Problem strokovnih kadrov V damašnjem času krepkega tehničnega napredka so potrebe po dobrem, visokokvalificira-nem strokovoem kadru zelo ve-like pri nas Jn po vsem svetu, ni jih pa mogote spraviti v eklad z dejanskimi možnostmi vzgoje takega kadra. Po naših podjetjih š« vedno na!etimo na mišljenj-e, da lahko dobro te-vežbani delavci nadomestijo fa-kultetai kader. Taka pogrešna pojmovanja moramo čim prej in za ved.no razčistiti. Po številkah iz računov neka-terih naših gospodarskih stro-kovnjakov je pravo sianje prav-zaprav takole: letos bo nažemu gospodarstvu potreibrnh 66700 notiih kvaili.Ecira.aih delavcev, prihodnje leto 75.700. fez nekaj let pa 85.000. Doslej delujoče šole lahko dajo samo po 45.000 takiii ijudi. Te številke obse-gajo tehnični takultetni kader ln kader sredcjih strokovnih 6ol. Zgledi tehničro razvitih držav Pri tem ne smemo sprejeti pogrešnega sklepa, da so te po-trebe v naši ijidustriji prehod-ne ta da bo v dogiednem času na^topila zasičenost. Zaradl zgleda t>omo navedlj sa.mo tre-nutno stanje v arneriškj indu-striji, ki je zasedaj najbolj raz-vita po vsem svetu: njlhove fa-kultete dajo brez srednjih stro-kovnih šol vsako leto po 23000 novih mžen.irjev. To žtevilo anaia samo 58 odstoikov dejan-ekih potreb gospodarstva. Za-radi takega stan;a pa se je v ameriškem gospodarstvu razvi-la prava »vojska za strokovnja-ke«, tnedtem ko je za našo in-dustrijo rnačilno nezadostno ali skoraj nobeno zaaimanje za pravilno vzgojo stroko-voib. kadrov. ZDA naprimer takole rešuje-Jo problem izobrazbe viSjega tehničneg-a kadna. Stude.nti se vpišejo na f-akultete in ninogi med mjimj že takoj dobijo re-^erviramo mesto v podjetju. V dogovoru s fakultetami preži-vijo ti Ijudje znaten del svoje-ga šolanja v tovarni. Sedanje stanje pri r.rs V naših pogojih je La sedaj še precej ovir. da bi v dogled-ne-m času sprejel; katerega iz-med teh sistemov. NaSe fakulte-te ao svoj program drugaie uskladile. Na tebničnih fakul-tetah: strojni, e-lektirotehniičai in kefnično tehnoloiki je bilo prej doloieno, da se med 5ola-njem, ki traja pet iet. opravijo tri en«mesečne prakse po pod-jetjih: splošna. strokovna in si-stem proizvodne organizacije Pojavile pa 6o se težave, ki so iz leta v leto večje. Sedanje stanje je takole: na strojni fa-kulteti imajo še vse tri prakse. Na elektrotehnični sta samo dve, na tehnološki pa so bile tri, nato dve, sedaj pa imajo samo eno. Koliko lahko ' pridobi prakse Student, ki prebije me-sec dni v nekem podjetju m«d šolanjem, ki traja pet let? Zelo malo in daleč ne dovolj. Odkod prihajajo tež^ve Podjetja niso zaintere&irana-Ce gre za njhovega štipeindiista, je vse v redu. Ce pa je treba sprejetj druge Jtuden'.e. pa že ne gre več. V naših podjetjih pogosto sliiimo, da predstavlja praksa študentov določen izda-U-k, ker pa je negotovo, »kja bo ta študent zaposle-n«, se pod-jetja le s težavo odločijo, da b: ga sprejela. Fakultete so pri-siljene, da pišejo veliktmu šte-vilu podjetij. da bi dobile dolo-čeno število odgovorov. Le ta-ko jim jih — ko odvržejo ne-sprejemljive — ostane dovolj, da imajo mesta za vse študen- te. Toda tudi to ne pomaga. Iz leta v leto je odziv čedalje slabiši. Naj navedem primer elektrotehrvčne fakultete v Beo— gradu: laai je fakulteta zaradi splošne prakse pisala 36 podjet-jem. Deset podjetij • od teh sploh ni odgovorilo, 6 jih je od-govorilo negativno, samo 20 pa pozitivno. Nad 40 študentov je bilj tako prisiljenih, da so se znažlt im si priskrbeh ustreza-jočo prakso v kraju svojega bi-vanja. Fakulteta je morala po-go.sto dati svoje privoljenje, če-prav dotična tovarna ai ustre-zala obsegu programa, ki ga je treba obvladati na praksi. Na isti fakulteti s0 za strokovno prakso pisali pisma v 52 pod-jetij. Odgovora ni bilo iz 13 podjetij, negativno jih je odgo-voriho 9, poztivno pa 30. Od teh jih je postavilo sprejemlji-ve pagoje samo 19. V leh 19. podjetjih je