Poštnina platdfM f* ffbl69lnl Štev. 31. V Liubljani, dne 3. avgusta 1933. Posamernattev. Din Leto XVI. ts ■ jUpravništvo ..Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroJnlna M tmemstvo: četrtletno t DIg, polletno K 01», celoletno 30 Dli; M ln«J lemetvo razci »mtrike t četrtletno It Din, polletno 24 Dli, celoletno 48 I Amerika letno I dolar. — Raco« poštne hranilnice, podružnice * Ljabljaoi, št, 10.7113 Delovni načrt naše stranke (Nadaljevanje.) Kot država edinstvenega jugoslovenskega na-1 takih, ki bi imeli strankarskopolitični namen polnjevalo one načine dela, s katerimi se bavijo roda mora biti kraljevina Jugoslavija zgrajena in urejena kot edinstvena narodna država. Le tako se more zanesljivo politično zagotoviti svo-j bodno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zajamčiti popolna enakopravnost vseh poprej posamezni sloji. To pa le mogoče doseči samo z ustanavljanjem praktičnih strokovnih šol kmetijskih, obrtnih in strokovnih smeri kakor tudi z razširjenjem gospodinjskih šal za vzgajanja razcepljenih delov naroda, izključujoč vsako nadoblast ali prednost enega nad drugim. Državno in narodno edinstvo mora biti zato ne-izpremenljivo zajamčeno z eno državno ustavo za vso kraljevino. Na podstavi tega smatra JRKD kot temeljna načela svojega političnega programa: Edinstveno državo, monarhijo na čelu z narodno dinastijo Karadjordjevičev, eno narodno predstavništvo za vso državo, neodvisno sodno oblast, zagotovitev vseh osebnih pravic državljanov, dekoncentracijo upravne oblasti po banovinah in široke narodne samouprave. Kralj je vrhovni zaščitnik edinstva naroda in državne celine. Narodno predstavništvo, sestavljeno iz senata in narodne skupščine, sklepa zakone z obvezno močjo za vso državo in za vse državljane po predpisih ustave. Sodna oblast izreka pravico po zakonu, neodvisno od vsake druge oblasti in vsakega drugega vpliva. Upravna oblast služi državi in državljanom po odredbah ustave in zakonov. Ona ne sme biti okorna in papirnata ter se ne sme posluževati sredstev, ki ne ustrezajo zahtevam morale in pravičnosti. Ona mora čuvati in ščititi državne koristi, strogo izvršujoč zakonske predpise, ter storiti vse za zaščito in obrambo države in splošne blaginje naroda. Noben državljan se ne sme čutiti zapostavljenega zaradi plemena ali vere. Organi, ki jim je poverjena upravna oblast, morajo imeti strokovno in moralno usposobljenost, da morejo popolnoma ustrezati svojim dolžnostim. S pravičnim in poštenim delom morajo čuvati ugled oblasti in uživati zaupanje naroda. Preobnova državne uprave se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Prilagoditi se mora potrebam in zahtevam naroda v posameznih krajih; zato se mora urediti po banovinah kot upravnih edinicah in po občinskih samoupravnih ustanovah. JRKD stoji na stališču, da morajo biti vsem državljanom v državi kot pravni zajednici enako zajamčene tiste osnovne pravice in dolžnosti, ki so pogoj pravilnega življenja države kot celote in svobodnega razvoja posameznika. Zato morajo, vsi državljani kraljevine Jugoslavije uživati enakost pred zakonom in enako zaščito oblasti, osebno svobodo, zajamčeno z zakonom, in popolno pravico pred sodišči; nedotakljivost doma in stanovanja, zajamčeno z zakonom, pravico do zasebne svojine, z zakonom zajamčeno svobodno izražanje misli v besedi in pisavi, zbi-»nje v zbore in organiziranje udruženj, razen verskega, pokrajinskega ali plemenskega značaja. Svoboda vere in vesti mora biti zajamčena vsakomur in spoštovana od vsakogar. Vse priznane veroizpovedi morajo uživati enako mo-1 gospodinj. ralno in materialno pomoč, enako zaščito v dr- J Učiteljišča morajo ustvarjati sile, ki se bodo žavi in v družbi, ker ustreza samo tako pošto- posvetile posebno vasi, za splošno narodno, panje etiki naše narodne duše. Ceneč visoki (kulturno in gospodarsko povzdigo kmetovalcev, nravstveni značaj vere v narodnem življenju, S strokovnimi tečaji in ljudskimi vseučilišči naj mora biti verska politika države vodena z željo se omogoči strokovna in splošna izobrazba onih po dobrih odnošajih med verskimi organiza- j siromašnih slojev, ki ne morejo obiskovati takih cijami in državo, prav tako pa morajo biti tudi zavodov. verske organizacije medsebojno v dobrih od-j JRKD bo podpirala vsa gibanja, društva in nošajih ter zaradi sebe in verskega miru ne( ustanove, ki goje jugoslovensko narodno in dr-smejo dopuščati izkoriščanja in vere v strankarskopolitične svrhe. Mednarodna politika. zlorabljanja žavno misel, posebno jugoslovensko Sokolstvo* ki je na vasi in v mestu prvi vzgojitelj naroda v narodnem in telesnem pogledu in eden prvih činiteljev v nravstvenem, kulturnem podvigu Finančna in kreditna politika. Finančna politika državnih samoupravnih Prežet z duhom mednarodne pravince in mi- državljanov in poleg narodne vojske najboljši roljubnosti, prirojene slovanskemu plemenu, želi učitelj narodne zavednosti. Jugoslaviji, trajen mir in iskreno sodelovanje v mednarodni zajednici. JRKD bo podpirala vsa stremljenja za omejitev oboroževanja, da se odstranijo vojne nevarnosti in obenem istočasno J organizacij mora stremeti za proračunskim zajamči varnost države. Podpirala bo taka ravnotežjem, ki naj temelji na gospodarski moči stremljenja tem laže, ker jugoslovenska vojna naroda. Slaba gospodarska moč našega pretežno sila ni zavojevalni instrument, temveč samo (kmečkega naroda, ki je razen tega hudo pri-sredstvo narodne obrambe in narodne vzgoje, j zadet od svetovne gospodarske krize, zahteva Smoter stranke je, da na zunaj zagotovi miren imperativno skrajno štedenje v državnih in razvoj vseh moralnih, kulturnih in gospodarskih'samoupravnih izdatkih. Obremenjanje z nepo-sposobnosti jugoslovenskega naroda. Naloga j srednimi davki mora ustrezati gospodarskim zunanje politike kraljevine Jugoslavije, ki do- j razmeram v državi ter mora biti v pravilnem biva po svoji moči in geografskem položaju sorazmerju s celotnim narodnim dohodkom in vedno večji mednarodni značaj, mora biti: Čim z up0rabo načela stopnjevitega obdavčenja, to večje sodelovanje na organizaciji trajnega miru se pravi, da je odstotek davka tem višji, čim vec | in sedanjega mednarodnega reda, zasnovanega premoženja ima kdo. Eksistenčni minimum (do-] na mirovnih pogodbah in obstoječih mednarod- ^ hodek, ki je potreben za golo življenje) se mora nih sporazumih. Čvrsto udružena s svojimi za-' oprostiti neposrednega obdavčenja. Davčni se-, vezniki in prijatelji, mora kraljevina Jugoslavija stav se mora izpopolniti tako, da bodo davčna negovati najboljše, gospodarske in kulturne bremena enakomerno razdeljena na vse kraje zveze in sporazume z vsemi narodi, posebno s države. Posredni davki, dajatve, takse, trošarine svojimi sosedi. Narodna prosveta. in monopoli ne smejo obremenjati osnovnih pogojev življenja ter zavirati moralnega in materialnega razvoja naroda. Luksuz naj se pod-Skrb za duhovne, nravstvene in telesne vred- Vrže najjačji davčni obremenitvi, note posameznikov in narodne celote mora biti Carinska politika mora služiti kot orodje za ' ena glavnih nalog državne politike. Prosvetno povzdigo in pospeševanje domače delavnosti, j dviganje naroda v duhu jugoslovenske ideje in v zaradi česar je glede na to njena višina znatno namenu izgradnje edinstvene jugoslovenske na- odvisna od politike drugih držav. Carinska za-rodne kulture, se mora izvajati skupno z etičnim ščita ne sme biti vir za obogatenje izvzetih po-| in fizičnim vzgajanjem, skladno in sistematično sameznikov ali njihovih skupin, temveč samo I v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, potrebna pomoč domači delavnosti in vravna-ljubezen in privrženost kralju in domovini mo- valka mednarodne konkurence. rajo preiti v žile in kri našega pomladka. Osnovni narodni pouk mora biti državen, Skrb za narodni denar se mora voditi tako, da bo zagotovljen zdrav razvoj našega narod- splošno obvezen in brezplačen. Srednješolska nega gospodarstva. in visokošolska vzgoja mora poleg znanstvenih Kreditna politika Narodne banke mora ko-in umetniških smotrov omogočiti tudi ustvar-j rakati vzporedno z učinkovitim državnim nad-janje svobodnih poklicev in samostojnega delo-' zorstvom nad denarnimi zavodi, da se vrne vinja. Narodu se mora omogočiti zadostno raz-j splošno zaupanje, na katerem temelji ves de-vito praktično in strokovno šolanje, ki bo izpo- narnokreditni sestav. 1 Državna gospodarska podjetja se morajo Upravljati komercialno in morajo sorazmerno manjšo rentabilnost opravičiti s svojo službo celoti naroda ali pospeševanju posameznih panog gospodarske delavnosti. V nasprotnem primeru naj se prepuste zasebni iniciativnosti. Samoupravne finance morajo biti pod nadzorstvom državnih oblastev. Zaradi ustvaritve resnične samouprave se morajo odstopiti finančni viri krajevnega značaja samoupravam za kritje njihovih potrebščin. Pri tem naj se upošteva gospodarska moč naroda. Od zedinjenja preko 6. januarja do kongresa * T Narodni poslanec g. Mihajlo Z i v a n o v i č Je podal o delu in uspehih začasnega glavnega odbora JNS do njenega prvega kongresa nastopno poročilo: Po osvoboditvi celokupnega našega naroda iz podjarmljenosti in z njegovim zedinjenjem v neodvisno narodno državo se je znašla naša država pred številnimi strokovnimi nalogami. Tako v zunanjem kakor v notranjem pogledu je bilo ustvarjeno dejansko stanje, katero je bilo treba pretvoriti v pravno. Državne meje so se morale najprej dokončno določiti z mirovnimi pogodbami in mednarodnim priznanjem, notranjo ureditev pa se je moralo postaviti na trdno in trajno podstavo. Vekovna razcepljenost jugoslovanskega naroda in njegova dolgotrajna podjarmljenost nista ostali brez slabih posledic. Tujci so izvrševali na posamezne dele naroda razkrajajoč vpliv, k čemer so pomagale zlasti verske razlike in posebni nazivi za posamezne narodne dele. Najvišja državna modrost tlačiteljev našega naroda je bilo geslo: Divide et impera! (Sej razprtje in vladaj!) V tem stremljenju so jih podpirala tudi različna upravna oblastva in zakonodajstva, pod katerimi so živeli posamezni deli našega naroda. Ni bilo težko najti smer, po kateri se je bilo treba ravnati v zedinjeni naši domovini. Z delom so se morali postopno odstraniti vsi škodljivi vplivi iz preteklosti in uničiti vse umetne ograje, ki so razdvajale in odtujevale dele enega in istega naroda. Namesto raznih prejšnjih upravnih oblastev in