Poštnin« plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjcv trg 1 Tel. št. 73. Leto XXII. &*• 27. Kranj, 2. julija 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnin« s celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Slepilna svoboda Nobeno geslo nima toliko privlačne moči na človeka in človeštvo kakor svoboda.. Zanjo so se prelivali potoki krvi in pod njeno zastavo je bila zgodovina priča najplemeriitejšim podvigom in nnjpožrtov alnejšemu heroizmii: človek pa je, sklicujoč se nanjo, storil svojemu sočloveku tudi toliko krivic, kakor pod nobenim drugim imenom ne. Veliko večino krvavega nasilja na svetu je človeštvo storilo ali pretrpelo in še trpi od ljudi, družb in strank, ki pravijo, da hočejo doseči ali braniti svobodo, in vsak, ki se hoče dokopati do oblasti, si izposodi /a svoj ščit svobodo, s katero mami množico, da gre z njim in mu pomaga ustanoviti —- diktaturo .. . Svoboda je namreč zelo pripravno ime. za katerim lahko vsak krije najrazličnejše blago in najnasprotne jše namene ter težnje. Prav zato, ker je svoboda v svojem edino pravem smis-slu. po katerem pomeni, da človek izbere iz svoje lastne pobude in volje ter notranjega pogona dobro, ogromna vrednota, česar se tudi najbolj neuki in preprosti človek zaveda — zato ljudje tako radi nasedajo na limanice vsakemu, ki se vzvišenega načela svobode poslužuje kot sredstva, da najlažje doseže zmago svojega političnega programa, pa najsi ima še tako malo opraviti z resnično svobodo otrok božjih na svetu. Če praviš: svoboda! potem si vsak predstavlja pod njo vse. karkoli si želi v življenju najboljšega, najlepšega in naj-prijetnejšega v prvi vrsti zase in šele v drugi seveda za svojega sočloveka in za občestvo. Svoboda naj izpolni njegove najbujnejše sanje, vse kar je mogoče in vse, kar je nemogoče, naj bo na sebi dobro ali slabo, v resnici in trajno koristno ali pa le hipna prevara — samo da je prijetno in da ustreza nagonu po lastni sreči, naj je v skladu z resnično blaginjo družbe ali pa le egoistična želja posameznika In nekaterih. Danes se svoboda, ki prijetno zveni ušesom, draži domišljijo preprostega človeka in vsebuje v sebi kukor koš najlepših daril pod božičnim drevesom vse, o čemer sanja človeška reva že od rojstvu, prodaja pod imenom demokracija. Tisti, ki s človeški) slabostjo zavestno računajo m so si posta ali v svoj program, d i je dovoljeno vsako sredstvo v dosego namena ker morale v tem programu ni in je tudi ne priznavajo, saj imajo človeka samo za tako zvano višje razvito žival - so \rgli sedaj med množico geslo, da morajo vsi ljudje ua -vetu. pa najsi bodo kateregakoli naroda, vere in prepričanja ter stanu, z roko v roki iti v boj /a demokracijo proti onim. ki hočejo ljudstvo oropali njegovih svoboščin. S peklensko preproščino so zamislili tudi sodelovanje katoličanov z biez.virskimi koleklivisli. ker imajo katoličane za lako neumne, da bodo, omamljeni od gesla, da je treba rešili demokratične svo-lioščii.c. pomagali rešili pred končnim in popolnim polomom boljševizem, Zakaj samo 16 je tilj propagande IjiiJ;, |.i so lam. kjer so Be ne-omujeno ua oblasti, pogazili še zadnje sledove svoboščin evropske demokracije in človečau-skih pravic, kakor jih je proglasila francoska narodna skupščina t. avgusta ITK*). komu. ki opazuje to borbo sovjetskih diktatorjev in one množice, ki jim ali prisiljena ali pa v slepi veri sledi, proti fašizmu, ne pade v glavo naš pregovor, kako glasno očita lonec kotlu, da je čini* Če ne bi na žalost na svetu bila neumnost š,' večja in močnejša od zlobe, bi morali reči, Tri leta vlade g. dr. Milana Stojadinoviča 24. junija so se dopolnila tri leta odkar je na vodstvu države vlada g. dr. Milana Stojadinoviča. Stopajoč ta dan v Četi to leto dela za državo in narod proslavlja vladu dr. Stojadinoviča svoj triletni jubilej z velikim ponosom, da je prva jugosloveiiska vladu od osvobojenje do danes, ki je na upravi države že polna tri leta. Ona se ponaša tudi s tem, da je prva jugoslov ensku vlada, ki je bolj od vseh prejšnjih vlad ustvarila ono. kar je obetala, ko je stopila "a dolžnost. Ona torej ne slavi samo dolgo dobo svojega obstoja, temveč tudi svoju velika dela, ustvarjena v vseh področjih našega javnega življenja in gospodarske dejavnosti, dela priznana ne samo od prijateljev, ki ji žele dolgo življenje v plodnem delu. temveč tudi od onih, ki ji zavidajo njen uspeh, intrigi-rajo in si žele oblasti, v zmotni veri, da je za upravo države dosti biti na oblasti. Ničesar pa ni bolj pogrešno od želje biti na oblasti radi oblasti. To najbolje dokazuje samo delo vlade dr. Stojadinoviča v teb treh letih. Povsod, v vsakem ministrstvu, se vidijo dela. ki jih je narod že davno želel, ki pa jih je prvič izvedla šele vlada dr. Stojadinoviča čeprav so prejšnje vlade poskušale, da jih izvedejo, pa pri tem niso uspele. Ni torej dovolj, biti samo ua oblasti. Od vlade se zahteva mnogo več, zahtevajo se dela. Teh del je dala vlada dr. Stojadinoviča v taki izobilici, da jih ni mogoče vse našteti. Lahko se podčrtajo samo najvažnejša, ki bodo vsakemu pokazulu, kdor zna politično misliti, da je vlada dr. Stojadinoviča storila v vseh pravcih javne delavnosti več od vsake prejšnje vlade in v nekaterih pravcih več od vseh prejšnjih vlad skupaj. To je zamisel proslave 3-letnice vlade dr. Stojadinoviča, slavili uspeh v delu za dobro vseh. Za vse je dobro, da je nehala atmosfera, ki je v notranji politiki vladala pri majskih volit- vah (935. ko' je bila država brez vsake strankarsko politične priprave vržena v vrtinec ždlčne borbe osebnosti, ko so bile razburkane politične strasti, ko so plemena nahujskana na plemena in je pretila opasnd ! državljanske vojne, v kateri so jugofašisti gledali ustvaritev svojih diktatorskih sanj. Za vse je dobro, da je tedaj prišel na, upravo države g. dr. Sto-jadinovič, človek železnih živcev, ustaljen in zhruh, ki je realno gledal na dogodke ter jim s pomočjo svojih najožjih sodelavcev dr. Antona Korošca in dr. Mehmeda Spaha dal pra-vec pomirjenja hi vračanja n» normalnejši položaj. Za vse je dobro, da vlada dr. Stojadinoviča. v .kateri sede ljudje, kakor dr. Korošec in dr. Spuho, ki morejo s ponosom reci, da so pravi predstavniki naroda, ki jih nikdar ni zapustil, s svojimi pozitivnimi rezultati uspela okoli sebe zbrati svoje prijatelje v največjo stranko od osvobojenja do danes organizirano in