Za zboljšanje šolstva PRED DNEVI JE BILA V CELJU POD PREDSEDSTVOM JO­ ŽETA MAROLTA RAZŠIRJENA SEJA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, NA KA­ TERI JE PODAL POROČILO O STANJU ŠOLSTVA V CELJ­ SKEM OKRAJU DIREKTOR ZAVODA ZA PROSVETNO PEDA­ GOŠKO SLUŽBO MIRO LUZNIK. V uvodu svojega obširnega po­ ročila je Miro Lužnik poudarU, da se je reformni prooes razvijal predvsem v smereh: v vsebin­ skem, idejnem, pedagoškem in strokovnem usposabljanju dela ter v organizacijskem izgrajeva­ nju našega šolstva. V tem pogledu KO največje spremembe zajele zlasti osnovne šole. V lanskem eolskem letu so uvedli nove učne načrte za peti razred, letos pri­ dejo na vrsto šesti razredi, pri čemer bo treba zasledovati neka­ tere probleme uporabe novih uč­ nih načrtov in predmetnikov. Pomembno in odgovorno delo bo zajelo spremljanje razvoja i učencev, kar je v zvezi z novim ' načinom ocenjevanja učencev, i Sistematično spremljanje razvoja; otrok naj bi omogočilo, da bi o vsakem učencu posebej dobili jasno podobo, kar bo pripomoglo, da jih bomo pravilno usmerili v poklic. Na naših šolah so se v pretek­ lem letu izoblikovale nekatere nove oblike dela (skupinski pouk) krožki, zbori, šolske zadruge idr. Razmahnile so se svobodne ak­ tivnosti, vendar smer teh aktiv­ nosti še ni bila vedno popolnoma pravilna. Skrb zanje bi morala namreč prevzeti posamezna dru­ štva in organizacije, pri čemer naj bi bila šola le organizator in usmerjevalec mladine za delo v društvih. Tako je danes na naših Šolah 41 različnih dejavnosti, ki pa se dostikrat ^odvijajo v nepri­ mernem okolju (delavnice ima 18 popolno razvitih šol in 23 ostalih, medtem ko je 96 šol še brez de­ lavnic). Podobno je tudi s šol­ skimi igrišči. ^ Važno področje šolske dejav­ nosti so šolski odbori. Delo teh odborov (bilo jih je 132 s 1189 člani) je iz, leta v leto boljše. Ukvarjali so se predvsem z mate­ rialnimi razmerami šol, uspehi in ukrepi dela, o socialnih razme­ rah, o zdravstvenih in higienskih prilikah in drugem. Pri tem je bila nemara največja pomanj­ kljivost, da na sejah teh odborov dostikrat ni prišlo do realizacije sklepov. Tudi delo šolskih skup­ nosti ni zaživelo. Kljub vsemu temu pa je bUo osnovno šolstvo v okraju dobro razvito in ustanavljanje novih šol zaenkrat ne bo potrebno. V mno­ gih šolah so uvedli kombiniran pouk, ki bolj ustreza reformnim stremljenjem. Posebno vprašanje, ki mu bo tudi letos treba i>osvetiti nekoliko več skrbi, je Vprašanje kadra. Število kadra se sicer veča, ven­ dar se veča istočasno tudi šte­ vilo oddelkov. Medtem ko je v šolskem letu 1956-57 poučevalo na naših šolah 775 učnih moči, jih je bilo lani 903. Znatno pomanjkanje pa se je pokazalo zlasti ob letoš­ njem razpisu, saj je še 175 mest prostih. Tako primanjkuje v celj­ ski občini 8 učiteljev za nižjo ter 19 za višnjo stopnjo; v Laškem 5, v Mozirju 23, v Slovenjskih Ko­ njicah 25, v Šentjurju 6, v Šmarju 32, v Šoštanju 9 ter Žalcu 19. Ne­ koliko boljše je stanje na sred­ njih in nekaterih strokovnih šo­ lah. Nadalje je poročilo zajelo tudi vprašanja izobraževanja in izpo­ polnjevanja prosvetnega kadra. Izobraževanje je