Restistrn Nacional de la Propiedad Intelcctual No. 380435 FRANQUEO A PAGAR bi 55 •'o M (j^ tu Sol OCelr' U toliko zaradi možnosti razširitve vojne na Daljnem Vzhodu, kolikor zaradi kcnna njenega dobičkanosnega trgovanja z rdečo Kitajsko. Po poročilih iz Wa- shingtona bodo v slučaju objave blokade Amerikanci pri ZN zahtevali skupno ak¬ cijo svobodnih držav, če pa te ne bodo hotele sodelovati, pa jo bodo izvajali Amerikanci sami. Ameriška letala in vojne ladje bodo v tem slučaju enako strogo postopale i z zavezniškimi i s sovražnimi ladjami, ki bi blokado sku¬ šale prodreti. Buenos Aires, 12. E. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz Sfiooeidje- Dr. Matiji Murku odkrili spominsko i ploščo. V Drstelji pri Ptuju so nedavno odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši velikega slavista in etnografa dr. Ma¬ tije Murka. Slavnosti sta prisostvovala “tudi oba sinova pok. Dr. Murka prode¬ kan pravne fakultete v Ljubljani Vladi¬ mir ter Ivo, svetnik pri Gospodarskem svetu in hčerka Jelica. V imenu sveta j za prosveto in kulturo vlade LRS je go¬ voril minister dr. Jože Potrč, življenje in delo pok. znanstvenika je orisal prof. Alič iz Ptuja, za njim so pa še o dr. Murku govorili dr. Mihovil Abramič v imenu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dr. Milko Kos, glavni tajnik. Slovenske akademije zna¬ nosti in umetnosti, rektor ljubljanske u- niverze dr. Franc Zwitter, predsednik Slavističnega društva dr. Anton Slodnjak ter domačin in Murkov sorodnik Ga¬ briel Bezjak. V Beogradu je bil nedavno sestanek vseh ministrov zvezne vlade ter predsed¬ nikov republiških svetov za prosveto, znanost in kulturo radi izdelave dokonč¬ nega besedila za novi zakon o univer¬ zah. Poročali smo že, bo po tem zakonu vseučilišče prenehalo biti vseučilišče, ker bo v vsem podrejeno nadzorstvu komu¬ nistične stranke in bo moralo delovati samo tako, kakor bo narekovala ta stran¬ ka. Svetozar Banovec, o katerem je prvak slov. opernih pevcev Julij Betetto zapi¬ sal, “da je kot gledališki delavec in u- metnik tipičen slovenski pevec” —, je nedavno slavil tridesetletnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki mu je napisal v ljubljanskem tisku S.S. topel članek, v katerem navaja, da je Banovec začel kot skromen slov. pevec prepevati že kot študent na gimnaziji v oktetu prof. Vedrala, nato je pel pod Matejem Hubadom v zboru Glasbene matice, za¬ tem pod Maroltom v njegovem takrat znamenitem Primorskem kvartetu in končno od leta 1922 do sedaj kot solist v ljb. operi, kjer se je povzpel do nje¬ nega prvega tenorista ter je večer za večerom nastopal z velikim uspehom v nosilnih partijah lirskega značaja. Sla¬ va, ki jo je dosegel s svojimi nastopi doma in v inozemstvu ga ni prevzela ter je ostal zvest ljb. operi. V teh tridesetih letih je imel Banovec nad 2.000 odrskih in nad 400 koncertnih nastopov. Banovče- ve najmočnejše umetniške stvaritve so njegove vloge des Grieux (Manon), Al- maviva (Seviljski brivec), Rudolf (Bo- heme), vojvoda (Rigoletto), Alfred (Traviata), Faust, Hoffmann (Hoffman- nove pripovedke), Lyonell (Marta), Le¬ ski (Jevgenij Onjegin), Belmonte (Beg iz seraja), Tamino (Čarobna piščal), Er- nesto (Don Pasquale), Nemorino (Kap¬ ljice za ljubezen), princ (Zaljubljen v tri oranže), Pinkerton (Butterfly), Janko (Prodana nevesta), Franjo (Gorenjski slavček) itd. Ko je njegova velika doba prešla in so njegovo vodilno vlogo v operi prev¬ zeli mlajši tenoristi Gostič, Ivan Franci in dr., je Banovca rešila pozabe njegova velika osebna skromnost ter se je z ne¬ zmanjšano voljo in ljubeznijo oprijel (Nadaljevanje z 2. strani) ginjale v blatnih valovih. Prav taki stra¬ hoviti prizori so se dogajali v Belgiji in v južni Angliji, kjer je najhuje priza¬ deto otočje v ustju reke Temze. Oh oba¬ lah vseh treh prizadetih držav so se razbile številne ribiške in večje ladje ter je pri tem utonilo več desetin mornarjev. Nesrečo so po pomirjenju razdivjanega morja, ki je v dobrih dveh dneh zalilo nekatere dele Anglije, Belgije in Ho; iandije do 5 metrov visoko, povečali na¬ to i)e močni snežni meteži in hud mraz, ki je pritisnil po vsej severni Evropi. V Holandiji in Belgiji je temperatura padla na — 18°C. Že ob prvih znakih nesreče, ki je za¬ dela omenjene države, so oblasti orga¬ nizirale reševalne akcije, ki pa so se deloma ustavile zaradi nemoči pred div¬ janjem naravnih sil. Ko je najhujši pri¬ tisk neurja popustil, so Amerikanci ta¬ koj poslali iz svoje cone v Nemčiji v Belgijo in Holandijo 25.900 svojih voja¬ kov s