IM. Številko. V Ljubljani, i torek 10. maja I9Z1. LIV. leto Izhaja vsak dan popoldne, tmeatfl nedelje la praznika. In se 3ti: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 83 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znanilca za odgovor. Upravniitro „Slov. Naroda' in „Narodna Tiskarna" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 3 j-J lilo v a MSiotfda.ii Narod1 vel|a w Ju panda i lil: celoletno napcej plačan . K 300* - polletno ....... „ 150'— 3 mesečno ...... „ 75*— 1 25 — v Linbilaai in po poitl i V inozemstvo i celoletno . . . . • ;>olleino ...... 3 mesečno ..... Uredništvo „Slov. Naroda'1 Knaflova uMca št 5, I* aadstrop|e Telelon štet. 34. K 480 — .,240'-„120-— M 40 — Pri morebitnem povišanja se ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki nai ponijelo v prvič naročnino vedno ?a0T po nakaznici. Na samo nismeni naroMla brc. ooslatve denarja se ne moremo ozirat!. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. *Vi Posamezna Številka velja 1*20 K Poitrtina plačana v gotovini. Resna beseda. Prerekanja za ime naše kralje* vine se pričenjajo iznova. Glas o tozadevnih novih predlogih prodira do nas. Skupna domovina Srbov, Hrvatov, Slovencev naj bi se ime* no vala Velika Srbija. Naj izjavim spočetka: jaz za svojo osebo sem voljan takoj, pri* stari na ime Srbija. Srbija, Hrvat* ska, ali Slovenija — vseeno! Kajti jaz mislim, da gre pri vsej stvari za kaj več kot za ime. Kakor torej hočete, ali Srbija, ali Hrvatska, ali Slovenija. Vendar pa bi se moral za eno teh imen ves narod spontano odločiti. A ker kaj takega spričo s** danjega razpoloženja ni pričako* vati in bi nobeno teh treh imen ne bilo v skladju z dejanskimi razme* rami, potem pač treba poiskati dru* go ime, nad katerim se ne bo mogel izpodtikati nihče, razen ako se na vsak način hoče. Samo predolgo* trajnih borb ne zaradi imena! To* liko važnejšega, neodloživega dela nas čaka, da bi morali vsi trezno misleči obžalovati, ako bi se še s tem vprašanjem, ki je vendar le po* stranskega pomena, bavili in mu* dilL »Velika Srbija!« Zakaj »veli* ka«? Če sem se zgoraj takoj izre* kel za naziv »Srbija«, bi se pa za Jme »Velika Srbija« nikakor ne mo* gel ogreti. Kaj hočete reči s tem? Ali naj znači to toliko kot poveča* na Srbija? Srbija pa je bila poveča* na na dvojen način: deloma po srb* skih vojnih uspehih, deloma po prostovoljnem pristopu Hrvatov in Slovencev. Ali ne bi tičalo potem* takem za besedo »velika, neko dvo* umje.« Dvoumja pa se moramo iz* ogibati, ker nastane iz njega vsak čas lahko vir za nove boje in pre* pire. Naziv »Velika Srbija« pa bi imel lahko tudi pomen, da je Srbi* ja, ki je bila prej majhna, zdaj pač velika. S tega stališča bi se mogel odločiti še manj za to ime. Sporni* njam se še dobro, kako se je tisti* krat muzal svet, ko se ie bila po* kojna Črnagora proglasila za kra* Ijevino. In ne mara da bi ne zrli zdaj v inozemstvu nič manj pomi* lovalno na nas, kot so tistikrat ua Crnogoro, ako bi se sami nazivali »velike«. Morda se ne motim, ako domnevam, da je mislil tisti, ki je sprožil to ime, na Veliko Britanijo. Toda stvar z Veliko Srbijo je ven* dar nekoliko drugačna kot ona z Veliko Britanijo. Prvič je Velika Britanija vsekakor mnogo večja kot bi bila Velika Srbija, drugič pa je ime »Velika Britanija« nastalo sa* mo zaradi razločevanja od »Male Britanije« (Britannia minor, Bre* tanja). Ker pa za tako razločevanje pri nas ni potrebe— saj imamo že itak Srbijo in Staro Srbijo — bi bilo tako nazivanje res skoro da smešno. Kakor rečeno: jaz sem takoj za to, da se imenuje naša država Sr* bij a. Vendar pa ne morem nobene* mu Hrvatu in nobenemu Slovencu zameriti, ako v tem pogledu ni z mano ene misli. Kajti če se odločita Hrvat in Slovenec za ime »Jugosla* vija«, potem res ne vem, zakaj bi se Srb temu protivil. In kakor bi najodločneje obsojal in smatral za absurdno, ako bi komu izmed nas Slovencev prišlo na misel, zahtevati, da se imenuj naša država Velika Slovenija, ali komu izmed Hrvatov, da se imenuj Velika Hrvatska, baš tako smatram, če ne že naravnost za netaktno, pa vsekakor za ne* oportuno in kočljivo, če začenja med brati Srbi nekdo v tem trenot* ku in v teh razmerah propagando za ime »Velika Srbija«. Kajti če je popustil eden, mora popustiti tudi drugi. Kar velja za enega, vel j a hi* di za drugega. In popuščati bomo morali eni kot drugi še dostikrat, ker nam bo sicer skupno življenje neznosno, da, nemogoče! Nikdar mi ni hodilo na um, da bi kratil bratom Srbom njih zaslu* ge. Gotovo, oni so prinomogli naj* več k temu, da smo zdaj svobodni in združeni. Toda zaradi tega, mi* slim, bi se ne smeli prevzemati. In Bog zna, imajo res baš tisti, ki zdaj najbolj kriče, največ zaslug? Pravi junak se ne bije ob prsi in ne p o« udarja venomer, kaj je storil. Del bi se na ta način sam ob svojo sla* vol Saj vemo, lastna hvala... Pra* vemu junaku zadostuje zavest. On čini in molči. Največji junaki so pač tisti, ki so trpeli in za večno onemeli tam na bojnem polju. Ti bi imeli pred vsem pravico, govoriti. A oni molče. Njih molk pa nam je resen opomin, da naj bomo pametni, zmerni, ponižni. Kdor se ponižuje, bo povišan, kdor se povišuje, bo ponižan! Ako rečem, bodimo oo* nižni, ne mislim, da bi ne smeli z vso eneržijo zastopati vsakemu na* sproti svojih pravic. Ponižnost in odločnost se dasta prav lepo zdru* žiti. Baš tako ponižnost in pravi ponos. Kajti ponos ni nadu* tost. Otresimo se domišljavosti, iznebimo šovinizma! Oboje nas pred svetom samo diskreditira. Bodimo ponižni in držimo se res* niče. Mi vsi smo bili nedavno še prav majhni. Nihče ne oporeka, da so se bratje Srbi prvi osvobodili tu* jega jarma. K temu je gotovo njih junaštvo največ pripomoglo. A če smo se mi osvobodili pozneje in če tudi le z njih pomočjo, smo li zaradi tega vredni zaničevanja? Pri vsaki stvari odločujejo razni momenti. V Turčiji je bila pač gnjiloba prej do* zorela, kot je bila dozorela v Av* strosogrski. Tudi to je en moment! In bilo je še mnogo drugih stvari, ki so prišle Srbiji v prilog. Res je, Srbija se je v svetovni vojni oki* tila z nevenljivo slavo. A smatral sem njih slavo vedno tudi za našo slavo, ker sem vedno istovetil vse tri naša plemena. Ne oporekam, Srbi znajo umirati. A tu i mi zna* mo umirati. To so naši ljudje nešte* tokrat dokazali. Mi vsi znamo urni* rati. Da bi le tudi že enkrat živeti znali. Živeti tako kot žive drugi na* predni narodi. V slogi, v ljubezni, v medsebojnem vpoštevanju in spoštovanju! — Naj bo preteklost za nami! Prežalostno je, da bi kazalo, pogo* šteje pogrezati se vanjo. Oziraj mo se raje v bodočnost. In ne samo v bližnjo, ampak tudi v daljnjo bo* dočnost! Mi vsi smo bili majhni, a hočemo postati veliki. Veliki ne na ta način, da si nadevljemo bobneče pridevke, ampak z dek>m, trudom, resnim preudarkom. Enakovredno življenje z drugimi velikimi narodi hočemo živeti. To se nam posreči pa le tedaj, ako se spametujemo, ako pustimo na stran vse, kar nas razdvaja, ako smo v vseh važnih stvareh složni. Zlasti pa mora iti naše stremljenje za tem, da damo dokaze o naši složnosti zunanjemu svetu. Saj majhne diference bodo med nami pač vedno, ker drugače biti ne more. Toda na zunaj naj s t to kolikor mogoče malo pokaže. Na zunaj moramo biti edini, ker vidi ves svet samo v edinosti naš spas in tudi — našo vrednost. S tega vidika gotovo ni vseeno, kako imenujemo svojo državo. 2e v imenu bodi izražena naša skup* nost, naše edinstvo. V tem pogledu sta »Velika Srbija« in »Jugoslavija« res da ekvivalentni. Toda nedvom* no bi naletel naziv »Velika Srbija« vsepovsod v zunanjem svetu na naj* večjo skepso in nevarnost. In naj bi kdo le še količkaj črhnil o vsi* ljenju, pa bi ne bilo nikogar, ki ne bi bil prepričan, da je ta naziv plod nasilnosti. Nasprotno pa je »Jugoslavija« kot skupno ime vseh treh naših jugoslovenskih plemen tako naravno, tako samo ob sebi umevno ter prikladno in povsod t't* di že tako udomačeno, da svoje skupnosti in svoje edinosti res ne moremo na srečnejši način poočititi kot s tem imenom. Naj bi oni, ki bodo o tem odločevali, vse to pre=> mislili in vpoštevali! Vsekakor pa se za ime naše mlade države ne bo* mo smeli predolao prepirati, ker bi napravilo to v tujini skrajno neugo* den vtis in ker znamo sicer napo* sled še doživeti, da bo dete mrtvo — predno je bilo krščeno! — Ilečii rodni škandal. Mesto Ptuj je bilo v Avstriji najbolj zagrizeno nemško in nem* škutarsko spodnještajersko mesto. Slovenec tamkaj ni smel niti na ulici slovenski govoriti. Še vsem <=o v spominu divjašfva ptujskih nem* čurjev iz leta 1908., ko je bila skup* ščina C. M. na tak infamen način dejansko napadena. Klic: Revanža za Ptuj! je takrat razlegal po naših mestih, trgih in vaseh. Po prevratu je ptujsko nemčur* stvo zginilo čez noč kakor slana, ko posije nanjo solnce. Zadnja Ijud* ska štetev dokazuje, da je v Ptuju ogromna veČina ptujskega prebival* stva slovenska, Nemcev pa je le ne* znatna peščica, ki je že naprej