezna prijava na KSS, cena 10.800,00 sit;
28. -31.1. 2003: TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN na območju UE Žalec, obvezna prijava na KSS, cena 10.800,00 sit;
31. 1. 2003 od 9- - 12.30: OBVEZNO - SKOP - EKOLOŠKO KMETOVANJE -OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE v predavalnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v Celju, Tmoveljska cesta 2.
KGZS Izpostava Žalec
Mladi gospodar
Na izboru za naziv Naj mladi gospodar leta 2002, ki je potekal 16. novembra v Škocjanu na Dolenjskem, je uspešno zastopal barve celjske regije Boštjan Skrabar iz Šempetra. Postal je podprvak izbora, prvo mesto pa je pripadlo Boštjanu Bračku iz Spodnjega Hlapja pri Jakobskem Dolu, ki je zastopal Podravje. Vsakoletni izbor, ki že šesto leto poteka v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine,
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in tednika Kmečki glas, je potekal med finalisti iz devetih slovenskih regij. Z uspehom Boštjana Skrabarja, ki si je v finalnem delu izbora prislužil še neformalni naziv za najboljšega ekonomista, so še posebej zadovoljni v Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, katerega član je.
Boštjan Skrabar je star 23 let. Zaradi prezgodnje izgube očeta je moral prevzeti kmetijo in tako je postal eden najmlajših gospodarjev v Savinjski dolini. Njihova kmetija ima 33 hektarjev obdelovalnih zemljišč, usmerjena pa je v hmeljarstvo in živinorejo - rejo dojil in pitancev. Za pomemben dosežek zadnjega obdobja Boštjan šteje dograjeno sušilnico za hmelj.
Boštjan Skrabar je končal srednjo kmetijsko šolo in se zaposlil na očetovi kmetiji. Od enaindvajsetega leta samostojno, a uspešno dela v hmeljarstvu, ki pa zadnja leta ni preveč rožnato. Kljub temu se je leta 2000, ko je bil ob stečaju Hmezada Kmetijstva Žalec savinjskim kmetom ponujen odkup oziroma najem hmeljišč, odločil za najem 17 hektarjev hmeljišč in s tem za povečanje proizvodnje hmelja. Kmetijo so morali temeljito reorganizirati. Prenovili in povečali so linijo za spravilo hmelja, trgalnik hmeijskih trt, prikolice za prevoz trt in tudi dva obiralna stroja. Hkrati s tem so na novo zgradili sušilnico.
Vse bi bilo lažje, če bi še živel oče, tako pa je Boštjanov delovni dan zelo naporen. V hlevu imajo tudi štiri krave dojilje in 25 pitancev, v svinjakih pa lepo število svinj.
Poleg tega je pri hiši veliko mehanizacije, ki jo je potrebno vzdrževati, marsikaj pa bo
moral postoriti tudi pri novozgrajeni hiši, saj so bila ta dela zaradi prioritetnih kmetijskih del in investicij potisnjena na stranski tir.
In kako izbor za mladega gospodarja ocenjuje Boštjan?
“Moram povedati, da sem zelo vesel, ker
Boštjan Skrabar
sem lahko sodeloval na izboru. To je neke vrste tekmovanje v teoretičnem znanju in ročnih spretnostih. Tako kot pri ostalih tekmovanjih tudi pri tem veliko pomeni trenutna sreča, ki jo je bilo premalo za osvojitev prvega mesta. Z drugim mestom sem povsem zadovoljen, saj je bilo potrebno kar precej znanja in spretnosti. Za nastop v finalnem delu se moram zahvaliti našemu Društvu podeželske mladine, ki me je predlagalo na osnovi dosežkov v preteklem letu. Najprej smo morali v Škocjanu nastopiti pred strokovno komisijo, po končani okrogli mizi pa se je začel finalni izbor. Tekmovalci smo se med sabo najprej pomeriti v trojkah, zmagovalci posamezne trojke pa smo potem tvorih trojko finala. Z zmago v eni od treh iger sem si prislužil drugo mesto. Tekmovanje in celoten izbor, na katerem so pripraviti še okroglo mizo z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francem Butom, sem doživljal kot prijeten in tudi poučen dogodek, ki mi bo ostal v lepem spominu. Veselje po razglasitvi rezultatov se je z martinovanjem zavleklo do zgodnjih jutranji ur.”
