PoŽtnfna pVčana v gotovinf
Csna 1 Din
Leto I. (VIII.), štev. 96
Maribor, sobota, 27. avgusta 1927
»
JUTRA
«
bthaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. iav. v Ljubljani 4b 11.409 Valja meeečno, prejeman y upravi ali po poiti 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Dl«	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarif« Oglata tprtjama t«dt oglaani oddslak .Jutra- v Ljubija*!, Pralamoaa ali e* IL4
PkUilT" 1 ■ iii«™a«BiiMBMHTll|ffl|||irTr,!g‘""nl"*,MMM,IMM‘IM*l*,,l"™<illtiwl,M,,MIMJflM""*lll*ll"ll^"iniiinilBriliH*lWIIIillii HBi' 1		
Mariborski občinski svet
Za podaljšanje stanovanjskega zakona — Občina uvede ■vtopromet Iz Maribora do meje — Zavetišče za brezposelne na Rotovškem trgu — Otroško igrišče
Maribor, 26. avgusta.
Za sinoonio sejo mariborskega občinskega sveta j© vladalo med občinstvom precejšnje zanimanje, najbrž radi zadeve Mestne hranilnice, ki pa so io prihranili ea taino sejo. Na galeriji že pol leta ni milo toliko poslušalcev kakor tokrat.
Ob 17.20 je o tvoril župan osmo redno sejo m določil posamezne občinske svetnike za člane in namestnike predsedni-°'L y°lilnih komisij za 11. septembra.
boru za Potovanje ^vestfalskih Slo-encev v domovino, je bil dovoljen prispevek 10.000 Din za primeren sprejem.
— Čeprav se je pečala že posebna komisija e zadevo tkalnice v Linhartovi ulici, kr kali nočni mir vse do desete ure, še vedno nimajo tamošnji prebivalci prepotrebnega miru po osmi uri zvečer. Župan odgovori obč. sv. Erženu, da je odredil ponovno komisijo za ureditev tega vprašanja.
v. Na predlog kluba socialističnih občinskih svetnikov sklene občinski svet nastopiti pri ministrstvu za podaljšanje stanovanjskega zakona, dokler se ne o-mili stanovanjska beda.
Avtomobilski promet Maribor—Gradec.
Bivši major Mehlen iz Gradca je ponudil mestni občini družabništvo ea o-tvoritev potniškega prometa Maribor—
Gradec z dvema avtobusoma. Glede na to, da je tik za Mariborom carinska revizija kar bi povzročalo velike ovire, pri rednem prometu in da obstojajo dobre železniške uveze. je občinski svet mišljenja, da se podjetje ne bi rentiralo in 3e bila zato ponudba odklonjena, zlasti, ker namerava občina sama uvesti avto-Promet iz Maribora preko Št. lija do meje.
^ Mariji Schrnirmaul se dovoli nameravana preureditev hiše na Ruški cesti. —
Zavrnejo se vsi priziva glede prirastka-nne, ratzen priziva gospe M- Orovič, kateremu so deloma ugodi. — 32. art. pu-ku in Danici Mo dec čin se odpiše vodarina, ker niso sami zakrivili večjo uporabo vode.
Zavetišče za brezposelne. Razna dovoljenja in prizivi.
Za soeiialni in stavbeni odsek je poro-al obč. svetnik dr. Kac. Ker je občina ze od februarja brce zavetišča za brez-tovslnG’ b° čma v lastni hiši na Ro-v to ^lrgu Uredila Primerne prostore bj bliSVT*10‘ pl*®* sv*d- Petelan želi, da pisjem *,avetaSče oskrbljeno tudi s easo-no vzvcu ^ 80 delavci lahko tudi moral ceptnih J*!1 ~ Predlog društva kon-
novi posredi™’ da *ai obč!n.a lista' novembru m.’'1 nico za stanovanja po 1.
sebnim posredoval občinstv°	za‘
kloni, ker b0	se	®a efkrnt od-
skih zadevah, v'SuVaT1Jc 7 stanfvan>
sploh zakonito moS* 1)0"°V' ma potom svoj^!na sa’ urada v roko. i ^ijaino-po it.enega j	‘Knacu	Ope ki se ne
dovoli postavitev Pavjl1(jna na VOgalu
Cafove ulico, kjer jc hotel otvoriti toba-barno. Prošnja tvrdko Zlahtič glede naprave bencinskega reZOrvonTia in 5r_
Paiko na Grajskem trgu, jo 1}|la vrnjena odseku v ponovni študij. ___ Qrat]bcni' urad prosi primerne rcmuncracile za dela. ki so bila iizvršena na preteklo leto M lastni režiji na mestnih objektih. Od-
sek predlaga 10.000 Din. Obč. svet Pe-tejan zahteva garancije, da prejmejo nagrado tudi delavci, ne samo uradniki gradbenega urada. Zato se zadeva vrne odseku.
Vprašanje otroškega igrišča in športnih prostorov.
Dečje zavetišče v Ljudskem vrtu potrebuje več prostora. V poštev pride predvsem športni prostor »Rapida«, kjer bi se uredilo otroško igrališče za mestno deoo. Ker ima »Ratpid« baje pogodbo za prostor do leta 1930-, se doslej ta (zadeva ni mogla pozitivno rešiti. Župan je stopil v stik z »Rapido n«, če bi bil pripravljen prepustiti svoj p.osto* v Liudskem vrtu pod pogrnem, da mu občina da drugo mesto. Ker pa bi parcele, ki hh je nameravala kupiti občina ob Betnavski cesti v to svrho, stale četrt milijona dinarjev in ker bi tudi ta prosor bil na vse zadnie udi le začasen, se ob črna ne more spuščati v to. Zahteva po razširjenju otroškega igrišča pa je nujna. Zato naj mestni gradbeni urad poišče drug primeren prostor, da se vsaj Rapido v o igrišče lahko prestavi. Gosp. Petejan na-glaša, da ie na vsak način treba preskrbeti prostor za deco. To je naloga občine pred športom. Ker pa naj za enkrat ostane ISSK Maribor na dosedanjem mestu, bi se mogoče pogodil »Rapid« 8 tem klubom in treniral na njegovem igrišču. Ves obširen akt je bil izročen pravnemu odseku v nadaljni študij.
Finančne zadeve.
Za finančni odsek je poročal g. dr. Je-rovšek. Predno bo sklepala občina o ponudbi Ljudske knjižnice ea nakup slike vladike Slomška, .bo posebna komisija občinskega sveta ugotovila meno umetniško vrednost. — Za popravilo raztrganih hodnikov ie bilo dovoljenih 2§0 tisoč dinarjev. Dela izvrši tvrdka Pickl. — Lastniku gradu se dovoli odlog za popravo fasade do spomladi. — Najemniku trafike v mestni hiši v Smetanovi ulici, se zniža najemnina od 800 na 400 Din. — Jugoslovenska Matica prejme 500 Din podpore za ploščo majniške deklaracijo v parku. — Slovenski Matici se dovoli 500 Din kot prispevek eca vzdrževanje Jurčičeve rojstne hiše. — V dečiem domu se izvrše naknadno šo nekatera najnujnejša popravila. — Štefan Potočnik sme tudi spomladi zidati s pomočjo občine pod znanimi pogoji.
Raztrgane stanovanjske barakae.
V Danikovi ulici se imaio takoj popraviti stanovanjske barake št. 8a in 8b, kar bo stalo 40.000 Din, tretja baraka 8c, pa tudi takoj, ko se uredi lastninski spor (Z sreskim poglavarstvom.
Meljsko predmestje.
Dolga debata se ie razvila o Meljskem predmestju, niegovih higijenskih razmerah in potrebi tlakovanja Meljske ceste. Stavbeni urad predlaga kanalizacijo predmestja, ki bi stala 1,900.000 Din. Referent jo mišljenja, da bi se lahko najelo za to posojilo, ker bi so dobilo kritje zlasti od one vsote, ki jo dolguje država občini na najemnini za vojašnico, to je že okoli 5 milijonov Din. Župan sporoča, da jo dovolil generalni direktor carin, g-dr. Šmid, da se tlakuje iz kaldrmime Meljska cesta, četudi bodo carinarnico kje drugje postavili. Predno pa se tlaku-
je ie treba seveda izvršiti kanalizacijo. V debato so posegli gg. Glaser, Murko, dr. Lipold, Bahun, Domiter in Pfrimer. Občinski svet ie sklenili, da se še enkrat obrne v Beograd za izrecno dovoljenje, da se sme uporabiti materiial, ki je pripravljen za tlakovanje Einspielerjeve ulice, (za tlakovanje Meljske eeste. O kanalizaciji se bo sklepalo, ko prispe odgovor.
Razne koncesije.
Za trgovski in obrtni odsek je poročal gosp. Weixl- Na prošnjo Terezije Copet-ti, se ie izrekla krajevna potreba ea Ljud sko kuhinjo v Vojašniški ulici, na prošnjo »Salus« d. d. krajevna potreba za trgovino z (zdravniškimi potrebščinami, na prošnjo Tiskovne zadruge v Liublia-ni, kraievna potreba podružnične knjigarne. Odklonili so krajevno potrebo zastavljalnice in delovne posredovalnice Josipu Stibilju.
Razbremenitev Koroške ceste.
Obširneje ie raepravhal občinski gv«l o Koroški cesti, ki je nabito polna mesarjev in špehariev, ki občutno ovirajo promet. Po pretehtavanju vseh možnosti je bilo sklenjeno: Koroška cesta se mora na vsak način razbremeniti. Mesarji se prestavijo na novi del Glavnega trga, Špeharji na dosedanje mesto mesarjev; krompir, zelje itd. pa naj se koncentrira na Vodmkvem trgu, prodala ostalih artiklov se pa premesti z novega Glavnega trga na Rotovški trg.
Po poročilu in predlogu gg. Dobravca in Pfrimeirja o stapiu ručunskega (zaključka za leto 1925-, ie občinski svet odobril predlagani zaključek. Kancem seje jo bil še overovljen zapisnik zadnje seie, nakar je župan zakllu&l javni del seje ob 20. nri.
