Poštnina dafana v oo»ovin» leto LVII. V Uubifenl. v nedelio. dne 17 marca 1929 Št. 65 St. 3 Olr Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3UO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede |ska izdala ceiole no vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. petli-vTSla mali oglasi po 1'SO ln 2D,veen oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem del«# vrstica po IO Din ta Pr vecicm n Izide ob 4 zfulraj razen pondellka ln dneva do prazniku creanlitvo le v Kopliarievt ulici Al. 6/iii Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pismo se ne sprelemajo Ureanlšlva telefon št. 2050, upravnlštva St. 2.128 Konkordat Konkordat med Italijo in Sv. Sfolico je T mnogih stališč važen in zanimiv. Največjega pomena je pač dejstvo, da jc Italijia, ki je več kot pol stoletja plavala v vodah plitvega in brezplodnega pa skrajno zagrizenega svobodomiselstva ter prizadela katoliški cerkvi v njenem poglavarju najhujšo žalitev, sklenila zdaj s papežem sporazum, ki ne vpoiteva samo vekovitega duhovnega pomena cerkve kot učiteljice ne samo Italije nego i celega katoliškega sveta, marveč to dejstvo podčrtava tudi v tonu, iz katerega se jasno in namerno bere in čuti priznanje njene vzvišenosti nad vsemi svetnimi zadevami in dogodki na tej zemlji. V tem oziru pomeni konkordat od 11. februarja enega največjih in najspoštljivejših poklonov, kar jih ie kdaj v zgodovini zapada naredil kak posvetni glavar pred naslednikom apostola Petra v onem Rimu, ki ga je italijanska vlada slovesno obljubila obvarovati pred vsakim oskrunjenem »njegovega svetega značaja kot Večno Mesto, Škofovski sedež Najvišjega Duhovna in središče katoliškega sveta<'. Konkordat med Italijo in Sveto Stolico je tudi prva meddržavna pogodba moderne Evrope, ki se začenja v imenu Presvcte Trojicc. Pakt ne priznava in jamči tedaj cerkvi samo njene popolne neodvisnosti od države v vseh duhovnih zadevah, nego to i utemeljuje in podčrtava v sublim-nosti njenega poslanstva; in slovesno potrjujoč že 1. 1848 v Statutu sarcinskega kraljestva proglašeno načelo, da jc katoliška apostolska rimska vera edina vera države, krepko ugotavlja intimno zvezanost religije tudi z javnim življenjem državljanov in države. Tako je v tem konkordatu, kakor sicer tudi v vseh sodobnih konkordatih, na naravnost idealen način varovano načelo popolne, neomejene in brezpogojne neodvisnosti cerkve v izvrševanju njenega zvanja; se ji vrhtega daje na prav poseben način tista prednost, spoštovanje in potrebna pomoč, ki ji gre kot prvi duhovni in moralni sili sveta, se pred vsem svetom pokaže, da danai-nja Italija v polnem obsegu in pomenu ve ceniti edinstveni in neprimerljivi položaj katoliške cerkvc. Priznavanje cerkvenih praznikov kot državnih, potrditev privilegija klerikov, da po svojem mirovnem poslanstvu ne služijo v vojski, socialno neugodne posledice, ki zadenejo odpadnike in cerkveno kaznovane klerike tudi v civilnem življenju, izločitev cerkva iz rekvizi-cijskih in okupacijskih pravic države in vse ostalo, kar povzdiguje socialno stališče in dostojanstvo cerkvenih služabnikov ter ustanov, jc temu dokaz bolj z zunanje strani, dočim »nesto, ki se odslej priznava verouku kot »temelju in vencu (fondamento e coronamento) javnega poduka in vzgoje v Italiji«, poimeni najra-dikalnejši notranji in duševni prelom z liberalno dogmo o »laizaciji vsega poduka«, o »laiški morali brez vere« in podobnimi frazami, ki so držale in šc držijo v suženjskih verigah umove in srca tolikih politikov Evrope, ki nimajo poguma obračunati s plit-vostjo in socialno škodljivostjo meščanskega ateizma 18. in 19. stoletja. Tisti pa, ki so hoteli lateranske pogodbe svetu predstaviti kot »kapitulacijo rimske cerkve pred fašizmom«, kot nekako »kupčijo« med papežem in vladajočo stranko, so pobiti z lapidarnimi besedami vsakega člena konkordata. Nobenih koncesij razun teh, ki jih cerkev priznava kateremukoli režimu, ki v imenu države hoče z njo pošteno in brez kršitve cerkvenih kanonov pošteno in odkrito živeti skupaj in v obči blagor sodelovati, naj bo ta režim črn, bel ali rdeč. Škof priseže kralju in »vladi, obstoječi po ustavnih postavah države«, vse cerkvene osebe imenvjc škof, oziroma papež, sporoči pa preje ime kandidata zaupno vladi, če bi bili zoper njega kalkšni pomisleki političnega značaja, kar velja tudi za že vstoličene župnike. Da ti razlogi ne bi bili privlečeni na laseh, da morajo res biti tehtni in iz stališča splošnega blagra uvaževanja vredni ter da bi svetna oblast ne mogla tega izrabljati, jc določeno čisto pari-tetično razsodišče, pač izredno modra in če se nc motimo, prva rešitev te vrste v pogodbah med cerkvijo in državo. Ta slednja določba jc važna tudi za narodne manjšine v Italiji, za loojih varstvo je v dušobrižnrškem pogledu v konkordatu na naravnost idealen način poskrbljeno. Po principu, ki ga je Sveta Stolica žc enkrat v našem času v podobni pogodbi s tujo večnarodno državo izvedla, se tam, kjer se ta potreba pokaže, morajo (ne: morejo) postaviti škofom, ozirov, pnikom koadiutorji, ki bodo po določilih n not mali ter običajih cerkvenih ka- Informativen list za slovenski narod upravo le v Kopitarjevi ui. Si. 6 Čekovni račun: Clubllana štev. 10.630 in 10.349 za Insetale, Sara/evoš1.7563, Zaarelt št. 39.011. Vraga In Dunaf št. 24.797 Finančni zakon prvič pravilen Temeljita reiorma finančnega zakona, ki je namenjen le izvedbi proračuna Konec politike z amandmani Možnost trgov, pogajanj z Bolgarsko Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) V bivši narodni skupščini so se mnogokrat v finančne zakone uriuile uredbe in zakonske določbe, ki prav za prav niso imele ničesar opraviti s finančnim zakonom. Vzrok, da so take uredbe prišle v finančni zakon, je iskati v tem, ker zakonodajni aparat v bivši skupščini ni pravilno in točno posloval. Ker politične stranke r.iso mogle spraviti posameznih zakonskih določil skozi parlament, so ga obšle in se po-služile finančnega zakona. Zato je prišlo v finančni zakon polno stvari, ki niso spadale vanj in ki so bile vrhu tega tako pomanjkljivo sestavljene, da jih je bilo treba vsako leto popravljati. Sedanji finančni minister je takoj po pre- vzemu svojega resora nastopil proti tej praksi. Ko se je sedanji finančni zakon sestavljal, je finančno ministrstvo poslalo vsem ministrstvom okrožnico, v kateri je opozorilo mini-slre, da naj dajo v finančni zakon le tiste uredbe, ki služijo izvršitvi proračuna. S posebno klavzulo bo razveljavil vse predpise finančnega zakonu, ki so drugačnega značaja in ki nimajo namena, zasledovati izvršitev proračuna. Finančno ministrstvo je opozorilo druga ministrstva, da naj za take odredbe priglasijo nove zakonske predloge in se bo zanje izdal poseben zakon. Kakor sn,o zvedeli, je finančni zakon končan in v njem so v resnici le odredbe, ki so v zvezi z izvršitvijo proračuna. Uspešno delo zakonodajnega sveta Odvetniški zakon spre'et - Razprava o zahonu o drž. pravdnihih m šee"a1skih sodiščih Belgrad, 16. inarca. (Tel. »Slov.«) Vrhnvni zakonodajni svet jc imel popoldne sejo od pol 4 do 6. Prečital in sprejel se je zapisnik zadnje seje. Nato se je obravnaval odvetniški zakon. Nato se je prešlo na zakonski načrt o državnih pravdnikih in šerijatskih sodiščih, Razprava o zakonu o državnih pravdnikih se je na današnji seji končala. Kot zastopnika pravosodnega ministra sta bila na seji dr. Kugler in dr. Ajzner. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob pol 4. Na dnevnem redu bo načrt o šerijat- skih sodiščih, načrt o neposrednih davkih, načrt o plačevanju pristojbin (taks) in predlog o pristojbinah za pregled parnih kotlov, zakonski načrt o praznikih. K načrtu o državnih pravdnikih je poročal vseučiliški profesor dr. Zivanovič. K predlogu o šerijatskih sodiščih pa vpokojeni profesor dr. Šilovič. K odvetniškemu zakonu so se sprejele razne določbe glede pokojninskega zavarovanja. Ta zakon je sprejet v celoti. Nekateri paragrafi so bili v besedilu spremenjeni. Obafaii promet v domačih rokah Pogodba z domačim pa to plovni m društvom Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Promet-l no ministrstvo je podpisalo odlok, s katerim se z domačim paroplovnim društvom za obalni promet sklene desetletna pogodba o organizaciji rednega prometa in pošte po morju. Posamezne dalmatinske družbe prevzamejo ves promet ob obali in otokih. Skupno bodo vzdrževale 68 linij. Letno bodo prevozile 1,278.973 milj, ki se pa lahko zvišajo za 65.811 milj. To službo bo vršilo 65 ladij s 20.773 tonami, Pogodba obsega splošne in posebne določbe obojestranskega razmerja, dolžnosti in pravic. Za časa trajanja pogodbe so družbe zavezane, zgraditi 24 novih parnikov z 8500 tonami. Za nje so določeni lip, konstrukcija itd. Družbe dobe od države 49,500.000 Din, kar odgovarja 37.75 Din za prevoženo miljo. S to pogodbo je zadoščeno potrebam. Ob naši obali je zagotovljen promet ter se. bodo zamenjevali stari parniki. Vprašanje redukcij mmistrstev Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Iz avtentičnega vira smo zvedeli, da se s 1. aprilom ne računa s spremenitvijo oziroma ukinitvijo posameznih ministrstev. S 1. aprilom stopi v veljavo novi proračun, ki je razdeljen po obstoječih ministrstvih. Vlada bi se šele potem pričela pečati s tem vprašanjem in bi se na podlagi vsestranskega proučevanja odločila, katera ministrstva naj se ukinejo oziroma združijo. Led odnesel več vlačilcev Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se je danes nenadoma pričel premikati led. Valovi so odnesli več vlačilcev, ki so povečini last madjarske paroplovne družbe, oziroma bavarskega Lloyda. Ladjica, ki je oskrbovala promet Belgrad —Zemun, se je potopila. Več vlačilcev se je posrečilo rešiti. Druge pa so valovi odnesli mimo Pančeva po Donavi. Most, ki se gradi med Pančevim in Belgradom, ogrožajo ledene plošče. Vojaštvo je vse popoldne razstreljevalo t minami led. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se naprave obvarujejo, da jih ne bi led porušil. Proti zlorabam pri drž. dobavah Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov «) Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo o izdajanju potrdil o ponudniški sposobnosti pri državnih licitacijah. Dosedaj so se namreč dogajale zlorabe. Nekateri oferanti so navajali i napačne podatke o svojih tvrdkah. Ra?en tega i so sc zlonamerno tolmačile zakonske določbe, j Sedaj je ministrstvo natančno odredilo, kako morajo odgovarjati formularji, ki jih je minister predpisal v sporazumu z vojnim ministrom. Odslej se smejo le ti uporabljati. Formularji obsegajo potrdilo, da jc dotič-na firma sodno protokolirana. Če pa ni, pa potrdilo, da te potrebe firma nima. Dalje se mora potrditi, da je firma vredna zaupanja, da je korektna, da dejansko obstoja, da dela vztrajno v vsakem poslu, katerega se poprime, dalje da je kvalitativno in materialno sposobna za izvršitev ponudenih poslov. V formu-larju se bo označil posel, ki je predmet licitaciji. Formularji veljajo tri mesece. Grški mc'ropolit llriznu je bil danes pri Nj. V. kralju v avdienci. non o v skrbeli za dušno pastirstvo v jeziku narodne manjšine. Tudi ni določeno, da bi škofje in župniki morali biti Italijani po plemenski pripadnosti, nego morajo samo umeti italijanski jezik in biti državljani Italije, kar se sicer samo po sebi razume. Določbe glede neodvisne uprave premoženja cerkve ter juridične osebnosti vseh njenih posameznih verskih udruženj odgovarjajo besedilu in duhu cerkvenega prava in spričo ostalih v konkordatu vtelešenih primerov seveda nc presenečajo. Nekaj posebnega pa je izrecna prepoved italijanski duhovščini vpisati sc in delovati v katerikoli "olitični stranki kar je razumljivo iz ozira, ki ga mora Sveta Stolica naravno imeti s posebnim stanjem in razmerami v Italiji, jc pa obenem tudi popolnoma v duhu in intencijah Svete Stolice, ki želi, da bi se klerus vsega katoliškega sveta čimbolj odtegnil vrvežu aktivnega političnega strankarskega udejstvovanja in sc sredotočil okoli dušebrižništva v prvotnem in pravem pomenu besede ter okoli nepolitične Katoliške akcije, koje svoboda jc tudi po konkordatu zasigurana. Iz vsega tega je razvidno, da je konkordat med Svete Stolico in Italijo prav lako velikega in epohalnega pomena kakor so vse ostale oogodbe, ki jih je ob tej priliki v zvezi sklenil Vatikan z italijansko vlado. itotgrad, 16. marca. (Tel. Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je danes vršila konfe renca, ki so se je udeležili ministra Mažuranič, Šverljuga in ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič. Obravnavali so vprašanje pogajanj z Romunijo. Nato sta imela dolg razgovor ministra M a ž u r a n i č in bolgarski poslanik Vakarevski. Na tej konferenci sta oba diplomata razpravljala o možnosti pričet k a trgovinskih pogajanj, ker je pirotska konferenca pokazala uspehe. Drž. sodišče za zaščito države Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Vrhov-uo državno sodišče za zaščito države je že pričelo s svojim delom, čeprav se še ni uradno otvorilo. Pred seboj ima silno veliko materijala. Razumljivo je, da je vrnilo rednim sodiščem večino prijav, ker smatra, da spadajo v njihovo pristojnost. Promet na liški progi Zagreb, 16. marca. (Tel. »Slov.«) čiščenje liške proge je napredovalo v toliko, da je upati, da bo mogoče olvoriti reden promet med Zagrebom in Splitom začetkom prihodnjega tedna. Dinsceva afera Belgrad, 16. marca .(Tel. »Slov.«) V Novi Sad je prispel glavni preiskovalni sodnik ban-skega slola v Zagrebu dr. Mirko Koščev. Vodil bo preiskavo v aferi novo;adskega trgovca Drag-ctina Diniča, ki jo obložen vohunstva proti naši državi iu goljufije pri dobavi vojnega materijala. Koščev bo zaslišal okrog 50 prič v Novem Sadu. Imenovanja velikih županov Belgrad, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Za velikega župana v Kruševcu jc imenovan dosedanji veliki župan bihaški dr. Dušan Petrovič. Za velikega župana podonavske oblasti je imenovan vpokojeni brigadni general Drago-mir Anduiir. Za bihaškega velikega župana dosedanji podpolkovnik v ostavki Branimir Sekulič. Zahvala frančiškanov kralju Belgrad, 16. marca. (Tel. Slov.«) Nj. V. kralj je sprejel v avdienco 1'ra Kreto Belama-riČa, svetnika nadškofije v Belgradu. Nj. V. kralju je izročil izraze zahvale frančiškanske province v Dalmaciji za visoko odlikovanje, ki ga je prejela tamošnja frančiškanska provinca. Nj. V. kralj se je zelo zanimal za kulturno udejstvovanje frančiškanov, zlasti za njihovo gimnazijo v Senju, ki je prva hrvatska gi mnazija, Belgrajske vesti Belgrad, 16. marca. Nj. V. kralj je odlikoval Žigo Sturma z redom sv. Save III. razreda in Fritfelda z redom sv Save IV. razreda. Proračun črnogorske trgovske zbornice je trgovinsko ministrstvo odobrilo. Dovoljene so doklade 8%. Proračun maša 172.000 Din. Zagrebški nadškof dr. Bauer pride v to rele v Belgrad. Ustoličcnje slovaškega evangoljskega ško fn dr. Vercša se bo vršilo 1. julija v Stari Pa- zovi. Sabor starokatoliškc cerkve tistega dela hrvatske starokatoliške narodne cerkve, ki ee ne strinja s škofom * Kalodjero se bo vršil 21. marca. llrcdbo o volivncm redu TO zbornico v Ncvem Sadu je podpisal trgovinski minister. Volitve se morajo izvršiti najkasneje do dne 15. oktobra 1931. Podpisan je ukaz, s katerim se premeščajo oziroma vpokojujejo številni okrajni glavarji in pravni referenti izven območja Slovenije. Vsem gradbenim ravnateljstvom je gradbeno ministrstvo poslalo dopis, v katerem jih opozarja na dostojen ion v vlogah na ministrstvo, sicer sc bodo vloge vrnile strankam, ;:li zavrnile, s prizadetimi pa se bo postopalo j radi žuljenja državnih uradnikov po zakonu. Za zaščito vinskega konsumenta in vbtogradarja > Nova afera 3 dalmatinskim vinom in ljubljansko vodo nudi povod, da se o vinski trgovini in a nevarnosti postopanja, kakršno nam odkriva ta afera, spregovori resneje. Do aedaj se ial ne samo ni pisalo, temveč se sploh nihče ni »animal za tako važno stvar. Gotovo je, da nova afera ni osamljen slučaj, ampak, da obstoja posebna vrsta vinske trgovine, katere poglavitni zaslužek je ponarejanje. Ta slučaj razkriva predvsem velike možnosti >«a!»luika« za one, ki riskirajo. Riski-rati je v trgovini treba vedno. Zakaj ne bi ri-skirali na ta način? Odkriva pa tudi, da je kljub veljavnemu vinskemu zakonu za zaščito konsumenta slabo preskrbljeno in da so kljub dobri organizaciji dohodarstvenega urada občinske, oblastne in državne davščine na vino slabo zavarovane. Konsumenti danes sploh niso zaščiteni pred raznimi »pančarji«, ki lahko vršijo svoj poael, če so le dovolj previdni napram organom dohodarstvenega urada. Imamo vinski zakon, ki ima rame določbe za zaščito konsumenta, toda ni organov, ki bi mogli vršiti redno in zadostno kontrolo nad vsemi kletmi in gostilnami. Treba bi bilo več zanesljivih,, agilnib in odločnih vinarskih nadzornikov Tako pa pregreškov proti vinskemu zakonu več ni, ker ni organov, ki bi jih odkrivali in ugotavljali. Mislimo, da bi se vsaj v Ljubljani z ozirom na ta odnošaj moralo nekaj ukreniti v zaščito konsumentov. Naj bi vsaj v Ljubljani redno nadzorstvo nad kletmi in gostilnami prevzela mestna občina kot tržna in zdravstvena oblast. Saj se ji bo ta zaščita konsumenta na povečanem dohodku iz vinske davščine bonato izplačala. Njen interes j« z ozirom na obč. doklado 2.50 Din na liter gotovo naivečji. Vinski zakon bi moral ščititi tudi vino-gradnika-producenta naravnih vin Položaj, kot smo ga gori omenili, je v veliko škodo našemu vinogradništvu- Lansko leto je bila obilna letina; vinogradniki pa tožijo, da imajo še večji del vina neprodanega. Ali ne bi bila napravljena velika usluga našim vinogradnikom, če bi se s sistematično in dosledno kontrolo onemogočilo »pančanje« in razne manipulacije. Pa ne, da bi kdo mislil, da smo proti ti vosu dalmatinskih vin sploh- ne, ravno v interesu domačih in naravnih dalmatinskih vin bi bila redna in zanesljiva kontrola vinske trgovine. Danes se je že zelo razširilo mnenje da »po dalmatincu glava boli«. Naravno dalmatinsko vino in dalmatinski vinogradnik Zaupnica francoski vladi Pariz, 16. marca. (Tel. »Slov.«) V francoski »bor niči je trajala razprava radi smrtnih slučajev v porenjski armadi do zgodnjih jutranjih ur. Radikalno-socialistačni posl. Gcirnut, Getneralni tajnik Društva za človeška prava v Porenju, je izjavil, da so se dogajale težke napake in da so se opuščale potrebne odredbe. Vojni minister Painleve je izvajaj, da fc visoko število smrtnih slučajev treba pripisati izrednim vremenskim razmeram. Hripa ni bila omejena samo na vojsko, temveč je radi te epidemije zelo trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vojno ministrstvo je že ob pričetku epidemije storijo vse, kar je biki v njegovi moči, da omeji nevarnost. Poslalo te vse zdravnike v Porenje, ki so brli na razpolago, vendar pa njihovo število z ozirom na silno razširjenost hripe ni bilo zadostno. Vojno ministrstvo navzlic vsemu prizadevanju ni našlo zadostnega števila zdravnikov, da zasedejo vsa mcsAo, ki so bila določena po proračunu. Ce se je v posameznih krajih postopalo malomarno in če so se delale napake, bo vlada krivce brezobzirno stavila na odgovornost. Voijni minister Painleve ;e nato ?ahteval od zbornice zaupnico. Ker je bila vložena proti vladi tudi nezaupnica, 6e jc najprej glasovalo o njej in je bila odklonjena s 308 glasovi proti 282 glasovom. Nato pa je bila sprejeta zaupnica vladi s 314 glasovi proti 246 glasovom. Pariz, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Vlada je danes v parlamentu prosila za pooblastilo, da Francija pristopi k pogodbi, ki je bila 26. septembra 19?.S sprejeta v Društvu narodov za mirno ureditev mednarodnih konfliktov. Vlada pa si je pridržala izrecne pridržke glede prijateljskih in razsodiščnih pogodb, ki jih je sklenila že prej, kakor tudi glede izjem pri splošnem postopku, ki so izrecno določene v čl. 39 pogodbe. Po tem so diference in zahteve, ki so naperjene proti obstoječim pogodbam, proti političnemu ali gospodarskemu režimu kake države, ali proti organizaciji njenih pokrajin, podvržene v pogodbi določenemu postopku samo tedaj, če nisat prej že obe stranki, ali ena izmed njih, prosili Društvo narodov v smislu čl. 12 pakta Društva narodov in predlagali posredovanje Društva narodov v smislu čl. 15. Sprejem navedene pogodbe Društva narodov in njene ratifikacij« pomeni nov važen korak na potu tehnične organizacije miru. Dijaški nemiri v Španiji !z!ava P rimo de Rivere - Stroge kazni za dijake in profesorje Madrid, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Po končani seji ministrskega sveta je Primo de Rivera sporočil časnikarjem, da bo izdal radi studen-tovsklh nemirov, ki trajajo že več kakor ted-i dni, kazenski dekret, in sicer bo kaznoval dijake z zaporom in disciplinarnim! kaznimi, obenem pa tudi profesorje in ravna*«»"~. ki niso znali držati discipline. Dijaki pod 16 leti ne bodo kaznovani, pač pa bodo" njihovi stariši kaznovani z denarnimi globami. Dijaki, ki v Madridu nimajo bivališča, morajo mesto zapustiti in se odpeljati domov. Vseučilišče ▼ Ma-<4-!<*u ostane vsekakor dalj časa zaprto. V petek zvečer prvič po dolgem Sašu ni prišlo do spopadov policijo in maniiestanti, ker se je razširila vest, da imajo stražniki povelje, rabiti strelno orožje Meščanska vojna v Mehiki New York, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Cal-lesove čete so zavzele Durango in prodirajo dalje proti Torreonu, odkoder so oddaljene samo še 30 milj. Pri tem je bilo v spopadih z vstaši ubitih 20 vstašev, 7 pa ujetih, katere je dala vlada takoj ustreliti po prekem sodu. Ua progi Monterey-Laredo so vstaši po hu- dem boju dosegli precejšen uspeh. Zajeli so vlak z materialom in razdrli lir ter tako prekinili železniško zvezo z Zedinjenimi državami. Na ekspresni vlak, ki vozi iz Mexico City v smeri proti Združenim državam, so na postaji Guanajsko izvršili dinamitni napad. Potniki pri tem niso bili ranjeni. Velike poplave Velika škoda v Bolgariji - Številne človeške žrtve v Ameriki New York, 16. marca/ (Tel. >S!ov.<) V poplavljeni pokrajini v Alabami se je posrečilo, da je 12 težkih motornih čolnov rešilo ea- sta prav intereslrana na tem, da se stopi na prste tistim > Dal mati ncem«. ki izpodkopava- jz £jbe 500 žensk iu otrok. Ostali morajo jo z brezvestnimi manipulacijami sloves do- kati na rešitev v mrazu in mokroti. Utonilo je brega dalmatinskega vina. ------s!-!— a" *,*tb.< jenn j* bila nato na šest mesecev navadne ječ , isi jo je pa že presedela v preiskovalnem zaporu, Dunajska vremenska napoved ra-.io, temperatura blizu ničle. Krušne karte v Rusiji! Moskva, 16. marca. (Tel. »Slov.«) V Moskvi se z jutrišnjim dnem uvede tako zvana organizirana oddaja kruha, to je rženi in črni kruh se bo prodajal samo proti krušnim kartam. Na uradnih mestih smatrajo, da je prodaja kruha zagotovljena kljub slabim uspehom državne rekvizicije žita in kljub nekoliko slabši žetvi, ker se bo navedeni sistem oddaje kruha uvedel v vseh krajih in se bo s tem preprečila poraba kruha, kot krma za živimo. Oblasti z vso odločnostjo zahtevajo, da se na kmetih zaseže še nadaljnje žito, posebno ker so bili februarski uspehi zopet zelo nezadovoljivi. Pri tem pa se strogo ogibajo vseh nasilnih sredstev nasproti kmetom, ker sc je lansko leto s tem stvar le poslabšala radi silnega ogorčenja kmetov. Krajevne oblasti po deežli so zelo grešile proti odredbam centralnih oblasti, tako da so se neprestano pritoževali kmetje radi nedopoustnega postopanja krajevnih faktorjev. Drobne vesti London, 16. marca. (Tel. »Slcv.c) Kitajska narodna vlada je državne uradnike, ki so grešili, da so kljub prepovedi kadili opij, kaznovala s smrtno kaznijo. Pariz, 16. marea. (Tel. »Slov.«) V Savoj-skili Alpah se je radi hitrega tajanja snega utrgal hrib in pokončal vas Duuci. Pri tem se ]e pokazala v zemlji 50 cm široka razpoka, iz katere prihaja vroč zrak. Carigrad, 16. marca. (Tel. »Slov;«) Na nekem šol-kem izletu se jo peljalo 100 otrok na liospur v dveh tovornih avtomobilih. Ko so se vrat-ali, sta oba avtomobila v zabavo otrok priredila tekmo. Pri tem pa sta avtomobila trčila drug ob drugega iu so jt> rn avtomobil prevrni l. Ranjeni so bili vsi otroci nu tem avtomobilu, iu 15 t»ž'-:o. Ncvofndsku vremrnsVa tmpoved. Severen iti rfevoiovttiodcn veter. Vedro. Vekoslav Bučar: Narodne manjšine v Nemčiji Ko so se po svetovni vojni stresli carski prestoli in so bile stvorjene nove državne formacije, je Nemčija izgubila svojo vlogo »gospodovalnega naroda«. Do konca svetovne vojne se noben večji del nemškega naroda ni nahajal v neneinški državi v takem položaju, da bi se moglo govoriti o nemških manjšinah. Poleg »Grenzdeutsclituma« (avstrijski in švicarski Nemci) so poznali samo še svoj »Aus* landsdeutschtum« — nemške naseljence v svojih afriških kolonijah. S koncem svetovne vojne pa se je to stanje popolnoma izpremenilo. Nemčija je bila permagana in od nje zatirani slovanski narodi so se osvobodili in ustanovili svoje narodne države. Cele pokrajine predvojne Nemčije so izpadle ia okvira nekdanjih nemških državnih meja iu z njimi je prišlo tudi mnogo Nemcev pod gospostvo poprej od Nemcev zatiranih narodov. V tem novem položaju pa se Nemci nikakor niso čutili zadovoljne in zato so postavili pred mednarodni forum nov problem —■ manjšinsko vprašanje. Njihov »Auslandsdeutschtum« se je podesetoril in zanj so šli v boj z neverjetno požrtvovalnostjo. Ustanovili so poleg že prej obstoječega manjšinskega instituta v Stuttgartu, še celo vrsto drugih, izdajati so začeli razne manjšinske revije in dali so iniciativo za mednarodne manjšinske kongrese. Kdor ne pozna Nemcev, bi mislil, da je iz nemškega Savla postal Pavel, zaščitnik zatiranih in tlačenih narodov ter prvoboritelj za pravice narodnih manjšin. Ali, temu ni takoi Manjšinsko vprašanje je Nemcem le orožje, s katerim skušajo doseči to, kar niso mogli doseči s svetovno vojno. Germanski most do Adrije, ki so ga gradili preko naših hrbtov je res enkrat za vselej zrušen, ali manjšinsko vprašanje je Nemcem dleto, s katerim dol-bejo »okno do Adrije«, kar nam jasno dokazuje brošura »Das Fenster zur Adria«, ki je pred kratkim izšla v Berlinu. Zato pa je tudi " taktika onih naših manjšinskih politikov, ki mislijo, da bodo naš krvaveči narod v fašistični Italiji rešili v nemški družbi ali pa celo i nemško pomočjo, popolnoma zgrešena in našemu narodu naravnost škodljiva. Dejstvo, da Nemci pri reševanju manjšinskega vprašanja ne igrajo ravno t odprtimi kartami, potrjuje tudi postopanje Nemcev s svojimi narodnimi manjšinami. Nemci, ne samo, da niso držali svoje svačane obljube, dane na mirovni konferenci, da bodo dali svojim manjšinam vse tiste pravice, ki .jih uživajo oni sami, so pogazili tudi svojo, lastno,1., ustavo. To nam jasno dokazuje slučaj luži* ško srbskega pesnika in urednika manjšinske revije »Kullur\vehr« g. Jana Skale. Klican pred breslavsko sodišče radi kritike neke brošure nemško nacionalnega profesorja, se je hotel zagovarjati v svojem materinem jeziku, kakor mu to dovoljuje člen 113. nemške ustave. Toda sodnik mu je to odločno žabi anil in ko se je radi tega pritožil na višjo instanco, mu je ta pritožbo gladko zavrnila; zagovajati se je moral v nemščini. Ta slučaj pa ni osamljen v zgodovini narodnih manjšin Nemčije. Tako so n. pr. luži-ško srbskega delegata J. A. Barta obsodili na tri leta trdnjavskega zapora, ker je na mirovni konferenci zahteval ujedinjenje lužiških Srbov in ustvaritev samostojne lužiške državo v okviru nemške republike. Obsodbo sa motivirali s tem, da se je s svojimi zahtevami pregrešil zoper nemško državno edinstvo. Otroci manjšinskega naroda v šoli ne smejo i/pregovoriti v svojem materinem jeziku. Ako se pregreše zoper to prepoved, morajo, kakor to sama »Frankfurter Zeitung« priznava, 50 krat napisati »Ich solle deutsch sprechen«. V nekem nemškem mešanem otroškem vrtcu v Draždanih pa se zahteva za vsako izprego-vorjeno nenemško besedo denarna kazen petih pfenigov. Da se narodne manjšine v Nemčiji lažje upirajo stičnim germanizatorskim metodam so leta 1924. osnovale »Verband nationaler Minderheiten Deutschlands«. Iniciativa za uslauovitev te manjšinske zveze je izšla od poljske manjšine in sicer že leta 1922., ob priliki neke finske debate v berlinskem rajhs-tagu, vendar pa je bila radi raznih težltoč ustanovljena šele ob priliki prvega ženevskega kongresa, ko so vse manjšine Nemčije, razen Frizov, prvič enotno nastopile. V zvezi je danes organiziranih pet narodnih manjšin, in sicer: Poljaki, Lužiški Srbi, Frizi, Finci in Danci; torej zastopniki treh različnih ras: . slovanske, germanske in ugrofinske. Na čelu zveze so grof Sierakowski, poljski poslanec v nemškem parlamentu in znana manjšinska politika dr. Kaczmarek ter Jan Skala. Omenjeni g. Jan Skala, ki živi v Berlinu in ureja zvezino glasilo »Kulturvvehr«, bo priredil meseca aprila turnejo po Jugoslaviji, kjer bo v raznih mestih prirejal predavanja o Lužiških Srbih in manjšinskem problemu. V Ljubljano prispe 5. aprila z večernim vlakom preko Mouakovega in Jesenic. 