Boštjan Skrabar je lahko za vzgled mnogim mladim kmetovalcem v naši dolini in celjski regiji. Upamo lahko, da se kmetijstvu in sploh hmeljarstvu obetajo ekonomsko plodnejši časi.	D. Naraglav
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI
IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje
NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!

PRALNI STROJ GORENJE WA 583 (500 obratov) - 69.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 1182 S (1100 obratov) - 85.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 1381 S - 89.900,00 SIT PRALNI STROJ WA 162 ProLogical -139.900,00 SIT
ZAMRZOVALNA SKRINJA U FH 21 (210 litrov) - 50.900,00 SIT
ZAMRZOVALNA SKRINJA _ FH 33 (325 litrov) - 63.900,00 SIT
«
c
;0
"5
n
E
35
o
m
<U
<D
(A
>
ZAMRZOVALNA OMARA F 247 (6 predalov, 210 litrov)
77.900,00 SIT
ODZRAČEVALNI SUŠILEC PERILA ELEKTRONSKI WT 741 - 54.900,00 SIT
KONDENZACIJSKI SUŠILEC PERILA ELEKTRONSKI WT 981 - 82.900,00 SIT
BTV EVELUX 51 cm TTX - 37.900,00 SIT
VIDEO REKORDER LG (2 glavi)
26.900,00 SIT
BTV EVELUX 70 cm TTX - 69.900,00 SIT
BTV GORENJE 70 cm SLIKA V SLIKI STB P - 89.900,00 SIT
MIKROVALOVNA PEČICA ZANUSSI Z GRILOM - 23.900,00 SIT
■
VENTILACIJSKA VGRADNA PEČICA B 798 W digitalna ura, teleskopska vodila, termosonda, osvetljeni gumbi - 82.900,00 SIT
VGRADNA PEČICA
INOX (vroči zrak) + steklokeramična plošča, samo v kompletu - 95.800,00 SIT
nr>
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ■ RTV SERVIS IN POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK
BREZPLAČNA DOSTAVA
ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!!
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
Informacije
november2002
Razstava exlibrisov v Petrovčah
V krajevni knjižnici Petrovče je bila minuli teden na ogled zanimiva razstava exlibrisov likovnega pedagoga, slikarja in grafika Arpada Šalamona, ki velja za enega največjih in naj-plodovitejših slovenskih izdelovalcev ekslibrisov. S svojimi deli se je uveljavil na številnih mednarodnih razstavah exlibrisov in malih grafik po vsem svetu in požel veliko priznanj in nagrad. Njegova grafična dela se nahajajo v različnih zbirkah zasebnih zbirateljev, muzejev in galerij širom po Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki.
Odprtje njegove razstave v Petrovčah je bil tudi zato nadvse zanimiv kulturni dogodek, ki ga ni mogoče doživeti prav pogosto. To je bil večer novih spoznanj, učna ura male grafike in še posebno exlibrisov, ki so v največji meri likovni okraski knjig. 0 njih sta spregovorila Arpad Šalamon in dr. prof. Rajko
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
Pavlovec, ki velja za enega največjih poznavalcev in zbiralcev exlibrisov v Sloveniji. Slednji je zbranim tudi
predstavil Arpada Šalamona, njegovo delo in Društvo Exlibris Sloveniae, ki letos praznuje 35-letnico ustanovitve in vključuje okrog 300 članov iz Slovenije in 50 iz tujine. Arpad Šalamon je tudi praktično pokazal, kako se izdelujejo exlibrisi.
