■'■fjfkint 6LASI10 SOCIALISTIČHE Z V E Z E D t L 0VJ I G A L J JDIS T v fl |B ž ' N ^ J( * M Nj JC... LETO II. + STEVILKA 12 DECEMBER 1003 CENA 20 DIN DELO OBČINSKESKUPŠtlNE Za boljšo stanovanjsko graditev OSEMNAJSTEGA DECEMBRA JE BILA 8. SEJA SKUP- SClNE OBCINE KAMNIK. NA SEJI SO ODBORNIKI RAZ- PRAVLJALI O POROClLU O STANJU IN PROBLEMU! SOLSTVA V OBCINI, SKLEPALI O PREOSNOVANJU NE- KATERIH PRORAČUNSKIH SKLADOV V SAMOSTOJNE DRUZBENE SKLADE TER SPRETELI VEC ODLOKOV, S KATERIMI SE UREJAJO V OBCINI KAMNIK SE NEU- REJENA VPRASAN.TA V ZVEZI S STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO. KakSen je pomen sprejetih ođ- lokov, ilci prično veljati I. janu- arja 1964? Zakon o urejanju meistnega zemljišta, ki je zatel veljat'i 30. jun i ja 1963 dolaca, da se vsa zemljišta v gradbenem okolišu in nacionaliziranem okolišu ođdaja- jo investitorjem /. javnim nntečn- jem. S tem so mišljena vsa zem- ljiSča, tuđi tlsta, ki so potrebna za izgradnjo proizvodnih kapaci- tet, ;ki jih potrebujejo podjetja, zavodi in ustanove. Namen odloka je, drtkontno oforemeniti vise investitor je realno za izgradnjo komunalnih na-prav, ki jih odreja kot minimum zakon in ne kot do sedaj, da se iizgrad- nja komunalnih naprav izvaja iz proračuna občine ali iz sklada za komunalno izgradnji). Z drugim i besedami: ikomunalne objekte se- kundarnega značaja naj platajo investitorji, ki jih bodo tuđi de- jansko uporabi jali. Tukaj gre predrvsem za izgradnjo sekundar- nih naprav, med'tem ko 'bo pri- marne še inaprej financiral ob- činslki proračun iz sredstev komu- nalnih organizacij, namenjenih za razširjeno reprodukcijo. Iz zakona in odloka je razvid- no, da bo odislej odpadlo do sedaj izvajano razdieljevanje zerrilljišč preko upravneRa organa občinske skupščine ter da bo zemljište za kakršnokoli gradnjo dodeljeno preko stanovanjskega sklada s poftojem, da investitor plača ure- jeno zemljište oziroma, da urodi- le v in obsog uredi tvo pa^n-ust: sklad za investitorja s pogodbo. 26. tlen omenjenega odloka do- loča, kaj služi kot osnova za do- ločanje vrednosti urejenega zem- ljišča. Le-ta se ugotavlja preko projektaniskega elaborata, ki bo razdelil mesto Kamnik z ostali- mi naselji na predele, na katerih bo veljala enotna cena za ureje- no mestno zemljište. Po sedaj že izdelanih projeik- tantskih elaboratih, bodo stroški urejanja mestnega zemljišta zna- šali med 9 in 27,000.000 dinarjev za 1 hektar in so namienjeni iz- ključno za gradnjo komunalnih objektov sekundarnega značaja. Odlok o notranji delitvi stana- rine, o uporabi in gospodarje- nju s sredstvi stanovanjskih hiš in o gospodarjenju s stanovanj- skim fondom, je pomermben pred- visem zato, ker se s tem odlokom urejajo vprašanja smotrne upo- rabe sredstev, ki pripadajo hiš- nim svetom od najemnine. Z od- ldkoni se tuđi definitivno dolota, kaj hišni sveti lahko financirajo iz sredstev hišnega sklada in kak- šne stroiške morajo nositi sami stanovalci. Dogajalo se je nain- reč, da je hišni sve-t uporabljal ta sredstva za razlitna investira- nja v agradbo, potem pa kljub povetanemu komfortu ni povišal najemnine. Novost v odloku je tuđi načelo skrbnega gospodarjenja s stano- vanjsikim fondom. Stari stano- vanjski fond je v letih dosedaj stalno propadal, ker so sred:sWa hišnega sklada bila majhna in se ni moglo spoštovati tak odnos na- jemnine in vrednosti stanovanja, ki bi zagotavljal finantno samo- stojnost stanovanjske izgradnje. Z instrumenti, ki jih bo po tle- nu 31. omenjenega odloka dolo- čal družbeni plan o'bčine, bo za- gotovljeno postopno saniranje ob- stoječega stanovanjstoega fonda # Nadalj. na 2. str. Kako borno sestavljali statute krajevnih skupnosti Temelj so sredstva PRED DNEVI JE OBClNSKI ODBOR SZDL PRIPRAVIL POSVETOVANJE ODBOROV KRA- JEVNIH ORGANIZACIJ SZDL, KRAJEVNIH ODBOROV IN VODSTEV OSTALIH DRUZBENIH ORGAN IZAĆI I, NA KATERIH SO GOVORILI O PRIPRAVAH ZA SESTAVO STATUTOV KRA- JEVNIH SKUPNOSTI. Posebno pozornost so krajevni družbeni đclavci posvetili vpra- šanju. kolikšno območje