ob* sojena na izumretje. Zadnje občin* ske volitve so potrdile odločno na* roden značaj ptujskega mesta. Bilo je izvoljenih 13 občinskih odborni* kov od strank, katerih temeljna programska točka je narodnost. Tudi med 11 socijaldemokratskim! odborniki je nekaj prav odločnih Slovencev, četudi je večina nem* škutarska. Nobenega dvoma ni bi* lo, da mora biti v Ptuju za župana izvoljen Slovenec. Mesto revanže za nemškutarsko zgodovino Ptuja pa smo doživeli Slovenci pri volitvi ptujskega župana nečuveno narod= no sramoto. Za župana je izvoljen nemčur. Losnischeg. Njegovo izve* litev je omogočila narodno=socijal= na stranka. Reči moramo, da bi lahko od NSS pričakovali vsega, a narodnega izdajstva bi od te stranke nikdar ne pričakovali. Stranka, ki si je nadela ime narodno*socijalna zato, da se že po imenu loči od internacijonal* ne demokracije, stranka, ki hoče biti posestrima slovitih narodnih borcev, čeških narodno^socijalnih Klofačevcev, stranka, ki zatrjuje, da je naslednica tržaške nacijonal* ne stranke (NDO), stranka, katero so osnovali disidenti JDS s poseb* nim poudarkom svojega nacijom^ no*radikaInega programa, je danes postavljena na sramotni oder na* rodnega izdajalca. NSS dosedaj v svojem politi* čnem nastopu drugega še nima po* kazati kot nemčurskega župana v Ptuju. Prvi uspeh NSS je pa tudf katastrofalen, ne toliko za njo, kot za slovenske narodne interese. Ne, ne, gospodje, tako se ne dela poli* tike! Napredna stranka ni nikdar zatajila svojega nacijonalnega pro*" grama. Bili so časi strastnih stran* karskih bojev, mesarskega klanja, i kadar so višji nacijonalni interesi to zahtevali, podala je JDS roko tudi svojemu naj ogabne j Še mu poli* tičnemu sovražniku, da je bil le po rodu brat. Kaj bi bilo, da bi v prete* klosti imela politično moč v rokah NSS mesto JDS? Mesto žup a na Graselija bi takrat Ljubljana lahko dobila za župana nemškutarja. Leta 1911., ko so klerikalne izdajico spravile v občinski svet ljubljansKJ 7 Nemcev in ko je JDS dobila 25 mandatov od 48, bi po praksi NSS v Ptuju, bil lahko župan gospod Pammer, ali pa kak drug Nemec Gospod Deržič, predsednik NSS. ali Vas ne spreleti mraz, ako pomislite kako so Vaši narodno ču* teči volilci prevarani, ker so se zbu rali pod Vašo zastavo misleč, da Je nikdar ni mogoče narodno omade** zevati. Deržič, povejte kako boste mogli še kdaj sklicati manifestacij ski shod za zasužnjene primorske in koroške brate, ako je Vaša stranka kriva, da je zašla ptujska občina v nemčursko suženjstvo? Da, da: Vsega bi mogli od Vas pričakovati, samo narodnega izdajstva ne! In kaj sedaj? Ali hočete sramoto s pripovedujejo si legendo. In kar naenkrat se napravi v Tartarinovi glavi, da v hipu spozna, kako je stvar pravza* prav samo smešna. Vsa švicarska zgodovina je torej zgrajena na tem izmišljenem junaku! Tn temu fantomu postavljajo po trgih malih in po muzejih velikih mest spomenike in ka* pelice in prirejajo patriotične slavnosti, ka* mor vrejo za svojimi zastavami iz vseh kan* tonov skupaj! In potem: banketi, napitnice* živio*klicl, petje, ginjena srca in solze v očeh — vse to za velikega rojaka, o katerem vsi vedo, da ga nikoli ni bilo! 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. maja 1921. 104 5tev. PolIH£ne uesfl. ks Ministrski svet. Zagreb, 8. maja. Dne 7. t m. popoldne Je bila v Beogradu prva ministrska seja po praznikih, ki Je trajala preko 20-30. Najprej so prisrčno pozdravili ministra za notranje stvari Draškovića radi srečnega izida poizku&enega atentata. Na seji so mnogo razpravljali o razmerah na Hrvatskem sploh ter ae je na Sredlog bana dr. Tomlj eno vica skleni->, da ae prepove Radićev a skupščina dne 16. t m. bodisi v Zagrebu ali kjerkoli. Pri ministrski seji eo bili navzoči vsi ministri razen trgovinskega ministra dr. Spaha in poljedelskega ministra Puclja. Vlada bo hrvatskemu banu dr. Tomlj eno vi ću poslala instrukcijo. as= Ustavni odbor. Seja ustavnega odseka, dne 7. maja, ki je bila določena za 16. popoldne, se je pričela ob 17.15. Seje se je udeležila približno polovica članov ustavnega odseka. Predsednik dr. Ninčič je izjavil, da so bili ustavnemu odseku predložene izpre-membe, med katerimi se nahajajo tudi take, o katerih bo treba dalje časa razpravljati. Ker se bodo seje ustavotvorne skupščine, na katerih se bo razpravljalo o ustavi v načelu, končale najbrže že 12. t. m., bi bilo neumestno, da se ustavnemu odseku nalaga tolik materijaL Zato bo ustavni odsek počakal toliko časa, da ustavotvorna skupščina sprejme ustavo v načelu, nakar te ustavni odsek sestane dne 14. t. m. == Ustavotvorna skupščina. Kon-stituanta bo nadaljevala svoje delo v ponedeljek 9. t m. Ob tej priliki bo ministrski predsednik odgovoril na vprašanje poslancev glede terorja faSistov na Reki, o korakih, ki jih je storila vlada, da bi italijanska vlada ivzršila svoje obveznosti na podlagi rapallske pogodbe ter o evakuaciji našega ozemlja po Italijanih. Za tem ee bo nadaljevala generalna debata o ustavi, v kateri bo govorilo še 15 do 20 poslancev. Govorniki Jugoslovenskega, Narodnega in Komunističnega kluba bodo govorili -predpisano dobo, ostali pa bodo imeli krajše govore. Verjetno je. da bo glasovanje o načelni strani ustavnega načrta v sredo dopoldne. r=r Rađićevstvo v zajrrebškem občinskem svetu. >Jutarnfi Liste poroča: Dogodki na zadnji seji mestnega zastopstva v Zagrebu so v tukajšnjih političnih krogrih zelo učinkovali. Zahtevalo ee je takojšnje poročilo o dogodkih in izjavah na seji. V bodoče se nameravajo slični docrodki preprečiti. Ni izključeno, da bi se zagrebško mestno zastopstvo razpustilo in da bi bil imenovan komisar. = Delegat za skflopljenfe kulturne jkonvencije z Italijo. Beograd, 8. mala. Vlada je imenovala za drugega delegata v komsijo za sklopijenje kulturne konvencije z Italijo g. Marija Kiseljaka, rektorja zagTebŠke tehnične fakultete. Kakor znano, je bil doslej v to komisijo imenovan samo Lujo Vojno vić. = Dr. Trumblc v Zagrebu. So- trudhiku »Novosti« je izjavil dr. Trum-MĆ, da nima njegov prihod v Zagreb nobenih političnih namenov In da ni resnična vest, da se je včeraj razjro- vanjal z nekaterimi političnimi osebnostmi v Zagrebu, ker je tako zaposlen* da ni mogel na to misliti. =5= Faslstovski teror v Zadru. Vsled fašLstovskega terorja so sklenili zadrški Jugosloveni. da se ne udeleže volitev in da umaknejo kandidaturo Corellija. = Albanski napad na našo državo? Iz Beograda poročajo: Albanci pripravljajo po zanesljivih vesteh iz Prizrena veliko vojaško akcijo, naperjeno v prvi vrsti proti Grški, pa tudi proti Jugoslaviji. ss Sanacija Avstrije. Z Dunaja poročajo: V sporazumu z vsemi strankami sestavljeni odgovor avstrijske vlade na spomenico finančega komiteja zveze narodov poudarja, da morejo imeti težke žrtve ki so zvezane s sanacijo, lo tedaj upanja na uspeh, ako inozemske pomožne odredbe uspešno izvedejo rešitev denarstva in stabilizacijo valute. Finančni komite zveze narodov se nujno naproša, da oskrbi v obliki prediij-mov še pred začetkom finančnih transakcij za nabavo živil v inozemstvu potrebne kredite. Da napravi konec dviganju in padanju denarne vrednosti in da stabilizira valuto, se je izjavila vlada pripravljeno, izročiti novi banki ki bi se ustanovila s pomočjo inozemskega kapitala, izključno pravico izdajanja bankovcev, pri čemer bi se zagotovil Avstriji primeren delež v upravi tega zavoda. — Kakor poroča >Neue Freie Presse«, dospe delegacija zveze narodov v ponedeljek v Zenovo in bo takoj poročala o dunajskih posvetovanjih. Domneva se, da se bodo prava kreditna pogajanja pričela že v drugi polovici meseca maja in da bodo hitro končana. = Pravi vzrok svetovne vojne. Iz Budimpešte ooročajo: V debati o državnem proračunu je poslanec Gaal (stranka malih poljedelcev) nastopil proti v inozemstvu razširjenim govoricam, da so madžarski agrarci krivi carinske vojne s Srbijo, ki je bila pravi vzrok svetovne vojne. Izjavil je, da je bil glavni vzrok carinske vojne dejstvo, ker so hoteli Srbijo prisiliti, da naroči svojo topniško opremo v Škodovih tovarnah. Ker pa je Srbija to naročila od Ore uzo ta, so ji odgovorili s carinsko vojno. = Anglija in naš spor z Bolgarijo, »Times« pišejo, da ie na vprašanje poslanca v spodnji zbornici, ali je vlada poučena o ukrepih, katere namerava kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev izvesti napram Bolsranji, odgovoril tajnik za zunanje zadeve, da vlada ve o teh ukrepih in da Je noslaniška konferenca že naprošena, da stori vse potrebne korake. = Nova zavezniška konferenca. Kakor doznava »lemos* iz Londona, je sporočil grof Sforza, da se bo vršila v kratkem nova konferenca zaveznikov v Ostende. Te konference se bo udeležila tudi Amerika. — V noti. ki so jo Združene države poslale ententnim vladam, stoji, da se Združene drŽave odzovejo povabilu in da se bodo v kratkem dale zastopati no svojih zastopnikih v vrhovnem svetu, v repara-cijski komisiji in v ooslanlškem svetu. Ilapoleon d ženskah. »Na Francoskem se ženske preveč upoštevajo; ne smelo b! se jih smatrati Jednako možem, ker v resnici niso, one nam morejo služiti le za to, da nam dajo otroke.