Sledila je taina seja, ki je trajala ao 23.30 ponočL
Razpust ffailstovsklh organizacij na Češkoslovaškem
Nova velika afera generala Gaj de — Ukradeni dokumenti
Privrženci generala Gajde, ki se sami izdajajo za nekake češke fašiste, so si '.zeli z naiogo, z brahijalno silo reševati zadeve svojega voditelja. Sredi noči so izvedb dobro organiziran napad na vilo ministeriialnega svetnika dr. Vorela v malem letoviščnem kraju Saeava, Z revolverji v rokah so vdrli v spalnico dr. Varela ter se predstavili kot policijski organi, ki imajo nalog napraviti hišno preiskavo radi suma špiionaže. Svetniku so prebrskali vse akte ter cele kupe odnesli tudi seboj.	—*
•
PRAGA, 27. avgusta. Sinoči, pozno zvečer, je bil aretiran tu general Gaj-da in odveden na policijo, kjer so ga več ur zasliševali. Njegova aretacija je v zvezi z zaplenjenimi dokumenti v tajništvu fašistovske stranke. Istočasno z Gajdo sta bila aretirana tudi glav ni urednik glasila fašistovske stranke na Češkem »Risni Straž«, Srepan in član strankinega načelstva, Fastera.
Ko so fašisti zvedeli za aretacijo generala Gajde. so vprizorili pred policijskim ravnateljstvom demonstra-
cije in zahtevali takojšnjo izpustitev, Gajde. Ker so pričeli groziti, jih je policija razgnala z orožjem in več aretirala.
Fašistovski listi naglašajo, da je bil napad na ministerijalnega svetnika dr. Vorela insceniran, samo da bi se dobil povod za postopanje proti fašistom. Današnje časopisje poroča, da so bili dr. Vorelu ukradeni dokumenti in privatna pisma včeraj vrnjeni vojnemu ministrstvu po pošti. Naglaša pa se, da so fašisti poprej vse dokumente fotografirali in si dali overovati fotografije po notarju.	\
V zvezi s to afero je bilo aretiranih včeraj 15 oseb.
Nastop policije in vlade proti fašistom je izzval med fašistovskim uradniškom veliko poparjenost. Od včeraj državni nameščenci trumoma izstopajo iz stranke in zdi se, da se bo razvila stvar v veliko politično afero. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo vlada že danes izdala na-redbo o razpustu vseh fašistovskift organizacij na Češkoslovaškem.
Demokrati in dr. Ravni-kova kandidatura
BEOGRAD, 27. avgusta. Izvrševal-ni odbor demokratske stranke je na svoji današnji seji razpravljal tudi o kandidaturah stranke v mariborskem volilnem okrožju na listi radikalov. Sklenjeno je bilo, da dr. Ravnikove ni mogoče smatrati kot koalicijsko listo demokratske, stranke, ker je dobila de mokratska stranka 1. 1925. sama toliko glasov, da bi morala dobiti nosilca liste. Demokratska stranka radikalnega nosilca liste dr. Ravnika zato ne priznava.
Novice Iz prevaljskega okra a
Aretacija. V četrtek so na Prevaljah aretirali Ivana Seifrida, trgovskega pomočnika ife Ruš, radi žaljenjaVeličanstva Aretirani je stari znanec mariborskih sodnih zaporov.
Smrt starega moistra. Na Prevaljah so pokopali dolgoletnega dimnikarskega mojstra Karla Reka. Sezidal si je novo hišico, potem io pa umrl. Bil je jako priljubi ien.
Stanovanje krajnega šolskega sveta.
Bivšemu učitelju Vinku Mdderndorferjhu v Mežici, sedaj uslužbencu neke zavarovalnice in nosilcu liste DKRB ea mariborsko volilno okrožje, ie komisar odpovedal stanovanje, katero mu ie popre! krajni šolski svet in občinski odbor priznal stalno za njegove »velikanske« zasluge za občino. Samo popravilo stanovanja je stalo okrog 100 tisoč dinarjev. Sedaj bo pa vi teh lepih prostorih prebival kak učiteli brez zaslug, kakršne le imel g. Modemdorfer za občine. Htša je lastnina šolske občine v MožicL
LJUBLJANA, 27 avgusta. (Prost promet). Curih 1095, Dunaj 800.50, Berlin 1363.50, Milan 309, London 276.25, Newyork 5675, Pariz 223, Praga 168.55.
CURIH, 27. avgusta. (Zaključni tečaji). Beograd 9.135. Berlin 123.22, London 25.21, Newyork 518.60, Pari* 20.30, Milan 28.05, Praga 15.37.
Kino Apolo. Do nedelje Ellen Richter
Lola Montez
drzna ciganka, ljubica kraljev.
Mučni spomini na mariborsko nemško dobo
Boj za nalepljenje slovenskih oglasov v Mariboru
Res nekaj neverjetnega je, kako smo se morali Slovenci v Mariboru svoječasno boriti za vsako drobtinico svojih pravic. Prav gotovo je, da se bodo danes svojega malenkostnega šovinizma sramovali tudi Nemci, ki so v lotih pred vojno pri tem še krepko pomagali.
■ Dramatično društvo se je obrnilo leta 1911. s prošnio na zadrugo postreščkov Union ki na tiskamo L. Kralik, da bi prevzela v nalepljenje tudi njihove oglase. Oba sta odgovorila, da tega ne smeta, ker imata obrtno dovoljenje samo za nalepljenje nemških oglasov. Tako se ie obrnilo Dramatično društvo na mestni magistrat 18. I. 1912 s prošnjo, naj inu nakaže mestni magistrat kake druge prostore. Ker ni bilo odgovora, ga je armiralo 31. I. ter 16. in 28. II., nakar ie prišla 29. II. od mestnega sveta odločitev, da naj Dramatično društvo svoiim vlogam priloži nemške prevode, a s pripombo, da se ne bo dovolilo plakatiranje drugod, kakor na oglasnih deskah e a druge. Union in tiskarne Kralik. Istočasno se je opozorila varnostna straža, da mora preprečiti nalepljenje slovenskih gledaliških listov. Proti^ odločitvi mestnega sveta je vložilo Dramatično društvo 13. marca 1912 pritožbo na namestništvo v Gradcu, ker ie magistrat zavrnil slovenske vloge,- ker odgovarja na slovenske vloge nemški in ker odkazuie društvu za plakatiranje prostore zasebnikov, katerim pa na drugi strani magistrat zbranju j e plakatiranje slovenskih oglasov. Ko zopet ni bilo odgovora, je Dramatično društvo poslalo isto pritožbo 6. julija 1912 naravnost na namestništvo v Gradcu in ponovno urgiralo rešitev ter prosilo za dovoljenje, da bi smel kak zastopnik-društva osebno intervenirati pri referentu na namestništvu. A odločitve ni bilo, kajti namestništvo je poslalo ves akt mestnemu magistratu v izjavo. Res je namestništvo to izjavo ponovno uradno urgiralo in doseglo, da se ie mestni »vet mariborski Izjavil po 11. mesecih, dne 14'."m;rrča 1913, češ da zadeva ni bila nujna in da društvu ne gre za stvarno rešitev, marveč-zrn nasilno načetie jezikovnega vprašanja, kar dokazale tudi lo. da so nekateri čiaii društva že hoteli nalepiti slovenske oglase po ulicah, kar pa je policiia preprečila.
Res je hotelo Dramatično društvo kar na svojo roko nalepiti gledal- liste, vsled. česar je preiel mestni magistrat dne 1.
marca 1913 sledeče anonimno pismo, ki je pravi naciionalno-politieen dokument tik izpred vojne dobe,'ki se hrani med akti mestnega magistrata: »P. T. Auf den Ankundigungsitafeln deri (der) Dieiist-mannen sieht man seit gestern zurri er stenmal »slovvenische Plakate« aufge-klebt. Ist das eni Vorstoss gegen den deutschen Charak-ter der Stadt Mar burg? Wir haben so nicht einen deutschen Dienstmann, geschvveige Dienst-madehen oder Arbeiter in der Stadt Mar burg. Gerade die slovvenischen Dienst-madehen und Arbeiter sind die grosste Gefahr iiir das »deutsche Marburg«. Wa-rum gi-bt es in Marburg keine d e u t-s e h e Dienstvermittlung? Ein Deut scher, der die grosse slovvenische Gefahr kommen sieht«
To anonimno pismo so smatrali za tako važno, da so ga poslali policiii v izjavo, ki poroča, da sta pustila tajnik Dramatičnega društva Karel Trocha(r) in načelnik Feliks Stegnar lepiti po nekem delavcu gledališke lepake za predstavo Ben Hur; sporočilo se jima ie, da se je načelstvo postreščkov pritožilo, na kar se ni plakatiralo dalie; že nalepljeni listi pa so že prelepljeni.
Ker ni bilo od nikoder rešitve, se le poskusilo še na drug način. Dramatično društvo je javilo mestnemu magistratu, da bo nalepilo svoje oglase na hišah deseterih hišnih posestnikov, ki so to izrecno dovolili. Na to prijavo je dobilo društvo že v treh dneh odgovor, češ. da je tako dejanje kaznivo in da bo društvo ovadeno po drž. pravdništvu. ako bi kaj takega poskusilo. Hkrati je dobila policija nalog, da to prepreči. Pritožbe proti tej odločitvi je namestništvo zavrnilo radi svoie imkompetence.
Pritožbo od 13. marca 1912 pa je zavrnilo namestništvo iz istega razloga po dveh letih, namreč 12. februarja 1914 s pristavkom, da proti temu odloku m na-daljnc pritožbe. Navzlic temu se ie društvo pritožilo na Upravno sodišče, ki je vzelo pritožbo v pretres in zahtevalo, da sc popravijo neke formalne.napake v teku 14. dni. Ta poziv je društvo prejelo 23. nmja in mu ugodilo 8- junija, S tem pa je društvo prekoračilo dovoljeni termin in upravno sedišče ie dne 10. septembra 1914 postopanje ustavilo. Bili so časi. ko je postajalo mnenje Upravnega sodišča v naših jezikovnih sporih že ne-meredajno.