naj ob- sega posamezna krajevna skup- nos. Mnogi so bili mnenja, naj bi bila pripravljenost prebival- cev za reševanje krajevnih pro- blcmov določenega kraja eden poglavitnih pogojev za ustanovi- tev skupnosti. Matcrialna osnova bodočih krajevnih skupnosti bo eno naj- Veliko uspehov pri delu na polHičnem in gospodarskem področju žele v letu 1964 vsem občanom važnejših poglavij v bodočih sta- tutih. Zato je bilo na posvetih o tem največ govora. Sođijo. da bi morala biti osnova financiranja sredstva, kl jih zagotavlja občin- ska skupščina s svojini đružbe- nim planom. Ta sredstva pa naj bi bila odvisna od konkretnih po- treb in delovnega programa kra- jevne skupnosti. Zlasti v razvi- tejših krajevnih odborih je pre- cej zagovornikov predloga, naj bi bila krajevna skupnost soudHeže- na pri ustvarjenih đohodkih na njenom področju. Za ta predlog pa nišo obfani na manj razvitih, zlasti hribovitih predelih. Pri vseh krajevnih odborih so že postavili komisije, ki bodo na osnovi teb posvetov pripravljale osnutke statutov. V pomoć pa jim bodo tuđi teze, ki |ih je pripra- vila občinska skupština. Morda ne bi bilo napak, 6e bi prav se- stavl jalci statutov krajevnih skup- nosti posredovali svoje težave in izkušnjc preko našega glasila. Na ta način bo đelo na tem področ- fu, ki ni ravno enostavno, precej olajšano. Z veseljem borno objav- ljali vse sugestije in predloge, ki jih bođo đajali občanl v zvezi z oblikovanjem statutov. F. S. Občinslca skupščina Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in uredniški odbor Kamniškega občana IIHH1H1 KAMNIŠKI OBCAN Nova predseparacija v rudniku kaolina 6.500 ton kaolina več Delovni kolektiv rudnika kaolina v Crni je 27. novembra letos praznoval zaključek g radnje nove predseparacija pri jami Crna. Skromni svečanosti je ražen zastopnikov izvajalcev vseh gradbenih in ostalih del prisostvoval tuđi predseđnik Občin- ske skupščine Kamnik Franc VIDERVOL. Direktor rudnika ing. .Jurij IVANETlC je v svojem govoru prisotnim gostom izčrpno prika- zal vso pat, ki jo je moral pre- stopka pri delovanju naprav na novem objektu. Novo predsepara- cijo z vscimi napravami je po tem prikazu izročil predsednik delav- Nova separacija je za delovni kolektiv rudarjev iz Crne po- membna pridobitev. Posebno pa je potrebno poudariti, da so to na- pravo črnanski rudarji zgradili povsem z lastnimi sredstvi, ki so jih, kot pametni gospodarji, zbi- rali in varčevali nekaj let nazaj. Zamisel, da se pri proizvodnem postopku in plavljenju kaolinsike rude izboljša izkoristek uporabne snovi, je že starejšega datuma, vendar se ta zamisel zaradi ob- jektivnih težav ni mogla izvesti prej. Rudnik je sprva sicer raču- nal na pomoč v obliki investicij- skega kredita in tedaj je bilo predviđeno, da bodo' slroški za gradnjo nove predsoparacije zna- šali približno 185,000.000 din. Ker pa kredita ni bilo, so bili primo- rani spremeniti investicijski pro- gram. Po novem programu stro- ški ne bodo presegali vsote 125 milijonov din. Novi proizvodni postopek pri lem objektu bo na leto navrgel okoli 6.500 ton plavljenoga kao- lina pri enaki količini nakopane kaolinsike rude kot doslej in to samo zaradi boljšega izplena ru- de. Poleg tega bo nova predsepa- racija pri proizvodnem postopku izkljueila prevoz rude s kamioni od jame Crna do stare separa- cije, kajti kaolinsiko mleko bo do- tekalo po ceveh od nove predse- paracije pri jami Crna do s'tare separacije. Kljub tej pridobitvi pa rudnik vseeno ne bo moigel v celoti za- dostiti željam odjemalcev v naši državi. Potrebe po kaolinu bo- do v letu 1964 znašale 60.000 -ton, Kapaciteta rudnika pa bo v tein letu znašala Je 25.000 ton plavlje- % Nadalj. na 3. str. Uspehi Živilske industrije Kamnik Novi obrat »Ela« V soboto, 7. decembra, je bila pred novim poslopjem obrata »-ETA« Živilske industrije Kamnik prisrčna sloves- nost ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov in upravnega trakta. Proslave so se, udeležili tuđi sekretar ObK ZK.I Al- fonz Boltar, predsednik ObO