Iahko opravilo stiokovno prakso 113 študentov. V o&mih podjetjih so se štu-denti sami dogovorili za prakso. Mnogo je podjetij, ki sicer odgovore na poziv, nudijo pa take pogoje, da. so sploh ne-sprejemlj;'vi. Pristanejo na spre-jem praktikantov, vendar ne da bi jim zagotovili stanovanje ia h-rano. ne da bi jim dali kakšno nagrado in ne, da bi mu nudil; stroko-vnega vodjo, ki bj ga bi-le nekatere lakultete (elekbro-tehnifna ~ Beograd) priprav-ljene tudl honorirati. Do izraza prihajajo v nekaterih primerih tu tud; poman.ikanje kontrole 8 strani delavskih svetov. Nimajo Se možnosti, da bi izvajali po-polno kontrolo. Zgodilo se je, da je fakulteta plačala strokov-njaka, ki je vodil študente na praksi, delavski svet pa o tem ničesar ni vede). Nekatera pod-jetja so v svojih pismih fafcul-tetam ozna6ila za vodjo prakse tehničnega direktorja ali šefa tehnične priprave. To poraeni že v oaprej neuspeh. Ti ljudje imajio vedno preveč dela im ne morejo delati s študenti. Bili pa st> tudi taki primeri (prav-zaprav so v ve^ini), da so ljud-je na praksi prepuščeni sami sebi. So tudi upravi^enj vzroki zav odklonitev ponudb fakulteti. Tak je na primer vzrok, ko v velikem industrijskem kraju ni mogoče študentu zagofcoviti sla-novanja- Bila pa so tud; taka podjetja, ki so bila voljna spre-jeti samo svoje štipendiste, ali pa so odgovarjala, da njihova proizvodnja ne ustreza smer; dotičoe fakultete. Da ne ome-njamo tlstih. ki sploh niso od-govorila. Naj navedem primer, ki še zdaleč ni osamljen, pa je značilea in nasprotno zelo po-gost: 2elezarna v Smsderevu ni sprejemala praktikantov. Vzrok — ker e« morejo zagotoviti strokovnjaka, ki bi vodil prak-so. Ne m-orejo zagotoviti niti stanavanja niti hrane. Do lanl niso imeli nobenih v to svrho določenih izdatkov. Letos iz-plač.ujejo v breme proizvodnih stroSkov po 4.000 tistim, ki ima-jo sorodnike v Smederevu. to pomeni, ki se »znajdejo« glede stanovanja in hrane. Naj pri-pomnirao samo to, da je pri te] lovarni šola za učence v gospo-darstvu, kl iima svoj dom in da je ta dom poieti praz&n. ker odidejo učenei na svoje domo-ve. Del te«a dorma hi lahko od-st.pili pra>ktikantom. So pa na drugi strani podjet. ja, ki materialno primerno z-a-gotovijo študentu prakso. Taka podjetja so preteino podjetja v Sloverviji. Toda tudi taikaj se pogosto pojavlja neprijeleri po-jav. Plačujejo po uč-inku. Člo-veki ki je piavzaprav prišel za-to, da v enem mesecu spozna vso tovarno, je prisiljen delati ves čas z enim strojom, da bi ustvaril podjetju dolcčen dobi-ček. Smoter prakse je, fcudi v tem primeru popolnoma zgre-šen. V zelo veliki kopici pisem, ki smo jih pregledali v afhivu fa-kultet, smo naš!i samo eno. v katerem se u.gotavlja, da je prt tovanal iposebnd »(kiamisiija za fer.ialno prakso«. (Tovarna stro-jev in žetezniških vozil — NiS). Perspektive Tako stanje povzroča veliko skrb. Salidna praksa, poudaruajo predavatelji na fakuUetah, jo važen činitelj v procesu izobra-ževanja dobrih at^okovnjaJcov. Krivda je predvsem na pod-jetjih, ki bi z nekaj več volje in razumevanja lahko dobtla mnogo boljše inžeaiirje. Ko je te dni revizija fakul-tetnih programov zelo aktualna, se tudi vprašanje prakse po-udarja kot eno izmed najvažjiej-ših. Je vei naoinov. ki jih sa naie razmere predlagajo fakuL. tetnj stTokovnjaki. /V vsakem piimeru je tesno sodelovanje % industrijo prvi pogoj katerega-koli izmed predlagaaih siste-mov. Prvi načun bi bil nasledbjl: T ne-kaj ve-čjih. podjetjib bi bila osredotočeaa vsa pra^lcsa ene f»-kultete. Fakulteta bi imela tam inženirja — asistenta, ki bl ga slalno plačevala, ta pa b; voAM študente, ki bi se po skupimali nenehno izmenjavali. Ta inže-nir bi imel predavanja z disku-sijo za vsako skupino- Po drugi variantj — pravta-ko pri kakšnem večjem podjet-ju ali v neposredni bližini kraja fakultete — naj bi se ustanovai po^ebai oddelki, v katerih bi bili montirani vsi p