6. aprila ob 18. uri bo predaval v veliki dvorani hotela Union. Ua se odličnega gosta čim bolje sprejme, je bil pred dnevi osnovan poseben ' pripravljalui odbor iz zastonnikov ljubljan-j sluh lmoduoobriunbnih društev. Drugi železniški most v Zid. mostu Velika pridobitev za Slovenijo in državo ZA P PANJE NOGAVIC Letos se bo uresničila ena starih zahtev Slovenije, katere uresničenje je dolga leta zaman čakala: zgraditev novega železniškega mostu na postaji v Zidanem mostu v smeri proti Zagrebu. Kdor je le kdaj potoval preko te važue železniške postaje, je inogel spoznati vso slabo železniško zvezo, ki jo ima Slovenija s Hrvatsko. Pri vsakem vlaku, ki odhaja sedaj v Zagreb, je zguba na času, kurivu in delu ogromna. To pa radi nerodnega obračanja vlakov na odcepu zagrebške proge cd proge Ljubljana—Zagreb. Zakaj doslej še ni drugega mostu En sam pogled na zemljevid železniških prog naše države zadošča, da človek spozna, kako slabo so železniške zveze vzdolž naše države in da obstoja železniška mreža naše države iz delov drugih mrež, ki imajo svoja središča izven naše države. Pred vojno so vse proge v novih delih države vodi e proti severu: do Dunaja in Budimpešte Po vojni pa se je vse to spremenilo in glavna proga v naši državi je na mah postala zveza Ljubljana—Belgrad. Glavna prometna žila države je bila poprej samo skromna lokalna proga, res prvovrstna pa samo na odseku Ljubljana—Zidani most. Ostala proga je bila grajena tako, da moderni veliki stroji le težko vozijo po njej. Kako neki tudi: poprej še lokalni vlaki niso vozili, sedaj pa morajo voziti naenkrat mednarodni in ekspresni vlaki. Od Zidanega mostu pa do Belgrada je proga enotirna in ne zmaguje več prometa. Promet raste vsak dan bolj, proga pa ne zadošča več. Ta nemogoči položaj je naša železniška uprava že pričela reševati. V letu 1928. je bil zgrajen drugi tir od Be grada do Novske. Od Novske do Zagreba zaenkrat ne bo zgrajen drugi tir, ker imamo med tema dvema postajama dejansko že dve progi in sicer eno preko Dugega sela in drugo preko Siska. V tem je tudi vzrok, da se ne bo med Novsko in Zagrebom zgradil drugi tir, ker dve vzporedni progi, ena po levem, druga po desnem bregu Save, dovolj razbremenjujeta promet. Preostane torej še zadnji odsek: Zagreb—Zidani most Tu je nujno potreben drugi tir, ki bi se morda tudi že davno zgradil, ko bi ne bilo na tej progi velike zapreke: manjkal je most na neposredni promet iz Zidanega mostu v Zagreb. Iz Zagreba dosedaj vlaki niso mogli neposredno voziti pfoti Ljubljani ter so se morali nerodno obračati ua ste-kališču obeh prog. Da ni bil že poprej zgrajen potrebni most, je iskati vzrok v političnih stremljenjih predvojnega časa. Bivša Južna železnica ni imela nikakega interesa, da bi zgradila poleg mostu na progi Laško— Zidani most še drugi most za promet proti Zagrebu. Madjari, ki so poprej imeli vse vodstvo hrvatskih železnic v rokah, pa so imeli naravnost velik interes na tem, da ne pride do boljše železniške zveze med slovenskimi in hrvatskimi kraji. Zato tudi niso pospeševali zgradbe tega mostu ter je ta naloga (»čakala našo državo, da jo dovrši. Zanimivo je, da so enako nagajali Madjari tudi pri zgradbi proge Ljubljana—Karlovec. Proga od Ljubljane do Kolpe ter most čez njo sta res prvovrstna, dočim je proga od Bubnjarcev do Karlovca vse prej kot dobra, tako, da vsa proga ne more imeti onega pomena, kot bi ga po zemljepisnem položaju zaslužila. Slovenija je neštetokrat zahtevala, da se prometna hiba v Zidanem mostu odpravi, kajti škoda, ki jo jc povzročala ta ovira, je v letih naraščala v milijone. Končno se je glavna železniška uprava v Belgradu odločila, da to prometno hibo odpravi in da zgradi železniški most za neposredno zvezo med Ljubljano in Zagrebom, sicer drugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom ne bi imel pravega pomena. Slovenci bomo imeli od zgradbe novega mostu največ koristi. Projekt novega železniškega mostu se je pričel študirati takoj po podržavljeiiju bivše južne železnice I. '1925. Resno pa se je pričel projekt proučevati šele leta 1928., ko so bili v državni proračun stavljeni prvi trije milijoni dinarjev za zgradbo mostu v Zidanem mostu. Letos pa bodo most pričeii graditi in ga bodo letos tudi dogradili. Kakšen bo novi most V Zidanem mostu sta sedaj dva mosta: cestni most in železniški most. Oba mosta sta zgrajena iz kamna in obokana. Zato so se naši železniški strokovnjaki odločili, da naj bo tudi novi železniški most zgrajen iz betona in ne iz železa. Beton se bo s kamnom lepše ujemal in tvori bolj estetično celoto, dočiin bi jo železen most pokvaril in bi tvoril kričavo nasprotje s starima mostovoma. Pri izdelavi načrta so se naši strokovnjaki ozirali tudi na splavarstvo, ki je na Savinji zelo močno razvito. Splavarji so glede novega mostu sporočili strokovnjakom svoje zahteve in predloge, ki so jih ti tudi upoštevali. Novi most bo imel tri oboke, vsak obok pa bo imel po 35 metrov svefobne širine. Most sam bo dvotiren in bo imel na obeh straneh široke hodnike. Z vsemi priključki m opornimi zidovi bo nad 200 metrov dolg. Most bo premostil Savinjo v zelo poševnem kotu, in sicer tik ob izlivu Savinje v Savo. Ves ta kos smele moderne tehnike, združen z naravnimi krasotami, bo nudil zelo učinkovit pogled: najprej tri železniške proge, ki se stikajo pri postaji, dalje trije mostovi v raznih smereh, hribovje ter dve reki, Savinja in Sava, vse pa na razmeroma ozkem, stisnjenem prostoru. Pilot, ki bo vodil letalo in iskal tod smer po sledovih železniških prog, se ne bo inogel dovolj na-čuditi krasnemu pogledu, ki se mu bo nudil iz ptičje perspektive na ta železniški trikot. Gradba tega mostu se prične že v prihodnjih dneh, most sam pa bo dovršen že letošnjo jesen. Podjetnik je dobil zelo kratek rok za dovrši-tev mostu in bodo morali delavci delati noč iu dan. Število delavcev bo znašalo več stotin ter bodo delali v dveh šihtih. Gradbeni stroški bodo znašali samo za most — ne vštevši priključnega zidu — okrog pet milijonov dinarjev Razširjena postaja Zidani most Graditev drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom in graditev novega železniškega mostu sta v tesni zvezi s predelavo postaje Zidani most, ki bo zadnji, zaključni in najbolj veličastni člen v vsej tehnični preureditvi proge Ljubljana— Zagreb. To delo pa ne bo lahko. Postaja Zidani most tiči v zeo ozki soteski med Savo in hribovjem. V splošnem je načrt za predelavo postaje že izdelan in je zelo lepo zamišljen po najboljših in najmodernejših načelih graditve železniških postaj. Na Zidanem mostu bodo podtirni prehodi za potnike, slično kot na Jesenicah, tako, da občinstvu ne bo treba hoditi preko tirov. S tem bo odstranjena nevarnost za potnike pri gibanju na postaji. Podaljšana bo proti Ljubljani za 400 metrov. Da to izvedejo, bodo morali potrebni prostor na eni strani izsekati v strmo skalo, na drugi pa bo treba nasipe ob Savi znatno pomaknili v strugo. Na ta način bo ustvarjena potrebna širina in prostor za razširjeno postajo. Postaja bo urejena tako, da bodo mogli istočasno voziti vanjo vsi vlaki, ki ne bodo več delali drug drugemu napotje. Sedaj morajo nešteti vlaki na tej progi čakati, da se umaknejo prejšnji vlaki. Potnikom ne bo več treba po nepotrebnem čakati ter prestopati. Promet se bo seveda izredno olajšal. Na vsej progi od Ljubljane do Zagreba nc bo uikakih resnih ovir več. Važnost za Slovenifo in državo Posledice bodo zelo ugodne, Slovenija in država bosta imeli od te izboljšane promeine točke velike koristi. Zveze med Sovenijo in ostalo d ža o se bodo še okrepile, tako v gospodarskem, kakor tudi državno-poli'ičrem oziru. Zavest skujmosti z ostalo državo se fco n o^alno znatno okrepila. Lepo urejena jx>staja v Zidanem mostu pa bo tudi v ponos vsej državi. Kajti le malo je na vsem svetu sličnih prometnih točk, na katerih bi bilo zbrano toliko tehničnih naprav, toliko krasnih via- duktov i u toliko naravnih krasot skupaj vse ua ui» lem, ozkem prostoru Nekaj iz zgodovine Stari iu uovi most. Ce že govorimo o prometnih napravah, je dobro, da ponovimo tudi nekoliko zgodovine o progah. Južna žclcznica od Špilja do Celja jc bila dovršena in izročena prometu dne 2. junija 1846., od Celja do Ljubljane pa dne 17. avgusta 1849, cd Ljubljane do Rakeka dne 28. julija 1857., proga od Zidanega mostu do Zaprcšiča jc bila izročcua prometu dne 1. oktobra 1862, Slari most v Zidanem mostu je bil zgrajen I. 1840. in je čakal torej točno osemdeset let na svojega mlajšega brata, ua novi železniški most. Za proslavo osemdesetletnice starega mostu si ni mogoče predstavljati lepše prilike, kot bo otvorilev novega mostu. Slari ni03t veže Slovence na Kranjskem z onimi na štajerskem, obenem pa veže slovenski svet z germanskim severom in z romanskim jugom. Novi železniški most bo vezal Slovence s Hrvati in Srbi v še krepkejšo in čvrstejšo skupnost. Stari most je pravo umetniško delo iz rezanega kamna. Saj je moral skoro vsak kamen v nioslu imeti svoj lasten načrt. Novi most bo mnogo lažji, vitkejši in bo njegova gradilev odgovarjala novim tehničnim načelom. Novi most bo ves iz betona iu bo ua tak način tudi spomenik svoje betonske dobe, dasi bodo pri njem upoštevani tudi vsi esleiičui oziri Za današn'o dobo bi bilo nemogoče graditi novi most iz golega kamna, če sc hočemo izogniti ogromnim stroškom in tehničnim naporom. Čast slovenskega imena Z novim mostom bo zopet na sijajen način dokumentirana slovenska delavnost in slovenska iznajdljivost. Ve'epotcznc načrte za most so napravili domači strokovnjaki, domača tvrdka bo zgradila most, z domačimi delavci. S tem bomo Slovenci dokazali svojo konstruktivnost iu svojo možnost za tekmovanje z vsakim narodom. Romanu«: Naj večja laž stoletja »The deli Niggers«, iz sedmih črncev se-Ptoječi jazzband, je dospel v pension, kjer sem imel najeto stanovanje. Pridobitev sijajnega angažmana so proslavili črnci z neverjetnim h: i iščem in ropotom. Tako sem si moral že ob sedmih zjutraj pripraviti mrzlo kopel, da osvežim svoje neizpočito telo. Ob vstopu v bano sem opazil tri polne steklenice šampanjca. Po moji nerodnosti se je ena steklenica odtnašila iu njena vsebina se je izlila v bano. V istem trenutku so vstopili v kopalnico štirje zamorci, pobrali oaali steklenici šampanjca in mene, kljub ljutemu odporu, dvignili na ramena ter me prenesli v svojo sobo. Tam je imel saksofonist veličasten govor, iz katerega sem povzel, da me hoče sedem popolnoma pijanih zamorcev slovesno izvoliti za predsednika Liberije, republike zamorcev. V ugodnem trenutku sem se jim iztrgal, *o pognal iz sobe, se hitro oblekel in hitel na sveži zrak. Na trgu Belle-Aliauce sem naletel ua prijatelja Bobbyja Wengrafa. »Kaj pa počenjaš že ob osmih zjutraj na cesti?« sem ga šaljivo nagovoril, i Saj zastavljalnice odpro šele ob devetih.« Bobby Wengraf, največji baliač pod soln-cem, je bil znan kot človek, ki v poviševanju samega sebe prekaša največje domišljavce. Odgovoril mi je: »Moj arhitekt za starinske umetnosti mi je včeraj sporočil, da ve za dragoceno starinsko redkost. Hiteti moram, da mo kdo ue prehiti. Pomislil Sijajna prilika! Komaj 15.000 mark zu omaro iz šestnajstega stoletja! — Kako pa, da se ti tako zgodaj potepaš okoli? Gotovo si obiskal že vse informacijske pisarne, ne bi li morda bilo prazno mesto sluge ali tekača?« »0, ne « sem mu odvrnil ier premišljeval, kakšen odgovor naj mu dam, da bo enakovreden njegovemu zasmehovanju in bebavosti. »Nameravam kupiti dva ducata kravat. Moj stric iz Newyorka, James Underwood, je umrl. Saj si poznal strica Jamesa? No, in ta mi je zapustil svoje premoženje — par milijonov dolarjev.« »A propos: dedščina,« je rekel Bobby po kratkem, pa napetem premišljevanju. Gotovo si že slišal, da mi je zapustila velika kneginja Ljubov Aleksandrovim večji del svojega ogromnega premoženja. Nek tukajšnji dnevnik je pt poročal, da je napravila velika kneginja j samoumor in sicer radi brezuspešne — torej nesrečne — ljube ni, ki jo je gojila do velikega denarnega magnata, gospoda Bobbyja \Vengrafa. Ne morem ti povedati, kako neugodno mi je, da se moje ime vlači v javnost. Zahteval bom od urednika, naj se v bodoče i sličnemu izogiblje.« »Ker že greš ravno v uredništvo,« sem ; mu zabrusil, -prosi urednika naj ol javi de- | manti: 2e nekaj časa se širi govorica, da je j Bobby VVengraf prebil tri mesece v preisko- j valnein zaporu .. .<; »Gotovo se šališ,,-: mi je odvrnil I?obby. »Vendar bom zaht eval cd Hong-Yu-Tse, da mi poroča, kaj je na stvari.« »Hong-Y u-Tse ?« »Da, to je moja privatna tajnica. Bolj taj- ; niča za srčne zadeve in afere delikatne na-j rove. Za trgovske zadeve sem najel profesorja I Johansena iz Chicaga. Popolnoma sposoben in 1 I uporaben mož, le mojih stenotipistinj ne more I držati na vajetih. Proti njim je popolnoma brez moči. Zato sem najel priletno Mis Alice iz Londona, katero imam tudi za korespondenco s svojimi podružnicami v angleških kolonijah.« Vidiš, glede tega sem pa jaz mnogo na boljšem,« sem mu razlagal. »Jaz namreč registriram vse take s.vari v svoji glavi. Zato I bi mi bilo zelo ljubo, če bi mi ne bilo potrebno J imeti v svojem registru zabeleženo, da si mi že od velike noči leta 1920 vkljub ponovnim opominom dolžan dve mark! in petdeset pfe-liigov..- »Res? Sicer pa ti lahko dam akreditivno pismo na Draždansko banl/o. Tolikega denarja ne nosim nikoli s seboj. Ali naj morda grem , radi te malenkosti domov in odprem svojo že- I lfczno blagajno, ki se nahaja v moji dvorani ! za billard? Ako res želiš...« »Dvorana za billard? Brat mojega šoferja je sodni eki-ekutor in ta mi je pripovedoval, cla stanuješ v nekem kabinetu...: Seveda.,x je odgovoril Bobby, ki ni bil nikdar v zadregi vrniti milo za drrgo. -Toda to je le začasno. Pred nedavnim časom s< m si najel v Kurftirstendamu stanovanje s štiri in tridesetimi sobami. Nekega dne sem se v njih izgubil in proti večeru sem se ves izmučen znašel v kopalnici... Od takrat stanujem v elegantnem kabinetu, katerega sem okrasil z dvema slikama slavnega Rubensa in eno Tizi-anovo, oprema — sama dragocenost iz časov Ludovika štirinajstega, ostalo — vse karrarski marmor. — Zakaj me ne počastiš s svojim posetom?« r Pretekli teden sem bil v Deauville v Grand-Hotelu Majestic-Palace-Exclusive, kjer so bila Ma mojega stanovanja iz pristnih tur-kizov!« »Kaj? Ti si bil v Deauville in mi nisi niti brzojavil, da si tam, vsaj telefoniral bi mi bil lahko. Najbolje bi pač bilo, ako bi mi bil brzojavil. Moj naslov — brzojavni, seveda: Bobber-lin.« »Hotel sem telefonirati, dragi Bobby, toda nisem mogel dobiti zveze. TeJefonistka iz centrale mi je povedala, da že pol leta nisi plačal računov, zato so ti aparat zaprli.>: »Aha, to so zopet raztrebili moji nepri-jatelji in nevoščljivci! Glej, glej! Vidiš tam oni Renault-auilo?« jo rekel Bobby, da bi spravil pogovor v drugo smer. »Moja kuharica zu predjedi me je prosila pred kratkim za enomesečni predujem in si je za ta denar kupila čeden auto.« »Tvoja kuharica ima auto? In ti moraš pešačiti po takem blatu?-- »To delam po nasvetu mojega telesnega zdravnika.« »Tako? Toda, če že moraš peš |>o blatu, v>aj strganih čevljev ne bi smel imeti!. »Istotako po nasvetu zdravuika. Veš neke vrste kura po moderniziranih receptih slav. I nega Kneippa.c »Kaj pa strgana srajca...?« Smem ponudili cigareto?« je skušal wi-j vrniti pegovor na drug predmet ter mi ponu-| dil svojo tobačnico. »Kaj praviš k tej eleguntui ' tobačnici iz platine?« » Te bolj pločevini podobna.« »Vidim, da se na dragocenosti ne razu-j meš. To tobačnico sem dobil v dar od Johna , Rockefcllerja mlajšega v spomin na pojedino, i ua katero sem ga bil povabil, ko je bil uioj i gost princ of Wales. Dva velika zaboja kuvi-ara, kalerega sem naročil naravnost iz Odese, sta bila tekom osem in štiridesetih ur popolnima prazna. Princ of VVales se je revaužiral s povabilom ua veliko potovanje z njegovim luksuznim salonskim vozom.« Bilo mi je dovolj Bobbyjeve liahavosti. Iskal sem in premišljeval, kaj naj mu odgovorim. da mu zamašim usia, da bo — pat. Z nosljajočim glasom sem mu odgovoril: »Ker že ravno govoriva o salonskih vozovih: v sredo moram z luksuznim vlakom v London k svojemu krojaču, ki mi dela rdeč žake za lov, katerega prirejam vsako leto na svojih posestvih. Že sama misel, da se bom moral voziti z vlakom, mi povzroča glavobol. In kljub temu si ne morem pomagati. Moj prvi pilot je zbolel, ostala dva sta se odpeljala v Friedrichsliafen, da proučita najnovejše modele Zepprlinovib ladij. Nameravam nabaviti si zračno jahto.« Bobby VVengraf me je gledal s sovraštva polnim pogledom. »Ker bom že v Londonu,« sem nadaljeval, »boni končno ugodil Bernardu Shavvu, ki me staluo nadleguje s svojimi vabili. Smatra me namreč za najlioljšega nemškega pesnika in želi si mojih nasvetov za svoje bodoče delo.« 13obby VVengraf si jc pulil kocine svoje redke brado. »Da, da, vedno imam sitnostt.< sem vzdihoval; ako grem sedaj domov, me doma pričakuje par sto vnetih zbirateljev avtogramov,« booo.v VVengraf je škripal z zobmi. J\a / / aj/e novega Koledar Nedelja, 17. marca: 5. postna (tiha), Je-dert, Patricij. Ponedeljek, 18. marca: Ciril Jeruzalemski. — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 8.42. (Dež.) Torek, 19. marca: Jožef, ženin Marije Device. Za Slovence v Kanadi Ljubljana, 16. marcu. Odkar so Združene države /uprle svoja viuttt evropskim izseljencem, se jc- obrnil tok izseljeništva v veliki meri v Kanado. Da bi se ]>.'i ne ponovila žalostna zgodba iz Združenih držav, kjer je baje do 15 milijonov katolikov odpadlo od vere zato, ker ni bilo zu nje takoj v začetku dovolj poskrbljeno, so ustanovili ku-m.dski škofje veliko organizacijo Immigrant ■Vid Societv«, ki li^j sprejme vso gmotno in versko oskrbo katoliških naseljencev v svoje roke. Da bi bilo pa to delo uspešneje, potuje to dni po Evropi ustanovitelj in predsednik te družbe, Rt. Rev. J. H. P r u d h u m , škof iz Prince Albert, Saskatchevan, Kanada, da zainteresira vse katoliške .škofe za delo te organizacije in jih poprosi sodelovanja in pomoči. Tako je prišel tudi v Ljubljano in bil za nekoliko ur gost našega prevzvišenega g. škofa. Naš prevzvi-šeni se je jako zanimal za ves načrt in imenoval predsedniku Rafaelove družbe P. Kazimira Zakrajška za zastopnika te kanadske naseljeni-ške družbe. Načrt kanadskega episkopata je, du bodo nesel je vali katoliške izseljence po narodnostnih skupinah: vsako narodnost zase v posebnih okrajih, tako da bodo tvorili tudi posebne politične občine. Finančno jiin bodo pomagali, da si bodo kupili farme. Ustanovili bi zanje lastne cerkve, dali jim lastno duhovnike, poskrbeli za lustno šolo, sploh da bodo imeli v tujini vse tako, kukor so bili doma navajeni. Ohranili bodo lahko svoj materinski jezik in šege, ka-' kor bodo hoteli. Farmarjem, ki bi potrebovali delavcev, bodo poskrbeli samo dobrih katoliških naseljenci v. ki naj prva leta tam delajo, da si nekoliko zaslužijo, potem jim bodo pa pomagali priti čimprej do samostojnosti. Možem bodo pomagali dobiti za seboj'družino. Zu svoje varovance bodo skrbeli tudi zu čas brezposelnosti, jih podpirali finančno, jiin pomagali dobiti delo, da ue zabredejo v bedo in tuko v verski in moralni propad. Da bodo pa mogli to delo uspešno vršiti, potrebujejo pa sodelovanja posameznih narodnih skupin žc tu v Evropi. Pomagali bodo tudi žc* tukaj izseljencem dobiti vsa potrebna dovoljenja od kanadsko vlade. Ščitili bodo izseljence žo tudi na poti po Evropi, na parnikih in po Kanadi, kjer iinajo že krasno izpeljano organizacijo svojih zastopnikov in podružnic. Tako kiusne organizacije si ni zamislila nobena dru-f,j dežela! škof Prudham je obljubil, da pride v dveh letih zopet k nain, ker se je v teh kratkih urah čutil med nami tako doma, kakor šc nikjer nc na svojem potovanju. Za kanadske izseljence je pa družba sv. Rafaelu poskrbela še več. Ker morejo največ za kanadske Slovence storiti naši rojaki v sosednih Združenih državah, se je obrnila na predsednika KSK Jednote g. Antona Grdino in ga naprosila, da bi se ta organizacija pridružila delu Rafaelove družbe za tc izseljence in organizirala tudi kanadske Slovence v podružnice pod svoje okrilje. Te dni smo sprejeli veselo sporočilo, da jc Jednota imenovala poseben odbor, k' bo vzel to delo v roke. Obiskali bodo vse glavne naselbine rojakov po Kanadi in v dogovoru s škofi in duhovniki ustanavljali po vseh naselbinah svoja podporna društva. Tudi so sklenili, da bodo vsem novodošliui izseljencem takoj pošiljali brezplačno svoj katoliški tednik »Glasilo«. Naslove novodošlih izseljencev jim hc pošiljala Rafaelova družba, oziroma oblastni izseljeniški urad. Domovina je hvaležna KSK Jednoti za te sklepe. Po bogatih skušnjah, katere imajo rojaki v Združenih državah, bodo v resnici lahko veliko storili za naše izseljence v Kanadi. Tudi »Ameriški Slovenec« se je zavzel za kanadske naše rojake in jim odprl poseben oddelek v listu pod naslovom ^Kanadski vestnik«. Tuko je 7.počikalo« 101 kg 00 gr. V uporabi tobačnega ekstrakta se tudi kaže napredek. Leta 1923. je bilo prodanega 5892 kg, leta 1926. 10.130 kg leta 1927. 14.067 kg, a leta 1928. 16.270 kg to je dnevno nekaj nad 44 kg. Največ se je »Snofalo« leta 1926., in sicer 7096 kg, leta 1923. pa samo 461 kg, leta 1927. 6358 kg, a lansko leto 4493 kg, povprečno ua dan 12 kg 30 gr. Navedene številke govore, da v našem tobačnem monopolu še ne bo tako kmalu nastopila kriza. Kadilci, „Sikarji" in „šnolarji" Milijarde, ki so šle v zrak. Milijone zakadimo vsako leto pri nas, menijo nekateri. Statistika monopolske uprave pa pravi, da to niso milijoni, ampak milijarde dinarjev, ki gredo na eni strani v zrak, na drugi pa se koristno stekajo v državno blagajno. Največ se pokadi cigaret. V preteklem letu jo bilo pokajenih v naši državi skoro 4 milijarde cigaret. Nekaj nad 12 milijonov nas je, pa smo spl-hali v zrak lekom lanskega leta nič manj kot 3.759,000.000 cigaret. Leta 1923. smo pokadili le 2,188.000 cigaret, leta 1926. skoro milijardo več, in sicer 3.137,000.000, leta 1927. 3.463,000.000. Povprečno se je pokadilo na dan 10,298.630 cigaret. Enako je narastla uporaba cigaretnega tobaka. Leta 1923. je bilo pokajenega vsega 4,892.000 kg, leta 192«. 5,520.000 kg. u leta 1927. 5,555.000 kg. Lansko leto je radi velikega narastka uporaba cigaret, uporabn cigaretnega tobaka nekolika padla. Pokajenega je bilo samo 5,535.000 kg, lo je dnevno povprečno 13.164 kg in 35 gramov. Tudi rigararji niso zuostajali. Lani so pokadili 42.579.000 komadov. Lela 1923. 39,642.000, leta 1926. 41,678.000, leta 1927. 42,542.000. I^ani se je pokadilo dnevno povprečno 116.463 cigar. Zanimivo je, da žvečenje tobaka vsako leto znatno pada. Tako ie leta 1928. bilo prodanega 162.000 kg tobaka za ž 'ečenje. Leta 1926. 106.000 kg, Osebne vesti ir Jubilej Riharda Jakopiča. Mojster Ri-hard Jakopič bo praznoval dne 12. aprila t. 1. šestdesetletnico svojega rojstva. Pri tej prilik; se ga bo gotovo ves narod s hvaležnim srcem spomnil. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi na predvečer rojstnega dne. o jubilantu skioptično predavanje, otvorila se bo kolektivna razstava njegovih del v njegovem paviljonu tako, da bo pokazala izčrpno njegov razvoj od najzgodnejših del do najnovejših. Tiskovna zadruga, kakor se čuje, pripravlja za to priliko izdajo Jakopičevega zbornika, opremljenega z barvastimi reprodukcijami slik in risb ter z razpravami raznih avtorjev, med temi tudi z enim člankom jubilanta samega. Jubilant, ki je še nedavno svež in mladostno zanosito dovršil eno svojih največjih del, prejema že sedaj številne čestitke k jubileju. Ostale vesti ir Redna služba božja na Šmarni gori se spet pričenja z današnjo nedeljo. Služba božja bo vsako nedeljo in praznik ob 10, le v slučaju prav slabega vremena je ne bo. ir Francoski institut opozarja vse svoje prijatelje in prijatelje francoskega naroda sploh, na bližnje gostovanje članov pariške Comedie Francaise, ki bo v prihodnjih dneh v ljubljanskem gledališču. ir Dvoje županskih poučnih tečajev. Po svoječasnem sklepu oblastnega odbora, da bo prirejal županske poučne tečaje kot uradne tečaje, besta dne 24. in 25. t. m. dva taka tečaja in sicer: v nedeljo, 24. t. m., v Kostanjevici s pričetkom ob osmih zjutraj, in v ponedeljek (na praznik) 25. t. m. v Brežicah s pričetkom ob devetih dopoldne. — Kakor za dosedanje uradne prireditve velja tudi za ta dva tečaja, da je udeležba za občinske zastopnike (župane, občinske svetovalce, tajnike obvezna. Pa tudi občinski odborniki naj se udeleže tečajev kolikor mogoče vsi. Dana je možnost, da se udeleže občinski zastopniki iz občiu, ki so bližje Brežic, tečaja tu, sosednje občine pa, ki imajo bližje v Kostanjevico, v tem kraju. — Izključeni seveda niso tudi drugi občani, ki se zanimajo za javno upravo — zlasti za občinsko gospodarstvo. ir V Službenih noviuah od 14. marca t. 1. so objavljena Pravila za izpite profesorjev trgovske akademije in Pravila za izpite mojstrov raznih obrti. ir V Uradnem listu od 14. marca t. 1. je objavljen zakon o osebnih imenih (Služ. novi-ne z dne 26. februarja 1929, št. 47-XXI) in Pravila o ocenjevanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva za narodno zdravje (Služ. novine z dne 6. marca 1929, št. 54-XXIII. ir Zveza slovenskih agrarnih interesentov. Pripravljalni odbor tega dru&tva je dobil od velikega župana potrjena pravila in sklicuje ustanovni občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov na 24. marca ob 9 v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« v Ljubljani na Gosposvetski cesti. K udeležbi je povabil vse agrarne občinske odbore, pozvani pa so tudi vsi posamezni agrarni interesenti, da sc občnega zbora polnoštevilno udeleže. ir Geografsko društvo na ljubljanski uni-verzi. Geografsko društvo je tekom svojega sedemletnega obstoja postalo važen kulturni činitelj ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Največje kulturno delo, ki ga vrši Geografsko društvo, je izdajanje znanstvene revije »Geografski vestnik«, katerega trije letniki so že izšli, četrti pa je sedaj v tisku. Z izdajanjem te revije se je seveda zelo pospešilo geografsko raziskovanje Slovenije. Od rezultatov teh raziskovanj ne bodo imeli koristi samo geografi in pripadniki sorodnih strok, temveč v veliki meri tudi narodno-gospodarske panoge. Za inozemstvo je izdajanje geografske revije nekako kulturno- merilo in zrcalo ysega naroda; tudi narodnostnopolitični razlogi nas torej silijo, da zagotovimo »Geografskemu vest-niku« obstoj. Žal, da list s samo naročnino ne more izhajati, temveč mora biti njegov obstoj odvisen od večjih ali manjših podpor, ki mu ZDRAVIM daAR-BORINOMc uniči tudi najhujšega sovražnika nadih sadovnjakov. Arborin izdeluje »Chemo-techna«, Ljubljana, Mestni trg 10. ★ ODRECITE SE KAJENJU, ker dim kvari zavese. Le, če vzamete za pranje SCHICHTov »RADION«, lahko kadite brez skrbi. ★ DOBRA METODA ZA POBIJANJE KATAPA V GRLU. Kadar nastaja hladna pomladna doba, se često dogaja, posebno pri ljudeh, ki iive v mestu, da ta premena temperature povzročuje prehlad. Posebno pogosti so katari v grlu. Znaki te bolezni so splošno poznani, tako da je nepotrebno o njih govoriti, najznačilnejši so: hripavost v grlu in bolečina v goltancu. Kako najbolje odstranimo te nadloge? Najbolji uspeh bomo dosegli z onimi preparati, ki objektivno vnetje odpravljajo, a subjektivne bolečine ublažujejo. Obema zahtevama odgovarjajo «. pr. Panflavin pastile. k OPOZARJAMO na oglas Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH. Ljubljana, Wolfova 12, prosi vljudno milodarov. Ljubljana Nočna služba lekarn. Dnevna in nočna služba: I. Bohinc na Rimski cesti, II. Leustek na Resljevi cesti. — V noči na torek: i. Piccoli na Dunajski cesti, II. Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Z VIM^om očistite Vaše štedilnike in pa peči! nekaj denarja. Zato pa odvaja priložnostno delo delavca od rednega dela. Isto je s podporami. ] Uradno poročilo je mnenja, da bi bilo bolje, di- bi sc uvedle mesto denurnih podpor, pod-j)oro v hrani in stanovanju. Kakšno je življenje v ogrevnlnici. Največ preglavice je delalo voditeljem ogrcvalnicc vzdrževanje discipline. Ljudje so hoteli imet) ljudovlado brez vseh postav. Ko so videli, da to ne gre, so se udali in ne delajo prevelikih preglavic. Kriminalni slučaji so bili dosedaj štirje: tri tatvine in ena poneverba. Tudi alkoholizem ni vladal v taki meri, kakor bi kdo pri-čakoval. Pruvih žganjurjev so opazili nadzorstveni organi tri. Domov se jc vračal prepozno v splošnem kvečjemu samo eden. Stanovske zavednosti v splošnem ni bilo opaziti, Ie poedinci s- kazali tuintam zanimanje za svoj poklic in svoj stun. Ituzgovori obiskovalcev ogrevalni« kažejo isto lice. Le nekateri so kazali kulturni potrebe. Znamenje za dokaz, kako potrebno j( globlje in smotrno prosvetno delovanje. Kako bo v bodoče z ogrcvalnico. V splošnem so jc ideja ogreval niče obnesla. Na obiskovalce je vplivala dobrodejno disciplina, tako da jc moral marsikateri opustiti kako slabo navado, katero jc sir.e-l itn prostem svobodno uve-ljavijati. Tudi zavest, da ima na razpolago sigi-ren goruk kotiček, je velike moralna vred-nc.sti in skušnjava po frukeljnih je manjša najmanj zu 70 odstotkov. Ta skromen začetek z ogrevalnico jc pokazal, da jc nujno potrebna taka akcija v večjem obsegu, ki se naj končno razvije v stalne azile za brezposelne. Zu (o skrbeti je dolžnost vse javnosti! N« muCIto svatih otrok z ribjim oljem ampak dajajte jim Jemali se more daiati v vseh slučoj h, Kjer ie po-tebno dajati noje olje. Doniva se v vseh lekarnah v malih zavili.ih po 25 D:a iu v velikih zuvilUih po 42 L)i\i jih naklonijo ustanove in oblasti. Na občnem zboru Geografskega društva je uilo v ospredju poročilo o uaajanju revije, ki naj bi se čim-dalje bolj »ima tudi med širše kroge naših m-teligentov. Geografsko društvo se dobro zaveda, da je ena njegovih glavnih nalog izdajati geografsko revijo, jo ohraniti na sedanji višini in ji zagotoviti obstoj. Geografsko društvo si je zasnovalo za bodoče poslovno leto delovni program, v katerem je razen navedenega ena poglavitnih točk prireditev kongresa jugoslovanskih geografov v Ljubljani. Po teh vidikih se je sestavil novi odbor, ki sestoji iz naslednjih t;g.: univ. doc. dr. Anton Melik, predsednik; dr. Jože Rus, podpredsednik: dr. Ivan Rakovec, tajnik; Franjo Pengov, stud. phil., blagajnik; Svetozar Ilešič, cand. phil., knjižničar; dr. Valter Bohinec, prof. Silvo Kranjec, D»ago Stepišnik, cand phil., odborniki, ki jim je poverjena specialna naloga organizirati kongres; dr. Božo Skerlj, referent za prirejanje predavanj; prof. Josip Breznik, notar Mate Hafner in dr. Roman Savnik, revizorji. * Nov klub ua ljubljanski univerzi. Odkar smo Slovenci stopili kot svoboden narod v krog ostalih svetovnih narodov, moramo kazati smisel tudi za probleme, ki segajo preko našega ozkega miljeja. Nedostalke je dobro čutil naš inteligenčni naraščaj in se je radi tega v preteklem tednu osnoval na univerzi s pomočjo našega novoimenovanega poslanika v Wa«hingtonu, dr. Pitamica :>Akad. klub za proučevanje mednarodnih problemov«. Klub stoji že takoj izpočetka v ozkih stikih z evropsko centralo Carneggijeve dotacije za mir v Parizu. Novo pri tem klubu je, da ima po vzoru sorodnih klubov v zapad-ni Evropi svojega fakultetnega svetovalca v osebi univ. prof. dr. Tasiča, ki bo kot tak prisostvoval seminarskim klubovim sestankom, ki se bodo vršili tedensko in kjer se bo v predavanjih in debatah širilo poznavanje vseh pojavov mednarodnega življenja. Odbor, ki je bil izvoljen na ustan. obč. zboru v sredo, 13. t. m., nam daje polno garancijo, da bo klub v resnici delal v smislu začrtanega programa Odbor je sestavljen sledeče: Predsednik: Stanko Mencinger. Odborniki: Ahazhizh Fini, Alujevič Branko, Bačič Zdenko, Pretnar Stojali, Pretner Leo, Satler Franjo. Revizorja: dr. Ferd. D. Majaron in Dolfe Schauer. Razsodišče: dr. Stojan Bajič, Ljuba Jankovič, Anton Hribovšek. •k X. internacionalni sejem v Milanu. Od 12. do 27. aprila bo v Milanu mednarodni velesejem, ki bo dal industrijcem in trgovcem priliko primerjati izdelke s konkurenco ter najti trg s> cenami in kvaliteto. Na velesejmu bo 20 skupina blaga iz poljedelske produkcije in poljedelskega strojništva ter tehnike, živilska in vinska produkcija, pohištvena industrija, tkanine, domače, galanterije in toaletna potrebščine, zlatarstvo in saebrarstvo, manufaktura, fini les in gozdarstvo, usnjarstvo, avtomobilstvo, glazbila, papirna industrija in grafična umetnost, tujski promeit in propaganda, kemična industrija, gradbeništvo in Za velikonočne praznike se priporoča specialna trgovina za živila 3aš I Lesjak, Maribor, X. oktobra ulica 2. - Prvovrstno blago - solidne cene - točna postrežba. montanistika, radio, fotografija in kinematografija, mala in domača ter umetniška obrt, elektrotehnika in železarska industrija. Spričo važnosti gospodarskih zvez s sosednjo kraljevino je ta prireditev tudi za naše gospodarske in produkcijske ter trgovske kroge zelo velike važnosti, neglede na vsakega, ki bi to priliko hotel uporabiti za koristno in obenem prijetno potovanje. Prospekti in natančni pogoji se dobe v TOI zbornici kakor tudi na kraljevem generalnem konzulatu Italije v Ljubljani. ■k Absolventi tehniških srednjih šol. Z ozirom na notico, objavljeno v »Slov. Narodu« z dne 7. marca t. 1., v kateri pisec precej nejasno prikazuje javnosti pojem absolventa tehniške srednje šole, si usojamo istega naši javnosti raztolmačitf, da ne bo o tem napačno poučena. Absolvent tehniške srednje šole je samo tisti, ki je dovršil štiri raa-rede srednje ali meščanske šole in nato vstopil na katerikoli od treh oddelkov navedenih v 81. 3 pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah, razglašen v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 13. oktobra 1928. Stev. 331-97, dovršil štiri letnike enega teh oddelkov in napravil diplomski izpit (maturo). Sem torej ne spadajo razni oddelki, kakor so n. pr. delovodska šola, keramična šola itd., za katere se zaMeva samo l.judsUošolska izobrazba. Ti oddelki so samo priključeni tej šoli (pod istim imenom), spadajo pa, kakor v drupih državah in tudi pri nas, pod navadno »Obrtno šolo«. Povsem logično je. da se »absolventi« teli oddelkov ne morejo n-zivnti absolventi tehniške srednje šole, kar se često dogaja v javnem življenju. Da se bo v bodoče prenehalo s takimi potvorbnmi. apeliramo na pristojno oblast, da napravi v tem oziru jasnost. — Maturanti strojno srpdnje šnl". -Ar Hišni nosestniki, ki imajo posestva v Avstriji se v lastnem interesu vabiio, da takoj pošljejo naslove svoje hiš Zvezi hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova ulica št. 6. Glede hiše naj se natančno navedejo podatki o številu in velikosti stanovanj in drugih razmerah. Na zadnjem sestanku v Mariboru se je soglasno sklenilo ustanoviti društvo za celo Jugoslavijo v varstvo lastnine in pravic posestnikov, ki so naši državljani, a imajo hiše v Avstriji. Kakor hitro bo dovolj prijav, se skliče ustanovni občni zbor in se prične velikoi>otezna akcija skupno s posestniki v drugih evropskih državah, ki so tudi lastniki poseslev v Avstriji. ■k Žalostna smrt padle ženske. V Zemunu se je v javni hiši te dni s karbolom zastrupila neka mlada ženska, ki so jo njene tovarišice poznale pod imenom Marija Vrač. Dognalo pa se je, da to ni bilo njeno pravo ime. ker Marija Vrač živi v Zagrebu, je omoženu in stanuje v Mesnički ulici. Nedavno je ta gospa izgubila na Ilici v Zagrebu svojo legitimacijo, katero je najbrž našla ona neznanka in odpotovala z njo v Zemun Pravega imena samomorilke niso mogli ugotoviti, ker razen nekoliko nejasnih pisem niso našli pri njej nobenih papirjev. Sodioj, da ie bila nesrečnica iz kake boliše belgrajske rodbine. •k Na smrt obsojen razbojnik. Te dni je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Šibeniku ua smrt na vešalib dalmatinski razbojnik Širne Rnjak, ki je bil obtožen zahrbtnega roparskega umora, poskusa roparskega umora, šestih zločinov raz-bojništva, šestih javnih nasilstev, enega zločina tatvine in desetih prestopkov radi nošenja orož-niške uniforme. Preden je orožnik odvedel obsojenca iz porotne dvorane, je *a grdo ozmerjal vse porotnike. •k Z drugega nadstropja je padla. V Ni- količevi ulici v Zagrebu je padla z okna v drugem nadstropju 20 letna služkinja Anka Jug, ko je čistila šipe. Bila je tako neprevidna, da je opravljala svoje delo z zunanje strani, pri čemer ji je zmanjkalo tal in je strmoglavila 12 metrov globoko. Obležala je nezavestna z zlomljeno roko in nogo in natrto nosno kostjo. Dobila je tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. •k Zahvala dijakov. Cenj. g. Wilmanu se naj-topleje zahvaljujejo dijaki, katere je pogostil v Kropi. Še enkrat iskrena hvala! •k Nova oprema Cankarjevih in Finžgar-jevih Zbranih spisov. Da se ustreže ljubiteljem lepe knjige, je oskrbela »Nova založba« v * Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolč-tiem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josefc-grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče pomešana z malo tople vode. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerij. trgovinah. Iz ogrevalntce - stalno zavetišče Na pobudo Delavske zbornico se je ustanovila v Ljubljani javna ogrevalnica za brezposelne. V tej ogrevnlnici so smeli tudi prenočevati. Marsikoga bo zanimalo, kako se je obnesla ta ogrevalnica in kako naj bo ž njo v bodoče. Ogrevalnica se je odprla 17. februarju. Od začetnega obiska 41 se je frekvenca kmalu dvignila nad 150. V tej višini je še danes, fsto je s prenočevanjem. Od začetnega števila 7 se je dvignilo število prenočevalcev na najvišjo 66. Večjega števila prenočevalcev sedanja ogrevalnica ne more sprejeti. Poklici brezposelnih. Obiskovalci ogreval-nice se dele na sledeče jjoklice: 57 odstotkov nekvalificiranih delavcev, ostali pn profesionisti in sicer: 4 ključavničarji, dva strojnika, dva mehanika, 4 čevljarji, 2 brivca, 1 usnjar, 5 sluge. 3 kurjači, 2 mizarja, 2 trgovska pomočnika, 1 livar, 1 ščetar, 3 peki, 3 mesar ji, t kovač, 4 zidarji, 1 natakar. I oglar, 1 vrtnar in 1 pisarniška moč. ' S čim se prt življnjo? Navedeni brezposelni se preživljajo od zaslužka priložnostnega dela, od podpor in od — beračenja. Ni treba posebej poudarjati, da vpliva tak način življenja precej kvarno. S priložnostnim delom se hitreje zasluži Denar diši, delo smrdi Sličice iz socialnega urada. I. 1' rancelj je jedva 24 let star, pa žc dvakrat-n; nezakonski oče. Izučil se jc bil ključavničarstva, (oda to prcklicano delo mu nikakor nc diši. Da bi v življenju vendarle nekaj storil, se je odločil in vzel mater drugega svojega otroka za ženo. Odkar je zakonski mož, je bil že mnogokrat gost na socialncm uradu, kjer je dobil marsikakega »kovača« »za svojo ubogo Di*. Joško Be/.ic, zdravnik v K ran ji prične ordinirali v soboto 23. t. m. v hiši »Pri Stari Pošti«, I. nadstr. Vedno novosti Kdor si želi dobro blago za moške in ženske obleke po nizki ceni — dobi ga pri tvrdk» JOS. SNOJ LJUBLJANA — palača Mestne hranilnice —c —c: Mariborski izprehodi VIII. Kako se jc godilo kmetiču, ki jc prišel iskat v Maribor nasvetov rodi zamrznjenega krompirja, korenja in repe. — Nekaj o mariborskih gledališčih, pisarijah in gledaliških pismurjih. Prišel je kmetič iz okolice v Maribor in baral naokrog radi zamrznjenega krompirja, repe in korenja. Od enega strokovnjaka do diugega je štorkljah iz ulice v ulico sc je pehal. Nikjer pa ni mogel izslediti pravega izvcdenca zn prompir, repo in korenje. Pa je kmetič grča i:i ni odnehal. Prikrcvsal je nazadnje v lepo poslopje, kjer je izvedencev (krompirjeslovcev, korenjeslovcev in repologov) cela kopica. Ker je bil kmetič grču in neodnehav, sc je moralo zgoditi, da so se ti raznolični -slovci zbrali h konferenci ter ugibali. Dolgo so gruntali, nato pa objavili kmetiču, da jc zamrznjen krompir neporaben, ker ni v bližini nobene tovarne za špirit. In so mu dali visoki sklep črno nu belem in pojasnjen v par vrsticah. Kmetič je za-čeljustal parkrat, od razočaranja in pa, ker jc bil radi dolgega čakanja prvi vlak že zdavno zamudil, šel je naravnost proti kolodvoru: sredi pota pa se je prigodilo, da ga je dohitel kurir s pozivom, noj sc tukoj vrne. In se jc kmetič vrnil. — »Da te šembraj, bo žc nekaj važnega,« si je mislil spotoma. Malodane da se m razhudil, ko so zahtevali pismeno sporočilo nazaj. »Vidite, tukaj smo |>oznbili pristaviti vejico, semkaj pa pride mesto dvopičja piko. Zdaj je že dobro.« Zngodrnjnl je kmetič skozi čeljusti in se jezil. Ko jc namreč prisopihal na kolodvor. mu je vlak ušel tik pred nosom. Kmetič pn je prišel šele naslednjega dne domov, radi vejice in podpičja... »Nikdar več v Maribor radi zamrznjenega krompirja,« se je pridušal kmetič; zakaj tisto radi fabrike je itak sani dobro vedel. Pike, vejice, podpičja in podobno navlako pa je zamrzil v dno duše. * Zadnjič pa sem jo kar mahnil v kavarno, sc zobarikadirol v zadnjem kotu ih napisal prijatelju v Ljubljani takole pismo: Kaj da je novega v mariborskem gledališkem svetu, sprašuješ. Brez dvojbe Te bodo kot gledališkega kritika zanimale razne gledališke zadevščine pri nas v Mariboru, o katerih Ti danes pišem. Nikar se ne huduj — pred vami smo. Visoko je zaplato zadnje čase naše gledališko življenje — v znamenju ostro začrtunih hierarhičnih opredelitev valovi in pa povsem nove terminologije. Do blagozvenečega nndrežiser-skega čina so se nekateri že vzpeli. Slava jim; pred nedavnim pa se jc vzpel menda na piede-stal vrhovnega gledališkega rnzsojevanja, da so se. gledališki kritiki plašno in urnonožno raz-bcžali. Tako je prav. Pomisliti pa moraš, da ni kar tako lahka stvar, voditi evidenco o vseh izišlih gledaliških ocenah in dajati potem še na vse strani potreben pouk, primešnn včasih s pelinom in očitki pristranosti. Nova, svetla doba je napočilu zdajci mariborskemu gledališkemu pismarstvu. Takale pravila so, ki So pri možu s piodestala prav posebno v čislih. Nastopijo n. pr. v velikem zboru igralcev tudi Mihec, Bla-žck in Jurček in Vrbanček. S svojo kritiko vred pogoriš in padeš v sigurno nemilost vrhovnega rtzsojevalci, če nisi z vsem poudarkom podčrtal dejstva, da je Mihec z neverjetno clc-gf.nco liušknil preko pozorišča, do jc Blažek 7 i ncnadkriljivo vljudnostjo in izredno prožnostjo ! pe.ložil na mizo steklenico naročenega šampanjca, da jc Vrbanček nedosežen mojster v kilia-i.nju, Jurček naravnost bravurozen victuoz glede I pclnozvočnegn uscknvnnjn. Ncžika pa s kakšno gracijo kretenj da je brisala prašino na sicer polomljenem pohištvu. Dovoli, dragi prijatelj, df Ti še enkrat in posebej položim na srce važnost kihanja in usekavanja za celoten .uspeli vprizoritve. In potem gre še za razne terminološke fincsc in posebnosti. Za vsak slučaj, če bi se tudi pri vas popel ta ali oni na piedestul gledališkega nadkritikarstva, naj Tc opozorim že sedaj, da znači izraz »običaj« ali »uobiČaje-nest« v slovarju moža s piedestala toliko, kakor »trik«. In po Tebi je prav gotovo, čc tega ne veš ali pa čc na to celo pozabiš. Pomišljajcv sc pa izogibaj v daljnih ovinkih. Pride mož s piedestala, poruši s hladno gesto sicer pri na- j vrdnih Zemljanih pomembna pomišljaja in Ti i zvleče in spremeša v pravcato godlo vse, kar je 1 testran in onstran častitih pomišljajcv. Jasno. Z vso težo nepredvidenih posledic zgrme nemi-nc vno po Tebi očitki neopravičljive pristranosti In to jc hkrati smrt Tvoji gledališko-kritični karieri. Med kritiki ni več mesta zate; ined igravce nc moreš, ker si padel radi tistih pomišljajcv v nemilost — morda Tc sprejmejo iz usmiljenja med kulisarje, zakaj celo za statista nimaš primerne kvalifikacije. — tn tudi vprašanje podpisa odnosno šifre je postalo kočljivo. Prav nič se nc čudi. Čisto pravilno je tako in tudi naravno. Če se namreč pišeš Polde Prismo-da, je sicer dopustna kratica P. P.; nikakor pa ni dovoljena označba s končnicama (—c —a). Kakor bi trenil, Tc pahnejo v kategorijo »nno-nimccv«, dnsirnvno Tc prav dobro poznajo. Sc- . daj pa se laliko dlviš naši neprekosljivi pobud- I nesti. Da se namreč vsaj malo razbremeni vr- t hovni razsojcvalec gledaliških kritik tako glede nnpornegu delu kakor tudi velike odgovornosti, ki jc združena s to funkcijo, smo sklenili, da | ustanovimo Mariboru klub gledaliških kriti- i kov. Skupno >mo kovali kritike, jih pristriže- i | vali in enotno prikrojene izdajali. Organizacija I dela pač. fn razen tega se bo znatno zmanjšalo drlo našega nudkritikn, čigar kompetenen se bo zaenkrat skrčila na ugotavljanje tiskarniških napak in nngajivosti tiskarskega škrata. Zakaj bi ne imeli svoje organizacije? Vzne-šcnjaki-ideaiisti mariborski snujejo društvo re-formatorjev-vcgctnrijanccv; navdušeni privrženci ideje bratstva ustanavljajo pri nas »ložo svetovnega bratstva«; sabljači so že planili na dan s svojim sahljnškim klubom: ljubitelji ži. vidstvu sc žc del j časa buvijo resno z načrtom ds osredotočijo svoja plemenita zoološka priza devanja v posebnem društvu »Zoo«. njihovi sovražniki pa zatrjujejo, da bi bila v Mariboru nadvse priporočljiva ustanovitev posebnega zavida za uničevanje in pokonča vanje miši. poligon in druge nadležne mrčesi — po ljubljanskem zgledu. Zakaj bi neki tudi ini nc skrpucali takšnele združbe, ki bi skrbela za redne kulturno-gledališke komunikeje. V novo dobe gledaliških pisarij gremo, dragi prijatelj, v Mariboru. Do bi tudi vi s strumnim korakom pri-capljali zn nami! Mi gremo naprej, mi gremo nn prej, mi... Avc! Erosol_\fyXo M C- sigurno sredstvo proti kašlju, kataru. prehladu, in-fluencl, kroničnemu vnetju bronhijev itd. Dobiva so v vseh lekarnah. Proizvaja Lckai na Arko, Zagreb, Ilica 12. Damsko perilo moderne bluze, trpežne flor nogavice, rokavice, torbice itd. v lepi izbiri in najcenejše pri Sterk nasl., karntfnik, Stari trs 18. Danes ob pol osmifc zvečer priredi v telovadnici sol« n« Grabna Šentjakobski Orof telovadno akademijo drn/inico«. Naposled pa s* je naveličal večnih pridig »vsiljivih« gospodov, ki so mu ob neki j.riliki prigovarjali, naj »» poišče službo, ker je mlad, zdrav, krepak. »Naj hodi odslej raje žena pr podporo.« si je mislil in dal svoji boljši polovici navodila, kako naj nastopi, da bo »užgata«. Mlada, napol otrok še, je vstopila in pričela: »Gospodje, kaj naj začnem? Mož je odšel že pred tednom iskat dela, pa se Se ni vrnil. Vse perilo mi je poprodal, nobene pare ni pustil, z otrokom (»imava kaj jesti in obleči. Pomagajte mi, sicer mi je obupati!« Dasi so gospodje podobnih prizorov in slikanja bede že dokaj vajeni, vendar se je vsem revica smilila v dno src«, zlasti še, ker poznajo delararžnega moža, ki tako slabo skrbi za otroka ia ženico. Razume se, da bo dobila podporo. Tožbe in solze obupa joče žene so močno ganile tudi gospodično Ančko, ki je uradnica pri stcialnem urad«. Namenila se je bila po nekih opravkih izven magistratnega poslopja in mimogrede vse čula. Postala je nekoliko, potem pa šla. Uradnik je baš špičil svinčnik, da bi mladi, objokani revi nakazal podporo, kar prisopiha gospodična Ančka nazaj in zmagoslavno pove: »Stojte! Franeelj, mož od te-le. stoji spodaj pred magistratom in čuva voziček z otrokom!« »?« »Sero mi-mi-slila, da, da bo-bo-ste rajši dali, 8e tako po-po-vem ...« »Krokodilove solze pojdite ponujat dntgam, a možu raje prigovarjajte, nuj gre delat, kot da (a poslušate, kako vas uči lagati!« Vsa osramočena je odžla. 1L Zvonimir K. se piše. Rodom iz Trsta, pristojen v Ljubljano, po poklicu — mornar. Dasi šele "W let star. je bil že v hiralnici v Mengšu, kamor ga je bil lani poslal socialni urad. V hiralnici je bil dobro postrežen ia oskrbovan, samo denarja mu je manjkalo, da bi si ga bil kak požirek privoščil. Odločil se je; da se obrne aa dobrosrčne gospode pri socialnem uradu in jim je pisal dopisnico ter jih takole počastil: lllustrissima signoria vostra! Prosim lepo, pošljite mi vsaj za eno cigareto, ker sem docela »suh«. Vse skupaj Vas prav lepo pozdravljam ia prosim, da mi takoj odgovoritel« Te dni se je oglasil osebno. »Raj bo, Zvonimir?« »Potpora, prosim, pot pora!« »Obleko in perilo smo vam kupili, kaj ho-tete več?« »Prosim, kje ga je gospod ravnatelj?« »Ga ni tu!« »Ma ga slišim, ki ga govori u druga šobo.« Vrata so bila odprta. Zvonimir hiti tja. »Gospod ravnatelj, kje ga je moja potpor od borša dela?« »Pri nas je ni. A zakaj ste odšli iz hiralnice?« »Ga ni bla več tam za gašpnd Zvonimir!« »Pa pojdite na Borzo dela!« »Kaj me briga borša dela!« »Pri nas ne bo nič. Z Bogom!« »Ma, ma ...« »Delat pojdite! Dovolj ste lenuharili!« »E potpora?« »Danes nič, drugič morda.« Potisnili so ga pri enih vratih ven, pri drugih je prišel zopet nazaj. Morali so mu zapre-titi, da ga postavijo s silo na ulico, če bo nadležen. Godrnjajo je naposled zapustil pisarno. © Materinski veCer v zavodu za zaščito deee 20. marca ob 8 zvečer Vstop proat. Spored: 1. Duševni obraz otioka v šolski dobi od 6. do 14. leta, predava univ. prof. g. dr. Qz-vvald; 2. Diskusija. O Gašperček je odpotovaL Zato v nedeljo ne nastopi v Akademskem domu. — Krščansko žensko društvo. 0 Promenado! koncert vojaške godbe. Vojaška godba dravske divizije bo priredila promenadni koncert vsako nedeljo od 11. do 12M v Tivoliju. O Uradne preizkušnje mleka. Mestno tržno nadzorstvo opozarja vse rtranke, da morajo vedno javiti točen naslov prodajalca mleka. Brer tega naslova se ne bo mleko preiskalo. © Trgovine na Jožefovo. Gremij trgovcev obvešča gg. člane, da smejo biti trgovine na dan sv. Jožefa, t. j. dne 19. t. m., odprte samo dopoldne. — Načelstvo. 0 Mestni gospodarski urad i« stanovanjski arad radi snažeoia uradnih prostorov v ponedeljek, dne 18. marci 1929 za stranke ne bosta poslovala. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 2 do 12. t. m.: Ivana Budenek, trgovka in pocestnica, 65 let, Celovška cesta H; Ana Gorenčič, bivša kuharica, 80 let, Križevniška ul 7; Franc Hladnik, posestnik. 30 let, Zeljarska ulica 11; Joeipina Šetinc-Bersin, hišna posestnica, 63 let, Rožna ulica 41; Neža Usoik, žena hišarj«, 49 let, Vidovdanska cesta 9; Josip Omladič, sin delavca, 17 let, Vidovdanska 9; Terezija Prelesnik, vdova deželnega knjigovodje, 86 let, Dunajska cesta 15; Marija Petek, mestna uboga, 84 let, lapljeva ulica2; Mapdalena Reisner, mestna uboga, 79 let, Japljeva ulica 2; Jera Štrukelj, zasebnica, 77 let, Vidovdanska cesta 9; Alojzija Omejc, vdova dež. rač. svetnika. 72 let Pred Škofijo 7; Ana Ravnikar, bivša branjevka, 84 let; Vidovdanska c. 9; Marija Urh, obč. uboga, 62 let, Vidovdanska c. 9; Albert Rus, natakar, 63 let, Jap jeva ul. 2 — V bolnišnici so v istem času umrli: Janez Lužar, zasebnik, 87 let, Novi Vodmat 181; Gajetana Skarica, kuharica, 44 let, Trst; Tilka Benedik, modistinja, 31 let, Dolenjska cesta 22; Marija Rakovec, žeua vpok. uradnika, 69 let, Stari trg 22; Mariia Mohor, gospodinja 48 let, Zelena jama 127; Stanko Terček-Kušar, sin delavke, I leto, Kožarje pri Dobravi; Anton Salmič, sodni uradnik 52 let, Cankarjevo nabrežje 7; Jurij Flaji.—, ------- Aleš, branjevee, 69 let, Tržaška cesta 24; Mihael Rožanc, občinski revež, 58 let, Zgornja Šiška 32; Helena Fajiar, žena posestnika, 54 let, Dolenja vas 41; Ivana Majce, zasebnica, 70 let, Zalokarjeva ul. 16; Ivana Outrata, žena žel. uradnika, 52 let, Ilirska ulica 14; Ferdo Kieinmayer, geometer. 70 let, Slom-kšova ulica 3; Pranja Trtnik, kuharica, 54 let, Prešernova 52; Viktor Šimnovec, bivši sluga, 28 let, Cerkvena ulica 21; Julija Pristovnik, žena rudarja, -16 let, Doberna-Retje 20; Janez Maček, dninar, 36 let; Uršula Terkman, vdova delavca, 66 let, Kette-Murnova ulica 14; Terezija Schwarz, hči železničarja, 2 91et, Študentovska ulica 13; Anton Sparo-vec, sluga, 66 let, Poljanska cesta 20. © Radio-komarji. Zadnjič je bilo v »Slovencu« zapisano, da sc ceni število radio-komarjev v Ljubljani črez tisoč. Kdor je izmed poštenih radionaroč-nikov to čital, se je moral začuditi. »Kaj, tako kradejo kar javno, policija se pa še zgane ne!« Le počasi, razburjen poštenjak policija se je že zginila in že voha za radiokomarji. Ali težko pa je le policiji loviti te komarje, kajti znajo se prav imenitno skrivati in le redkokedai pade kdo med njim1 policiji v roke. Sedaj je policija uvedla kar cel sistem vohania za komarji in prvi uspehi poostrene pažnje so že tu. Včeraj so bili ovadeni trije radiokomarji. Na policiji trdiio, da ie to Ie skromen začetek velikih stvari in da bo kmalu med vsemi ovadbami največ ovadb croti tatovom radiovalov. © Huda nesreča delavca. Iz Vnanjih goric so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom 28-letnepa Avguština Jakomina, delavca tobačne tovarne. Pri prekladanju peska je padla nanj polna truga Jakonnn je dobil hude poškodbe, posebno nevarno pa mu je poškodovan prsni koš. © Pri petkovi porctni razpravi je pozabil nek dijak aktovko in par knjig, kar nai pride iskat na sodišče k izvršilnemu organu g. Škrabarju. Gospadfe! Srajce, spod. h'ače, kravate, naramnice, nogavice, palice i. t. d. v lepi izbiri in najcenejše pri Šerk nasL Karnitnik Stari trs 18. iz cele mariborsko oblasti. Ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo. & Umrli so v Celju: Predvčeranjim je v tukajšnjem Invalidskem domu (pravilno invalidski hiralnici) izdihnil po doiegm trpljenju vojni invalid Matevž Varšek v starosti 53 let. — V bolnici so umrli: dne lt marca 54letna posestnica Marija Penc°lj od Sv. žeronima pri Vranskem; dno 13. t. m. 72 letni občinski ubožec Martin Bobnič od Sv. Jurija ob j. žel.; istega dne t8 letni Kari Novak, pri Sv. Emi doma. — V Zavod ni je v visoki starosti 90 let umrla ugledna gospa Jožefa Sima in sicer dne 14. marca t. U pokopali pa so jo včeraj. V Zavodni je dalje umrl 48 letni sli..... skarski mojster Blaž Herič _— Pokoj njih dušam! Maribor Dobrota je sirota Blizu Šentpetra živi ob Ljubljanici prav dober gospod. Pred sinočnjim pa je njegovo dobroto zlorabil prevejan in pretkan zlikovec. Na njegovo stanovanje je prišel, še potrkal ni, niti pozdravil. Kar aa lepem je pričel: »Peč se nam je podrla, žena mi je bolna, m Jo moram dati v bolnišnico. V drugi razred jo moram dati. To pa velja 750 Din, jaz pa jih imam samo 700. Posodite mi 50 Din.« Gospod, dober kot kruh, lahkoveren pa tudi menda tako, kot le malokdo še v Ljubljani, je brž segel po denar in izročil bankovec za 100 Din. »Pojdite menjat in mi prinesite 50 Din nazaj! Mi gotovo prinesite nazaj'?« »Gotovo, kaj pa mislite vendar o meni. Jaz sem trgovec Oblak z Viča. čez deset minut se vnem z denarjem.