potekalo v raz­ ličnih oblikah — od individual­ nega študija, posvetovanj, kon­ ferenc, tečajev do seminarjev in študijskih predmetnih aktivov. S tem v zvezi je bilo v preteklem letu več seminarjev za šolske upravitelje, razrednike petih raz­ redov, učitelje tehničnega pouka, za biologe in kemike idr. Učitelj­ ski kolektivi so organizirali štu­ dijske sestanke po šolah, kjer so obravnavali politične, pedagoške in strokovne teme. Razen tega so se prosvetni delavci zlasti na po­ deželju udejstvovali na kulturno prosvetnem področju, organizirali različne proslave, amaterska gle­ dališča itd. Pri vsem tem pa so seve še mnoga vprašanja ostala nerešena in zat(j je bü eden izmed bistve­ nih sklepov razširjene seje pred­ sedstva OO SZDL ta, da bo v bo­ doče treba prenesti njih reševa­ nje na občine in ostale množične organizacije. Te bodo morale re­ ševati prosvetne i>robleme z več­ jo zavestjo kakor doslej, računati izključno s svojim lastnim pro­ svetnim kadrom, da bi si tako vsaj v perspektivi zagotovile do­ volj učnih m-oči; zavzeti zdrav odnos do nagrajevanja prosvet­ nih delavcev; skrbeti za zboljša­ nje materialnih razmer naših šol, da se bo tako mogla šolska re­ forma uveljaviti ne samo v or­ ganizacijskem smislu, ter šolo še tesneje povezati z življenjem. Kakor vse kaže, bo tudi nova šola v Dobrni pričela letos s poukom. Dela so v teku. F mazärjD so odprli ооте osdoido šolo otvoritev nove šole ni razvese­ ljiv dogodek samo za tiste, ki so omogočili in sodelovali pri njeni gradnji, temveč tudi za otroke, ki zaradi nje zapuščajo stare in ne­ primerne prostore ter se selijo v svetle učilnice. To v polni meri velja tudi za Nazarje, kjer so v nedeljo, v okviru občinskega praz­ nika, izročili namenu novo in le­ po osnovno šolo. Slovesnost je začel sekretar ob­ činskega komiteja Zveze komuni­ stov v Mozirju tov. Franjo Pajk, 'ki je med gosti pozdravil tudi predsednika republiškega sveta za šolstvo Vlada Majhna, podpred­ sednika OLO Celje Cveta Pelka, nadalje tov. Vojka Simončiča in druge. Zatem pa so z enominut- nim molkom počastili spomin pr­ vega iniciatorja za gradnjo nove šole, umrlega predsednika občin­ skega ljudskega odbora Antona Zupana-Zvoneta. Precejšnjemu številu ljudi in zlasti še šolskim otrokom je nato spregovoril predsednik krajevne organizacije SZDL in prvoborec Vlado Košir. V svojem govoru je zlasti poudaril pomen šolanja v socialistični družbi. Ko pa je go­ voril o vlogi šolskega odbora, je dejal, da so z otvoritvijo nove šole sicer podani materialni pogoji za delo v njej; toda navzlic temu bo treba še marsikaj napraviti, da bo pouk v novem poslopju vskla- jen s potrebami in zahtevami časa. Tudi predsednik občinskega ljudskega odbora v Mozirju Hin- ko Čop je v svojem govoru po­ udaril, da je bila gradnja nove šole v tem kraju nujno potrebna, saj se je vse doslej pouk razvijal v skrajno neprimernih pogojih. Z dograditvijo šole v Nazarju pa je ljudski odbor izpolnil tudi eno izmed nalog, ki si jih je zastavil v letošnjem družbenem načrtu. V nadaljevanju slovesnosti je predsednik ljudskega odbora mo­ zirske občine izročil ključ nove šole predsedniku šolskega