različnega zakonodajstva je bilo treba čimprej izvesti enotno upravo in popolno izenačenje zakonov. Sporedno z vsem tem stremljenjem pa' je moralo iti delo za notranjo gospodarsko obnovo, povzdignjenjem narodnega blagostanja in okrepitev mednarodnega položaja. Pogoj za ustvaritev teh ogromnih nalog bi bil dolg režim Nacionalne unije (zveze), pri katerem bi bile vse narodne, materijalne, moralne in politične sile naroda mobilizirane pri istem poslu in za iste smotre. Do tega pa žal ni prišlo. Režim Nacionalne unije ni trajal niti leto dni po proglasitvi državnega edinstva. Osebne in strankarske koristi so bile tedaj mnogim važnejše od splošnih koristi. Še preden so bile naše meje določene z mirovnimi pogodbami in mednarodno priznane, še preden je bila z državno ustavo postavljena pravna podstava našemu notranjemu življenju in razvoju, smo prešli v režim ozkih političnih mešetarij. Značilnost tedanjih strankarskih razmer pa je bila, da so bile stranke ustvarjene pred ureditvijo naše narodne velike države, torej pod popolnoma drugimi okolnostmi, z drugimi nalogami. Tako po svojem postanku kakor tudi po sestavi so bile tedanje stranke bolj ali manj verske, plemenske ali pokrajinske. Vrhu tega se je obnovitev stran-karsko-političnega življenja v svobodni naši domovini smatrala večinoma kot prilika, da se nadaljuje prečiščevanje starih računov, namesto da bi se organiziralo javno življenje na novih podstavah in skladno z novimi razmerami. Ob pomanjkanju stranke, ki bi imela večino v parlamentu ter bi prevzela sama oblast in odgovornost, se je vsiijeval sistem strankarskih zvez kot edina mogočnost upravljanja. Tudi te zveze na vladi niso bile prav nič drugega nego navadni strankarski dogovori, v katerih je vsaka stranka stremela samo za tem, da pridobi sebi in svojim pristašem čim več koristi in postane čim bolj močna. Zaradi tega so nudile strankarske zveze žalosten prizor neprestanih medsebojnih prepirov, od katerih je imel narod samo brezplodno prerekanje. Vprašanje državne organizacije je bilo dolgih deset let na dnevnem redu in stalno predmet medstrankarskih pogajanj. Vprašanje na rodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev ni predstavljalo nravne resnice, temveč je bilo žal stalno predmet pogajanj za parlamentarno sodelovanje. To je imelo naslednje neizogibne posledice: 1.) Vse prvo desetletje naše narodne države se je naše javno življenje stalno gibalo krog dr-žavnopravnih vprašanj in so bili zapostavljeni vsi oni socialno - ekonomski problemi katerih rešitev je bila nujno potrebna. 2.) Za izenačenje uprave in zakonov se ni storilo ničesar. 3.) Dohodki so bili vse desetletje neenako obdavčeni, kar je ustvarjalo občutje neenakosti državljanov v isti razdalji. 4.) Živeč pod raznimi zakonodaj-stvi, raznimi upravami in raznimi davčnimi in prosvetnimi sestavi je bila zato narodu misel o edinstvu in enakopravnosti težavno razumljiva in sprejemljiva. Zaradi napačnega pojmovanja strankarskega sistema upravljanja so se stranke izčrpavale v medsebojni borbi in zanašale v medsebojne odnošaje vedno večje zastrupljenje. Najžalostneje pa je bilo, da so bile stranke tako po svojem postanku kakor po svoji sestavi v glavnem plemenske, verske in pokrajinske ter se je zato vsaka njihova borba sama po sebi pretvorila v plemenski, verski ali pokrajinski spopad. In ko so se naposled zaradi te razrvane notranje strankarskopolitične borbe razpalile strasti do skrajnosti ter so v parlamentu počili celo revolverski streli, ki so smrtno pogodili ne samo več poslancev, temveč tudi sam tedanji parlament ter hudo ranili tudi parlamentarni sestav sploh, tedaj je bil v potrebi notranjega pomir-jenja in pomirjenja strasti naš vzvišeni narodni kralj s svojo izvršno nalogo pozvan, da preseka gordijski vozel. Šestojanuarski režim. Dne 6. januarja 1929. je Nj. Vel. kralj s svojim manifestom preklical tedanjo ustavo, razpustil narodno skupščino, ustavil dotedanje strankarsko življenje ter postavil temeljna načela za novo politično in državno življenje. Kot smoter novega režima je naglasil, «da se v čim krajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim. V dvoinpolletnem času svojega obstoja je iz-zvršil šestojanuarski režim naloge, ki so bile vsestranske. Na eni strani je bilo potrebno odstraniti zastrupljenje notranjih odnošajev, na drugi strani pa se je moralo izpremeniti vse notranje ozračje in ustvariti vsi potrebni pogoji za obnovitev pravilnega režima na široki in demokratski podstavi. To se je v popolnem obsegu posrečilo. Poenotenje zakonodajstva je K. M.: 7 Crsii mož Povest iz preteklih dni. Rajko jo je poskusil premakniti in posrečilo se mu je. Bila je narejena kakor vitelj in zvezana pod zemljo z železnim drogom. Ta je moral voditi do nekakšne posebne ključavnice, ki je skalnata vrata odpirala. Pravi obrat je dobil Rajko šele po nekaj poizkusih. Potem je potisnil skalnata vrata v stran in zlezel skozi odprtino oprezno v rov. V roki je krčevito stiskal pištolo. Lončena svetilka je stala v kotu in osvetljevala nekakšno predsobje. Kolikor daleč je segel njen soj, je videl Rajko, da ni živega bitja. Kamen je pomaknil nazaj in opazil pri tej priložnosti tudi konec železnega droga« Nato je vzel svetilko in pregledal rov dalje v smeri proti zasutemu koncu Tam ni opazil nič posebnega. Zato se je vrnil k izhodu. Potem je krenil v ožji rov, ki je imel več stopnic. Vse je kazalo, da je morala biti zgoraj odprtina, ki pa jo je nedavno nekdo zazidal. «To so stopnice, po katerih so pognali očeta, ko so mu vzeli luč oči. Tla so vlažna. Tu se je zgodilo črno delo in tu se bom tudi maščeval. Planil bom nanje kakor blisk in nihče mi ne bo utekel!* Nedaleč odondod so bila močna železna vrata. Bila so samo priprta. Nekakšna sobana za njimi je bila nizka in ozka. Na tleh je bila raztresena preperela slama, v kotu na je ležal počen vrč. Vse je pričalo, da jo mora Črni mož uporabljati za ječo. Rajko je šel dalje in prišel do kraja, kjer je bil rov umetno razširjen. Neobdelane lesene klopi so bile raztresene povsod, v stenah pa je bilo zabitih vse polno žebljev. S stropa je visela svetilka, ki je bila še topla. To je moralo biti zbirališče tolpe. Odtod je vodil rov naravnost pod zemljo, dokler ga ni bilo nenadno konec ob nekem zidu. Rajko ga je preiskal, da bi odkril nadaljevanje, toda nikjer ni bilo skritih vrat. Udaril je po zidu in zadaj je votlo zabobnelo. Torej mora le biti zakaj še nekaj! Morda pa tihotapci nadaljevanja rova ne poznajo? vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko .JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. j &CHICHT! TERPENTINOVO MILO S.U1-J5 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! 7. decembra 1931. so stvorih vsi poslanci, ker so bili izvoljeni na isti listi, poslanski klub in zagotovili s tem že vnaprej edinstvo dela v narodnem predstavništvu ter ustvarili pogoje za edinstvo glede na vsa vprašanja, ki bodo prišla na dnevni red. Na svojih prvih sejah v mesecu decembru 1931. je poslanski klub nato soglasno sklenil ustanovitev velike politične organizacije na temelju šestojanuarskega manifesta in volilnega proglasa s sodelovanjem vseh onih 2 milijona 500.000 državljanov, ki so dne 8. novembra oddali svoje glasove za državno listo. Enako je storil tudi klub senatorjev." Iz obeh klubov je bil nato izvoljen začasni glavni odbor s pred- «Oho, tako daleč pa še nismo! Zakaj sem si nadel krinko, je moja reč. Orožje pa tudi smem nositi.> «Kdo ti je dovolil?* «Gozdar!* «Tega bomo že poiskali. Zdaj pa zlepa naprej, drugače pojde s silo.* Rajko se je zasmejal: «No, silo že poznam. Kako daleč seže, tudi vem. Tamle je še pri gozdarju luč. Zdaj pojdem naravnost k njemu. Če vas je volja, greste lahko z menoj. Tistega, ki se me dotakne, pa zdrobim v prah. Saj me poznate, pa basta!* Šel je do gozdarjeve koče. Četovodja mu je s svojimi vojaki sledil. Da bi ga napadel, tega se pa le ni upal. Gozdar je bil pravkar prišel s strelišča domov in debelo pogledal, ko je zagledal svojega prijatelja v taki druščini. «Rajko, ti? Kaj te je prineslo ob tej uri k meni?* je vprašal. «Naš ujetnik je,* se je hitro oglasil četovodja, «ker je najbrž eden izmed tihotapcev črnega moža ali pa on sam.* «Rajko? Ali se vam je zmešalo, gospod četovodja?* «Ne, še dolgo ne. Saj smo ga zalotili pri delu.* «Pri kakšnem delu? Kako naj bo Rajko zaveznik Črnega moža, ki mu je ustrelil brata in oslepil očeta?* «To me nič ne briga. Na obrazu je imel krinko, za pasom pa nabito pištolo. Oboje smo dobili Dri njem.* «Ali vam je oboje izročil brez upora?* «Upor mu ne bi uič pomagal!* cNo, dvomim, kolikor ga poznam. Pištolo sem mu pa jaz dovolil imeti. Ponudil se mi je sam od sebe za pomočnika in hodi lahko po gozdu, kadar se mu poljubi, oborožen ali neoborožen. Samo jaz odgovarjam zanj.* «No prav, toda krinka?* «To je njegova reč.* «Ali pa tudi ne. Črni mož hodi zakrinkan in njegova tolpa tudi. Kdor hodi po gozdu zakrinkan, nima čiste vesti in nihče mi ne sme braniti, če ga primem.* «Kje pa je to zapisano?* cTo je samo po sebi razumljivo! Ne bo me brez vzroka in brez kazni metal skozi okno in skozi vrata! Prijel sem ga in sodišču ga izročim, pa konec besedi!* «Torej ne zaradi krinke in orožja, ampak zaradi maščevalnosti. Pokažite mi krinko in pištolo!* Četovodja mu je oboje izročil. Gozdar si je posebno ogledal krinko in jo z orožjem vred izročil svojemu prijatelju, ki je smehljaje se poslušal pogovor z užaljenim četovodjo. «Tii imaš svoje reči, Rajko! Pojdi domov! Komur pa to ni všeč, naj še mene toži pred sodiščem!* «Stoj!» je ukazal četovodja. «Sem oboje! Moje je in ujetnik tudi!* Tedaj mu je položil Rajko roko na ramo. «Četovodja, zdaj bom pa šo jaz izpregovoril. Slišali ste, kaj je povedal gozdar. On jamči zame in to je več kakor dovolj, ker lahko najdete njega in mene, kadar naju boste potrebovali. Mislim, da bom vendarle lahko še koga metal skozi okno in plesal z Marto, če se mi bo le zdelo. Zdaj pojdem domov in kdor se me bo le poizkusil dotakniti, bo prokleto obžaloval svojo predrznost Pa še nekaj vam povem. Mislil sem, da ste bolj prebrisani. Kdo drugi se ne bi dal tako za nos potegniti, gospod četovodja. Zdaj pa lahko noč in lepe sanje!