disciplinirano JRZ, ki je do sedaj in na občinskih in na senatskih volitvah pokazala vsem protivnikom vlade dr. Stojadinoviča, da je treba z njo kot največjo politično formacijo računati v vseh kombinacijah in za vse politične akcije, pa zato tudi za akcijo okrog reševanja hrvatskega vprašanja. Za vse je dobro, da je vlada dr. Stojadinoviča edina vlada od osvobojenja do danes, ki je hrvatsko Vprašanje postavila na realno osnovo, izvajajoč samo mere, ki sta jih od časa do časa diktirala zdrav razum in ljubezen do bratov. S to politiko, za katero nosi poleg predsednika polno odgovornost tudi notranji minister, ki jo vsak dan izvaja, je edino mogoče reševati in rešiti vprašanje, ki v svoji osnovi zahteva ravnopravnost in enakost za vse. S tem duhovnim spokojstvom. ki ga je prožila vlada dr. Stojadinoviča, ko je vrnila vero v notranji mir in red, smo se mogli posvetiti da ta gesla predstavljajo prav nesramno izrabljanje ene največjih vrednot in dobrin človeštva. Kni in drugi se bore zoper kapitalizem, ki zamenjuje svobodo človeške osebe s čim večjim samovo!jstvom posameznika, da se sme tidejstvovati v svojo lastno korist v škodo drugih — sumi pa razumejo svobodo tako. da je za tiste, ki mislijo drugače kiikor oni, samo smrt na vešalih ali na tnalu ali pa počasno umiranje v kazenskih taboriščih. Dbčim' jjp kapitalizem pretiraval svobodo posameznika, tako da so človekove dolžnosti do družbe padle nu ničlo, pa rdeči in rjavi boljševizem tlačita posameznika do prave ničle v političnem in gospodarskem UStrOJstVU države, vrh tega pa 141 ii ne dovolila niti samostojno mislili, kar je v kapitalistični družbi več ali manj še smel. Vsi brez izjeme pa so z združenimi močmi pokopali demokracijo, ki je danes postala prava spaku in so se začeli /daj nanjo sklicevati njeni največji sovražniki. Demokracija pa je in ostane, prava demokracija namreč v svitu krščanske morale in kulture, in se bo tudi uveljavila, ko ho po plimi zmotnih naukov bol jševiškega internaciona-lizina in v poganstvu pretiranega nacionalizma nastopila oseka in bo končno l(. zmagala jasna pamet po načelih krščanske resnice. Človek se bo zavedal, da je svoboda visoka vrednota in najbolj privlačna dobrina, ila pa ni najvišja, temveč da je podrejena dolžnostim, ki jih ima človek nasproti izviru vseh vrednot iu vse resnice, Bogu, in nasproti družabnemu redu, kakor ga Bog hoče, in da mora človek dosegati ta red po svobodni opredelitvi za dobro in pravo. Star nauk kiščanske filozofije je, da zlorabljanje kuterekoli vrednote lahko postane veliko zlo. Prava svoboda je le tista, ki pomaga človeku in družbi doseči njen pravi večni n imen. da je kraljestvo božje na zemlji v pravici in ljubezni. Le V luči tega namena je mogoče doseči pravilno ravnovesje med pravicami človelke osebnosti in med potrebami oziroma zahtevami kolektivu. So svoboščino, ki pravi svobodi škodujejo, in svoboščine, ki jo omogočajo in varujejo. Sodobna velika stiska človeštva in družbe izhaja iz tega, ker je od krščanstva odtrgani človek to osnovno resnico pozabil. Hvala Bogu, so znaki, da se začenja človek zavedati napake, v katero je zašel, ko se je dal zapeljati od zamenjave svobode s svoboščinami, ki niso dostojne človeka, ampak ga ponižajo samo v žival, ki sledi izključno le svojim nagonom. In tudi to bo sprevidel sodobni človek, da si mora šele ustvariti pravi pojem svobode v človeka vredni in dostojni demokraciji, preden se bo mogla ustvariti skupna fronta v njeno vpostavitev in obrambo. Borba za demokracijo pa, ki naj v resnici le pomaga nuditi diktaturo, pa naj bo te ali one barve, se mora izroditi le v novo klanje in neskončno bedo. zboljšanju naše materialne kulture. Tudi tu ne bi bilo uspehov, ako vlada dr. Stojadinoviča ne bi nudila potrebnih predpogojev, kakršni so stabilni nacionalni novec, kakor nobena druga valuta na svetu, urejeno državno gospodarstvo z uravnoteženim budžetom, ki v tretjem letu vlade dr. Stojatlinoviča končava s suficitom v momentu, ko se mnoge velike države Evrope borijo z ogromnimi deficiti, in vse to brez povečanja starih ali uvajanja novih davčnih oblik. Na osnovi tako urejenih državnih financ, je mogla vlada dr. Stojadinoviča pristopiti k ustvaritvi svojega delovnega programa, ki je velik ter so velike in mnogobrojne ideje, ki jih imajo predsednik dr. Stojadinovič in njegovi sodelavci v vladi. Prva velika ideja vlade dr. Stojadinoviča je bila izvedena pri končni ureditvi kmečkih dolgov. Tudi prejšnje vlade so poskušale to zelo važno skrb našega kmeta rešili, ali brez uspeha. Način kakor ga je rešila vlada dr. Stojadinoviča, ni samo osvobodil kmeta 50"/» njegovega dolga, temveč ga je tudi usposobil za nov kredit v čaršiji in pri PAB, kredit, brez katerega kmet pri svojem načinu vnovčevanja proizvodov ne. more. napredovati. Silosi, ki jih bo vlada dr. Stojadinoviča zgradila kmetu mu bodo omogočili, da svoje žita proda v času, ko je- cena najugodnejša, ideal, za katerim teži naš kmet že stoletja. Z znižanjem zemljarine je vlada dr. Stojadinoviča olajšala kmete plačevanje davka. Z urejenim izvozom' /e poskjb-čila cena vsej živini. Ker pa kmetijstvo v teku časa ne bo moglo preskrbeti kruha vsemu bodočemu prebivalstvu, ki se od leta do leta množi v tempu, da se bo čez 25 let podvojilo, je vlada dr. Stojadinoviča pristopila izgradnji nacionalne industrije, ki bo predelovala naše surovine, v prvi vrsti one, ki so potrebne naši narodni obrambi. Za one, ki iz vasi prihajajo v industrijske centre, da postanejo delavci, je vlada dr. Stojadinoviča preskrbela z zakono-dajstvom minimalne mezde, socialno in starostno preskrlm ter osebne stabilnosti s pomočjo kolektivnih pogodb. Oni, ki ne najdejo posla v industriji, ga bodo našli v javnih delih, za katera je vlada dr. Stojadinoviča preskrbela ogromno vsoto 4 milijard dinarjev in ki se izvajajo na novih modernih cestah, na državnih zgradbah in novih Železniških progah. Šele I. 1955 je udarjen prvi kamen v razdejane ceste. Z zboljšano prometno mrežo in z večjo kupno močjo kmetu je dobila tudi trgovina večji polet in obrtništvo je v mnogih pogledih ponovno oživelo. Dr-žuvni rudniki se prebujajo iz mrtvila šele pod vlado dr. Stojadinoviča. ki jim daje materialno možnost, da se razvijajo v zavidljiva Industrijska podjetja. Pod vlado g. dr. Stojadinoviča je bila vlita prva jeklena tračnica v državi. Pripravlja se električno predelavanje bakrene rude v borskem rudniku, zgrajena je piva tovarna aluminiju pri šibeiiiku. Vse to je vezano nu vlado dr. Stojadinoviča. Zdravstvena politika vlade dr. Stojadinoviča je dala zdrave osnove za boljšo skrb ne samo preventivne, temveč tudi kurativne medicine. \ prosveto je dihnil nov duh. posebno v personalnih vprašanjih, preko |5() učiteljskih kandidatov, ki SO zaman čakali 10 let čakali na mestu, je postavljeno za narodne učitelje. Tisočem učiteljev in nastnv nikov so regulirali položajne skupine, nu katere so leta zaman čakali. Mnogi kraji so dobili šole, otvorjeno je neštevilo, novih oddelkov, preskrbljen je jug s potrebnimi gimnazijami. Telesna vzgoja, ki je danes predpriprava za vojno službo, je predmet nove pa-žnje vlade. 