kamioni, čolni, letali, helikopterji, živežem, zdravili in obleko ter odejami na pomoč nesrečnemu prebivalstvu. An¬ gleška kraljica Elizabeta se je z leta¬ lom podala na področje nesreče v Angli¬ ji, holandska kraljica Julijana na kraje nesreče v Holandiji in mladi belgijski kralj Baudoin proti prizadetim krajem v severni Belgiji. Iz vseh svobodnih evrop¬ skih držav so pričele prihajati velike po¬ šiljke v materialu in denarju za pone¬ srečence ter se je za Holandijo do danes že zbralo nad 8 milijonov dol. pomoči. Vlade prizadetih držav so bile prisiljene začeti z evakuacijo prebivalstva s po¬ plavljenih področij, kor bodo popravila porušenih nasipov in obmorskih valo¬ lomov trajala več mesecev, prav tako tudi črpanje vode iz nizko ležečih kra- iev, ki bodo ves ta čas nepristopni. Več tisoč glav živine bodo morali še pobiti, kadar pridejo do nje, ker bo postala bol¬ na zaradi pomanjkanja krme in mra¬ za. Na nekaterih otokih sredi vodovja so jih že postrelili z letalskimi strojnicami, ker jih ne morejo rešiti. Reševanje ljudi, ki že po več dni če¬ pe na strehah hiš brez hrane in tople obleke, je silno težavno. Po valovih blat¬ nega vodovja plava na stotine trupel utopljencev, ki jih lovijo s palicami in nalagajo na čolne. Reševalne oblasti de¬ lajo silno hitro, ker se boje epidemij, ki bi lahko nastale, če bi nenadoma nasto¬ pilo toplo vreme. namesto vodilnih tenorskih partij bufo stroke ter je ustvaril vrsto nepozabnih likov kot Vašek v “Prodani nevesti”, Mihail v “Borisu Godunovu”, Jeroška v “Knezu Igorju” Bepp v “Glumačih”, Raj- delj v “Gorenjskem slavčku”, Bazilio v “Figarovi svatbi” in v Pedrillu v “Begu iz seraja”, ki si ga je izbral tudi za svoj jubilej. Na ljubljanski pravni fakulteti je za¬ čel predavati kot novi docent dr. Stanko Peterin, ki je na isti fakulteti diplomi¬ ral leta 1939, leta 1941 pa diplomiral za doktorja prava. Novega docenta je predstavil profesorjem in študentom de¬ kan pravne fakultete dr. Makso šnuderl ter omenjal, da se je novi docent že dose- daj izkazal s svojim znanstvenim delom, ki je obstojalo v tem, da je “med vojno bil v partizanih in je kot pravnik za¬ vzemal razne važne položaje pri ustvar¬ janju naše ljudske oblasti”. Po vojni je bil dr. Peterin v Trstu in v jugoslov. zo¬ ni tržaškega ozemlja. N& fakulteti bo dr. Peterin predaval zgodovino diploma¬ cije s posebnim ozirom na mednarodni položaj Jugoslavije. Nastopno preda¬ vanje pa je imel o nastanku in razvoju tržaškega vprašanja.” V Delavskem domu v Ljubljani so od¬ prli študijsko knjižnico in čitalnico, ki je del splošne Delavske knjižnice. Zvezna vlada je objavila zakon, s ka¬ terim je znižala rok obvezne vojaške službe od 3 na 2 leti. Zakon, bodo začeli izvajati 1. aprila t. 1. Umrli so. V Ljubljani: Prof. dr. Anton Debeljak, Kristina Langof, gospodinja, Marija Polaček, Frančiška Jug. Tonček Samsa, Marija Bole, Ana Bučar, roj. Wester, Franc Župančič, uslužbenec pod¬ jetja “Sadje-Zelenjava”, Fanika Stra¬ šek, uslužbenka Vojne proizvodnje, Jan¬ ko Kač. novinar in slov. književnik, Uršula Križman, upokojenka Tob. tovar¬ ne, Regina Goltez, roj. Prezelj, Marija Hrastar, roj. Grad in Leopold Zlatic, šolski upravitelj v Benediktu v Slov. go¬ ricah, Bogomila Pauer, roj. Srebre v Braslovčah, Terezija Čemažar, roj. Fre¬ lih v Železnikih, Alojzij Bezjak, žel. upok. v Ptuju, Alojzija Smolnikar v škocijanu pri Dobu, Marija Tramta v Preski pri Medvodah, Ivan Šuštarič, last¬ nik žel. restavracije v Črnomlju, Marija Mihelič - Jožmanova mama iz Hrastja, Mirko Lovrec, odvetnik v Celju, Franc Ropret v Mengšu. Gregor Bajželj, fin. preglednik v p., Franc Sedej, rudar v p. v Mariboru, Matilda Koj v Loškem potoku, Alojzij Mali, irhar v Radovljici, dr. Alojzij Guštin, banski svetnik v p. v Sežani, Jerica Langerholz v Trnju pri Škofji loki, Katarina Mayer v Domžalah, Ivan Foršek, kamnosek v Metliki in Ferdinand Tončič, pos. in slikarski moj¬ ster v Kamniku. “Kdor ni z nami, je proti nam” vkli- ka “Dolenjski list” v Novem mestu v svojem poročilu o predvolilni agitaciji v št. Rupertu na Dol. Naglasa, da bi se bilo v Št. Rupertu skoro zgodilo, “da bi namesto zavednih frontovcev in pošte¬ nih delovnih ljudi prišli na kandidatno listo vaški veljaki ter prikriti in odkriti sovražniki napredka”. Nato napada ko¬ vača Baniča, Košaka, Novaka in Perše- ta ter pri tem ugotavlja” žalostno dej¬ stvo, da je v upravnem odboru gasilske organizacije kar pet odbornikov, ki ni¬ so člani OF in da zato ni čudno, da na¬ stopa združena reakcija prav pod okri¬ ljem gasilskega društva” Za kom. pri¬ ganjača je