SZDI> Vinko Dobnikar ter pred- sednik ObSS Avgust Kirbus. hođiti kolektiv do doseženega u- speha, tehnični vodja rudnika ing. Rudi KOVAClC pa je nato prika- zal potek celotnega tehničnega po- skega sveta Ivan OMOVSEK v upravljanje zastopniku zunanjega obrata Jožetu ZAGARJU, o'bralto- vodji separacije. Gradnjo novega obrata »ETA« sta narekovali pređvsem dve stvari: sedanji obrati sploh nišo grajeni za industrijske namene, Za boljšo stanoavnjsko graditev # Nadalj. s 1. str. na breme stanovalcev, gradnjo nadomestnih stanovanj in ostalo. Kot pooblaščena organizacija, ki bo vodila skrb nad celotnim ofo- stoječim stanovanjskim fondom. dolofta odlok stanovanjski sklad občime, ki obenem določa tuđi naloge tega sklada. Z odlokom o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev. bo omogočeno obča- nom. da po poenostavl jenem po- stopku pridejo do pristanka za izvedbo manjiših grad'benih del na dbstoječih objektih in za novo- gradnje manjžih objektov. Kljub temu pa še vedrno velja določilo, da se nikakršno gradbeno delo ne srne izvajati brez soglasja ali od- ločbe upravnega organa skupSci- ne občine Kamnik. Odpade le po- stopek. ki je vezan na soglasje upravnih organov širše družbeno politične skuipnosti. Namen odloka o posebnih ob- veznositih nosilcev stainovanjisike pravice na območju občine Kam- nik, ki uporabljajo več prostorov, kot je potre'bno, je v tem, da se zlasti zagotovi smotrno iz-kori^ča- nje stanovanjskega prostora. Na- men ima. da se v smislu 4. čl. za- gotovi pridobivanje s'tanovanjskih površin za samce, ki jih v naši občini zelo primainjkuje oz. v ko- likor stanovanjsiki najemnik na to ne pristane, da se z višjo na- jemnino pridobijo večja sredstva za gradnjo stanovanj in tako vpliva na zmanjšanje stanovanj- ske stiske. V razpravi o teh odlokih in drugih vprašanjih, ki so posred- no ali neposredno povezana z za- htevo po posipešeni stanovanjski izgradnji in komunalni ureditvi je bilo ugotovljeno, da je potreb- no pripraviti vse potrebno za re- organizacijo stanovanjskega dkla- da. Stanovanjski sklad olbčine je sedaj posloval izkljućno kot de- denarni zavod, medtem ko je skrb za stanovanjsko izgradnjo, ekonomičnost in kontinuiteta ime] na skrbi upravni organ abčinske skupSčine ter investitorji. Kljub ekonomičnemu raspolaga- nju sredsitev sftanovanjskega skla- da, že dolgo časa ugotavljamo', da ni pravega nosilca iniciative za izgradnjo stanovanj, ki bi manj- še in šibkejše gospodarske orga- nizacije, kakor tuđi državljane vključil v stanovanjsko izgradnjo, čeprav pod ugodnejšimi pogoji. Stanovanjski .slklad, ki bi moral voditi celotno politiko stanovanj- 9ke izgradnje v občini, ni bil ko< tej nalog! zaradi organizacije, ka- krSna je obstojala in se je zaradi tega stanovanjđka izgradnja odvi- jala na zelo široki fronti, kar je ustvarilo nenaertno in dražjo gradnjo ko-munalnih naprav oiz. kon-iunalne naprave nišo niti gra- jene v smislu določil zakona o urejanju mestnega zemljišča. Ne- dograjene komunalne naprave so čakale na zgraditev iz sredstev proračuna občine, ki nikoli nišo zadostovala, da bi lahko sledila stanovanjsiki izgradnji. Odlok o urejanju mestoega zem- ljišča določa nove naloge skla- da, da bo kot nosilec stanovanj- ske gradnje, posital tuđi nosilec urejanja mestnega zemljišča, pri čemer naj postopa kot dober go- spodar in gradi le tam, kjer bo to glede na komunalno opremlje- nost in urbanjstične interese naj- ekonomičnejše. Sredstva stano- vanjskega sklada so namenjena v največji meri gradnji in večjemu popra vilu stanovanj ter zaradi te- ga skladu ne srne v nobenem pri - meru biti vseeno1, kaj se dogaja z dbstoječim stanovanjskim fon- dom. Z njegovim propadanjem bodo še v večji meri odhajala sredstva sklada v namene grad- nje nadomestnih stanovanj, ki bodo zaradi dotrajanosti ali silabe- sa vzdrževanja postale nt'upo- rabne. V zvezi s tem je skupščina so- Kiasno sklenila, da se preide na reorganizacijo stanovanjskega sklada. Po novem bo' stanovanjski sklad občine Kamnik opravljal