3. 7. 1938 Pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Miha Kreka blagoslovitev temeljnega kamna gasilskega doma v Preddvoru. - Obvezni župni zlet. Na pomoč! STRAN 2 »GORENJEC« Na vseh poljih javne delavnosti je torej vlada g. dr. Milana Stojadinoviča ostavila v teh treh letih viden sled svojega velikega uspcšne-ga dela. To daje polno vere. da bo vlada g. dr. Milana Stojadinoviča v svojem četrtem letu dala s svojim delom državi in narodu vse. kar bo pripomoglo njunemu zboljšanju. NAJLEPŠE Urejena na znotraj, je vlada dr. Stojadinoviča mogla in znala tudi v zunanji politiki žeti ogromne uspehe. Pred tremi leti smo imeli med sedmimi sosedi pet, kakor se zdi, hudih in krvnih sovražnikov. En sosed nam je pošiljal komite, drugi bombe, tretji teroriste itd. Od zunanjih sovražnikov nismo imeli mira ne počitka. Ta strašni čas je minil. Vlada g. dr. Stojadinoviča je uvedla politiko miru med narodi. Uspela je stvoriti dobre in lojalne sosede, celo dobre prijatelje, v pravilno pojmovanem obojestranskem interesu. Ohranivši stara prijateljstva je vlada g. dr. Milana Stojadinoviča razširila njihov krog. Ugled kraljevine Jugoslavije v zunanjem svetu je naglo rasel. V naše iskreno miroljubne namene se danes v inozemstvu veruje. Našo državo je počastilo s svojim obiskom veliko število državnikov, naš premier je sprejet v inozemstvu pov id s posebno pažnjo. Z nami danes računajo kot z jedrom Male antante in Balkanskega sporazuma, teh dveh velikih grupacij, v katerih se Jugoslavija nahaja zato, ker veruje, da predstavljata jamstvo miru v tem delu Evrope Svoje varnosti Jugoslavija ne išče v ideoloških blokih. Ona se zanaša v prvi vrsti na svoje sinove, potomce slavnih herojev s Cera, Kajmakčalana in solunske fronte, ki so s svojo krvjo odkupili svobodo Jugoslavije, ki danes tako srečno procvita in napreduje pod vlado g. dr. Milana Stojadinoviča. * K temu splošnemu orisu je treba dodati še Za poletje svila, deleni, organdi CROBATH - KRANJ nekaj podrobnosti s posameznih področij dela vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Zunanja politika. V času velike napetosti in stalne vojne nevarnosti v Evropi se je g. dr. Stojadinovicn posrečilo, da je ojučil tesno sodelovanje med člani Mule antante, da je dal Balkanski zvezi novega poleta in vnesel v njeno aktivnost dinamiko svoje države. Na mnogoštevilnih sestankih Male antante se je potrdila teza pri- NAJCENEJŠE jateljskih in zavezniških odnosov, dasi so članice dobile potrebno svobodo za reševanje svojih neposrednih interesov. Jugoslavija je odločno odklonila, da bi pristopila k ideološkim blokom, katerih obrisi se kažejo v Evropi. To daje njeni vladi proste roke za posamezne sporazume z ostalimi državami o vprašanjih, ki so še odprta. To stališče je pripomoglo, da se grade čim boljši jugoslovansko-nemški odnosi. V ostalem se je tudi Mala antanta kot celota izjavila proti vsakemu ideološkemu mednarodnemu sporu. Naša zunanja politika Tfšuje srečno najvažnejša vprašanja varnosti naše države z zavarovanjem mej, ua prvem mestu z jugoslovan-skim-bolgarskim paktom o večnem prijateljstvu, zatem z italijansko-jugoslovenskim sporazumom z vzpostavitvijo prijateljskih in prisrčnih odnošajev z Veliko Britanijo in končno z ureditvijo naših odnosov z Nemčijo. S tem so se odstranile tudi poslednje zapreke vsestranskemu napredku naše države in njenemu neoviranemu razvoju v miru in varnosti. V vsemu temu je znatno pripomogla velika strokovna sposobnost g. dr. Stojadinoviča, ki se je pokazala tudi pri zaključitvi jugoslovensko-ru-raunskega sporazuma o nafti in bakru. Vojni potencial naše vojske se je na ta način znatno zboljšal, ker je bil odstranjen občuten nedosta-tek. Od prijateljske rešitve vseh spornih vprašanj z Italijo in Nemčijo ter vzpostavitev prisrčnih in prijateljskih odnosov z obema državama je bila odvisna tudi ureditev naših trgovinskih odnosov z njima. Dejstva sama so najbolje pokazala, kako srečna sta bila instinkt in ogromno spoznanje gospodarskih vprašanj predsednika vlade dr. Stojadinoviča za interese vse naše države in vseh družabnih slojev v njej. Notranja politika. Politika vlade B. Jevtiča ter nesrečne peto-majske volitve so ustvarile tako poostritev duhov v državi, da bi mogli tudi najmunjši izgredi in pretresi dovesti do velikih spopadov množic. PolUično gibanje v državi onemogočeno, kakor tudi normalno politično življenje. Poleg tega so se ustvarjali pogoji za celo vrsto kršitev javnega reda. V tej nesrečni politični psihozi je prišla na oblast vlada dr. Stojadinoviča. Takoj po njenem prihodu se je občutilo immirjenje duhov in politične strasti so se usmerile na normalno pot političnega življenja ter dela. .Vsem po zakonu obstoječim političnim strankam je dopuščena neovirana ak- kopalne obleke cija, dovoljeno je svobodno prirejanje shodov, tisk poroča o strankarskem gibanju in na vseh straneh se čuti široko životvorno gibanje. K pomirjenju razmer v državi je mnogo pripomogla tudi ustvaritev JR.Z, v katere vodstvu so dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. Ta stranka je takoj zbrala večino državljanov iz vseh krajev države, razen v Hrvatski, pa se tudi tam že opaža globoka orientacija, ki stremi po odstranitvi vseh dosedanjih zaprek v ustvarjaaju pogojev za trajen in resničen sporazum. S svojo urejenostjo in normalnim razvojem notranjega življenja more danes naša država služiti kot primer žive in ustvarjalne aktivnosti, v kateri ni prejšnjih motenj niti nobenih pretresljajev, ki se tako pogosto dogajajo v drugih državah. Državna obramba. Ogromnemu dvigu ugleda in mednarodnega značaja naše države je poleg diplomatskih in državniških sposobnosti predsednika vlade in zunanjega, ministra g. dr. Milana Stojadinoviča v enaki meri prispevala tudi krepka organizacija naše obrambne vojaške sile. Perioda intenzivnega dela na vseh popriščih vojnih priprav traja od konca 1. 