* Šel je in nihče se mu ni upal zastaviti poti« Četrto poglavje. V rovu. Četovodja je Rajka res naznanil in zato je moral mladi Potočnik iti v mesto k zaslišanju. To zaslišanje je moralo poteči zanj ugodno. Kol se je vračal na konju proti domu, mu je žarel obraz od zadovoljnosti. J Pojezdil je bil že več kakor pol poti in prišel do samotne gostilne, ki je stala sredi gozda. Pred hišo je čakal visoko naložen voz sena. Ko ga je bolj natanko ogledal, je spoznal, da je Poljančeva last. Zato je skočil s konja, privezal uzdo k dreves su in stopil v vežo. Tam je sedelo nekaj kmetov,, ki so molčali. V izbi pa je dobil Poljanca in nekaj vojakov. Preiskovali so gozd in zavili sem, tednikom poslanskega kluba g. Nikolo Uzuno-vičem na čelu, ki mu je bilo poverjeno začasno delo za ustanovitev stranke. Na seji začasnega glavnega odbora je bilo sklenjeno, da nosi stran-a do kongresa naziv: Jugoslovenska radikalna mečka demokracija. V smislu začasnega statu-ita je bilo ustanovljeno tudi glavno tajništvo z jg. dr. Albertom Kramerjem na čelu. Glavna naloga tega tajništva je bila, da izvrši vse tehnične priprave za ustanovitev in organizacijo stranke Sn da deluje kot nekak izvršni organ začasnega glavnega odbora. Dne 2. januarja 1932. je minister za notranje posle odobril delo za ustanovitev nove stranke, klrie 1. maja pa je bil izdan proglas na narod, v katerem so bila razložena osnovna načela in Klavna stremljenja JRKD. Do konca meseca septembra 1932. je bila strankarska organizacija izvedena že v vsej državi in v vseh srezih, nato pa dne 15. oktobra perdloženo vse gradivo iste-jmu ministrstvu s prošnjo za dopustitev JRKD Sn odobritev novega dela, kar je ministrstvo itudi storilo. Začasni glavni odbor smatra, da piore biti popolnoma zadovoljen z doseženimi (pridobitvami pri organiziranju JRKD. Stranka Igteje sedaj nad 1,500.000 zanesljivih članov v &596 krajevnih organizacijah, kar znači, da je Hejansko organizirana skoraj po vseh političnih tobčinah. V vseh 337 srezih ima stalne sreske »dbore ter predstavlja veliko in močno organizacijo, sposobno, da sprejme vsako politično (borbo za svoje ideje in program ter da nosi z taspehom vso odgovornost pri reševanju največjih nalog. Delo za državo do kongresa. V bilanci svojega dela v narodnem predstavništvu in v vladi more beležiti JRKD naslednje tfepe uspehe: 1.) V notranji politiki: a) Zmanjšanje proračunskih izdatkov za tri milijarde dinarjev, kar predstavlja brezprimeren napor štednje; b) znižanje zemljarine za 20 odstotkov za proračunsko leto 1932./1933. zaradi izredno težavnega gospodarskega položaja kmečkega stanu; c) ukinitev, oziroma preureditev trošarine na vino in žganje po željah in potrebah naroda; č) odgo-fditev plačil kmečkih dolgov; d) olajšave v pogledu obveznosti nasproti denarnim ustanovam; «) zakon o občinah, izenačitev občinske organizacije v vsi držaVi, ustvaritev mogočnosti, da jiarod sam voli svoje občinske uprave; f) izpre- memba društvenega in zborovalnega zakona in zakona o izvolitvi narodnih poslancev, da se olajša organiziranje naroda v politične stranke ter da se obdrže pogoji za vlaganje državnih kandidatnih list; g) zakoni o ženskih obrtnih, o srednjetehničnih šolah, o trgovinskih šolah in pomorskih akademijah; h) izpremembe in dopolnitve zakona o likvidaciji agrarne reforme v južnih, severnih in zapadnih krajih. 2.) V mednarodnih odnošajih: a) Pretvoritev Male antante v mednarodno zajednico, okrepitev njenega mednarodnega vpliva in razširjenje gospodarskih stikov med njenimi članicami; b) uspešen nastop proti paktu četvorice v obliki, kakor je bil prvotno predložen; c) sklenitev pogodbe o definiciji napadalca, ki pomeni znatno okrepitev našega mednarodnega položaja ter naše in splošne zunanje varnosti. Vsi ti uspehi JRKD v naši notranji in zunanji politiki predstavljajo že njen močan političen kapital, s katerim more iti pred narod in tudi pred svoje nasprotnike s polnim ponosom. Stranka zato z upravičenostjo računa, da uživa pri narodu popolno zaupanje, od nasprotnika pa zahteva iskrenost in zasluženo priznanje. , » V najbližji bodočnosti bo morala stranka izvršiti svojo dolžnost z uveljavitvijo zakona o dekoncentraciji in decentralizaciji (razširitvi samouprave) ter se najresneje baviti z vprašanjem nujnih in učinkovitih ukrepov za ublažitev gospodarske krize. Okvir za ureditev političnega življenja. Bivše plemenske, verske in pokrajinske stranke so povzročale samo razcepljenje narodne sile, notranje borbe, verske in plemenske za-pletljaje ter spravljale zato državo v take položaje, ki so bili nevarni celo bitnim interesom naroda in države. Naša obnovljena demokracija se mora zato izdelati na teh drago plačanih izkušnjah. Te izkušnje govore, da je mogoče zdravo delovanje našega notranjega življenja, njegovo ureditev in stalnost, stalen napredek, narodno blagostanje, dobro notranjo upravo in največjo gotovost na znotraj in zunaj doseči najbolje in trajno pod naslednjimi pogoji: a) da se narodna in državna politika izvaja na široki podstavi narodnega sodelovanja, izhajajoč od političnega temeljnega pravila, da sta narodno in državno edinstvo nad vsako razpravo in izven nje ter da ne moreta biti predmet dnevne politične borbe in pogajanj; b) da se izvaja to sodelovanje po dveh zakonodajnih telesih in s pomočjo velikih, načelnih političnih organizacij, ki imajo v programu potrebe in koristi vse države in vsega naroda, ter niso niti po svojem postanku niti po svoji sestavi ne plemenske ne verske ali pokrajinske; c) da so politične stranke samo sredstva javnih koristi, a ne same sebi smoter, ter da so koristne, dokler ostanejo v svoji vlogi in v svojem namenu; č) da smisel notranjepolitične borbe ni medsebojno iztrebljanje državljanov, temveč njihovo tekmovanje v službi kralja in naroda; d) da je izvajanje občinske široke banovin-ske samouprave stvarna potreba države in naroda, pogoj izboljšanja, naglosti in učinkovitosti uprave, edina zanesljiva pot, da se preprečijo škodljivosti krutega centralizma in nevarnost federalizma in da se približa oblast narodu. Samo v tem okviru je mogoče popolnoma urediti naše notranjepolitično življenje, kar ie neizogibno potrebno za okrepitev našega zunanjega položaja in naše varnosti in za gospodarsko ozdravitev, obnovo in povzdigo gmotnega blagostanja v državi. Začasni glavni odbor JRKD smatra, da more plodne posledice skupnih stremljenj in naporov, pričakovati z večjim optimizmom nadaljnje Na državnem kongresu je namreč stranka izvedla svojo organizacijo, dobila svojo strankarsko ustavo, svoj lastni program in svoje stalne vrhovne strankarske uprave. S tem so ustvarjeni pogoji, da nadaljuje naša organizacija s svojimi razširjenimi in okrepljenimi vrstami dosedanje delo s še boljšimi izgledi na uspeh svojega narodnega in državnega programa.® * » * Čitanje Živanovičevega poročila je trajalo precej dolgo. Po končanem poročilu začasnega glavnega odbora je predsednik g. Uzunovič poudarjal ogromno delo, ki je bilo potrebno za izvršitev vsega, kar navaja poročilo glavnega odbora, nato pa naprosil zborovalce, naj izrečejo začasnemu glavnemu odboru razrešnico. Njegov predlog so zborovalci sprejeli soglasno z odobravanjem. Postani in ostani član Vodnikove družbe! (Gostilničar, ki drugače ni bil preveč radodaren, jih je dobro pogostil. Bajko je sedel k sosednji mizi in si naročil .Vrč piva. Obrnil je vojakom hrbet in se zagledal skozi okno. «Ne, Marta, ne pripoveduj dalje, drugače odjezdim nazaj in ga strem v prah, kjer ga že dobim. Zdaj vem vse. Mera je do vrha polna in če kane vanjo le še kapljica, se razlije. Potem pride povodenj in utonil bo!* «Rajko, za božjo voljo te prosim, miruj! Vem, da ga ne moreš videti. Tudi mati ve. Toda nikar tega preveč ne kaži. Same sitnosti in nesreče se utegnejo iz tega roditi.* «Ali se morda zanj bojiš?* «Moj oče je. Vsaj pred ljudmi. Mati bi mu bila že davno ušla, če se ne bi bala sramote. Nikoli ga ni imela rada. Se spoštovala ga ni. Tudi jaz sem se ga zmeraj bala. Kar stresla sem se, če sem ga le videla. Toda jeza rodi samo nesrečo, Rajko!* «Kar kdo seje, to žanjfe, Marta; to je zakon, ki ga nihče ne more narobe obrniti. Ogibal sem se mu, če sem se mu le mogel, toda če se bo začel igrati še z mojim srcem, ne sme več upati na obzirnost. Rajši naj mi zažge dom, kakor pa da bi žalil bitje, ki ga imam iz dna srca rad! Kaj si mislila, ko si zvedela, da sem bil v gozdu?* «Oče je dejal, da si ti Črni mož. Jaz pa dobro vem, da samo gozdarju pomagaš. Ali ne?* «Da. On se je tudi zame zavzel, ko me je hotel ljubosumni četovodja prijeti;. Zdajle prihajam iz mesta. Dali so mi orožni list, da smem hoditi po gozdu, kadar se mi poljubi.* «Pa boš tudi res hodil tja?* (Dalje prihodnjič.) SARGOV KALODO Kako nekmet je rešujejo kmeta Ni bilo brž kakšnega zakona, proti kateremu bi se dvignil tolik krik, kakor proti zakonu o zaščiti kmeta. Odkar je stopil v veljavo, zahtevajo njegovo revizijo (popravilo) složno vsi ne-kmetje. Najhuje pa rujejo proti njemu razni finančni (denarni) strokovnjaki in zastopniki denarnih zavodov. To je prav umljivo, ker gre za njihov kruh, kmetom pa vendar ne more biti vseeno, kako bo z njihovimi dolgovi. Zato hočemo pokazati ves nesmisel nekega takšnih načrtov za revizijo zakona o ;zaščiti kmeta, kakor so si jo zamislili po dolgih sejah denarniki pri zelenih mizah. Najprej sodijo ti denarniki, da je sedanji zakon preširok, zato predlagajo, naj se izvzamejo iz zaščite vsi kmeti s posestvi nad 50 ha orne zemlje ali nad 150 ha skupnega posestva. Ti gospodje so prav gotovo prepričani, kakor kakšna mestna ženska, da kmetu pač po sili vse zrase, kakor na primer črešnje na drevesu. Prav nič ne vedo ti denarniki, da je zašel kmet v dolgove zato, ker je moral vseh zadnjih pet let prodajati svoje pridelke najmanj za polovico v izgubo. Star je rek o donosnosti kmetije glede velikosti: z velikim vozom notri, z velikim vozom ven. Jasno je, da je zadelo najbolj to kmetovanje z izgubo večjega kmeta. Čim več je kdo pridelal, tem več je imel izgube. Prav posebno pa so prizadeti kmetje, ki so navezani na dninarje in posle, ker pri njih se ne da potrpeti, kakor pri domačih močeh, temveč se jih mora z gotovim denarjem plačevati, s čimer se leze v dolgove. Da bi bili prenehali s kmetovanjem, kakor ustavi industrijski obrat delo, če mu nese premalo dobička, pa ni mogoče glede na dalekosežne posledice takšnega početja. Sedaj so prisilile razmere večje kmete, da ne najemajo dninarjev. In kaj je po- sledica? Glad na kmetih, ko so bajtarji brez hrane in brez denarja. Sedaj pa hočejo gospodje denarniki še kmeta pognati s