« — »Za časa revolucije so se vzbunile tudi one, Imele so shode m hotele so napraviti celo svoje bataljone, ali končno se je morala ustaviti udejstvitev te ženske neprimerne volje.« — »V družbi bi nastal popoln nered, ako bi ženske stopile lz stanja odvisnosti, v katerem morajo ostati; nastali bi spori In neprestani boli.« — »Potrebno je, da je en spol podvržen drugemu.« — Videlo se Je ženske, da so se bojevale kot vojaki v vojni; pogumne so, navdušujejo se In zmožne so, da Izvrše nezaslišane grozovitosti.« — »Ako bi prišlo 'do boja med moškimi in ženskami, bi bil ta boi povsem drugačen od onega med velikimi in malimi, med belimi in črnimi. V slučaju boja bi mogla žensko spraviti v in-fsrijornost samo nosečnost Proda laike na Itrgu so močne ki krepke kakor veČina mladih fantov.« — Tako se Je razgovarjal Napoleon o ženskah z baronom Bourgardom na otoku sv. Helene. Ko se je nameravala ustanovitev višjega ženskega šolskega zavoda v Ecouenu. je pos'al Napoleon De Lacepedn pismo, v katerem pravi: »Ustanoviti se misli torej zavod za vzgojo deklet, nevest In mater. Dajte nam vernih m ae razmlSlJaJočlhl Za slabost ženskega razuma, negotovost njihovih idej, njihovo usojeno stališče v družbi, potreba, da se jim udahne, skupno z večno resignaetjo, sladka in lahka ljubeznivost, za vse to Je za nje neizogiben Jarem vere. Želim, da bi dajal zavod ne kvišku koprnečih žen, marveč krepostne in polne lepih lastnosti v srcu ne pa v duhu. Potrebno Je, da so njihovi prostori okrašeni z delom njihovih rok, da si znajo same šivati svoje srajce, svoje nogavice, svoje obleke, svoje klobuke m da znajo šivati tudi za svoje otroke plenice« — Ko je bil Napoleon prvikrat v Milanu, Je govoril s gospod Btgnsml o vzgoji otrok. Rekel je med drugim: »Ako hočete svoje otroke dobro vzgojili, odstranite Iz svojih sob vse zofe.< Hotel Je reči, da poleganje In lenarenje Izpridi mladina Kakor se vidi, te bil Napoleon Jako strog vzgojevate!) m feminizem bi pod nJim sigurno ne vspeval. Za velikega Korza Je bila ona ženska najpopolnejša ki Je dala domovini največ otrok. Napram ženskam Je W1 Napoleon sicer na sploh vljuden, toda kavallrske vljudnosti ni poznal, včasih je bdi celo zelo ne-Sttndea a rasnimi vfeoktmt damami a rimi je postopal kak trenutek prav po vojaško. Nič čudnega ni bilo, če je v kakem salonu vprašal kako damo: »Kako se imenujete, koliko ste stara?« Ko je zvedel, da ie vprašanka stara na primer 23 let pa še i.i poročena, se Je začudil pa vzkliknil: Ob 23 letih bi morale biti že vse ženske poročene! V Tllzitu Je prvič videl prusko kraljico Viljelmina Rekel ie: Krasna Ženska! Potem je sam zvezal šopek lepih rož in ga ponudil premagani kraljici. Viljelmina je vsa rudeča odgovorila: Se poznamo šele malo časa. Napoleon: Sprejmite, sprejmite gospa, to je spomin prijateljstva, ki ga vam nudim. Kraljica je sprejela vsa bleda in tresoča se šopek cvetlic potem pa začela misliti na svojo deželo in svoje otroke. Naprosila Je Napoleona Magdeburg za svojega sina. Napoleon: Magdeburg, Magdeburg I ... Ne mislite, gospa, na Magdeburg! Obrnil II je hrbet in konec je bilo njegove ljubeznivosti napram kraljici ženske pa se ne puste rade žaliti, zato imajo na nevljudnosti večje in manjše vrste vedno pripravljen primeren odgovor, ki Je včasih hudo opopran. Take so bile In bodo ženske vedno. Tako tudi za Napoleonovih časov. Nekoč se Je pribTizal Napoleon neki dvorni dami ter Jo vpričo drugih vprašal: Torej, gospa, aH še vedno ljubite moške? Odgovor: Da, sire, ako so vljudni. Madamo Chevreuse je nekoč nahrulil: Za Boga, gospa, vi imate lase, ki so take barve kakor korenje. Odgovor: Rdeči so, veličanstvo, doslej pa 5e nisem naletela na nobenega, ki bi bil tako malo olikan, da bi mi bil to rekel. Napoleon Je rad hodil na plese in maŠkerade, Okrinkan si fe marsikaj dovoljeval napram damam, dobival pa tudi često ostre odgovore. Če le v svojem dvorjenja In pripovedovanju intimnosti zašel predaleč. V nekem takem slučaju ga Je žens dvornega prefekta, misleč, da Je na-dlegovalec kak navaden lajtnanček, zavrnila na njegove galantne ponudbe, rekoč, da zasluži, da ga postavijo pred vrata, ker Je najbrže vstopnico v dvorano kje ukradel Spominiajte se Družbe sv. Cirila in Metoda. Iz nale kraljevine. — Proti svobodnemu uvozu knjig z Dunaja. Zastopniki udruženja beograjskih tiskarjev so protestirali pri ministrskem predsedniku proti svobodnemu uvozu naših tiskanih knjig, z Dunaja ter zahtevali, da se za te knjige uvede visoka carina. — Za zidanje državnih zgradb. Ministrski svet je sklenil, da se sto milijonov dinarjev od vsote 850 milijonov dinarjev, katero je država dobila od Narodne banke, nakaže za zidanje državnih zgradb. — Ukinjen je državnih Stinetidii dijakom v Inozemstvu. Vsled sklepa ministrskega sveta, so uk'nene vse državne štipendije diiakom v inozemstvu, razen veterinarjem. — Železniška konferenca v Osijeku. V Osijeku se je vršila enketa železničarjih strokovnjakov, na kateri so je razpravljalo o tem. kako bi ee izboljšal železniški promet in kako bi bo uredil enostaven vozni red. — Radi te/ef. tarifov se je vršilo protestno zborovanie proti povišanju telefonskih tarifov. Sklenilo ee je, da ee v Beoprrad odpošlje ministrstvu za pošte in brzojav posebna delegacija, ki bo predložila tozadevno peticijo. Iz seji! višleoa Uim sveta. Oproščenje šolnine na srednješolskih zavodih se naknadno odobri. — Drž. nižja realna gimnazija v Kočevju se izpopolni postopoma v drž. višjo realno gimnazijo. Nemška gimnazija se izpremeni v .slovensko gimnazijo z nemškimi vsporednicami, če se dobe primerni prostori. Sprejme se predlog, da se slučba stahiejja glavnega učitelja za slovenščino in nemščino na drž. učiteljišču v LJubljani še enkrat razpiše, tako tudi služba glavnega učitelja za zemljepis in zgodovino na tem učiteljišču — Stavijo se temopredlogi za oddajo razpisanih služb na .>reJ»j]ih šolali v Sloveniji Izključijo se trije srednješolski ćiiaki v Ljubljani, eden u Nnveei mesta, trije iz Maribora in ed?n iz Ptuju. Prof M. hodnik se pomakne v VIII. čin. razred. Določi se enotno tolmačenje § 31 disciplinarnega reda za srednje šole. Prof. Pavel Holeček iz Celja in glavni učitej Ivan Sprachman iz Ptuja se pomakneta v višji čin. razred. Angela Karba je imenovana za stalno učiteljico ženskih ročnih del na mešč. in ljudski šoli v Ljutomeru. Strok, učiteljici Mariji Kmetovi se podaljša bolniški dopust do konca šol. leta Iz petja in telovadbe mora delati vsak učitelj In učiteljica usposobije-nestni izpit. Povelj ni jezik pri telovadbi je slovenski na vseh šolah. V Ljubljani se ustanovi III. deška In III. dekliška meščanska šola, če se dobe potrebni prostori. Ob vsorejemu na učite1 jišče preišče šol. zdravnik vse tiste, H so prestali vspreiemni izpit. Nadtičiteljem v Kranju Je imenovan okr. šol. nadzornik VIHbald Rus in za nad-učiteljico na dekliški šoli pa Janja Miklav-čičeva, za učiteMa na deški šoli v Kranju pa Vladimir Rojina in za učite^ico na dekliški šoli pa M. Želesnik-Jeranova. M. Tschinkel iz Koprivnika je premeščen v Blagovico. Nadučitelj v Mozlju Je postal M. Lokar in v Zg Šiški pa Fr. Korbar. K Sv. Petru v Ljubljani pride Ana Pfeiferjeva. V Ootenlco je imenovan Iv. Poznik. V Moravče Je Imenovana Marija Tomčeva. Na dekliško ljudsko šo'o v Ribnici so Imenovane Sedej Ana, Sedej Josiplna in Oberman Josiplna. Nadučiteljem v Kočevju je imenovan Božidar Betrijani, za učitelje ozir. učiteljice na tej šoli so pa Jos. Jaklič, Ernst šusteršič, Strelova in Betrijani jeva. Za Šišenski šolski okraj v Ljubljani sta imenovana kot kateheta o. Feliks Tavčar in o. Beneš Krakar. Za naslov šolskega ravnatelja so predlagani za zasluge na šolskem polju štirje zaslužni nadučitelj!. Zahvala in priznanje za povzdigo domače obrti dobe J Lovšin. Bavdekova in Božo Račič iz Bele Krajine. Štiri raz rednica deška in štirirazrednlca dekliška v Brežicah se preosnuje v skupno osemrazrednico. Stalno se oddajo nas'ed-nje nadučiteljske in učiteliske službe: v Brežice so imenovane Sikošek Terezija, Tavčarjeva in Novakova; Modičeva pa pride v Sevnico; v Dobrno: 2nidar.