Mariborski	in
Demokratskim volilcem
, Politično društvo za I. in IV. okraj sklicuje plenarni sestanek vsega,članstva iz celokupnega’ širšega odbora na pondcljek, dne 29. avgusta 1927 v tajništvo stranke v Cankarjevi ulici-
Apeliramo na disciplino članstva in odbornikov ter pričakujemo.pohioštevil-ni obisk. Je to edini in zadnJi sestanek pred volitvami, in se bodo dala članstvu vsa. potrebna pojasnila in navodila glede v cljtcv. Vsakdo tudi la 1:ko izve glede svojega volišča in razdelile se bodo tudi funkcije ca dan volitev v agitacijskih lokalih.
Naj torej nikdo ne izostane!
 ______________ ODBOR*
Doba Jesenske vlage
»Zatemnelj svod obeta še mnogo mokrote« srno zabeležili v (zadnjem vremenskem poročilu. Nismo se motili. Nastopila je, sicer predčasno, doba jesen-2^ ^ Ja#e* kar nič posebno ne prija rialim vinorodnim goricam. S perijod-** nim vsakodnevnim deževjem se ie tempe latufa tudi močno ohladila in vinograd juk s kislim obrazom ogleduje sme” bulno trto, ki ravno v septembru potrebuje največ gorkega solnca.
Klop, klop . . . potrkava klopotce s Kalvarije vi težko megleno ozračje in a>1 poveduje dozorevanje grozdja in bližajočo se jesen. Hladen val, ki je (zajel vso Evropo, v Ameriki pa celo zasnežil, bo
brez dvoma močno prizadel jesenske pridelke. Nevarnost preti tudi zakasnelim hmeljarjem in naš kmet si iskreno želi zopetne vremenske iEpremembe. Barometer se je davi sicer nekoliko dvignit .vendar ga ie obilica vlage zopet potlačila. Pohorje se je pred-poluan izkopalo iz megel, čemur pripisujejo domači vremenski preroki izbolišanjo vremena. Hlad je tudi nekoliko popustil, tako, da lahko upamo, da nas bo jutri prijetno vaicnadila solnčna nedelja, —
Napredovanja na magistratu.
V višio plačilno stopnio so pomaknjeni sledeči uradniki mariborske mestne občine: gradbeni nadsv. inž. Černe, inž. Baran, dr. Novak, Brandner in Haas. — Po sklepu sinočnjo tajne seje občinskega sveta bodo na magistratu tudi v septembru nedeljene uradne ure, kakor v: mesecih junij, julij in avgust. — Premestitev postajennčelnlka Kovačiča. Postajcnačeloik na Teznu, Aloiz Kovačič, jo imenovan a a postajenačelnika v Brodu na Savi. G. Kovačiču čestitamo k velikemu napredovanju v službi, obžalujemo pa, da nas zapušča. —
Iz oblastnega odbora.
Mariborski oblastni odbor jo dovolil 12.000 Din podpore (za šesttodenski tečaj za učitelje na kmetijski šoli v Št. juhi ju, 20.000 Din za naučno potovanje živinorejcev v Avstrijo in 30.000 Din za nagrado bikoreJcem ob priliki, licencova-nja bikov. —
Dr. Grasselli —- prvi državni pravdnih v Ljubljani.
Po poročilu iz BeogTada, je kralj pod pisal »ukaz«, s katerim ie imenovan za prvega državnega pravdnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani dr. Grasse b, dosedanji vodja državnega pravdni štva pri okrožnem sodišču v Mariboru Študijska podpora mariborske občine dijakom.
Mariborski občinski svet je sinoči do volil po 1000 Din študijske podpore sle dečini dijakom: Francu Kosu, Antonu Stergaršku, Josipu Voršiču, Ludoviku Dulju, Božidarju Verstovšku in Francu Pivki.
Revizijsko poročilo o Mestni hranilnici
Glavni del sinočnje tajno seie mariborskega občinskega sveta, ki ie trajal dr 11.30 ponoči, je izpolnilo obširno revizijsko poročilo o stanju Mestne hranilnice mariborske, katero ie dal sestaviti seda nji gerent. Večina, obstoječa is klerikalcev in Nemcev, ie sklenila nezaupnico upravnemu odboru in apel na velikega župana, da intervenira pri Mestni hranilnici v smislu revizijskega poročila- O spremembi pravil Mestne hranilnice se ni razpravljalo, ker je že odsek sklenil da se tozadevna razprava odloži. —
Iz državne službe.
Arhivski uradnik v ministrstvu za notranje zadeve, Jakob Lobe. jo preme ščen k velikemu županstvu v Maribor, okrajni nadzornik državne varnostne straže, Hinko Lotrič, ie postavljen iz Ce lia k oblastnemu poveljstvu varnostne straže v Maribopu- —
Občinska doklada na vino ima za posledico splošno podraženje vina. Nekatere gostilne so poleg občinske enodinarske naložile še svoje posebne »doklade« na vino. Vinski bratci grozilo s štra.jkom, pri debatah o tem pa ne pijejo nič manj kot poprej- Iz razgretih lic se jim vidi: Dajmo ga, za gtraik in sušo ie še časa dovolj! —
Spremembe gerentov.
Dosedanji občinski gerent v Malih Do lencih, srez Murska Sobota, Karl Lanj-šček ie razrešen gerentskih dolžnosti ter ie imenovan na njegovo mesto Kani Kon-količ, čevljar in posestnik v Malih Dolencih. ri-rV dpsedanji gerentski sosvet velike občine Murska Sobota, je dodatno imenovan za člana Ludovik Wol-fairth, geometer in pa Miroslav Kvas, odvetniški kandidat v Murski Soboti. — Na mesto dosedanjega občinskega ge-renta v Dolnji Lendavi, Andreja Hribarja, ie imenovan Velimir Saboj, uradnik v Srednji-Bistrici. —
Deška osnovna šola v Samostanski ulici.
Sprejem in vpisovanje šolskih otrok se vrši dne 1. in 2. septembra, vsakokrat od 8-—12. in od 14—16. ure v šolskem poslopju. Šolski okoliš obsega levi breg mesta, zapadno od črte Državni most-Gosposka ulica—Mestni park, ter spadata zapadni polovici Glavnega trga in Gosposke ulice zraven. Otroci iz drugih mestnih okolišev se ne bodo sprejemali. Za tuje otroke veljajo dosedanji predpisi. Šola prične v soboto, dne 3. septembra ob 7- uri s šolsko službo božjo v stolni cerkva. Otroci od II- razreda dalje se zbero do trfčetrt na 9. na običajen način pred šol. poslopjem. V pondeljek, dne 5. septembra ob 8. uri se prične redni šolski pouk- —
Krčerina-Lajtersberg — začetek šol. leta na osnovni šoli.
V četrtek, 1. septembra od 8.—12. ure je vpisovanje novincev, t j. vseh otrok, ki izpolnijo do 3L avgusta šest let —, v petek ob pol 9. uri jo šolarska maša, v soboto pa se ob 8. dop. začne redni pouk-— Starši oziroma varuhi otrok se opozarjajo na dvoje: 1. da privedejo vs& novince 1. septembra k vpisovanju m pve gledu, 2. da redno pošiliaio otroke v šolo, ker se po novi ministrski naredbi vsak neupravičeno zamujeni šolski dan kaznuje z globo 10 Din. —
Mlade pevke, lepe zunanjosti, ki imajo veselje do gledališča, se sprejmejo v gledališki zbor. Priglasi vi gled. pisarni. —
Abiturijente
in akademike, ki so neorganizirani, vabimo, da se včlanijo v Društvu iugosl. akademikov v Mariboru. Uradno ure ob sredah in sobotah ob 10.30 do 11.30 vi društvenem prostoru, Narodni dom II. _
Odbor.
Javnosti v pojasnilo.
Glede na številna vprašanja, ali m Mo ima pravico nastopati v sedanjem volilnem boju v imenu Oriune v mariborski oblasti, izjavljamo sledeče: Nobeden izmed sedanjih funkcijonarjev oblastnega odbora v Mariboru nima pravice ali pooblastila nastopati v. sedanjem volilnem boju ofi-ciieluo kot zastopnik Oriune. Najmanj pa imata to pooblastilo gosp.ida Radivoj Rehar, srezki. kandidat NRS in Božo Trlpalo iz Maribora. Imenovana gospoda sploh nista več člana Orjune.
Oblastni odbor Orjune, Maribor* Borza dela
išče fotografa, usposobljenega za iskanje kliien-tele po deželi in 2 vešča iEdeloval-ca Krtač za dobro plačano službo v Karlovcu. Ponudbe na Borzo dela. — Izgubljeno.
Na selitvenem potovanju v četrtek, ■dne 25. t. m. med 4. in 7. uro zjutraj, se je zgubila na cesti Maribor—Vitanie -potna košarica z vsebino: knjige in različne potrebščine. Najditelj oziroma kdor bi mogel dati kake podatke, se prosi, da sporoči na naslov; Marica Soršak, Maribor, Maistrova ulica 18, ali pa; osnovana šola Vitanje. —-
Svečana otvoritev kina »U n i o n«.