posestva. Nepristranskemu opazovalcu se vsiljuje misel, da so se vrgli denarniki baš zato na ta velika posestva, da jih dobe poceni v roke in jih razkosane ob ugodni priliki z obilnim dobičkom spet prodajo. Tu jim ni prav nič mar važna okol-nost, da so baš ti večji kmetje v vsakem oziru napredni gospodarji in tiste potrebne, čebelnim maticam slične edinice, od katerih se širi ves napredek naše vasi. Kmete, ki naj bi bili po tem načrtu še vnaprej zaščiteni, delijo ti gospodje v tri skupine. V prvo uvrščajo tiste, katerih dolgovi ne presezajo dvajset odstotkov njihove nepremične in premične imovine; ti naj plačajo upnikom na leto osem-odstotne obresti in četrtino glavnice. V več ozi-rih je ta nakana zanimiva in značilna. Dočim je prihajala doslej v poštev le nepremična imovina, naj bi se oziralo odslej tudi na nepremičnine. Dolgovi, zlasti kmetski, so vknjiženi in se premičnine ne upoštevajo pri zavarovanju dolga. Premičnine hočejo pritegniti v cenitev dolga le zato, da bi bila skupna vrednost kmetske imovine večja in bi potemtakem večje število kmetov padlo v to prvo skupino. Cenilna vrednost kmeti] bi se tako zelo povečala, ker je padla le nepremična imovina (zemlja, stavbe) na šestino dejanske vrednosti, dočim so premičnine obdržale svojo ^vrednost. Ker kmet danes še plačila obresti ne more zmagovati in nima kaj prodati, je jasno, da ne bo mogel plačati dolgoročno najetega posojila kar v štirih letih, vsako leto po četrtino. Takšen kmet z dolgom pod 20 odstotki vse svoje imovine bi bil tako mnogo na slabšem, kakor brez zaščite, ko ga nihče ni gnal za kapi- tal, da je le obresti redno plačeval. Spet se vidi iz načrta jasna namera, gnati čim več malo zadolženih kmetij v najhujši krizi na boben. Drugo skupino tvorijo kmetje, katerih dol* govi presezajo 20, a ne 80 odstotkov vse imo-» vine. Ti bi naj plačali na leto osemodstotne obresti in sedem odstotkov na glavnico, torej 15 odstotkov. Takšnih dajatev pri današnji ne-donosnosti kmetovanja kmet sploh ne more plačati. Kdor pa je dolžan nad 80 odstotkov svoje imovine — tretja skupina —, bi plačal na leto sedemodstotne obresti in tri odstotke glavnice.. Pri takšni zadolžitvi bodo obresti tako visoke,! da bodo ujedle dolžnika. Važen je predlog tudi v tem, da svetuje za osnovo precenitve povprečne enotne cene glavnih delov kmetove imovine, ugotovljene za posamezne kraje po posebnih strokovnih organih". Sedanji zakon jemlje za podstavo precenitve cene iz leta 1929., ko je bila zemlja še dosti vei$ vredna, kakor pa danes v najhujši denarni lakoti? zaradi česar bi po novem načrtu šla zemlja naprodaj tako nizko, da bi komaj krila dolgove in bi zadolženi kmetje prišli na beraško palico. Povsem nepojmljiva za naše razmere je za* hteva novega načrta, da mora kmet poleg tega, da je dolg zavarovan z vknjižbo, dati upniku še menico za vso dolžno vsoto. Doslej smo bili vajeni enega ali drugega, nikakor pa ne obeh zavarovanj. Šele nadaljnja točka načrta nam pojasnjuje, da bi bile menice potrebne zato, da bi jih upniki (denarni zavodi) mogli vnovčiti (re-eskontirati) pri Privilegirani agrarni banki, če bi dobila le-ta potrebni denar od Narodne banke. Tako bi sicer upniki res prišli do svojega denarja, toda povsem nejasno je, kaj bo ukrenil proti dolžnikom ta edinstveni upnik. Po dosedanjih izkušnjah sodeči moramo upravičeno dvo- Soteščan: 7 Tajnosti gorske vasice Povest izprošlega stoletja. Ta misel ni bila napačna. Vintar je v hipu pregledal vso okolico, da bi našel človeka, kateremu bi poveril menjavanje ponarejenega denarja. Mož je imel v domači okolici marsikakega prijatelja in mnogo dobrih znancev. Našel je nekaj takih, ki bi mu bili morda zvesti, dokler bi imeli srečo. Čim bi jih pa zasačilo oko postave ter bi jim šlo za kožo, bi ga izdali. Teh pomislekov tudi Škorec ni mogel zavreči. Celo pohvalil je tovariša, da misli na globoko in na široko. Poštarju je ugajalo njegovo priznanje. Brž si je domislil: «Vzel bom dopust ter se odpeljal kam daleč, kjer me ne poznajo. Tam bom zamenjal ves denar ter jo urno pobrisal.> Škorec mu je povedal zgodbo o krčmarju, ki se je mnogo ukvarjal s ponarejenim denarjem. Nekoč se mu je posrečilo zamenjati izredno obilno vsoto. Zgodilo se je tako-le: Pozno nekega večera je prišel v njegovo pivnico sodni sluga na polič vina. Hitro je izpil in hotel oditi. «Kam pa tako naglo?* ga je ustavil krčmar, I zakaj sluga je sedel navadno kakor priraseL «Nocoj se mi mudi>, je odgovoril. «Mudi?» Krčmarju se je videla čudna ta beseda. «Res, res. Jutri na vse zgodaj pojdem od doma ...» «Ti, pa zgodaj?» se je šalil krčmar. «AIi sem te prav razumel?* Sluga se je ozrl p;;zno krog sebe. Potem mu je zaupal: «Denar bom nesel v mestno blagajno.. .» «Ali ti zaupajo ?> mu je nagajal. cToliko denarja!* «Bolj ko vsem drugim. Bog ne daj, da bi kradel...» Krčmar ga je pohvalil: «Vem, da si poštenjak od nog do glave. Zato pa pokusiva zdajle novo kapljico; sod najboljšega sem nastavil.* Sluga se je dal zapeljati. Sedel je poleg krč-marja, ki mu je brž natočil kozarec. Izpraznil ga je, kakor bi bil pogledal na uro. Še drugi in tretji kozarec — in mož je pozabil na važno opravilo. Nič več se mu ni mudilo. Glava mu je biia zjutraj trudna in noge so se mu zapletale. Zaman se je umival s hladno studenčnico. Vzlic temu pa si je opasal potno torbo in odšel z okovano gorjačo. Nedaleč na hribčku je zavil v senco. Legel je pod košato drevo in položil torbo zraven sebe. Mislil se je le nekoliko odpočiti, a ga je pre-I magal spanec. Krčmar se mu je oprezno približal. Hitro je odprl njegovo torbo in vzel toliko pravih ban- kovcev, kolikor mu je podtaknil svojih poua-i rejenih izdelkov. Nato jo je naglo odkuril. «To ni dogodbica, marveč pripovedka*, mu je ovrgel poštar, ko je tovariš nehal govoriti. «Naj bo, kar hoče, samo da je dobro izmišlje. no. Ali bi ti kaj takega izvedel?* «Kako, če pa nimam priložnosti...* «Nimaš? Čemu pa je poštna blagajna?* «Prijatelj, ali me hočeš uničiti? Da se le upai kaj takega izreči!* «Ako si tak strahopetec, tedaj ne boš nikdar-ničesar dosegel.. .* Vintar je bil užaljen. Zanimalo ga je, kaj misli tovariš o blagajni. Morda bi se dalo izve/ sti... Za bojazljivca ni hotel veljati. «Koliko denarja imaš v blagajni?* se je glarj silo njegovo vprašanje. «Precej», mu je odgovoril. sDavki so poi brani.. .* «Nu, torej.* — Kretnja, ki jo je pri tem na^ pravil, je povedala več ko njegove besede. ^-Ponarejenega denarja vendar ne morem od-4 dati*, je osupnil poštar. «Nihce ne reče, da ga moraš.. •> Škorca j^ bila sama zvijačnost. «Denar odpošiljam vsak mesec... Ako bi za- . ostal, bi me hitro opozorili.* «Toda če bi se pripetila nesreča?* Poštar je pomišljal: «Ne vem, kaj bi se muglot zgoditi.. .> miti, da bi bilo to stekanje v eno samo pest koristno za kmeta kakor tudi za gospodarstvo sploh. Kako pa naj se reši to res pereče vprašanje kmetskih dolgov? boste rekli. Kako? Predvsem je treba poudariti, da zadolženi kmet ni kriv današnje denarne stiske, ker je zašel v dolgove le zato, ker }e moral pod ceno prodajati svoje pridelke, da je sploh omogoča zunanjo trgovino in ceneno življenje drugim slojem v državi. Kaj ni dovolj, da je zastonj delal, mar naj seda] še plačuje dolga leta kontribucijo v obliki visokih obresti za te «tuje» dolgove. Prvi pogoj za ozdravljenje našega kmetskega gospodarstva je znižanie obrestne mere na takšno višino, kakršna je v drugih evropskih državah. Za omejitev pijančevanja Senator g. Ivan Hribar je vložil nedavno v senatu načrt zakona, ki določa, naj bi bili vsi dolgovi, ki izvirajo iz zapitka, neiztožljivi. Zadnja leta ni bil predložen načrt zakona, ki bi kakor omenjeni tako korenito zagrabil našo narodno sramoto pijančevanje, ki je, kakor nam je vsak dan očito, tako rekoč pravir vseh zločinov in nemarnosti. Drugod so skušali in so tudi uvedli z zakonom popolno prepoved opojt;ih pijač. Toda današnji človek nemara še ni zrel za takšne ukrepe, morda je mnogo kriva tudi povojna razrvanost poštenja, kratko: prohibicija ali zakonska prepoved točenja in izdelovanja alkoholnih pijač se še ni obnesla nikjer, koder so jo uvedli, in povsod so morali dotične zakone omiliti, odnosno odpraviti. Pri strašnem pogledu na alkoholno morjte, v katerem tone naš narod, so se tudi pri nas nekateri navduševali za uvedbo prohibicije. Mnogo zdravnikov, pravnikov in drugih odličnih mož je glasno pritrjevalo njihovim težnjam. Toda drugi, ki bolje poznajo ne le škodljive posledice pijanstva, temveč tudi vedo, v kakšno revščino bi spravili s takim ukrepom cele predele naših goric, kjer ne rase ne pšenica ne koruza in kjer ne uspeva krompir, soglašajo povsem z njimi. Jasno je nadalje tudi, da ne morejo soglašati z njimi tisoči obrtnikov, ki jim daje promet z vinom vsakdanji kruh. Zdi se nam, da je pokazal spredaj imenovani gospod senator s svojim predlogom pot, ki smo jo mi vedno zagovarjali. Boj proti alkoholu naj bo boj proti pijančevanju, saj ni nikjer dokazano, da bi zmerno uživanje alkohola škodovalo zdravemu človeku. Za pijačo je treba denarja. Kdor ga ima malo, bo malo pil in ne bo mogel postati pijanec. Da si bo mogel zvečer privoščiti kozarec vina, bo moral ves dan trdo delati. Pripeti se, da podeduje nekdo večjo vsoto denarja ali da celo zadene lep dobitek v loteriji, pa požene lahko prislužene tisočake s prijatelji po grlu. Tem je težavno zabraniti njihovo početje. So pa pri nas še druge vrste ljudje, ki pijejo na kredit, bodisi da imajo posestvo, bodisi da prejemajo stalno plačo. Pretežna večina naših gostilničarjev ima na stenah opozorila: «Danes za denar, jutri na kredit« ali «Na kredo se dobi pri sosedu«. V pohvalo našim gostilničarjem je treba priznati, da se večina res ravna po teh načelih. Kdor se ni, ga je današnja gospodarska kriza hudo udarila za njegovo lahkomiselnost, mnogo je pripomogel k temu tudi zakon o zaščiti kmetov, ki onemogoča izterjevanje dolgov gostilničarjem. Hribarjev zakonski predlog pa stremi za tem, da obvaruje za vedno gostilničarja pred izgubo kakor tudi da lahkomiselnemu pivcu ne da prilike, da bi postal pijanec, ki bi pognal zaradi krede po grlu posestvo, otroke pa na cesto. Posebno dandanes je takšen zakon potreben, da nam bo moči stopiti v boljše čase bolj pripravljenimi za borbo. S tistimi — hvala Bogu — redkimi grabežljivimi oštirji, ki so imeli baš v kredi neizčrpen vir za obogatitev — saj so tako dolgo delali rise v omaro, da so prišla posestva pijancev