šič Rudolf (nadučitelj). Fabiian Antonija: v Nnvo Štifto: Peter Mavric (nadučitelO; na deško ljudsko šolo v Konjicah: Henrik Šel (nadučitelj); na dekliško ljudsko šolo v Trbov-ljah-Vodah: Pust Kristina: v Št Lenart v Slov. gor.: Šmidlehner Ana: na Cven: HorvatK Andrej (nadučitelj) in Mihaela Hrvatic (začasno); v Lajtershergu-Krčevi-r.I: Mešičkova Ana. Rakuševa Ojira: pri Sv. Marjeti na Dr. pollu: Lendovšek-Mohorjc-va; pri Sv. Petru ori Mariboru: Lorberjeva Alojzija: na dekliški lludskl šo'1 v Pod-biežju pri Mariboru: Orilčeva in Pavla Avguštinčlčeva; v Št Tanžu na Dr. polju se služba nanovo razpiše: v Št Lovrenc: Salda Angela; Sv. Lovrenc na Dr. poliu: Mlakarjeva: pri Sv. Marjeti niže Ptuja: Čoki (nadučite'J) in Čoki jeva; v Črešnjev-cu: Roberjeva: v Slov. Bistrici: Urbanči-čeva in Puc Pranja; v Topolščici: Skala Anton; v Hrastniku: Sorčan Ana in Čan-der-PIntar: v Žalcu: Petričkova Elizabeta; v Ribnici na Pohorju: Hatmtman Ulrik (nadučitelj); v Hoče: Iv. Ašič; v Zreče: Oodnlč Marija: Sv. Lovrenc na Dr. polju: Ungerjeva: v NaraplJe: Zrinšek Matilda: v Lemberg: ŠviligoJ Olga- Razširilo se: trirazrednlca v St Ru-pertu v petrazrednico; tri'-azrednica v Begunjah pri Cerknici v štirirazrednico; tri-razrednica v Horjulu v štirirazrednico, eno-razrednlca pri Sv. TroMci nad Cerknico v dvorazrednico, dvorazrednica v Šmartnem pod šmarno goro v štirirazrednico, dvorazrednica na Brdu v trirazrednlco, šest-razrednlca v Zagorju v sedemrazrednlco, šestrazrednlca v Toplicah Pri Zagorju v sedemrazrednlco, petrazrednica v Kostanjevici v šestrazrednfco, trirazredrdca v Zalogu v štirirazrednico, petrazrednica v Kamnik* v šestrazrednlca, Surirazrednica v Cerknici v Sestrazredntco. petrazrednica . redni ca v Slovenjem gradcu v sestrajtred* pri Vel. Nedelji v šestrazrednico, petraz- | nJca Izid občinskih uollteu pa dezktf. Okraj Kamnik. — Hruševkd, 6. maja, Volilcev 75, oddanih 60. SLS 31 (5). SKS 29 (5). — Šmartno. 7. maja Volilcev 93, oddanih glasov 77, SKS 30 (4), SLS 47 (6). — Domžale, 7. maja. Volilcev 465, oddanih glasov 312, SLS 145 (11), SKS in JDS 167 (13). — Homec, 7. maja. Volilcev 102, oddanih glasov 88, SLS 63 (11), Napredna gospodarska stranka 25 (5). — Jarše, 7. maja. Volilcev 157, oddanih glasov 124, SLS 80 (10). Stranka vzpostavitve poštenega občinskega gospodarstva 44 (6). — Mengeš, 7. maja. Volilcev 338. Oddanih glasov 270, SLS 88 (5), Neodvisna stranka 88 (5), SKS 94 (6). — Radomlje, 7 maja. Volilcev 100. Oddanih glasov 85. Kmetska zveza 41 (5), SKS 44 (5). — Šmarca. 7. maja. Volilcev 110. Oddanih 84. Prosta stranka 43 (8). SLS 41 (S). Okraj Kranj. — Zmlnec 7. maja. Volilcev 320. Oddanih glasov 225. SLS 176 (13), SKS 49 (.3). — Selce, 7. maja Volilcev 992. Oddanih glasov 543. SLS 362 (16), Kmetsko-delavska zveza 63 (3), SKS 118 (5). — Šenčur, 7. maja. Pri razdelitvi mandatov se je zgodila pomota, ki se Je popravila nastopno: Kmetsko-dclavska lista dobi namesto 5 odbornikov 4, Oornja stranka 8 odbornikov, SLS dobi namesto 11 odbornikov 12 mandatov. Okraj Litija, — Radohova vas, 7 maja. Oddanih glasov 52, SLS 25 (5), SKS 27 (5). — Velike peči, 7. maia Oddanih glasov 48, SKZ 30 (6), SKS I« U). — Krlžka vas, 7. maja. Samo ena lista Okraj Črnomelj. — Metlika, 7. maja. Oddanih glasov 234, SKS 182 (13), SLS 51 (3). Okraj Konjice. — Stranice, 7. maja. Volilcev 144, oddanih glasov 84, SKS 34 (6), JSDS 50 (10). — Vitanje, 7. maja. Volilcev 69, oddanih glasov 52, Slovenska gospodarska stranka 27 (5), NSS 25 (5). — Brežice, 7. maja. Slovenska gospodarska stranka 107 glasov, Napredna gospodarska stranka 87 glasov. — Konjice okolica, 6. maja, Vpisanih glasov 332 Oddanih glasov 231. SLS 158 glasov (11 odbornikov), skupna lista SKS in JSDS 72 glasov (5 odbornikov — od teh 3 SKS, 2 JSDS). — Cerklje pri Kranju, 6. maja. Oddanih glasov 396. SLS 311 glasov (19 odbornikov), stranka malih kmetov m delavcev 85 g!asov (5 odbornikov). — Šenčur, 6. maja. Oddanih glasov 326. Kmetska delavska lista (SKS) 59 glasov (5 odbornikov), zgornja stranka (SKS) 110 glasov (8 odbornikov), SLS 157 glasov (11 odbornikov). Okraj Ptuj. — Sv. Trojico pri Slatini. T. maja, Volilcev 105, oddanih glasov 59. SKZ 24 (4), Neodvisna kmetska stranka 35 (6). — Rogaška Slatina, 7 maja. Volilcev 96, oddanih glasov 83, Kmetska delavska zveza 38 (4), JD^ 45 (6). — Rogatec, 7. maja. Volilcev 131, oddanih glasov 115, Slovenska stranka. 52 (7), Kmetska delavska zveza 63 (9). — Slatina (ok«»lica), 7. maja, Volilcev 330, oddanih glasov 148, SKZ 84 (9), SKS in JDS 67 (7). — Žetale. 7. maja. Volilcev 136, oddanih glasov 92, SKZ 34 (6), SLS 22 U JSDS 36 (6). — Tekačevo, 7. maja. Volilcev 95, oddanih glasov 68, SKZ 30 (4), SKS 38 (6). — Sv. Florjan, 7. maja Volilcev 173, oddanih glasov 108, Skupina Anton Pcrko-vič 60 (9), SLS 48 (7). — Donačka gora, 7. maja. Volitve se niso vršile, ker se ie eru^ lista baje izgubila. Okraj Novo mesta. — Orchovica, 7. maja. Oddanih glasov 175. SLS 80 (7), orchovški občani (SKS) 95 (9). — Prečna, 7. maja. Oddanih glasov 327, SKS 198 (14), SLS 129 (lu). — Šmibel - Stopičc, 7. maja. OddanM glasov 7^5, SLS 426 (18), SKS 35/ (14) — Št. Peter. 7. maja, Oddan;b ^iasov 345, SLS 239 (17), SKS 106 (7). — Top'Ico, 7. maja. Oddanih glasov k 249, SLS 142 (14), SKS 107 (lo). Okraj Cetfo. — Ponikva, 7. maja. Oddanih glasov 302, JSDS 84 (7), Združeni kmetje 218 (17). — Št. Peter na Mt. 7. mala. Oddanih glasov 145, SKZ 66 (7), Neodvisna kmetska stranka 80 (9) — Sladka gora, 7. maja. Oddanih glasov 127, SKZ 68 (9), spodnji deli obe Ine Sladka gora 59 (7). — Šmarje pri Jelš-ih (okolica), 7. maja. Oddanih glasov 439, SKS 110 .(*), SKZ 297 (16), JDS 20 (1). tevenstrankandn kandidatna Usta 12 (1). — Šmarje pri Jelkah (trg), 7. maja. Oddanih glasov 144, SKS 66 (8), SKZ 38 (4), JDS 38 (4). — Zlbtka, 7. maja. Oddanih glasov 97. SKS 54 (9), SLS 43 (7,. — Žusem, 7. mala. Oddanih glasov 189, SKS 87 (7), Združeni volllci zavednih kmotov 102 (9) — Sv. Štefan, 7. maja, Oddanih glasov 127, SKS 63 (8), SLS 64 (S). Okraj Novo mesto. — Dobrniče, 8 maja. Oddanih glasov m, SLS 174 (13), SKS 152 (11). — Mirna, 8. maja Oddanih glasov 266, SLS 153 (14), SKS 113 (10). — Trebnje, 8. maja. Oddanih glasov 431. SKS 166 (9). SLS 208 (12), NSS 57 (3). — Velika Loka, 8. maja. Oddanih glasov 326. SKS 218 (16), SLS 108 (8), Okraj Radovljica. — Predtrg. 8. maja. Oddanih glasov 65 SLS 36 (6), gospodarska skupina 29 (4). Dneune uesfi. V Ljubljani, — Princezinja Jelena v Ljub* Ijani. Na potovanju iz Beograda na Angleško je dospela včeraj po* poldne princezinja Jelena z deco v Ljubljano. Na kolodvoru sta jo po* zdravila poverjenik Ribnikar v za* stopstvu odsotnega predsednika deželne vlade in komandant drav* ske divizije general Dokić. Prince« zinja si je nato v avtomobilu ogle* dala mesto, ljubljanski grad in ne* posredno okolico. Princezinja Jele* na je danes zjutraj ob pol 10. odpo* tovala proti Parizu. Ob 9. 15 min. je sprejela v salonskem vozu ekspres« nega vlaka predsednika deželne vlade dr. Baltiča in njegovo sopro* go ter gospoda generala Dokiča, nakar so se ji poklonile v imenu Narodnega društva ge. dr. Tavčarjeva, dr. Ravniharjeva in dr. Zerjavova. Hčerka gospe dr. Ravniharjeve je princezinji izročila šopek cvetja. Tik pred odhodom vlaka je prince* zinja sprejela še vladnega tajnika dr. Adolfa Golia in podpolkovnika Miljkovića, ki sta jo spremljala na včerajšnjem izletu na ljubljanski grad in v bližnjo okolico. — Poverjenih za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar zaradi odpotovanja ne vzprejema do 24. t m. — »Slovenca« in njegovo stran* ko je v živo zadela naredba deželne vlade za Slovenijo od 11. aprila 1921, glasom katere naj politična oblastva kaznuj ei o državi nevarna demonstrativna dejanja. Umevno, nobena stranka tako sistematično ne vzgojuje svojega »dobrega liud* stva« v sub verzi vnem* proti držav* nem duhu, nego ta stranka. Zato se imajo njeni pristaši upravičeno bati one naredbe. Zato tako šume* nje v klerikalnem gozdu. Kdor ima čisto vest, se mu ni bati ne kazen* skega zakona, ne drugih naredb. Le tatovi in zločinci jih onsoif^'n. Ver so jim na potu za nadaljevanje zlo« čestih dejanj. Tudi mi pravimo, da je slabo izpričevalo, da se morajo izdajati take naredbe, toda ni slabo spričevalo za one, ki so jih primo* rani izdajati, ampak za one. ki s 9. maja 1921. svojim brezvestnim početjem dajo povod za take represalije. Enako naredbo je bila prisiljena izdati če* Škoslovaška republika; slično na* redbo je bila izdala prva »narodna vlada« v Sloveniji, v kateri je bila z relativno večino zastopana SLS* pa tudi socijalistična stranka. Za* kaj »Slovenec« in »Naprej« takrat svojih ljudi v vladi nista prijela ra ušesa? Gotovo pa je, da morajo ob* lastva strogo paziti, da se naredba ne zlorabi, ker bi v takem slučaju zgrešila svoj namen. Tam pa, kjer gre v resnici za hujskanje proti dr* žavi, proti ustavi in zakonom, tam naj udari z vso silo. Vsak pošten Jugoslovan se mora strinjati s tem našim stališčem in le obžalovati ie, da so ljudje in da je celo vodilno glasilo stranke, ki zahteva za državi nevarna dejanja — svobodno pot — Državi nevarna demon-strati .