odbora Ivanu Grudniku. Ko se je le-ta zahvalil zanj, je še dejal, da je dograditev nove šole plod uspeš­ nega dela šolskega odbora, ki se je za to gradnjo močno zavzel. Prav tako pa je za to delo pokazal veliko mero razumevanja ljudski odbor, ki je za gradnjo namenil okoli trideset milijonov dinarjev. In končno, zahvala grre tudi de­ lovnima kolektivoma Lesne indu­ strije in Gozdnega gospodarstva, ki sta sprejela patronat nad no­ vim učnim zavodom. Po nastopu domačega pevskega zbora ter pionirjev, ki so se na prikupen način zahvalili vsem, ki so jim omogočili, da so dobili ve, lepe in svetle šolske prost#ri, so si udeleženci proslave ogleda^ še notranjost novega poslopja. > njem so štiri velike učilnice t^, vsi ostali prostori, ki jih šola trebuje za nemoteno dele. PISMO iz Chicaga Tu je zrak vlažen in vro­ čina tembolj neznosna. Grem na kopališče ob Michigan- skem jezeru. Takoj ob bregu je pet metrov c/lobo/co, ved­ no nemirno. Večje kakor Ja­ dransko morje. Na jezeru ne­ šteto motornih čolnov in bo­ gatih jaht. Skoraj nobenega parnika ali ribiške barke. Pa se tako z ljubeznijo spomniš na Ankaran, nn lepo окоЧсо in lep razgled, na mirno morje, na naše kopališče, na plažo: kar objel in k srcu bi pritisnil naš ljubi Jadran. Naj ne govorijo letoviščarji ob Jadranu, da so cene vi­ soke. Saj je narava sama že polovico vredna. Na Michi- ganskem jezeru ne bi hotel letovati niti zastonj. Pet ki­ lometrov betonskega obrei- ja, to je vsa narava. Kaže, da imam domotožje. Se ne! Ali ga imajo drugi? Da! Toda samo starejši ljud­ je, ki so prišli v Ameriko v poznih letih. Posebno tisti, ki so prišli v Ameriko po drugi { svetovni vojni in sedanjih razmer v Evropi ne poznajo. Neokretni, ne naučijo se je­ zika, ne morejo se vživeti v tempo življenja, ne najdejo lokala, da bi posedeli pri »firkeljcu«, skratka, so in ostanejo vedno tujci, stran­ gers. Še bolj nesrečen pa je tisti, ki je tu brezposeln in živi na račun svojega sina ali hčerke. Tak išče prvo pri­ liko, da jo pobriše nazaj v domovino. Vse drugače je z mladino. Boj za obstoj te pri­ sili, da se znajdeš. In večina se je znašla. Nedavno so imeli Srbi sestanek v Liber- tyvillu. Prišlo jih je več ti­ soč. Saj je parkiralo tam pre­ ko dva tisoč srbskih osebnih avtomobilov. Tisti pa, ki se ne znajde, ki ne zna ali no­ če prijeti za delo, ki vsak odvečen dolar zapije, temu bo kmalu zmanjkalo za naj­ potrebnejše stvari in potem se ga loti domotožje. Zakaj"! Ker doma nihče ne pogine od gladu, dočim se ti to tu­ kaj lahko zgodi, če čakaš na pomoč drugih. Tukaj moraš trdo delati, sicer si nemo­ goč. Tu je izključeno, da bi se deklice zjutraj v uradu česale, šminkale ali med de­ lom jedle. Račun je enosta­ ven: če je v uradu štiri sto nastavljencev in vsak samo eno uro na dan zapravi, po­ tem znese to štiri sto ur brezdelja, t. j. petdeset na­ stavljencev je zastonj plača­ nih in režija podjetja je dnev­ no za več deset tisoč večja kakor bi smela biti. Kdo kri' je to? Prodajna cena! Rad primerjam življenje tukaj in pri nas doma. Ne- šteto žensk pride vsak dan v mesto, da proda svoje pri­ delke. Kaj bi dale te ženske, če bi