v njihove grabežljive roke — pa menda nihče ne bo držal. Z odpravo kreditiranja pijače bo ozdravil marsikateri pijanec, ki bi sicer utonil v alkoholu, in marsikateri pivec bo obvarovan pred najhujšo boleznijo — pijanostjo. Velika verska svečanost v Ljubljani Proslava letalce Krsstove smrti — Biserna maša nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani verska svečanost v velikem obsegu. Na pobudo ljubljanskega škofa g. dr. Gregorja Rožmana in pod njegovim pokroviteljstvom se je proslavljal spomin 19001etnice Kristove smrti. Ta dan, ki ga slavijo katoliška in druge krščanske cerkve kot dan odrešenja sveta, je zares ne le najpomembnejši dogodek za versko življenje velikega dela človeštva, marveč tudi izredno važen mejnik v razvoju vse prosvetne človeške kulture. Krščanstvo je izoblikovalo nov svet in temeljne zapovedi krščanskih naukov so postale osnova za njegov duhovni razvoj. Zato je razumljivo, če slavijo vse krščanske vere 19001etnico Zveličarjeve smrti, ki je obudila k življenju nje same kot občestva vernikov in kot posrednike k nadnaravnemu zveličanju. S posebnim sijajem se proslavlja znamenita obletnica v katoliški cerkvi, ki ji pripada tudi ogromna večina slovenskega ljudstva. L. 1933./34. je proglašeno za sveto leto. Iz vseh katoliških pokrajin romajo verniki v Rim, drugi pa prirejajo doma manjše ali večje proslave, ki je njihov namen, da se poglobi verski čut in javno pokaže Biseromašnik tir. Anton Bonaventura Jeglič 1 vdanost krščanski misli in bratstvo. «1 no, ako bi ti — na primer — blagajna zgorela ...» cRekli bi, da sem jo zažgal nalašč...» cReči je lahko. A kdo bo dokazal?* «Hm, dokazal.. .* Brez dokazov ne morejo nikogar obsoditi.. .* «Pa vendar.* Poštar se je zamislil. «Preiska-va bi bila stroga in natančna .. .* «Sodišče te bo zaslišalo in ti boš poved'*,, kar boš hotel. Govoriti moraš tako, da ti bodo verjeli .. .* «Pretaknili bodo tudi moje stanovanje...* «Denar moraš spraviti na varno ... Najbolje bo, če ga kam zakoplješ .. .* Vintar je bobnal s prsti po mizi. Po ušesih mu je brnelo, kakor bi slišal nekje v daljavi zvoniti. ' Škorec je pogledal na uro. «Enajst!* je rekel ter leno zazehal. «Ali že greš?* Poštar ga ni maral zadrževati. ^Opolnoči moram biti nekje, kjer jih bo zbranih mnogo v mojem imenu... Pojdi z menoj, ako te mika .. .* «Ne grem*, je odklonil vabilo. «Videla se bova v Bukovju — takrat, ko bomo delili.. .* «Ako te kdo vpraša po meni, bodi previden ... "TTozdaj me še ne poznajo.* «Toliko časa, dokler ne izvohajo ponarejenega denarja, se ti še ni treba skrivati.. .* «Vem, a vendar...» Škorec je odhajal. Zavil se je v debelo suknjo in odvihal kučmo čez ušesa. Na roko si je nataknil rokavice. Tak je stopil v zvezdno zimsko noč in krenil po poti, na kateri ga ni nihče sre-f"'' jamo Čurnov pes je začutil tihe korake in zalajal — edini glasovi, ki so se čuli tisto noč na Rovišju. Poštar še ni šel počivat. Zavil se je globoko v svoje temne načrte. Ugajala mu je samota s svojo grobno tišino. Škorčev nasvet je temeljito preudaril. Prav zdaj so plačali kmetje davek, zato je blagajna dobro založena. Vsak večer jo je redno zaključil. Poštna blagajna na Rovišju je bila lesena omarica, ki se je zaklepala. Razdeljena je bila v dva dela. V zgornjem predalu ja hranil poštar najvažnejše spise in denarne izkaze. Spodaj pa je bil prostor za bankovce, poravnane v svežnje. Drobiž je deval v leseno posodico. Blagajna je stala ob zidu blizu železne cevi, ki je odvajala dim iz peči v dimnik. Vse to je Vintar le površno premislil. Bolj natanko je preračunal, koliko denarja bo lahko zamenjal in kam bo spravil prave bankovce. Potem bo zažgal blagajno. S takim pogubnim namenom je odšel počivat. Ako bi se bil posvetoval s kakim pametnim človekom, bi bil svoje načrte morda izpremenil ali jih celo prekrižal. Ker pa je molčal in zaupal vse samemu sebi, je zgrmel v pogubo. Podpisal je svojo smrtno sodbo. Gospod Vintar se je poslavljal od svojega poštnega urada. Več ko deset let je opravljal svojo službo in ljudje so ga spoštovali. Zadnje dni je bil ves drugačen. Nihče ni slutil, da kuje tako pogubne načrte. Poslednji večer je napolnil blagajno s papirjem, pod katerega je položil tlečo gobo. Vrata je le rahlo priprl, zato, da bi se ogenj ne zadušil. Tudi oken ni zagrnil, ker je hotel, da bi ogenj hitro opazili. Zaklenil pa je sobna vrata z okencem, pri katerem je sprejemal stranke. Kmalu ko se je stemnilo, so na trgu zapeli fantje. Zbirali so se skoro vsak večer tukaj, kjer so prepevali in zbijali šale. Petje na vaškem trgu je nenadno utihnilo. «Ogenj! Gori!* je završalo med mladino. «Kje?* Ljudje so prestrašeni odpirali okna in gledali na cesto. «Na pošti gorb, so se mešali glasovi. cSoba v pritličju je polna ognja .. .* Trg pred cerkvijo se je na mah izpraznil. Vse je drlo proti večjemu poslopju, ki je stalo nekaj korakov od ceste. Tam je bila soba poštnega urada. V sobi je pokalo in prasketalo. Vaščani so razbili šipe; v nos jim je udaril smrad po ožganem papirju. Ženske so že nosile vodo ter jo metale skoz okno. Tedaj je prihitel poštar bos in brez klobuka. Stanoval je pri sosedu nedaleč od pošte. Brž je odklenil vrata ter jih odprl do kraja. Gost dim se je pričel valiti iz sobe. Resnično bratstvo ni samo potrebno za od-nošaje med poedinci, marveč je velike važnosti tudi za življenje celote in posebej tudi za srečno bodočnost našega zedinjenega jugoslovenskega naroda. Visoko spoštujoč vero in verski čut naroda se je tudi kraljevska vlada rada odzvala povabilu in se udeležila ljubljanske verske svečanosti, h kateri je poslala odlične člane ministrskega sveta za svoje zastopnike, med njimi oba naša ministra gg. dr. Kramerja in Ivana Puclja. Vlada s tem svojim ukrepom ni izrazila samo svojega spoštovanja do cerkve in vere, temveč je poudarila tudi tesno povezanost cerkvenih in državnih nalog, katerih skladnost je eden izmed pogojev za čim popolnejšo ustalitev naše države. V okviru proslave odrešenja je bil tudi redek jubilej bivšega ljubljanskega vladike sedanjega nadškofa g. dr. Antona Bonaventure Jegliča. Bral je svojo biserno mašo, ker poteka letos 60 let, kar je bil posvečen v mašnika. V sivolasem jubilantu, možu čistega življenja in ognjevite gorečnosti, vidimo ob tej svečani priliki katoliškega častitljivega svečenika. K bisernemu jubileju mu radi čestitajo tudi oni. ki so bili nekdaj politično ž njim v hudih borbah, saj njegova osebna vrednost daleč prekaša povprečnost in njegova požrtvovalna delavnost more biti vsem vzor vdanosti in požrtvovalnosi v borbi za ideje. Naj dokazi simpatij, ki obdajajo g. nadškofa drja. Jegliča ob trenutku njegove bicprnp m^Se. ožarijo visoko njegovo starost! * * $ G. nadškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču je stekla kmetska zibelka dne 29. maja 1850. v premožni hiši sredi lepih Begunj pod Karavankami. Ko je v Ljubljani dovršil gimnazijo, je izpolnil materino željo: stopil je v bogoslovje in dne 27. julija 1873. ga je škof Jernej Vidmar posvetil v mašnika. Mladi duhovnik je nato študiral še v Avgustineju na Dunaju, obiskoval tudi razna vseučilišča v Nemčiji, naposled pa je dalje časa bival v Rimu, odkoder se je vrnil kot doktor bogoslovja. Po povratku v Ljubljano mu je bilo poverjeno podravnateljstvo semenišča. Že leta 1882. je bil imenovan za kanonika v Sarajevu, kjer je preživel 16 let. Pomladi leta 1898. je bil postavljen za naslednika drju. Jakobu Missiji, ki je odšel za nadškofa v Gorico in ki je postal pozneje kardinal. Ljubljana je novemu škofu priredila mogočen sprejem. Dne 29. maja 1930. je vladika dr. Jeglič praznoval svojo 80- Ko se je razkadilo, so ugledali ob zidu tlečo blagajno. Ostal je le še kup žerjavice. Vnel se je tudi stol, ki je pa zgorel le do polovice. Orožniki so sestavili zapisnik. Ugotovili so, da je stala omarica preblizu cevi, od katere so se vneli spisi, zloženi na blagajni. Tukaj je pričelo najprej goreti. Na vprašanje, koliko denarja je zgorelo, je pokazal Vintar orožniku blagajniško knjigo. Orožnika je zanimal le končni znesek. «Uuu, lepa vsota! Škoda denarja!* je vzkliknil ob sklepni številki. «Škoda!» je vzdihnil poštar. «Na nevarnost sem opozoril pred časom celo poštnega nadzornika in tudi župana. Toda nihče se ni zmenil za moje opomine.* «Zakaj niste prestavili peči ali blagajne?* je omenil orožnik. «Lahko bi bili bolj previdni.* «Nesreča, kaj hočemo!* je tarnal poštar. «Uso-da!* Sestavili so zapisnik ter ga podpisali. Nato so uradno zaprli sobo in obvestili poštno ravnateljstvo, ki naj podvzame nadaljnje korake. Novica o požaru na pošti ie hitela od vasice do vasice. V Bukovje je prispela šele pozno popoldne. Čotar se je prestrašil. Srce mu je pričelo nemirno utripati. Tistega, kar je bil obljubil Murnovemu Jožetu, doslej še ni izvedel. Ni se mogel odločiti. Kako naj zavrže toliko denarja? S čim bo nadomestil nade v boljšo bodočnost? letnico. Kmalu nato je bil imenovan za nadškofa. Da v miru in molitvi preživi leta, ki mu jih Je Bog še naklonil, se je preselil v zatišje v Gornjem gradu. Politični pregled Narodna skupščina in senat sta sprejela na svojem zadnjem zasedanju še zakon o «Rdečem križu kraljevine Jugoslavije*, ki ureja razmerje te človekoljubne ustanove do naših oblastev. Nadalje so bili odobreni dogovori o delu in pomoči s Francijo, trgovinski sporazum z Belgijo in Madžarsko, trgovinski sporazum o prednostnem izvozu pšenice v Francijo in še nekaj drugih mednarodnih dogovorov. Obe zbornici sta sprejeli še zakon o verskem pouku, ki se z njim uzakonja že obstoječi sporazum med cerkvijo in državo. Verski pouk je po zakonu obvezen v osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah. Nato sta bili obe zbornici od peter se je res pustil preiskati in Jože mu je vzel denarnico in uro, za kar je dobil sedaj osem mesecev strogega zapora in dve leti izgube časti. * Grozna smrtna nesreča. Predpretekli teden proti večeru je vodil v Domovi pri Ptuju 771etni posestnik Blaž Prosenjak na vajetih poldrugo leto staro žrebe po dvorišču. Vajeti si je privezal na levo roko, misleč, da bo žrebe tako laže ovla-dal. Zrebe pa se je nenadno nečesa ustrašilo in zdirjalo. Starec je pri tem padel in se ni mogel več dvigniti. V divjem diru ga je vlačila žival dolgih 15 minut po dvorišču. Prihiteli domači so z veliko muko ujeli besnečo žival in rešili gospodarja. Toda bilo je že prepozno. Ubogi starček je bil po vsem telesu obht s krvjo. Glava je bila na več krajih razbita, nos zlomljen in s telesa sta visela meso in koža kar v kosih. Grozno razmesarjenega moža so prenesli v sobo, kjer pa je po eni uri strahovitim poškodbam podlegel. Pokojnik je bil dober in občespoštovan gospodar. * Obsojeni vlomilci. Na velikonočno nedeljo je bilo vlomljeno v pisarno carinskega posredništva firme Jaklič v Mariboru. Iz navrtane blagajne so bili tatovi odnesli 64.752 Din gotovine, par briljantnih uhanov v vrednosti približno 30.000 dinarjev in nekaj zlatnine. V celoti so povzročili nad 100.000 Din škode. Oblastva so prijela kmalu kot krivce brata Novaka in njuno mater. Te dni so bili zaradi tega vloma obsojeni: Otmar Novak na šest, Karel Novak pa na pet let robije. Pa tudi mater Terezijo je spoznal kazenski senat za krivo ter jo obsodil na šest mesecev strogega zapora in na 200 Din denarne toda le r»o-gojno za pet let. * Nenadna smrt. 25. t. m. je nenadno preminil od srčne kapi zadet zaslužni in ugledni tržan in posestnik, bivši kovaški mojster, gospod Franc Ivane, star 66 let. Pokojnik je bil dober mož, skrben oče in vzoren gospodar. Posebno je ljubil svoje gorice. Bil je 30 let občinski odbornik in župan. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Dragocen zaklad v gozdu. Hitro se je ujel vlomilec, ki je pred kratkim vlomil v Taborski ulici v Mariboru ter odnesel iz zaklenjenega stanovanja ročno blagajno s hranilnimi knjižicami, zlatnino in gotovino v skupni vrednosti 20.000 dinarjev. Po raznih znakih je policija sklepala, da ie imel pri vlomu svoje prste vmes neki mladič iz Studencev, ki je prišel šele pred mesecem dni iz kaznilnice. Iz zasede sta ga ujela dva detektiva. Skraja je vse tajil, potem pa se je omehčal in peljal policijska agenta v Pobreški gozd, v katerem je zakopal blagajno z vso njeno vsebino kakih 500 korakov proč od Gozdne ulice. Dragoceni zaklad so prenesli na policijo in ga bodo vrnili lastniku, nepoboljšljivi mladič pa je romal zopet za zamrežena okna. * Velika družinska žaloigra. Na Trebčah pri Sv. Petru pod Svetimi gorami sta živela zakonca Franc in Marija, Domitrovič zelo siromašno. Čeprav sta bila oba pridna, jima ves trud ni toliko zalegel, da bi mogla preživljati številno družino. Njun zakon je bil namreč blagoslovljen z osmimi otroki. Tako velika družina ju je spravila v sedanjem času pomanjkanja in nezaposlenosti v obupno stanje. V zadnjem času sta le z največjim naporom mogla sebe in družino skromno preživ- ' ljati. Prejšnjo nedeljo pa je baje Domitroviču odpovedal dosedanji delodajalec. Potrt in zbegan se je odpravil mož domov, kjer je takoj poiskal ženo Marijo in ji povedal, kaj se mu je pripetilo. Zdaj- i ci se je obup pri obeh nesrečnih zakoncih izpre- t vrgel v srd in se razvil v medsebojno prerekanje. ' Tako se je zgodilo, da je razburjeni mož med prepirom udaril ženo z težkim polenom po glavi. Pri tem ji je prelomil kost na dnu lobanje in i bedna žena je v četrti ure izdihnila. Toda s tem še ni bila žalna igra završena. V duševni zmedenosti in v obupu se je mož takoj po uboju žene obesil na drevesu, oddaljenem kakih 150 m od bivališča. Obe trupli sta bili prepeljani v mrtvašnico pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, doma na so ostali gladnj in objokani otroci. * Obsodba trškogorskih roparjev. V Novem mestu se je končala te dni razprava proti roparjem, ki so v noči na 24. marca napravili drzen roparski pohod v Zdinjo vas, kjer so vdrli v hišo posestnice Marije Pančeve in jo oropali. Po ropu so zločinci vlomili še v dve zidanici, kjer so popili okrog 10 litrov vina in pokradli več viničar-skega orodja. Naposled so poiskali svojo srečo še pri posestniku Papežu, ki pa jih je pregnal od hiše s strelom iz puške. Že pri prvi razpravi so vsi obtoženci odločno zanikali svojo krivdo, samo peti njihov tovariš Alojzij Košlar je odkrito priznal zločin in potrdil navedbe obtožbe. Sodišče je obsodilo 301etnega Franceta Žagarja iz Golen-šaka na osem let ječe in trajno izgubo častnih pravic, 441etnega posestnika Josipa Goloba iz Št. Petra na tri leta in šest mesecev ječe in izgubo, častnih pravic za dobo kazni, 301etnega delavca Frana Jerača s Trške gore na štiri leta in šest mesecev ječe, 201etnega Antona Potočarja na dve leti in en mesec ječe, 241etnega zidarskega pomočnika Alojzija Košlarja pa na eno leto in dva meseca ječe. * Ogenj je uničil v Dražencih pri Ptuju posestniku Andreju Klanečku gospodarsko in stanovanjsko poslopje, oboje pod slamnato streho. Z veliko težavo so rešili le živino, a vse drugo je postalo žrtev ognja. Na kraj nesreče so prihiteli ptujski gasilci, ki pa so imeli velike težave, ker ni bilo vode. Posrečilo se jim je ogenj omejiti. Škoda znaša 40.000 Din, ki je le do polovice krita z zavarovalnino O"oi) bil naihrž podtaknjen. * Obstreljen. V Jiršovcih so neznanci obsre-lili 261etnega posestnikovega sina Srečka Rojka. Strel ga je zadel v glavo nad levim očesom in mu je krogla obtičala v lobanji. Nevarno ranjenega so odpravili v ptujsko bolnišnico. * Oče zabodel sina. Kmečki fant Janez Vi-dovič iz Slatine v Haiozah je prišel predpreteklo nedeljo s svojim očetom navzkriž. Ker je bil oče nekoliko vinjen, je v prepiru segel po nož in zabodel sina v desno stran prsi. Hudo poškodovani Janez je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. * Nenadno oslepel. V Podbrdu pri Braslovčah je nedavno izgubil 781etni posestnik J. Hribernik vid. Ko je sedel na dvorišču, je naenkrat začutil silovit pritisk krvi v glavi in se je onesvestil. Ko se je prebudil, ni več spregledal. Odvedli so ga k zdravniku, ki je ugotovil slepost. * Strela ubija. Posestnik Pirnat iz Senuš pri Krškem je imel prejšnji teden na približno 300 m Qd doma oddaljenem polju pšenico. Ko je opazil bližajočo se nevihto, je v spremstvu sinčka Jožka hitel po suho pšenico, katero je z dvema kravama srečno pripeljal že na domače dvorišče in ustavil pri podu. Medtem ko je hitel sam nazaj po izgubljeni snop, je sinček držal na vrvici vpreženi kravici. Nekaj hipov nato je okolico pretresel udar strele in ko se je Pirnat vrnil na dvorišče, se mu je nudila grozna slika. Na tleh poleg voza so nepremično ležali od strele ubiti Jožek in obe kravi. * Na vasovanju zaboden. Iz Cerknice so te dni pripeljali v ljubljansko bolnišnico čevljarskega pomočnika Franceta Štruklja. Odšel je bil ponoči v družbi svojega brata na vas. Kmalu se je zbrala tam večja fantovska družba, ki se je začela okrog treh zjutraj prepirati. Razvnel se je krvav pretep in je obležal Štrukelj na tleh, osemkrat zaboden z nožem v hrbet, vrat in glavo. Štrukljevo stanje v bolnici je precej hudo. * Sosed soseda sunil z nožem. V Veliki Loki se je sporekel 321etni posestnik Ignacij Strah s sosedom, ki ga je nato sunil z nožem v levo stran prsi. * Z nožem v srce. 601etni Janžič Janez, kočar v Zgornji Loznici, si je pred dobrim tednom v navalu duševne zmedenosti pognal v srce velik kuhinjski nož in v nekaj minutah izdihnil. Pred dvema letoma je padel s skednja. Od tedaj je vedno tožil, da ga boli glava in da se mu včasih meša. Tudi tisti dan se mu je zmešalo, da je začel naenkrat plezati po drevesu in po strehi. Ljudje so ga opazili in ga s težavo spravili z drevesa, a zvečer se je zabodel. * Ustreljen begunec. Anton šnud iz Mojstrane je pobegnil od vojakov ter se dalje časa skrival v Karavankah. Prejšnjo nedeljo zgodaj zjutraj je hotel nad Korenskim sedlom pri Kranjski gori prekoračiti mejo visoko nad prelazom. Graničar, ki je bil tam na straži, ga je pozval, naj obstoji, ker pa se pozvanec ni odzval, je ustrelil. Begunec je obležal na mestu mrtev in so ga drugi dan pripeljali v rakvi v dolino. * Nesreča na kolodvoru. Ožbala ooimajer, star 51 let, hlapec v Tržiču, je imel opravka na tržiškem kolodvoru. Po čudnem naključju je prišel pod voz, ki ga je povozil. Ponesrečenca so s precejšnjimi poškodbami na rokah, nogali in po životu prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Napadi pijanih fantov. V podgorjanski vasi Gornji Težki vodi so se zadnjo nedeljo zvečer izredno hudo spopadli pijani kmečki fanti z dvema orožnikoma. V vasi je bilo žegnanje, na »katero je prišlo obilo ljudstva iz vseh sosednih vasi. Gruča fantov se je zbrala v hiši posestnika Antona Cimermančiča, kjer so popivali. Ko sta .prišla orožnika iz Vinje vasi v Gornjo Težko ;Vodo, so ju fantje pričeli sramotiti in žaliti. Orožnika sta prijela kolovodjo, a fantje so navalili nanju. V težavnem položaju sta orožnika pograbila orožje in se branila. Eden izmed njiju je jjožeta Muhiča iz Jurne vasi zabodel z bajonetom »v desno nogo. Ker pa razgrajači še niso odnehali, •sta orožnika v skrajni sili proti njim trikrat (Ustrelila. 281etni posestnik Anton Brulc iz Stopič jje bil pri tem zadet v desno stran prsi. Šele ko je došla pomoč iz Novega mesta, se je posrečilo 4napraviti red. 18 fantov je bilo prijetih in izročenih novomeškemu sodišču, ranjena Brulc in iMuhič pa sta bila prepe'jana v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. vso prireditvijo je prevzel naš stari prijatelj in zagovornik kmečkih teženj g. dr. Miroslav Ploj. Na dan praznika bo priredila dopoldne konjerej-ska zadruga na Cvenu veliko slavnostno zborovanje, da proslavi 251etnico svojega obstoja. Na dirkališču bo razstava konj in goveje živine. Tukaj bomo pokazali, kako visoko smo povzdignili živinorejo na murskem polju. Popoldne pa bo velika konjska dirka, ki jo priredi društvo «Kolo jahača in vozača v Ljutomeru*. Te proslave kmečkega dela se udeleže gg. minister Pucelj in več narodnih poslancev. Vse obeta postati veliko slavje kmečke stanovske misli. Nanje vabimo sosede Prekmurce, brate Hrvate in vse stare prijatelje in znance od blizu in od daleč. Podrobni spored prireditve bomo priobčili pravočasno. Polovična vožnja po železnici je dovoljena. vedeti. Mislimo pa, da ne bo tako hudo, saj pravi pregovor, da je ob velikem grmenju malo dežja. Brezposelni smo še vedno skoraj vsi, kar nas je že bolj starih. Nadejati se nam ni treba, da bi še kedaj kje kakšno delo dobili, ker ga še mladi ne morejo dobiti. Posebno slabo je za mlade fante. Mladim dekletom se včasi še posreči na deželi ali pa tudi po mestih najti kakšno službo. Naše razmere so res tako žalostne, da nas že kar groza stresa ob misli, da bodo naša društva propadla. Ljudje pravijo, da nima pomena društvu članarine plačevati, češ, saj bomo tako ali tako izgnani v domovino. Bog daj, da bi se to ne