-na dejanja. Občinstvo se opozarja na naredbo celokupne deželne vlado za Slovenijo z dne 11. aprila 1921 triode policijskega kaznovanja državi nevarnih demonstrativnih dejanj, s katero je raa-veljavljena naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1919, št 272 >llradm>ga Listao Po tej naredbi je strogo kazniv oni, ki bi javno zasmehoval, sramoti] ali omalovaževal državo, njeno ustavo ali izdane zakone, vojsko in posamna plemena troiraenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali kazal odpornost ali hujskal proti javnim oblastvom, torej upravi, sodnim in finančnim oblastvom in njih izdanim odredbam. — Za šefa zd-avstvene^a odseka v Sloveniji je imenovan mestni fizik v Ljubljani p. dr. Otmtvr K r a j e a Učni ukaz je že podpisan. — Aneksijska proslava v PoteoJnL Kakor nam poročijo iz zaneljivega vira, se za včeraj napovedana aneksijska proslava v Postojni ni vršila, marveč je bila odpovedana, ker so so merodajni krocri bali, da bi se proslava izvršila a fijaskom. — Na naslov razmejitvene ko* misije. Pred nekoliko dnevi je »Slo* venski Narod« priobčil vest, da bo »Dom na Vršiču« pripadel najbrže Jugoslaviji« Nisem kompeteptea za* to, da bi razsodil, ali ta vest odgo* varja popolnoma resnici in tudi ne ali je vir, iz katerega je izšla, a v* tentičen. Stara izkušnja, zlasti pa pogajanja v svrho sklenitve rapall* ske pogodbe, nas uče, da dneva ni hvaliti pred večerom. Dovoljujem si zato opozoriti merodajne faktor* je samo na važnost, katero ima »Dom na Vršiču« za jugoslovensko zaledje zlasti za vas Kranjska gora. Planinska koča ali kakor se imenu« je »Dom na Vršiču« je bila usta« no vijena 1. 1912. Glavna zasluga za ustanovitev gre dr. Tičarju, Koča se nahaja na vrhu prelaza Vršič. Njega lega je divna. Na severni strani štrli v nebo Mojstrovka (ca 2000 m), na južni strani pa sivi ce* lo poleti tu in tam s snegom pose* jam Prisojnik (ca 2500 m). Proti vzhodu se razprostira skupina gora kakor Škrlatica, Špik, Police itd., proti zapadni strani pa se nudi očesu Trenta in deloma že doli na reko Sočo, katere izvir je oddaljen o& Vršiča pičle 2 uri. Mimo »Doma na Vršiču« vodi tudi edina prakti* čno uporabljiva pot na gori Prisoj« nik in Razor. Sploh velja Vršič kot ena glavnih izhodišč za ture v Ju« lijskih Alpah. »Dom na Vršiču« je oddaljen tri ure od vasi Kranjska gora. Za to vas je prelaz Vršič ka« kor tudi koča velikega gospodar« skega pomena. Dejstvo je, da je tri četrtine Ietoviščarjev prihajalo pred vojno v Kranjsko goro samo radi prekrasnega izleta k »Domu na Vršič«, polnega naravnih lepot. Med temi naj omenim le pogled na Prisojnikovo okno. Kranjska gora je bila glasom statistike tujskega prometa za Kranjsko med letovišči 1. 1913. na tretjem mestu. Torej nje« na važnost kot letovišče se nikakor ne more pretiravati. In privlačna sila par excellence za Kranjsko go« ro je bil izlet na Vršič. Kranjska gora izgubi z možnostjo izleta k Domu na Vršiču skoraj vse šanse, da bi se v bodočnosti razvijalo kot letovišče. S tem še ni rečeno, da Kranjskogorsko letovišče nima no« benih drugih izletov; lega vasi pre* kaša v lepoti marsikatero švicarsko letovišče. Toda nikakor ne morem, da ne bi dovolj poudaril važnost Doma na Vršiču za Kranjsko goro kot letovišče. L Montis. — »Slovenec« in dr. Oblak. Prejeli smo tole pismo: Slavno uredništvo! Kot zastopnik g. dr. Oblaka v znani njegovi zadeva proti »Večernemu listu« vidi se mi potrebno z ozirom na »Slo-venčevo« poročilo sledeče ugotoviti: »Slovenčevo« poročilo, da sem v svojem pledojeju izrekel trditev, da ni »neznačajno, če kdo v listih pridiga narodno odločnost, potem pa se skriva za nemško družbo« itd., ni resnično* ^Slovenec« prikroja dalje zadevo, kakor da ie nasprotnik doprinesel dokaz — resnice za svoje obdolžitve. 0 tem pa ne more biti govora, ker je sodišče vse nasprotne dokazne predloge kot merodajne odklonila Kdor pozna g. dr. Oblaka, pa ve, kaj je na tem »ponude-nem« dokazu »resnice«. — Sodišče je izreklo oprostilno sodbo le radi tega, ker je bilo mnenja, da je beseda »šle-va« navadna psovka in da ne vsebuje očitanja zaničljivih ali nečastnih lastnosti. Jeli to pravno naziranje pravilno in jeli se žnjim ni očitno kršil zakon, je pa drugo vprašanje, s katerim se utegne baviti še Stol sedmorice. Z odličnim spoštovanjem dr. Fr. TekavciČ. — Duhovnik proti Srbom. »Nova Doba« poroča, da je na klerikalnem volilnem shodu v Frankolovem pri Vojniku kaplan Krajne iz Maribora huj-skal ljudstvo proti Srbom, češ vsi naši davki gredo v Beograd, od tam pa ne dobimo nič. — Omenjeni kaplan je urednik mariborske »Straže«, ki je glasilo naireakcionarnejših elementov nekdanje Šnšteršičeve klerikalne stranke* — Klerikalno časopisje slavi »zmago« pri občinskih volitvah v Sloveniji. Toliko kričanja še ni bilo kmalu. Prav sumljivo je to kriča* nje, kakor da skušajo prevpiti — lastno vest. Bahaio se, da so že do* segli 50% vseh obč. odbornikov ali da so celo prekoračili ta odstotek. Mogoče, toda povedati bi morali predvsem, da so jih imeli dosedaj 100 odstotkov. Za kolikor jih imajo sedaj manje, za toliko so podlegli. To je edino pravilen račun. Koliko je bilo ošabovanja v Beogradu, češ, v našem taboru je vsa Slovenija, nam gredo vsa vodilna mesta, nam £re vsa politična moč v deželi. Da« nes pa morajo sami priznati, komaj polovico tega štejemo, kar smo si bili domišljali. Zato pa, takih zmag naj se le veselijo, mi se jih — tudi. — Fašisti izsiljujejo izjave proti poučevanju hrvatskega jezika. Dne d. t. m. so prišli fašisti v Žminj v Istri, šli v šolo in prisilili uČis teljici, da sta morali podpisati iz« javo, da ne bosta več poučevali hrvatskega jezika v tamošnji šoli Go« spod Kleinmaver?! — Za odpravo stanovanjske bed* akademske omladine. Pri načelstveni seji akademskega kolegija, ki so je vršila v ljubi ionski vseučiliščni posvetovalnici, so je vršila obširnejša debata o tem, kako bi se čimprej odpornoglo nevzdržni stanovanjski bedi akademske omladine, ki sada* obsojena bivati JI zaporih na ljubljanskem gradu. V ta namen je bil izbran poseben odsek, kar terega naloga je, v najkrajšem času v smislu izproženih načrtov predložiti naeelstvu konkretne predloge. Pri konstituciji načelstva je bil izvoljen za predsednika zadrugo poverjenik Adolf Hi bn i kar, Ka podpredsednika vseučiliščni rektor dr. Rihard Zupančič, za ravnatelja Avg. Praprotnik in za tajnika profesor Franc Jeran. Naoelstvo je sklenilo, da ostane zadruga z ozirom na nje oficiozni značaj pod direktnim državnim nadzorstvom in ne pristopi k nobeni obstoječi zadružni zvezi. —■ Ameriški konzulat v Zagrebu, ki so je preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu št 19, bo začel uradov a ti dne 10. maja. Vhod za stranke, ki prosijo vizum, je v Gajevi ulici 13. Vizumi so bodo delili od 9. do 12. dopoldne. Pristojbina za vizum znaša 400 dinarjev, ki se sprejema samo v jugo-slovenskih bankovcih. Prosilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da ne pripadajo nobenemu društvu, ki se nahaja v protislovju z načelnimi nared-bami vseh priznanih držav. — Razpuščeno nemško društvo. Društvo >Freiwilligo Feuerwehr in Hohenmauthenc (na Muti) je razpuščeno iz državnih interesov. — Razpis II. dobave raznega materijala za arzenal v TI v tu. Dne 25. maja t L se bo vršila ponudbena licitacija za II. nabavo raznega materijala za arzenal v Tivtu. Ves materijal je uvrščen v tele skupine: 1. Stoti za zastave, platno i. dr., II. električni materijal, III kemikalije, IV. gradbeni materijal, V. les, VI. barve, VII. potrošni materijal, VIII. mizarsko in brodogradbeno orodje, IX. vijaki, žeblji, cveki, X. pločevina In železo. Ponudbe Je poslati do 25. maja t 1. 12. ure opoldne upravi arzenal a v Tivtu. Navesti je poedine in skupne cene za ves materijal in za poedine skupine. Podrobni pogoji, množine in vrste blaga, vzorci itd. se morejo vpogledati pri gori imenovani upravi In pri ministrstvu vojne in mornarice v Zemunu, pri mornariški postaji v Zagrebu ali pri delegatu mornarice v Splitu. En izvod razpisa, pogojev in seznamov blaga, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled Zbornica pa nima na razpolago prepisov7, ki bi jih mogla interesentom izročati. — Avstro - ogrski drobiž neveljaven. Finančna delegacija objavlja uradno: Avstro - ogrski železni drobiž ni izjednačen v vrednosti z našim denarjem, ne velja več kot zakonito plačilno sredstvo in se* ne bo zamenjal. Državne blagajno ga odslej ne bodo več preiemale. — Udeležencem za obisk kmetij^fte razstave v Pragi se naznanja, da odide posebni vlak iz Beograda v sredo dne 11. maja ob 7.30 zjutraj in bo vozil skozi Slovenijo v noči od srede na četrtek. Več se nam ni sporočilo. Vsak naj skuša pravočasno priti ob progi Brežice - Zidanmost • Celje - Maribor na postajo in počakati na prihod vlaka. Legitimacije, ki so se poslale iz Beograda so se nemudoma dostavile vsem priglašenim udeležencem skupno vožnje. — Rodoljubna novoporočenca. Povodom svoie poroke sta darovala Dragotin in £la Prelog 1000 K za našo potrebno m koristno C. M. družbo. Svoto je prejelo upravni« štvo »Slovenskega Naroda«. Pre« srčna hvala! — Za ljubljanske oslepele vojake je podaril gosp. Gašper Bolte v Ljubljani K 100 — v spomin g. Filipa Tratnika. — Vzgled rodoljuba. Vsem narodnjakom v vzpodbudo, vsem bogatinom v vzgled in bratom tam preko v uteho prijavljamo naslednjo vest: >Ob priliki njune poroke darujeta Ton ca in Franjo iz Markovca Jugosloven3ki Matici desettisoc' kron!