Ko ie bilo z novim letom na bivšetfl prostoru »Ma-rib. Bioskopa« otvor.ieno nov0 kmopodietje »Union«, ga jc občinstvo pozdravilo z naj večjimi simpatijami, posebno, ker so prostori kina po preureditvi med naivečiimi in najudobnejši-mi. Kljub tedanii otvoritvi pa kinopo«lo-pje v celoti šo ni bilo izgotovljeno. Bilo je razen fasade še mnogo drugih pomanj kljajev. Šele sedaj ie podjetje popolnoma dogotovijeno jn urejeno ter nudi od zunaj in znotraj zelo lepo in okusno sii-ko. Vsi dohodi so. izvrstno razsvetljeni. Obenem ie odstranjena ulična tema, ker ie ravnokar dobila Cafova ulica razsvetljavo od mesta. Dvorana je tudi preskrbljena z izvrstno napravo za km-javo v zimskem času, s čemer je, kar se prijetnosti kina tiče, v vsakem ciziru ugodeno* Kakor ie iz objavljenih plakatov razvidno, so je posrečilo upravi kina za s 1. sept. počenjajočo jesensko sezijo, preskrbeti velike, samo najboljše evropsko filme, v glavnem nemške produkcije. V kratkem so bo vršila velika, svečana 0-tvoritevi nove sezone, katero bo uprava še posebej objavila, na kar se cenj. občinstvo žo v naprej najvljudneje opozarja. —	859
Šola se bliža in zatorej se priporoča nakup šolskih’ potrebščin in knjig žve poprej, dokler še ni naval v trgovinah. Glej tozadevni
oglas veletrgovine V- W c i x 1_________879
Iiotel Halbwidl.
Danes družinski koncert, svira godba »Pečnik«. —	SS7
Kavarna Evropa.
Danes in v nedeljo po programu po* jačen koncert in ples. V nedeljo pri slabem vremenu koncert s polnim sporedom. —	SS6
Kaj Vani ie treba morskih rib, co dobite-v gostilni »Koštotna j« Mlinska ulica, vso vrste svežih rib iz Drave. ’orcija po 4 Din. — Zraven tega pa dobite tudi dobro vinsko kapljico. Prijate-u rib, ne zamudite te prilike. —■	856
Opozarja
se na današnji oglas tvrdke Ženk^ Hribar. Celje, Slomškov trg 1 (pr‘ farni cerkvi), ki je otvoril na no''0 svojo trgovino pletenin, z veliko *?,' varniško zalogo vseh vrst pleteflj izdelkov.	738
Zlasti važno za dijake*
Opozarjamo na današnji oglas op'1^' Franjo B u r e š a. _	850
Dr. Andrej Korenčan c m
ordinira (zopet v Jurčičevi ulici &	’
858
Za vsakogar nekaj!
Čitajte današnii oglas »LiudsJd1 sar”®* Pomoč«! —	845
Pouk posameznikov v strojet^slu> stenografiji, trg. računstvu, knjigovodstvu e bilanco, korespondenc1- Začetek dnevno. Traja 3—5 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. — M-Kovač, Maribor, Krekova 6. — Strojepisna šola M. K o v a 5. Maribor, Krekova ul. 6 i« zopet o jena. —,
872
Mariborski V E C E K N T K Jafri,
To nežno noino oblačilo iz dragocene svile in čipke katero čisto gotovo zelo cenite in zaupate samo pranju lastnih rok, perite le z Luz om. kije izmed vseh pralnih sredstev Se najbolj priljubljen. — V vročo vodo vržite samo nekoliko rom-boedričnih „LUX"*ovih ploSčic katere so takoj raztope ter nastane sijajno se peneča raztopina, v kateri » <vse VaSe fine stvari, bodisi iz svile volne ali pa Crep de Chine, kakor tudi Vale roke z neverjetno neinostjo opere. Prepričajte se pri nakupu, da bodete v resnici tudi „LUX‘ prejeli ker se v prometu nahaja mnogo ponaiejenih pralnih sredstev. a so isti vseskozi samo navadne sestavine grobega mila. — LUX ne morete z ničem nadomestiti, radi tega pazite vedno na to, da dobite pravi LUX.
Dobiva te temo v zaprtih zavojih.
LUX
Izdelujejo
Julljhl-lnniti
¥ podallSenje življenja
Normalna teža človeškega telesa — Suhi in debeli — „Mo* derna linija" — Korektura narave
VMarTfišTuchreff. Vlit-T92t ,
Žena in njena igračka
Nedavno so našli v bližini Pariza nezavestnega človeka. Na policiji so ugotovili, da je to špediterski uradnik Au-gjuste Lugeau, star 60 let, ki ie poskušal izvršiti samomor. Spil je namreč steklenico lizola. Istega dne so našli v ulici Charenton v Parizu truplo 25letne Ger-maine Godet, niegove prijateljice. Policija je kmalu rekonstruirala zločin in Ltizeau jc prignal, da je umoril svoio ljubico. Zakaj ie izvršil strašni zločin, tega pa ni hotel povedati do predvčerajšnjem. Šele sedaj se ie preiskovalnemu sodniku posrečilo izmamiti od tega človeka popolno priznanje. Starec, ki je silno strt, je obširno raeložil, kako se je seznanil s to žensko, kako ie radi nje pričel poneverjati denar in goljufati svo iega šefa. Zadolžil se je za 50.000 frankov. To vsoto je ona zahtevala od njega ravno dan prod umorom. Kritičnega dne ie Luzeau očital svo ji ljubici preveč razkošno življenje, toda ona se mu je smejala v obrag. »Zakaj potrebuješ 50.000 frankov?« — »Za svojega liuboka, ki se le zadolži! in za otroka!« — Nato je starec, ki je bil že prej zelo ljubosumen, skočil na svoio nezvesto neljubico in io zadavil. — »Jas sem bil čisto navadna Igračka v rokah to ženske! Nisem mogel več gledati, kako me je ona varala in kako me je zasmehovala!«
Praga dobi podzemno železnico.
Mestni upravni odbor praški je uvedel •Pogajania z nekim ameriškim konzorcijem, ki e ponudil, da zgradi v Pragi podzemno železnico s kapitalom ene milijarde čeških kron.
Direktna železniška zveza Evropa—DalJni Vzhod.
Ta mesec so otvorili direktno želeuni-Ško zvezo iz Litve v Daljni Vzhod. Potniški in tovorni vlaki vozijo preko Moskve do Mandžurije dvakrat tedensko, do Vladivostoka pa enkrat tedensko. Japon-ske državne železnice, južno-mandžur-ske železnice in kitajska vzhodna železnica že izdajajo direktne vozne listke do vseh sovietskih postaj in tudi v Eston sko. Pot iiz Pariza do Tokija ie sedai po sibirski železnici za 24 dni krajša, kakor morska pot.
Sneg v Bad Gasteinu.
V Bad Gasteinu in okoUci je v četrtek »o močnem deževiu, po katerem je temperatura aelo padla, zapadel močen sneg. Vse gore ‘n d-oline so pokrite s snežno odejo in zavite v gosto meglo, Temperatura v dolini ie padla na 5 stop. Celzija.
Ljudem, ki sc vračajo s počitnic, se kar povprek nazdravlja: »Oi, kako dobro izglodate! Gotovo sto so itneli dobro!« — To čestitanje jo primerno za one, ki so šli na počitnice bledi in bolehni ter se vračajo čvrsti in zdravi, ne smelo bi pa veljati, onim, ki so Šli na počitnice s sto kilogrami, vračajo se pa s stopetimi. Te ljudi bi bilo treba opozoriti, da si delajo škodo.
Dcistvo je namreč, da razmerje med višino in težo telesa znatno vpliva na Življensko dobo. Pri normalnem telesn. razvoju bi moral človek tehtati toliko kilogramom kolikor centimetrov je vi* B°k Preko enega metra. Pri višini 165 korala biti teža 65 kg. Skrbna sta-Vk1 zdravnikov in zavarovalnih družb j« dognala, da malo zvišanje teže v jmndosti in inal0 ©nižanj© v srednjih in poznejših letih zaiamčule dolgo življenje. Na vsak način je zvišanje telesne težo nevarnejše, kot pa znižanie. Pri tem seveda ne »me n. pr. 162 om visoka dama radi niodo svojih normalnih 62 kg
»praviti na 55 aj,; g0 na nižie. Vsaik zdrav nik bo kaj takega odsvetoval. Mislite, da ni takih slučajev.? __ pa 5e koliko jih je v readnjom času! Vso radi »modeme linije«. Od deset žensk, ki vprašajo zdravnika za svet glede znižanja teže, sta naivec dve blizu 80 do 90 kg. Vse druge so »a v normalni toži ah celo tep0<j plne, ki imajo sto kilogramov, so pa sploh jočejo ločiti od svo* niastL y ,judeh je dkoreninjen nekakšen strah pred di!cto.
*diw»iki m dognali, da la po 35. lotu
vsako gnatno zvišauje Ule nevarno. Pri ljudeh manjše poj'avo notoeiil v dobi od ->0. do 47. leta 20 odstotno zvišanje normalne teže za 30 odstotkov zvišano umrljivost. Pri ljudeh visele postave !c to še hujše. 40odstot.no zvišanje normalne leže pri visokem čtovc.ku zviša umr'ji-yo»t kar ©a sto odstotkov, to se pravi, da umre predčasno dvakrat toliko viso kih debeluhov kot ljudi r, normalno težo. Debeluhi se te nevarnosti ne zavedajo in vedno se čita po Ustih kako tekmulejo za rekord teže.
Znižanje teže, če ni prenaglo in preveliko, io v. splošnem koristno. Nevarno je samo v dobi razvoja in v prvih letih dornščenosti, zlasti pri ljudeh visoke postave. Pri ljudeh, višjih od 175 cm jo statistika pri 20odstotnem ©nižanju normalne teže ugotovila za 30 odstotkov zvi šano umrljivost To pa samo do 40. leta. Po 40. letu je pa znižanje tože celo koristno.
Biološka in fiziološka raziskovanja so potrdila sledeče: Večina ljudi, ki doseže visoko starost, j« suhe postave. Težki in debeli ljudje podležejo predčasno rajnim boleznim srca, ledvic m čosto tudi vnetju pljuč. Ne da se ugotoviti, ali je več od narave k debelosti nagnjenih ljudi, ali pa takih, ki so odebeleli po načinu svojega življenja- Gotovo je samo to, da naravo lahko korigira moderna zdravniška znanost. Mnogo debelih Dudi sl je že s primerno dljeto in električno masažo za cela desetletja podaljšalo živ^enje.