zadruga doma pokupi­ la njihove pridelke za »ba­ gatelo«? Saj zadruge itak tudi prodajajo. Torej naj še to pokupijo od žensk, samo da ne bo treba v mesto. Na­ šim kmeticam bi bilo s tem znatno pomagano, zadruge pa bi pri tem zaslužile "O enem samem letu avto s Hle- dilnikom. Kako se to vrši ^ milijonskem mestu? C. Rakuša RAZDELITEV NAGRAD v soboto popoldne je bila v SLG v Celju slovesnost, na kateri je prof. Tine Orel v imenu žirije dramskega razpisa in okrajnega sveta za prosveto in kulturo raz­ delil nagrade. Nagrade v znesku 100.000 di­ narjev so dobili: Janez Žmavc za dramo Rok in Leja, Jože Javor- šek (Konec hrepenenja) in Štefan Kališnik (Ozka špranja za sonce), po 75.000 dinarjev pa Herbert Grün za doktorja vsega zdravil­ stva ter Anton Koren za Zadruž­ nike. Razen tega je komisija dve deli priporočila v odkup. Komisija je bila mnenja, da prejmejo avtorji nagrade zaradi literarne in uprizoritvene vred­ nosti njihovih tekstov, zanimi­ vega sižeja, prepričljive psiholo­ gije, dobrega dialoga in gledali­ ške eksperimentalne iznajdljivosti. Medtem ko uvršča prva štiri dela med tekste, primerne za poklicne odre (od teh ima Ljubljanska drama na sporedu Doktorja vsega zdravilstva in Konec hrepenenja, celjsko gledališke pa Roka in Lejo ter Zadružnike), sta zadnji dve deli primerni za amaterske odre. Na koncu se je v imenu avtor­ jev zahvalil za nagrade Jože Ja- voršek, nato pa jim je upravnik SLG. Fedor Gradišnik čestital v imenu gledališča in žirije, pri če­ mer Ji izrazil prepričanje, da bo SLG tudi v bodoče po svojih mož­ nostih podpiralo izvirno sloven­ sko dramatiko. REPERTOAR DOKONČEN v nedeljo je SLG gostovalo na Ponikvi z Dvanajstimi porotniki (dvorana je bila do kraja zase­ dena), prva premiera pa bo 14. oktobra. Repertoar SLG, o katerem smo že porpčali, je zdaj dokončno do­ ločen in znan. Iz njega je gleda­ liški kolegij zbral sedem del, med 1(aterimi je poleg obeh nagraje­ nih dramskih predlog (Janeza Žmavca in Štefana Kališnika) še tretja noviteta, ki jo je po moti­ vih Fjodora Mihalkova napisal Andrej Hieng. Celjsko občinstvo bo naposled imelo priliko videti pr­ vikrat v Jugoslaviji Shakespeare-1 vega Riçharda IL, ki ga je za gle­ dališče na novo prevedel Matej Bor, razen tega bo na sporedu še O' Neillov Skoraj poet, Molierove Učene ženske, Leslie Stevenso- ve Zakonski vrtiljak ter mla­ dinsko delo Graya Lepota in zver. Na Malem odru bodo v tej se­ zoni uprizorili Ozko špranjo za sonce, M. Djakovića Ljubezen ter Jonesca Stole. Ker bosta v tej sezoni v SLG samo dva stalna režiserja, bodo vrzel izpolnili z režiserji gosti, kar bo vsekakor ugodno vplivalo tako na igralce kakor na občin­ stvo. Posebno pozornost bo SLG po­ svetilo abonmajem v delavskih središčih — v Štorah, Zrečah, Ve­ lenju in Šoštanju (tu bodo upri­ zorili tudi Lepoto in zver) — vod­ stvo gledališča namreč meni, da je treba kulturne dobrine posre­ dovati predvsem našim delovnim ljudem. Pri tem pa se seveda po­ javlja največja težava z avtobu­ som. Medtem ko so z njim v pre­ tekli sezoni prevozili 5202 kilo­ metra, je zdaj vprašanje, če bodo lahko opravili okrog 110 gosto­ vanj, kolikor