« Vsa čast zavednim iK>voporočencem, da bi našli do?ti enako zavednih posnemalcev! — Prijeti dolarski tihotapci. V soboto so obmejni kontrolni organi v Maribora prijeli neko damo iz Ljubljane, ki je imela na jako intimen način skritih za blizu 6000 dolarjev. Pri reviziji se je branila, da naj vendar re-špektirajo njeno bolezen, pa ker so bile pred njo že vse druge zvite lisice, ji niso verjeli. In so imeli prav. Ugotovilo se je, da je bila dotična tajna bolezen le fingirana. Baje je bil nek gospod tudi Ljubljančan tako kavalir, pa je založil zanjo kavcijo, sicer bi bila morala še radi dolarjev sedeti v Mariboru. Pri nekem Zidu iz Zagreba pa so zasačili kar 9000 dolarjev. — Izgnan Iz naše države. Policijski komi sari jat v Mariboru je izgnal iz naše države za 10 let čevljarskega pomočnika Jos, Strossa iz Linca. — Dijamant za vrezovanje 3!p je ukradel Franc KatraŠnik, delavec pri stavbni družbi D. D. v Ljubljani. KatraŠnik je bil nazadnje zaposlen v opekarni v Kosezah. — Nevaren zločinec pobegnil. Iz norišnice na Studencu je pobegnil okoli 20 let stari Maršič. italijanski državljan. Maršič je v zadnjih dveh letih v družbi z zločinskimi tovariši izvršil več težkih zločinov. Aretovati in oddan v tržaške zapore je pobegnil julija lani v Jugoslavijo, kjer so ga v Ljubljani prijeli, ker je bil na sumu, da je obolel za steklino. Zdravniška preiskava pa je dognala, da je bolan na umu ter so ga poslaH na Studenec odkoder pa je zopet pobegnit — Vojaški ubežnik. Redov Josip Bole od »Triglavskega« polka ie dobil dopust, pa se ni več vrnil. Vzrok nbetra le strah pred civilnim sodiSčem. ki ga išče zaradi telesne in materijalne do- — V Gradcu aretiran morilec It Gradca nam poročajo: Na tukajšnjem glavnem kolodvoru so aretirali Mat. Topolovca, roi. 1893. v Gradišču pri Ptuju. Pri zaslišanju je priznal, da je lani v novembru v Gradišču streljal za dvema orožnikoma in ju ustrelil. — Ukradeno perilo. Služkinji Mariji Lojevin v Zeliarski ulici je bilo ukradeno iz podstrešja perilo. Služkinja ima 750 K škode. — Umrla je dne 8. maja t I. v dež, bolnici gdč. Fini Elsner. Pogreb se bo vršil v torek, dno 10. maja ob pol 3. Naj v miru počiva! — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Anton Drenovec, oče članov nar. gledališča gg. Joška in Alojzija Drenovec, pri D. M. v Polju pa ga. Helena M a n d e 1 j. Bodi jim blag spomin! — Kam v praznike? Na Bohinjsko iezero k Sv. Duhu občudovat krasno bohinjsko naravo! V hotelu pri Sv. Duhu je na razpolago 40 sob s krasno de-pendanco. Izvrstna kuhinja. Postrežba solidna in točna. Cene zmerne. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. (8144) 'Ali. Po sreči je potem prispel v evojo rojstno vas. — Po vsej Istri hodijo italijanski agitatorji po jugoslovenskih vaseh in pregovarjajo z lepimi in pretečimi besedami jugoslovenske volil-ee, da bi šli volit kandidate italijanskega bloka. Poročila v italijanskih listih pravijo, da je volilna agitacija z italijanske strani uspešna in da pojde mnogo jugoslovenskega ljudstva na volišče za Italijane ali pa ostane na dan volitev doma. Taka poročila pa niso nič verjetna. Z jugoslovenske strani se zatrjuje, da se jugoslovenski volilci v Istri dobro drže napram italijanskemu pritisku. S;uuo to lx>; da muo^o naših volilcev ne bo moglo voliti, ker a i Vili ;-ri sestavi volilnih imenikov <> \ ■•v»ar-jeni za volilno pravic l — V Puli so organizirali 4 s loterijo tal nalogo, da se razvrsti teko* i teden po va£oh v svrho volilne agit si d i so pripravljeni zlasti na dan volit . t. j. 15. t. m Fašisti v Istri to za volitve organizirani v 45 sekcijah. Njihova glavna naloga jo, pripraviti jugoslovenske volilco. da volijo insko li3U> ali pa, da jih zadrže od volišč. nainoueiSa pore. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Ponedeljek, 9. maja: Androklus in lev. Red B. Torek, 10. maja: Zaprto. Sreda, 11. maja: Navaden človek. Red A. O p e ra: Ponedeljek, 9. maja, zaprto. Torek, 10. maja: Carmen. Red B. Sreda, 11. maja: Thais. Red E. — Slovenska drama. Brandslav Nu-šić: Navaden človek. Ko sem bil leta 1919. v Beogradu, sem vprašal Nušića, kaj želi, da se igra na našem odru izmed njegovih mnogoštevilnih dramatičnih del. Takoj je odšel v svojo knjižnico ter mi prinesel v cirilici tiskan žolt zvezčič »Običan čovek. Sala u tri čina<. »Tole prevedite!« mi ie dejal. V petek se je šala vprizorila na našem odru prvič, in, kakor se mi zdi. je ugajala. V tej šali je košček avtorjeve biografije: Žarkovi doživljaji so Nusićevi. Zaradi politične pesmi jo bil obsojen v ječo, a pobegnil je ter se kot be^runec zaljubil in oženil. Zato ie pač Nušiću ta komedija posebno mila. Priprosta je in po svojih burkastih zamenjavah imen in oseb dandanes že zasta.rela. Če 6e pa dobro igra, še vedno prav zabavna. Troje pristno srbskih tipov ima: Jo-vanee Mioiči, nekam omenjeni, a hkratu^ prebrisani trgovec iz Jagodine, »familijaran čovek, firma čovek — i tako reči ugledan .c G. Danilo ga igra prav dobro, dasi bi bilo bolje, da kaže nekoliko več premetenosti, a malo manje omejenosti. Drugi pristno beogradski tip je Vićentije Petrovič, ki spada v galerijo Nušićevih činovničkih originalov. Zadirčen dobričina, penzijonist-ženin, sovražnik političnih in vobče lirskih pesnikov. G. Plut ga igra izvrstno. Za vlogo je premlad, dasi ima preveliko plešo. Zel je mnogo priznal-nega smeha za svoio dobro kreacijo. Tretji je trgovec Mi 1 i če vi ć, duša prijatelja, ki se daje potrpežljivo sekirati, samo da bi omožil hčer. G. L o č n i k predstavlja take mehke značaje prav zadovoljivo ter ie zlasti njegova naravna govorica, ki kaže vedno inteligenco, simpatična. Pesnika Žarka Damnjanovića (ne »Damljanoviča«. kakor je tiskano pomotoma v izdali »Humoristične kniižnice«, po kateri se iz neznanih vzrokov ravna tudi gledališki lenak!) igra g. D r o n o v e c. ki obeta postati naš prvi ljubimec. Odvaditi se mora le preglasne govorice in držanja rok v žepu. NI bil slab, dasi se D. lahko zaveda, da tiči v vlogi dosti vec nego je podal. Prav vrl ie bil g. Gabrščkov Dušan; njegov temperament vedno oživlja <^cno. Toda roke tišči prerad v žepu! Zorka gdč. Gorju-pove je bila preotroškn. premalo sanjava in v igri in govorici površna. Todn gdena p?nreduie, je poeumna. sicer malce plitka, a vobce zadovoljiva. Morrf" rr&rn°lo igra? ^is^o zsrrešen tip le bila Marija: laka ni Srbkinja. nego ljubljanska predmestna kramarica. Take značaje, čeprav so neznatne vloge, pač treba rudi študirati. Tudi za Sofijo nimamo prave igralke, med tem ko Per-sa ni ničesar pokvarila. Z ženskim oiobfem ie pao križ v našem ansamblu. Onozanamo le še. da je maltretiranje srbskih stihov naravnost mučno: če se igTa vsa ta srbska komedija v slovenščini, ni prav nobenega povoda, čitati le srbske stihe v originalu. Pa še tako! Ravnatelj in dramaturg naše drame sta pesnika: za dober prevod par vrst torej ni moglo biti zadrege! In igralci naj govore besedilo, kakor je napisano. — Oscavka intendanta zagrebškega irledaliSčA. Ban le upravitelje, Narodnega gledališča dr. Nikola Andriea razrešil njegovih dolžnosti na lastno prošnjo. neodre*""* domo-uina. — Istra, V Marezigah in pri sv. Antonu v Koprski okolici sta se vršila volilna shoda jugoslovenskih volilcev. Ko se je jeden izmed govornikov vračal v Trst. so ga počakali v Kopru neki mladi ljudje, ga vstavili in napadli s pestmi. Neki italijanski surovež ga je hotel celo pahniti v morje. Posrečilo »e mu je vendar priti na parnik ali s pa mika je moral zopet na suho, ker so j mu tam italijanski divjaki aevacnp gre- * MINISTSRKI SVET. — Beograd, 8. maja. Danes ob 4. popoldne se ie vršil ministrski svet, ki je trajal do 9. zvečer. Pred sejo se je podal ministrski predsednik Pašić tia dvor k regentu v avdijenco, ki je trajala precej dolgo. Ko se je Pašič vrnil z dvora, se je seja pričela. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih naše notranje in zunanje politike. Med drugim se je razpravljalo tudi o eventualnih spremembah v ustavnem načrtu. Do določitve v tem vprašanju ni prišlo, ker se mora najprvo zaslišati še člane ustavnega odbora. IZVOZ 2IVIL ZOPET DOVOLJEN. — Beograd, 8. maja. Na današnji seji ministrskega sveta je bil soglasno sprejet predlog finančnega ministra dr. Kumanudija, da se dvigne prepoved izvoza vseh živil iz naše kraljevine, ker je minula nevarnost radi katere se je zapora izvoza izdala in vsled suše ni več nevarnosti za našo žetev. BOLGARSKI NOTRANJI MINI* NISTER V BEOGRADU. — d Beograd, 7. maja. V Beo* grad je dospel danes bolgarski no* tranji minister Dimitrov. Nekemu novinarju je izjavil, da ni prišel v politični misiji. Na povratku iz Varšave, kjer se je mudil zaradi službenih poslov, je v Innsbrucku na potu na zapad prejel brzojavko, naj se vrne v Bolgarijo, ker je mini? s trski predsednik Stambolijski bo* lan. Zaradi bolezni min. predsedni* ka Stambolijskega je odložen tudi prihod bolgarskega ministra za pra* vosodje Radulova v Beograd, ki bi imel priti semkaj 23. t. m. zaradi po* gajanj glede obsodbe vojnih kriv* cev. BOLGARIJA PRIČNE 14. T. NL Z ODDAJO ŽIVINE. — Beograd, 8. maja. Bolgarska bo pričela v soboto, 14. t. m. z oddajo živine, ki jo ima po mirovni pogodbi oddati kot vojno odškodnino naši državi. Predaja se vrši v Zaječarju. Pirotu in Djuvesevu. BOLGARIJA IN REPARACIJE. —d Praga. 