Sospodarstvo
Jesenska dela v hmelinlku
Po obiranju hmelja »o potrebna S® Kotova dela v hineljniku.
Kolje se naj ne pusti tako, da se enostavno samo zloži v piramide, temveč nai se na jesen vse očisti s tem, da se »li potegne skozi plamen, ali pa ra*poke izpraska in namaže s petrolejem. S tem se uniči mnogo zalege raznih škodljivcev hmelja. Nato se za prezimovanje naloži v piramide ali pa na kozle, da no leži na gemlii in ne gnije. V lirkoie, kler so bjli koli, se potakne šope »lame-
Koder se jc pri obiranju postila bme-lievlna neporezana, nai se pusti toliko časa, da se prične Ustje sušiti, Nato se poreže nad štorom, ter zemlja obdela še pred mrazom. Koristneje je, ako se pusti pri obiranju hmeljevina neporezana, ker si s pomočjo hmelievine, ko je že hmelj obran, štor pribavi in nabere v svoiih podzemskih delih rezervno hrano, »e s tem okrepi, nasledn. leto lepo požene moč nejŠe in da tudi lepši pridelek, kot pa oni, ki ni radi predčasnega rezanja hme-Ijevino mogel nabrati te hrane in je radi tega oslabel. Nalbolio je, da se porezana htnelievina spali in s pepelom zagnoji hmeljnik. Zelena hmeljevina so da sicer pokrmiti, vendar je hasek od te krme pri živini manjši, kot pa Skoda *a kolikor je bmellev štor opešal. V tem slučaju ima mo drugo leto manj to slabelšl hmelj.
Koder se je pri obiranju hmeljevina regala, nai se Jeseni odrežejo konci trt tik nad zemljo, pobereJo in odstranijo.
Nato se iewa& tandj&ik. med vrstami
 rsfcsrr
Spor m«d hoteli in magistratom Berlina
Hotelom, ki na praznik nemške repa«* blikanske ustave niso hoteli razobesiti zastave nov© Nemčije, je berlinski magi-glužbi ne bo obiskovalnianiatniatmlhw strat nagnani!, da jih mestni uradniki v službi ne bodo obiskovali tako dolgo, do kler ne bo dokazano dolžno spoštovanje do države to njene ustanove. Ta sklep se že izvršuje. Banketa prirejenega v hotelu »Kalserhof« v počastitev župana Newyorka, se odposlanstvo mestnega magistrata ne bo udeležilo. Vprašauio zastav smatra magistrat za načelno zadevo. Tudi Zve©a republikanskega tiska je naročila svojim članom, naj se pri svojih prireditvah izogibajo hotelov, ki demonstrirajo proti republiki-
Pcltzer in Nurmi
Časopis »Riški rajsgled« je priobčif senzacijonelen članek, v katerem iznaša finski tekač, svetovni prvak Paovo Nurmi o konkurentu Peltzeriu težke očitke:
»Dr. Peltzer uporablja različna sredstva in medikamente, ki uplivaio dra-žilno. Z njih pomočjo jo (zviševal svoje zmožnosti. To jc vendar docela nenaravno m se vedno maščuje. Dr. Peltaer* ia so niegovi pripomočki popolnoma strli. Vprašanie je, ali se bo sploh lahko v toliko popravil, da bo mogel še nada-lje nastopati.«
Peltzer jc svojelu velikemu konkurentu takoj odgovoril:
»Vsakdo, ki me dobro pozna, ve, da vsakršni »doping« (uporabo dražilnih sredstev) dosledno zavračam. Čeprav* so mi maserii in manažerii drugih atletov večkrat prijateljsko svetovali, naj Se poslužim njihovih okrepčevalnih sredstev, vendar eem jih vedno brca pomiš-ljevanja odklonil. Predlagam Nurmihi, da pride ▼ Nemčijo in se strtemu nasprotniku primerno revanžira. Ne čutim se oslabljenega. Poškodbo na nogi som telečil in po nekolikih ostrih nastopih pričakujem, da ne bom v nič slabši kondiciji kot lani.«
Poročali smo že, da namerava Nurmi v Nemčijo že septembra meseca. Interes za njegove nastope se Je z javnim »porom med njim in nemškim favoritom znatno dvignil m vsa športna javnost pri Čaku je a napetostjo srečanja velikih konkurentov.
8 milijonov dinarjev ali 30.000 funtov bo plačala angleška atletska »veza »vojim atletom, ki nastopijo na olimpijadi v Amsterdamu kot odškodnino na tegtibi pri plačah.
hmelja prevdje, napravi se zimska praha. Previie se sredni* globoko; to se izvrši s posebnimi plugi za hmelj, ki imajo »»vit kozolec na levo, ter mesto pluine, spredaj koleece, tako, da se da orati tik do vrst Vrste se z brazdo prisujejo, o* stanejo tako primite preko rime, »pomladi se pred rezjo gemlJa nravna (planira.) Jesensko oranje mnogo pripomore, da se zcsnlia napoji boljše zimske vlage, se s tem hmelj bolje zavaruje pred zimo, obenem pa zemlla razpade in razsebe, postane prhkejša, se bolie prezračuje, boljše razkrala gnoj, e tem dobi hmelj tudi več in hitreje svoio hrano.
Jeseni »e hmeljnik tudi še pregooK de« loma z nekaterimi gnojili. Samo gnojenje s hlevskim gnoiem ni dovoljno, ker so no moro gnoliti vsako leto, obenem pa gnojenie s samim hlevskim gnojem vpliva slabo na kakovost hmelja. Da a» dobi dobra kakovost, ter da se zadosti zelo veliki gnojilni potrebi hmelja, se mo ra gnoliti tudi © umetnimi gnojili. Jeseni se gnoji s težjo raakrojljjvhni umetnimi gnojili, spomladi pa z lažja dostopnimi. — Za jesensko gnojenje pride v poštev Thomasov* žHm^a in kalijeva sol, Mesto Thomaso-ve žlindre ae lahko gnoji n» lahkeliili ©etnijah tudi s surovo ali pa s razklejeno kostno moko. Vzame se na štore 10—15 <lkg Thomaaove žlindre ali kostne moke to 5 dkg kalijeve soli- To gnoiila se potrosi okoli štora, ter se lih z iesenskhn oranjem podorJe.
Kupim manjši stenski ventilator
in želegno peč za kurkmle z žagovtoo-Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« prrro	w
Šfrarifc
lintraJT.
jA-i
.^M-aTT VoTh^^ Vlirl93t ^
Planinski raj, Windische Festuns. »zlati Zebot" in še marsikaj
Lepota Kozjaka — Neprilike planinca — Obmejni Sv. Duh — „Zlati Zebot“ v „višjih sferah" — Volilni shod v planinah
/•V	Maribor,	26.	avgusta.
• Ob čitanju »Večernika«, ki je zadnjič poročal o mariborskih nedeljskih izletnikih, sem se šele prav (zavedel, da tudi iaz spadam med to »klapo« in je moia dolžnost, da včasih reprezentiram eno ali drugo »kategorijo« izletnikov. Ker mi oblast še ni nakazala plačilnih doklad za nedeljske izlete, je ta »reprezentanca« pravi — lnksus, a kljub temu sem zadnjič sklenil, da jo »mahnem« tokrat za 2 dni na obmeini Kčzjak, da s tem dokumentiram svoie posebno rodo- in domoljubje, v drugi vrsti pa se za več uric (znebim mestnega vrenja in drenja, ki postaja — kljub času kislih kumare — vsled »volilne borbe« že dokaj neprijetno, posebno za človeka, ki ne politizira.
Tam pri Sv. Urbanu, Križu in Duhu bom izven nesrečnih volilnih misli, kandidatskih pridig, dolgih debat, ostrih kon traverz in trdih »v.unbaciteliskih« rok, zato; planinsko palico v roke in hajd na goro, na strme vrhe »tja kliče in miče in vabi srce«!. .
Pa je res lep Kotzjak in Badjura je ime, prav, da jo izdal poseben »Vodnik« tudi za ta del naše krasne okolice, prav pa nimaio oni izletniki, ki omalovažujejo te planinske postojanke ob skrajni severni državni meji. Govori se, da se je bati incidentov z obmejnimi stražami, a na poti Urban—Sv. Duh sem srečal le 2 naša stražnika, ki sta me z vljudnim pozdravom pustila pasirati cesto, ki vodi nekaj časa tu, nekai časa onstran državne meie- Torej o kakih šikanah kot pri »črnosrajčnikih«, ni sledu in vendar sva jaz in še nekdo bila menda edina nedelj ska izletnika na Kozjaku . ..