nasled- nje naloge: — postal bo edini nosilec stano- vanjsfee izgradnje na obmocju oto- rine, pri čemer bo izbiral sred- stva vseh zainteresiranih za sta- novanjsko izgradnjo; — nosil bo obveznosti izdelave ureditvenih in izvedbenih načr- tov stanovanjske izgradnje, kakor tuđi urejanja sekundarnih komu- nalnih naprav; — preko ustrezne gradbene operative bo izvajal urejanje mestnega zemljišča in ga ureje- nega v smislu odloka o urejanjb mestnega zemljišča oddajal inve- stitor j em; — prevzel bo vso skrb za sani- ranje obstoječega stanovanjskega fonda v smislu odloka in skrbel za pravilno delovanje hišnih sve- tov; — nastopal bo kot nosilec in- vesticij za gradnjo, adaptacijo in nadomestitev obstoječega fonda trgovskih lokalov in drugih po- slovnih prostorov. Te naloge pa bo sklad lahko opravljal v skla- du 7. določbami družbenega plana občine, upositevajoč v prvi vrsti urbanisitični program in želje za- interesiranih. C. ražen tega pa je celotna zgradba že moćno dotrajana; tržišče zah- teva vedno več in vedno boljše izdelke živilske industrije in ker obrat «ETA" teh zahtev ni mogla zadovoljiti, je bila torej gradnja novega obrata z večjimi zmogjji- vo^tmi nujna. Na gradnjo1 novega rthrata so začel! misliti 9.# 1f-t;i 1!).r»9, ko je ko'misiin oddolka za industrijo in obrt OLO Ljubljana izdelnla smernice in nacrte za raz- voj Živilske industrije Kamnik. Po teh smemicah naj bi obrat za proizvodnjo kvasa osital v enakem obsegu in v ennkih pocojih. obrat za proizvodinjo1 testenin v Smarci nnj bi se zaradi nerentabilnosti ukinil (to se je tuđi kmalu zgo- dilo), obrat »ETA« pa naj bi do- bil nove prostore, ki bi ustrezali boljSemu proizvodnemu procesu in razširitvi proizvodnih zmoglji- vosti. Desetletje prizadevnec/i del a proizvajalcev je dalo materialno osnovo za uresničitev načrtn. Ka- ko velikn je bila ta prizadevnost, kaže dojsivo. da je od skupno okoli 160 milijonov dinarjev vlo- ž(>nih sredstev dala družba le 4fi miliionov dinarjev, vse ostalo pa je zbral kolektiv sam. To ie -tre- ba poudariti tuđi zaradi tega. ker je, kaikor van«, živilska indusHrija precej manj akumulativna kaikor nekatere druge panoge. Gradnja novih obratov in u- pravnega poslopja je razm<;roma dobro napredovala. Pri tem je treba zlasti omeniti sodelovanjc s nodjetjem »Svilanit«, s katerim so skupaj zgradili energetski sistem. V novem obratu je dana možnost velikega povečanja proizvodnje po obsegu in precejšnje povečanje vrat izdelkov. Obrat »ETA« bo že letos, v pri- merjavi z lanskim letom, pove- čnl proizvodnjo za več kakor 52%, kar velja tako za proizvodnjo gor- čic'e kakor tuđi za proizvodnjo po- vrtnin. Z novim obratom bo da- na tuđi možnost, da se uresniči želja kolektiva: izvažati v tujino. Dan pred otvoritvi jo so že odipe- Ijali kamioni prvo pošiljko gorči- ce v Italijo. Praznovanje Dneva republike v Podgorju V nnvem domu družbenih or- ganizacij v Podgorju se je ob le- tošnjem Dnevu republike zforalo mnogo starejših in mlajših vaSča- nov. Podgorci so namreč tega dne slavili dvojni praznik. Slovesno so izročili svojemu nameinu nove prostore za družbeno dejavnosit, ki jih je zlasti prosvetno društvo že mnoga leta težko pričakovalo. Po uvodnom nagovoru predsed- nika krajevne organizacije SZDL Ivana Bergantn je z odra zadone- la pesem najmlajših »Naša četi- ca koraka«. Pol em so bile reci- tacije in pesmi iz NOB. Posebno prizadevamje so mladi vložili v sikupinsko recitacijo Toneta Pavč- ka >Ofo 29. novembru«. S posebnim zanimanjem so ot>- čaini spremljali tuđi zvočni dia- film o zgodovinskem II. zaseda- nju AVNOJ. Na ta način so pod- gorsiki družbeni delavci dostojno proslavili zgodovinski dogodek in hkrati začeli s ■kulturnoprosvetno aktivnoistjo, ki se bo spričo bolj- ših pogojev v letošnji sezoni se bo 1 j razmaknila kot prejšnja leta. H gradnji družbenih prpstorov so vsa rasapoložljiva sredstva pri- spevali krajevni odbor, krajevna organizacija SZDL in prosvetno društvo, seveda ob polnem razu- mevanju odgovornih občinskih vods'tev in