8. maja. Reparacijska komisija po dobljenem nalogu proučava finančni in gospodarski položaj Bolgarije. V skladu z bolgarsko vlado, ki hoče učvrstiti notranji položaj, išče komisija sredstva, da bi Bolgarska mogla konsolidirati svoje razmere in povzdigniti produkcijo. Glede plačila obnove v zrni slu mirovne pogodbe proučava reparacijska komisija izboljšanje bolgarsko valute in sredstva, da bi Bolgarska spravila svoj proračun v ravnotežje z zmanjšanjem cirkulacije državnih obveznic in s povečanjem izvoza. Sklepi bolgarska vlade v tej stvari se bodo izročili reparacijgki komisiji v odobravanje. POGAJANJA MED JUGOSLO* VENI IN IT ALT J ANI ZOPET PRIČELA. — Rim, 8. maja. Predvčeraf* šnjim so se zopet pričela podajan {ji med jiT<2os1ovenskimi in italijanski* mi delegati. Na dnevnem redu so dalmatinska vprašanja, katerih rc-Šitev se ima izvršiti pred nadali e* vanjem izpraznitve Dalmacije. V seji 6. t. m. so bili: Salata in Kre* kich za Italijo, dr. Ribar in MetH* čič, delegat dalmatinske pokrajin* ske vlade, za Jugoslavijo. Seje se nadaljujejo. RIMSKA KONFERENCA PRE* KINJENA. — Rim, 8. maja. Člani raznih delegacij so odpotovali domov, da dobe nova navodila in nasvete z t konferenco. Zadnie se je so se vr* šile zelo počasi vsled nezaupanja in intransigentnosti s strani raznih delegacij. Nastale so velike dife* renče, zato treba novih instrukcij. Iz italijanskih krogov se je razširila vest, da se jugoslovenska delegaci* ja najbolj upira raznim predlaga* nim sklepoim IZ DEŽELE ANARHIJE, — Rim, 8. maja. Prefekti so na* znanili doslei centralni oblasti iz bojev med fašisti in socijalisti 6*>2 slučajev nasilstva. 560 slučajev je izročenih sodni jam. Aretiranih ie med komunisti in fašisti 1405 oseb, okoli 400 obtožencev je na svobo* di. Poboji pa se nadaljujejo po raz* nih krajih kakor doslej. ŠTAJERSKI DE2. GLAVAR NA* PADEN IN TE2KO RANJEN. — d Gradec, 9. maja. Deželni glavar prof. dr. Rintelen in deželni svetnik Prisching bi imela včeraj j dopoldne v Su Lorcnzea pri Kap* * fenbergu v krščansko * socijalni skupščini govoriti o vprašanju va* lutc in kreditov ter o političnem položaju. Zborovali^ lokal pa so za* sedli komunistični rudarji i? Par* sehluga in Aumiihla, tako da kr^ ščansko * socijalni pristaši, ki so vsled cerkvene svečanosti v St. M a* rein došli kasneje, v zl»orov\ih4erD prostoru niso imeli veČine. Po pre* rekavanju za predsedniško mesto je imel neki komunist hujskr.joč vor proti deželnemt glavarju in je zahteval zadoŠčeije ?.a prt aie komunistov na Std^ersktni in za one komuniste, ki so bili vbiti ju* nija 1920. Med izvajan-em tega go* vornika je skočilo nekaj delavcev pred dežehv*1-*?. alavr.ria in deželno* ga svetnika, ju preteplo in vrglo z okna prvega nadstrop^« na cesto. Oba sta se moda nrvzlic ptideai dvigniti. Deželnega ^luvarja so ko* munisti zasledovali, nanadii in ga tako izdelali, da je nezavesten obležal. Razsodni delavci, ki so sto* pili vmes, so preprečili namero ko* munistov, deželnega glava ji vbiti. Deželni cilavar in deželni svetnik sta se odpeljala nato v. avtomobilom v Gradec, kjer se ie moral ^e:>e!*ii glavar tako podvreči zdravniški oskrbi. Zdravnik prima rij dr. K a* rel Fischer je konstatinu pri dc nem glavarju poškodbe na gla^i. prsih, hrbtu in levi nogi. Poskočna na glavi se še ne da prcc<:<,; dar bo moral glavar ostati dol^o časa v postelji. Poškodbe so težke in bi mogle biti smrtne. Oro/ništvo je takoj včeraj v St. Lorenzen poiz* vedovalo in nekaj ljudi aret POLOŽAJ V GORNJI SLEZIJI, Francozi in Italijani se umikajo, — Proglas poslaniške konference. — Sodelovanje Francije pri vstajL —d Varšava, 7. maja. Vstaški komunike z dne 6. maja: Vsa Gor* nja £lezija do Korfantvjevo črte je v rokah vstašev. V noči od 5. na 6. maja se ie pričel napad nemških or* ganizacij na naše črte. N . so bili odbiti in ranodo strojnic nam je ostalo v rokah. Naše izcube so i m lenkostne, manjše kakor tetfubc na* padalcev. Poljsko ljudstvo je na* vdušeno in zadržanje vstaskih č^r je izvrstno. — d Varšava, 7. maja. V K a to* wicah se je francosko vojaštvo umaknilo na Rln^nlatz in kolodvor. Uporniki so zasedli predmestji. Ita* lijanske čete se umikajo v Rat;bor, —d Opole, 7. maja. Po po-oči* lih z dne 6. maja zvečer je položaj v vstaškem ozemlju silno resei. V Hindenburgu so opleniii trgovine z živili. — d Pariz, 7. maja. PoslaniŠka konferenca se ie bavila s položa* jem v Gornji Sleziji, ki so ga po* vzročili nemiri. Obžalovala in tfra* jala je uporniške poizkuse, ki so stale zavezniške zasedbene čete člo* veške žrtve, in se posvetovala nato o ukrepih, da se vzpostavi red. Kon* ferenca je medzavezniški komisiji v Gornji Šleziji naročila, naj našlo* vi na prebivalstvo proglas, v kate* rem se obsojajo nemiri in objavlja, da nasilstva ne bodo vplivala na sklepe zavezniških vlad in jih ne bodo mogla ovirati, da bi v zmislu versailleske mirovno pogodbe svo* bodno odločevale o pridelitvi oze* melj, ki so podvržena ljudskemu glasovanju. —d Nauen, 7. maja. Pruski no* tranji minister Dominicus je izjavil v petek v pruski zbornici, da je v Neussenu železniška straža prijela francoske častnike in francoskega okrožnega nadzornika v času, ko so hoteli pognati v zrak železniški most preko pritoka Odre. To je do* kaz, da sodeluje Francija aktivno pri poljski vstaji. —d Nauen, 7. maja. Sedaj so končno poljski vojaki zavrgli svoje maske in civilno obleko ter se bore v vojaških uniformah in rekvirira jo s poljskimi avtomobili. —d Berlin, 7. maja. Italijansko čete so odbile napad poljskih imor^ nikov na železniško križišče Kan* drzin. Ustaši so plenili kraje Ke* po, Jankovice, Travnik in Ratibor* Hamr. NEMCI POSEŽEJO V BORBO V SLEZIJI. — Berlin, 9. maja. »Bcrliner Tageblatt« poroča iz privatnega vi* ra, da ie dospel v Potsdanua veiu oddelek državne hrambe, kateremu se je pridružilo več tisoč mož var« nostne straže. Moštvo je oborože* no z ročnimi granatami ter je na potu v Gornjo Šlezijo. VLADNA KRIZA V NEMČIJI. — Berlin, 9. maja. Včeraj se je vršilo posvetovanje koalicijskih strank z ozirom na antantin u Iti m a* tum. Spočetka je bil samo cen trum za sprejem, pozne j pa so se pridni* žili centrumu tudi demokrati in nemški nacijonalci. — Berlin« 9. maja. Misija posla* nika Mayrja za sestavo novega ka* bineta je bila brezuspešna. Novo vlado bo skušal sestaviti poslanec dr. Stresemann. Dr. Simonsov na* slednik naj bi bil sedanji nemški poslanik na Dunaju Rosenberg. URADNI JEZIK V RUSIJI — ESPERANTO. —d Beograd, 8. maja. Prestaro porote iz Pariza: >Izveetja< pišejo, da bodo v dveh tednih vse tovarne v P etre gradu prenehale z delom. V vsej Ru- siji vlada velika eusa, tako da bo prej-kone izredno slaba tetev. Svet narodnih komisarjev pripravlja zakon, da se v Rusiji kot uradni jezik uvede esperanto. Dne 3. julija bo v Moskvi kongres tretje internacionale. VELIKANSKE MNOŽINE PO. NAREJENIH ITALIJANSKIH LIR. — Dunaj, 7. maja. Že dalje ča* sa so se pojavljale na dunajskem denarnem trgu velike množine po* narejenih italijanskih novčanic, po* sebno bankovcev po 500 in 1000 lir. Ponarejeni bankovci so bili jako dobro izdelani, kar je povzročalo na mednarodnem denarnem trgu precejšnjo nesigurnost in nezaupa* nje proti liri. Dunajski kriminalni policiji se je posrečilo prijeti 2 I ta* lijana, ki sta razpečavala po Duna» ju ponarejene bankovce. Dognalo se je, da je obstojala cela družba, ki je imela svoj sedež v Milanu in Genovi, kjer so se ti bankovci izde* lavali kar na debelo. Policija je dr>? bila v svoje roke dve kompletni ti* skarni za bankovce in za 90 milijo* nov lir ponarejenih bankovcev. Po-narejalci so razpečavali bankovce osobito po Lombardiji in Toskani, od koder so spravili cele zaboje v Trst in odtod v Avstrijo, kjer so dobili zlasti med verižniki z valu* tami hvaležne odjemalce. Soholsroo. — Sokolsko društvo v Šiški naznanja, da bo imelo vsak Četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer uradne ure v Narodni Čitalnici v Spodnji Šiški, začenši z 12. majem 1921. Izdajale se bodo Sokolske legitimacije in znaki pobiralo članarino in sprejemalo priglasnice novo vsto-pivših članov. Vsak, kateri želi legitimacijo, naj prinese s seboj sliko 6—9 oblike. Opozarjamo, da ima pravico do legitimacije le Članstvo, katero je včlanjeno najmanj 3 mesece v Sokolskem društvu. Po legitimacijo je priti osebno. — Vaditeljskemu zbora ljubljanskega Sokola je oddal Boiriirni! Šlachta, restavrater in kavarnar v Narodnem domu K 100. da jih izroči z ozirom na cvetlični dan svojemu najmarljivejše-mu telovadcu — akademiku. — Širša seja gospodarskega odseka ljubljanskega Sokola se vrši v torek, dne 10. maja ob 8. zvečer v Narodnem domu v odborovi sobi. Prašimo polnoštevilne udeležbe.