Arpad Šalamon, je bil rojen leta 1930 madžarskim staršem v Subotici, kjer je končal učiteljišče. Leta 1950 je prišel poučevat v Prekmurje. Diplomiral je na Pedagoški akademiji pri profesorjih Dragu Vidmarju in Zoranu Didku. V ateljeju Gojimira Antona Kosa je spoznal vso lepoto slikanja v oljni
tehniki, pri Božidarju Jakcu pa se je posebej poučil o jedkanici in spoznal čar grafike. V petdesetih letih je
bil tako eden prvih učiteljev modeme likovne vzgoje v Prekmurju. Na mnogoštevilnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, se predstavlja z likovnimi deh v različnih tehnikah, prednost pa daje ravno grafiki, s katero se je znova začel resneje ukvarjati leta 1994 po 42 letih neukvarjanja z njo. Je član Društva konjiških in Društva šaleških likovnikov v Velenju, kjer vodi tudi grafično delavnico. Sicer pa živi v Konjicah, kjer ustvarja v svojem ateljeju.
D.N.
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16,
GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660
POPRAVILA:
•	pralnih strojev
-	štedilnikov
-	sušilnih strojev
•	zamrzovalnikov
HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ *
Arpad Šalamon med predstavitvijo exlibrisov
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
NAGRADNO ŽREBANJE - 50 BOGATIH NAGRAD
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
Ugodni plačilni pogoji: ČEKI, KREDITI
Spalnica Sabina
Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne:	03/703 71 30, 03/703 71 31
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure,	E-mail: info@garant.si
ob sobotah od 8. do 12. ure.	Internet: www.garant.si
NAJDETE NAS V VSEH VEČJIH SALONIH POHIŠTVA PO SLOVENIJI IN V NAŠI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA POLZELI!
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Mali oglasi Mali oglasi Mali oglasi		RO+SO
KUPIM GRAMOFON ali RADIO Z GRAMOFONOM za vinilne plošče. Informacije na tel.: 572 48 66 ali 041 424 091		SKALET0VA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ODDAM APARTMA ZA 6 OSEB V TERMAH ČATEŽ. Tel.: 03 427 44 60		
PRODAM STANOVANJSKO HIŠO V ZABUKOVICI. Tel.: 571 92 80		
PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO NA VRANSKEM, GOMILSKEM IN V ŽALCU, ZAZIDIJIVO ZEMLJIŠČE V LETUŠU, GOTOVIJAH IN V LATKOVI VASI TER VIKENDA V BLIŽINI PODLOGA. Hql, d. 0. 0., Braslovče, mob.: 041 649 234.		AKCIJA FABIA KUMA BRAZ PLAČNA
STARINSKO PEČ, letnik 1880, ugodno prodam. Informacije: 041 803 418.		OCTAVIA 250.000 SIT
ŠIVIIJA IŠČE SERIJSKO DELO. Informacije: 031 542 413		POPUST
		FABIA
PRODAM OPREMLJENO HIŠICO (apartma 6) V TERMAH ČATEŽ. Tel.: 03 427 44 60.		OD 1.800.000 SIT
		POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: •	rezervnimi deli •	montaža gum •	rabljena vozila •	kleparska in ličarska dela
MLADA DRUŽINA NAJAME HIŠO ALI VEČJE STANOVANJE v Braslovčah, Šempetru, Žalcu ali bližnji okolici. Informacije: 031 846 457		
		
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO
telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA
telefon: 03 / 703 34 80
Trgovine z gradbenimi materiali
PRODAJNI CENTER
	9 UKAS
J 1809002	
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več.
H K C I J S K € C € N €
STREŠNE KRITINE BRAMAC
KOPALNIŠKIH BLOKOV IN KERAMIKE BARVE JUPOL, LAMINATOV, MODUL ZIDAKOV
IN ŠE VEČ.
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
PRODAJA ZAŠČITNIH BREZROKAVNIKOV IN VETROVK. PRODAJA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV. DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI!
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
november2002
Kronika
Matični podatki
Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo od 20. septembra do 22. novembra 2002.