tudi “značilen nastop upoko¬ jenca Franca Debenca, ki je na zboru volilcev zahteval, da se prekliče odlok o omejitvi zvonenja”. “Dolenjski list” se razburja tudi na(l nezadovoljstvom, ki se je pri decembr¬ skih volitvah pojavljalo po Dolenjski na razne načine proti sedanjim kom. nasil¬ nikom. Pravi, da je šlo v Stopičah, kjer da se je “skotilo že marsikaj zločinske¬ ga” od ust do ust: “Kaj bi hodili na volitve, saj bodo izvoljeni tudi brez nas tisti, ki so izbrani”. V Suhi Krajini, da še menda vedno vlada “zli duh Gnidovca in ostalih zločincev”. Zatrjuje, da njegov “zli duh še bega Suhokranjčane ter išče novih žrtev. Marsikdo v Suhi krajini pa danes noče vedeti za Gnidovčeve zločine, čeprav jih dobro pozna”. V Beli cerkvi, da so nasprotniki sed. kom. režima spra¬ vili na površje vprašanje občine in je šlo po celem naselju geslo “Občino ste nam vzeli, zato ne gremo na volitve.” V Zameškem so pa kar postavili zahte¬ vo kom. snubcem: “Elektriko, novo šo¬ lo in odpis vseh davkov!” itd. Milan Breščak, uslužb. Elektropodjetja iz Novega mesta, je 11. novembra 1952 Pismo škofa dr. Rožmana Slov. kaf. akad. starešinstvu Prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman je poslal odboru Slov. kat. akad. starešinstva naslednji odgo¬ vor na pozdrav, ki ga je prejel z občne¬ ga zbora SKAS — a, ki je bil prejšnji mesec v Buenos Airesu. Pismo se glasi: “Slovenskemu katoliškemu akadem¬ skemu starešinstvu — za pozdrave od Vašega občnega zbora, za božična in no¬ voletna voščila se najlepše zahvaljujem. Naj spremlja v novem poslovnem letu božji blagoslov vse Vaše delo in nam da primerne uspehe. Doslej je naša katoliška inteligenca v tujini pokazala, da je prinesla s seboj častna izročila iz domovine; v tujini so se nakateri še bolj povezali med seboj, ker to potrebo bolj čutijo kakor pa doma v povsem slovenskem okolju. Nekateri se sicer drže bolj ob strani. Razlogi te¬ mu so različni, a mislim, da nobeden ni tako prepričljiv, da bi kdo ne mogel po treznem in kolikor mogoče objektiv¬ nem razmišljanju spoznati neosnovanost razloga, na katerega se sklicuje. Sam s seboj sme in more biti človek toliko neusmiljen, da sebi v obraz resnico pove. Te velike, a težko izvedljive modro¬ sti nas uče veliki ljudje v zgodovini. Mi jim pravimo “svetniki”. Morda ne bi bilo napačno, če bi si tudi mi čla¬ ni SKAS — a izbrali koga izmed njih za svoj ideal, pa tudi za zastopnika na dvoru Večne Modrosti. Pozdrav in blagoslov f Gregorij Rožman.” ujel v Krki pri Otočcu 17.20 kg. težke¬ ga sulca. Slovenci v Argentini Muenits Aires VSE NAROČNIKE PROSIMO, da nam plačajo naročnino za leto 1953 že sedaj. Naročnina za leto 1953, je: $ 65.— pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju na¬ ročnine v obrokih pa za pol leta $ 35.— in za četrt leta $ 20.-—. Naročnika našega lista g. Matijo Vin¬ terja, ki je doslej stanoval v ul. Avella- neda 3714, Olivos, prosimo, da nam ta¬ koj sporoči svoj naslov, radi rednega do¬ stavljanja lista. Zadnjo številko naše¬ ga tednika nam je poštna uprava vrnila z navedbo, da se je naslovljenec preselil. Uprava “Slobodne Slovenije” Prijeten popoldan na Pristavi. V ne- Najcenejša in najzanimivejša knjiga je Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 Nad 90 lepih slik in 256 strani pestre vsebine. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije v vsako slovensko družino! deljo, 8. februarja popoldne je bilo na Pristavi kar prijetno. Čeprav so se po nebu podili v prvih popoldanskih urah črni oblaki, ki so napovedali neurje, je- vendar precej ljudi izrabilo nedeljski prosti čas ter so se podali na pristavo v Moron. Za vse goste so fantje in dekle¬ ta preskrbeli dober prigrizek. Tudi pra¬ vi domači krofi so bili na razpolago, pi¬ jačo pa ima tako vedno na razpolago vodstvo pristave v svoji‘kleti. Ob 17. uri je pa SFZ s svojimi moštvi priredila go¬ stom zanimiv finale v odbojki med zma¬ govalnimi trojkami. Družabna prireditev “Slovenske bese¬ de” zadnjo soboto je privabila v San Martin prav lepo število ljudi: poleg ka-. dra s postrežbo zaposlenih še okoli 250 gostov. Med veselico je nastopil pevski kvartet, pa tudi razna omizja so veselo zapela. Mladina je prišla na svoj račun na plesišču, ki je bilo dovolj obširno za vso množico parov. Oddaljenejši gostje so se začeli razhajati kmalu po polnoči, nekateri pa so vztrajali dokler niso zape¬ li peteli: pač najboljše spričevalo, da so se dobro zabavali. Dinko Bertoncelj: SAN VALENTIN Leži med 46 in 47 vzporednikom in med 74 in 73 poldnevnikom, zahodno od velikega jezera Buenos Aires in je naj¬ višja gora Patagonije. 