velikoga dela občanov. Pismo iz Šmartna Dobili smo vodovod Prebivalci iz Smartna v Tuhinju smo imeli v nedeljo, dne 15. decembra, slavnostni zaključek gradnje vodovoda, katerega se je udeležil tuđi predsednik Skupščine občinc Kamnik. K tej gradnji vodovoda nas je silila potreba po zdravi pitni vo- di, ki je v vaši ni bilo. Odlofritev za gradnjo je dozorela med1 va- šćani že leta 1959. Takra-t smo iz- valili vodovodni odbor, katerega naloga je bila, da vodi in zgradi vodovod za vsako ceno. Nacrte za ta objekt nam je na- pravil CHZ v Ljubljani. Po odo- ■bri'tvi teh in pristanku SOB Kam- nik simo začeli graditi zajetje, pri kateretn so vaščani opravili 1700 prostovoljnih delovnih ur. Nato smo morali eno leto šakati na denarno pomioč občinske skup- ščine, kar je čisto razumljivo. Vsc naenkrat se ne da narediti. Ce pogledamo linančno stran pri tej gradnji vidimo, da so bili prora- čunski strošiki za objekt 5,908.000 dinarjev. K temu so prispevali: SOb Kamnik 1,750.000, CHZ Ljub- ljana pa 500.000 dinarjev, skupaj torej 2,250.000 din ali 35% vseli stroskov gradnje. Za ta denar smo nalbavili cevi za glavni vod, va- ščani pa so prispevali 1,085.000 dinarjev, izikoipali 2.000 m jarkov za glavni cevovod, 853 m jarka pa /.a priključke in napravili še pre- ko 3000 prostovoljnih flelovnih ur. Tako je vas končno Je dobila vodovod, za katerega smo pred- vsem hvaležni SOb Kamnik in njenim predstavnikom, ki z ra- zumevanjem rešujejo komunalrie zadeve na podeželju. Z napeljavo vodovoda v našem kraju je dobi- lo zdravo pitmo vodo več kakor 30 gospodinjstev. Vso pohvalo pa moramo dati tuđi vodovodnemu odboru in vsem ljudeim v Smartnem, ki so z 2 mi- li jona in 250.000 din ustvarili ob- jekt, vreden skoraj (i milijonov dinarjev. ki so dali svoj prispevek v ,ma- terialu in delu. Zlasti zadnje dni je v domu pozno1 v noč delalo precej vaščanov, ki so pomagali pri dokončni ureditvi prostorov in okolice. V novi zgradbi je ma;njša dvo- ranicn z odrom, v katero gre okro'g 130 ljudi. Po'leg te pa sta še dva manj'ša prostora, ki bjosta služila za seje ra/mih odborov, za sihranjevanje arhivov in podobno. S prostovoljnim delom so napra- vili ludi pot do zgradbe, postavili droig za zastavo itd. Za ipopolno opremo prostorov bodo morali na- baviti še nekaj stolov, miz in omar. Upajo, da bodo tuđi ta pro- blem z razumevanjem občinskih organom v kratJkem resili. ■ F. S. V pivgTainu ob otvorit\ i doma v Podgorju je sodeloval tuđi har- monikar Tone Bizjak Mladinci kamhiške gimnazije in pionirji II. osnovne sole na pro- slavi dneva republike — 29. novembra Matura za zdaj še po starem Cicibani so bili sprejeti v pionirsko organizacijo Uijaki kamniške gimnazije so jeseni že prijavili naslove nalog, ki so si jih i zbra I i za zaključni izpit. Profesorski zbor je izbrane teme tuđi odobril. Republičke se- kretariai za šolstvo pa ,je potem napravil nov os mi tek. po katerem naj bi di.jaki opravljali zaključ- ni izpit iz nekaterih predmetov, nalogo pa pisali v soli pod nad- zorstvom profesorjev. Dijaki so se že spri.jaznili s tem dejstvom, i-c- prav so nekateri že v počitnicah sestavljali nalogo za zaključni iz- 6.500 ton kaolina več % Nadalj. z 2. str. noga kaolina, kar ni niti polovica vseh potreb. Zaradi vse večjih zahtev, ki jih ima pri poraibi kaolina industri- ja papirja pri nas, je bil rudnik primoran v zadnjih letih izvajati rudarska raziskovalna dela pred- vstm, na področju Sel in Rožične- ia v Tuhinjski dolini. Ta dela so dala izredino ugodne rezultate in kolektiv upravičeno pričakuje, da bo s pomočjo uvidevno'sti zainte- resiranih odjemalcev kaolina, pa ludi ostalih pristojnih činiteljev in /, lastnim.i napori v doglednem ča- su posiavil v Tuhinjski dolini nov rudnik kaolina. Ko bo ta želja iz- polnjena, bo odpadlo pomanjka- nje te važne surovine na doima- čem tržišču, prihranili pa bodo tuđi devize, ki jih danes izdajajo nodjetja za uvoiženi kaolin. pit. Zdaj pa je prišla odlocitev, da bodo letos polagali še po sta- rem, torej tako kot lani. Profe- sorski