UMRLI SO:
Šribar Julijana iz Celja, stara 82 let,
Kajin Marija iz Drešinje vasi, stara 85 let,
Hribar Martin iz Jeronima, star 47 let,
Gajšek Mihael iz Žalca, star 67 let, Tratnik Jožef iz Latkove vasi, star 81 let,
Supanič Romana iz Vrbja, stara 69 let,
Robida Marija iz Portoroža, stara 92 let,
Luznar Silva iz Žalca, stara 85 let, Šon Janez iz Kasaz, star 87 let, Krašovic Brigita iz Kamene, stara 92 let,
Pečovnik Izidor iz Brode, star 88 let,
Kitek Franc iz Zabukovice, star 76 let,
Berzelak Ivana iz Letuša, stara 82 let,
Kamičnik Katarina iz Prekope, stara 69 let,
Kozmelj Pavel iz Zapuž, star 43 let, Podbregar Aleksandrina iz
Vranskega, stara 94 let,
Jelen Pavla iz Kal, stara 69 let, Tajnšek Frančiška iz Podvrha, stara 88 let,
Obu Fortunat iz Andraža, star 69 let,
Kugonič Niko iz Celja, star 33 let, Dolenc Alojzija iz Mozirja, stara 82 let,
Brišnik Igor iz Prebolda, star 27 let,
Dobravc Franc iz Brega pri Polzeli, star 85 let,
Kovačič Ivana iz Imenega, stara 83 let,
Pirš Andreja iz Ponikve pri Žalcu, stara 31 let,
Zagoričnik Zdenka iz Kal, stara 34 let,
Breznikar Stanislav iz Marija Reke, star 54 let,
Domitrovič Alojzija iz Kasaz, stara 87 let,
Podsedenšek Peter iz Celja, star 31 let,
Golič Jožef iz Sv. Lovrenca, star 74 let,
Plaskan Emil iz Litije, star 59 let, Stoje Jože iz Šempetra v Savinjski dobni, star 93 let,
Volmut Marija iz Šešč, stara 79 let,
Kajišič Marko iz Žalca, star 50 let, Ferme Marija iz limove, stara 81 let,
Koren Franc iz Šempetra, star 66 let,
Semprimožnik Marija iz Črnega vrha, stara 63 let,
Javornik Slavica iz Letuša, stara 86 let,
Hudina Ivan iz Podvrha, star 62 let,
Plaznik Ana iz Letuša, stara 87 let, Žagar Oton iz Vrbja, star 80 let, Krznar Jožef iz Šmiklavža, star 80 let,
Vrbič Dominik iz Žalca, star 79 let, Kumperger Vida Ljudmila iz Liboj, stara 65 let,
Bolko Anton iz Letuša, star 90 let, Zupan Pavlina iz Latkove vasi, stara 90 let,
Krušič Vladimir iz Prekope, star 82 let,
Završnik Alojzij iz Ložnice pri Žalcu, star 63 let
Zupanc Frančiška iz Miklavža, stara 75 let.
POROKE
V Žalcu, na Vranskem in na Polzeb je v tem obdobju sklenilo zakonsko zvezo 10 parov, zlato poroko so skle-nib trije pari in en par biserno poroko, od tega se objavijo:
Kočevar Tomo iz Gotovelj in Konjedic Katarina iz Kranja, Skerlovnik Igor iz Žalca in Benetek Katarina iz Zaloga pri Šempetru,
Rančigaj Mitja iz Žalca in Ježovnik Andreja iz Dobriča, Mildaužič Sandi iz iz Tabora in Stanešič Anita iz Češenika, Baletič Tonči iz Dubrovnika in Cizej Tanja iz Polzele,
Zupanc Silvester iz Prebolda in Verdev Natalija iz Gotovelj, Reberšek Silvester iz Sela pri Vranskem in Žnidaršič Mojca iz Stopnika
Petdeset let skupnega življenja so z zlato poroko potrdib zakonci Vinko in Marija Vasle iz Griž, Ivan in Marija Blagotinšek iz
Polzele in
Vincenc-Jakob in Irena Janič iz
Šempetra.
Šestdeset let skupnega življenja pa sta z biserno poroko potrdila Jožef in Roza Ašenberger iz Železnega.