1. decembra preteklega leta smo odšli z avtom Cluba Andino proti jugu z na¬ menom, da osvojimo šd nepremagani vrh. Vse do 3. dec. smo se vozili po pu¬ stem argentinskem ozemlju. Če bi hotel opisovati patagansko pampo, bi popisal dosti papirja in vendar bi si nekdo, ki ni sam tam potoval, težko predstavljal j tiste predele. Sama ravnina, kakšen grič, i pa spet ravnina. Nikjer nobenega drev¬ ja, da o gozdovih sploh ne govorim. Le ob redkih estancijah so nasajeni visoki topoli (alamos), ki že od daleč naznanja¬ jo, da se bližaš naseljenemu kraju. Po dolini reke Rio Mayo smo dospeli do ar- gentinsko-čilske meje. Na Paso Cohyai- que vstopimo v čile in zvečer smo že v Puerto Aysen, Čilska panorama je do¬ kaj različna od argentinske, dosti bolj je podobna naši evropski pokrajini. Vse je zeleno, .rože cvetijo, gozdovi pokrivajo pobočja, medtem ko izgleda argentinska pampa kot bi bila požgana. Puerto Aysen je naselje v slogu divjega zapada. Pov¬ sod vidiš jezdece, tu in tam občuduješ lepe narodne noše “guasov” (argentin¬ skih gauchov). Pristanišče samo je maj¬ hno in verjetno nima preveč prometa. Tri dni smo taborili ob reki Aysen in se potikali po vasi, medtem ko so ,se naši zastopniki pogajali s kapitani bark za prevoz do lagune Sv. Rafaela, ki je oddaljena kakih 180 km proti jugu. 5.12: popoldne smo se ukrcali na ladjo “San Pedro” in ob 5. uri zjutraj nasled¬ njega dne smo bili že na morju. Popol¬ dne smo se zasidrali v Puerto Alguirre, kjer smo prenočili, kajti na ladji je bilo treba nekaj popraviti. Izrabili smo pri¬ liko in si ogledali revno ribiško naselje, ki ni zarisano na nobenem zemljevidu. Moram reči, da toliko uboštva skupaj že dolgo nisem videl. Edini vir zaslužka za večino otočanov je tovarna za konzer¬ viranje školjk, ki smo je tudi obiskali. 7.12 navsezgodaj smo odpluli dalje proti jugu. Veliki fjordi se zdijo člove¬ ku kot prostrana jezera, ki pa se zno¬ va prelivajo v nove kanale in fjorde. Prekrižarili smo Canal Costa in na ve¬ čer smo se vsidrali radi močno razbur¬ kanega morja v majhnem zalivu v Este¬ ro Elefantes. 8.12 smo pluli skozi Estero Elefantes- in Golfo Elefantes. Počakati smo mora¬ li na plimo, da smo mogli vstopiti v Rio de los Tempanos, kjer so se prvič pojavili ledeni bloki, že nekaj ur in dospeli smo do Lagune San Rafael. Le¬ dene gore so postale že nevarno velike in kapitan je vzel kmalu sam krmilo v roke. Zagledali smo tudi ledenik San Rafael, ki sega daleč v laguno. Na levi strani ledene reke opazimo Hotel Of- qui. Daleč tja proti jugu pa se razpro¬ stira še drug ledenik, mnogo večji kot San Rafael. Imenuje se San Quintin in 1 konča na suhem, med laguno San Rafael in Golfo San Esteban. Pristanemo, zno¬ simo na suho prtljago in v zapuščenem hotelu, v katerem živi samo oskrbnik, uredimo bazično taborišče. 9.12: Ob 6 uri smo že na poti. Težko natovorjeni iščeno prehodov po skalna¬ tem terenu ob ledeniku navzgor. Nekaj- krati moramo natakniti dereze in posku¬ siti po ledeniku, ker je po suhem teren neprehoden. A tudi hoja po ledeniku je zelo naporna in nevarna radi razpok in prelomov. Zato je večkrat treba v skale, potem pa spet na led. Po šestih u- rah naporne ture postavimo taborišče I. Vreme je slabo in premočeni smo do ko¬ že. V skladu z dogovorjenim načrtom ostanemo Meiling, Sontag in jaz v tabo¬ rišču I, ker nam pripada naloga iska¬ ti pot in postavljati nadaljnja taborišča, medtem ko se druga skupina (Dr. Neu- meyer, “Negro” Ezquerra, Hernandez, Tonček in Birger Lantschner), vrne v Hotel Ofqui, z nalogo, da prinese drugi dan še več živil in prtljage do tabori¬ šča I. 10.12: Dež še vedno ni prenehal. V ledu začnemo kopati luknjo, da bi v slučaju daljšega deževja postavili celo taborišče s šotorom vred pod varno streho. Popol¬ dne se vreme v toliko izboljša, da lahko nadaljujemo pot. V gosti megli dospe¬ mo proti večeru do meje kontinentalne¬ ga ledu. Namen imamo najti “nunatakr”, profesorja Reicharta, (Beseda pomeni na Gronlandu kojlen skalnat otok v le¬ denem morju). Tudi Hessova ekspedici- cija 1. 1941|42 je imela na tem otoku svoje tretje taborišče. Ker se v megli ne moremo orientirati, postavimo po ne¬ kaj urah na najbližjem otoku šotor in prenočimo. 11.12: Vreme se nekolika izboljša in že zgodaj nadaljujemo z iskanjem Nu- natakra. Ko se popoldne megla pretrga, se izkaže, da je Nunatakr prav isti hrib, na katerem smo prenočevali. Najdemo tudi leseno hišico, ki jo je postavila Hes¬ sova ekspedicija. Deset let viharjev se¬ veda ni prešlo kar tako mimo šibke kon¬ strukcije in s Sontagom se nemudoma lotiva popravljanja. Meiling postavi v tem šotor, ker hišica še ne bo takoj zmožna vzeti ljudi pod streho. S tem je urejeno taborišče št. 2 in spet smo bliž¬ je cilju. 