« Dobri gospod ga je čakal pol ure, čakal ga je uro dolgo, čakal dve in še tretje pol. Čakal bi ga še danes, ko bi se ne spomnil, da ga je mož, ki ■e mu je peč podrla, nemara ogoljufal. Svoj sum je povedal stražniku, ki je gospodu potrdil, da je nedvomno ogoljufan. V bolnišnici niso nič vedeli o kaki Oblakovi leni in se je tudi izkazalo, da trgovec Oblak na Tržaški cesti nima prav nič skupnega z goljufom, kt je osleparil dobrega gospoda. Sedaj poizveduje policija, kdo bi bil ta drzni goljuf. Vse pa kaže, da se bo dobri gospod zelo kesal radi svoje lahkovernosti. POMLADNE NOROSTI ▼ damskih oblekah, bluzah, nogavicah, moških srajcah, kravatah itd., po priznano nizkih conah. Tvrdka ICN. ŽARGL LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 3 in 11. DIŠAVE SLON Za ro|o slabotno in shufšano živine ior okroprjenje b r e i • ia posebno mlade živino i« potrebno in edino uspešno »TEŽAKOVO Ol jE ZA ŽIVINO« Ob akademiji Orlovske podzveze Novo generacijo oblikuje orlovstvo; rod, ki poganja iz njegovih vrst, je zdrav, močan in žilav. Poklican je, da sodeluje v bodočih dneh pri dvigu kulturnih in gospodarskih narodnih sil. Da naa-vl; da volja telo, se vezbejo edinice p« telovadnicah; ob rednih fantovskih sestankih pa si članstvo širi duševno obzorje. Komaj rahel odsvit tega neumornega snovanja so posameane orlovske prireditve. Ob vsakoletni reprezentativni Zvezini akademiji v Ljubljani se merijo v rasti in napredku ljubljanske orlovske edinice; ob vsakoletni pod-z\ezni orlovski akademiji v Mariboru pa se kažejo utpehi tihega dejstvo vanju mariborskih orlovskih edinio. Na Jožefovo nastopijo tudi letos v veliki unionski dvorani, s skrbuo sestavljenim ter izbranim telovadnim sporedom. Tudi podzvezne orlovske akademije v Mariboru imajo svoj sloves. Zatorej — prijatelji orlovstva, pridite! □ Na rojstni dan umrl, na god pa ga bedo pokopali Preminul je v starosti 52 let na svoj rof stni dan žel. uradnik Edvard Celerič Pogreb bo jutri ob 17 na mestnem pokooališču v Pobrežju. □ Ncčoo službo ;ma bodoči teden Vidmar-jeva lekarna pri sv Arehu na Glavnem trgu. □ Veliko dobrodelno tombolo priredijo naši vrh nižji poštni in brzojavni uslužbenci v Mariboru, dne 14. aprila t. I. Dobitki so: 10 tombol 20 desetink, 25 petink, 50 četvork, 150 teru in 250 amb. Morebitni dobiček je namenjen podpiranju bolnih članov, oziroma vdovam in sirotam. □ Ljudska univerza. Jutri zvečer predava dr. N. Preobraženski iz Ljubljane o »Novodobni ruski ženi«. Prihodnji teden pa je zopet na sporedu »Vesel večer«. Nastopi s popolnoma novim programom sloviti komik Alojzij Stadbnay. □ Akademska maša. Danes govori ob običajni uri p. Zore D. J., ki je imel ta teden verske konference za gospode v cerkvi sv Alojzija. — Na praznik sv. Jožefa ne bo akademske pridige. □ Smrtna kosa. Umrli so: Marija Konrad, zasebnica, stara 76 let. Pogreb jutri ob 15. — Ignacij Pem, izvošček, star 63 let. Pogreb danes ob 15. — Filena Kljuk, šivilja, stara 62 let. Pogreb danes ob 17. — Ivana Svajger, strojevodja drž. žel., star 65 let. Pogreb jutri ob 16. □ Hripa v Mariboru vsebolj pojenjava. Število slučajev obolelosti na hripi je namreč glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata v času od 8. do 14. t. m. padlo na 15 Pred dobrim tednom je bito v Mariborskem mestnem okolišu 64 slučajev obolelosti na hripi. □ Sobotni trg. špeharji so pripeljali na 98 vozeh 320 zaklanih svinj, kmetje pa 5 vozov krompirja, 24 vozov sena in otave ter 10 voZov slame. Radi precejšnjega dovoza krme so cene nekoliko popustile. □ Naša društva. Mladeniška Marijina družba prierdi danes ob pol 17 v Narodnem domu zgodovinsko igro »Sv. Vid« iz časa preganjanja kristjanov. — Ob 18 pa se vrši v Omladinskem domu ski-optično predavanje o svetem Očetu Piju XI. Predavanje ponazoruje 50 slik. — Ob 16 ima katoliško izobraževalno društvo v Lajtersbergu redni mesečni □ Slovenska straž« ima namen, organizirati lurodnoobrambno delo do zadnje gorske vasi, obenem pa buditi v slovenskem ljudstvu narodnostni čut in državljanski ponos. Slovenci smo prvi med vsemi evropskimi narodi, ki potrebujemo take organizacije in študija manjšinskih vprašani. Zato se je pred neda-nim ustanovila v Mariboru podružnica »Slov. straže«, ki ima nalogo, da razgiblje narodno-obrambno delo širom mariborske oblasti. Prijave za vstop se sprejemajo v tajništvu Prosvetne zveze, Aleksandrova 6-1. □ Pri sankanju ponesrečil. Včeraj doool-dne je družbica dijakov poskakovala preko klopi v Tomšičevem drevoredu. Pri trm je 14 letni dijak Leopold Kune tako nesrečno skočil s klopi, da si je zlomil pri padcu levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. □ Nemški šund bi rado širilo neko tukajšnje privatno podjetje po Mariboru z razpečevanjem najrazličnejših romanov. Polic, komisarijat se je postavil na stališče, da ie potrebno v smislu čl. 14 zakona o tisku tozadevno dovoljenje od obrtne oblasti. Dotično podjetje se je proti takšni interpretaciji pritožilo pri vel. žu- Daru; te v radijski Novo otuoriena gostilna .Slavec1 na Botnavski costi {t. 39 — tofi pristna domala vina, slivovko, vedno sveže pivo, tor ima na razpolago topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča ANICA ERKATIČ. ponstvu, ki pa je pritožbo zavrnilo. Tako smo toiej v Mariboru zavarovani pred blagoslovom nemškega šnnda. Saj je take robe že pri nas v izobilju; čemu bi nam bil import od drugod. □ Senzacionelni samomorilni poskus. Včeraj proti pol 3 je vstopila služkinja v stanovanje vpokojeneea orožniškega poročnika Milo-slova Kerziča. Nudil se ji je grozen prizor. Mi-loslav Kerzič je ležal na tleh v mlaki krvi. Kakor smo zvedeli, je bil Kerzič te dni v Zagrebu, kjer je iskal službo. Predvčerajšnjim se je vrnil v Maribor, očividno brez uspeha. Svojim prijateljem je dejal, dn bo končal svoje življenje nasilno. Danes proti 14 se je odločil k dejanju. Vzel jp sabljo in si porinil njeno ostrino v levo stran telesa, očividno z namenom, dotrebno, da se oni, ki bi na hišice iz spolšnega stanovanjskega fonda reflektirali, takoj priglasijo mestnemu magistratu. & Skladišče Kmetijske družbe. ?.e dalje čas so člani Kmetijske družbe v Ljubljani, ki so gospodarsko navezani na Celje, izražali željo, da bi Kmetijska družba ustanovila v Celju skladišče, kjer bi mogli člani nakupovati vse potrebščine, kakor jih Kmetijska družba pač nudi svojim članom Kmetijska družba je to željo vpoštevala in kupila veliko skladišče ob kolodvora, ki je bilo last trgovca g. Antona Fazarinca oziroma, v katerem se je preje nahajala trg. zadruga »Sloga«. £> Čebelarsko zborovanje. Danes dopoldne se vrši v Narodnem domu zborovanje čebelarjev Na frcu in živčno belnini piiparovtav saSo Kofeina prosto praženo kavo. Svožo čajno matlo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi - ANTON FAZAR1NC, CELJE. 0 Svinjski sejem v Celju. Z nastopom milejšega vremena so oživeli zapet znameniti celjski sejmi, ki se vrše v Celju vsake sredo in vsako soboto ter nudijo zlasti sedaj zelo ugodno priliko za cenen nakup prašičev. Na včerajšnji sejem je bilo pripeljanih okoli 80 voz svinj ali natančno 186 glav, večinoma v starosti od 5 tednov do 6 mege-njv Cene po starosti so valovale med Din 125 — do Din 900.—. Udeležba s strani kupcev je bila premajhna. Blago jc bilo lepo in poceni 0 Proslav materinskega dne se v Celju vrši prihodnjo nedeljo in sicer ob 4 popoldne v Narodnem domu. Na sporedu je predvsem govor stolnega kanonika g. dr. Mihaela Opeke iz Ljubljane, petje, deklamacija, cvetlična pravljica *V pomladni noči« ter dvodejanka »Mati«. Vstopnice se bodo sredi tedna že dobile v Ljudski knjižnici ua Cankarjevi cesti in v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ljubljanska porota Ljubljana, 16. marca. Danes je senatu predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Peter Keršič, prisednika sta bila svetnik Avsec in sodnik Kobal, zapisnikar avskuU tant Pleiveiss. POSILSTVO Vršili sta se dve razpravi. Najprej se je vtSA« razprava proti Jakobu Hribarju radi hudodelstva posilstva, ki ga je izvršil nad svojo 14 letno hčerko. Razprava je bila tajna. Obtoženca je zagovarjal dr. Urbane, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr, Lavrenčak. Porotnikom Je bilo stavljenih troje slavnih vprašanj, katero so vse soglasno potrdili. Nato je bil Jakob Hribar obsojen na 13 meseccv težke ječe, v katero se mu všteje 8 mesečni preiskovalni zapor. STAR TATINSKI POTEPUH Nato sc je pričela javna in zadnja porotna razprava v tem zasedanju. Pred porotnike je stopil že večkrat kaznovani Herman Tschinkowitz, avstrijski državljan, po poklicu mesar. Herman se je lani [>otikal po Gorenjskem in izrabljal gostoljubnost raznih ljudi, prosil jih za prenočišče, ponoči pa jim navadno pokradel razno obleko in ž njo vred izginil. Obleko je v sosedni vasi prodal, izkupiček pa zapit, časih si je za spremembo izmisli) tudi kakšno tuje ime, da bi tako zmešal sled ino-, rebitnim zasledovalcem. Oktobra lani se je Herman pojavil v Ranzingerjevi gostilui v Podkorenu. .Dani se je seznanil s posestnikom Cuznarjem, katerega je prosil za prenočišče. Pravil mu je, da Je bil prej pri jugoslovanskih financarjih, zdaj je pa na Koroškem pri nekem posestniku, čez mejo je prišel zato, da poišče ovce svojega gospodarja, ki sa se bile izgubile v planinah. Cuznar mu je vse verjel ter mu res pripravil prenočišče. V svoji kuhinji mu je udobno postlal na tleh. Še sam je legel poleg njega. Ko pa se je čez par ur prebudil, Hermana že ni bilo. Zginil je bil brez sledu, S njim pa je šla nova nedeljska suknja, ena srajca in dva para čevljev. Drugi dan je Herman prenočeval pri Sku-uiavčevi Micki v Belcali. Dobrodušna kmetica mu je ljubeznivo odkazala sobo in postelj v podstrešju, katero je sicer uporabljal delavec Avguštin Kaian. Ta je imel tisti večer službo v tovarni, zato je bila soba in postelj prosta. Herman je kajpak tudi tu ponoči zginil ko kafra Za prenočišče se je izkazal hvaležnega na ta način, da je delavcu Kalanu odnesel različno obleko, ki je bila obešena v sobi na steui. Čez en teden jo je Herman že mahal proli Kranju. DoSel ca je mlad fant s kolesom, ki se mu je pridružil. V Kranju je pa Herman fantu ukradel kolo in se ž njim odpeljal v Strahinj. Tam je kolo prodal, zvečer pa pri posestniku Zmrzli-karju prenočil na senu. Ponoči pa. je fant zlezel a svisli, se splazil v sobo in odnesel iz nje skoro novo sivo obleko. Par dni pozneje je srečal latinskega fanta v Dolenji vasi Polde Košmelj, mesar iz Železnikov. Mesar je Hermana vzel na voz in ker se nm je fant predstavil za mesarskega pomočnika, sta se /.menila za službo. Prihodnji večer pa se je Herman že požvižgal na službo. Saj ni nikdar maral delati, mar bo zdajl Herman je bil zvečer z gospodarjem na veselici. Vedel je, kje domači hranijo hišne ključe. Po polnoči je ključe poiskal, odprl vrala, vstopil in — z njim jo šel nov dežni plašč, par sivih hlač in par rujavih £evlje.v, Herman je odšel nato na Brezje. Pa ne na božjo pol, ampak kar tako. Srečal je posestnika Pogačnika iz Spodnjega Potoka. Z njim se je vrnil proti Radovljici Nenadoma je Herman segel v Po-gačnikov žep in mu iz njega potegnil denarnico. V listnici je bilo 12 tisočakov m par stotakov — skupno 13.500 Din. Vse, kar je Herman na opisani način nakra-del, je vredno skupno 17.855 Din. Obtoženca zagovarja dr. žužek. Obtoženi Herman pravi da je pač kje kakšno stvar vzel, (oda /godilo se je vselej le pomoloma Bil je vsakikral pijan. Navadno ni vedel, odkod se je obleka pri njemu vzela, kar bila je, — kam naj jo da nazaj? De narja posestniku Pogačniku pa sploh ni on ukradel Po zaslišanju številnih prič, ki v bistvu potrdijo vse navedbe obtožnice, je sodni dvor stavil porotnikom troje vprašanj o krivdi obtoženca Dvoje vprašanj so porotniki soglasno potrdili, eno pa so z 8 glasovi zanikali. Nato je bil Herman Tschinkowitz obsojen na 6 let težke ječe. Obtoženi je to vest sprejel z obupnim jokom. Razprava je trajala do pol štirih popoldne. S tem je bilo pomladansko porotno zasedanje zaključeno. Trajalo je skupno ravno RO ur. Skupno i je stalo pred porotniki ll'obtožencev, med temi" tri žonske. Razprav je bilo ravno 10, skupno so vsi obtoženci dobili 16 le* in en mesec. Najmanjša kazen le znašalo 6 mesecev, najveija 6 let; trije obtoženci so bili oproščeni. Dopisi Rogaška Slatina Tuk. Pevsko in prosv. društvo »Slogu« vprizori v nedeljo, dne 17. t. m., ob 4 popoldne v dvorani hotela »Pošta« najnovejše dram. delo M Romanove: »Prisega o polnoči«. Je to zelo zanimiva igra. Jesenice Velikansko zanimanje vladu med Jeseničani in okoličani za največji in uujlepši film sveta »Kralj Kraljev«, kateri se te cfni odvija v društvenem kinu nn Savi. Nnj nihče ne zamudi prilike da bi si ne ogledni ta zares krasni film. /a okoličane bo posebno primerno nu praznik sv. Jožefa, ko je na Savi največji pomladanski sejem. Predstave sc vrše ves dan. — Pobalinstvo. Nekomu, ali nekaterim niso povšeč krasni lepaki za film »Kralj Kraljev« ler jih dan zu dnem trga z oglasnih desk, drogov in drugod. Nobeno junuštvo ni tako uničevanje tujega blaga in le kaže,, du je med Jeseničani tudi še tak podlež, kateri ne more drugače jezice stresati nad kat. društvom kot s trganjem plakatov. — Na zagrebško kliniko so te dni odpeljali tovarniškega uradnika in jeseniškega podžupana Valentina Markeža, brata gospodov Alojzija in Franceta Markeža. Iskreno mu želimo, du bi operacijo srečno prestal ter se zdrav in čil povrnil uu Jesenice. Ptuj Nn Jožefovo. Kakor je pomladi na polju Vso živo, tako je tudi sedaj v naših telovadnicah. Kaj čuda! Saj se pripravljamo za akademijo, Jti bo med dosedanjimi najlepša. Pri akademiji sodeluje orkester ptujske godbe. K obilni udeležbi vabi odbor. Zaprisega župana sc bo izvršila še ta mesec v navzočnosti g. srezkega poglavarja sv. Vonči-nc, ki bo iiaraesto g. velikega županu zaprisegel tndi g. podžupana in ostale mcstiie svetnike, do- Prosvetna zveza Slovenska ljudska umetnost. Na XXII. prosvetnem večeru je predaval dr. St. Vurnik o slovenski ljudski likovni umetnosti, ki jc važna in zanimiva ne toliko z estetskegu, kot z etnografskega in antropološkegu stališča. Slovenska ljudska umetnost se deli v tri kulturna območja, in sicer v ulpsko-nemško (Gorenjsko), sre-člozcmsko-romansko (Primorje) in vzhodnjaško (Bela krajina, vzhodna štajerska). Slovenska ljudska umetnost torej ni enotna po svojem izvoru in značaju, marveč očituje med seboj bistveno različne kulturne elemente, kar nam je g. predavatelj Dokazal na mnogih primerih arhitekture, plastike in slikarstvu. Na koncu predavanja je apeliral ua vse navzoče, nuj obračajo večjo pozornost na to dokumente slovenske ljudske kulture in naj delajo na to, da se ohranijo vsaj kot muzejski objekti, ki so za študij nase kulturne strukture izredno važni. Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani ima bogato izbiro slovenskih, hrvatskih in nemških knjig, leposlovnih in znanstvenih, ter najboljših del iz svetovne literature. Knjižnica je javna in sc more vpisati vanjo vsak, ki sc zadostno legitimira. Posluje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5 in je odprta vsuk delavnik od 9 do 12 in od 2 do 7. Razne ženske revije in modne listi; je dala Slov. kršč. ženska zveza na razpolago Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani, kjer se izposojajo proti mali odškodnini. Sim bo uradništvo položilo prisego v roke župana Brenčiča. Nevarnost na Dravi zarudi lcdoloum za mostove in naprave ob obrežjih jc minula. Vsa čast vojaštvu, ki je pod osebnim poveljstvom g komandanta maj. šarca razstreljevulo in miniralo ogromne ledeno plošče, tako da sta zlasti ptujski in borlski most ostala nepoškodovanu. Hidrotehnični oddelek popravlja vse tri traverze ob Druvi, ki služijo v regulacijske svrhe in so od ledu le malo trpele. Pač pa je led v Zuvrškem sektorju napravil pri regulacijskih napravah milijonsko škodo. SLOVENJGRADEC. Da sc je v deželo vrnila že vesela pomlad, toče pokazati tukajšnje Orlovsko okrožje s svojo prvo akademijo, katero priredi na praznik sv . Jožefa ob poj 4 popoldne v dvorani hotela Goli v Slovenjgradcu, z zelo pestrim sporedom, ki obsega 17 izbranih točk. Sodeluje tudi moški pevski zbor iz Starega trga. Predpro-daja vstopnic v trafiki g. Žemljica. Vabimo vse prijatelje orlovstvu, du sc akademije v čimveč-jein številu udeleže. Tržič Najstarejšega moža naše fare smo pokopali v petek. 94 letni Jurij Mcglič — Balentov oče od Sv. Ane — sc jc zu vedno oddahnil in odšel v boljše življenje. Bil je prava, trdna go-reujska grča; do zadnjega sc je krepko držal, le sluh mu jc bil precej odpovedal. V svojih številnih letih jc innogokaj zanimivega doživel, o čemer jc rad pripovedoval mlajšemu rodu. — Društveni kino je preteklo nedeljo dvakrat zadovoljil hvaležne gledulce. ki so obakrat napolnili dvorano. Kristusovo življenje. Danes bomo videli krasen kulturen film -Beneški trgovec«. Pričetek kot navadno ob 4 in ob 8. — Društvo sv. Jožefu obhaja v torek svoj glavni praznik. Zjutraj pri prvi sv. maši je za obhe"" " J— vše člane skupno sv obhajilo. Ob 9 se vsa društva t. zastavami zberejo pred »Našim domom«, odkoder se razvije sprevod z godbo na čelu skozi mesto k cerkvi sv. Jožefa, kjer bo ob 10 blužbu božja. — Naša orlovska družina t>c vneto pripravlja na akademijo, ki bo v torek zvečer na Skali, (starši in prijatelji mladine bodo zopet imeli priliko pogledati, kaj delajo in kako sc vzgajajo njihovi otroci in varovanci pri »Orlu«. Trbovlje Licitacija občinskih zemljišč. Županstvo trga Trbovlje odda v najem bivšo Orešnikovo zemljišče za meščansko šolo in izolirnico, ki je razdeljeno na 28 njiv v imeri od 4 do 8 arov, ter njivo za Knafličevim mlinom v Trbovljah. Licitacija se bo vršila dne 20. marca t. 1. ob 9 za zemljišče za meščansko šolo in ob 10 dopoldne za Knafličevim mlinom. Rccitacijski večer. Društvo slov. književnikov priredi v ponedeljek, 18. t. m., ob 8 zvečer rccitacijski večer v Sokolskem domu. Spored je sledeči: 1. Uvodna beseda o slovenski književnosti, govori Josip Vidmar. 2. Pesmi, recitira Oton Zupančič. 3. Odlomek iz povesti »Blatni grad«, recitira Juš Kozak. 4. Pesmi, recitira Fran Albrecht. 5. Novela »Soba št. 2«, rc-citira Ivan Zoreč. — Vstop prost. Prostovoljni prispevki, ki so namenjeni za podporni sklad slov. književnikov, se hvaležno sprejemajo. Ježica pri Ljubljani Nekaj zanimivega nam nudijo sledeče številke, ki smo jih dobili na pristojnem mestu. Iz črnuške posojilnice je lansko leto dvignilo iz naše fare 39 posameznikov posojil za 352.566 dinarjev, večinoma za zgradbo svojih domov in popravila poslopij. Nasprotno pa jo v isti posojilnici iz naše fare 4"> posameznikov hranilo L I. 1929 samo 140.949 Din. Torej presegajo posojila vloge skoro za en in polkral. Kar smo s tem hoteli povedati, je to, da bi bilo vendarle prav, ko bi se tc domače hranilnice ljudje i/ naše fare bolj posluževali. To jc naš zavod, ki je za povzdigo naše fare že mnogo storil, obrestuje pa vloge itak prav tako kot v Ljubljani: po 5 odstotkov, vezane pa po 6. Svoji k svojim! _ je eno, kar nas veže na črnuško hranilnico, drugo pa jc ozir hvaležnosti in ne nazadnje; tudi sigurnosti. — A g i I n o s t p o v s k e g a o tl-seka je res vredna pohvale. Člani se vneto Pripravljajo za prireditev na cvetno nedeljo. Iprizorili bodo »Moč uniforme«, igro s petjem v treh dejanjih, vmes so vpleteni živahni kup-lcti, ki bodo razveselili pač vsakogar. Ob tej priliki bo tudi prvič nastopil novi mladinski pevski zbor. o katerem smo še zadnjič poročal', da šteje preko 60 mladih moči. Šport Ilirija : Rapid. Z današnjim dnem se »tvori v Ljubljani nogometna sezona s tekmo, ki nam obeta dober spori. Mariborski gost ima za seboj dober zimski kondicijski trening in nastopi v svoji najmočnejši postavi: Pelko—Kurzmann, Barlovič— Loschnigg M., Flack, Briickl—Loschnigg L., Ter-gletz, Klippst&ler, Heller. Večina navedenih je že po večkrat zastopala barve Maribora v mestni reprezentanci. Ilirija se je na tekme marljivo pripravila. Njeno moštvo je trdo treniralo in bo vse. kakor skušalo svoj prvi nrstop kronati z uspehom. Postava moštva je sledeča: Kreč—Janez, Ve-rovšek—Bergles, Jenko, Košenina—Ice, šiška, Milo, Doberlet, Nace. Tekma se vrši na igrišču Ilirije, pričetek ob 15. V predtekmi nastopita kombinirano moštvo Hermesa in II. garnitura Ilirije. Pričetek ob pol 14. Na praznik 19. t m. igra Ilirija proti ljubljanski Svobodi, ki je že lani v jeseni z zmagami nad Slovanom in Hermesoni dokazala, da je povsem enakovreden protivnik našim uajmočnej'-šim klubom. Tokrat nnstopi Svoboda s svojimi najnovejšimi pridobitvami, ki krni še niso smeli nastopiti. Ta tekma bo vsekakor najtežji preizkus za bodočo prvenstveno sezono. Vstopnina za uedeljo znaša: 6 Din, 10 Din, 15 Din, 20 Din; za tekmo proti Svobodi pa: 3 Din, 6 Din, 10 Din. Službene objave LNP. Odobrijo se prijateljske tekme: 17. t. m. v Ljubljani Ilirija II. : Hermes komb., v Celju Celje : Svoboda (Ljubljana); dne 19. nnrca Ilirija : Svoboda. — Verificirajo se naslednji igralci: s pravico nastopanja dne 22. t. m. za SSK Maribor: Tratenšek Djuro, Snlomon Leopold; s pravico nastopanja dne 15. septembra 1929 za SSK Maribor: Pfeiffer Ivan; s pridržkom, ki se sporoči klubu potom M. o. v Mariboru, s pravico 'nastopanja dne 17. t in. za SK Svoboda (Maribor^: Vojinovič Slavko. Petrovič Svetozir, Jovsnovič Gavrilo; s pravico nastopanji dne 24. t. m. za ?SK Hermes: Barbič Josip, Glavač Stanko, Hace Ienac, Kadunc Mil«n, L tulila Karel, Peterliii Vilibnld; za SK Ilirija: Lah Ivan. —■ Prihodnja seja upravnega odbora se vrši 20. t. m. ob 21 v kavarni Emona, ob 20 se vrši istotain redna seja poslovnega odbora. — Tajnik I. Pravilnik za prvenstvene tekme juniorskih moštev. (Službena objava LNP.) Da pripomore k napredku nogometnega naraščaja, bo organiziral LNP vsako leto v večjih športnih centrih Slovenije prvenstvene tekme juniorskih moštev po naslednjem pravilniku: 1. Prvenstvo juniorskih moštev se igra za častno darilo, ki ga izroči podsivez klubu, čigar juniorji dosežejo v prvenstveni tabeli prvo mesto. 2. Udeležba v prvenstvu iuniorskih moštev je obvezno za vse prvorazredne klube v do-tičnem mestu, pnvico do udeležbe imajo pa tudi vsi ostali klubi. 3. Za juniorje smitra podsavez igralce v starosti od 16. do 18. let, ki ne igrajo stalno v rezervnem ali I. moštvu. Starostna meju se računa tako, da smejo igrati n. pr. prvenstvo v koledirs^em letu 1929 igralci rojstnih letnikov 1911 do 1913 itd. Kontrolo glede starosti vodi podsavez na jKidlagi igralskih prijavnic; za točnost prijavnic so odgovorni klubi po § 52. kaz. pravilnika JNS. 4. Tekme juniorskih moštev se igrajo po istem načinu kot se igra prvenstvo njihovih I. moštev. Ako mogoče, se morajo odigrati isti dan in na ist<-m igrišču kot tekme I. moštev. Izžreb-ni vrstni red za prva moštva velja tudi za juniorska moštva. 5. Ako iuniorsko moštvo ne odigra tekme isti dan, ko odigra istovetno prvenstveno tekmo rezerva ali prvo moštvo, ne sme nastopiti v n.-f-kn-dno odigrani tekmi noben igralec, ki je igral v istovetni tekmi rezerve ali I. moštva. 6. Ako bi v juniorskem prvenstvu na tekmi, ki se odigra naknadno, nor* pil igralec, ki je igral v prej odigrani istovetni p- nstveni tekmi rezerve ali I moštva, so smatra. " t da je dotično juniorsko moštvo nastopilo z igr Icem, ki ima zobrano. V tem primeru se kaznuje moštvo s 14 dnevno zabrano igre v prvenstvu, dotično tekmo pa zgubi z 0 : 3. Enake posledice nosi moštvo, ki prekrši točko 3. tega pravilnika. 7. Vsaka tekma tr"ja dvakrat 35 minut. Ako se tekmuie po cup sistemu, se ob neodločenem izidu podMjši tekma z•> dvakrat 10 minut; ako ostane izid tudi nato neodločen,»odloči sodnik z žrebom v prisotnosti obeh kape t "nov in podsa-veznega službujočega odbornika. 8. Za prvenstvo juniorskih n>nštev veli»jo vsi predpisi pravil in pravilnikov JNS. v ko'ikor ni posebnih določil v tem pravilniku. V dvomliivih slučajih tolm*ČI pravilnik upravni odbor podsaveza. — Tajnik I. Cerkveni vesinik Sestanek križanske molke kongcgacije, napovedan za sredo, 20. marca, odpade, ker se ta dan ob pol 8. uri zvečer prično govori za moške v cerkvi sv. Jožefa. — Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca ima družba redno duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. — Isto popoldne pred shodom ob 5. uri kratka seja pred-stojništva. Govor! za molke o modernih nevarnostih krSčarskih družin bodo vsak večer ob pol 8 od 20. do 27. marca v kongrcgacijski kapeli pri sv. ,Io-želu. Začetek v sredo, 20, marcn. Vhod ie iz cerkve na levo med prižnico in presbiterijem. Cerkev sv. Jolela. V torek, na pra-nik sv. Jožefa, ob 8. uri slovesna sv. maša. Pred ma8o: 99 Moj mož sme kaditi pravi mlada gospa Mi ca. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RAD ION čisto sam" RADION pere sam ! Varuje perilo! j Sv. Jo^ef, zl. St. Premrl. Pri maši: Missa solemnis v C z .orkestrom, zl. Ig. Mitterer. Graduale: Domine praevenisti, zl. A Foerster, ofertorij: Veritas mea za tenor solo in gosli, zl. C. Wolf. Tantum ergo v Es in po maši pesem sv. Jožefa, zl. dr. Fr, Kimovec, z orkestrom. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 url. Nedelja, 17. marca: Ob 15: SNEGULMCA TN ŠKRATJE. Ljudska predstava pri znižuiih cenah .Izven. - Ob 20: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. i Ponedeljek, 18. marca: DANTONOVA SMRT. Red A. Torek, 19. marca: DANES BOMO TIČI. Izven. Sreda, 20. marca: Zaprlo. Četrtek, 21. marca: PRAVKAR IZ1SL0. Premijera. Premierski abonma OPERA: Začetek ob pol 20 uri. Nedelja, 17. marca- Ob 15: POLJSKA KRI. Ljudska predstava pri ziržanih cenah. Izven. Go- | stuje g. Ljubiša Iličič — Ob pol 20: HOFF-MANNOVE PRIPOVEDKE. Gostuje g. Križaj Josip. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. marca: Zaprto. Torek, 19. marca: GROF LUXEMBURŠKI. Premijera, Izven. Mariborsko gledališče Nedelja. 17. marca ob 15. uri: ROMEO IN JULIJA. Kuponi. — Ob 20. uri: BAJADERA. Gostovanje gd'\ Lubejeve. Kuponi. Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 18. marca: Zaprto. Torek, 19. marca ob 20. uri: POLJSKA KRI. Kuponi. Premijera »V agoniji« na marib. odru se vrši že te dni. Ta Krležina drama je bil eden največjih oderskih dogodkov hrvatske drame po prevratu in so želi zagrebški igralci uprav senzacionalen uspeh, koderkoli so gostovali ž njo. Prireditve in društvene vesti Orlovsko akademijo priredi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v št. Vidu orlovska družina /. bogatini sporedom, petjem in sodelovanjem želczni-turske godbe iSlogu«. Vstopnico pri I. Zakotnik. Prijatelji vabljeni! Sentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani praznuje društveni praznik sv. Jožefa 19. marca s sv. mašo, ki se daruje ob 6. uri zjutraj za vse mrtve in žive društvene člane. Orel Sv. Jakob, Ljubljana. Danes ob pol 8 zvečer se vrši telovadna akademija orlovskega odseka sv. Jakob, Ljubljana, z lepim vzporedom. — Vstopnice do ceni: Sedeži 12, 10, 8, stojišča 3 Din se dobe od 10. ure dopoldne do 12. in od 5. -irc popoldne do začetka akademije pri blagajni v šoli na Grabnu. Med odmori igra salonski odkester. šišenski Orel priredi dne 19. marca ab pol 8 zvečer v samostanski dvorani telovadno akademijo. Prijatelji Orla, pridite! — Odbor. »Ljubljana«. V ponedeljek, 18, t. m., ob 8. uri skupna pevska vaja. Udeležba obvezna. — Pevo-vodja. Ljudski oder v Ljubljani uprizori danes ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu znamenito igro »Ben Hur« Poleg celokupnega ansambla Ljudskega odra sodeluje orkester glasbenega društva -.Sloge«. Predprodaja vstopnic sc vrši danes od 10 do 12 dopoldne in 1 do začetka predstave. Dvorana bo toplo kurjena Občni zbor družbe sv. Elizabete bo, kakor vsako leto, na praznik sv. Jožefa, 19. t, m., ob pol 5. uri popoldne v Marijanišču. Vzpored: 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo litanije v kapelici ob 4. uri. Članice, dobrot-nice in dobrotniki družbe, pridite, srčno se vabite. Št. Jakob ob Sovi. Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca ob 3. uri popoldne priredi prosvetno društvo igro »Mlini pod zemljo«. Uljudno vabljeni. Organizacija absolventov gradbeno-rokodel-ske šole v Ljubljani ponovno opozarja svoje člane in nečlane na I. občni zbor, kateri se vrši dne 10. t. m. v prostoru tehnične srednje šole v Ljubljani, da sc zbora točno udeleže. Absolventi, zanimajte se! — Odbor Loterija prosvetnega društva v Borovnic! se ne bo vršila 19. marca, ker se je preložila za poznejši čas. — Odbor. Udeleženke kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Višnjigori priredijo na praznik 19. marca, ob 3 popoldne v Društvenem domu »pri Fari« čajanko. Na sporedu so veseloigre, šaljiva pošta i. dr. Za postrežbo poskrbljeno. Prijazno vabimo! — Tečajnice. Mladinski dom — Kodeljevo, V nedeljo, dne 17. t m., ob 8. uri zvečer se ponovi na splošno željo občinstva zelo uspela Shakespeareva komedija »Kar hočete«. Vajeniška preizkušnja zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se bo vršila 25. aprila 1929, Prijaviti se je v zadružni pisarni do 15. aprila. Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v petek, dne 22. t. m„ ob 18 v balkonski dvorani na univerzi. Ob tej priliki bo predaval tudi univ. prof. dr L. Ehrlich o »Kulturi prazgodovinskih jam«. K obilni udeležbi vabimo vse člane in prijatelje. Komorni koncert Sevčik - Lhotskega komor« nega kvarteta bo v Ljubljani v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Umetniki Lhotski, Prochazka, Moravec in Pour so poleg slavnoznanega Češkega kvarteta (Hoffman, Suk, Herold, Zelenka) in poleg Zikovega kvarteta, ki izvaja v prvi vrsti da skoro izključno le najmodernejši program, najboljši predstavniki češke komorne glasbe in so kot taki znani v vsej Evropi. Lahko bi jih imenovali nekake klasike komorne muzike, saj propagirajo v svojih koncertih v prvi vrsti bolj klasično muziko posameznih glasbenih literatur. Dokaz temu tudi ponedeljkov ljubljanski program, ki obsega po en Dvorakov, Ravelov in Schubcrtov Poslednji kvartet, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, začetek ob 20. uri zvečer. Tombola Krajevnega odbora udrufenfa voinib invalidov v Ljubljeni, Šentpeterska vojašnica, Nadaljnja izžrebana številka je: 7. Oni, ki so s to številko zadeli vseli pet številk v sr.i vrsti, morajo dvignili dobitke najkasneje do 10. aprila 1929. Prihodnje izžrebane številke se objavijo danes teden. »Zalo Vas prosim naznanila, če počen' bi se dobila priprava Vaša vRadion, kol'ko bi koštala kron?« Gospodu Blažu Jarko Vojni k pri Celju (in Se marsikomu). Zahvaljujoč se Vam 7.a gornje vprašanje, bomo skušali dati nanje nekaj odgovora Najprej povemo, da se dobijo »lladionet aparati različnih velikosti, in sicer: dvoelektronski, trielektronski, štirielektronski in šestelektronski Morda ne boste po tej navidez zagonetni razdelitvi prav ločili posameznih tipov med seboj, gotovo pa ste že uganili, da je aparat toliko boljši in močnejši, čim večelektronski je. Kes je tako. Marsikateri Vaši tovariši — bodoči radioamaterji — imenujejo aparate tudi malo drugače Nekateri pravijo n. pr. dvo-elektronskemu aparatu tudi aparat na dve žarnici, na dve lučki ali celo na dve svečki. Nekdo ga bi rad celo na tri cilindre, drug navdušen amater pa kar na pet — zvoncev. Vse lo so označbe, — Četudi morda nekoliko samosvoje — za isto, kot smo rekli skoraj, namreč za žarnice — elektronke, ki so glavni del aparata. Gotovo boste, velecenjeni gospod, hoieli vedeli, čemu so te elektronke v aparatu. Njih naloga je trojna: 1. ojačiti radijske valove, ki jih bo Vaša bodoča antena vjela od radijske postaje, 2. spreminjati te valove na telefonske (slišne) električne loke in 3. te telefonske toke zopet ojačiti, da jih slišimo močno v slušalki ali zvočniku. Vsaka elektronka v normalnih aparatih opravlja le eno izmed navedenih opravkov. Na podlagi tega bos e takoj lahko uganili, kakšen posel opravlja elektronka v cnoelektronskem aparatu Radijske toke spreminja v telefonske. Če imamo dve elektronki, že lahko nekoliko kombiniramo. Ena mora biti gotovo za proizvajanje telefonskih tokov, druga pa lahko oja-čuje ali radijske valove ali pa telefonske toke. Razlika je v tem, da v prvem slučaju slišimo več postaj, toda bolj liho, in da postaje lažje ločimo med seboj. V drugem slučaju dobimo nekoliko manj postaj, toda te močneje Dvoelektronski iRadionec je grajen na zadnji način. S primarno anteno dobite nanj poleg naše postaje tudi še kakih desel inozemskih postaj v zvočniku, v slušalkah pa mnogo večje število. Cena zanj bi bila za kompletno napravo z vsemi potrebščinami, eno slušalko in malim zvočnikom vre-t okroli 2950 Din. Večji in močnejši seveda je trielektronski. Ta ima eno elektronko za spreminjanje radio valovna telefonske toke in dve elektronki za ojačenje teh tokov. S takim aparatom poslušate lahko že vse večje e,vropske postaje na zvočnik za navadno sobo dovolj močno. Stal pa bi kompleten s srednjim angleškim zvočnikom »Amplion« vred okrog 4000 Din. . Nekaj posebnega pa jc Stirielektronski »Ra-dione:. Prva elektronka mu ojači radijske valove, druga iih spreminja na telefonske, zadnji dve pa ojačujeta še te, tako da je aparat izredno močan, Sprejema mnogo postaj in jih med seboj dobro loči. Nanj dobite tudi najbolj oddaljene postaje v zvočniku dovolj močno za večje prostore: poslušale Moskvo in Carigrad. London in Pariz in vse vmes. Stvar pa -lccšta mnogo kron:. Popolnoma opremljen s finim zvočnikom »Telefunkcn-Arcophont vred bi prišel na ca- 7200 Din Ker smo sedaj že precejšnji strokovnjaki, že lahko vpeljemo neka] novih izrazov, ki nam bodo zanaprej skrajševali opise. Elektronki, ki ojača radijske valove, torej prvi v štirielektronskem aparatu, pravimo visoko frekventna ojačevalka; druga, ki daje telefonske ali slišne toke, je avdi-jonka, tretja in četrta pa sta nizko frekventni oja-čevalki. Amaterji jih pokrstijo še enostavnejše: prvi pravijo visoka frekvenca, drugi avdijon, ostalim pa nizke frekvence. Da nam ne boste preveč zamerili, ker Vas mučimo s temi izrazi, Vam povemo takoj ceno zadnjega »Radiona:, namreč šestelektronskega. Stal bi popolnoma opremljen, torej z okvirno anteno, akumulatorjem, aparatom za anodno napetost in izbor-nim angleškim i A m piton? zvočnikom približno 14.000 Din, z najfinejšim zvočnikom iLenzolat in celotnim priključkom na omrežje za električno luč za ca. 17.000 Din. Razlikuje pa se ta aparat od ostalih v tem, da ima štiri na poseben način narejene visokofrekvenčne ojačevalke, avdijonko in le eno nizko frekvenčno ojačevalko. Zunanje antene ne potrebuje, ampak sprejema že z malo okvirno anteno vse valove s presenetljivo jakostjo in čistostjo v 7,vočniku. Aparat zadostuje vsled svoje jakosti za večje dvorane in za predvajanja na prostem, da pa se tudi prilagoditi majhni sobi. Sprejema ne samo Evropo, amipak vse ostale kontinente. Upamo, spoštovani gospod, da smo na Vaše vprašanje odgovorili. Aparati so izborni, to Vam garantiramo, priznamo Vam pa takoj, da so zneski računov tudi dokaj lepi. Dala pa bi se stvar morda urediti tako, da si vzamete kako drugo cenejšo, a vendar dobro znamko. Pa o leni drugič. Danes smo Vam hoteli odgovoriti le to, kar ste nas vprašali. Namreč: priprava Vaša : Radione«, kolko bi koštala kron! Pozdravlja Vas in se Vam priporoča f. B. Radion. Slepcem radio Naša radijska postaja prične že prihodnji teden sestavljati aparate za slepce, kojih nabavo so omogočili plemeniti darovalci. Oglasilo se je že veliko reflektanlov; kdor izmed slepih bi ga rad, pa si ga iz lastnih stroškov ne more nabaviti, naj se javi oddajni postaji, Miklošičeva cesta 5. Obenetn pa prosimo vse one, ki bi lahko v ta namen utrpeli kak znesek, da ga izroče oddajni postaji; njihovo ime se bo po radiju poneslo v svet, naj!epši spomin pa jim bo ohranjen v srcih onih, ki so izgubili luč vida, pa jim bodo s tem darom omogočili svojo domovino gledati vsaj z duševnimi očmi. Iz pisma hmelshega amaleria Prav radi beremo na deželi pisma radio-poslušalcev, ki govore o sporedih postaje, pa nuj že hvalijo prireditve ali jim oporekajo in izražajo i svoje želje. Radi beremo zato, da vidimo, kako drugod slišijo, kaj je njim všeč in kaj jim manj ugaja. Iz našega konca še ni bilo dopisov, iz kmetskega stanu pa še posebno malo, če ne celo prav nobenega, zato se oglašam jaz, da izveste kaj mi mislimo in doživljamo ob radiu. Prav zadovoljni smo, kadar nastopi tercet iz Šiške ali kvartet iz Ljubljane, ki tako lepo izvajajo naše narodne pesmi, da bi jih neprenehoma poslušali in imamo ob njih desetkrat večji užitek kot na kakem koncertu. Kadar pa pripoveduje hudomušnosti g. Milčinski, se pa nasmejemo do solz, včasih kar stoli pokajo, tako izvrstno jih zna pripovedovalec speljati, nobena mu ne pride v zadrego in kar strmimo, odkod jih jemlje. Nič manj zanimiva se nam zde predavanja, ki jih napeto poslušamo, zlasti pa kmetijska, ki so zelo poučna in potrebna, ker vemo, da samo z rokami kmet ne bo prišel do boljšega kruha, temveč se bo moral naučiti ravnanja s svinčnikom in račuuom, ker le ta mu bo pokazal, ali bo telesna sila imela uspeh ali ne. Mene je radio že obvaroval precejšnje škode. Kot povsod drugod je tudi pri nas doma zmrznilo več sto kilogramov krompirja in po našem preudarku je bil zapisan pogubi gnilobe. Kar čujem v zadnjem predavanju, na kak način se še lahko uporabi zmrznjen krompir. Po navodilu smo takoj drugi dan napravili ter se nam je izborno spo-neslo za krmo mlečnih krav, za kar smo prav hvaležni kmetijskemu referentu g. ing. Lahu. Ko bi vi šele naše ženske videli, te so pa kar žive in mrtve na radio. Prav za vse se zanimajo, gospodinjskega predavanja ne izpuste niti enega. In je prav talko. Se že v skledi pozna, da imamo radio v hiši; jemo jedi, o katerih dosedaj vedeli nismo, da so za pod zob, še one, ki smo jih bili dosedaj navajeni, so vse nekain okusneje pripravljene. Pa snaga in red pri hiši, saj jim glede snage ne bi bil mogel nikoli očitati, da ni bilo vse v redu in lepo. pa je sedaj še vge bolj praznično. Še s papirjem in svinčnikom se je začela pečali tista, ki ima kuho v oskrbi; močno sem se že bal, da bomo vsi člani družine dobili koncem meseca račune: toliko si pojedel, plačaj, no pa hvalabogu tega le ni bilo. Le gospodinja hodi zadnje čase bolj zadovoljnega obraza in ne toži venomer, kam le gre mast, jajca itd. Zato bi mi kmetje želeli, da bi nam radio večkrat nudil poučna predavanja o kmetijskih stvareh in bolj pogostna, posebno v prihodnji zimi, ko je več časa. Izobrazbe smo res zelo potrebni in Vam bomo zanjo ''elo hvaležni. Želim pa tudi vsem drugim radio-amaterjem, da pridejo vsi na svoj račun z radijem. Radio-amater z Jezice. Sadjarstvo je naslov novemu ciklusu predavanj (10), katera bo imel g. ing. Skubic ob nedeljah in praznikih pri naši radio-oddajni postaji. Sadjerejci naj torej zlasti ob nedeljah od polil do 11 ne zamudijo sprejema. Programi Radio-Ljubljana t Nedelja, 17. marca: 9.30 Prenos cerkvene glas- be. lja. 10 O tihi nedelji, vseuč. prof. dr. Fabjan. — 10.30 Sadjarstvo, ing. 'Skubic. — 11 Koncert radio orkestra. — 15 Koncert pevskih zborov Jugoslovanske Pevske zveze: iz Uniona: 1. Prelovec: Slava delu; E. Adamič: Lucipeter ban (Moste); 2. Dr. Kimovec: Gda smo pšenici šli orat..., Dr. Kimo-vec: Večerni zvon (»Slogac); 3. Železnik: Kmetova molitev, Medricky: Bila jednom ruža jedna (Kra-kovo-Trnovo); 4. Adamič: Serenada, dr. Schwab: Dekletce, podaj mi roko (Tržič); 5. Adamič: Mara •Sžodl^fc oclldoj^ podajja oai< 0 TMtlkuieeoa e. 5. ° Šefefbw3l9o Seidpu 3190 v jezeru, Adamič: Pred spanjem (»Ljubljanski Zvone); 6. St. Premrl: Naša pesem, Adamič: V snegu (»Slavec-); 7. Adamič: Ljubica ostani, Adamič: Zaman pod oknom (»Zvon« Trbovlje); 8. Adamič: Za njega vse trpini, Adamič: Komarjeva ženitev, Adamič: Lepa Jana (Glasbena Matica); 9. J. Aljaž: Divna noč, Juvanec: Budnica (Krakovo-Trnovo, »Ljubljanski Zvone, »Glasbena Matičar, in »Slavec«); 10 Jenko: Zbor ciganov, dr. Schvvab: Dobro jutro, Sattner: O nevihti (»Ljubljanski Zvon*., »Glasbena Matičar in »Slavec«), — Vmes igra Ra-dio-orkester. — 20 Pesem v orkestralni obleki, izvaja Radio-orkester: 1. F. S. Vilhar: Mornar, Kam, Ukazi; 2. Fr. Sehubert: Na morju, Pomladni upi; 3. Friml: Za vas, V tihih nočeh; 4 Finden: Tempeljski zvonovi. Obup; 5. Gastaldon: Prepovedana pesem, Hajdrich: Jadransko morje. — 22 Poročila. Ponedeljek, 18. marca: 12.30 Roproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode iu borzna poročila. — 17 Koncert Radio-Orkestra. — 18.30 češčina, g. Novak. — 19 Francoščina., dr. Leben. — 19.30 Naše sosednje države: Rudarstvo v Rumuniji, dr. Bo-hinec. — 20 Večer Radio-kvarteta: 1. Smetana: 3 češki plesi: Souvenir de Boheme, Czibulička, Polka; 2. Schuman: Reveries, Uspavanka; 3. Rossini: Arija iz Stabat Mater; 4. Mozart: Menuet B-dur; 5 Le-har: Zlato in srebro (valček). — 22. Poročila. Torek, 19. marca. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 O trpljenju, vseuč. prof. dr. Rozman. — 10.30: Sadjarstvo, ing. Skubic. — 11 Koncert komorne glasbe: (prof. Trost-vijolina, soločelist G. Miiiler in dirigent N. štrilof-klavir) 1. W. T. Mozart: Trio, G-dur, Allegro, Andante, Allegretto; 2. Camille Saint-Saens: trio, F-dur, op 28; Allegro vivace, Andante, Scherzo, Presto, Allegro. 15 Stanje vode in časovna napoved, -r 15.05 Vesele ure na Trški gori: Pevski kvartet poje 4 venčke zdravic, vmes 4 predavanja o Trški gori. — 10 Planinski spomiui, prof. Mlakar. 10.30 Leonid Andrejev: »Misel«, izv. člani narod, gledal. — 20 Koncert Dravske divizije: 1. Čerin: Dragi in nedragi — srbski marš; 2. Sedlaček: Za moje prijatelje; 3. Brodil: Iz Niša i okolice; 4. Lipold: Hrvatski dom; 5. Urban; Radi-savljevič — marš; 6. Čerin: Odkud ideš Anice? — hrvatski marš; 7. Urban: Uspomi-na na Krf 8. Muh-vič: Od Triglava do Balkana; 9. Rendla: Srbske igre; 10. Rendla: Veseli trenutci; 11. Sedlaček: Beograd u noči; 12. Vinš: General Terzič — marš. — 22 Poročila. — 22.15 Sprehod po Evropi. Sreda. 20. marca: Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 20 Prenos opere. — 22 Pororila. Četrtek, 21. marra: 12.30 Reproducirana glasba — 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Jonny jazz-band — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina — 18.30 Kmetijsko knjigovodstvo, ing. Rado Lah — 19 češčina, g. Novak — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec — 20 Večer ita-. lijanske glasbe II. — Izvaja Radio-orkester — 22 Poročila. Petek. 22. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 1350 Stanj"e vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Stane Vurnik. — 20 Pevski solistični večer gdč. Majdičeve, čl. nar. gled. — 22 Poročila. Koliko nas je Število radio-abonentov. odkar deluje radio-oddajna postaja v Ljubljani, kaže sledeči porast: 1. septembra lani je bilo 2030 naročnikov, 1. oktobra 2507, 1. novembra 3197, 1. decembra 3679, 1. januarja t. I. 4245, 1. marca pa 5333 plačujočih naročnikov. Ti abonenti so razdeljeni na sledeče stanove: Uradnikov 1830, obrtnikov 1169, posestnikov in zasebnikov 689, trgovcev 695, profesorjev in učiteljev 355, duhovnikov 194, zdravnikov in odvetnikov 171, društev 173, delavcev 176, dijakov 239. Najbolj je torej zastopan uradniški stan, nalo obrtniški, slednjič trgovci in posestniki. Zanimiva je dalje tudi jtatistika naročnikov po krajih. Tudi ta statistika nam nudi ogledalo kulturnega zemljevida Slovenije. Ljubljana ima 1754 naročnikov, ostala mesla v Sloveniji 089, trgi imajo 347, vasi 2673. Gorenjska ima a, nr. 1486. Dolenjska 1022 in Štajerska 1501. Gorenjska ima skoraj (oliko naročnikov kakor cela bogata štajerska s Prekmurjem vred. Sorazmerno Imajo Domžale največ naročnikov f. j. 112, nato pride Vrhnika 74, nakar sledi Tržič. Na tisoč prebivalcev odpade v Jugoslaviji malo manj kot dva naročnika, v Sloveniji 533, v Ljubljani pa okoli 30: radio zastonjkarji pri tem seveda niso všteti. Reprezentanca radio tovarne Ingelen Ljubljana. Mihlošlčeva cesta 34/1. Kot zvon (stirielektronski aparat z elektronkami z zaščiteno mrežico) z čist sprejem Vam nudi novi Ingelen 114 Ingelen zvoCnlhom ..Ramona Din 4470 — Nekateri prodajalci: MFMMM Tli V Radio Llablfano, HihlošICeva cesta SI. 5 Radioval - Radiotehnika - Radio Bar - Bogataj - Kolar - Kelan — vsi v Ljubl jani. Hrani: Schilling & Go. IrzIC: Nadičar. Jesenice: Jože Markež, Jesenice 54. Celle: Mestna elektrarna, Ing. Selimi-dinger Plarlbor: Wipplinger — Ilič & Tichy. Varofdln: Sobeslavski. NOVO mesto: Ogrizek. CahOVCC: Spitzer. PjiiS Datr.iS. Mursko SObOlO: Janez Nemecz. Sprejemamo zastopnike. Drugi programi: Nedelja, 17. marca. Belgrad: (455 m) 11.20 Poročilo o stanju vode. 11.25 Gramofonske plošče. — 11.45 Obširno poročilo o vodnem slanju v donavskih deželah. Zagreb: 11.30 Koncert — 17 Plesna glasba — 20.35 Pesmi in arije - 21.50 Poročila — 22. Prenos inozemskih postaj. — Praga: 9 Cerkvena glasba — 10 Proslava Komenskega — 11.30 Poljuden koncert — 12 Zvonenje s tinske cerkve — 12 Orkester — 16.30 Godba na pihala — 19.30 Lovec žensk, opereta — 22.10 Lahka glasba. — Sluttgart: 10.45 Evangeličanska služba božja — 14 Pravljice — 15.30 Zabavni koncert — 19.30 Ura pesnikov — 20.15 Delavska glasba — 21.30 Koncert skladb Straufclov. — Bern: 13 Koncert — 15.30 Popold. glasba — 20 Judinja, opera. — Katovvice: 10.15 Služba božja — 12.10 Simfoničen koncert — 10 Poljuden koncert — 20.30 Koncert iz Varšave — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 10 Cerkvena glasba, petje in instrumenti — 13 Trio — 17 Koncert — 20.45 Ples v maskah, opera. — Berlin: 11.30 Dopoldanski koncert — 13.15 Šah — 15.30 Pravljice — 16 Koncert zbora 400 otrok — 20 Poljudna orkestralna glasba — 21 Zabavni večer; nato plesna glasba. — Dnnaj: 10.20 Koncert zbora Wiener Siingerknabcn — 11 Koncert simfoničnega orkestra« — 10 Koncert — 18 Življenje v Kaliforniji — 18.40 Proslava A Jense-na — 19.30 L. Roseggerju v spomin — 20.15 Stava, aMPUON ZVOČNIKE 1887 - 1959 ie 42 let izdeluje Graham Amplion, Ltd.. London Dobite jih v prodajalni Radijske oddajne postaje Ljubljana — Miklošičeva 5 — Tel. 31-90 veseloigra; nato koncert s pestrim sporedom. — Toulousc: 13.45 Koncert — 14.30 Nabožna glasba — 21.30 Koncert — 22 Operne arije — 22.20 Simfoničen koncert — 22.50 Plesna glasba. — Milan: 10.40 Nabožna glasba in petje — 12.30 Kvartet — 16 Koncert s pestrim sporedom — 16.45 Kvintet — 17.40 Otroško petje — 21 Prenos opere iz Stale. — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 12.15 Simfonični orkestralni koncert — 1<3 Pesmi — 17.25 Pesmi starejših ogrskih komponistov — 22.30 Koncert opernega orkestra. — Varšava: 10.15 Služba božja —12.10 Simfoničen koncert — 15.15 Koncert varšavske filharmonije — 18.20 Poljudna muzikalno-literarna prireditev — 20 Odlomki iz oper — 21 Literatura — 21.15 Nadaljevanje koncerta — 22.30 Plesna glasba. Ponedeljek, 18. marca. Belgrad: (455 m) 11.20 Poročilo o stanju vode. 11.25 Gramofonske plošče. — 1145 Obširno poročilo o vodnem slanju v donavskih deželah. Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Lahka glasba — 19.30 Prenos z Dunaja: »Čarobna piščal«, (Mozart); nato poročila. — Praga: 10.30 Plošče — 11.15 Koncert — 12.30 Koncert — 13.40 O gospodarskih odnošajih med ČSR in SHS — 15 Plošče — 10.30 Koncert — 19 Čarobna piščalka, oper — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 10.30 Plošče — 15.30 Koncert šolarjev — 10.35 Orkestralna glasba — 18.15 Zdrav, predavanje: Surova hrana za zdravje — 20.10 »Iz čelrte dimenzije:; nato zabavni večer. — Bern: 12.50 Plošče (resna glasba) — 16 Koncert — 16.30 knjige — 17 Koncert — 18.15 Plošče — 19.30 Psihološka vzgojna vprašanja — 20 Veseloigra — 21.30 Jodlerji in ljudska glasba. — Katovvice: 12.10 in 10 Plošče — 17.55 Poljudna glasba — 19.30 Prenos iz dunajske ojjere — 22.30 Desna glasba. — Rim: 13 Trio — 17.80 Pesmi za sopran — 20.45 Lahka glasba in komedija. — Bcrliu: 10 Kako živali prezimujejo — 16.30 Koncert — 17.30 Novele — 19.30 Prenos z Dunaja: čarobna piščal, nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 1<> Kvartet Šilving — 19.30 Čarobna piščal, opera (Mozart) srednjeevropejski prenos; nato koncert jazz-banda. — Toulousc: 21.30 Koncert — 22 Orkester — 22.25 Pesmi — 22.45 Plesna glasba. — Milan: 11.15 Plošče — 12.30 Kvartet — 16.30 Kvintet — 17.20 Otroško pelje — 20.30 Operetni prenos. _ Budapest: 9.15 Koncert — 12.06 Trlo — 19.30 Koncert filharmonične družbe; nato Ciganska kapela. — Varšava: 12.20 Plošče — 15.50 Plošče — 17.55 Lahka glasba — 19.30 Prenos iz du-unjske opere: čarobna piščal — 22 Plesna glasba. Če bi pa vendar — (Še o descendenci.) Darvinizem je sicer blesteča zmota, a vendarle zmota, descendenčua teorija je pa v nekih mejah zelo verjetna hipoteza in morda že več kakor hipoteza. V stvarstvu se je najbrže vršil in se morda še vrši razvoj vrst. A o postanku živega iz neživega, živali iz rastlin in človeka iz živali znanost ničesar ne ve. Ali je tak postanek sploli nemogoč? Nekatere vedno muči misel, češ, ako znanost doslej še ni tega dognala, dožene pa morda kdaj pozneje? Kaj bi pa bilo, če bi dognala? Dognala bi le nov način božjega snovanja v naravi! Ali je postanek živega iz neživega, živali iz rastlin, človeka iz živali sploh nemogoč? Že sv. Avguštin je razmišljal o tem vprašanju in zazdelo se inu je. da takšen postanek ni nemogoč. Kajpada je treba stvar prav umeti! Samo po sebi, iz svojih svojskih sil se to, kar ni živo, ne more razviti v živo bitje, prav tako ne rastlina v žival, ne žival v človeka. Zakaj ne? Zato ne, ker samo po sebi iz nič ne more nastati nekaj, ue iz manj več. V ne-Iživi snovi pa ni življenja, in v vegetativnem življenju ni živalskega življenja. Živo bitje je več kakor neživo, žival več kakor rastlina, človek več kakor žival. Življenje presega vse zgolj fizikalično-kemične sile; živalsko življenje presega zgolj negativno življenje rastlin in človeško življenje z zavestnim mišljenjem in svobodnim hotenjem presega vse zgolj živalsko življenje. Življenjski pojavi so nasproti delovanju fizikaličnih in kemičnih sil pojavi višjega reda, a zopet tudi med seboj pojavi nižjega in višjega reda: pojavi vegetativnega življenja (rast in plodnja) življenjski pojavi prvega reda; pojavi čutnega življenja (čutenje in predstavljanje ter čutno teženje) pojavi drugega reda; pojavi človeškega življenja (mišljenje in hoteuje) pojavi tretjega in na zemlji najvišjega reda. Zato fizikalične in kemične sile, same sebi prepuščene, ne morejo proizvesti življenja; prav tako pa tudi sile vegetativ-nega življenja ne morejo saine proizvesti živalskega življenja, ne sile živalskega življenja človeškega življenja. To se pravi: iz neživega samo po sebi nikdar ni nastalo in ne bo nastalo živo, ne iz rastline žival, ne iz živali človek, ker je to nemogoče, nezmiselno, protislovno. Ni pa nemogoče, da se iz nižjega razvije višje, če so v nižje že položene tiste višje sile, ki so značilne za višje bitje. Tako se iz semena razvije cvetica, iz pečke drevo, iz jajca žival. Seme in pečka in jajce so gotovo po organizaciji'manj kakor cvetica, drevo in žival in vendar se le-te razvijejo iz onih. Res so za razvoj ' potrebni tudi .vnaaji vplivi, toplota, svetloba in vlaga, vendar ti vplivi niso listo, Ikar je za razvoj svojsko. Brez teh vplivov Pe razvoj ne bi izvršil, toda ii vplivi ne bi nič pomagali, če ne bi bilo v semenu in pečki in jajcu že življenjske klice, to je, če ne bi bilo tistih skrivnostnih sil, ki po vnanji pobudi začno snovati in oblikovati, dokler se iz prvotnega zametka ne razvije popoln organizem. Tu je popolui organizem res le najvišji razvoj tega, kar je bilo že v prvem početku na ta razvoj naravnano. Popolni organizem nima ničesar v sebi, kar bi bilo nad moči in sile, Id so bile že v zametku. Nekako tako bi si morda mogli misliti razvoj živega iz neživega, živali iz rastlin. Namreč, da bi bil Bog položil že v prvoino snov tiste življenjske sile, ki neživo snov oblikujejo v živo, v rastlino ali žival. Seveda bi bile te sile v neživi snovi izprva v nekakem zatopljenem, »latentnein« stanju in bi se še le v posebnih razmerah začele gibati, vprav kakor se še le pod vplivom solnenih žarkov v semenu začne gibati življenjska klica. Leta in leta leži morda kje kako zrno kakor mrtvo, a ko pade v toplo zemljo, začno v njem snovati tiste skrivnostne sile, ki so bile že prej v njem, a kakor da so spale, a so se sedaj prebudile iu se začele gibati. Tako bi se začele gibati v neživi snovi življenjske sile in bi iz kepice mrlve snovi nastala prva živa stanica, ali iz rastlinske klice semenska klica živali. Kajpada primera med nekaiečim zrnom in to kepico mrtve snovi s tistimi skrivnostnimi silami ni popolna, a vendar vzbltja misel, da morda tudi to ni nemogoče. Kdo bi izmeril možnosti božje vsemogočnosti! Pri človeku bi bilo treba seveda takšen razvoj omejiti na telo. Človeška duša je duhovna, a kar je duhovno, se iz tvari nikakor ne more razviti. Duhovna duša se sploh ne more razviti iz nepopolnega bitja v popolno, dasi se more nje delovanje manj ali bolj očitovati. Le človeški organizem bi se bil mogel po snovanju tistih sil razviti iz živalskega, duhovno dušo bi moral Beg ustvariti neposredno. A za nas, za videz in tudi za pozitivno znanost bi bilo popolnoma tako, kakor da se je človek razvil iz, živali. Saj se nam tudi sedaj tako zdi, kakor da je ves človek tvorba rodnih sil, četudi vemo, da rodne sile morejo le organizirati človeško telo, ki v njem božja slvariteljna moč po zakonih narave ustvari duhovno počelo življenja. Tako si je mislil sv. Avguštin postanek živili bitij, živali in tudi človeka. Polne skrivnosti so te misli, a nenngoče se zdi da niso. Tako je sv. Avguštin tolmačil tudi prvo poglavje sv. pisma o stvarjenju. -Bog je rekel: Zemlja naj požene travo... in zemlja je pograbi travo. Bog je rekel: Zemlja naj rodi žive stvori ... in zgodilo se je tako. In Bog jo ustvaril živali zemlje... Bog je ustvaril , lo se pravi po avguštinsko: Tiste sile. ki jih je Bog položil v neživo snov ( zemljo ), "O \ svojem easu proizvedle živa bitja ( zemlja naj rodi ...). Sedaj Sn g > leracija ve o tej dobi sicer jako malo, vendar je bila ena najzanimivejših in najvažnejših tako v splošno avstrijski novejši politični zgodovini, kakor tudi v zgodovini naš ena slovenskega političnega in kulturnega življenja, iz avstrijskega parlamenta so tedaj vedno hitrejše izginjali fevdalci in konservativci, uveljavljali so se luščnnskt socialci in nemški nacionalci. a med avstrijskimi narodi so začeli stopati nacionalni boji v ospredje vsega javnega življenja, pri nas na Slovenskem se je pa tedaj končnoveljavno oblikovala ]K)litična in kulturna diferencijoelja in snovali ter uresničevali so se veliki gospodarski načrti (dolenjska železnica, zadružništvo). Slovenska naroduo-napredna stranka je sicer skušala ustaviti tok časa s svojo usodno zvezo z nemškimi veleposestniki, loda povzročila ie s tem le še radikalnejše vsesplošno vrenje, šuklje nam opisuje ta leta v šestih poglavjih, izmed katerih prinaša vsako obilico novega, za političnega in kulturnega zgodovinarja dragocenega gi'adiva. Zlasti poglavja, ki nam rišejo tedanje razmere v dunajskem parlamentu in pa tok tedanje avstrijske notnuije politike, so pisana tako nazorno, plastično, s takim izčrpnim poznanjem snovi in s takimi sijajnimi karakterizaeljnmi, da bedo ostala gotovo trajni vir za vsakega zgodovinarja. Izmed poglavij, ki se nanašajo na dogodke v domovini, sta pa najvažnejši in najzanimivejši oni dve n graditvi dolcujske železnice in o »zvezi med narodno napredno stranko in Nemck, ker objavlja Ia skoro samo doslej neznano, a vele-valno gradivo. Če bi nam popisal Šuklje podrob-še oblikovanje in uveljavljanje tedanjih naših političnih strank v Ieli letih.' pa bi imeli pred srboi celotno slovensko politično zgodovino sredine 90 Ih let. Upamo pn. da najdemo lako poglavje v tretjem delu ni TOvlh spominov, s katerim naj autor ne čaka lako dolgo, kot jo čakal s tem drugim delom. Sauioobsebi je umevno, da priporočamo Hu-kljetove spomine vsakemu, zlasti pa vsem, ki se zanimajo za našo domačo zgodovino in za politiko. Našli bodo v njih mnogo, mnogo dragocenega gradiva in mnogo življenjske modrosti izkušenega starčka. Morda so I i spomini ravno v današnjih dnevih še prav posebuo primerno čtivo. K. SAVINŠIvK: IZPOD GOLICE. Povest /. gorenjskih planin. (Ljudska knjižnica, 20 zvezek.) Ljubljana, 1928. Založila .lugoslovanska knjigarna. Sir. 340, cena 30 Din, v platno vezani knjigi 42 Din. Izvirne ljudske povesti postajajo zadnja leta pri nas vedno bolj redke. Ta je pa pristno slovenska in še dobra povrhu. V čudovitem planinskem svetu okrog Golice se godi vse dejanje in vsaka beseda izraža iskrene, in toplo pisateljevo ljubezen do teh naših prelepili planin. Burno, nevarnosti 111 romantike polno tihotapljenje čez Karavanke iz Avstrije v Jugoslavijo in obratno je popisano s tako nazorno realistiko, da .pač ne bo povesti odložil nihče, preden ne dospe do zadnje sliani. Ker je delo pisano izredno živahno, gladko in v pristni ljudski govorici, smo prepričani, da postane Savinškova povest prav kmalu naša prava ljudska luijiga in bo šla od liiše do hiše. Anion Boštele (Pesmi. Celje 1929. Natisnila tiskarna brata Rode & Martinčič v Celju. Sir. 104. S sliko pesnikovo. Cena broš. 20 Din, vez. 40 Din.) Za božič nam je Vodušek dal svoje pesmi, za Veliko noč nam jih daje Anion lloštele. Oba govorila iz rodu mladih, ki so zaživeli v skujmem časovnem poslanstvu sodobnosti. Križarstvo je dalo literarno že Antona Vodnika (Žalostne roke, Vi-gilije), Franceta Vodnika (Slovenska religiozna lirika). Ne kot literarno-uinetnostui program, marveč kot življenjski prograni, ki človeka oblikuje. To odraža ludi vse ustvarjanje mladih. Iz Voduška govori v lahkotni preprostosti, hočeš-nočeš, mestni človek. Iz Boštelela pa govori kmetski fant, ki se mu beseda še trga iz srca, ki nm je ritem dostikrat neuglajen, a mu je zalo vsaka misel otipljivo jasna in vsako občutje neposredno pristno. Lik človeka stopa ludi iz Bošteletove zbirke: veselje iz misli, zdravja telesnega, pesmi in občutij; bridkost iz svetnega gorja (Trbovlje) in iz lastnih padcev Zbirka ima štiri dele. Prvi je osebno subjektiven. Iz prvih prevar se življenja zave. Poganja se kvišku, a postaja pred usodnimi spoznanji. Ob smrti tovariševi se temno zamisli. Potem pa se prelomi v njem in ves zavriska v razkošni prešer-i nosti pustni in godčevski. A zopet se pogrezne v otežnost, jiogled pa se mu dvigne v jilanine, izvije se mu molitev, ki se zvrhunči v : Spokorniku ■■• in v lako iskreni »Prošnji . In vendar zmaga pogum in iz intimne prisrčnosti Tihega večera« se dvigne (v celoti, žal, nekam šibki) spev Taki smo mi. Menda je ni v tem delu pesmi, ki se bralca ne bi dojela po svoji resnični obcutenosti. (V -»Kaj poje mladosl« moti konvencionalnt konec, zadnja pa je nekam netigurna.) Drugi del tvorijo pesmi iz lokalno domačnostnili doživetij: Trbovlje, laški hribi; rudarsko in bnitarsko okolje . Slovensko socialno vprašanje. Trpka beseda iz trpke resničnosti (Rodovnik, Mui oče je bil rudar), žgoča satira (Hlapci), Med najboljšimi je golovo Šmlhelskn nedelja . Manj neposrednosti kažeta Trbovlje-Hrastnik in ( . Dekleta-delavke . Na vsak način -mo dobili v njih spel nekaj dobrih socialnih pesmi Tretji del je posvečen življenju s prirodo — Coufiteor Stvarniku, veličastje planin, bridkost jeseni in umiranja... Pesmi planinca, ki se je zatekel v stvarstvo božje, pa hodi in moli, doživlja, dojema in vriska. Pesmi, polne iskrenega občutje in zdravja, ki se izprevrže v zadnjih v molčeči resnost, a brez bolehuosti iu spleena. Prelep posnetek vsega je iskreni ciklus Hrepenenje v pr-volnost«, ki ga zaključi najvišje spoznauje: :-Na«' vsem je nebo in Bog je dubrotu! Četrti del je erotika. Uvaja ga svetopisemsko trpko sočna Jeftejeva lepa hči . Bridko j>rečutena simbolika pesnika-svečenika. I11 potem tiste tople dekliške in še tako neposredno preproste ostale, ki iz njih zdrave erotike zazveni včasih preprostost ljudske pesmi. Kakor posnetek je bridka »Pesem v dveh , ki se konča v resignaclji. Baš ta ciklus je morda sa zanimiv radi svojske sonetne oblike. Zbirke smo lahko res veseli. Dvoje, troje pesmi bi izv/.el: sicer pa zveni iz vseh neposredno občutje in listo zdravo zadnje dno. Ni bolne sentimentalnosti, ni iskanosti. Pesmi bodo zlahka šle med ljudstvo, ki iz njega Anton Bošlele rasle. I 11 bo še ras te I z a na p rej. — Tisk je lep, zunanja oprema bi bila lahko sodobnejša. Cena 20 dinarjev jc nizka. Vifco l(nrct. KLEOPATRA. II ider 11.1 g g .1 1 d 0 je eden najzanimivejših romanov Ljudske knjižnice, v katerem nam stopa pred oči ra/.uzdunka Kleopatru, zadnja egiptovska kraljica, ki s svojimi ljubimci vred žalostno konča, skrivnostni Egipt pa zasedejo mogočni Rimljani. (Cena broš. J8, vu. 40 Din.) | Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Francoske novitete Doininique P., La revolutiou creatrice. Pariš, Valois. Lagrange R. P. M. J., L'Evaugile de Jesus-Christ. Pariš, Gabalda. Le Corbusier, Une maison U11 palais. A la recherclic d'une unite arehiteeturale Pariš, Cres + Co. Philip A., Henri de Man et la erise doctrinale du sociaHstiie. Pariš. Gamber. Thibaudct A., Le Bergsonisme. 