Matičar: Henrik Krajnc
Utihnil je glas, obstalo srce, utrujeno od trpljenja, nam ostala je praznina, brez maminega življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in botre
MARIJE OCVIRK
iz Arje vasi (1908 - 2002)
se iskreno zahvaljujemo dr. Strouhalu, patronažni službi, Kardio oddelku bolnice Celje, posebno dr. Škrabl-Močnikovi in vsem, ki so jo v času njene bolezni negovali in ji stali ob strani. Zahvaljujemo se duhovnikom, posebno patru Manesu za opravljen cerkveni obred, govornikom, pevcem, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, vence, sveče in darovane svete maše, častitim sestram za opravljene molitve. Zahvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Tok ubil živino
V hlevu v Grižah je v torek, 12. novembra popoldne nenadoma poginilo sedem glav govedi, starih od 18 mesecev do 6 let. Pobcisti in veterinarji so po ogledu kraja pogina ugotovih, da je vzrok pogina najverjetneje udar električnega toka. Škoda znaša okob 1,7 milijona tolarjev.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.
Vse življenje trdno si garal, vse za dom in družino si dajal.
Sledi za tabo ostale so povsod, od tvojih pridnih rok.
Nastala velika je praznina in huda bolečina, a v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
MARTINA GRENKA
iz Orle vasi 28 (6. 5. 1927 - 7. 10. 2002).
Zahvaljujemo se vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in dar za cerkev ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala dr. Cukjatiju, gospe Emeršič, gastro oddelku bolnišnice Celje za lajšanje njegovih bolečin in lepa hvala gospodu Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred.
Posebna hvala pogrebcem, ' Dobrovskim pevcem, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotarjevi za lep govor slovesa ob odprtem grobu in za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Marica, hčerki Marija in Irena z družinama, sestra Mici in brat Franc z družino ter ostalo sorodstvo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je!
ZAHVALA
vsem, Id ste pospremili našega dragega
SLAVKA BOLTE
iz Svetega Lovrenca (1923 - 2002)
na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno sočustvovanje, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala vsem.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dobrega očeta, strica in dedija
STANISLAVA MARKUŠA
iz Kasaz
(31. 10. 1934 - 26. 10. 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ivanu Djuriču za zdravniško pomoč in lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna hvala kolektivu podjetja Mirosan, pogrebni službi Ropotar, ga. Ropotaijevi in g. Vidu Korbarju za čustvena in lepa govora, g. Kisovarju, godbi Liboje ter godbeniku za odigrano žalostinko. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Marija, sinova Stanko in Mitja ter hčerki Renata in Julijana z družino
“Vse mine, bolezen in trpljenje, le spomin na tiste, ki odšli so, nam ostane vse življenje...”
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
drage mame, stare mame in sestre
PAVLE ZUPAN
iz Latkove vasi 59, Prebold
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za izraze sožalja. Hvala župniku g. Serecu za lepo opravljen obred, domačim pevcem, pogrebcem, pogrebni službi Ropotar in ga. Ropotaijevi za besede slovesa ter vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače pomagali in nam v najtežjih trenutkih dali vedeti, da nismo sami.
Prisrčno se zahvaljujemo patronažni sestri ga. Anici Kranjec za vso dolgoletno požrtvovalnost in nego, še posebno v zadnjih mesecih njenega življenja, ter vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tako malo je lepega v življenju.
Toliko je trnja na poti, ki jo moramo prehoditi. In tistih, ki bi nam na tej poti bili v oporo, ni več.
V SPOMIN
5. decembra bo minilo leto dni praznine in žalosti brez našega
KARLA KUNSTEKA
iz Ločice ob Savinji 51/g.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
JUSTINE MARINIČ
iz Vrbja
(5. 4 1935 - 11. 11. 2002).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskreno sočustvovanje in pozornost, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče.
Hvala patru Viktorju za opravljen cerkveni obred in ga. Ropotarjevi za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje na njeni zadnji poti. Vsi njeni
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
li>an Ropotar s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 06 J 768 906
Starodaška ul. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure
Kronika
november2002
Zahvale
za decembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 13. decembra 2002.
Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
Ni večje bolečim, kot v dmh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Težko je napisati, še težje sprejeti, da smo se v neizmerni žalosti poslovili od našega najdražjega
DOMINIKA VRBIČA
iz Žalca.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili poslednjega slovesa, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter dobrovoljne prispevke za Ustanovo za izboljšanje kakovosti življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Strouhalu, patronažnim sestram ZD Žalec in medicinskim sestram z Urološkega oddelka Splošne bolnice Celje.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žena Ivanka in otroka z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Luč spomina, nate mati, večno v nas gori.
ZAHVALA
Umrla nam je mamica
MARIJA VOLMUT
iz Sešč 17
(13. 3. 1923 - 18. 10. 2002).
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na poti slovesa, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili besede sožalja. Hvala Moškemu pevskemu zboru Svoboda Prebold in Pihalnemu orkestru TT Prebold, govornikoma Rudiju Hermanu in Jožici Ocvirk, župniku g. Francu Sercu pa hvala za opravljen pogrebni obred. Hvala za vso skrb in pomoč pogrebni službi Morana iz Pariželj.
Hvala vsem, ki se zaustavite ob njenem grobu.
Ohranili jo bomo v večnem spominu.
Njeni otroci: Franci, Janko, Marinka, Zinka, Mihec in Slavci z družinami
Na moji poti ni več postaj, samo še ena je in tu ostanem.
ZAHVALA
V oktobru je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi
JOŽE GOLIČ
iz Sv. Lovrenca.
Ko nam je bilo najteže, so nas tople besede tolažile ter ponujeni stiski rok bodrili in nam bili v veliko pomoč. Zato se iskreno zahvaljujemo TT Prebold, različnim ustanovam, društvom in vsem posameznikom za pisna in ustna sožalja, prijateljem lovcem, rogistom, ribičem, gasilcem in pevcem pa tudi za izkazano spoštovanje in vse časti ob zadnjem slovesu od dragega pokojnika. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, prispevke za cerkev ali svete maše ter za tako številno spremstvo pokojniku na zadnjo pot. Iskrena hvala zdravniku, dr. Kobalu, gospodu župniku Sercu, govornikom, pogrebni službi Ropotar, predvsem pa družini Natek, gospema Fridi in Ivanki, družini Završnik ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Njegova: žena Mara in sin Jože z družino
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Za tabo ostajao bolečina, žalost in praznina, draga žena, mama, stara mama in sestra
TONČKA ROŠKAR
iz Matk
(2. 1. 1935 - 22. 10. 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku, pogrebni službi Ropotar, moškemu pevskemu zboru iz Prebolda ter Jožetu Hermanu za odigrano Tišino.
Žalujoči: mož Franček, hči Breda in sin Martin z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
VLADIMIRJA KRUSICA
iz Prekope 4
(roj. 25. 3. 1920 - 13. 11. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za obnovo cerkve.
Hvala dr. Rodetovi in patronažnima sestrama ga. Anici in ga. Marti.
Hvala g. župniku Turineku, cerkvenemu pevskemu zboru, ga. Meti Rotar za vso izkazano pomoč, enako tudi g. Slavku Rotaiju, Tonetu Brišniku, g. Mlinariču za poslovilni govor in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE ZUPANC
iz Miklavža pri Taboru (20. 2. 1927 - 17. il. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli sožalja.Posebna zahvala velja dr. Snoju in sestri Boži z Onkološkega inštituta ter patronažni sestri Anici za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem iz Tabora za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar za trud.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40
Ločitev je naša usoda, srečanje pa novo upanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
EMILA PLASKANA
iz Rakovelj 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše ter izrekli sožalja.
Še posebej hvala družini Matko, vsem sosedom, govorniku g. Debelaku in trobentaču za odigrano Tišino.