1934. do današnjega dne. Vrhovna vojaška uprava je energično pričela izpopolnjevati vojne sile, posebno v modernem oboroževanju, zrakoplovstvu in pomorski plovbi, gradnji naših obmejnih front, razširjenju obstoječih in izgradnja novih tvornic za izdelavo ruznih vojnih potrebščin itd. V tej dobi je bil dosežen ogromen napredek v vseh po- Mnogokrat postanejo po en- ■■ ■umnimi kratnem čiščenju s Chlorodont pa3to za zobe prekrasno beli, a z redno nego zjutraj in zvečer bodo vedno ostali taki. Chlorodont pasta za zobe ima zelo veliko moč čiščenja, ne da bi se pri tem niti najmanj oškodoval lepi blesk zob. gledih. Poleg drugega-je treba zlasti poudariti zavarovanje naših mej s fortifikacijami. Z izgradbo krepkih in solidnih utrdb na mejnih frontah so nastale v pravem smislu oklopne fronte. Danes je pri teh delih zaposlenih na tisoče vojnih in civilnih delavcev ter se delo nadaljuje nepretrgoma. Močna kraljevina Jugoslavija je postala važen faktor v svetovni zgodovini in predstavlja njena vojna sila danes jeklen zid številčno močne, dobro oblečene, moderno oborožene in opremljene vojske, ki je najboljša gurancija za sigurnost in blagor kralja in domovine (Dalje.) M. Ogrizek, Kranj Vitezi — klativitezi Ko smo se vozili iz Kranja v Ljubljano k lepi mednarodni svečanosti na dan sv. Petra in Pavla, smo doživeli dejanja, ki bi bila vredna ne viteza ampak — klativiteza. Ko sta vlaka eden proti Ljubljani, drugi pa na Gorenjsko, stala mirno na postaji, je bilo vse mirno. Ko sta se pa začela premikati, se je začul izzivalen „zdravoooo,. Ko smo se po odličnouspeli prireditvi vračali v Kranj, se je ta nestrpnost še stopnjevala. V Medvodah je prišlo ob železniški tir nekaj so-kolskih razuzdanih deklet in fantičkov, ki so začeli takoj ob prihodu vlaka z izbruhi svoje že tolikokrat dokazane nestrpnosti. Začuli smo zopet tisti zdravooo, ki ga naši vitezi ««H namreč — menda smatrajo za simbol nestrpnosti napram drugače mislečim sodržavljanom. Ker izzivanja le niso polegla, sta dva naša moža istopila iz vlaka in se jim bližala z namenom, da jih izprašata, kaj pravzaprav žeflljo s spojim nepotrebnim zdravooo? No. čujte in strmite, ti junaki jima niso dali prilike do kakega izpraševanja, temveč so prav po viteško pobegnili preko travnika, da jih nikakor ni bilo mogoče dohiteti. Ko je vlak prisopihal v Kranj, smo zopet imeli priliko slišati zdravooo, s katerim ho- Mimica Zagorska: Pod Triglavom ('Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporav na Gorenjskem.) (Dalje) „Vendar sem dočakal to, na kar sem vedno mislil." „Torej ste upornik?" je radostno vprašal mladi svobodnjak. „Prvi, razumeš, prvi! Hej, jaz vam bom zalegel za petdeset tlačanskih mlečnozobcev." ..Ce je tako, zberite kmete, zaprisezite jih na »stare pravdo", ukužite jim, naj bodo z nami. In še nekaj! Pazite, da ne bo med njimi kdo, ki bi to sporočil grajskim." „Hm!" je zarjul Dolinar, da se je Rado kar stresel. »Izdajalcu' bom zadavil s temi rokami!" Rado je potegnil meč in ga vzdignil pod strop. „Pri tem meču prisezite zvestobo »stari pravdi"!" Dolinar je svečano položil desnico na ostrino meča. „Prisegam!" ..Zdaj moram iti, ker na Gorjuše ni blizu, a sonce bo že skoro zašlo. Kmalu se spet oglasim pri vas." »Le oglasi se," ga je nahrtilil plečati gospodar. »A glej, da mi tedaj ne pri ve Žel konja k orehu, drugače ti bo gorje!" Rado ni odgovoril. Potegnil je konja iz hleva in ga zajezdil. Dolinar, ki ga je spremil na dvorišče, mu je stisnil ponujeno desnico s tako silo, da lri ga skoro potegnil s konja. ..Kmalu se .m je treščil na nii/o pest srebra, »Če zapijemo vse to, kaj mi je mar!" »Ej, Anžonu da cesta vina in kruha", so hvalili tovariši. »Samo glejte, da se mi nobeden ne bo zahvalil, drugače ne plačam nikjer več za vas." ..Kako to?" so ga tovariši začudeni gledali. »Tako, no! Ali ne veste, da sta se »hvala" in »v uho me piši" oba na isti veji gugala?" »Glej, ti veš vedno kaj novega," je rekel oštir Bregar, kj je prav takrat pristopil. -Kako si danes dobre volje, Anžon." »Saj sem lahko. Doma iniiim kupček srebrnikov, pa vem. da se jih boni v par dneh iznebil." ..To pa ni dobra novicu," je meni] Bregar. »Dobra. Sestro moži. Praznik Andrej v Stražiščii jo bo vzel in danes tri dni bo »vadba " je povedal tovornik Peter. Anžon je potrkal / majolko po mizi. ..Pijte prijatelji, na srečo naše Cilke, najlepše dekline v Stražišču. Vsak dan se ne moži sestra Kamniškega An-žona. Praznik jo je zasnubil. Um. še raje bi videl, če bi je svobodnjak. A pravijo, če ni ribe, je tudi rak riba. Glej, skoro boni jezen na deda, ki je prodal svobodnjoštvo za pest zlatnikov in šel i/ Kamnika." ..Tebi je vseeno dobro," je menil Bregar. »Dobro, hvala Bogu, nič so ne pritožujem. A tudi tebi je dobro, Bregar. Poglej se malo. debel si, kakor sodček. Rekel bi, da si podoben prašiču, ker so le suhi ljudje ustvarjeni po božji podobi. Tovorniki se vozimo po cestah, potem pa tebi nosimo denar. V kleti imaš gotovo zakopan sod srebra." ..O, da bi ga imel." je milo vzdilmil oštir. ,.Lc nikar ne taji. kakor gad noge. Čemu hraniš? Otrok ti Bog ni dal, ker si prevelik lakomnjk. Vseeno bi rekel, da te ima nebeški Oče še nekam rad, ker li je spravil z glave ženo. ki je vendar vsakemu pametnemu človeku živa pokora." ..Kaj Ihiš tako govoril," mu je oštir nalašč ugovarjal. ,.2ena je prav nebeški dar, ki ga vsak še vreden ni." »Le tiho bodi. Ženska je očitna kazen božja, hujša od vseh tistih, ki jih je Bog poslal hudobnim Egipčanom." »Pregrešno govoriš." ..Grešno ne vem če je to. to pa vem, da je pametno." »Kje si sedaj tovorih Anžon?" je oštir vlekel besedo v drugo smer, ker je vedel da Anžona z jezikom ne uženo. »Hodil sem po Štajerskem, kjer pijejo vince sladko in pojejo pesmi glasno, tako lepe, da jih še nikoli nisem cul." Anžon je nagnil majolko in zapel: ..Na svetli ni veselja več. oh radost je za veke preč. Ugnsni sonre svetlo ti in črna zemlja me pok H j." ..