jih imajo v načrtu. Gledališče si bo sicer prizadevalo, da kvaliteta ne bi padla in bi število abonmajev ostalo neokr­ njeno, vendar bo pod nespreme­ njenimi pogoji prizadevanje zelo težko uresničiti. RoDika delavska iiuiverza Upravni odbor konjiške delav­ ske univerze je nedavno razprav­ ljal o delovanju ustanove. Rezul­ tati skoraj enoletnega dela so po­ kazali prve uspehe, istočasno pa eo seveda pokazali na naloge, ka­ tere bo potrebno reševati v bo­ doče. Težišče izobraževalnega dela je bilo preko štirih komisij kot po­ možni organ DU usmerjeno na vsa področja družbenega življnja, v prvi vrsti pa seveda na tista, kjer se usposabljajo upravljavci Za te so bili v štirih večjih krajih v občini organizirani seminarji, na katerih so dobili nekatere os­ nove za svoje delovanje. Ti se­ minarji so bUi predvideni za manjša ixxijetja ter so v večini primerov dobro uspeli. Velik uspeh je v teku zimske sezone dosegla šola za starše v okviru manstvenega izobraževa­ nja. Čeprav so začeH z delom na tem področju šele v drugi polo­ vici decembra, je kljub temu uspelo izvesti deset kvalitetnih predavanj za starše, ki so jih imeli priznani pedagoški delavci iz Ljubljane, Maribora in Celja. Razen v samih Konjicah so bila nekatera še v zunanjih večjih krajih. Kakšno je bilo zanimanje med starši, pove podatek, da se iih je udeležilo blizu 2300 ljudi, Ob pomoči DU je büo v teku zimskih mesecev organiziranih več gospodinjskih tečajev, skupaj E občinskim odborom RK pa te­ čaj za prvo p)omoč. Vse te tečaje je obiskovalo 66 deklet, ki so do­ bila precej znanja za svoje bo­ doče delo. V okviru strokovnega izobra­ ževanja so organizirali v usnjar­ skem kombinatu »KONUS« tečaj za kvalificirane delavce, za zapo­ slene delavce in delavke ipodjetja »KROJASTVO« pa poseben stro­ kovni tečaj, ki so ga oibiskovali tudi ostali krojaški delavci iz Ko­ njic. Za usposabljanje knjigovod­ skega kadra pa je DU pripravila dva tečaja in sicer za začetnike ter nadaljevalnega. V 130 preda­ vateljskih urah so dobUi konkret­ ne napotke za praktično delo. Za bližnjo zimsko sezono sta v pri­ pravah še dva tečaja in sicer v Konjicah in v Vitanju. Mimo te­ ga pa je prav ob teh predavanjih prišla do izraza pobuda, da bi zlasti za knjigovodski kader iz manjših podjetij DU organizirala krajše seminarje za določene na­ loge, kot na primer za sestavlja­ nje periodičnih obračunov in po­ dobno. Razumljivo je„ da taka praktična in konkretna pomoč lahko nudi mnogo več kot oa sa­ mo pisana navodila, kar se je le­ tos v juliju že pokazalo. Tečaj­ niki sami pa so dali več pobud tako iglede trajanja tečaja, obsega snovi, metod dela itd., ki jih bo za letošnjo sezono vsekakor po­ trebno upoštevati. Poleg tega sta dva tečaja za angleški jezik v KOSTROJU in KONUSU. V prvem polletju je bil tečaj namenjen predvsem mon­ terjem, ki bodo odšli na montažo novih usnjarskih strojev v Su­ dan. Poleg angleščine so bili te­ čajniki seznanjeni še z raznimi gospodarskimi in političnimi vpra­ šanji ter o osnovnih značilnostih gosix)darske in družbene uredit­ ve v Sudanu. Poleg teh področij izobraževa­ nja je DU ob pomoči občinskega komiteja ZKS vodila še politično šolo, katero je obiskovalo 28 te­ čajnikov, sodelovala je z vsemi političnimi forumi in gospodar­ skimi organizacijami v občini. Fi­ nančni problemi za letošnje leto še niso bili preveč težavni, saj so podjetja dokaj dobro podprla nje­ no sodelovanje. L. V. PRIJAVITE SE V MLADINSKI PEVSKI ZBOR Mladinski pevski zbor FRANCE PRE­ ŠEREN sprejema nove člane dobre pev- ce, v starosti do 15 let. Prijave in avdi­ cija od ponedeljka 12. 