Iskrena hvala tudi g. župniku Zidanšku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in brata
FRANCA FARČNIKA, st.,
iz Cepelj (1927 - 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, TT Prebold, Banki Celje in znancem za darovano cvetje, sveče, darove v cerkvi, za svete maše ter za pomoč in izrečena sožalja. Hvala ga. dr. Rode - Zalokar, patronažni sestri, sosedom Medveškovim, g. župniku Jožetu Turineku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Posebna zahvala vsem gasilcem za lepo spremstvo k večnemu počitku. Hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho si odšla od nas, a vedno boš med nami.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila
draga mama, babica in prababica
ŠTEFANIJA PUKMAJSTER.
Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame in sestre
MARIJE ČETINA
iz Šempetra
se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je na svoj način sočustvoval z nami in nam pomagal v težkih trenutkih.
Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in sredstva, ki ste jih darovali za cerkev ter v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, hči Natalya in sin Jani z družinama
november2002
Zanimivosti
Klovn e sa izposojala
Nenavaden predvolilni obisk v Žalcu
knjige
Sreda, 20. november, je bil dan slovenskih splošnih knjižnic, ki smo ga letos praznovali prvič, njegov namen pa je predvsem privabiti čim več bralcev v splošne knjižnice. V Medobčinski matični knjižnici so temu dnevu posvetili dve prireditvi, v goste pa povabili
tudi klovneso Evo Škofič Maurer.
Klovnesa tokrat ni uganjala prehudih norčij, je pa predvsem mladim bralcem pomagala izbirati knjige in jih tudi izposojala. Knjižničarkam je bila v pomoč v času, ko žalsko knjižnico obišče največ mladih.
K. R., foto: T. T.
Knjižnice niso več sive resnobne ustanove, ampak prijetno stičišče knjig in bralcev.
Obiskovalci Žalca in sprehajalci v parku so v predvolilnih dneh lahko občudovali družinico sove uharice, ki je imela dnevni počitek v jesensko obarvani brezi v mestnem parku.
Mala uharica je mlajša sestra velike in spada v rod sov. Sove so nočne ptice. Imajo veliko glavo z velikimi naprej obrnjenimi očmi, ki pa jih ne more premikati ne levo in ne desno, zato pa lahko glavo obrnejo tudi za 270 stopinj, kar jim omogoča veliko vidno polje. Na glavi ima “ušesca”, ki usmerjajo zvočne valove na uho, da lažje ugotovijo, kje se nahaja plen, zlasti še ponoči. Noge ima operjene do močnih krempljev, s katerimi uduši živ plen. Hrani se z majhnimi sesalci in žuželkami, kot so miši, rovke, voluharji, krti, hrošči, tudi plazilcem, žabam in vrabčkom se ne odreče. Mala uharica je stalnež, klatež, celo selivec. Značilnost te že redke na seznamu ogrožene ptice -lepotice je odvisnost od njenega
razpoložljivega življenjskega prostora, ki ji ga kroji človek in hrana, ki jo ima na razpolago, celo številčnost mladičev prilagaja razmeram. Njeno številčnost redčijo tudi hude in dolge zime.
Kaj je to družico pripeljalo v naše okolje v tem predvolilnem času, lahko samo ugibamo. Ker smo jo videli še po volitvah, predvidevamo, da ni prišla na predvolilno kampanjo kandidatov. Verjetno je prišla pozvat izvoljene k razumu pri odločanju “v imenu ljudstva”, saj to pravico ima, ker predstavlja simbol učenosti. S spretnim fotografom, ki je ta fenomen ovekovečil, pa sva ugotovila, da je družinica najverjetneje tu zaradi čiščenja parka in okolice, pa da ne bo pomote, tudi zaradi hrane, saj se miši klatijo okoli kontejnerjev, v parku pa je tudi veliko vrabčkov.
Mislim, da ni pomembno, zakaj je družinica prišla v to urbano okolje, razveseljivo je, da se tu dobro in varno počuti, kar je razvidno s slike.