zbor kamniške gimnazije je četrtošolcem podaljšal rok za od- dajo nalog do 20. aprila. Ob praznovanju dneva republike je krajevna organizacija ZB Kam- niška Bistrica — Godič odkrila spomenik na grobišću padlih par- tizanskih borcev. Spomenik je od- kril prvoborec Lađo Podbevšek, sodelovali pa so tuđi godbeniki, pevci iz Stranj in Duplice, mla- dinoj z recitacijo Skatlica pepela in pionirji osnovne sole Stranje KAMNISKI CBCAN 3 S kamero po dolini Bistrice Sončna decembrska nedelja nas je zvabi- la v osrčje pobelje- nih vrhov Kamniških planin. S kamero smo se odlofili obiskati pođrocje, kjer nasia- ja eden naših naj- večjih turistijnih ob- je k tov — žičnica na Veliko planino. I.ahka meglica je še zapirala pot poslcd- njim lctošnjim sonč- nim žarkom, "fićo« pa je pobiral kilometre v ozko sotesko Bistri- ce. Nedaleč od Staho- vice si že začenja uti- rati svojo pol nova asfaltirana cesta. Sko- raj ao nam zaprle pot »•Simnovec, izstopiti prosim« bo dejal spre- vodnik, ko bo gondola pristala na vrhnji postaji, ki je bila to jutro še zavita v rahlo meglico velike skale, ki jih kompresorji rušijo s hriba. Naša kamera je zabeležila motiv, ki ga morda elanes že ni već. Kmalu /a- tem sta nas visoko v zraku pozdravili dve jckleni vrvi nove kam niske ž i č n i c e. Kljub temu, da je bi- la nedelja, je bilo od vsepovsod ćuliti ro- pot orodja in klice. Monter.fi hi lijo, da bi bila nova kamniška turistična /animivost s'imprej nared. Vse kaže, da ne bo treba vfi<" dolgo čakati, ko nas bo srebrna gon- dola v nekaj minu- tah dvignila v osreje Tora. Tako si utira pot nedaleč od Stahovice nova asfaltna cesta Dve srebrnkasti gondoli bosta v objem Kamniških planin prepeljali na dan kar 3000 izletnikov Nosilne vrvi so že montirane. Vsa v steklu in želczobetonu bo spodnja postaja žitnice vrasćcna v đivjo lepoto Bistriške doline KAMNISKI OBCAN Amerika v mojih oceh (Nađaljevanje) »V bodočnostl Se teh ne bo već,- Je odgovorila zgovnrna gospa mojemu tl- hemu vprašanju.- Bodo laže kosili. Stoplva v tole cerkev, ko sva že tu, nić vam ne bo Skodovalo. Imamo jih za vsakim oglom." Moderno in estet- sko opremljen hram ima v ozadju lad- je s steklom opredcljen prostor, na eno stran za matere z otroki, na dru- go za invalide in holnikc. Sndobno in praktično. V spodnjih prostorih se boli prostorna družabna dvorana za prire- Janje kosil in plesov, da tako nudijo vernlkom zabavo in obdrze mladino skupaj, da se ne bi pomešala z dru- goverci in drugim! narodnostmi. »Veste, pri nas Je toliko bogov, ko- likor je cerkva in legitimacija pripad- nlstva katerikoli sekti je vražje draga reč. Važno je Stevilo in denar; čim već plaćaš, boljši vernik si. Sploh se znebimo dolarja, preden ga dobro oti- pljemo v roki. Podpore, davki, sola, cerkev, otroci, eh, sama imam sina in hcer. Za maturitetno darilo sta do- bila svoj nov avto, kar velja tu že kar za obvezo. Do 16. leta tako ne smejo voziti. Sina so poklicali v vojsko z 18, medtem ko je mladini izpod 21 let prepovedano točiti alkohol. Torej za fronto nišo premladi, na drugi strani pa so nelzprosne visoke denarne kaz- ni za vsako krSenje zakona. Na bili- Jone zapravimo vsako leto za razno plažo, za pijace in mazila, tekočine in zdravila vseh vrst, telesnih in dušev- nih, lahkomišljeno sipljemo trdo pri- služent denar levo In desno. Televizija In sport, ples, zabava, vožnje, to je obsedenost časa. Sami si kopljemo grob. Zdaj pa poglejva v veleblagovnico.- Letna sezona se je bližala koncu. Konfekcijski} blago je bilo nametano v velikih kupih, iz katerega so vlekle odjemalke posamezne kose in se brez posebnega premišljanja odločilc tuđi za pet oblek hkrati. »Pri nas se vsl vsak dan preoblaćlmo,« Je pojasnje- vala Mrs. Helen. »Nekaj iz navade pa ker vel.la za sramoto, če zaudarjaS po potu, kar pri naSem podnobju ni nič čudnoga, in seveda nekaj tuđi za- to, ker, kakor vidite, nabava pol du- cata oblek ni poseben problem. Ca- kati moraš pač na razprodajo, ki je ob koncu letne In zimske sezone ve- lja za vso garderobo.