Žalostna pesem. Kdo jo jo pel?" ..Vidiš. Bregar. zgodba te pesmi je pn še bolj žalostna. Nu belem kamini je sedelo mlado dekle, ki je ovce paslo. Oddaleč sem slišal njeno žalostno pesem. Obstali smo pred njo in vprašal sem jo, kai nuj pomeni ta otožna popevka. Glejte, deklica je zaupala meni. mlademu tovorniku zgodbo svojega srca Deklica je ljubila mladega pastirja, "d otroških let st» skupaj pasla živino. In srce se je vnelo njemu zanjo in njej zanj, sama nista vedela, kduj se srca vzplamtelu. A Bog ni pustil tihe sreče. Zgodilo se je, dekle se je komaj zavedalo kdaj in je pastirja vzeia zuvratnu bolezen. Pokazala mi je z belo roko cerkvico na gričku, okrog nje stoje leseni križi nu grobeh. Tisti, kj je čisto bel, je zasajen v zemljo, kjer trohni njegovo srce. — Dekle je utihnilo, jaz je nisem znal tolažiti. Zgodba mi je segla v srce, ves tisti dati nisem pokosil vina, pa tudi pel in vriskal nisem." »Torej vendar poznaš ljubezen?" nui je Bregar stgel v besedo. ..Ne. Sam nisem nikoli nosil tega čustva v prsih, a drugi se mi smilijo, ker sem često videl njihovo bolečino. Naj povem dalje. Šli smo naprej po štajerskih goricah in jaz sem pozabil na zgodbo nesrečne deklice. Hodili smo po Koroškem, kjer rajajo pod lipami in se čez dva tedna vrnil nazaj na Štajersko. Oni travnik je sameval, niso se na n jem pasle bele ovce in na kamnu ni sedela žalostna deklica. Po cesli je prišel star mož vprašal sem ga po dekletu. In mož mi je pokazal na pokopališču dva bela križa, stala sta v vrsti skupaj. Povedal mi je, da so jo pred dnem zagrebli. ker ji je od žalosti počilo srce. Svoj živ dan še nisem potočil solze, tistikrat pa sem jokal kot otrok ob spominu na pastirico. katere srce je trohnelo ob ljubljenem pastirju." ..Glej. tega l>i ti ne prisodil." je menil bregar. „A zate je dobro, da je umrla, Če bi živela, bi jo ti vzljubil." Anžon se je glasno zasmejal in si popravil klobuk širo-kokrajnik. ..Nikoli! Kamniški Anžon se ne bo lovil zr. ženskimi krili. Meni je cesta ljubica, vino. pesem in Sala mi dru-gujejo in teh se nikoli ne bom naveličal. Bregar, poglej no klobuk! Jesen je že. pa so še vedno za trakom zataknjeni nageljni, sveži, dehteči, kakor bi bili utrgani v pomladnem jutru." »Gotovo so ti jih dala dekleta." ..Kaj pa si mislil! Nikoli nisem nobeni obetal ljubezni in nikdar ne bom prosil nobene za roko. Če to storim, naj bom polito ščene. ne pa Kamniški Anžon. šopkov =c pa ne brunim. Kaj misliš: tovornik brez šopka, to je vendar kakor oštir brez vina." ..Torej sva oba na mestu. Ti imaš šopkov, da se ti klobuk kar postrani obeša, jaz pa vinu polno klet." ..Seveda. Glej, Bregur. v tvoji hiši se vedno dolgo zamudim, ker nimaš celega roja bab pri hiši. da bi venomer tekale ven in notri, kakor bi bile malo prismuknjene. No pa saj ženski tnko vedno toliko pameti manjka, kolikor jo vsak navadni tlnčan potrebuje. A midva pa imava v glavi nekaj zrn soli. Če zastaviva besedo, nama teče skoro tako, lukor vnlpetu ?.igi." »Zlodej te vzemi, molči mi vendar o valptu," ga je prestrašeno ustavljal oštir. »Nemara prav zdaj zunaj prisluškuje, kaj govorilno. Venomer leta sem v Radovljico in me dolži. da se v moji hiši zbirajo uporniki." ..Povej mu. da za denar daš pijače vsakemu, pa če bi se sam hudič ustavil pri tebi." »GORENJEC« STRAN 3 čejo dosledno navodilom samo izzivati. Obla-stve. morajo par skrbel i. da se taka izzivanja preprečijo, ker si bodo drugače ljudje pač sami morali poskrbeti zaščito. Fasada Prosv. doma v Kranju Načrti za nov Ljudski dom v Kranju so vloženi in tako se vedno bolj približujemo trenutku, ko bo ideja o grudnji novega Ljudskega doma prišla do uresničitve. S to mogočno stavbo bo Kranj mnogo pridobil ne samo v kulturnem pomenu, marveč bo novi dom v pravem pomenu besede tudi stavba, ki bo gotovo v kras in ponos vsemu mestu. Največ bo seveda pridobil trg pred cerkvijo. Zdaj je vsa fasada od vogla Kušlanove niše do konca Ljudskega doma ne- enotna, zlasti kar se tiče višine stavb. Prav /daj bodo hranilnično hišo. v kateri je trgovina llinka Podjuvorškn, dvignili ze eno nad-s t rop je, tako da bo doberšen del fronte na tej črti enako visok, ostal bi snmo še Ljudski dom za celo nadstropje nižji in tuko bi bila lepa fasada skažena. Načrt, ki ga imamo zu novi Ljudski dom. predvideva, da bo Ljudski dom pridobil tudi novo nnstropje. Tu nadzidava ima dve važni pridobitvi: ne le da bomo s tem dobili mnogo novih in potrebnih prostorov, marveč tudi zunanje lice bo tako, da se bo nova stavba skladala s sosednjimi hišami zlasti kar se tiče višine. Fasada v podrobnosti, kakor jih predvideva načrt, bo sicer priprosta, a okusna in bo dostojno predstavljala to, kar prav za prav je in biti mora. PROSVETNI DOM Fasada Prosvetnega doma v Kranju. Tedenske novice KRANJ Kakor smo doznali je »Podmladek Jadranske straže" na tukajšnji državni tekstilni strokovni šoli organiziral in priredil po zaključnem šolskem letu 14. dnevno ekskurzijo na morje z avtobusom iz Trtica pod vodstvom g. profesorja zavoda. Naša javnost ima do gotovih meja tudi svoj interes na prireditvi te ekskurzije in jo zanima v toliko, da prosi ravnateljstvo zavoda za pojasnilo, zakaj se je najelo na škodo dijakov avtobus iz Tržiča, ko so druga avtobusna podjetja v takih izrednih slučajih cenejša in konično, na kateri račun in stroške se vozijo s to ekskurzijo spremljevalke oz. gospe gosp, spremljevalcev. Kranjsko meščanstvo želi tega pojasnila iz razlogov, ker so so že v prejšnjih letih cule po enakih ekskurzijah razne vesti o nezadovoljnosti dijakov, da se je mnogo trosilo, dijaki pa da so bili prikrajšani. Drž. realna gimnazija v Kranju rabi okroglo 90.000 kg suhih in zdravih bukovih drv za kurjavo. Cena po teži, plačilo takoj po dobavi. Re-flektanti naj pošljejo ponudbe kolkovane s 5 din zunesljivo do 15. julija t. 1. ravnateljstvu. SPREJME SE VESTEN, POŠTEN IN ENERGIČEN LOVSKI ČUVAJ ZA LOVIŠČE OVŠIŠE. PONUDBE NA PETER KOBAL, KRANJ. Minister za socialno politiko g. Cvetkovič je podpisal kupno pogodbo, sklenjeno med Pokojninskim zavodom in Šavnikovimi dediči. S to pogodbo jo prišel Pokojninski zavod v posest velike in lepe stavbne parcele, na kateri bo že v doglednem času pričel z gradnjo moderne stavbe. Tako se bo nudila v Kranju zopet prilika mnogim za zaslužek, mesto samo pa bo pridobilo na ugledu z lepo stavbo. Dražba orožja. V petek dne 15. julija 1938 ob 9 uri se bo vršila pri' sreskem načelstvu v Kranju javna dražba zaplenjenega orožja. K licitaciji bodo pripuščene osebe, ki se izkažejo v smislu čl. 8 in 18 zakona o posesti in nošenju orožja z oblastveno nabavljenim dovoljenjem