M. Burjan, foto. Rizmal
Veliko ljubiteljev raznovrstnega rastlinja ima v svoji zbirki včasih tudi takšno, ki izstopa iz vsakdanjega okolja. Med njimi je Jože Jezernik iz Podkraja, enega izmed zaselkov v KS Ponikva. Jože, ki je
domačinom poznan bolj kot Krumpov Pepe, je ljubitelj zborovskega petja in dolgoletni član MoPZ Ponikva.
Pred leti mu je sorodnik odstopil sadiko limone, ki je z leti in ob skrbni negi zrasla v lepo grmičasto drevo, ki pa ni samo lep hišni okras, temveč tudi bogato rodi. Jože je povedal, da so iz tega, približno 15 let starega grma, letos potrgali vsaj 300 sadežev.
Tudi njegov sokrajan na drugi
strani zaselka se lahko pohvali z bujno rastlino, ki ravno tako izvira iz južnih krajev. Na njegovem vrtu je lani zrasla v razkošno “dvojčico”. Za boljšo predstavitev moramo povedati, da Maruša in Eva, rosni najstnici (na posnetku), merita v višino dober poldrugi meter. Če se Jože lahko pohvali z obilnim pridelkom, eksotičen bananovec ni obrodil niti enega sadeža, je pa dobra paša za oči.	M. H.
Bogata limona in košata banana
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE	
VABIMO VAS NA	MIRO KLINC GRIŠKI KVINTET
DOBRODELNI KONCERT	PATRICIA DIKLIČ VITA ČREPINŠEK
“ZA NAŠE OTROKE”	GLASBENA SKUPINA CIGURITA DRAMSKA SKUPINA SVOBODE GRIŽE
V ČETRTEK, 12. DECEMBRA 2002,	FOLKLORNA SKUPINA OŠ GRIŽE
OB 18. URI V DOMU SVOBODE GRIŽE	Vabimo vas, da si pred koncertom ogledate tudi prodajni sejem, na katerem boste lahko
NASTOPAJOČI: GODBA ZABUKOVICA	kupili vizitke, sveče, darilne škatle, raznovrstne okraske, pletenine, vezenine, domače pecivo...
UBRANE STRUNE PLANINSKI ODMEV PRAVI MUZIKANTJE	VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI!
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
Ptičje krmilnice
Rado Ambrož iz Žalca si je v času upokojitve našel prav prijetnega konjička. Lotil se je izdelovanja ptičjih krmilnic, ki bodo posebno dobrodošle ljubiteljem ptic, da bodo lahko pičo nasipali v lične krmilnice, česar bodo ptički ob bližajočem se mrazu in snegu še posebno veseli.
T. Tavčar
Del Radove “kolekcije” hišice so prilagojene vrsti ptičev in hrani, ki jo bodo nasipali vanje.
Žovnek dobiva vedno lepšo podobo
V letošnjem letu so prizadevni člani Zgodovinskega društva Braslovče na čelu s Francijem Kraljem opravili veliko prostovoljnega dela na gradu Žovnek. Z deh nadaljujejo tudi v teh novembrskih dneh, saj jim to omogočajo temperature. Zdaj s kamni zidajo del nekdanjega zidu, ki bo zaokrožil prostor ob vstopu v grad, kjer je postavljena tudi njihova brunarica in kjer naj bi se odvijale razne prireditve. Sicer pa je pomembna letošnja pridobitev izgradnja mostu, ki je postavljen na istih temeljih kot nekdanji. Prihodnje leto se bodo, kot pravijo, lotih obnove stolpa, kar bo zelo vehk in zahteven zalogaj. Pričakujejo tudi, da bodo z deh nadaljevali izbrani izvajalci. Doslej je dela izvajalo podjetje Pluton.
D. N.
Modni salon
Drage dame!
Po vaših merah, željah in okusu vam sešijemo vsa oblačila - tudi večerne obleke.
Še posebej vabljene maturantke! Na zalogi imamo tudi materiale!
SALON ZALA, Kaplja vas 44, Prebold, tel.: 572 42 26

TEČAJ CPP
Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 2. december 2002 ob 16. uri
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA TRAKTOR (F kategorije).