uresničilo, zakaj to bi bil prehud udarec za nas vse. Octovo kislino je pil. Huda nesreča se je pripetila pretekli četrtek v Rabovcu, kjer so pustili starši triletnega sinčka Stipana Košalina samega doma. Deček se je po njihovem odhodu prebudil in je hotel oditi iz hiše, pa so bila vrata zaklenjena. Postal je žejen. Opazil je steklenico, ki pa je bila napolnjena z octovo kislino. Misleč, da je v nji voda, je napravil nekaj krepkih požirkov in kmalu v strašnih mukah izdihnil. Starši so ga našli doma mrtvega. Lastno ženo je utopil. Zakonca Spn&Kova iz Male Polane sta preteklo soboto pripeljala v Lendavo z vozom zrnje v mlin. Z vozom sta zavi. i po začasnem potu proti domu ob potoku Črncu. Zakonca sta se ves čas prepirala na vozu, dokler ni prišlo med njima do dejanskega spopada. Ker je bil mož močnejši in je žena menda slutila nevarnost, je skočila z voza in hotela uteči čez potok. Mož je pustil voz in skočil za njo. Na sredi potoka je prišlo med njima do ponovnega ruvanja. Najprej je padel v vodo mož in obležal pod ženo, vendar pa se mu je posrečilo prevladati njo in jo spraviti podse. Nesrečnik je ženo tako dolgo tiščal v vodo, da se je zadušila. Krave so med tem odšle precej daleč z vozom proti domu in Špilak je stekel za njimi, pustivši ženo kar v vodi. Doma je deloma povedal, kaj se je zgodilo spotoma. Odpravil se je nato z otroki nazaj k ženi. Ves dogodek so opazovali pastirčki, ki so bili v bližini. Tudi nekaj starejših ljudi je bilo zaposlenih z delom tam blizu, vendar ni nihče slutil, da se utegne zgoditi kaj tako strašnega. Ko pa je Špilak stekel za vozom, so vendar šli gledat, kaj je z njegovo ženo. Našli so mrtvo v vodi. O dogodku je bilo takoj obveščeno lendavsko orožništvo, ki js bilo že tam, ko se je Špilak vrnil z otroki. Na vprašanje, stavljeno po-kojničini hčeri, kje je oče, se ji Špilak mirno oglasil: «Jaz sem!» Špilak je nato brez ovinkov priznal, da je krivec, ter navedel, da sta se s pokojnico stalno prepirala, česar ni mogel več prenašati. Špilak je bil skoraj 20 let v Ameriki in se je vrnil domov po vojni. IZ POPOTNIKOVE TORBE PRVI MUROPOLJSKI KMETSKI PRAZNIK. Ljutomer, konec julija. Priprave za naš prvi kmetski praznik, ki se bo vršil v nedeljo 3. septembra na Cvenu pri Ljutomeru, so v polnem teku. K sodelovanju so povabljena vsa gospodarska, prosvetna, dobrodelna in viteška društva v srezu. Protektorat nad NASI NA TUJEM VESTFALSKE TEŽAVE. S e 1 m Beifang, konec julija. K večnemu počitku smo položili 30. maja gospo Brigito Oražnovo, rojeno Zupanovo, v starosti 63 let. Zapustila je moža in štiri odrasle otroke. Bodi ji lahka tuja zemlja, hudo prizadeti družini pa naše sožalje! Razmere so tukaj še z>nerom slabe in še zmerom nam groze z izgonom. Zlasti smo bili razburjeni pred kratkim vsi tujci, ^aj se ni o ničemer drugem slišalo nego samo o izgonu in izgonu. Nekateri so bili že tako v strahu, da so začeli zagrinjala z oken pobirati in se pripravljati na pot v domovino. Zdaj je tisto grmenje malo ponehalo, a kako se bo reč končala, še ne moremo Combelle (Francija). Prosimo, naj nam odstopi malo prostora naš najljubši tednik «Do-mavina*. Tukaj je zaposlenih precej Slovencev, ki kopljejo v rudniku črni diamant. V tem kraju se tujina močno dviga po vseh straneh, mi pa moramo vedno misliti, kako se bomo izčrpani do zadnje kaplje moči, povračali v staro domovino, med potjo proseči miloščine. Pokojnine se nam tu ni treba nadejati. Te dni je bil neki naš rojak zaradi bolehanja odpuščen iz dela. Kar je vplačal v bolniško blagajno in za starostno zavarovanje, je izgubil. Ker je brez dela, se bo vrnil v domovino, zakaj bolnemu človeku tu ni obstanka. Zanj smo nabrali rojaki s pomočjo sindikata lepo vsotico denarja. Vsem darovalcem sotrpinom se s tem na tem mestu najsrčneje zahvaljujemo, njihova solidarnost pa naj bo v zgled. Bodi vsakomur stotero in tisočero povrnjena' Slovenci v Ameriki. V Newyorku je bila uprizorjena zadnje dni meseca junija izvirna slovenska drama «Tolminec». "Snov je vzeta iz življenja Slovencev v Italiji. — V Clevelandu je postal profesor kemije na univerzi Slovenec Karel Uran-kar. — V Ellvvooth Cityju ja podlegla srčni hibi 161etna Ivanka Kočevar. — V Buffalu je umrl 741etni Josip Vovk, doma v Conti vasi pri Novem mestu. — V Barbertonu je umrl 381etni Anton Rožman iz Matene vasi. V Ameriki je bival 20 let. — V Newyorku je umrl družini Valentina Vavpotiča 251etni sin Ivan. Podlegel je pljučnici, ki jo je dobil po operaciji slepiča. — V Imperialu je umrl trgovec in mesar Ivan Logar, star 55 let, doma v Vizgerjih pri Sv. treh kraljih. — V Chicagu je umrla Marija Petrovič, stara 74 let in doma v Ribniku v Beli Krajini. — V Clevelandu je umrla Helena Hočevar, rojena Zaje, stara 46 let in doma v Bistrici pri Št. Ru-pertu na Dolenjskem. Zapušča šest otrok in sestro. V Ameriki je bivala 26 let. — V Oregon Cityju je umrl Josip Zalar, star 21 let. Bil je operiran na slepiču, pa se mu je vnela možganska mrena. — V Johnstownu je umrla Angela Pristov, rojena Rovanšek, stara 26 let. — V Co-loradu Springsu je umrl 621etni Franc Starec, doma v Prigorici pri Dolenji vasi. — V Buenos Airesu je umrl Josip Koletič, doma v Dolu pri Opatjem Selu. Pobrala ga je bolezen, ki si jo je nakopal pri delu v plinarni. — V Rockspringsu je umrla Rozalija Šuster, doma pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. V Ameriki je bivala nad 30 let. — V Denveru je v bolnišnici preminil za jetiko Josip Smuke, star 65 let. — V Ambridgeju je umrl po dolgi bolezni 711etni Josip Zetelj. — V Salidi je podlegla raku na želodcu Ivana Lovšin. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. llt?-94. Pariš; Holandija: št. 1438-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Za kuhinjo Jajca s papriko. Dve debeli čebuli drobno se-seklaj in jih prepraži na masti, nato jih zalij z nekoliko kapljicami kisa, dodaj za noževo konico paprike in dva drobna paradižnika ter vse skupaj malo duši. Potem dodaj četrt litra kisle smetane in po okusu osoli. Medtem pa skuhaj jajca, in sicer jih kuhaj samo pet minut, tako da se dado sicer oluščiti, a so sredi rumenjaki vendar še malo mehki. Kuhana jajca olušči, jih zloži v toplo skledo in polij s paprikovo omako. Jed daj takoj na mizo. Zraven daj v kosih kuhani krompir, ki ga malo zabeli s sirovim maslom. Žlikroti (uložek za juho). Umesi testo kakor za rezance, samo k testu prideni za oreh sirovega masla in umesi nekoliko mehkeje testo. Testo razvaijaj prav tenko in razreži na majhne štiri-kote. Kuhano ali pečeno meso drobno sesekljaj ali zmelji na strojčku, meso prepraži na masti z malo čebule in petršilja. Nato položi na četvero-kote za oreh veliko kepico mesa, prepogni testo in ga dobro skupaj stisni ob kraju, da ne zleze meso ven. Zakuhaš jih v vreli juhi, a kuhaš jih četrt ure. Lahko pa pripraviš žlikrofe tudi s sadjem. Namesto mesa vzameš marelice, breskve, slive in drugo sadje ali pa mezgo. Sadje olupiš, razrežeš in zaviješ v testo, ki ga skuhaš v slanem kropu. Kuhano odcedi, zabeli s sirovim maslom in 'drobtinami ter po okusu tudi potresi s sladkorjem. Daš kot močnato jed na mizo. Pljučna pečenka. Pljučno pečenko najprvo potolči s kladivom za meso. Nato oberi vso mast in kožice. Pečenko posoli, položi v pekačo in polij z razbeljenim sirovim maslom, pekačo po-krij, postavi na hladno in pusti tako vse do drugega dne, ko postavi pekačo z mesom v pečico in jo peci. Med pečenjem jo pridno s sokom polivaj. Kadar se sck pokuha, prilij večkrat malo juhe. Pečenka je gotova v poldrugi uri. Pečeno razreži na lepe kose, zloži na topel krožnik in polij s sokom. Zraven daš dušen riž z grahom ali če hočeš, tudi soiato. Praktični nasveu GORENJSKI NAGELJNI. Ko odcveto gorenjski nageljni, je čas, da skrbimo za nove potaknjence. Vse -odcvetele cvete porežemo, zemljo lepo zrahljamo in po potrebi dodamo nekoliko nove prsti. Za potaknjence od-režemo lepe krepke vršičke in jih posadimo v zabojčke. V zabojček denemo na dno za štiri prste visoko fine kompostne zemlje, ki jo lepo poravnamo in nekoliko potlačimo, na vrh pa na-tresemo za štiri prste mivke (sviža, drobnega peska) in notri posadimo vršičke nageljnov tako, da so samo v mivki, in sicer poševno zataknjeni. Zabojček postavimo nato na senčnat, a zračen prostor, najbolje na vrtu pod sadno drevje. V treh do petih tednih se potaknjenci ukoreni-nijo v mivki in koreninice počasi predro v spodnjo plast, t. j. v zemljo, kjer dobijo zadosti hrane. Potaknjence lahko pust:mo preko zime v teh zabojčkih in jih šele spomladi posadimo v posamezne lončke ali v druge zabojčke. Vsekako pa moramo med razvojem koreninic skrbeti za vedno enako in zadostno vlago, ker le tako nam zanesljivo uspe vzgoja novih nageljnov. DIHANJE USPAVA. Najpreprostejše, obenem učinkovito in zdravju koristno sredstvo za uspavanje je, če se po-postavimo, preden ležemo, k odprtemu oknu in pričnemo počasi globoko dihati, dokler ne opazimo, da so se napeti živci utrudili. Nato se vle-žemo in s tem dihanjem nadaljujemo, obenem pa pričnemo posamezne dihe šteti. Učinek tega postopka je ta, da uspavamo z dihanjem in štetjem misli, ki so najčešči vzrok, da ne moremo zasDati. Kako osnažimo oljnate slike. Stare oljnate slike, ki so po večini zaprašene, lahko sami osnažimo brez nadaljnjega. Slika mora biti seveda cela, ker sicer jo pokvarimo, če je raztrgana ali drugače poškodovana. V skledo denemo nekoliko mlačne vode in sliko enostavno umijemo s šopom bombaža (bate). Lahko pa vzamemo tudi nekoliko prav redke milnice. Sliko umivamo tako, da jo položimo na mizo in jo z njene srede umivamo na vzven, nikakor pa ne narobe, ker je slika ob robovih navadno bolj umazana kakor po sredi. Če se narede na sliki mehurčki, smemo čim manj močiti, vsekako pa voda ne sme pronik-niti do platna. Ko je slika tako umita in se nekoliko osuši, jo moramo prevleči s firnežem, ki ga dobimo v trgovini za take slike. Z njim prevle-čemo sliko s širokim in mehkim čopičem, in sicer vedno v enakih črtah od enega konca do drugega. Če tako ravnamo, sliko lepo očedimo. Zlate okvire slik osnažimo s tem, da jih rahlo zdrgnemo s suho soljo. Tudi s stolčenim beljakom, kateremu dodamo nekoliko soli, zelo lepo osnažimo okvire. Da ostane stanovanje hladno in da ne vhaja podnevi vročina v sobe, ravuajmo tako-le: Zjutraj temeljito prezračimo sobe, najbolje s prepihom. Potem zagrnimo zavese ali spustimo polkna, da je v sobi tema. Okna odprimo