2 vol. Pariš, Nouv. Revne fran?. V založbi J. Ferenczi et Fils. Pariš, so izšle nadalje sledeče nove knjige: Lurjo Dclaruc-Mar-drus: Iforleiisia Drfgeiitfre. Tn roman vsebuje nemirno in nenavadno zgodbo, zgrajen > in obdelano .-, priznano spretnostjo pisateljice ter pomeni z ozirom na njena dosedanja dela poseben uspeh, — Andrč Sauvagc: La nouvelle Julie. Sauvage je bil do zdaj neznan pisatelj. S tem svojim prvim romanom, ki je napisan v preprostem, a nervoznem in napetem slogu, je pridobil na prvi mah simpatije vseh kritikov, ki mu Obetajo lepo bodočnost. — I.ouis - Frederic Itoiiipietto: Le grami silem-o blanc. V romanu, ki bi mu rekli po naše -Veliko belo molčanje . opisuje lfou(|uette svoja doživetja v Aljaski na neprekosljiv način. Niso mu zaman nadeli naslov prvega pesnika velikega severa. Zanimanje za to reinek-delo je ogromno, v kratkem času je bilo razprodanih čez 100.000 izvodov. — V zbirki »La vie des hommes itlustres založbe Nouvelle lievue Francaise .ie izšel kot poslednji zvezek življenjepis maršala do Rirhelieu, ki sta ga napisala Robert Honnert in Marcel Augagneur. Bernard Grassol : La fiiose Litteraire. Pod ltin naslovom je izšla pravkar v založbi Nouvelle lievue Fran?aise zanimiva in svojevrstna knjiga. Sloviti Francoski založnik Bernard G ras se I obdeluje v nji založniško stroko . ki se je v velikem svelu razvila v poslednjih desetletjih na svoj način ter odgovarja sodobnemu mrzličnemu, več na reklamo, na konkurenčnost ttjr na kupčijo samo kot ua trezno presojo vrednosti in kakovosti nagiba-jočo se izmenjavo proizvodov in njih vporabe. V tej zares zanimivi knjigi nam vstaja svet književnosti, vidimo njega valovanje in njega borbe, predočuje nam življenje pisateljev in njih odnošaje do založnikov. ki so postali mnnagerji . Pri občinstvu zbujajo književne zadeve zdaj podobno zanimanje in radovednost kakor znameniti sjiortni in veliki politični dogodki, s čimer najbolje je karakterizi-ran sedanji položaj književnosti. Prva knjiga, ki obdeluje to vprašanje in v kateri je postavljen problem sodobne književnosti 7. ozirom na njeno prodiranje v svel interesentov v pravo luč, je to Gras-setovo delo, ki vsebuje brez števila zanimivih po dalkov, misli in sodb, duhovito iu trezno nanizanih. Delo je vredno, dn mu jx>sveti svojo pažnjo vsakdo, ki se pobliže zanima zu književnost. g. S. samo zadnje no vosti v najrazličnejših barvah in KLOBUKE oblikah, ter različne športno klobuke Vam nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov JOS. POK nasl. M. Bogataj Ljubljana, Stari trg 14 sprejemajo se popravila — Cene zmerne — Solidna postrežba illi si gradite lastno stavbo? Frcskrbite si, preden oddaste zgradbo stavbeniku načrte in proračune od nas, na podlagi katerih razpišete dela in jih oddaste naj:cnej£omu pomni niku. Da se bo stavba res solidno gradila, nadzi rujemo mi strokovnjaSko vsa dela Vaše stavbe informacije dobile v Tehnični pisarni »TEHNA», ' družba * o. z. — Ljubljana — Mestni trg 25'1 Telefon 25—80. ve/d iivlmkio vrmukns Zadnji svojega rodu Mati zemlja spreminja svoje obličje, človeški rodovi na njej izumirajo in se pojavljajo novi. Ne samo človeški rodovi, marveč tudi družine živali izumirajo ter odstopajo prostor drugim. Koliko živalskih plemen je bivalo pred davnimi stoletji na zemlji, ki jih poznamo danes le po tem, kar so nam o njih razodela paleontološka poročila. Na tisoče okamenelih okostnjakov starodavnih živali počiva v zemlji in priča o spremembah na zemeljski površini, ki so povzročile izumrtje teli prebivalcev prirode. Uničeni so, mrtvi, do zadnjega iz-trebljeni. Kateri so vzroki tega iztrebljenja živalskih plemen? Predvsem moramo pomisliti na elementarne zemeljske katastrofe. Čc leže v Sibiriji pod ledom dobro ohranjene množice ma-raelukov na omejenem kraju, tedaj so morali pogrniti le radi nenadne katastrofe, morda radi strašnega, nevzdržnega mraza. V severni Ameriki so našli na gotovih krajih tisoče živalskih •trupel vsake vrste. Kamenita skorja, ki jih obdaja, jasno priča, da so tc živali poslale žrtve lave in pepela, ki so ju name tali nanje ognjeniki. Pogin mnogih živali so povzročile tudi spremenjene klimaitične razmere, ki se jim živali niso mogle prilagoditi. Izumiranje je nastopilo v tem slučaju siccr polagoma, vendar je stopnjevalo vztrajno. Nevarnejši od katastrof pa so živi sovražniki. Iztrebljenje živali po živali. Že ogromni roji kobilic lahko povzročijo za kako živalsko pleme lakoto in pogin. Še hujši so medsebojni spopadi. V zgodovinski dobi pa je bil človek najhujši pokončevalec živali, zlasti divjih zveri, in baš človek je povzročil, da jc mnogo živalskih plemen izginilo s površja zemlje. Kje je danes divji vol (bos primigenus), o katerem je bilo v stari zgodovini toliko govora? Ni ga več, doccla jc iztrcbljen. Zadnji je padel 1. 1627. v Mazoviji, da ne bi delal s škode« na pašnikih. Do tega časa je živci divji vol tudi v Nemčiji, kjer s-o se ohranile njegove slike. Tudi asirske skulpturc kažejo tora, divjega vola. Iz teh skulptur izhaja tudi pravljica o enorožcu, ker skulpturc kažejo divjega vola v profilu in je viden samo en rog. Grki so potem ustvarili iz tega enorožca. Zadnji svojega rodu so sorodniki divjega vola, bizoni. Divji vol jc bil enakomerno poraščen z dlakami po vsem životu in je imel raven hrbet (brl je prav za prav praoče naših govedi), bizon pa ima grivast tilnik in vrat in upadel hrbet. Nekaj bizonov še živi na Kavkazu. V bielovijskih gozdovih na Poljskem so bili med vojno in v homatijah po vojni popolnoma zatrti. Toda človeka je začela peči vest, spoznal je, da ima vsako živalsko pleme svoje pravice na zemlji. Tako goje sedaj bizone po raznih zooloških vrtovih, zlasti v Berlinu, celo posebno društvo za ohranitev te živali se jc osnovalo. Še nekega drugega parkljarja v Evropi zek* preganjajo. Losa. Ta jelen z mogočnim, košatim rogovjem, se vedno bolj umika proti severu v polarne pokrajine. V prejšnjih zemeljskih perijodah je živel los v severni Italiji. V 14. stoletju tudi na Češkem. Na Saikcm je izginil zadnji 1. 1746. V zapadni Pruski so ga videli nazadnje L 1830. V vzhodni Prusiji pa je našel zavetje in se ohranil do danes. Radi zaščite in prizanašanja njegovemu življenju živi tu blizu 800 losov. Vendar bodo morali število teh živali omejiti, ker delajo ogromno škodo v gozdarstvu. Živi še divji konj? V mrzlih puščavah severne notranje Aziie, v najbolj nepristopnih predelih džungle so raziskovalci naleteli na nekoliko cksemplarov divjega konja in so jih nekaj pripeljali celo v Evropo, kjer jih skušajo zapluditi. Evropski divji konj, tarpan, jc skoro docela izumrl. Koncem preteklega stoletja se je šc pojavil tu pa tam v stepah ob Dnjepru v južni Rusiji. Ruski kmetje so ga strastno preganjali in ga dolžili, da jim krade seno, zapeljuje kobile in jih odvaja s seboj. To je bila za tarpana usodno. Na Nemškem so tudi volkovi iztrehljeni, V Prusiji so 1. 1817. ugonobili 1080 volkov. Prišli so bili z bežečo Napoleonovo vojsko 1. 1812. iz Rusije in se v Nemčiji močno zapledili. Pozimi 1. 1814.-15. so raztrgali volkovi na Pj-znanskem 28 otrok. Kandidat smrti je na Nemškem tudi bober. Nekoč je bil zelo razplojcn, toda preganjali so ga radi dragoccne kože in škode, ki jo jc delal s ^podžagavainjcm -. dreves, iz katerih si je gradil svoje domove, Taka je usoda izumirajočih živali, ki so nekoč izpopolnjevale življenje v priredi, ki pa so se morale radi neizbežnih vzrokov izživeli in žive nekatere lc šc v tradiciji prirodopisne :n raziskovalne znanosti. Konec čajni c na Japonskem Znano je, da na Japonskem obšlo ju ogromno število čajnic, ki niso ničesar drugega, kakor pri nas javne hiše. Najbolj znano jc bilo predmestje čajnic v Tokiu — Jošivara. Te čajnice so bile nekaka neobhodna sestavina japonske poganske vere in tradicijo. To jo ostanek onih časov, ko se je prostitucija pinatrala kot del bogoslužja. Čajnice so od zunaj prijetne, od rož obdane hišice, v katerih pa vlada največja beda, sramota in greh. Deklice, la v njih služijo, so večinoma revne hčerke proletarcev, ki oddajajo svoje hčere posestniku čajnih hišic kot talce za svoje dolgove. Deklica, ki hoče biti stanovalka v teh hišah, mora biti najmanj 17 leC stara in služi prostituciji tako dolgo, dokler ni dolg starišev odplačan. Seveda jih posestniki nesramno izrabljajo. V novejšem času se je začela velika akcija proti te vrste prostituciji, ki pa dolgo ni imela uspeha, ker je spadala k najbolj ukoreninjenim tradicijam Japonske, ki so jo opevali najslavnejši japonski pesniki. Sedaj pa je ministrstvo za notranje zadeve izdalo odredbo, po kateri se ne sme ustanoviti nobena nova čajnica in se tekoče licence ne bodo več podaljšale, tako da bo ita institucija v dveh, treh desetletjih, hvala Bogu, izginila. Doživljaji v afriški džungli Baron Dungern sc je vrnil s filmske ekspedicije v Pori, ki leži v Massai deželi v južni Afriki. O svojih doživljajih je napisal baron Dungern celo vrsto zanimivih anekdot in opazovanj. Med drugimi tudi tc: Voda je zato tu, da se pije, pravijo de- Ustrelitev enega od voditeljev vstaie v Mcksiki. Že par tednov divja v Meksiki meščanska vojna. Vlada z brezobzirnostjo zasleduje upornike in jih po prekem sodu večinoma obsodi na smrt. Voda spremenjena v vino Ponarejanje vina na Francoskem oblasti jako strogo kaznujejo. Celo sladkanje grozdnega soka smatrajo za ponarejanje. V norem mestu okraja Herault se je hotel neki vinski trgovec poslužiti vodovoda, da bi dopolnil nekoliko načetili sodov. Skrivaj je napeljal iz svoje kleti močne gumijaste cevi do nekega cestnega hidranta in odprl petelina. Mož pa je pozabil, da je mestni župan odredil, da morajo biti ponoči vsi hidranti zaprti, dokler traja tako hud mraz. Napeljane cevi so ostale torej prazne, dotočna cev pa je jela sesati vino iz sodov, namesto da bi dovajala vanje vodo. Koliko presenečenje je bilo naslednje iutro za prebivalstvo, ki je opazilo, da pri vodovodnih pipah teče namesto vode vino. Zlasti so bili tega veseli prijatelji žlahtne kapljice in so mislili, da jim je Bog poslal raj na zemljo. Nu, naposled je posegla vmes policija, ki je razkrinkala nepošteno namero vinslre^a trgovca. Uvedena je bila preiskava še pri nekaterih drugih osumljencih. Neki frostihiirar je 473 hI vina primešal 20 stcklenic (15 1) vode, za kar je moral plačati blizu pol milijona frankov kazni. Steklenica vodo ga je torej stala 20.000 frankov. klela iz rodu Masa-i-jev. Zato sc umivajo s kravjim blatom, ki je še vedno bolj svetlo, ko njih koža. Neka filmska igralka je imela posebno veselje, da je rdeča tetoviranja deklet šc bolj pordečila z dišečim rdečilom za ustnice. Toda dekleta so takoj dišečo šminko izbrisale. Niso mogle prenesti neznosen smr id parfema. Kravje blato pa diši! Evropska dišava pa je neznosna. Kralj puščave šc dolgo ni tako kraljevski, kakor si navadno mislimo. Dungern, ki je ustrelil 12 levov, pravi, da ni lev nič v primeri s tamošnjimi biki. Tako je neki bik napadajo-čega leva vrgel v velikem loku v zrak in pri-hruljeno je potem lev pobegnil v goščavo. Čisdna religiozna sekta Na Madjarskem se v zadnjem času neprestano pojavljajo nove verske sekte. Te dni so policijske oblasti odkrile čudno versko sekto v bližini mesta Sabolcz. Pristaši te sekte se obvežejo, da ne bodo niti v slučaju najtežje bolezni klicali zdravnika na pomoč, češ, da člcvelc ni p. klican v lo, da bi se vmešaval v ono kar je komu usojeno. Na ta način so ve Prijetna ječa Iz uradnih zaporov v Horde (Porurje) je nedavno pobegnil ne.! i jetnik. Ko so ga zjutraj pogrešili in uvedli preiskavo, se je izkazalo, da je begunca izpustil na prosto neki podkupljeni paznik. LTgotovljeno je bilo, da so vsi pazniki prejemali od kaznencev podkupnino in jih puščali čez noč iz ječ, da so se ! mogli neovirano zabavati v skritih lokalih. V | zgodnjih jutranjih urah pa so se zopet vračali i nazaj v zapor. To se jc dodajalo vse dotlej, dokler se ni omenjeni jetnik ' pozabil vrniti in si je rajši podaljšal dopust v zlati prostosti. Pisava zdravnikov Vaksiu princ Albert, angleški prestolouas e fnik ki ie vsled bolezni svojega očeta kralja Jurija V prevzel regentstvo. Znano je, da so zdravniki v pisanju receptov tako skrivnostni, da njihove pisave če-l sto niti lekarnarji ne morejo Citati. Norveška vlada je vsled iega nedavnu izdala zakon, ki predpisuje, da morajo vsi zdravniški reccpti biti tako čitljivo pisani, da jih more čituti ne samo lekarnar, marveč tudi laik. Zdravnik, ki bi se pregrešil proti tej odredbi, bo kaznovan 1 z zaooroni do treh mesecev. i^ vicc Sci.auaiburg v Bcnnu m njegova lastnica gospa Zubkov, sest.a bivše a cesarja »., orna Nad njenim premoženjem je razpisan konkurz, ker je 63 le!na ljubezen do mladega ruskega pusto lovca privedla skoraj ,>na boben«. _ZHgttelTitodL Ko sem kupil klobuk, ste mi zagotavljali, da ga lahko nosim v največjem dežju.« • Resnično! Nisein pa« dejal, cla se ne bo v tem slučaju pokvaril.« Smešnice Uspaval jih je. Po končanem predavanju odhaja govornih iz dvorane tilio, po prstih. »Čemu odhajale po prstih?« -Da se občinstvo ne zbudi.« Je žc uračunal. »Preden dovolim, da se poročite z mojo hčerko, mi povejte, koliko dohodkov imate?« 2-Vsega dvajset tisoč.« -Jako lepo. In z dvajsetimi tisoči, ki jili nameravani dati hčerki...?« : Sem jih že uračunal. Prenizko padel. Dve nadstropji globoko je padel zidar in obležal nezavesten. Ko se je v bolnici zdramil, mu ponudi zdravnik kozarec sveže vode. : Kaj se je zgodilo z menoj? -, vpraša ponesrečenec. »Z drugega nadstropja ste padli.« : ln kaj mi ponujate v kozarcu?« »Vodo, dragi človek, da se vam docela povrne zavest.« »Vodo? Recite mi, s katerega nadstropja bi moral pasti, da bi dobil kozarec pristno — slivovke ? pričele med pristaši sekte širiti razne nalezljive bolezni, ki so tudi za ostalo družbo velika nevarnost. Mnogo članov te sekte je v največjih mukah umrlo. Policija je aretirala dosedaj nad 70 pristašev te ncgdvisne verske sekte. čičeric., sovjetski komisar za zunanje zadeve. 1.' je padel baje tudi v nemilost pri Stalinu. Cičerii je rojen leta 1872. in je potomec stare plemiške rodbine. Bil je že pod carističnim režimom diplomat. Od t. 1918. pa vodi zunanjo politiko sovjeiov. Žc več mesecev se nahaja v sanatoriju Sonnev/aiJ pri Berlinu. Oh, raj bi poslal za njo muco —. a muca je zame predraga: v vodnjak sem jo vrgel predlanskim, ker preveč požre ta nesnaga. Hitite, otroci, hitite, sladkorček moj dragi rešite! Kdor ujel bo miš, ali ubil — pol krblja za trud bo dobil. »Hi, hi,c se reži izza lonca tatica nesramna do konca. ^Poglej, kum, te ostre zobe! Kdaj.zgrizle sladkorček so že...« Oh, zdaj ni več treba hiteti, otroci... Težko je živeti, če takšne pokvarjene miši trpi človek milostno v hiši! Snažne živali Kakor vam jih slika kaže, tam ob reki so sc zbrali štirinožci vsake baže, da bi snažnost pokazali. Zebra grivico si gladi, tiger brke si navija. Vsi bi lepi bili radi, i!lej, kako jim snaga prija! Lev in opica marljivo češeta si kodre svoje, vodni konj pa nagajivo Iz kopeli sveže poje: Slona, bratci, tam poglejte, kaj neroda t« počenja! Od srca se mu nasmejte! Zob si snažiti ne jenja.« Medved, striček godrnjavi že končal je toaleto. »Čujmo, kaj »Slovenec« pravi našim malim!« — Čita vneto. Pri slabokrvnost« po prestani l"žki bolezni uživajte samo CHINO-FERR1N. — Dobi se v vsaki lekarni. Mirko Kunčič: Skopuh Hitite, otroci, hitite, za miško Poližko tecite! Ukradla sladkorček mi je. Gorje, če ga hrustat začne! pogumno srce in bi vas motil toliko časa, da bi zamudili pravo uro povratka v črne vode, bi bili rešeni.« Tako je povedala vodna vila. Pomislite, bratje, bili bi rešeni.« »Kje je človek s čisto dušo?« jc vprašal šesti brat. In kdo, le kdo im.i pogumno srce?« je dodal sedmi. »Da bi nas rešil kdo: ljubiti bi hotela njegovo pogumno srce. In dala bi se njegovi čisti duši- — jc ihtela princeska in sklonila glavo, da so ji svetli kodri pokrili beli obraz. Tedaj se jc pomaknilo solncc iz najvišje tečke. Trenutek — in že jc plavalo v črnih vodah enajst zlatih rib in je sklanjal snežni labod lepo glavico k mračni gladini. Ko se je mrak priplazil iz gošče in z velikim čopičem prebarval vso zemljo s črno barvo in naslikal na tla smešne črne sence, se je dvignil pastir in se odplazil v goščo. Tam si je slekcl suknjič in napravil iz njega dve žogi. Delal jih je vso noč. In lepo jih je naredil. V jutru je šel nabirat jagod — pa jih ni nič našel. — Nato je šel k jezeru. Vzel jc obe žogi in se z njima lepo igral. Ko je stalo solnce najvišje, so se dvignili iz črnih vod otroci. Sprva si niso upali na kopno Ko pa so videli, kako lepo sc : mali tuji deček žoga, so le prišli. Pastir jim je vrgel eno izmed žog, sam jc obdržal drugo. Pričela : je igra. Pastir je vriskal in pel in motil otroke. Že e je solnce premaknilo iz najvišje točke. Otroci pa so pozabili na vodo; igrali so se dalje, dalje--- Kraljica čarovnica je planila iz gošče, da umori malega rešitelja. Toda čistost in pogum tega solnčnega bitja sta ji strla moč — in brez glasu se je sesula v nič. Rešil si nas: ljubiti hočem Tvoje pogumno srce in Tvoji čisti duši sc dam!« Mala kraljična je poljubila pastirja. Hodil je tri dni in tri noči. Da bi vi vedeli, koliko je prestal v teh dnevih in nočeh. Da bi vi vedeli! Kamni so jokali, ko so videli iti mimo pastirja z žalostjo in trpljenjem v mladem obrazu. Pomislite: če je položil ponoči glavo na skalo, da zadremlje nekaj trenutkov — huu —! je že prilezla iz gluhe, goste nočne črnine kača, da ga piči. Če se je v mladem jutru sklonil nad studenec, da si izmije pekoče oči — že je zaplesal pod njim vrtinec in povodni mož je stegnil iz vrtinca roke, da ga potegne k sebi. Če je nabiral dopoldne jagode, da si uteši glad, so se mu režali iz mahu in trave zlobni pritlikavci in j ga ščipali s strupenimi kldSčami. Čc je opoldne poiskal senco, da si ohladi vroče telo, — je pri- i tulil volk, da ga raztrga. Če je popoldne sple- i zal na drevo, da vidi, kako daleč je še solncu do doma, — je udaril nad njim s perotmi jastreb, da mu izkljuje oči--------- Hodil je tri dni in tri noči. Četrti dan je prišel v deželo kraljice-čarov-nice. Kakšna je bila ta dežela? No, pač! Povem vam: bila je strašno zapuščena in žalostna. Povsod samo kamenje, kamenje, kamenje. Drevje golo, suho in grdo. Ceste zapuščene in kame-nite. Gore sive in puste. Reke divje, umazane in deroče. In povsed v zraku dih zlobe. — V to deželo torej jc prišel mali pastir Ko se jc ozrl in videl, kam je prišel, ga je postalo malo strah. Toda čisto malo.. Kajti četudi je bil majhen in četudi je bil otrok solnca in se je bal teme in žalosti, je bil vendar pogumen. Še celo zelo pogumen. Hej!! Meri! se je z volkovi. Z medvedi. Z jastrebi. — Pa naj bi se bal samotnih cest in deročih, hropečih rek? Ne in ne! Pogumno je šel dalje. Pa ceste ni hotelo biti konca. Hodil je in hodil in že mu je kamenje raztrgalo kožo na nogah. In solnce mu je ožgalo ustnice. In sopara mu je oznojila čelo. In luč mu je omamila oči In žeja mu je osušila grlo. In hoja mu je utrudila prsi. In žalost, grenka in globoka, mu jc otežila malo, teplo srce.--Ze jc omago- val. Toda tam v dalji je zagledal divjo goščo in sredi nje veliko, globoko in tiho jezero. Stopi' jc hitreje. Kmalu je bil ob jezeru. Ob njegovih črnih vodah jc legel in zaspal.----- Zbudil ga je pritajen šum. Pogledal je krog sebe in ugledal enajst kraljevičev in med njimi malo princesko z zlato zvezdo na čelu. Mislite si: Kako mu je pričelo srce biti! Kraljevi otroci! Skoro bi bil skočil pokonci. Toda pravočasno se je domislil, da bi s tem preplašil kraljeve oboke. No — in je ostal lepo tiho in se ni ganil. Kot bi spal, je bilo videti. Pa ni spal. Kaj šc! Bdel je — in pozorno poslušal, kaj so se pogovarjali otroci. Pogovarjali pa so se to-le: »K očetu bi rada. O--1« je rekla kraljična. •»Tudi jaz!- jc vzkliknil enajsti kraljevič. >In jaz — — in jaz--in jaz!« so rekli vsi drugi. -Kdo nas bo rešil?« je vprašal drugi kraljevič. »Da. Kdo?« je ponovil peti. »Nihče!« je menil enajsti. O pač!« jc vzkliknila princeska. »Kdo bi nas rešil?« j« s strahom pogledal osmi brat sestrico. »In kako?« je zajokal deseti. »Povem vam!« je dejala kraljična. Nocoj sem bila pri povodni vili. Ta mi je povedala: >Čc bi prišel človek, ki bi imel Cisto dušo in KOHJIČCK CRBKCK O zlobni kraljici (Konec.) Pastir ga ni poznal. Kako bi ga tudi — saj ga do tedaj še ni videl. Zato je brez strahu stopil k starcu in vprašal: »Kdo si?«* Kralj ni odgovoril. »Povej! Kdo si?« Kralj je molčal. »Zakaj ne poveš, kdo si? Povej Jaz hočem, da poveš. Hočem!« Kralj je molčal. Tedaj je mali položil svoje drobne pesti na ogromne, utrujene kraljeve prsi: »Ti1 Udaril bom!« Kralj ga je pogledal: »Kdo sem?« O---! Te žalootne, mrtve oči! Mali pastir je pogledal vanje — in vedel, kdo je starec. Male pesti so se mu odprle, zdrknile preko mogočnih kraljevih prsi — koleno se mu je uklonilo. »Zakaj si žalosten?« Kralj je zopet molčai. Malemu so se temnile oči. »Povej, zakaj si žalosten?« Kralj je molčal. Mali je zaihtel. »Povej, o povej---« Kralj je rekel: »Kje so moji otroci?« Tedaj se je pastir dvignil. Še so mu ramena trepetala v joku — in že se je sklonil do zemlje, da poljubi rob kraljevega plašča. Nato je odšel. Odšel, da reši kraljeve otroke. Otroci počesto bolehajo na vnetju vrat«. Ker večinoma ne morejo grgrati. dajte jim panflavin § pasiile ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jemljejo. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. In zopet so pele v grajskih vrtovih vile. Zopet so cvetele bele in rdeče rože. V vrtovih so se zibali ptiči in srnice so sc igrale s kraljeviči. Kralj se je smejal in je bil mlad in krepak. Le pastir ni več pase! in vriskal na griču; vedno je ostal pri princeski, ki se je bila dala vsa njegovi čisti duši. reši me, se oddolžim!« prosi Ivana in joka riba kit in bridko stoka. Dobro, kit, vse bom storil Ivan je odgovoril... Zdaj Konjiček hrbet zboči fn na drugi breg poskoči, da v viharju izpod nog pesek je letel okrog. * Sta šla daleč li v bližino, sta šla nizko li v višino, sta Ii slišala o čem — prav ničesar jaz ne vem. Pravljica se tiho snuje, delo težko napreduje. Toliko sem le doznal, tja je konj pripeketal, kjer (to vedeti je treba) zemlja se dotika neba: /ena prede tain čez dan, v nebu ima shranjen lan. • Tu slovo od zemlje vzel je Ivan, pod nebo se vzpel je, jahal kakor knez okrog, kučmo v stran, roke na bok Aj, kak divno jc in jasno naše carstvo, kak je krasno. Ivan konja potraplja sredi sinjega neba, a se proti nebu, reva, kakor senca mi dozdeva! Kaj je zemlja? Glej odtod! črna, blatna je povsod. Tu pa vse je modro, krasno, se blešči slepilno' jasno! Tja na vzhod še, konj poglej, in čc moreš, mi povej, sveti kakor strelna kača.,., menda carska je palača ... Grozno je visoka, kaj?« Ivan konja vpraša zdaj. — »To so dvori Car-Device in bodoče nam carice!-mu konjiček zakriti. 