v dvojniku. XX. jubilejni mednarodni katoliški esperant-ski kongres bo od 6. do 11. uvgusta 1938. v Ljubljani, ki ga priredi Jug. kat. esp. liga s pomočjo S. F. A. (Slovenske espernntske zveze); pokroviteljstvo nad kongresom je blagovolil prevzeti prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, ki je ustanovni član in pokrovitelj Jug. kat. esp. lige, častni in ustanovni Prostovoljna gasilska četa Trboje Vas vabi v nedeljo, dne 10. julija 1938 ob 3. uri popoldne v Trboje na tombolo kjer lahko dobite samo za 2*- din dve moški in eno žensko kolo, vrečo moke, ovco ali kak drug lep praktičen dobitek. Za malo denarja se boste lahko okrepčali z dobro kapljico in okusnimi mesnimi in močnatimi jedili. Pridite, ne bo Vam žal! član S. E. A., predsedstvo častnega odbora pa je prevzel g ban dr. Marko Natlačeni, ki je tudi ustanovni član Jug. kat. esp. lige in S.E.A. Poleg drugih odličnikov so v častni odbor vstopili: nadškof je: dr. Josip Ujčič iz Beograda, dr. Ivan Šarič iz Sarajeva, dr. ^Alojzij Stepinac iz Zagreba, dr. Anton Eltschhkner iz Praga (CSR), stolni prost g. Ignacij Nadrah, dr. Ivan Tontažič, lavantinski škof, dr. Klinar, upravnik policije dr. Lovro Hacin, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič in dr. Glavni dan kongresa Bo 7. avgusta 1938. katerega se udeležite tudi Vi! Tudi Vi lahko inozemskim gostom dokažete, da smo Slovenci pravtako narod, ki je spoznal vrednost espe-runtskega pokreta, ki stremi za mirom, ljubeznijo. Pridite ta dan v Ljubljano in se udeležite ob 8. uri pontifikalne maše prevzvišenega g. knezoškofa-pokrovitelja kongresa in škofovske pridige, ob 10. uri dopoldne pa v frunčiškanski dvorani slavnostne otvoritve kongresa, zvečer ob 20.30 uri pa slavnostne akademije v frančiškanski dvorani. Popoldne pa si oglejte Fila-telistično in umetniško razstavo. Po možnosti pridite v Ljubljano v narodnih nošah. Vsa podrobnejša pojasnila pa lahko dobite v Kranju pri članu kongresnega odbora g. Ludviku Sla-betu, Mestni trg 15. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Uvozniki bencinove mešanice se opozarjajo, da je v Kranju za proračunsko ieto 1938-39 odobreno pobiranje občinske trošarine na bencinovo mešanico v znesku 15—, din od 100 kg in se zato mora vsak uvoz te mešanice v občino Kranj prijaviti Glavnemu oddelku finančne kontrole v Kranju. Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za 1. letnik v časti od 25. do 2S. avgusta 1958. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 29. avgusta ob pol 9. uri. Vpi-sovanje se bo vršilo 5. septembra 1938. od 8. do 12. ure. Popravni izpiti se vršijo od 25. do 2". avgusta 1938. Vsi posestniki orožja in orožnih listov se opozarjajo, da v smislu pravilnika o proračuna dravske banovine za leto 1938-39, § 85, plačajo pri sreskem načelstvu v Kranju banovinsko takso za leto 1938. Proti zuniudnikom se bo postopalo izvršilnim potom. TRŽIČ Nesreče. Pretekli teden je bil teden nesreč za Tržič in okolico. V soboto 25. t. m. je izbruhnil požar v hiši posestnika Knificu Jožefa, pri Sv. Ani. Gasilci in sosedje so bili kmalu na mestu, vendar ni bilo več mogoče rešiti. Gašenje je bilo /elo otežkočeno vsled pomanjkanja vode. Hiša je popolnoma pogorela, obleke in drugih predmetov pa se je moglo rešiti zelo malo. Košir Anton, trgovec nu Brezjah pri Sv. Neži je ustrelil Kokalja Francu, kateri je bil celo zaposlen pri Koširju. Vinjeni so se vrnili v noči od nedelje na ponedeljek domov, so pričeli prepirali, nakar se je razvil tepež, med katerim je Košir ustrelil Kokalju. Težko ranjenega Kokalja so prepeljali v bolnico. V bifeju g. Zaplotnika v Tržiču so se sprli trije stavbni delnvsi. Med prepirom je Rozman Alojzij dvakrat zabodel elektromonterja Kerka Janeza. Za silo ga je obvezala sestra iz Zdrav- stvengu domu, nakar so gu odpeljali v bolnico. Pri Golniku na cesti pod Gorico je kolesar Vevur Franc podrl Ahčinti Francu, kateri se je močno udaril in poškodoval na obcestnem kamnu. Orožnišku patrulja ga je našlu te/ko ranjenega na cesti. Prepeljali so ga v bolnico. V losi. 1.1 se je zadušilu dva meseca stara Brvar Ljudmila. Sajovic Francu od Sv. Ane se je omračil um. Družina Sajovic je zelo nesrečna. Oče je v umobolnici. Pred letom sta umrla dva brata. Eden od njiju, 11 letni Ignacij, se je ponesrečil. 37 letnega Franca pa so našli na Vidov dan mrtvega nedaleč' od hiše v gozdu. Pil je lizol in se zastrupil. Bil je jako miren in posten funt, izučen za čevljarja in edini hranilec družine, od kar je oče v umobolnici. Prav po očetovsko je skrbel za svojo mater in še dva brata. Bil je zadnji čas zelo zamišljen in zaskrbljen, kako bo preživljal svojce. Pogreb je bil na praznik sv. Petra. Z družino sočustvuje vsak, kdor pozna težke razmere. Tabora katoliške mladine v Ljubljani se je udeležilo okoli 600 Tržičanov številke govore! Na Ovšiše. V nedeljo po sv. Petru poroma, kakor običajno \saVo leto tržiško delavstvo na Ovšiše k sv. Valentinu. Vozil bo tudi avtobus. Novomašnika č. g. Bohma Edija bomo sprejeli v nedeljo popoldne po prihodu vlaka ob 16 30. V farni cerkvi bb takoj nato prvi novomašniški blagoslov. Nova maša bo v nedeljo 10. julija ob 10. uri v tržiški farni cerkvi. Le premnogokrat se čudimo, zakaj se ta ali ona zadeva oblastveno ne uredi tako kakor treba, pa pri tem ne pomislimo, da so ovire navadno takega značaja, kakor jih le malokdo more domnevati. Vsi se še spominjamo' bivšega starešine finančnega oddelka gospoda Brate Leopolda, ki je imel vedno pogum, da je nastopaj za pravico in resnico. Seveda to ni šlo v račun takratnim oblastnikom. Zato je sledilo premeŠčenje in temu premeščenju novo premeŠčenje iz Radovljice na Jesenice. Ob napredovanju pa je bil postavljen na višji položaj uradnika finančne kontrole v Belgradu. Toda od tamkaj že zopet novo premeŠčenje v Preševo. Ker pa temu premeščen ju manjka značaj služben* potrebe, je gospod finančni minister umaknil odlok ter že odločil, da ostane gospod Brate še nadalje v Beogradu. Predolga bi bila zgodba, kako se taka pre-meščenja odrejajo ali utemeljujejo. Znano je. le to, da je odločilni faktor enkrat za vselej odstranjen iz odločilnega mesta— kar bo menda zaleglo še za marsikaj, kajti uvodoma je rečeno, da se za kako odredbo večkrat ne more domnevati, zakaj tako. Še štirinajst dni, to je do 15. julija t. 1. je dana možnost, da se prijavite za izlet v Gorico—Benetke—Trst, ki se vrši pod okriljem združenja rokodelskih obrti v Tržiču v dneh 14. in 15. avgusta t. 1. to je v nedeljo in v ponedeljek, ko sta ravno zopet dva praznika skupaj ter ob tej priliki nihče ne zamudi na času. Skupni izletni stroški znašajo na osebo din 350.