12.12: Odrinemo v dolino iskat smu¬ či, in osebno prtljago. Malo pod tabori¬ ščem I se srečamo z drugo skupino, ki tovori prtljago v taborišče I. Zgodaj po¬ poldne smo že v hotelu Ofqui, kjer si pripravimo nahrbtnike za drugi dan. 13.12: — Težko otovorjeni se počasi prerinemo do taborišča št. 2. Pole* ogromnega nahrbtnika moramo nositi še smuči, ki jih bomo kmal-u potrebovali. Strašno smo zbiti, ko prispemo na cilj, kajti premerili smo razdaljo do 2 tabo¬ rišča po izredno utrudljivem terenu, saj mora človek med 1. in 2. taboriščem ves čas hoditi med razpokami in ledeniškimi lomi. 14.12: Kljub čemernemu vremenu pro¬ diramo dalje v nepoznano deželo. Namen imamo postaviti taborišče št. 3. Izgubi- ; mo več ur z iskanjem prehodov med razpokami, a slednjič, ko pustimo za se¬ boj velik prelom, stojimo na brezkonč¬ nem sneženem polju. Zdaj stopijo smu¬ či v akcijo, žal imamo smolo, Megla je tako gosta, da se odločimo počakati. Po¬ stavimo šotor na ledeni ravnini in pre¬ nočimo na mestu. 15.12: — Vreme se je izboljšalo in kmalu so se megle popolnoma raztrgale. V vsej svoji krasoti se je dvigal v dal¬ javi proti nebu masiv sv. Valentina. Bi¬ lo je prvikrat, da smo ga videli. Iskanje smeri nam je bilo seveda s tem dokaj olajšano. Kakih 12 km za taboriščem št. 2 smo našli v snežni pustinji majhenl skalnat otoček, na katerem postavimo taborišče št. 3. Še isti dan se vrneva s Sontagom v taborišče št. 2 iskat nekaj tovora in do noči sva spet nazaj v ta¬ borišču štev. 3. — 16.12: — Spet drsimo čez bele poljane proti severovzhodu. Vreme je prav do¬ bro. Sicer se megle še vedno podijo okrog nas, vendar zakrijejo masiv sv. Valen¬ tina le za bežne trenutke. Neskončne snežne ravnine se raztezajo pred nami. Hodiš ure in ure, pa se ti zdi, kakor da se nikamor ne premakneš. Res čuden ob¬ čutek! Veličastne gore na robovih kon¬ tinentalnega ledu, kot Cerro Helado (3200 m), C° Cristal, Tronco, Torre, Fie- ro, Titlis, Pico Norte, so vse zavite v Oklepe ledu in napravijo na človeka ne¬ pozaben vtis. Nehote mu preidejo misli na Stvarnika vseh teh lepot. Po dobrih 12 km se ustavimo na skalnatem otoku, bolje rečeno grebenu, in postavimo ta- | borišče št. 4. (nadmorska višina 1530 m). I še istega dne se vrneva s Sontagom v (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. H. 1953 SLOVENCI KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: V USA: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V KANADI: G. Franc Košir,, 362 Wellesley Street E., Toronto, Ont. V ANGLIJI: G. Jože Rehberger, 15 Rousbury, Stewartby, Beds. V AVSTRALIJI: Rev. Cloud Okorn ali Rev. Beno Korbič, 45 Vicotria Str., Waverley, N. S. W. USA Slovenski družabni večer. V prostorih Slovenskega Narodnega doma v Cleve¬ landu je bil pod pokroviteljstvom Anto¬ na Grdine st. in v režiji dr. Milana Pav¬ lovčiča 28. decembra 1952 slovenski dru¬ žabni večer, na katerem so sodelovala* društva “Korotan”, “Lilija” in “Krog”. Pravna posvetovalni - ca "Svob. SSaveasije” Vprašanje: Kot protikomunist sem se koncem vojne v letu 1945 izselil iz Ju¬ goslavije in bivam s svojimi prijatelji že več let v novi domovini Argentini. Nedavno mi je neka oseba javno vpričo mnogih mojih sostanovalcev zabrusila v obraz, da sem komunist. S tem me je na moji časti in dobrem imenu hudo razžalila. Oni prisotni, ki niso moji in¬ timni prijatelji in ki me povsem ne po¬ znajo, bi zaradi te psovke mogli dvomi¬ ti v moje protikomunistično mišljenje. Ali morem žalitelja tožiti pred argentin- PO SVETU Spored je bil sestavljen takole: Božična recitacija (P. Golia), prizori iz operete “Miklavž prihaja” (Gerzinčič). Izvajali so jih člani dramskega društva “Lilija”. Pred odmorom je bil še svetonočni pri¬ zorček. Po odmoru. pa simbolična slika “Domotožje”, arija iz operete “Melodije srca”, ki jo je odpel tenorist Franček Gorenšek, Prešernovega “Mornarja” v Vilharjevi kompoziciji je zapel baritonist Jože Dovjak, tenorist F. Turel je pa na¬ stopil s Pavšičevo “Pred durmi” in Adamičevo “Nocoj je pa svetla noč”. Na klavirju sta ga spremljala M. Milač in prof. K. Meshik. Moški zbor Korotana je nastopil z Vodopivčevimi “žabami” in narodno “Sem bil na vasi”, ženski zbor Korotan je pa zapel narodni “Kje so tiste stezice” in “Tam gori za našo vasjo”. Po tem sporedu je sledila prosta zabava s plesom, skim sodiščem in ali bo zaradi izrečene žalitve obsojen? Odgovor: Na vprašanje, ali morete to¬ žiti žalitelja pred tukajšnjim sodiščem. Vam odgovarjamo: Kakor vsakemu dru¬ gemu tukajšnjemu prebivalcu tako je tudi Vam dovoljeno iskati zaščite svoje osebne časti in dobrega imena pred pri¬ stojnim kazenskim sodiščem. Na drugo vprašanje: Ali bo žalitelj obsojen, ker Vas je imenoval komuni¬ sta, pa moremo odgovoriti takole: Označba “komunist” sama po sebi bi ne bilo nobeno kaznivo dejanje, če bi tože¬ nec s to besedo mislil označiti Vas, da ste pripadnik komunistične stranke, ki je v Argentini po zakonu dovoljena poli¬ tična stranka. Saj tudi nikogar ne žali, kdor svojemu sosedu pravi, da je h. pr. socialist, demokrat, radikal in podobno. — Ako pa boste Vi tožencu dokazali, da Vas je označil za komunista z namenom, da bi izpostavil sramoti Vaše dobre ime ali čast, (kar bi se dalo sklepati iz de¬ janskega stanu, kakor ga navajate v svojem vprašanju), potem pa je smatrati sramotiteljevo dejanje za kaznivo tudi po tukajšnjem kazenskem zakonu. Od¬ ločilno besedo pa bo seveda povedal so¬ deči sodnik v svoji sodbi. Pred vložitvijo tožbe se posvetujte s kakim tukajšnjim znanim kazenskim za¬ govornikom, kateremu točno obra¬ zložite dejanski stan kaznivega dejanja. Memdezm Izlet SDO. Poletna vročina nas žene ven iz mesta v prosto naravo. To pa v Mendozi ni tako lahko, ker je provinca 1 povsod mrtva, kjer je ne zalivajo. Pa dekleta brž izvohajo, kje je lepo. Tako smo v nedeljo 1. februarja napravile izlet z našim dušnim pastirjem v umetno go¬ jen gozdič, kjer smo ob petju in igri preživele vroče popoldne. Dušni pastir g. J. Malenšek se je iz Sarmienta 164 preselil, k Trilerjevim v ulico Fray F. Inalican 761. Marsihd® še me ve ... .'. .da se samo eden od 10000 novorojenčkov rodi z zobmi. Doslej je bilo le nekaj slučajev, da bi no¬ vorojenček imel že dva. zoba, doslej en sam. novorojenček pa je imel že vse zobe, in sicer neki fantič, ro¬ jen l. 1950 v Tel Avivu. Imprenta, Dorrego 11C2. T. E. 54-4644. B. As. PROSLAVO ZA SEDEMDESETLETNICO prevzvišenega .gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana priredi V NEDELJO 8. MARCA 1953 OB PETIH POPOLDNE Društvo Slovencev v Buenos Airesu. Kraj. in program ..proslave bo objavljen v prihodnji številki. Kam boste šli na pustno nedeljo in pustni torek popoldne? Prav lepo vas vabimo na VESELO PUSTOVANJE S PLESOM ki bo na pustno nedeljo, dne 15. in pustni torek, dne 17. februarja t. 1. popoldne v restavraciji ILIRIJA v Ramos Mejia. Ob izvrstni postrežbi z domačo toplo in mrzlo hrano in krofih ter dobro pijačo se boste oba dni lepo zabavali ter v veselem razpoloženju prebili prijetne ure. Na veselo svidenje! Mestavraeija Ilirija ALVARADO 350 Ramos Mejia ' T. E. 658-0827 Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferia y Papeleria SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires POSREDUJEMO POŠILJANJE DARILNIH PAKETOV V DOMOVINO OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto, 7. februarja, sta stopila pred oltar v baziliki lurške ma¬ tere božje v Lurdesu g. Pavle Rant, član uredništva “Svobodne Slovenije” in gdč. Mirjam Peršuh. Poročno sv. mašo ob 10. uri dopoldne je imel g. Jože Košiček, ki je mladi par tudi poročil. Za priči sta mu bila ženinov brat g. Peter Rant in nevestin brat g. Janez Peršuh. — V La- nusu sta tega dne sklenila zakonsko zve¬ zo g. Anton Sintič in gdč. Olga Lipovec. Poročil ju je v cerkvi sv. Jožefa g. žup¬ nik Janez Hladnik. — Isti večer sta se poročila v Buenos Airesu v cerkvi sv. Pavla g. Vilko Cuderman, znani delavec v mladinskih in nameščenskih organiza¬ cijah v Ljubljani, sedaj blagajnik petro¬ lejske družbe Diadema Argentina v Co- modoro Rivadavia in gdč. Marija Arbei- ter, članica pevskega zbora “Gallus”. Ta par je poročil vseučiliški profesor g. dr. Ivan Ahčin, za priči sta pa bila gg. Ru¬ dolf Smersu in Jože Jenko. Med poroko je v cerkvi pel tudi pevski zbor “Gallus”. V nedeljo, 8. februarja so pa bile v Flo¬ ridi kar tri poroke. G. Albin Avguštin je poročil g. Vida Belca in gdč. Marijo Žagar, g. župnik Anton Orehar pa je imel ob 12. uri poročno sv. mašo za g. Lojzeta Leskovca in gdč. Tilko Boršt- nar ter g. Janeza Marinčiča in gdč. Fili- co Borštnarjevo. Oba para je tudi poro¬ čil. Mladim parom ob vstopu v novo živ¬ ljenje želimo mnogo sreče in obilo božje¬ ga blagoslova! Duhovniške spremembe. Za duhovnika v bolnišnicah sta imenovana: G. Vinko Lovšin v Instituto de la Medicina expe- rimental, Avda San Martin 5400, Buenos Aires in g. Anton Smolič v Policlinica Zubizarreta, New York 3952, Buenos Ai¬ res. Upuštveni <®§lmnniU Prosvetna prireditev v Ramos Mejia, ki jo priredi krajevni odbor Društva Slo¬ vencev, bo v nedeljo 1. marca 1953 ta¬ koj po slovenski maši. Na programu je petje slovenskega cerkvenega pevskega zbora v Mamos Mejia, predavanje g. Ru¬ de Jurčeca (Pregled svetovnih dogodkov) ter poročila krajevnega odbora. Vabljeni vsi Slovenci in Slovenke! Krajevni odbor Društva Slovencev v San Justo priredi v nedeljo 8. marca t. 1. takoj po slovenski maši, to je ob pol deveti uri, v cerkveni dvorani prosvetni sestanek, na katerem bo predaval g. Ru¬ da Jurčec o svetovni dogodkih. Po pre¬ davanju bo razgovor o društvenem delo¬ vanju, zlasti v dobrodelnem in socialnem pogledu. CERKVEN! OGLASNIK Fantje in dekleta imajo duhovne vaje od 14. do 17. februarja. Fantje v Semi- nario diocesano, Jose Cubas 3543, Villa Devoto. Začetek ob 18. uri. Za dekleta so duhovne vaje v Hogar San Vicente, Tequendama 3557, Villa Devoto. Začetek ob 17. uri. Vzdrževalnina 35 pesov. Fan¬ tje morajo prinesti rjuhe s seboj! Prija¬ viti se je še mogoče do 13. t. m. OBVF-STILA Izlet v naravo na Tigersko otočje za Slovence, ki to žele, bo v nedeljo ob 2. uri popoldne s pristanišča Tigre. Vsakdo se lahko pridruži. Hrano in pija¬ čo je mogoče dobiti" povsod. Prijazno vabljeni vsi. Janko Arnšek. FRIZERSKI SALON V E M A vljudno sporoča svojim cenjenim strankam, da bo zaradi počitnic salon zaprt od 15. februarja do 1. marca t. L Cenjenim strankam se toplo priporoča po tem času za na- dalnji obisk. Najnovejša trajna ondulacija "Frio", kakor tudi vsa v našo stroko spadajoča dela izvršujem po želji svojih strank. Frizerski FRIZERSKI SALON VENA Ersilla 6120 — Capital Od Liniersa s kolektivom 217 do Calle Acassuso 10 minut vožnje. W CASA II©IJ 99 — urarsm iis slsatesraa OLAZABAL 2335 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabi.lda 2300 KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. (Nadaljevanje s 3. strani) taborišče 3 po preostale stvari. Med tem se napoti Meiling na oglede v smeri pro¬ ti sedlu v gorski verigi južno od Va¬ lentina. V taborišču št. 3 najdeva sko¬ raj vse člane druge skupine, le Her- nandez je ostal na Numatakru, ker si ni prinesel smuči. Zdaj smo pripravljeni za naskok. 17.12: — Vsi skupaj odrinemo do ta¬ borišča. št. 4, kjer nas sprejme Meiling s čajem. Naglo se okrepčamo in se na¬ potimo proti južnemu sedlu. Kmalu se začne resen vzpon med številnimi razpo¬ kami in lomi. Vendar s smučmi prav dobro napredujemo. Lepo vreme nas še vedno spremlja, kar se zdi skoraj ne¬ verjetno. Pozno zvečer dospemo na sed¬ lo, kjer postavimo zadnje taborišče (št. 5, višina 2950 m). Vsi smo zelo izčrpa¬ ni. Pot, ki smo jo napravili ta dan, meri približno 25 km s 1800 m višinske raz¬ like. 18.12: — Ob 6 uri smo že vsi na no¬ gah. Dan je prekrasen. Razdelimo se v tri naveze: Sontag in Ezquerra, Meiling in dr. Neumeyer, ter Tonček, Birger in jaz. Naša skupina ima samo 30 metrsko vrv in je radi tega na najslabšem, po¬ sebno še ker smo trije v navezi. Z Bir- gerjem neseva smuči do 3400 m, kjer jih zakopljeva v sneg, da nam jih orkan¬ ski veter, ki gospodari v teh višinah, ne odnese. Kmalu moram vsekavati stopinje, ker je led zelo gladek. Vzamemo smer navpično navzgor. Prečkati moramo ne¬ kaj razpok in obiti nekaj ledenih pre¬ visov. Vendar na splošno ni izredno tež¬ kih prehodov. Pač pa je veter jako mo¬ čan. V višini 3800 m se moramo vrniti malo nazaj, ker je ledena stena zelo strma in radi premočnega vetra ni mo¬ goče iti tam dalje. Poskusimo malo bolj v desno in naletimo na skale. Vstopim in ugotovim, da bi bilo nadaljevanje sicer možno, a pod drugačnimi pogoji in z drugačno opremo (daljša vrv, dvojna naveza). Birger predlaga, da se raje vrnemo nazaj kakih 100 m višinske raz¬ like. Tako tudi napravimo in potem prečkamo ledeno steno kakih 200 m v vodoravni liniji in dosežemo jugovzhod¬ ni greben. Naletimo na stopinje Sonta- ga in “Negrota”, ki sta vstopila bolj vzhodno. Tudi Meiling in Neumeyer sta hodila tam, potem ko sta kako polovico poti sledila naši navezi. Sneg na gre¬ benu je mehak in ugoden. Le pobočje do grebena je zelo strmo in zahteva naj¬ večjo pozornost in previdno varovanje. Po grebenu napreduješ najprej kot po ravnem, zadnji konec pa je spet bolj strm in je treba vsekavati stopinje. Kmalu opravimo tudi ta zadnji konec poti. Sv. Valentin je premagan. V sneg zasadimo cepin in navežemo nanj argentinsko, čilsko in klubsko za¬ stavico. Razgled je nepopisen. Zlasti je lep proti zahodu, na čilske fjorde in ka¬ nale, z odprtim morjem v ozadju. Proti jugu ne