__ Turlstika in sport. — Prvenstvene nogometne teka me v Zagrebu. V nedeljo, 8. t. m. so se vršile na Maksimiru prven* stvene nogometne tekme med Gra^ djanskim in Slavijo, ki so se kon* čale z rezultatom 9 : 1. Za tema dvema kluboma je igral Hašk proti Croatiji in sicer z rezultatom 10 :0. Gospodarske uesti. — g Izplačevanje In podaljševanje zopet v plačilo dospelih 6°onih državnih bonov v kronah In v dinarjih, se je — kakor nam poroča delegacija ministrstva financ — pričelo s 1. majem t 1. in se vrši za Slovenijo edlnole pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razjisa delegacije štev. 1809,rVal., ki je objavljen v Uradnem listu. Za bone se lahko zahteva izplačilo, lahko pa se tudi dajo podaljšati. V poslednjem primeru se izplačajo hkratu 6°/one anticiputivne obresti od dneva prezentacije za daljnih 6 mesecev in rudi dekurzivne obresti od zadnjega roka pa do dneva pro-longacije,__ Poizuedbe. — Izgubljena stvari. Oni, ki je pu>til meseca februarja pleteno koSaro z lansko obleko v vrednosti 2 do 3 tisoč kTon pri posestniku Kralju na Dolgem brdu, pošta Prevalje, Koroško, naj se zc'.aM pri županstvu Libuče (jugoslovenskl del) poŠta Prc-valje — Našla se je palica na poti na poti na Vič. Kdor Jo je zgubil, naj se zglasi na Zrinskega cesti 6, vis. priti. — Ročna torbica se je naSla na Oosposvetski cesti. Dobi se pri R. Tavčarju, Gorupova unca 4„ II. ndstr. Glavni urednik: Rasto PustoslemŠek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. i E ii ti LJUBLJANA, PreSernova ulica štev. 509 v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana, a !r . ■ ~ Telefon štev. 40 in 457. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. 15 JI 2 vagona pili topit, litih Vi in >/• litra 2 zavojnino v zabojih 875 odda Lndwig Adler, Wien !▼„ Wfedener Hauptstrasse 10. fr »Ihana. 3218 ftpedicljska firma Lndovlk Ševar, vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ©carinjenje. 2535 Kopite la berite hudomušne kratkoćasnlee Cena 6 kron, po pošti 60 v več. se v vseh knjigarnah. Dobi 2588 Kdor Isfte aa ostanovitev kakega dobičkonosnega predmeta s primernim kapitalom in lastnimi trgovskimi lokali, naj se obrne na uprav. Slov. Naroda pod Šifro ,Ljubljana/3195". Eshaustor kapi Mehanična vrvarna - terilnica - predilnica Anton Šinkovec, Kranj Grosuplje. Ponudbe na tovarno Grosuplje. 3145 Cifre se prodajo. Carkarjevo nabrežje St. 17. II. nadstropje, (dohod iz Krojaške ul.) Meh. vrvarna - terilnica - predilnica Anfog Šinkovec. Kranl-Grosoplie sprejme za takoj izpraianesa burlača. Ponudbe v tovarno Grosuplje. 80 lesenih barelov v dobrem stanja proda v Branio. Elektrarna 3215 Naprodaj so mladi psi, dobri čuvaji, na pol volčje pasme Ogledajo se na Rimski cesti St. 19, dvori še. Usodna priliku! Proda se voz za 2 konja, popolnoma prenovljen. Slomškova nI 21, dvorišče. 3164 Pozor! Prodom Mio z več stanovanji ter malo zelenjadnega vrta za K 40.000*— Polše, fieber št. 15. 3188 + Hc6t0 vsakega pfttttaaega obvestil*. Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl naš ljubi soprog oziroma oče, gospod Anton Dreivec Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 10. t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Janez Trdinova ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. maja 1921. Marija Drenovec. soproga. Joško in Alojzi] Dre- novec, sinova, člana nar. gledališča. Breg pttcbMfa obrestna. Tužnega srea naznanjamo, da Je naša predobra, nenadomestljiva mamica, ozir. soproga, gospa Helena Nandelj 8. maja ponoči, v starosti 68 let po kratki mukapolni bolezni preminula. Pogreb bo v torek 10. t. m. ob 18. uri popoldne na pokopališče pri D. M v Polju. D. M. v Pollu pri LJnblianl, 8. maja 1921. Franc Mandelj, soprog. Franja, Ana« hčeri. 3140 Polkovnik kateri se nahaja začasno v Ljubljani, lite gobo z 2 posteljama v bližini glavne pošte ali sodišča. Ponudbe ood .Polkovnik/3214* na uprav. Slovenskega Naroda. 3214 Gospod išče soJo. Ponudbe pod »Primerna soba 3184" na upravo Slov. Naroda. 3184 6 mladih psiOnro, dobermanov čistokrvne pasme, se ta-kol odda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3201 Posestvo naprodaj. Hiša, gospodarsko poslopje, kozolec, travniki, njive, gozd, okoli 8 oralov, najboliše kakovosti v kamniškem okraju pri Lukovici 20 minut od velike ceste. Pojasnila daje g. Inka Pestator V Št. Vido 1 pri Lukovici. 3208 Kupi se hiša v ljubljanskem predmestju. Ponudbe cod .hiša 3209' na uprav. Slovenskega Naroda. 3209 Skladištar. Zanesljiv vodja komisiioniranja in nad-zorovatelj vlaganja, ki razpolaga z dolgoletnimi izpričevali slične službe, se takoj sprejme. Stanovanje z razsvetlia-vo in kur avo preskrbljeno. Prvovrstne resne moči, želeče stalno službo. n»j pošljejo ponudbe z obširnim osebnim popisom, prepisom izpričeval, navedbo referenc, ter sliko na t,Tltanfll Kranjska tvornica že'jez. i bravarske robe, Kamnik. Ruska •v In ključavničarstvo „JHKORJ" M' ntaža raznih strojev, remontaža avtomobilov, motociklov In koles (bldk-lov), poljedelskih strojev in ključavničarska dela. Naročila se sprejemajo. Odgovorna dela pod naazoistvom ruskega Inženirja. L1obl|aoa. Karal Kotnikova vlloa. Ledina. Prvovrstna Es-ka kolesa HajfireiSe predvojno, kvalitetno blago. Gosoosvetska c. 14. St^grafinja in kontoristinia z večletno prakso išče mesta. Ponudbe pod *Stenografinja '3108« na upravništvo Slovenskega Naroda. 3108 Skoro nova itetilnfta naprava z 9 lučmi se po ugodni ceni proda. Istotam je na rrodaj popolnoma novih 10 polken 160X45 in 6 polken 130X45 cm. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3211 Preda n donrs ohrai*ien pianino tvrdke Bremitz. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3199 BHAka ntulta, prvovrstna mt i$?n mnffa Gre tu^i na letovišče. Po lilE lilKilll. nudte pod .Sobarica 3193, na upravo Slov. Naroda. 3198 Prodom kozo in 2 Kcnarčka, donra mu Mil Mer 15. 3W9 19 mcM pomočnikov in 3 mm se sili. Tvrdka Josip Jug. RimsKa L16. 3i s: 7rimerno nagrada dobi, kdor preskibi mirni stranki 2 ali 1 me-blovano ali nemeblovano sobo s porabo kuhinje za takoj. Cenjene ponudbe pod „Tiho 3197" na upravo Slovenskega Naroda. 3197 Pba oprava, 1^°?™™ proda Sp Šiška, Jerneieva cesta 78. pri J. Cerne. 3110 Dobro zaraščen bukov gozd v izmeri 1 ha 62 arov se proda v golosek, pripraven za napravo oglja ali drv. Oddaljen 1 uro od postaje Litija. Pogoji v litijskem tupnišča. 3139 Krasna tula srebrna doza za cigarete in zlati damski kollier se ceno proda. Ogleda se vsak dan samo od 3 do 5 ure ponoldan v Nunski ulici St. 3, druga vrata. 3216 Sprejme se vzgojiteljica, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika k trem otrokom v starosti dveh, osem in deset let. Plača po dogovoru. Ponudbe v nemškem jeziku na M. Hintze, Karolincnhof pri Ptuju. Kuhinjska opraoa otroška posteljica, mlzna postelja (Ta-felbett) in druge reči se radi selitve ceno prodajo Kersnikova ul. 5 I. 3220 mehaniki pozor! Naprodaj je lepa hiša v Slovenjgradcu z vrtom na glavnem trgu blizu cerkve, z lepim piodaialniškim prostorom in delavnico. Ker tukaj ni nobenega narodnega strokovnjaka, se zatorej pripoio-ča. Pojasnila daje Klun Janko, trgovec v Slovenjgradcu. 3217 Janko Skale Cetestlna Skale roi. nerunanskr pralen Plana v maju 1921. Šampajnske steklenice ▼ vsaki mnotlnl kupuje Fr. Kham, Ljubljana, rasnrotl hotela TJnfon. 317- Proda se v sredini mesta Maribora, z večjo množino odjemalcev kakor: zavodov m hotelov. Vprašanja na Anoočol In lifor« rnacnl zavod »VEDEŽ*. Mar.bor, Slovenska ulica 6. 3i4i Ha drobno. Prva kranjska vrvarna Ivan Adamič, Ljubljana, St. m. t. 31 Priporoča vrvarske izdelke Iz prave dolge konoplje, kakor natege (strange), oglavja, vrvi za peri'o, vrvi in mreže za seno, vrvi za transmisije, opasn ce nav. In za transmisije (Mflllergurten), mrežnice (HSngematten) ribje mrtia (Fischnetze), vrvi za okna (RoiloschnOre), tržne torbice L t. d. Lastoi izdelki. Telefon 441. Solidna p astre tb a. rodajalka spretia in trgovsko naobražena, se sprejme pri F. Čuden, Mana, Prešernova ni. 1. Austro - Fiat, 35 HP, električ. razsvetljava Bosch, pogon od znotraj, 6 sedežev, modernega tipa, popolnoma nov se proda. — Istotam Puch 24 HP, 5 sedežev. Kje, pove, upravništvo Slovenskega Naroda. 3221 ODAJO SE: u Rosnih! slatini: u LiuMjnnl: v LluMianl: na Bledu: viia (Hohe VVarte) s krasnim razgledom, 6 velikih sob, sobe za služinčad, velik vrt s sadnim drevjem (250 žlahtnih dreves), vodnjak, gozd, lepo opremljena \ zemljišče na levi strani Dunajske ceste ob premikalnem tiru južne železnice 30.000 m* j več hiš t vrtovi tisoč kron; v ceni od 300—700 na Bledu: vila .Danica" z lepim razgledom na jezero in gore, 11 sob, 3 kuhinje, 8 vhodi, popolnoma opremljena; hiSa s popolnoma opremljeno mizarsko delavnico (vsi stroji za mizarstvo), električni obrat m Posoli pri: LaojalBa in tlak »Narodno rltkarno« Za inseratni del odgovoren Valentin K o p H a c 8780 4X 0 61 CRE9 CS