Od priljubljenega Sv- Urbana zavijem že ob visokem solncu proti manj znanemu Sv. Križu, lepi hribovski vasici, odkoder prihaja vabljiv glas nedeljskih gvonov. Nekaj pobožnih domačink z na geljčki v molitveniku hiti po soteski sproti cerkvi, tuintam se prikaže okoren možakar s težko hribovsko hojo in začudeno gleda zakasnelega planinca, ki se počasi vzpenja k vasi, kjer je že davno . pričela služba božja. Nad vsem pa žari krasen poletni dan, poln zdravega planinskega zraka, ki umiri po trudapolnem tedenskem delu upehanega (zemljana-• Vesel, da sem vi štirih urah dosegel svoj cilj, zadovoljno krenem skozi prazno vas v vaško gostilno. Par tipičnih domačinov' s Širokimi pleči in težkimi pestmi sedi v glasnem pogovoru prj mizi, nezaupljivo sc oizre vsa družba name prišlega lačnega popotnika. »Ta kouga, tu je, vun ga frknimo!« zarjove stasit možakar svojim tovarišem. Groza me obide in v mislih mi roji skorajšnje ; štetje svoiih polomljenih kosti, ko k sreči stopi k meni gostoljubni gostilničar rekoč: »Pa niste vi Zebot?« Debelo sem sa pogledal in sem se takoj (zavedel nevarne situacije, ki sem jo rešil šele tz zatrjevanjem, da sem le uboga uradniška para iz Maribora, ki išče le planinskega solnca, zdravega zraka in ljubega miru, za politiko in Zebota, ki le najbrž v cerkvi, se pa prav nič ne brigam , . . »Saj či ta pravi!« slišim (za svojim j hrbtom m rešen sem bil. Kakor tuš v dravskem kopališču je vplival ta »volilni dogodek« name, zato sem takoj po zavžiti malici popihal proti Sv. Duhu, •ki je višii in bližji božjemu miru, tam v »visuh sferah« sigurno ne bo ne duha no sluha o Zebotu in nesrečni politiki - Planinskega razpoloženja ni bilo Več. Kako pa tudi, ko miroljuben’ meščan ni-ta tu v planinah ni varen pred snirtno-■nev,»mimi neprifikami »volilno b0rbc«. Sicer pravi pregovor »Dulce ost pro pa-tna mori«, vendar so za tako »sladko« smrt volilnega »nasilja« zahvaljujem in io kot miroljuben državljan prepuščam kompetentneišim faktorjem. Nasproti mi je prisopihal krnet od Zlenberskih ribnikov, ki mi je točno rat/Joži!, da ima poslanec es-el-es Zebot shod, kier bo povedal marsikaj, lepega in veselega. Želel sem mu dober tek in odjadral k S.vl Duhu (907 m).
Zanimiva je ta vas in menda sploh »unikum« za vso državo. Gospodje v St. Germainu so bili 10. septembra 1919 pri mirovni konferenci tako »liubeznjivi«, da so milostno izvolili določiti mejo tako, da ie ostal velik del slovenskega ozemlja tja do Lučan v Avstriji. Da je »kurijo-ziteta« popolna, je vas razdeljena tako, da pripada lepa, nekdanja Ciril-Metodo va šola, 40m2 pokopališča in nekaj hiš Avstriji, stara, razpadajoča šola, cerkev in vse štiri gostilne so smele ostati vi naši državi. Šoli sta med seboj oddaljeni 100 korakov, v obeh je slovenska deca in vendar io ločijo državni mejniki — pred nosom.
Vas je krasna planinska postojanka in ie že nekdaj »slovela« kot »Windische Festung«. Baš radi tega je bila odlično obiskana od juga in severa, žal je letos skoro popolnoma zapuščena. Gostilničarji so mi tožili, da zaman čakaio na letoviščarje in izletnike, eden mi je pokazal spominske knjige iz predvojnih časov, ko je tod obstojal še »D.-Oesterr. Alpen-verein« in ko je vse poletje kar mrgole lo planincev in letoviščarjev, vsako nedeljo jih ie bilo naimanj 100, a danes sem jaz edini niegov gost, 6 postelj ima za letoviščarje, dnevno bi jim računal le 30 Din, a — nikogar od nikoder ni . . Meja je pokvarila niemu in drugim eksistenco. Padli so tudi očitki napram SPD, ki baje skrbi le za lastne postojanke na Pohorju, na druge točke pa ne misli,- dočim ie D-Oe.A. skrbel za organizacijo večjih izletov, propagira! vse planinske postojanke brez ozira na lastnino. Vseka kor ie večina očitkov neupravičenih, ker SPD po svoji možnosti skrbi tudi za postojanko na Kozjaku (markacije, založništvo Badjurove knjigi), vendar so planinci včasih tudi »muhasti« in iščejo s časoma druga pota in cilje. Gotovo se bo v tem oziru kai predrugačilo, pozicija kraja (že glede razgleda) to zasluži in tudi postrežba je — kakor sem se sam prepričal — prav dobra, cene nižje o pohorskih', udobnosti pa iste.
Ne zanemarja pa se baje ta lepa in lahko dosegljiva planinska točka v »volilni borbi« od volilnih kandidatov, ki pa ne iščejo tod solnca, zraka in miru ampak — krogljice domačinov, ki so mnogo težje dosegljive kot vse krasote majke prirode.
Nisem verjel, vendar me je prihodnic jutro kot strela iz jasnega neba zdrami o i,z. sladkega planinskega sna poročilo, da bo po maši pri cerkvi — volilni shod! »No, ta je pa lepa!« sem dejal, skočil po konci, poiskal svoja šila in kopita, za vezal nahrbtnik in z neprijetnimi občutki od usodo preganjanega nesrečneža sem jo hotel popihati naravnost domov Krčmar mi ie zastavil pot s poročilom da me išče znanec iz Maribora, ki si ie tudi prišel ogledat lepote na Kozjaku in res sva sq našla z dobrim prijateljem iz Srema. Poyedal sem mu svoie peripetije izraz'1 mi ie svoie sočutje in obžaloval, da sem še politično tako »glup«, da bi se radi takih »malenkosti« razburjal m bežal s planin, ko ima vendar »i planina gramica« svoj »državni i izborni interes«. Apatično sem bleknil: »Pa baš ob nedeljah in praznikih?!« Ni upošteval mojega idealizma, ki mu je narava več nego politika in pozvedOval ie po »partiji.« in kandidatu, ki bi naj tu na granici zastopaj »ovaj interes«. »To bo — Zebot« jn čudno je pogledal mene, ki žo 2 dni iščem zdravega planinskega zraka m ljubega miru, a nesrečna politika »volilne borbe« mo pregania celo 900 m visoko na Koziaku. »Proč od tod!«, a -ovariš so ni dal pregovoriti, češ »to če bdi nešto interesantnoga« in — ostala sva.
Volilni shod v planinah je pa ros nekai posebnega in ni nainn bilo žal, da Sva ostala! Sla-bo pa je bila obiskana služba božja v velikanski cerkvi, baje ie bilo isti. dan »žeguanie« m Puščavi na Pohorju, zato je tvorila večino skupina starikavih žensk in nekaj otrok, možje — ti-Pični hribovci z okovanimi čevlji in o-H oleka »z domačega »tedna« _ »a bili
Športniki in prijatelji športa, pozor! Senzacija dneva!
.1., 2., 3. iri 4. septembra. — Največji športni film sedanjosti
MOJSTER SVETA
film ljubezni in športa. — Xenia Desni, Olga Čehova in Fred Solm.
kino umou
6»
redki. Vsi so io pobrisali naravnost domov, maloštevilni so se pa raztepli v gostilne, visok možakar, domačin se je sicer trudil, da bi zbral reprezentativno »čredo« pri cerkvi, a vse zaman. Vsled »slabe udeležbe« se je shod vršil v gostilni, . kamor se ie res napodilo nekaj mež, žensk in otrok, da vidimo čudnga oznanjevalca politike Zebota, ki je — očividno slabo razpoložen — sedel med »štabom« treh možakarjev, najbrž iz dolin, ki so mu prepotrebna telesna straža. Stisnila sva se s tovarišem v kot sosednjega lokala in čakala na »sijajen« govor bivšega parlamentarca. Ko ie prišel še župnik, ie bila družba 15 volilcev kompletna (pri Sv. Duhu jih je baje 180) in Zebot je pričel z zmagoslavno »krščansko politiko« prelata Seipla v Avstrijk , S tem si je hotel pridobiti srca navzočih obmejnih »prijateljev«, ki si še gotovo žele zlatih avstrijskih časov', a se je gospod zmotil. Večina je namreč zadovoljna, da je prišla pod Jugoslavijo, zato so slavospevi. Seiplu bili čisto odveč in tudi niso našli nikakega odiziva. Po dolgoveznem zunaniem političnem u-vodu ie prišel na glavno točko, na volitve. Omenil je sporazum z radikali in tu je prišlo, kar je najzanimivejše, do razkrinkanja »blejskega sporazuma«, ki ga še celo g. Korošec skriva pred iav-rostio. Zebot si ga je upal izdati visoko v planinah, v dolinah o tem previdno rr-olčL Dobesedno je dejal: »Radikalna
stranka pusti SLS v Sloveniji svobodne roke, da lahko prosto razpolaga z državnim aparatom. Tedaj bomo mi sami odločevali pri uradni šivi, učiteljstvu in pri železničaijih- Določeno imamo število ministrov, ki nam pripadejo po volitvah, tudi smo že določili imena naših ljudi, ki bodo ministri jn takrat, prijatelji moji, bomo lahko delali . . .« Posebno rad animira Zeb:i tudi ženske,.rekoč;
»Primite za loparje in burkle in naže-nite vse one agitatorje, ki bi hoteli vaše ljube može, brate itd. (!) odvrniti od SLS!« Ko ie po podavaniu nekaterih' svojih uspehov končno (zapel hosano še sebi, češ, da ima veliko moč in je med ljudmi priljubljen in ga nazivajo »zlati Zebot«, je bila mera demagoškega »far-bania« polna, ge klic, poziv in prošnja za duhovske volilne krogljice, potem pa — vse tiho, ie bilo . . . Flegmatično je »masa« odhajala, niti župnik se ni poslovil od svojega poslanca, »sijajen« shod zlatega Zebota je končal klaverno, kakor bo 11. septembra klaverna njegova skrinjica, ki bi naj izročila Slovenijo "* eksploatacijo SLS-	•.
Moi znanec — simpatizer radikalov — se je baš ob tej priliki »odmah preorijen-tirao« in preklinjal je »blejski pakt«, ker je imel srečo spoznati »divan eksemplar slovenačkog klerikalizma* baš v planin« skl vasi na Kozjaku.