—. V tem znesku je všeta impozantna vožju / modernim novim' in odprtim avtobusom g. Josipa Goričana, prehrana, prenočišče, dvakratna vožnja z motorno ladjo tja in nazaj, potovalne pravice za prekoračenje meje v Italijo, ter razne vstopnine, kakor velrpomembni ogled v Doževi palači, v kateri si bo lahko vsak izletnik ogledal prekrasne znamenitosti in umetnine., kakor v slikarstvu, kiparstvu itd. V tem znamenitem muzeju stopi slehernemu gledalcu pred tiči tudi življenje in ravnunje takratnih dožev nad svojimi podložniki, razne ječe in mučilna sredstvu, s katerimi so strahovnli ljudstvo za vsak najmanjši prestopek. — Notraujost cerkve sv. Marka nudi vsakemu gledalcu krasne znamenitosti in umetnine. Iz vrha 100 metrov visokega razglednega stolpa se nudi krasen razgled na beneške krasote, okolice, kakor tudi mesto samo. — V Trstu si bomo ogledali akvarij ter prekrasni vrt gradu Miramare. Vožnja ob Doberdobu bo slehernemu udeležencu vzbudila spomin na strahotne boje izza svetovne vojne ter muka-polno trpljenje in žrtve naših slovenskih mož in fantov, ki so tukaj pustili svoje dragoceno življenje. Vse gori navedene zanimivosti in ugodnosti si bodo udeleženci tega izleta ohranili v neizbrisnem spominu. — /ato pohitite s prijavami, kaj-li na razpolago je le še samo nekaj avtobusnih sedežev, — ko bo število prijav popolno, bo- BRENCOL Olje zoper obade in muhe. Zanesljivo sredstvo zoper nadležni mrčes pri ŽIVINI. Drogerija B. ŠINKOVEC Kranj mo s sprejemanjem prijav zaključili. Prijave, kakor tudi denar za izletne stroške sprejema tajništvo obrtnega združenja v Tržiču, Blejska cesta 7, samo še do 15. julija. — Vsak udeleženec naj preskrbi do tega označenega datuma tudi po 2 svoji sliki v velikosti legitimacije, v svrho oporabe za skupni potni list. — Še enkrat bodi poudarjeno, da je jako malo tako ugodnGORENJEO V nedeljo, dne 3. julija 1938 velika čebelarska prireditev na prostornem vrtu gostilne „Grajzer" na Primskovem Igra vojaška godba I. planin, pešpolka iz Škofje Loke. Za dobro pripravljena topla in mrzla jedila kakor tudi za dobro pijačo je preskrbljeno. Točila se bo tudi sladka medica in medeni liker. — Srečolov! Vsaka številka zadene! VSTOP PROST! Ijenih prostorih. Ker je četa zares potrebna vsestranske podpore, vabi k obilni udeležbi vse prijatelje gasilstva. Četa ima velike stroške s preureditvijo svojih prostorov, zato so vsi prispevki v ta namen zelo dobrodošli. Dobitki za tombolo so res prvovrstni, zuto bodo vsi udeležnikl gotovo prav zadovoljni, če jim bo sreča pri tomboli naklonila kak lep dobitek. Dobitki so res prvovrstni. Dve moški kolesi, eno žensko kolo, vreča bele moke in ovca. Potrudite se, da Vam bo sreča mila. Poleg teh navedenih dobitkov bo le če/. 800 raznih drugih dobitkov na razpolago Srečnim igralcem pri tomboli! Listke za tombolo boste ialiko vsi dobili le na dan prireditve. Le sežite po njih ne bo Vam žal. Prav gotovo se boste vsi vračali na svoje domove zares popolnoma zadovoljni. Torej na veselo svidenje, Na pomoč bližnjemu, in naši gasilski četi vTrbojult. Na vzorni visoki planini 1.) Gorsko in dolinsko kmetovanje na Gorenjskem Dočim je bila Gorenjska glede uvedbe kmetijskih zboljšuv v ravnih, dolinskih legah doslej vodilna, je gorenjsko planinsko pogorje glede oskrbovanja iu nege pašne ruše (kukoi tudi glede mnogih drugih kmetijsko-gospodar skih zadev iu naprav) ostalo pretežno „pri sta rem". čeprav so v zadnjem času agrarne ope racije v Ljubljani zgradile v vseh planinskih pašnih legah mnogo vzglednih stanov, hlevov, potov in vodovodov. Vse te vzgledne zboljšavi dosežejo vendar le polovico svojega namena, ako ne oskrbujemo in negujemo pašne ruše u ne pripruvfmo te do primernega pridelku in primerne rasti. Zaradi večjega zanimanja za izboljšanje pašne ruše med kmetovalci samimi, je kranjski okrajni kmetijski odbor priredil v letošnji zimi dva planšarska tečaju in smo stopili nadalje v stik z agrarnimi operacijami v Ljubljani. 2.) Ko smo gnali letos živino na planino. ..Na sv. Primožu dan Immii gnali živino na planino: ako hočete iti z nami, nas bo veseldo," sporoči po nasvetu komisarja agrarnih opci-cij tajnik agrarne skupnosti Mošnje g. Bciic-dičič. In zberemo se oh I. uri ponoči v Globokem pri Radovljici: inšpektor ing. Pire, profesorica in profesor - botunvar iz Ljubljane, tujnik agrarne skupnosti Mošnje, dva živinorejca, mlad gimnazijec iz vasi, kateri izjavlja, da mu vzamejo edino veselje ..v življenju", uko mu ne pustijo nu planino, dva fantu-gonjuču in moja malenkost. Ob bledi petrolejki se pripravimo v prostorni čuinnati gorenjske kmečke hiše za pot. se okrepčamo s požirkom brinjevca in se zalotimo z okusnim domačim maslom in črnim hruhom. Skoraj nato gremo v hlev. Gospodinja odve že kravo-voditeljico, ki že nemirno stopica in potrkuje z velikim zvoncem, odveze po starosti ostalo govedo: krave, telice, vole. teleta. Pred kravo-voditeljico hodi z veliko lučjo, dokler se dodobra ne zdani, gospodinja, funt je-gonjači iu ostali spremljevalci pa pomagamo živino obdržati na pravi poti. Cestokrat je trebu ob strmem savskem pobočju največje previdnosti, d i živinče ne stopi napačno in ne zdrkne v reko. Večkrut je treba tudi nu strunpot zušlein ali utrujenemu živinčetu potuaguti dalje. Vedno višje in višje se vzpenjamo, čusih pred včasih za živino. Tu in tum zategnjeno zu pisku srna in hušne v go/d, se oglaša .monotono čuk in jainejo gorski ptiči drug zu drugim oznanjati v pluninsko-pomludunski razigranosti vstajenje dnevu, veselja in, življenja. Dočim se odrasli spremljevalci stvarno pomenkujemo o vsakdanjih zadevah, ki se tičejo stroke, narave in poti. skušajo funtje-spremlje-vulci tekmovati, najprej tiše. boječe, potem vedno glasneje in odločneje v vri.kunju. Na odprti jasi se ustavimo. Zivinu se zarije v visoko pašo, mi pa se zagledamo in zumukne-mo \ prekrasen gorenjski svet, ki leži v sveži jutranji zori pred nami: Rudovljicu z novim modernim kopulišč"m. Lesce, Begunje /. gradom in bele stene Kuru.vunk. Ko odrinemo dalje, proučujemo razne vrste planinskih trav, zelišč in cvetlic, ki se iiuhuj i jo nu naši poti in jih v dolini ni najti ter vmes ugibamo