9. do petka 16. 9. od 18. do 19. ure v pevski sobi sveta Svobod v Gregorčičevi ulici. Prva pev­ ska vaja bo v petek, 16. 9. ob 18. uri. Rado Guč: Kličemo... Nežko, Tončko, Tončeka, Janeza, Miciko, mamo, očka, sestro, teto, strica in botri- co, prijatelja in prijateljico. Kdo, naj sama ugane! In Tončka prisluhne. Seveda ugane. Kako ne bi uganila. Da se je je spomnil! Ah! Pri duši ji je tako mehko, tako toplo pri srcu. Iz kuhinje s kuhalnico v roki radoi'>edi mati: »Je že?« — »Ni še. Ko pa jih je toliko. Pa bo. Med obedom bo.« In je med obe­ dom. Za opoldansko mizo prisluhnejo in obrazi se raz­ lezejo v blažen smehljaj, mati dviga ogal predpasnika visoko k očem in oče, komur velja, z globokim požirkom rdečega pogoltne še ginje- nost. Prisluhne naj ... Dedek prisluhne in habica in se ji­ ma stoži po mladosti. Mla­ dina prisluhne, ki se je zbra­ la tam nekje pri Robarjevih in ondi spet pri Krošljevih. Dosti je sprejemnikov, še več je pa malih in velikih hiš, kjer jih nimajo. Pa saj lahko pri nas. Kar pridite. Tako množično poslušanje s sprem­ ljajočimi pomenki je dvojen užitek. Cuj, čuj Gobčevi iz Celja tudi. Na stari dom mi­ slijo. Vinku in Veri iz Slati­ ne tudi. Tudi Fanika iz Loč in Stefan iz Ponikve in ... Da le ne bi toliko našte­ vali. Toliko govorili. Muziko! Človek se ne more naposlu- šati muzike. Za polko gre! Oh, te polke! Kaj muzika, pesem, pesem! Ljudske pe­ smi, stare in nove. Ko pa je vse tako naše, domače, ko govorica med dobrimi so­ sedi, dobrimi prijatelji. Prisluhne naj ... Nešteto src se stisne v napetem pri­ čakovanju. Nešteto lic zaža­ ri. Nešteto ust spregovori: spomnili so se nas, misli na­ me. V srcih zadovoljstvo, na licih smeh. Kličemo... Ob naslednji polki naj se zavrti... Za pri­ jeten dan ... Za dvojni praz­ nik ... Za domači praznik ... Očetu in materi za jubilej ... Poskočna polka. Pomenljiva in koprneča narodna pesem. Sanjava popevka, ki gre čez kontinente. Drugo nedeljo jo že гуоје Anica na Sladki gori, žvižga Mihec v zibelki. Kličemo ... Prisluhne naj! Ljudje se pomenkujejo čez hribe in doline, gozdove in ravnine od kozjanskega Ve- trnika pa daleč tja v ptujsko raven, mimo Boča čez Ko­ njice na Pohorje, od Celja pa tja do obrobnega Rogatca in še dalje čez Sotlo k brat­ skim sosedom. Vse prisluh­ ne. Vse pričakuje. Vse po­ sluša družabno in posamič. Vse praznuje, vsi ti ljudje tega razgibanega, slikovitega in tako lepega predela slo­ venske zemlje. Nedelja je dobila značilen praznični prizvok. Tako je nedelja praznik, lep praznik v povezanosti in stikih po željah in pesmi. Ni je kmalu tako priljub­ ljene reči, kakor je šmarski oddajnik. Kličemo ... vse dobre ljudi. Na mnoga leta!