■ ri • V i a t o r,
Spori
| ^ -d," y»
Atletiki (Celje)-SSK.Maribor
Jutri popoldne ob 17. uri se bo na igrišču »Maribora« odigrala revanžna tekma med prvakom celjskega okrožia Atletiki in 1SSK Mariborom- Atletiki so v poslednjem srečanju na domačih tleh z veliko srečo premagali v prijateljski tekmi ISSK Maribor, ki sicer ni nastopil v kompletni postavi, vendar ni njihov uspeh pripisati samo navedenima razlogoma, temveč v prvi vrsti požrtvovalnosti celjske enajsterice, ki razpolaga s prvovrstnimi močmi. V napadu se odlikuje notranji trio, ki je sila prodoren in odločen; krilska vrsta je najboljši del moštva, v obrambi pa ie vratar glavna opora moštva. Domačini nastopijo tokrat Bertoncljem na desnem krilu, ki bo brez dvoma ustvarjal najnevarnejše situacije. Gotovo ie, da bo moštvo s primerno odločnostjo in požrtvovalnostjo odločilo tekmo v svojo korist in se oddolžilo za dvakratni poraz, ki so jim ga gosti pripravili v Celju. Za nastop atle-tikov v Mariboru še ni nikdar vladalo tako veliko zanimanje kakor tokrat, ko javnost z napetostjo pričakuje uspešne revanže domačinov, ki tvorijo trenutno najmočnejši tim našega mesta.
Razen Maribora bodo Železničarji odigrali treping-tek«no s Sv0bodo ob pol 15. na igrišču Rapida. Stari gardisti Rapida in Merkurja bedo tekmovali ob 10. dopoldne tudi na igrišču Rapida, dočim se bo na igrišču Maribora istočasno meril narašča) Maribora z naraščajem Rapida. Predtekmo srečanja Maribor : Atletiki pa bosta odigrali, ob 15.30 rezervi Maribora in Rapida. Program jutrišnjih nogometnih prireditev je nadvse pester in bo gotovo privabil v Ljudski vrt številne obiskovalce, riv: :3LptvW:	- '*• 5/ -	$
ISSK Maribor — nogometna sekcija-Prvo moštvo nastopi vi sledeči postavi: Kovačič, Koren, Laznička, Hreščak, Kirbiš, Košenina, Bertoncelj, Gjurič, Hreščak, Vodeb, Skr obar. Rezervi: Stare, teuvlin. Rezerva: GoueT, Pliberšek, Nov-šak, Bačnik, Božič, Janžekovič; Stare Pavlin, Gajšek, Baumel, Lnznička I. Rez. tribar, Konič,
SSK. Maribor : SK. Mura
V Murski Soboti se bo jutri ob 15- odigrala prva jesenska prvenstvena tekma med hazenskima družinama Maribora in Mure. Maribor se je spomladi y prvenstveni tabeli plasiral na drugo mesto, dočim se ie morala Mura radi poraza! s strani Maribora zadovoljiti s tretjim me stom. Za jesensko sezono so se i zgledi za Muro nekoliko izboljšali, vendar ni izključeno, da bo stanje prvenstva ostalo nespremenjeno. Mura sicer nastopi na lastnem igrišču pred domačo publiko, kjer ie v prijateljskem srečanju dvakrat zaporedoma premagala sv,0jega nasprotnika, ki je po prvih pomladanskih nastopili močno nazadoval, dočim je Mura hiba takrat na višku; toda forma posameznih družin se neprestano menia in verjetno je. da je Maribor 'kljub handicapu močnejši nasprotnik, ki bo s prirojeno borbenostjo in požrtvovalnostjo znal bra niti priborjene pozicije. Vsekakor so mn e ■n j a o itzidu docela deljena jn napačno bi bilo pripisovati v naprej zmago tej alr oni družini, ko smo-se ravno pri bazeni1 neštetokrat prepričali, da; odločuje tudi' sreča.
Službeno MOLNP. f r' --
Igralca gg. Lešnik V. in Lešnik L'. (5t> Rapid) se ponovno pozivata, da se gumo udeležita seic MO, ki bo vi pond<ri liek, <lne 29. t. m. ob 19. uri pri Zamoirc0-; — SK Železničar ter SK Svol>oda se P0', živa ta, da postavita (ra nedeljo. 4., sep^ po 3 zanesljive reditelje.
Sodniška sekcija (službeno)- ' r-
V nedelio, dne 28- t. m. sodbo: Ra&i Merkur (old l,oys) g. Fišer; Zela/.^^ —Svoboda g. Radolič (Nomoc): bor rez.—-Rapjd rez. g. Turino; ^ Atletiki g. Mohorko.
WAC v Jugoslaviji-
Znano dunajsko pro fesi jon*!1«0 WAC ie odpotovalo v Bu(^Tr!'^€	* j,
koder bo nadaljevalo turnejo v Beograd, kier bo proti »Jugoslaviji« odigra o -M soboto in nedeljo dve tekmi.	•
WAC jo pri prvem gostovanju v _
dimpešti podlegel Fcronczvaros« v razmerju 4:2, kakor Jugoslavifi* proJšnjo ne-; ideljot
V M a r i b' o r n, 2ne 27. VTIT- 102T.
Mariborski V E Č E R N I K Jutra.
Sfran 5C
Yvette.
Brez krinke?
»Nimam veliko pripovedovati, konte-sa. Bil seru tedaj dodelien poslaništvu v Tokiju. Družabno življenje, kakor je žc običajno na tako eksotičnih mestih, ;e bilo iako živahno- Navesani drug na dru gega, smo se dnevno sestaiali, igrali tenis, iir.eli diletantsko gledališče, delali skuppe -izlete in. kar se pač tako v. brezdelju počenja.
.Najijubkcjši in naiprivlačnejši hiši ie gospodinjila žena poslaniškegr. svetnika. Mlada, jako lepa In zelo elegantna, Poleg teh prijetnih vrlin pa prav tako naobražeua in ljubezniva. Razumela je mojstrski prilagoditi svojo hišo udobnosti svojih gostov. Menim, da smo stali tedaj vsi več ali mani pod njenim vplivom in tla se nam je zdel dan izgubljen, ako ga nismo prebili vsai deloma v. njenem, s finim okusom urejenem salonu — kateremu sta izbrana eleganca in čaj- v razporeditvi japonskih, vaz in drobnarij dajala poseben pečat lepega razumevanja za prijetno udobnost — ter pili čaj, pripravljen od nieuih finih rok- Njen mož, človek že v lotih in suhoparen, ie bil jako ponosen na svojo oboževano in lepo ženo in zelo zaljubljen vanjo. Kakor rečeno, oboževali smo io vsi brez izjeme-Bila ie napram nam vsem enako ljubezniva in prijazna in nikdar ni bilo opa-
ziti, da daje prednost komu izmed nas. Njena umerjenost, niena vedno enakomerna ljubeznivost in popolna harmonija njenega bitia, vse to nam jo je kazalo v posebni očarljivosti. Povsem razumljivo je bilo, da. so tovariši njenega moža zahajali pogosteje v njeno hišo in ji pri različnih soareiali pomagali sprejemati goste, kakor mi, iz ostalih poslaništev.
Ko sem prišel jaz tja, ie bil vojaški ataše šele leto dni tam. Visok, vitek dečko, lepe zunanjosti, vedno vesele narave in dobre volje, očarljive ljubeznivosti.
Vsi, brez izjeme, dame in gospodje, vsi smo ga imeli radi in ko je nekega dne nepričakovano dospela vest o njegovi premestitvi v, Rim, nam je bilo vsem odkritosrčno težko pri misli, da bomo izgubili tako dragega nam prijatelja in dru žabnika. Poslovilne prireditve njemu na čast so se kar vrstile in seveda nikjer tudi svetnik s svojo leno gospo ni manjkal. Ona pa ie v teh dneh slovesa bila videti nekam zbita in ie težila o nei-veznem glavobolu. Njen mež je doumeval, da se ji je zopet, kakor že tolikokrat, pojavil majhen napad malarije. Kljub vsej zbitosti pa je bila vendarle ljubezniva in dobre volje, kakor vedno.
Zadnji poslovilni večer odhajajočemu na čast je bil v njenem domu. Naslednjega dne na vse zgodaj nai bi odpotoval v Jokohamo, da se od tam vkrca na ladjo, ki bi ga prepeljala na njegovo novo službeno mesto. Skoro vsa diploma-
cija je bila zbrana, na tem supeiu. Ves aranžma večera je kazal najfinejši okus. Mico so krasile čudovite japonske cvetke, mojstrsko lepo razporejene. Gospa v medlo-beli, ic krep-svile, z beneškimi čipkami okrašeni obleki, z nizom pre-krasnih biserov okrog vratu, ie bila lepša, kakor kdaj poprej. Takoj ob vstopu sem opazil, da je.nenavadno bleda, vendar pa sem to bledoto tudi ja,z pripisoval malariji. On, ki mu je bilo to slavje namenieno, ie sede! poleg nje, vendar pa je on govorila izključno le s svojim drugim sosedom, angleškim poslanikom. Sedel sem ji poševno nasproti in opazil, da je bila neobičajno živahna. Njene oči so bleščale mrzličavo nemirno, njene roke, te lepe roke, so bile neprestano zaposlene s prestavljanjem zdaj kozarcev, izdaj kakega krožnika, zdaj zopet trgaje kako prekrasno cvetko, ali z drobljenjem kruha, in nien smeh ie zvenel ostro, kakor ga poprej še nikdar nisem slišal. Nien mož je vstal in je v prisrčnem, jedrnatem govoru proslavljal odhajajočega in niegove vrline ter poudarjal, kako težko ga bo pogrešati vsem, še posebno njemu kot tovarišu v delu. Zlasti še, ker pri ciganskem življenju, na katero ie diplomat obsoien, človek nikdar ne ve, ah se še kdaj v življenju sreča s svojimi ljubimi prijatelji in znanci, kje in kako. — Jaz nisem mogel odtrgati pogleda od nie go ve žene in bog ve kak čuden strah sem čutil za njo. Opazil sem, kako so se nieni
jzobje zagrebli v spodnjo ustnico, kako krčevito se je borila, da zadrži solze. In ko je njen mož končal napitnico in so naši kozarci zazveneli v soglasju bolesti za odhajajočim, se je njena roka tako tresla, da jo kelih s sektom (zdrknil iz nje in se razbil. Toda hipoma se jo zopet zavedla iu dozdevno umirila. »Ta neumna malarija«, ie rekla ozlovoljeno in ponosno dvignila glavo. »Mislim, da bom morala kmalu na Šusenji. Sveži, gorski zrak me bo kmalu ozdravel. Cisto gotovo, prav kmalu!«
»O, kako se j\ jc tresel glas.