kateri vrsti pripada ta ali oni ž.vigoleči gorski ptič, ta ali ona po naši glasni drn/.bi preplašena divjad. Skozi temne gozdove in redke goloseke, mimo zaraslih ogljenic in globokih vrtač dospelim končno do našega cilja na približno 1400 m visoko, vzorno urejeno Mošeiij.sko planino na Jelovici. ■5.) Vzorna ureditev planinskega pašnika. V vsej zeleni bujnosti ležijo pred nami v (jutranjem soncu pašna pobočja, na katerih raste mlada trava tako čisto in sveže, kakor na malokaterem umetnem travniku v dolini. Nttizkršeni sivi štori v zelenju, pobočja samo poglabljajo vtis sončnosti paše. Tajnik Benedičič pripoveduje, s kakimi težu-eumi so dosegli, da je država dovolila posekati les in izkrčiti državni gozd ter zakoličiti 28 z gozdom poraslih parcel, katere marljiva srenja postopoma, največ s ..kiilukoin". deloma tudi z javnimi prispevki krči, čisti in spreminja v rodoviten pašnik. Plevelnato brinje, ruševje in borovničevje so iztrebili, deloma kompostirali, deloma požgali. Napravili so apnenlco ter Izkršena zemljišča s kislo zemljo potrosili z apnom. Danes je tu nu pisnikn tudi iznajdljivi m marljiv i predsednik agrane skupnosti g. Globočnik, ki bo poskusil priti žilavemu nadležnemu borovničev ju s škropljenjem z bencinom in nato s požiganjem hitrejše v okom. .Nadležni plevel, ščavje. katero zavzema na mnogih naših planinskih pašnikih naj rodovi L nejše lege. je tu skoraj docela iztrebljeno. Polovica posebno zelenega pašnika je posejana s planinskimi travnimi mešanicami, katere je dodelil po znižani ceni kmetijski oddelek kr. brniške uprave \ Ljubljani. Sredi pašnika se nahaja ograjen prostor, v katerem preizkušajo razne planinske trave predvsem Agrosti, in Poa na njihovo uporabnost v planinskih razmerah. Zahvala Vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so ob smrti naše blage mamico, gospe MARIJE LIKOZAR sočustvovali z nami ter nam izrekli svoje sožalje in jo prišli pokropif Prisrčna hvala g. katebetu J. Žužku, ki ji je bil v vsej njeni dolgi bolezni dušni zdravnik in umirajoči tolažnik. Zahvala gosp. dekanu Škerbcu in gg. kaplanom za častno spremstvo pri pogrebu. Gospodu dr. Jos. Bežku i.a obiske v bolezni. Vsem cen j, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kranjski godbi za (ranljive žalostinke, gosp. pevcem za njih lepo petje pri hiši in oh grobu, zahvala ^sem gospem Marijine družbe, ki so jo z molitvijo spremile do groba, hvala vsem gg. trgovcem za spoštljivo pozornost med pogrebom in slednjič vsem, ki so se udeležili pogreba naše nepozaone mamice. — Vsem Rog plačaj! RODPINA LIKOZAR. Izza pastirskega doma je posebna senožet, s katere se prideluje suhu krmu za primer neurja iu snegu. Zemljišča pred pastirsko kočo pa so vsu globoko drenaž.irana in osušeuu. Poseben ponos in upanje Nfoienjske planine je nov moderen planinski slun. kateri se nului-ja pruvkur v gradnji iu kateri obstoju iz 4 oddelkov hlevu in 3 suhih svetlih stunovunjskih prostorov s tujskimi sobami in najlepšim razgledom na Karavanke. Slovesna otvoritev tega planinskega stanu oz. doma se bo Izvršila letos 7. avgusta. ..V tO. letih upam. da bomo z vsem delom, z i/krčenjem gozdu in ruševja, /. razdelitvijo pu-šinkit v< oddelke ter s primerno zagnojitvijo ili zasetvijo gotovi." nadaljnje delavni tujnik Benedičič, „lmamo v načrtu, da pašnik z ograjami laiku razdelimo, da bo živini po vsakih 7 tednih menjala pašni oddelek." ..Ali imate kaj v zornejšega v Sloveniji?" vpru-š.im pred svojim odhodom navzočega agrarnega inšpektorju ing. 1'irca. ..Menda ne," objame z nuglim pogledom mulce ponosno bajni k ter tiho prizna tehnični strokovnjak planinskih melioracij in ljubitelj planin, kakor je sam ljubljenec gorskih kmetov in pluiišarjev Sirom naše zelene Gorenjske. F. VVernig. Vojaške zadeve Vojaške šole. Razpisane so sledeče vojaške šole. Vojaška akademija oz. nižja šola vojaške intendantske akademije v Beogradu, mornarska strokovna podoficirska šola v Šibeniku in po-morska zrakoplovna podoficirska Šola v Divu-Ijah in inženirska podoficirska šola v Šubcu. Pogoji za vse šole so naše državljunstvo, starost od IS do 21. oz. 22. let., zu voj. akudemijo je predpisana srednja šola z maturo, za pod-olicirsko šolo pa sunio ljudska šola, u zu zruko-koplovno pomorsko šolo razen tegu še 2 letna zaposlenost v kaki želez, obrti (ključavničar, kovač, klepur i. dr)- Natančnejše pogoje dobijo lahko reflektuuti v vojaškem oddelku s reškega nučelstvu, Gospodars t v o Zadnje čase so finančni organi vložili več ovadb zaradi tihotapstva z žganjem. Po sedaj veljavnem pravilniku pu mora vsak žganje-kuhar, ki kuha iz kupljenih ali iz kupljenih in lastnih snovi žganje, proizvod žganja v roku 24 ur prijaviti pristojni finančni kontroli. Po- nekod kupujejo brinje in rozine ter jih predelujejo v žganje, pri tem pa opuščajo vsuko prijavo ter tako zapadejo kazni. Zganjekuhu iz rozin pa je sploh prepovedana. Rozine se smejo piekuhavuti sunio v špiritnih tovarnah. Ker je več oseb kuhalo kupljeno brinje in rozine, bodo imele .sedaj neprijetne posledice, zuto opozarjamo vse naše čitateljo nu te odredbe, du sel očiivajo. kužni. Kuhanje žganju sunio i." Listnih snovi pu je prejkoslej prosto. fflHLI OGLASI Za vsako besedo v tnalih oglasih se p!ača0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modtoce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Sipina). Pohištvo, čisto in dobro ohranjeno se produ zelo poceni ter nekuj slik iu svetilk. Naslov v upravi. Točilno mizo zu gostilno kupim. Ponudbe na upravo. I)v»stanovanjska hiša s stavbiščem ob glavni Cesti z vrtom se radi selitve ugodno produ. Pojasnila Cesta na Golnik št. 3 pri lastniku. VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska al. 11 Vedno v zalogi žive ribe in raki. Hotel „Stara pošta", Kranj tntmMnMiimmvmmmmmmmtmmmm, Za fotografiranje ob nedeljah xveeer je najbolje da prej naročite, da bom sigurno r ateljeju FOTO JUG, - KRANJ Kletarsko društvo ~. Ormož Podružnica Predoslje pri Kranju št. 44. Na zalogi pristna štajerska vina vseh vrst! Prodaja samo na debelo! Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, in druga darila pri Ranjžusu v Kranju se bodo dobila i B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 71 in srebro kupujem po A.IOIU najvišji dnevni cenil 1» urednika in izdaiatelja odgovarja Vertoviek Milna, v Kranju. 1 iskn tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.