vidiš drugega kot snežne polja¬ ne in blesteče vrhove, ki so posejani po robovih kontinentalnega ledu. Tudi se¬ verna Kordiljera je lepa in vabljiva, a ledeniki so tam redkejši. Na vzhodni strani, provi Argentini, se gore naglo ! izgubljajo. Zato pa je tam toliko več jezer. Lago Buenos Aires mora biti ve¬ likansko, pravo notranje morje, saj vk dimo dobršen del modrih voda, vendar se meje jezera izgubljajo v daljavi. Po¬ zornost so nam vzbudili velikanski goz¬ dni požari v Chile Chico. Vsekako pa imamo srečo z vremenom. V teh prede¬ lih, kjer so nakopičene ogromne količine voda in ledenikov, skoro leto in dan sneži in dežuje. Samo v decembru, pra¬ vijo ribiči, je nekaj dni lepega vreme- ! na. Po vrnitvi v taborišče štev. 5 se ta¬ koj pripravimo na nadaljni sestop. Ve¬ selim se dolgega, čeprav nekoliko ne- ' varnega, smuka. V zgornjem delu po¬ bočja je namreč sneg popustil in pokrite | razpoke predstavljajo malce neprijetne pasti. Spodaj pa gre kot blisk! Čudim se j Tončku, ko s tako korajžo vozi med raz- I pokami. Novincu na smučeh ne bi pri- ! sodil toliko poguma. Pripomniti pa je treba, da si brez smuči vzpona na sv. Valentin sploh rfi mogoče predstavljati. Pozno zvečer prispemo v taborišče št. A še vedno je nebo jasno in pogled o- čarljiv. Sneg, gore, nebo in večerna zarja se prelivajo v vseh mogočih barvah. No¬ ben umetnik ni zmožen spraviti vse te krasote na platno. Mislim, da ni nikogar med nami, ki se mu ne bi ta arktična pokrajina v zadnjih odsevih svetlobe vtisnila za vedno v spomin. 19.12: — Zjutraj se že odpravimo do taborišča št. 3. S smučmi napredujemo dokaj hitro. Po počitku v popoldanskih Urah nadaljujemo povratek. Nebo sa | začne oblačiti in padejo prve kaplje. A kaj zato! Vsi smo veseli in zadovoljni,, kajti cilj je bil dosežen. 20.12: Dežuje pomalem skoraj cel dan. Kljub temu se Negro in Hernandez od¬ pravita v hotel Ofqui Popoldne gremo za njimi še Birger, Tonček in jaz. Z muko se privlečemo do taborišča št. 1. Zelo smo zbiti, šele danes občutimo utrujenost po velikih naporih zadnjih dni. 21. in 22.12: — Počitek v hotelu Ofqui. 23.12: — S Tončkom in Hernandezom likvidiramo taborišče št. 2. 24.12: — Spali smo v taborišču št. 1, mi trije in še drugi, ki so prišli iz Of- qui. Vso noč je deževalo. Zjutraj se od¬ pravimo v dolino in pustimo šotor in še nekatere stvari na mestu. Na poti na¬ vzdol se je udrl Birgerju leden mostiček in je fant padel kakih 25 m globoko v razpoko med skalo in ledenikom. S Son- tagom sva ga spravila spet na beli dan. Skupil je samo nekaj prask, brez vsake hujše poškodbe in kar verjeti nismo mogli, da jo je tako poceni odnesel. Do kože premočeni smo prispeli opoldne v Ofqui. Popoldne smo postavili božično drevesce. Okoli drevesca smo položili: dereze, cepine, vrv in smuči. Hans Lauer, šofer, kuhar, kipar in “čarovnik” ekspe¬ dicije nam je spekel potice. Ko se je stemnilo, smo prižgali svečke in peli bo¬ žične pesmi. Kar domače se mi je zdelo, dasi smo bili tako daleč od naših krajev in od domačih. Čisto nič pa mi ni bilo dolgčas po Bariločah, -amo za polnočni¬ co mi je bilo žal. Za praznike je deževalo in vsak v svo¬ jem kotu smo pisali ter obujali spomi¬ ne na pretekle dni. 27.12 sva s Sontagom pospravila še taborišče št. 1 in tako se je v bistvu končala odprava na sv. Va¬ lentin. Kar je sledilo, je bilo brezkončno tri¬ tedensko čakanje na ladjo in prevoz v Aysen. že za Silvestrovo so nas zapu¬ stili Meiling, Ezquerra in Hernandez, ki so se v navadnem čolnu podali na pot in po tednu dni pustolovske vožnje po nenaseljenih kanalih in fjordih za Tri Kralje prispeli v Aysen to sporočili no¬ vico o zavzetju Sv. Valentina bariloške- mu Clubu Andino. Potem so se dolge dneve prerekali z brezbrižnimi pristani¬ škimi oblastmi za Iancho, ki naj bi šla po nas. Najprej so nam poslali zanikrno barko, ki se je na poti potopila. Ko ni bilo nikakega glasu ne o ladji ne o nas, so tovariši v Aysenu letali po uradih in oblastvih, a naleteli povsod na gluha ušesa. Slednjič je argentinski konzul za¬ prosil svojo vlado za pomoč. Ko je pri¬ spela v Aysen novica, da bodo argentin¬ ska vojaška letala iskala pogrešane an- diniste, se je brž našla primerna barka in 18. januarja smo se ukrcali v Ofqui ter zapustili dolgočasni hotel. Povratek se je izvedel brez neprilik. V soboto 24. januarja smo bili spet ob Nahuel Hua- piju. Sprejem na Mascardiju, copetin v Clubu Andino in zvečer običajni Slavče- Vi “vici” v hiši na Anasagasti. Sveti Valentin je prešel v andinistično zgodo¬ vino, nas pa čaka spet vsakdanje živ¬ ljenje in delo.