« V oddclku za klobučke je bila po- sebna gneča. Te Amerikanka rada ku- puje in jih menja kot nogavice. Vsi so si podobni po neizčrpni fantaziji. Nosi Jih ves ženski spol od olrok do priletne babice, a ne vsak dan. Nade- nejo si jih za svečanost, obiske, za- bave, za potovanjc in za v cerkev. Te- daj moreS videti primerke, vredne po- zornosti, da bi se kot jaz prilepil s pogledom na pravcato naglavno čudo ženske za volanom, ki je v sosednjem avtu z nama vred čakala v dolgi vrsti pred križiSčem. »Ste lačni?« me Je zmotila v opa- zovanju Mrs. Helen. Bova kar mimo- grede v avtu kaj prigriznili. Stop! Uniformirana strežnica je pomolila skozi okenec jedilni list, pritrdila mi- zico in že sva se krepčali z naruče- nim. Se s polnlml ustl ja pognala motor in me pripravljala na novo za- nimivost. »Pazite, zdaj zapcljom skozi črnsko četrt. V milijonskem Clevclandu jib je okrog 250.000. No In zdaj sva tu. Ozrla sem se v 14-nadstropno stavbc z napisom: To je dom starčkov. Mrs. Helen me je predstavljala kar na sle- po. V pritličnih prostorih so kramljali, posedali In se sprehajall sami ćastit- ljlvl belolasci. Pri kuhinjskem oknu •va poharali 82 letno brczzobo Elso. »Imam Stlrl dobro prcskrbijcne otro- ke, toda ne maram pomoči od njih. Vse življenje sem se sama vzđrževala in zdaj đelam, dokler bom mogla, kojnino Imam majhno, pa delam tu za hrano. Kot veste, je amoriškn že- na upokojena s 65 leti. NajmanJ ena četrtina od teh nas dočaka starost 85 In čcz. Večina smo vdove. Povprcčni letni dohodek starejsih žena Je 750 dolarjev, vdov In nezmožnlh pa 880 dolarjcv. Za zelo skromno življenje v povprečncm mestu potrebujemo naj- manj 1200 dolarjev letno. Tako nas večina ostrellh živi v pomanjkanju, zato ISčemo stranskl zaslužek. Sem prihajamo in se zaposlimo v kuhinji, pri blagajni, v plsarni, kjerkoll. Kot vidite, velja zlata starost lo za tlste. ki priđejo v tak zavod, kot Je ta. NaS dom Jih sprejme 1« "500. Samski Jmajc dvosobno, zakone! pa trisobno stano- vanje. Poglejmo, čc Je Mrs Kahr do- ma!" Dvlgalo nas je dvignllo v tretje nad- stropje. Sicer lepo stanovanje prijaz- ne drobne samke je bilo dobesednn preplavljeno s porcelanastim klčem. Njena zgodba Je preprosta. Vse živ- ljenje Je služila gospodarjem in Kli- nastim . klpccm. Z delom Je končala, v samoto pa Je odnesla zveste prija- telje. Zdaj jih neguje in živi z njimi. Sosednji zakonski par bi lahko pri- redil lastno razstavo ptlc, vdovec Mr. Brovvn p» si bo vsak čas lahko po- stlal na metuljih. Starćkl imajo tečaje za učenje tujlh Jezikov, plesno in Klas beno dvorano, igralnire, izdajajo svoj easopia, v delavnlcali pa lahko stra- žejo najrazličnejsim konjičkom. Dela- )o pa že karsibod, samo da deiajo, za- havajo se In zapomlujejo svojega du- ha do zadnjega dina, Pozabi na sta- rost, pozabi na proteklost in jutrisnjl dan, stre/i svojim muham, uživaj, to je ključ do ohranltve zdrave starosti, to je glavni namen te ustanove. Ven- dar jih smrt kljub temu pogosto obl- skuje in tako pripravlja prostor no- vim kandidatom. Vračali smo se mi- mo negovanih gospodov In gospa. Prijazno sva odzdravljali. Ily, byl Hvala In še mnogo /latili dni! »Pri nas je mnogo bolezni,« je bolj sebi kot meni govorila Mrs. Helen, ko sva ponovno sedall v Cadillac. »Zdravje In delo, le tako mores Nhajatt tu. Zdrav- niske usluge so neverjetno visoke. Strah pred bolcznljo Je zato upravl- čcn. Rcs Je, da Imamo dovolj vsega dobrega, a čc zbolis, je uspeh zdrav- Ijonja odvisen predvscm od visine premoženja. Samo z nogaml Ima 80% Američanov težave, daslravno se rode z zdravimi. Zdravniki nam svetujejo, naj borno ves dan v ćevljih. Se pač premalo glhljcmo. SaJ se vso vozi, nihče no more več Ie nekaj sto me- trov pes. Poštar opravlja svoje delo lx avta, prav tako mlekar. Iz avta plaćuje farmar davek v banko, v avtu jes, gledaš kino, avto so naše nogo. Ne samo zato, ampak tuđi to Je v ve- liki meri vzrok, da se polnljo naše bolniSnicc. Vidite, tale Je za parali- tićne bolnike.