šele zvečer, ko se je že stemnile, in sicer na steza j, da se sobe dobro prezračijo. Tudi čez noč pustimo okna odprta tako v spalnicah kakor v drugih sobah. Če so sobe na vzhodni ali severni strani, oken ni treba zapirati; zagrnimo pa jih vendarle, že zato, da se ne naselijo muhe po oknih. Ako bomo tako ravnati, nas ne bo ponoči mučila vročina. X Svojevrsten zakon so dobili v Nemčiji, namreč zakon o preprečevanju naraščaja od dedno obremenjenih staršev. Zakon odreja, da se napravijo za neplodne vsi, ki imajo tele dedne bolezni: dedno slaboumnost, duševne bolezni, božjast, težko živčno razrvanost, hude dedne telesne okvare, dedno slepoto in gluhonemost in kronični alkoholizem. Zakon določa razsodišča, ki bodo v vsakem posebnem primeru razsojala, ali je sterilizacija (kakor imenujejo to stvar) umestna ali ne. Odločevalo bo mnenje zdravnikov, ako je z največjo verjetnostjo pričakovati, da bo potomstvo telesno ali duševno hudo obremenjeno. X Smrtna kazen v Nemčiji. S smrtjo bo kaznovan v Nemčiji vsakdo, kdor bo samo poizkusil umoriti kakega člana narodnosocialnega oddelka, ali širil vznemirjujoče vesti ali uvažal v Nemčijo prepovedane liste in knjige. Sodno postopanje bo nad vse kratko ter bo smrtna kazen izvršena v enem dnevu. Ta zakon utemeljujejo s komunistično nevarnostjo. X Dva grama rude na leto. Svetovnoznani jachimovski rudnik na Češkoslovaškem je priredil pred kratkim posebno slavnost, ker je pridelal petindvajseti gram radija. (Štetje se nanaša na dobo obstoja sedanje češkoslovaške republike, torej na 14 let po prevratu.) Prav za prav oddaja rudnik samo napol izvršeni izdelek radi-jeve soli in znaša proizvodnja v vseh 14 letih 64 g. Pravi brezprimesni radij izdeluje državni laboratorij v Pragi. Povprečna proizvodnja jachi-movskega rudnika ne znaša torej niti dva grama radija na leto. To je skromna količina, a kljub temu je rudnik na listi mednarodnih pridelovalcev radija na drugem mestu, takoj za belgijskim Kongom. X Vremenske napovedi za daljšo dobo. Lansko poletje so poizkusili v Nemčiji vremenske napovedi za daljši čas vnaprej. Napovedi so se sestavljale v posebej ustanovljenem zavodu v Frankfurtu. Dasi '-o se objavljale le kratek čas v poletnih mesecih, se je vendar prav točno pokazalo, kako pomembna bo postala v bodočnosti ta najmlajša panoga vremenoslovja. Kmet se je l3hko podvizal, da je posp-avil pridelke tiste dni, ko se ie obetalo lepo vreme. Podeželski gostilni- čarji so se lahko po potrebi založili za naval iz*3 letnikov in celo železnica se je ravnala po napo-;' vedih, da je pripravila le vremenu ustrezajoče, število izrednih vlakov. Vremenske napovedi za daljšo dobo so uvedli tudi letos, in sicer za daljšii čas ko lani, prav sedaj ob žetvi. Zanimivo je^ kako je mogoče napovedati vreme za teden alii celo za deset dni vnaprej, ko je vendar vreme; po občem mnenju najbolj muhasta reč na svetuj Obisk v zavodu samem še najbolje pouči o te jI skrivnosti, saj je zavod bolje poučen o izpremie-l njanju vremena od katerekoli vremenske postaje^ Vremenska poročila se sprejemajo sproti po tele-j fonu od vseh vremenskih opazovalnic v srednji Evropi, razen tega pa še z Groenlanda, severne! Amerike, severne Afrike in delno tudi z ladij, kij jih pošilja vremenska postaja v Hamburgu. Ia! Rusije se sprejemajo podatki o stanju vremena! največ po radiu. Zlasti poročila iz Kijeva so za; presojanje vremenskih prilik v srednji Evropi po-i sebno velikega pomena. Ko so zbrana vsa poro-j čila, se sklepa o bodočem vremenu na podstavL znanih fizikalnih zakonov in s pomočjo statistike,-1 ki jo ima zavod na razpolago za 38 let nazaj. Na« štiri načine je poizkušal priti ta zavod do kar najtočnejših vremenskih napovedi. Prvi način temelji na spoznanju, da se vreme v nekih določ-; nih enakomernih razdobjih poviača v isti ali vsa} zelo slični obliki. Druga pot se -avna po izkušnji, da daje prejšnji dan določne podstave za vreme naslednjega dne. Med trajajočim in bodočim vremenom so neke nujne zavisnost'. S primernimi primerjalnimi računi je moči do nlja, saharina itd. Gotovo najzanesljivejše sredstvo proti kaji pa je močna volja, ki že sama zadošča, da človek neha takoj kaditi, najsi bo še tako strasten kadilec. To sredstvo pa ni dano vsakemu človeku. X Pred koncem suhih let v Ameriki. Ta mesec bo padla odločitev o prohibiciji v Ameriki. Ker so se bolj ali manj mokre države, 16 po številu, izjavile za odpravo prohibicijskih zakonov, zavzamejo sedaj svoje stališče tudi številne zvezne države, ki so veljale doslej za izrazito suhe. Te dni so v državah Arkansasu in Alabami glasovali o tem, ali naj še veljajo proliibicijski zakoni ali ne. Izidu glasovanja v teh dveh državah pripisujejo velik pomen, ker pričakujejo z vso gotovostjo, da bo ena teh držav za ohranitev prohibicijskih zakonov. Tak izid glasovanja bi močno utrdil stališče zagovornikov prohibicije, ki so zdaj v manjšini, in ni izključeno, da se jim posreči, dobiti večino tudi v drugih suhih državah. Ce se to posreči, ni izključeno, da ne bo doseženo po ustavi predpisanj število 36 zveznih držav, da bi lahko v celem odpravili prohibicij-ske zakone. Nasprotniki prohibicije so pa zelo samozavestni in upajo, da se zmagoviti pohod mokrih niti v izrazito suhih državah ne bo ustavil. Oni so prepričani, da se bo dalo po izidu glasovanja v severnih državah sklepati, da se bodo tudi južne države pri prihodnjem glasovanju odločile za odpravo prohibicijskih zakonov. Dobra vera nasprotnikov prohibicije se vidi med drugim tudi v tem, da so delnice pivovarniških družb iti sorodnih podjetij "a newyorški borzi močno poskočile. Pivovarniške delnice so poskočile v vrednosti za 300 do 600 odstotkov, torej mnogo več, nego je bilo piičakovati glede na padec vrednosti dolarja. Tudi vladni krogi najbrž iačunajo z zmago mokrih, zlasti še, ker se preži- Radio za vsakega PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik O (f z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno m.mkjCLTJCL anodo. Plačljivo v 12mesečnih obrokih po JJ^ ** 90 Din. PHILIPS 2 + 7cevni mrežni sprejemnik l/T/7 f/V d * vdelanim zvočnikom. Plačljivo v >}J WUl U/L 12mesečnih obrokih po 176 Din. „ J ADR AN" Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU H. SUTTNER, Ljubljana 6 Tyrševa (Dunajska) cesta št. 1 B (poteg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik! dent Roosevelt sam z vso vnemo poteguje za odpravo prohibicije v namenu povečanja državnih dohodkov iz davka na pivo in druge alkoholne pijače. Glede na skorajšnjo odpravo prohibicijskih zakonov je vlada že odpustila 1300 prohibicijskih agentov od celotnega števila 4000 in s tem so se znižali državni izdatki za izvajanje prohibicijskih zakonov od 8,400.000 na 4,400.000 dolarjev. Če se izpolnijo nade nasprotnikov prohibicije, je računati z odpravo prohibicijskih zakonov še pred koncem letošnjega leta in tako bi postala Amerika po 13 letih suhega režima zopet mokra. X Gluhi bodo zopet slišali. V norveški prestolnici Oslu ali bivši Kristijaniji se je končal pred dnevi zbor zdravnikov specialistov za ušesne in nosne bolezni in bolezni v grlu. Znani stockholmski zdravnik dr. Nasiell je razkazoval umetni ušesni bobenček, ki predstavlja najboljšo rešitev tega že nad 300 let starega medicinskega vprašanja. Mnogi primeri človeške gluhosti imajo svoj vzrok v dejstvu, da ima dotični človek ušesni bobenček poškodovan, oziroma ga sploh nima. Imenovani zdravnik namerja v takih primerih človeštvu pomagati ter vrniti sluh vsem, ki imajo poškodovan bobenček. Proteza, ki se vstavi v uho, je izdelana iz celofana. Ta umetni bobenček je mnogo tanjši od pravega in tehta le tri mili-grame. Proteza se vlepi namesto bobenčka in glušec spet sliši. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Na cestni železnici. V vozu cestne železnice sedeči gospod prepusti svoje mesto stoječi gospe. Le-ta sprejme to prijaznost hladno na znanje in sede, ne da bi se gospodu zahvalila. Gospod: «Kaj ste rekli, gospa?* Gospa: «Nič, gospod.* Gospod: «Oprastite, zdelo se mi je, da ste rekli ,hvala'.* Zakaj je luna bleda? Sinček: «Očka, zakaj pa je luna vedno tako bleda?* Oče: «Zato, ker se nikoli pošteno ne naspi.* Utemeljitev. Peter: «Ali veš, zakaj ženske ne smejo hoditi same v gostilne?* Pavel: «Ne.» Peter: «Ker bi morale same plačevati.* Mlad, a že innogo ve. Učitelj: «Kako je razumeti to, da je bil švedski kralj Karel XII samodržec?* Jožek: «Da ni bil oženjen, gospod učitelj.* Očetova sreča. Tone: «Kako se počuti tvoja žena v bolnišnici?* Miha: «T;:ko dobro, da se mi bo še zmešalo. Baš je brzojavila: ,Postal si oče dveh krepkih dečkov. Jutri več..Bog ve, koliko jih še bo.* Razlog za ločitev zakona. Sodnik: «Kako utemeljujete zahtevo glede ločitve zakona?* Mož (hitropisec): «Moja žena izgovori 300 besed v minuti.* Natakarjeva modrost. Gost: «Natakar, ta zrezek je silo trd. Ne morem ga jesti.* Natakar: cEh, gospod, tudi življenje je silo trdo, pa mora človek vse požreti.* Najbolj zvesta žena. Jože: «A!i veš, prijatelj, katera žena je bila najbolj zvesta?* Lipe: «Kajpada vem! Eva, ker v raju takrat ni bilo razen Adama še nobenega moškega.* Najbolj zvesti mož. Micka: «Ali veš, nrijateljica, kateri mož je bil najbolj zvest?* Urška: cKajpada vem! Adam, ker v raju takrat še ni bilo razen Eve nobene druge ženske.* Čudna kobila. Žena: «Kdo pa je ta Vera, ki jo vsako noč kličeš v spanju?* Mož: «Eh, to je dirkalna kobila, ki sem stavil na njo in dobil * Čez nekaj dni pokaže žena možu pismo, rekoč: «Tu imaš pismo, ki ti ga je pisala tvoja kobila.* Kočljiv položaj. i^uKa: «No, prijatelj, kako je s tvojo imovino?* Nace: cSlabo. Številke, ki sem jih predložil davčnemu uradu, so postale resnične.* Listnica uredništva Zgornja Voličina. Morate plačati, sicer va3 bodo rubili. Dvoinpolodstotno hipotekarno posojilo za odplačilo dolgov sem prejel pri Hranilni posojilnici «M0J DOM* v Ljubljani, Tvrševa cesta štev. 31/1'. Kot član zadruge «MOJ DOM* vsakomur pri-» poročam pristop, ker je res to najidealnejša pot za razbremenitev posestev in hiš ter za zidanje lastnega doma. Pohleven Pavel, Ljubljana, Cesta v Mestni log» f Sanatorium Emona \ Ljubljana Komenskega ul. A. Oskrbnina (stanovanje, hrana in postiežba) dnevno 75 Din. Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarij v. p. Izdaja za konzorcij € Domovine* Adolf Ribnika r, Urejuje Filip 0 m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran JezerSek,