'Tu po noči solnce spi. a opoldne redno biva mesec tukaj, da počiva * V dvor dospeta ... Vrat obok je kriatalen krog in krog, stebri so okrog palače kakor zvite zlate kače, vsak ima po troje zvezti in vrtov povsod in cest! Na vejah tam visijo zlate kletke, v njih Živij' rajske ptice, ki na glas žvrgole za kratek čas. Krog palače kot ovčice manjši dvorci in vasice, na palači ves iz zvezd križ oznanja blagoveat. Glej, pred njima je poljana tja do morja oceana, na katerem ko pribit stegnjen je orjaški kit. Boka sta mu vsa razlita, rebra s plotom so pokrita, mu na repu bor šumi, a na hrbtu vas stoji, kmet na ustih orje spaka, med očmi mu deca skaka, v gozdu, tam, kjer brk je šop, iščejo dekleta gob ... Ze beži konjič čez kita, da odmevajo kopita. Riba-kit odpre oči, se začudi, ostrmi, odpre usta na široko in vzdihuje prav globoko: Srečna bodi vama pot! Kam pa gresta ili odkod? — »Ej iz stolnega je mesta naju pripeljala ccsta«, je konjič odgovoril, »solnčfli vzhod je najin cilj, kjer palača jc iz zlata.. Oj, poslušajta me, brata, solnce, prosim, vprSšajta, kdaj da rešen bom gorj*, in za kakšno pregrešenje nosim toliko trpljenje. Dobro, kit, že vprašal bom, kadar pridem v zlati dom! Oh, prinesi odrešenje, orožno moje jc trpljenje! Tu že let deset ležim, gospodarstvo Bilančna seja Ljubljanske kreditne banke Dne 16. t. m. se je vršila seja upravnega ?veta Ljubljanske kreditne banke, v kateri je bila □d upravnega sveta sprejeta bilanca Ljubljanske kreditne banke za 28. poslovno leto. Bilanca obsega poslovanje centrale in 15 podružnic ter izkazuje tudi za minulo leto v vseh oddelkih bančnega poslovanja napredovanje napram predidoče-mu letu. Uspeh poslovanja je, upoštevaje vladajoče gospodarske razmere, prav ugoden. Skupni promet banke presega, ne upoštevaje pri tem promet med letom oddane podružnice v Gorici, izdatni znesek -10 milijard dinarjev. Skupna vsota aktiv, kot tudi pasi v presega vsoto 600 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade na blagajno in valute ca. 22, na menice 102, na vrednostne papirje 15 in na dolžnike 413 milijonov dinarjev, dočim so ostali računi ostali napram predidočemu letu brez večjih izprememb. Med pasivi se je vsota vlog povečala od 268 na 274 milijonov Din in so zlasti vloge na knjižice narasle za preko 7 milijonov Din. Ostali upniki presegajo vsoto 245 milijonov Din. V postavkah »vloge in upniki« pa seveda niso upoštevane precej izdatne številke oddane podružnice v Gorici ter je dejanski dvig teh postavk radi tega napram predidočemu letu še veliko večji, kot izhaja iz bilance, kar izpričuje neomajano veliko zaupanje v naš najstarejši in največji slovenski bančni zavod, zlasti tudi, ker je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi zelo ugodno (1:7). — Kot do sedaj vedno, se je posvečalo tudi v letu 1928. pri Ljubljanski kreditni banki }>osebno pažnjo največji likvidnosti zavoda. — Bilančni uspeh je napram predidočemu letu za ca. 130.000 Din večji ter znaša čisti dobiček 5,345.941.67 Din. Upravni svet je sklenil predlagati občnemu zboru banke, ki se vrši 6. aprila t. 1., poleg običajnih dotacij izplačilo iste dividen-de kot lani, to je 9 Din na delnico, ter dodeliti rezervam banke znesek ca. 1,300.000 Din Uprava banke izraža mnenje, da bo zboljšanje gospodarskih razmer, ki se je pričelo kazati v minulem letu, trajnega značaja ter da se bodo gospodarske prilike pri nas čimpreje kar najbolj konsolidirale. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Likvidacija: Zagrebška parna vzpenjaca izkazuje za 1928 pri kapitalu 40.000 Din. 36.750 Din izgube; zato predlaga likvidacijo. Konkurz je razglašen o imovini Franca Papeža, mlekarja v Repljah pri Zagradcu; prvi zbor upnikov 28. marca, prijaviti do 16. apr. 1929, ugotov. narok 30. aprila. Odprava konkurza: Franc Renier, trgovec v Podčetrtku (sklenjena prisilna poravnava). Izprciuembe v trgovinskem registru. Vpisi: .Jožef škafar in drug, trg. z mešanim blagom. Beltinci, Brata Koštomaj. kleparski obrt v Gabrju; Drina, lesna trg. d. z o. z. v Ljubljani (90.000 Din; Vinko Ukmar, Lidija Tavčar); J. Jelene & Co., d. z o. z. v Ljubljani (110.000 Din; Ivan Ogrin, Ferdinand Schdner, Ferdinand Jelene); Karbokorutid, d. /. o. z., Ljubljana (24.000 Din; Otmar Pehani, Ivan Pertof, Edvard Praprotnik); Kemična tovarna »Medacet«, Ljubljana (240.000 Din; Viktor Reich, Artur Konig, Franjo Medic, pp. V. Flor-jančič); Lozič & Padovan, dalmatinska vina, Ljubljana; Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kri-stal«, d. d. Maribor, podružnica Ljubljana; Parna žaga Nnzarje, d. z o. z. (90.000 Din; Branko Jošt, Karel \Vegenast); — izbrisi: Hiunanik, Celie (opustitev); Tekstilana k. d., Kočevje (prehod v d. d.); Ciril Vajt, Kranj (opustitev); Deln. trg. ind. družba Hartner (prenos sedeža iz Ljublj-ine v M. Soboto); Ljudska tiskarna, d. d (prenos sedfži iz Ljubljane v Maribor); Zalta & Žilič, Ljubljana (ojmstitev); Slovenska amerikanska petrolejska d. z o. z.. Maribor (končana likvidaciji. Izpremembe v zadružnem reiristru. Vpisi: »Počitniški dom«, r. z. z o. z., Ljubljana; Hranilnica in posojilnica v Markovcih, r. z. z n. z.; Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj, r. z. z o. z. v Ptuju; izbrisi: Produktivna čevlinrska zadruga v Celju, r. z. z o. z. v likv. (razdružitev); Kmetijska zadruga v Jarenini. r. z. z o z. v likv. (končana likvidacija). Kdo so največji delničarji Narodne banke? »Trgovinski glasnik« prinaša podatke o delničar- jih Narodne banke. Glavni delničarji so (N. B. ima 60.000 delnic po 500 Din nom. v zlatu): Beograd-ska zadruga 4333 kom., Praštediona 2035, pokojninski fond uradnikov N. B. 2000, Jugosl. Union-banka 1938, Izvozna 1567, belgrajska Trgovska banka 1368, Tih. Panič 1800, Poštna hranilnica 1200, Srpsko-amerikanska banka 1056, Jadransko-podonnvska banka 1000 komadov. Občni zbori: Tiskarni! J. Blosnika nasl., d. d. v Ljubljani 6. aprila ob 18; Kmetska posojilnica na Vrhniki 23. marca ob pol 15; Posojilnica- v Rušah v prostorih J. Muleja, '.M. marca ob 9. Borza Dne 16. marca 1929. Devizni promot je znašal ta teden 14.6 milj. Din napram 15.2, 10.9, 15.1 in 14.2 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizah Lon-dan in Praga. V splošnem ne izkazujejo devizni tečaji večjih fluktuacij. Berlin, Dunaj in Praga so koncem tedna notirali nižje kot v začetku. Čvrstej-ša sta pa bila London in Trst. Efektni trg je- miren. Večina bank je že objavila svoje bilance; v Ljubljani so dividendni iznosi neizpremenjeni: Kreditni zavod 10%, Zadružna gospodarska 9% in Ljubljanska kreditna banka 6%. V Zagrebu plača Praštediona zopet 16%, Jugobanka zopet 8%, povišala pa je divi-dendo Srpska banka od 13 na 14%; pri Jugoslovanski združeni banki se je pričakovala manjša dividenda: znaša za 1928 10%. Izmed velebank manjka edino še bilanca Hrv. splošne kreditne banke. Tečaji bančnih papirjev so neizpremenjeni, čeprav je po sedanjih tečajih njih obrestovanje razmeroma ugodno: 9—10%. Za industrijske papirje je malo zanimanja: bilance se javljajo te poredko. Tudi zanimanja iz inozemstva iemnlo. V vojni škodi se vodi nadalje zlasti v Belgradu borba med bosisti in bes0' .55 276.42 —.— _.— 168.77 298.- 12. 1352.— 1095.90 8( 0.55 276.47 56.87 —.— 168.77 298.1 • 13 1352.- 1095.90 800.44 276.56 —.— —.— 168.75 —.— H. —.— 1095.90 8( (.44 —.— 56.86 —.— 168.S3 298.3? 15. 1351.75 109P.9H 80P.44 276.50 - .— 168 73 —.— 519.95, Pariz 20.305, Praga 15.395. Trst 27.22, So fija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 79.80. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.495, < Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRfl Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.40, VVienei Bankverein 24.50, Bodencredit 108.80, Creditan-stalt 58.45, Escompleges. 23.50, Jugo 6.75, Aussi-ger Chemische 246.85, Slavonia 0.58, Alpine 40.40 Trboveljska 58.10, Kranj. ind. 36.90. Rima Muranv 118.05. Žito V preteklem tednu je stal žitni trg v znamenju hose za pšenico, ki se je šele koncem tedna polegla. Uspeh te hose je v tem, da je jiomaknila ceno pšenice za 5 para višje in dasi se je splošno pričakovalo, da pojde cena še višje, izgleda, da ostane samo pri tem. Hosa je imela svoj pravi temelj v pomanjkanju ponudb promptnega blaga in v večjem povpraševanju z ozirom na bližajoče se praznike in na izčrpane zaloge kupcev. Tudi govorica, da konvenira terminska eksportna kupčija po vodni jioti, je pripomogla k učvrstitvi položaja, vendar je bilo v resnici takih zaključkov le malo. Na razvoj hose je odločno vplivala istočasno hosa na ameriških in kontinentalnih žitnih tržiščih, ki je j>a pojemala koncem tedna v enakem loku kakor pri nas. Trenutno je tendenca za pšenico sla-bejša, zanimanje za blago je nekoliko pojenjalo, dasi izkazuje promet še vedno nadpovprečno intenziteto. Cene se vzdržujejo na višini, na katero jih je hosa dvignila, t. j.: 255 Din za gornjebačko, 252.50 za spodnjebačko blago franko nakladalna postaja. Za sremsko pSenico se zahteva 257.50 do 260 Din — Koruza, za katero se pasivni kraji letos zanimajo le v zelo omejenem obsegu, ker se poslužujejo neprimerno cenejše pšenice, se prodaja največ v produktivnih krajih za živinorejo. Laplatska koruza ne prihaja več ua naš trg, Yel-lovv-koruza se vkljub veliki ponudbi ni trgovala radi slabe kvalitete in razmeroma previsoke cene; radi manj lepe kvalitete tudi koruza inzulanka letos ni priljubljena, dasi se ponuja po dokaj ugodni ceni. Času primerno suha bačka in srem-ska koruza notira 275—277.50 Din nakladalna postaja. — Oves je čvrstejšr in notira v Bački 252.50, v Slavoniji do ?.H0, kupčije je pa inalo. — Za ječmen in rž je položaj neizpremenjen. — Pšenični mlevski izdelki so se okoristili s lioso pšenice tei so se podražili povprečno za 5 para. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 26.10—26.10, maj 26.88—26.66, zaklj. 26.65 —26.67. okt. 26.88—26.78, zaklj. 26.77-26.78, rž marec 24.25, maj 24.78—24.70, zaklj. 24.68 -24.70, okt. 24.84-24.64, zaklj. 24.66—24.68, koruza maj 29.50—29.07, zaklj. 29.06—29.07, julij 29—28.78-zaklj. 28.78—28.80. Organist Razpisuje se služba organista in mežnar-ja na Uncu. Nastop o sv. Juriju. Prošnje je vložiti na Župni urad Unec, p. Rakek. V fv\ariboru le najcenejši nakup nogavic, perila, otroških čevljev, kravat, naramnic, drobnarij, parfumerije, papirja, vrvi, motvoza, pletarskih izdelkov i. t. d. na veliko in malo pri ★ DRAGO ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica št. 26 Modistinja A.Stauber Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4 nudi cenj. odjemalcem veliko zalogo najnovejše mode in najlepših domskih klobukov za pomlad. — Postrežba točna, cene zmerne. Popravila se izvršujejo točno in poceni. Ceneno tcšho peric! I kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din. beio 100 Din, bolj še 125 Din in 150 Din, me ko kot puh 200 in 225 Din. boljša vrsta 275 D n. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din napiej pošnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugaja-joče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIK.T SACHSEL, Lobez št. 3, kod Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Če-koslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Redna aofobns ioln|o! Url, Gorenlatas, Pollane, Skoftaloha. Medvode, Uublfana in LluDIlana, Medvode, $hol|aloho, Pollane, Oorenlevas, tiri Vozni red do preklica veljaven od 20. marca 1929 naprej. Odhod iz Žirov ob 5'30uri zjutra1. dohod v Ljubljano ob 8 uri zjutraj Odhod iz Ljubliane ob 16'3o uri pop., dohod v Žiri ob 19 uri zvečer. Ljubljana odhod od rtgovca. Siri - Rovtc—Dol. Logatec—Vrhnika—L?ub!'ana Ljubi; a na—Vhmika—Dol. Logatec— ovle—2irl pričns s 1. apriiom 1929. Vovni red ce bO pravočasno oM avil. Av;opod|et|e Filip Kopat, liri. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da po umrlem možu Leopold Grošelj-nu, ključavničarsko obrt in avtogensko varjenje v celem obsegu, z istimi izkušenimi močmi še nadalje izvršujem in se toplo priporočam Antonija Grošelj. MMMMiBBB———BI IIIMIIIIIMIII milili Vinska trpina nad 30 let obstoječa, dobro idoča, v Ljubljani, se radi bolezni in visoke starosti lastnika takoj odda v najem z vsemi poslovnimi prostori in eventuelno tudi z vsem inventarjem. Kapital potreben. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 2529. Občinski tam k dobro izvežban, ki bi bil obenem spreten organist in kapelnik na pihala, s e takoj sprejme. Več se izve v upravi »Slovenca« pod 5t. 2557, Autobus zveza Ljubljana - Domžale - 9ransho se prične redno vsak dan z 20. marcem. Odhod z Vranskega ob 6 zjutraj, popoldne ob 4 iz Ljubljane. Cena z Vranskega v Ljubljano: 32 Din. ADAMčIč & ŠUŠTERŠIČ Lokomoblle Motorji Diesel In Sauggas Jarmeniki Plnl Si Kay. Kompletne tage Ugodni plačilni pogoji. BRACA FISCHER <1. d. Zagreb. Gundullčeva ulloa 36. hLDNA" chsporfna hiSa N/IRIDOR - Alehsandrova 19 dobroznana, najboljša in najcenejša hrdka za nakup galanterije, pletenine, kia'kega blaga ter igrač na drobno in na debelo. Javna skladišta družba z. o. z. Ljubljana Duna ska cesta 33 vrši obri t javnih skladišč na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo v obsežnih in suhih prosiorih — izvršuje špedicijo blaga — prevaža pohištvo v špeciialnih pohištvenih vozeb, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnim ko'odvorom po železniškem tiru - carinsko-prosto telefon št. 2366 skladišče brz. naslov: Skladišti L. Mikus - Ljubljana priporoča svojo /.alogo ležnikov solnčnikov in sprehaialnih palic Popravila točno in solidno wSpecirum" d. d. in t ifopisio, Dubshu in Hrsiic tvormca ugiedai in brušenega stekla Ljublfana vil so nahala od 1. novembra CelovSka cestn 81. - Telefon 2343. Zagreb, Osi .ek. Središnjica ZAGREB Zrcalno steklo portalno steklo mašinskt steklo i—t mm. ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah kakoi 'udi brušene orozoroe šipe izbočene plošče, vsteklevanje » med Pina navadna ogledala. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 26. marca t. 1. ob 11 nabavo: kompletne automahtne centralne telefonske naprave Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, broj 2718/11. Mteretantnobnfunff uspešnem jLdpavlieniu. iolčnih kamnov U*« pošlje brezplačno lekarna pri Odrefeniku PM0tt.fySehn»dska U iiiiiiiCTffififflii^ftijAimiinrif i Modistinja Marija ]ahn MARIBOR Stolna ulica št. 2 priporoča cenj. odjemalcem svojo veliko izbiro vseh vrst domskih klobukov najnovejše mode za spomlad. - Točna postrežba, zmerne cene. / Najboljše trtne brizgalne vsake vrste sc dob6 pri F. Kmetu, kleparju v Trebnjem Domač in soliden izdelek Cena od 450-550 Din. Zopet za 160 Din bom svojim cenjenim strankam vsled preselitve dajala do vključno Velike noči: eno veliko sliko, 12 razglednic in tri legitimacijske slike, v svojem, na novo preurejenem ateljeju v Kolodvorski ulici štev. 18, II. dvorišče. FOTO-ATELJE KATINA STAUT. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju.--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pnrl najugodnejšimi pogoji. Posojilnica Je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka AVali oa last IBESHnSi Manufakturist 2 večletno prakso, se sprejme v veletrgovino R. Stermecki, Celje. V ponudbi je natanko navesti dosedanjo službovanje in priložiti prepis zadnjega šol. spričevala.. Vajenca sprejmem proti plačilu. F. B a č n i k , kamnosek, Moste pri Ljubljani. Dva kroj. pomočnika rabim za takof, brez informacij. Josip Tomažič, krojač, Špitalic pri Kamniku. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. — Naslov v upravi pod št. 2493. Sprejme se učenec za slikarsko in pleskarsko obrt pri Ivanu Stef-ferl, Konjice. Hrana in stanovanje v hiši. Učenca poštenih staršev za sedlarsko obrt, sprejmem. Matija Marin, Mirna, Dolenjsko. Cnjigovodja-bilancist star 36 let, oženjen, zaposlen pri večjem eks-portnem podjetju v Sloveniji, zmožen slovenskega. češkega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi spremeniti službo — najraje v Ljubljano ali v Maribor. Nastop 1. maja t 1. ali takoj. - Cenj. ponudbe pod šifro »Zanesljiv« št. 2114 upravi Slov. Vrtnarja tudi starejšega, sprejmem takoj za poldnevno delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2554. Vodovodnega instalaterja najmanj 4 letno pomoč niško prakso, iščemo za takojšnji nastop. Ulčar in drug, Gorje pri Bledu. Korespondentka ali kontoristinja, zmožna slovenske in nemške korespondence, strojepisja ter nekoliko knjigovodstva, sc sprejme takoj. Ponudbe z opisom dosedanje prakse ter zahtevo plače je poslati na naslov: Franc Čeh, Murska Sobota. Mlada pastirica pridna, poštena, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod »Poštena« pod štev. 2611. Starejša ženska izkušena, zanesljiva, se takoj sprejme kot gospodinja k 4 do 5 osebam. Biti mora vešča vseh gospodinjskih in kmetijskih opravij. Naslov v upravi pod »Gospodinja« 2612. Potnika * kavcijo za prodajo pisalnih ali šivalnih strojev sprejmem. Lud. Baraga, Šelenburgova ulica št. 6. Priprosta šivilja zmožna male kavcije, dobi trajno delo. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 2606. Učenec priden, poštenih staršev se takoj sprejme. Drugo po dogovoru. — Anton Mohor, medičarna, slaščičarna, Kranj. Vajenec se sprejme za pilarsko obrt. - Pilarna Iv. Figar, Ljubljana, Vošnjakova 6, Vajenca za krojaško obrt sprej me krojač Smole, Šent Vid nad Ljubljano. Kuharica vajena vsega gospodinjstva, se sprejme v žup nišče. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2532. Krojače verziranc v velikem in malem delu po meri — sprejmem v stalno službo. Istotako sprejmem krojače za delo za zalogo. Ponudbe* na upravo »Slovenca« pod značko »Verziran krojač« 2531 Mesarskega vajenca zdravega, krepkega, po štenih kmečkih staršev sprejme Kari Flerin, mesar, Domžale-Stob. Korespondentinjo popolnoma zmožno itali janščine in nemščine — sprejme večje lesno podjetje v Ljubljani. V lesni stroki izvežbane imajo prednost. - Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Vestna« št. 2555. Sprejmem absolventa viš. stavb, šole s prakso in zidar, preddelavce Nastop službe takoj. Pla ča po dogovoru. Mesto stalno. - Poizve se v upr, »Slovenca« pod št. 2565. 2 mizar, pomočnika dobro verzirana, sprej mem takoj. Jože Sitar, mizarstvo, Križe, pošta Križe, Gorenjsko. Čevljarski vajenec se sprejme. Hrana in sti novanje po dogovoru. — I. Šenlt, Maribor, Tržaška ccsta 1. Mlajšo kuharico pošteno, marljivo, z do brimi spričevali, žr veščo meščanske kuhe in vrt nega dela. ki se želi spo polniti za fino kuho -sprejme takoj k dvema osebama v dobro in stal no službo gospa Schvvar zova. lekarna, Ljutomer. Za učenko šivilje po možnosti s hrano in stanovanjem, iščem mesto. Pripravljena sem tudi nekoliko plačati mesečno. Najraje v mestu ali v večjem trgu. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod: »Marljiva« it. 2523. Kupimo Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Iščem kovaško oglje direktno od proizvajalca. Kupim produkcijo ali prevzamem eksploatacijo. - Pisati na naslov: JugO-mosse, Beograd — pod šifro »153«. L okomobila »Lanz« 22 HP in kompletni mi-zaiski stroji se ceno prodajo. Ogleda se: Garaža Magister, Št. Vid. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Vsaka beseda 50para!i prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjst 1 znesekioDin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati prt naročilu.Nri pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.| Mlekarske stroje kompletne s pritiklinami, primerne za vsako mlekarno ali sirarno, prodamo vsled nameravane opustitve mlekarne za polovično ceno. Najbolj priporočljivo za kako novo mlekarno. - Ponudbe na upravo Slovenca pod Mlekarski stroji št. 2475. Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova. Orlovski kroj lep, skoraj nov, prodam. Naslove reflektantov sorejema uprava »Slovenca« pod št. 2572. Hlode bukove in hrastove (hrastove žc od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana Fianino dobro ohranjen — ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2569 Železno blagajno (Wertheim), rabljeno, katera ima spodaj predal za shrambo knjig, kupim takoj. Ponudbe na Lesna ind. Friderik K r k o č , Bled 2. Krojaški pomočnik se sprejme takoj. - Franc Konjar, Smlednik št. 18. Strojne vezilje se takoj sprejmejo. Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« pod štev. 2599. Hlapca sprejmem takoj. Poizve se v gostilni Kovač, Dravlje 58, občina Zgor. Šiška. Čevljarskega vajenca sprejmem. Rožna dolina, ccsta II,, št. 6. Kavčič, Ljubljana. Kovaškega vajenca sprejmem takoj z vso oi-krbo v hiši. Jernej Pir-nat, kovač, Jarše, pošta Domžale. Organist in cerkvenik ali tudi kot občinski tajnik, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Ce ciljanec« št. 2262. Krojaški pomočnik išče mesta pri boljšem mojstru, bodisi v mestu ali na deželo. - Ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod »Krojaški pomočnik« št. 1765. Vzgojiteljica Buteljke zajamčeno čiste, kupim vsako množino. Ponudbe piosim pod »Buteljke«. Mladega pava kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Pav«. Prodamo Glasovir kratek, modem, se poceni proda. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21 Gramolon salonski, z 51 ploščami, se proda. Kolezijska 20. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šiška, parna žaga in par ketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 2000 kg repe prodam Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2463. Jajca za valenje od importiranih original Kakhi Campbel Duc najboljše race-jajčarice, od katerih znese vsaka posamezna žival 240 do 300 jajc letno, nudi po 100 Din za tucat Henrik Franzl, Ljubljana, Privoz št. 17. r. letnimi spričevali, per- ... ftktna v nemščini, govori tarič, Škofja Loka, Glav- Kanarčki Pristni harcerji, najboljše pasme, lepi, čisti, rumenkasto rudeči, dobri pevci, letos odlikovani s častno diplomo in srebrno kolajno — naprodaj, Cena samcev 150 do 200 Din, plemenske samice po 25 Din. Miran Ptan- tudi francosko, želi me- ni trg. sto k 1 ali 2 otrokoma. --~ Cenj. ponudbe na ured- , bemenSKl ništvo »Slovenca« pod ] »Zanesljiva«. Polir in bivši Ing. gažist, z 20 letno prakso, izvrsten strokovnjak, popolnoma samostojen delavec na stavbi, gradnji železnic, kotlih itd., išče stalne službe za sedaj ali po- krompir najrodovitnejši, beli, sre-dnjerani, inozemski »Par-nasia« Original, dobavi v mescu aprilu vsako količino F. Kupnik Podplat pri Rogaški Slatini. Branjevci, pozor! -___, — r Lepa jabolka, največ ma "(Tip" Na željo se pred- šancerjev, prodam 1500 stavim osebno. Cenj. oo nudbe na ogl. oddelek »Slovenca pod »Trezen in marljiv« št. 2477. Prodajalka išče službe v trgovini mešanega blaga. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo »Slovenca«. kilogramov po ugodni ceni. Josip Doni, Slov Bistrica. Vdova srednjih let želi mesta Fotografski aparat kvadratičen, 10 X 15, fir ma »Ica«, skoraj nov malo rabljen — ugodno prodam. Naslov v oglas nem oddelku »Slovenca« pod št. 2492. Spalnico »r»lni»»i), nolitira Radio tioceven, zelo selektiven, sprejema 40 postaj, izloči Ljubljano, se z baterijo in zvočnikom proda. - Ponudbe pod »1800«. Radio aparat »Radionc«, trielektronski, z zvočnikom in 1 akumulatorjem, se proda po nizki ceni. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2348. itanovaiija Otroka od enega leta naprej — vzamem ? dobro oskrbo na deželi proti primernemu plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2467. le nitbe V svrho ženitve in vsled pomanjkanja dobrih deklet v Canadi, želim znanja s poštenim rščanskim dekletom v starem kraju. Prednost ima dekle z gostilno ali trgovino, v starosti od 20—26 let, katera želi še malo ogledati Canado. Le resne ponudbe je poslati sliko. Naslov dobite v upravništvu pod št. 2496. Gospoda ali dijaka sprejmem v vso oskrbo v bližini univerze. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2568. Samo zdrava In dobra kri premasra k;il bolezni, S 6—12 tedeD:.kim uživanjem .PIA^.NKA" /dravllncgii Ca|a, ki jc sestavljen ve'-inoma iz samih najboljših planinskih zdravilnih zelISC, Čistimo in okrepimo kri ter jo .a.;o napra viiuo odporno. Zahtevajte v lekarnah samo nravi „PI.ANINItX" zdravilni CaJ. ki sc ne produja odprto, temveč' samo v plombi ranili paketih po Din 20'— i napisom proizvajalca- Lekarna MR L. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg Ovčarja z rodovnikom, dresirane-ga ostrega čuvaja, priida K o u t n y , Ljubljana VII, Medvedova 28. Pletilni stroji dobro ohranjeni, en ploščati št. 8 — 80 cm, en ploščati št. 8 — 70 cm, en ploščati št. 8 — 120 cm, kombiniran »Acht-schloss-Jaquard, na motorni pogon, poceni naprodaj. Istotam se sprejme spretna navijalka. — M. Lazar, Ljubljana, Gradišče 10. Motorno kolo A J. S., želo dobro ohranjeno, prodam s prikolico ali brez nje. Vprašati Trnovo, Kolezijska ul. 18. Radi nakupa večjega voza ugodno prodamo dobro ohranjen hotelski autoomnibus Ponudbe na upravo GRAND HOTEL UNION V LJUBLJANI. Otroški voziček skoraj nov, se proda po nizki ceni. Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« pod št. 2602. Meblovano sobo .oddam dvema solidnima gospodičnama. — Naslov v upr. Slov. pod št. 2443 Dve stanovanji na Brinju ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabi netoma, drugo z eno so bo in enim kabinetom obe s kuhinjo, pritiklina mi, souporabo kopalnice pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s 1. majem Pokojninski za vod v Ljubljani, Gleda liška ulica 8. Sostanovalca sprejmem. Krakovski na sip 16, pritličje. Učiteljica išče s 1. aprilom v Tr bovljah blizu dekliške osnovne šole pri boljši krščanski družini oprem ljeno sobo in dobro do mačo hrano. - Ponudbe pod šifro »Učiteljica« na upravo lista. špulmašino r.a 6 tečajev, dobro ohranjeno in 2 pletilna stroja 7/60 in 12/36, se ceno proda. Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« pod št. 2600. Forsythia močna, visoka debla, odda po 10 Din — ICoulny, Ljubljana VII, Medvedova ulica 28. Stelja Dva voza stelje se proda. Dravlje 30. Spalnice iz črešnjevega lesa, naprodaj. Ivan Mrhar, Sta-nežiče, p. Št. Vid nad Ljubljano. kot samostojna gospuui- novo, - ____ nja k majhni krščanski no, prodam za 5?00 Uin. dnžini, samostojni go- Istotam se Pr°da l"dl spej ali gospodu. Naslov samska spalnica. Naslov na upravo lista Maribor, v upravi lista pod ..562. Prodam trgovino dobro vpeljano — vsled bolezni — na prometnem kisju, takoj. Ponudbe na upravo pod V centru mesta . Sobo in kuhinjo iščeta v mestu starejša zakonca brez otrok. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Snažno«. Sostanovalka mirno dekle, sc sprejme Naslov v upravi lista pod št. 2567. Stanovanje išče stranka brez otrok z dvema sobama in ku hinjo, ali soba, kabinet in kuhinja, za 1. april. Ponudbe na upravo pod »Stanovanje«. Meblovano sobo strogo separirano s pred sobo, clelitriko in parke tom, se takoj odda dve ma gospodoma ali zakon, skemu paru brez otrok Bližina poštne direkcije in obrtne šole. Poizve se v upravi pod štev. 2598, Brezplačno stanovanje lrpo sobo in kuhinjo pritiklinami, dobita takoj zakonska brez otrok, ako prevzameta posle hišnika Pri manjši hiši z vrtom, ism. ponudbe na upravo pod »Hišnik«. Obrt Kleparstvo dobro vpeljano, v večjem mestu Slovenije, je takoj naprodaj ali se proti varščini odda v najem. Avtotaksa Logatec — Idrija ter vožnja to- in onstran meje sploh. Trgovskim potnikom za daljše vožnje primeren popust. Svarilo! Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove Veko-slave Mahnič, narejenih na njeno ali drugo ime. Rudolf Mahnič. Zaslužek Denar leži. na cesti! Najdejo ga samo zanesljive osebe. Pišite za po-asnila: »Slavija«, list za lepšo bodočnost naših ljudi doma in na tujem, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10/S. Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska to varna v vsakem kraju proti dobri plači. Maslo-sprejema: TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25. Zastopnike za prodajo koles, šivalnih, pisalnih, pletilnih strojev —• sprejmemo v vsakem kraju. »Centra«, Ljubljana, poštni predal 248. Agilne agente za večje kraje v Slove-ni)i, sprejme velepodjetje za prodajo šivalnih strojev in koles, najboljše svetovne znamke, proti dobri proviziji. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Kavcije zmožen« na upravo lista Podzemno klet s hramnimi sodi, skladišče in pisarniški prostor v pritličju, oddam v na-icm s 1. aprilom na Celovški cesti 42. Evcntu-elno tudi obcestni lokal. - Vprašati v k is ar ni Vodnik, istotam. Mizarja pošljem na dom za popravo oken itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2196. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje loto-graf Hugon Ilibšcr, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo pri izdelovatelju Karel Blatnik v Ljubljani, Hrenova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. Posestvo s liišo in gosp. poslopjem na lepem kraju ob drž. cesti, 5 minut od kolodvora, vse v dobrem stanju, primerno za vsake obrt, poceni proda Josi-Witzany, St. IIj v pina Slov. Goricah. Kmečko posestvo ugodno naprodaj. Naslov v upravništvu »Slovenca-pod št. 2584. Hiša enonadstropna z gostilno, velikim vrtom in njivo, na prometu v Ljubljani, se ceno proda, eventu-elno odda gostilna v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 2589. V bližini Slovenjgradca je takoj naprodaj stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadonosnikom. Posebno pripravno za uradnika ali obrtnika. Cena 50.000 Din. Naslov v upravi lista pod št. 2585. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-preciznejc Franc Wol-fing, urar, Gosposvctska cesta f2. Modna krojačnica se priporoča cenjenim damam za spomladanske obleke po najnižjih konkurenčnih cenah. Naslov v inseral. oddelku »Slovenca« pod št. 2601. Pletenine vseh vrst, telovnike, puloverje, jopice, otroške obleke, kakor vsa popravila in podvezovanje nogavic, se izvršujejo točno in poceni. Strojna plelar-nn V. Glumac, Maribor, Ulica 10. oktobra. Prosto stanovanje z oskrbo ali brez, z eno sobo. kuhinja skupno, v lepem kraju Gorenjske, 20 minut od žel. postaje dobi starejši gospod ali gc-spa, ali zakonca brez otrok, ki bi posodil 20 do 25.000 Din. Pravice se lahko zemljeknjižno zavarujejo, Podrobnejši pogoji po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Preskrbljen« št. 2583. Hišo ali posestvo v Kranju ali njegovi okolici, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca- pod »Stan«. Enodružinska hiša z vrtom, prosta davka -Zg. Šiška 127, Celovška cesta - naprodaj. Stanovanje takoj na razpolago. Enodružinska hiša z velikim krasnim ograjenim vrtom, v bližini Tabora, ob prometni ulici, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2608. Kupim hišo blizu kolodvora, Vodma-la event. Zelene jame. -Ponudbe upravi Slovenca pod »Do 150.000«. Posestvo 21 oralov, ob okrajni cesti med Sv. Jurijem ob Pesnici in Zg. Sv, Kun-goto, z masivno sezida-nim hišnim in gospodarskim poslopjem, vse z opeko krito, v dobrem stanju, od tega 9 oralov lepega gozda, ostalo njive in travniki, za napravo vinograda, prvovrstna lega, poceni naprodaj. Vprašanja na: Rosalia Straschill, Glanz št. 6, Post: Leat-schah — Dculsch-Oster-reich. Za izvrševanje obrti vzamem v najem večji prostor, lahko ograjen. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Obrt«. V najem dam trgovino, dobro vpeljano, na prometnem kraju, Ponudbe na upravo pod »Vsled bolezni«, Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto], Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Prodajalka ali prodajalec, ki položi 15 000 Din kavcije in ie zmožen samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, se sprejme v mesto na Gorenjskem. Po-ni.dbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Samostojnost« št. 2534. Posestva Stavbeni prostor na zelo prometnem kra-u v mestu Ljubljane, od 500 do 1000 m2, naprodaj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2446, Oblastveno koncesijo-šoferska šola nirana I. Baberščih bivši komisijonar za šoferske izpite, Blei-vveisovn ccsta št. 52, praktični' in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in avtomobilov. Tečaj je permanenten Hiša s sadnim vrtom in njiva v trgu na Gorenjskem -naprodaj za 65.000 Din. Naslov v upravi Sloven ca pod št. 2391. Trgovina z mešan, blagom na prometnem kraju, blizu Celja, takoj naprodaj. Vrednost 150.000 Din. -Le resne ponudbe na ogl. oddel. »Slov.« pod šifro »Takoj naprodaj 2304«. Mlin z vodno silo na 7 tečajev, z enonad-stropno hišo in gospodar poslopji in več zemljiškimi parcelami, se proda v Zajiradcu. - J^P" HIŠA z gospodarskim poslopjem in zemljiškimi parcelami se proda v Žužemberku. Prodajo se tudi posamezne parcele. Naslov v upravi Slo- »POSEST" Realitclna piurna, družbi z e. z. LJUBLJANA _ PRODA:- Hišo, novozidano, visoko-pritlično, dve dvosobni stanovanji, pritikline, lep vrt, Rožna dolina. 175.000 Din. HIŠO, enodružinsko, tri sobe, pritikline, elek-ktrika, vodovod, vrt, blizu tramvaja, 95.000 Din. HIŠO, novozidano, viso-kopritlično, 4 sobe, 2 parketirani - kuhinja, pritikline, vrt, Rožna dolina, 130.000 Din. VILO, enonadstropno, novozidano, 3 stanovanja, 1000 m- vrta, pri lo-bačni tovarni, 250.000 Din. HIŠO, dvodružinsko, 4 sobe, 2 kuhinji, velika klet, ca. 700 m" vria, dvorišče, hlev, skladišče, tik tramvaja, Din 125.000. HIŠO, visokopritl. prenovljeno, 4 sobe, kuhinja, klet, velika delavnica, 800 m- vrta, Šiška, 80.000 Din. HIŠO, novozidano, viso-koprilliino, 2 sobi, pritikline, šupa, vrt, Jezica, 70.000 Din. STAVBIŠČA od 600 do 800 nr, tik Dunajske ceste, od 30 Din navzgor. Poleg tega poceni stavbišča v Udmatu, po 40C kv. melrov, Rožna dolina. Trnovo, pri Tržaški ecsii Kazen tega večje število stanovanjskih, trgo" skih objektov v Ljubljani, na dežeii, kmečka posestva v raznih vebkoslih, venca pod št. 2561. 'graščine, Industrije Itd. Parcele za stavbe na Kodeljsvem (»Planir-ju«), v izmeri od 600 do 800 kv. metrov, so po 11 do 16 Din za kvadratni meter Se nekatere naprodaj. - Poizvedbe pri: Fr. Slana, Poljanska cesta 87/1 (Vila Bergman). Informacije tudi glede napeljave vodovoda na licu mesta dne 19. t. m. od 14 do 17. Razno Načrte lesenih hiš dobite pri kreditno-stav-bni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška ces. 10. Stanejo 100 Din. Natančni pogoji v -eDorjačiji«, Maribor. Žito v mlin! Takoj zamenjam žito za moko. Dam tri vrste pše-nične ali dve vrsti ajdo-\ e moke. Valjavec, mlinar pri g. Ribnikar, p. d. Krišelnu, valjčni mlin, Retnje pri Tržiču. Novost T trajnem kodranju. Arne-rikanski postopek, ki je najhitrejši in neškodljiv, špecijelno za bele, sive, svetle in pobledele (ge-bleichtes Haar) lase, samo v salonu M r a k i č , Maribor, Cankarjeva 1. Dvokolo zastonj dobi, kateri se odvadi tobaka. Samo v trgovini dvokoles Milko Škerlec, Sv. Tomaž-Ormož. Zahtevajte prospekte. Harmonikarji, pozor! Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj se takoi obrne b K Jancu. izdelo-vatclju harmonik. Ljubljana. Bohoričeva 9. za • nove harmonike ali popravila«. ker le on dela dobro in iz dobrega ma-terijala naiceneiel Klavirji planini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cene! Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš — Celje. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARV1CIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubiia STENOL Bolhe* ubija PULEKSIN Dobivajo sc povsod! Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel br. 59-69. Perje naravno - ne skubljeno: kokošje nerje, pisano 15 Din za kg, gosje perje 80 Din za kg, račje perje 50 Din za kg franko Maribor, vreče po lastni ceni, po povzetju, ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, poštn. prosto: kokošje perje 110 Din, gosje perje 440 Din, račje perje 290 Din. Export-na družba Matheis, Sup-panz in drag • Maribor, Cvetlična ulica 18. Pozor! Ročno vezenje, strojno vezenje, predtiskarija najceneje pri M. Sedovnik, Florijanska ulica 6 Ljubljana Semenski češki oves grahoro, domačo lu-cerno, črno deteljo, peso in različna travna semena dobite pri Fran Pogačnik - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Prvovrstna gonilna jermena in mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478 Zimnice modi-oce posteljne mrvi« želez oostvlie Izloilitvel otomanc divane (D drug. tapetniškr izdelkr dobil* oaiceoeie Pri RUDOLFU RADOVANU tapetnikn Krekov trs *t 7 Ipntefl Mestnega doma) Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin. Ja-vornik. Gorenjsko . Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah. ČERNE. ivvelir. Ljubljana VVoliova ulica št 3 Debele luskinaste otrobe kupite uajccncje pri tvrdki VOL«. Liubliana Rešljiva cesta 24. Krušno mofco in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Specialni zavod zt vglaševanje ter popravila glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cena nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wolfova ul. 12 od I. V t. L Ključavničarska ulica št.3 Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšcnice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Ifamgarne 111 šole za moške obleke, klobuke, kravate, perilo, itd. kupite najie-neje pri ivrdkt 1 4f l i fiffl s p p *0t Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK Ljnbljana, Mestni trg 2 Na man ši obroki Zaloga In Izposojevalnici najboljših Klavirjev, pi aoinov in harmonijev Stclnway, Bflsendorfer. PKrater, HSlil, Hofmsn. Original S ti niti. Popravila ln aelaševanle naj-cenejle. - Najbogatrtta Izbira v«eb ostaih Klas ben b instrnni. In etruu Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so šivalni stroji „Gritsnar"in „«dier" za domačo obrt in industrijo Pouk vucnja orczplažtn) Le pri JOS. PETELINI Liubliana soomtnlkt oh n« Večletna »iranclja Zahtevajte ponndbe ZAHVALA. - Podpisana sc zahvaljujem tem potom »Ljudski samopomoči" u Mariboru, najiskreneje za takoj izplačano znatno podporo iz vseh treh oddelkov po smrti mojega očeta g. JANEZA FLIS, in priporočam to — za vsakogar neprecenljivo društvo — v takojšnji :: pristop, ako še ni njega član. :: Rajhenburg, dne U. marca 1929. ANTONIJA MARINC. Češki semen. OVES čebulček, grahoro, kakor tudi vsa druga poljska in vrtna semena nudi najceneje Sever & Komp. Ljnbljana, - Gosposvetska cesta št. 5. V globoki potrtosti naznanjamo pretresujočo vest, da je naša ljubljena in dobra mati oziroma babica, prababica, tašča, svakinja in teta, gospa 30SIPINA S1MA danes v četrtek, dne 14. marca ob 6 zvečer v 90. letu starosti mirno in boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice sc vrši v soboto 16. marca ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti (Zavodna št. 27) na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 18. t. m. ob 8 zjutraj v tukajšnji župni cerkvi sv. Danijela (žalostna kapela). Celje, dne 14. marca 1929. Georg Sima, ravnatelj pivovarne v Donaueschingen. Josipina Stiimpfl, vdova po nadinšpektorju. Ana Filipič, vdova po odvetniku. Hermina Hočevar, vdova po trgovcu. Največje veselje za pomlad Vam napravi lepa obleka, ki jo kupite pri tvrdki CVERLIN. Moderne trpežne obleke od 430 Din. — Pomladanske površnike v vseh cenah. — Oglejte si izložbo in prepričajte se v ■■ kakovosti in cenah! :: FRANC CVERLIN .krejaštvo in konfekcija MARIBOR :: Gosposka ulica št. 32- Naša nepozabna sestra, teta itd., gospa Helena klus nas je v petek dne 15. marca, previdena s tolažili sv. vere, za vedno ostavila. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršii v nedeljo dne 17. marca 1929 ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 18. marca 1929 ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru. Maribor, dne 15. marca 1929. Žalujoči ostali. Posebni parte se ne bodo izdali. Zahvala za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega dragega nam očeta MARTINA KUDER Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, posebno še č. g. Blažu Dvoršaku, pevskemu društvu v Grižah za ginljive žalostinke, enako g. Zupancu, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Griže, dne 13. marca 1929. Žalujoči otroci. Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod Robert Bardutzky mizarski mojster in posestnik dne 16. sušca 1929, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal, — Pogreb se bo vršil 17. sušca 1929 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Aljaževa cesta 20 (Sp. Šilka), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana . Šiška, dne 16. sušca 1929. Žalujoči otroci in ostali sorodniki. Zahvala Povodom smrti predrage in nepozabne hčerke edinke Ane Jeglič nama jc došlo toliko blagodejnih izrazov sočutja, da nama je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti in na| bo tem potom izrečena vsem naša prisrčna zahvala. — Posebna hvala vsem, ki so drago pokojnico spremili na nieni zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, Glasbeni Matici za žalostinke in za prekrasen venec, konservatoristom za s cvetjem izkazano kolegijalnost. Vsem gg. učiteljem VI. deške osn. šole, ter gg. učiteljicam IV. dekl. osn. šole za lepa venca in gospej upravi-teljici Sadarjevi za pretresljiv poslovilni govor, čč. sestram Lichtenturnovega zavoda, ter vsem gg. predstavnikom ler uradništvu sodišč ter jetnišnice, kakor tudi vsemu pazniškemu osobju za krasen venec in za požrtvovalnost, katero so nama izkazali pri tej priliki, vsem najina najprisrčnejša hvala! Ljubljana, 16. marca 1929. Karel in Josipina Jeglič. Tahusls Povodom izgube svoje preljube soproge AaCIilVClICi in zlate mamice, gospe Elce Kam rol. Verbič se zahvaljujem tem potom vsem, ki so mi kakorkoli lajšali težke ure slovesa. — V dolžnost si štejem še posebej izreči zahvalo gg. zdravnikoma za njihov trud, čč. sestram usmi-tjenkam za požrtvovalno nego v času bolezni, nadalje čč. duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in končno vsem, ki so predrago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem moja iskrena ponovna zahvala! Sv. maša zadušnica za pokojnico se bo darovala v sredo 20. marca ob 6 zjutraj v trnovski župni cerkvi sv, Janeza Krst. Ljubljana, dne 17. marca 1929. Albin Ham. ^eb^hhhhhhhhhhhbhhmhhb ■ '•'■"' - ..'''-V* ' i? .. - • v. ; ..... ... . • r ' " T- f,. .;., ; .....-"'vir? • .....v.,. 1 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja meti dolgo boleznijo iu ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma sina, brata itd., gospoda Gustava trgovca izrekam tem potem svojo najprisrčnejšo zahvalo. — Osobito dalenc v Mariboru, gg. dr. Majcenu in dr. Pihlarju, ki sta akademskemu pevskemu zboru in cerkvenemu pevskemu vsem, ki so se ob hiši žalosti poslovili od dragega pokojnika. Dalje se najiskreneje zahvaljujem preč. duhovščini iz preč. gosp. župniku Pirnatu za v srce segajoče poslovilne ki je spremil premilega s šolsko deco do prezgodnjega Mosteca in Mihalevca ter si. Loški godbi za prelepe žalne na njega poslednji poti, vsem, ki so od blizu in daleč kojniku ter vsem onim, ki so okitili poslednji dom ljublje Maribor, dne 15. marca 1929. pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini župnije sv. Mag-stala trpečemu vedno požrtvovalno ob strani, ugled, zboru župnije svete Magdalene za ganljivi žalostinki ter Dobove, Brežic in preč. g. župniku iz Kapel, domačemu besede ob odprtem grobu, učiteljskemu zboru iz Dobove, groba, gg. pevcem, si. požarnim brambam iz Vel. Obreža, koračnice, gg. požarnikom, ki so blagega umrlega nosili prihiteli, da izkažejo zadnjo čast nenadomestljivemu po-nega rajnika z nežnim cvetjem. Ana Seušek soproga -— v svojem in v imenu ostalih sorodnikov. BaaHHBBB u* Ril: i je, da se opremite za ribolov, kar Vam nudi zelo bogata izbira potrebščin . KAISER, puškar L n%!|ana, Kongresni trg St. 9 V 3 leta kredita! Vseh vrst mizarski in kolarski stroii ter stroji za žage z vgrajenim motorjem ali brez njega. Dobavlja: Welker Werke I. W?cftf*e!it, Wien X. Laxsciburgerstrass«s 14 Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezplačen. NA DROBNO! BREZ KONKURENCE! NA DEBELO) Oglejte »i specijalne detajlne in engros trgovine vrvarskih lastnih izdelkov Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmisij«, dvigala in za telovadno orodje vseb dimenzij. — Posebno močn« oprti za transmisii« (Miihlengurten), oprti navadne, vseh širokosti, VRVI in MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvic« aa otročke postelje v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za perilo, ŠTRANGE, UZDE, CUNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske ln trtne vrvice, trakovi in vrvic« za žaluzije. — MOTVOZ in DRETA po tovarniških cenah! — Specijalno montiran)« (iplajsanje) vrvi za trans-misije in dvigala sc izvrši solidno in točno. Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN H. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 31. — Telefon 2441. PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska ulica 20. - Telefon 454. — CW|«, Kralja Petra cesta St. 33. — Kamnik, Šutna St. 4. Naročila in popravila te t »g no in v « s t n o izvršujejo. "VC POPRAVILO N CISCENJt OROZK UUBUDNfl K0NG»E5Ni TRG 9 izvršuje najceneje in nsjvestneje F.KAISER-puškur Kostan eo les sa tanfn plauje ?£a'm> na|ugodne-K vsa va?on sproti na žullo tndi potom akre" ditiv i polju o pri vsa«cm vočj m denarnem zavodu Slovenije. LE8NA TRGOVINA ER »EST mHRinC, CELJE ZRIN.TSKEGA ULICA 4 - TKLEFON 13« Tretji tromesečni gospodinjski kuharski tečai od 2. aprila do 30. Junija 1929 Mesečnina za notranje 900 Din, za zunanje 550 Din. — Priglase sprejema: Vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški, Ljubljana. IVAN BIZ0V1ČAR ' VRTNARSKO POD|ET|E LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporočaTvoje bogato, opremljeno vrtnarstvo*-kaHor tudi okusno izdelane vence Šopke in trakove. Na ra/.polago ima tud> sadike naj ilahtnejšib cveti c in vsakovrstne zelenjave. Nasaia vrte m balkone. Letošnia pomladna špecialiteta sadike ..CHABAUD N AGELČKI" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila z dežele se izvršujeio ločno in solidno. III >U O C o £ a3 s iu NOGAVICE svilene, svil. flor, cvirnate, pavolnate dam-ske, moške in otročje, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otročje naramnice, žepne robce v veliki izbiri priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15 Dščemo zastopnike za vse večje kraje Jugoslavije, ki bi se pečali s soprodajo množinskesja predmeta (zaponke za omote in adjustiranja za industrije, veletrgovino in velemle« karne) proti proviziji. Samo ro8na zbirka. Ponudbe z navedbo okraja, dosedanjega poslovanja in stroke pod »Fort-laufender Nebenverdienst« St. 6424 na anonSno ekspedicijo Haasenstein & Vogler A. G„ Wi«n I., Schulerstrasse 11. ryy OZEBLINE se prikazujejo na nogah in rokah. Začenjajo se c rdečkasto vi oličast mi madeži in povzroče če se Aant-marjaio, težke rane. Za odslriinltev o/ehlin služi vroča kopeli okoli .•( litre vode. v katero vsuje- polno žlico sv. Roka s«li aa noge. Ozeiili tlel naj se koplje sxozi 20 minut, nato ga nadrgni s čistim va/.elmom in ovij i mplikim suknenini blagom — Tedensko enkratna poraba *v. Hokn <*oli »a noge preprečuje tvorbo o/.ebline. — Velik zavoj sv. Roka soli za no«e stane Din 16'—. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih grofN, Tomaževo žlindro, rudniški in kostni superfosfat. kalijevo sol, čilski soliter, spneni dušik. meSano gnojilo in nitro-foskal; uadalje vse vrste S«m*n, kot domačo deteljo, lucerno, pesna in travua semena. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonialnega b'aga, vse vrste mtevskl izdelki, pol,eaetskl stroji, limone in pomarante. Prava mila lepote in zdravja. Pellerpva Kl»a-mil» opiemonjuieju kožo ter so razlikujeio od navadnih toaletnih mil po tom, da vsebujejo znanstveno preizkusimo, dobio delujoče «e»tavme katere so potrebne za lepoto in »djt»*i» koze. Itnano S vrst K« llerje vih Elsa.mil: Elsa-lUljlno milo, posetoo lino cvetno milo. i o ixat«r«m)»ko2a mehka mneina. Klzarunant bovo milo, pravo blago ai)lo i zn nauiiaojšt' dote. BI a--jlloerlnovo milo, posebno dobro zu žilo razpakauo kuža. BUa-koi-akaovo n lo, izvrstno t roti s«ineiuui pegam tui kožnim izpuS^ajom. Elsa ka ranovo milo raakuinj« avlo dubru d, .ujo na i-ožo in laso j «,e posebno pii otrooih. Elsa ro lo aa brit«, 1;»' o io obenem razkužui«, omehča dlake, s« zelo peni in ne draži kože. Zahtevajte povsod sanjo Kallorjeva mila z anaiko .EUtt". IZRABITE PRILIKO ter naročite obonem še sledeče prois- Uušune proizvode F*U«rJeva E1 a pomad» n tkns te kolo, ' l"0t'"k.........13 Din. E aa-T&nohlnu. ,p< znad« m i'Mt las, I ioni ek ............ i J Din ' P 3 din 30 Elsadont ikremaza zobe), tnba 8 din 80. Eiaa difteta vrečica Sachet) . . 6 Din. Ma polzkvftnjo po i-osti S komadov Klen mila po ia»tn> izberi 53 Din, ako se de nar pošlje vnapr j, ker po po\B,-tjn stano poštnina za 10 Din yoč. naroČila naslovite točno na EUGEH l FELLER, letair, Siies Mi Ms m. m Hrvatska. Najpopolnejši „stOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ler za vsak dom. Preden si uabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, L3UBL3ANA, Selenbursova ulica 6/1. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 29S0 Ob priliki 201etnega obstoja moie specijalne trgovine z Gramofoni Orane lan skial ploščami in v to -troko spadajočimi predmeii sem se odločil ljubiteljem dobre grnmofonske «lasoe, razposlal i 500 kovčegastih gramofonov '•L Mistni angleški izdelek svetovne znamke »HIS MASTER' VOICE«, zadnji model 101/D (glej sliko!) — s popolnoma novim, na višini fonotehnikc stoječim ustrojem. Aparat je opremljen s 15 komadi dvostranskih električno posnetih plošč (premer 25 cm), krtačico za snaženje plošč, eno garnituro finih igel (tri vrste) in album za shranitev plošč. J** Cena aparata z vsemi dodatki samo 3000 Din franko v vsak kraj. Plošče s posnetki najnovejših šlagerjev, valčkov, koračnic, slovenskih napevov itd. Vsak aparat j« skrbno pregledan in oddan t. dveletnim jamstvom. Ta nakupna ugodnost traja samo do konca aprila, tudi drugi nakupi v moji trgovini so med tem časom deležni različnih ugodnosti! Zanesljivim osebam olajšam nakup tega krasnega aparata tudi z odplačilom na obroke. Gramofon * A Rasbergcr * Ljubljana Palača Pokoin. zavoda :: MIKLOŠIČEVA 34 :: Palača Pokojn. zavoda Centrala za splošno gramofonijol Centrala za spiošno gramuionijo! K tt? 9>hir Cele morate h upovotl 110 ODrOKC tarujte pri tem vsal VoSe initrcse ln obrnite st tohol nn KREDITNO ZADRUGO DETALJNIH TRGOVCEV V Ljublioail. Ciga.clova ul. I (prisodnill) Katera Vam hitro In dishretno posreduje hredlt n« iiodlagi katerega kupite lahko, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh večjih Ijubljans1*ih truovinah brez vsakega poviška cen. Prospekti in poiasnila radevolje na razpolago K stalno vsako množino kostanjevega tatinskega lesa smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. PKCStDNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve n SU1INER Lastna protokol, tovarna ur v Švic> NAJVEČJA zaloga ur. zlatnine ui srebrnine NI1KC CENI - «Ot '»»NA POSIREIBA 4 SAMO U) St. 1»». Kovlnnsta anker-^os' opt . . . Din 49'6l St. IU. Kovin sta anker-ltosi opf. t ra- dlum t »lik- m> In kaza c . . . D n 69"2i St. 10.S. Budi ka. t6 cm vi ka s prvovrstnim anker strojem . . Din 64*21 ZAHTEVAJTE bogato ilustrovani cenik s koledarjem. Krotiš in frani-o od H.SUITNER, LJUDI JANA 2 KUPUJTE samo W N t kina srebrno iedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri II.SliVTftiElt LtutHlona Prešernova ulica 4 >KRISTAL< D.D. TOVARNA OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA Centrala: MA IBOR Podružn.: LJUBLJANA VII Koroška cesta 32 Telefon interurban 132 Medvedova cesta 38 Telefon interurban 3075 Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 51l2 do 8 mm Heb. v vseh veličinah, tudi v merah 300X200 cm in več, brušena stekla z okraski (ornamenti), ter upognjena steula. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zastekljenje izložb in portalov s zrcalnim steklom 6—8 mm, s specialnim steklom 5—6 mm; vlaga stekla v medenino (Messtngfassungen), izdeluje pultne plošče iz 8—10 mm deb. zrcalnega stekla, ier avtovetrobrane (Wind-schutzscheiben) iz zrcalnega stekla 4—5'/2 mm deb. Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5>/2—8 mm, tudi nadmočno 8—10 mm deb., specialno steklo 4—6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala ter ogledala iz Ia finkomercstekla 2 mm; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov in za trpežen, lep oblog ogledal. Zahtevajte ponudbe! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Brzojavni naslov: BANKA Delniška glavnica: Din 50,000.000- Brežice Celje Črnomelj Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Kranj Maribor Metkovic Podružnice : Novisad Novomesto Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec Split Šibenik Trst Skupne rezerve: ca. Oln 10,000.000-— Se priporoča za vse bančne posle. Vsem ljubiteljem Foto športa priporočam nove modele Foto-aparatov v veliki izbiri Foto-materlfal * Janko Pogačnik Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4 Strokovna in solidna postrežba! Strokovna in solidna postrežba! D. H. (. znamovanec, perl-prejica, Moulinč krpanec C. M. S. in »Ara«, kronsko, Guliver in Lord svilo, razne trakove, čipke, zobčke, vezenino, gumbe in zaponke za plašče, lišp, biserne, za moške obleke zapestne, ovratne, elastiko široko in ozko, vezalke ter galanterijske in modne predmete — priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15 Velika zaloga in izbira dišečega mila! Cene nizke! :: Postrežba točna! Cene nizke! Spodnieštaierska ljudska posojilnica v Mariboru Keglstrovana zadruga z neomeieno zavezo Spreiema vloge | Daje posojila | Izvršuic vse v denarno stroko spadajoče oosle Obrestuje vloge po najviSji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka PREUREDITE SI SVOJ SPREJEMNI APARAT Z PHILIPS-OVIM DOSTAVKOM ZA PRIKLJUČITEV NA IZMENIČNI TOK NAVODILA V VSEH TRGOVINAH TE STROKE GENERALNO ZASTOPSTVO: ZA HRVATSKO, SLOVENIJO, SLAVONIJO, BOSNO, HERCEGOVINO IN DALMACIJO NORIŠ K. D. ■bmhmhbbmnamohmhmmmmm^^ ZAGREB, GUNDULIČEVA ŠTEV. 26 TELEFON 56-10 IN 56-11 GOSPODJE se morajo danes ravno ----— m tako kakor dame rav nati po modi in svoje potrebščine tam kupovati, kjer je izbira velika, kvalileta dobra in cene nizko. Prednosi nabavitp klobuk, slamnik ali Čepico, pi šite dopisnico na veletrgovino Stermcckl in za htevaito novi veliki ilustrovani cenik, v katerem najdete sleileče cene Klobuk navadni volneni 56 Din, bollšl 70, moderni 88. fini v vseh modnih t arvah 11». iz zalčje dlake 188, lovski 78, fantovski 35, slamnik 20. 30, 36 In 60 Din, za fante 17, dekllre 12 Din, čepice 31, 34. 40, 52 ln 69 Din. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Ilustrovani cenik z več tisoč Blikami zastonj. Veletrgovina R. STERMECKI CtUE. štev. 18 Slonenlla Opekarno F.P.VIdlC & Komp. Lfnbliana tovarniška zaloga stavb, mater i jala. krasnih lončenih peči in Sted lnikov. čeških emajl ploščic za štedilnike in obložitev sten, šamotne opeke i. t d„ nudi v poljubnih množinah prvovrstne zarezane strešnike Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše kritje streh sedanjosti — Pravilno žgano gosto blago, bre/ apna, presimi dobro in se ne lušči, ter ne pije tako vode kakor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekritje na način kakor domači strešnik bobro-vec. ter se doseže dobro zaprto streho in gosi strelni krov — Na željo pošljemo popis in ponudbo as n t© i najnovejša dvokolesa. motorje, šivalne1 stroje. Otroški vozički novih modelov. m8li avtomobili, pneumatika najceneja Ceniki franko. Prodaja na obroke, ,,1'ribuna" F.B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. POZOR! OGLEDA NAJ SI VSAKDO OSEBNO! Novo veliko zalogo vsakovrstnega finega usn;a v vseli modnih barvah, ter prvovrstno spodn e usnje za Uvana In zblta dela za spomladansko In letno sezono po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina usnja FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11 a sama do 2©. marca 1929. Belo platno.....Din T—, 8'—, 10—, 12 — Platno za riuhe . . . „ 201-, 22'—, 24'-, 30-Parhent za obleke . . „ 6'-, 7'—, 10—, 15 — Volna za obleke . . . „ 20*-, 35—. 45—, 55-— Razne vrste svile . . „ 10'—, 18'—, 28'—, 32 — ter vse mat> ufakturno blago kupite po čudovito nizkih cenah samo do 2«. marca t. I. pri tvrdki J. TRPIN, maribor Glavni trg Stev. 17. Naivetja senzacija ie naš novo uvedeni amerikanski KREDITNI SISTEM 8—12 mesecev kredita državnim in občinskim nameščencem kakor tudi solventnim kupo-valcem drugih poklicev, ako se izkažejo z odgovarjajočo izkaznico. Blago se Izroči takoj! Samo 10% predplačila! Na ta način je omogočeno tudi manj imovitim, da si na- • bavijo prvovrstno radio-naprevo. Dosežena je lorej najvišja mera v pogledu naše individuelne prodajne organizacije. pridobivanja kupovalcev kreditnega sistema, tehničnega nasveta, tehnike cene, tako da lahko mirno vestjo trdimo, da smo v radio prodaji zavzeli vodeče mesto. Zato kupujmo samo v radio• specialni trgovini Radio-Starkel, Maribor, Trs svobode štev. 6 Velika Izbira d. d. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, MiJkiošičeva cesta IO Telefon 2057,2470 n2979 Kapital In rezerve skupno nad Din IS.OOO.OOO—-, vloge nad Din 360,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2W vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodaio sreči* Državne razredne Soterlfe. ■■■■■MMMBMMMMMBBBMMMMMBM^ 1»' M'1—HLUI IHM' m