Nato je vstal slavljenec sam. da se odzove na napitnico njenega moža- Zahvaljeval še ie za dobroto in izkazano rha prijateljstvo, katero ie vžival zlasti še v tei hiši v tako obilni meri. V ginjenih besedah je naglašal, kako nepopisno težka mu bo ločitev od vseh prijateljev, od vsega, kar je vzljubil tukaj in zatrjeval, da so bili dnevi, ki jih ie preživel na Japonskem, uajlepši v njegovem življenju. H koncu ie še trudno in otožno dostavile »In ko bom jutri poslednjikrat, sloneč na palubi iadie, ki me odnese v drugi svet, zrl na japonsko obalo, potem .. .«
»V tem trenutku pa je nepričakovano in z bolestnim vzklikom iztegnila njegova lepa soseda sklenjene roke proti njemu: »Ne odidi, ne (zapusti me, dragi, ljubi, ne pojdi proč! Jaz umriem, če odideš . . ., jaz umrjem!«
(Dalje prihodnjič.)
Malioglaei ki služijov posredovalno in socijalne namene občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din 5’—
• Ženitve, dopisovanj« in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesak Din 10'—
Dva dijaka se sprejmeta.
Naslov pove uprava »Večeruika«. 861
Najboljše namizno grozdje,
črno in belo z otoka Krka, prodajam po h) Din kg na stojnici na Glavnem trgu. 863 Ddaki — nie ic sprejmejo v gornji Gosposki ulici. — Naslov v: upravi,	862
Sprejme se dijaka v samostojno sobico s hrano v bližini realke in gimnazije. — Naslov v upravi ►Večemika«.	867
Srednje podjetje, upehano, obstoječe 5 let. na trgu, z lepimi delavnimi lokah, kakor pisarno, ki ga vodi lahko nestrokovnjak, stalni kader delavcev, zaslužek od 25—28 odst. orutto, se iz prosto roke ugodno proda. Vprašati pismeno pod »Dukra« na upravo »Vccernika«.	§54
Vogalna, enonadstropna hiša
1 S s <1 novanji z 2 trgovskima lokaloma, prikladno ga vsako obrt iu trgovino, takoj ua prodai. — Naslov pove uprava
•Večernika«.	866
Dve solidni gospodični
se sprejmeta na stanovanje in hrano. — Naslov vi upravi »Večernika«.	851
Šolske torbice
nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13.	830.
Šteparica, katera ie sposobna samostojno izdelovati gornje dele čevljev, se sprejme takoj R. M o n j a c — Jurčičeva št. 9.	S84
Prodajalka, izvežbana v manufakturo! stroki, se ta-koi sprejme za manufakturno. trgovino v Mariboru- Ponudbe pod »Izvrstna moč« na upravo lista. —	848
Dva dijaka ali dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje ali brez hrane. — Naslovi v upravi »Večer-nika«.	873
Pletilni stroj 8 27 proda pletarna v Vojašniški ul. 2. — Maribor.	875
Oddam sobo dvema gospodoma ali pospodičnama. — Aleksandrova c. 44 III.	885
Dijaki, dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali breg  Krekova 8 II., desno.	§78
Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.	882
Natakarica za večjo gostilno se sprejme takoj. Pogoji: starost 30—40 let, absolutna neoporečnost, dališa praksa, poleg kavcije 8000 Din. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Natakarica 883« na upravo lista.	883
Pisarniška soba se odda
takoj pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12.
852
2 dijakinji se sprejmeta
na vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«.	853
Gospodična se sprejme na stanovanje, Kejžarjeva 9, vrata 3.
832
Vajenko sprejme
stroina pletarna v Vojašniški ul. 2.
874
Gonilni jermen!.
najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 13. Zahtevajte nonudbo.
829
Mebiovano solnčno sobo
z dvema posteljama z uporabo kubinie in električno razsvetljavo oddamo s 1. septembrom, Stritarjeva 37. I. 839
Okvirje za slike
najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem_ strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37.	427
Vafeljne za sladoled,
vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov. V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Najfineiie čajno maslo
iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalegi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	507
Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri
ISO BALOH
Vetrinjska ulica 13.	865
Recite moji ženi, 6a da sem šel na
Franjo Lah
trgovina z mamifakturmm blagom
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih cenah
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
Galanterijo,
drobnarijo, parfumerijo, vrvarske in pletarske izdelke
na debelo in na drobno priporoča
Drago Rosina - Maribor,
Vetrinjska ulica St. 26.
llllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje nove čevlje po meri.
Poslrežba točna!	868	Cene	nizke!
nTiniiiTiTj 11 i I n i it m 11 i 1111111 ilmTj iTiTTmtlim iTiiiTITriTii'111111 f nin it 1 i 111 m 1 mi i i i 1111 m mi
laiiHjiit
PRODAJALKA
zmožna *amostn»n*~. ...	....
zmožna .*a,"°®j0ineg« vodstva trgovine z drobnarijo A m modnim blagom se sprejme takoj. Dopise na poi,,,, pr,da, 63i Mar|bor>
in
MO
Na novo!	Na	novo!
Na novo otvorjena trgovina pletenin
Ženko Hribar, Celje
Slomškov trg itev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalo;>o pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, špottne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni.
Postrežba prvovrstna!
Na drobno!
Na debelo l
Učenci, učenke!
Za šoto se Vam or/poroča moja veletrgovina paoitja ter vseh Šolskih potrebščin In knjig v tokrat izvanredno veliki izbiri. Vs/ed ugodnega nakuoa sem v stanu nudit/ vse predmete do izdatno znižani cen/.
Preden s/ nakupite šo/ske potrebščine, poglejte s/ mojo zalogo in cene.
Vs/ed zadostnega osobja bode postrežba ze/o hitra in ročna.
S spoštovanjem
V.
Maribor, Jurčičeva ulica.
«7«
«/
Fotografični atelje Makart
se je dne 26. avgusta preselil v
v hišo pohištvene zaloge Preis.
Nov atelje bo opremljen z najmodernejšimi aparati in tehničnimi piipomočki, ter p. t. obiskovalcem nudil poleg prikladnega dohoda v nizko pivo nadstropje, vsak zaželien komfoit. kakor elegantne čakalnice, prostore za preoblačenje, telefon i. t. d.
Od 1. septembra zopet ves dan odprto. Slika se od 8. do 18. ure g57
Fotografični atelje Makart.
ObISCIte
GRAŠKI VELESEJEM
od 3. do 11. soptembra 1927
Din 199"—
čevlji s spono lakasti in barvani pri
Anici Traun
Grajski trg 1	870
Vse
nove
po originalnih cenah (brez vsakega pribitka) kakor tudi
antikvarične
in vse Šolske poirobSčine se dobi v knjigarni
V. HEINZ. Maribor
Gosposka ulica.
855
Kupujte obleke in perilo pri
I. Trpin-u, Maribor
Glavni trg 17,
ker tam je res dobro blag« in poceni,	6«
" l	'
854 1
LIPSKI VELESEJEM
LEiPZIGER HESSE
28. AVG. DO 3. SEPT. 1927
je največji kupčijski trg sveta in največji vzorčni velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok. Nad 10.000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in naj-dovršnejše blago.
Pojasnila daje:
ČASTNO ZASTOPSTVO ZA MARIBORSKO OBLAST:
KEMIJSKI LABORATORIJ
ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TRGOVINO
MARIBOR, TRG SVOBODE 3
Otvoritveno naznanilo!
Cenj. občinstvu sporočam, da sem otvoril v Ključavničarski 1
meh&nično delavnico za re-parature z elektr. pogonom
M kole« motorna kolesa I t. d Moja dolgoletna praksa Je najboljše zagotovilo, da morem Lvrševatl cenj. občinstvu vsa popravila v tej stroki
kar najpopolnejc.
Za solidno In zajamčeno delo se priporoča s s roštovanjem:
mo
Bogomir Divjak, mehanlkar Maribor, KlJuCsvnlCarska ul. 1.
849
od enostavne do najboljše vrste ponuja ob pričetku šolskega leta po najnižjih cenah
Franjo Bureš, optik
Maribor, Vetrinjska ulica 26
POPRAVILA STROKOVNO IN TOČNO PO NAJNIZJIH CENAH!
844
Samo še nek a] časa
se sprejmejo vse zdrave osebe od 50. do 80. leta in do nadaljnjega tudi vse
mlajše v podporno društvo
Ljudska samopomoč
za Slovenijo s sedežem v Mariboru
Podporna vsota znaša od 1000 do 10.000 Din Posmrtni prispevki od 0 25 do 5 Din. Zahtevajte še danes zastonj društvena pravila in piistopno izjavo Iz društvena pisarne uLjudska samopomoč" v Mariboru, Aleksandrova c. 45.
Poverjeniki oziroma posredovalci za vsak kraj Slovenije dobrodošli.
Na obroke
o£ 280 do 300 Din meseno!
100
popolnih spalnih sob, obsegajočih po 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in l psiho. Svetla in temna izdelava iz hrastovine, javaroveg« lesa, dušene bukovine in brestovine. Prvovrstno, trpežno delo! Cena sobi po izberi od Din 5000 dn Din 7000, odplačljivo v 6—12 in 18 mesečnih obrokih. Ogled brezobvezen! Razen tega največje skladišče žimnic, divanov, otoman in klubnih garnitur lastne izdelave, dalje preprog, pregrinjal, zagrinjal itd. Trgovina s pohištvom
Ernest Zelenka
Maribor, Ulica 10. oktobra
daja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani: Dredstavmk izdajatelja in urednik: J ran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik
*	*	iniirt.
Slanko Detel