- Težko bi uganlla, da Je to hISa bo- lezni, toliksna udobnost je obdajala poliahljcnoc Zdravljenjo in zdravni- ske usluge so res drage, vendar bol- nlkom ne manjka nlčesar, ražen zdra- vja. Ne, da nisem Imela dovoljenja za podrobnejši ogled, tud I časa mi ni 't T\TifVa « hriha sem znzMnla v iz- rftflnn nlactlflnn s^ko pred s*»h«l. TVo- KM.«* cem se cticnMt vnse nrod Un«ma- tn »n metrov oddnH^^efn nTat- ni,- M»*«!. TT^ion le s nomoffio mikrn- fonn anrmTTinvala ?akost tona, toda nr- okusno )e bilo tlsto prekoplcavanle na pol golih đeklet v deJtu, snremlta- no z množico pisano oblefenih mani- festantov. Zaradi barv si povpreCen Amerlaknec res ne bell glave. V obla- fleniu ni razlik. Po obleki sodeC ne more« dolofiti, ka,1 Je oseba, ocrniti moreS le nlen okus In eeno blaga. Rokavice nosi delavka, farmarka in intelektualka. Klobuk! in ko*nh. zla- f*i pa na.t<nl na se Je zđelo vređno ozreti se za nenavađnim Sonkom sredi poulii1- nega blodnjaka. Z do tal segaJoHml svetlimi plesnim! toaletami in nalepo- ti(?enlmi obrazi so prihajale z zaba- viS^a, mladostne in razigrane. Od kod ta ve«na mladost? Jo ku- pujejo v Icpotilnih salonih? Je plod brezđelja? Amerikanska žena ima enakopra- ven položaj z moSkim. Dela v vseh poklicih in poleg tega malokratera ni vsaj v eni ženski organizaciji. Pov- prefno Ima tri otroke, hiSna đela opravlja povečini sama. V lcpotiCe- nju so pravi mojstrl, to drži, ključ do uganke pa Je drugje. Amerikanke zna.lo živeti. NIC Jim ni važno. Kar ne narede danes, odlože za Jutri. Taki it easy! sliSiš pogosto. Brezbrižnost za vsc i vsakogar. Bodi gospodar časa. sebe in stanovanja. Izrabi čim boli čas zase, skuSaj s čim manj napora doseči čim več. Ce pomislimo na kopico đrobnlh in vsemogočih gospodinjskih prijate- ljev, na konfekcijo In prehrano, na 5-đnevnl đelavnik, na standard sploh, no, potem ni to nič posebnega. Za počitek in zabave jim ostane res do- volj časa. Neprestano kolesje naglice jih je sicer zđolgočasilo. Na zunai kažeio ledeno hlađnost in zadr/anost, nezainteresiranost, ljubijo formalnost in pohvalo, skrajno so vljudni, a kljub vsemu so simpatični in prijazni. Ze nekajkrat me je povabila moja dobra znanka Sušan, sluzkinja pri bo- gatih Bloomvih, naj pridem k njej v goste, đa bom vsaj teđen dni priča, kako živi premožen American. Z ve- seljem sem sprejela ponudbo. Sušan je že peto leto pri Bloomovih. Pripa- da ji ducat belih nylon uniform, kom- fortno opremljeno cnođružtnsko sta- novanje, hrana, 40 dolaricv na teđen in poleg nedeljskega popoldneva se en prost dan v tednu, ki ga porabi zase in za moža, ki služi v mestu hot natakar. Čudno se mi je zđelo. da je kljub sijajnim pogojem tolikokrat vzdihovala in ponavljala: ne zdržim več, Se eno leto, Se toliko in toliko dolarčkov, potem si z Billom posta- viva hiSico In se osamosvojiva. Mor- pa njeno delo od blizu res ni tako sijajno? Bivališčc Bloomovih obsega 20 pro- storov, razporejenih v pritlični nena- vađno oblikovani stavbi. NaStela sem gtiri kopalnice, tri televlzorje, tri te- lefone, kopaliSče, kozo, velik pasjak s tremi psi in Se večji konjak - pra- men. To premoženje ureja Mr. Bloom, pomaga mu Mrs. Bloom, unUuje ga dve in polletni sin Charlev, medtem ko se enoletna Kuhl Sele privaja te- mu. Stanovanje je polno vijugastih prehođov, mračnih kotov, zasenčenih prostorov, po vlagi diSečih sob. Kljub mnogim velikim oknom, segajočih do stropa do tas, je v prostorih tema za- radi dreves, ki ovijajo đvorec v skriv- nosten mrak. Polno je srebrnih sveč- nikov; srebro tu, srebro tam. kjerkoli ođprem — srebro. Vse disi po starem. Premožni Amerikanci božujejo skriv- nostne hise, starinsko pohištvo, ka- mine. Tuđi moda posega v stoletje nazaj. Razne pentljc, perilo in druga drobnarifa, kot bi vse to potegnil iz predalov naših babic. PONEDELJEK Nocoj bo doma ča zabava. V hiši je sodni dan. V jedilnici so razvrščene tri mizice s srebrnim priborom za 12 oseb. Izbrano cvetje je mojstrsko razporejeno po nizkih kristalnih skle- tlali. Gospa ima skrbi. Ta pladenj je premajlien. ona skieda se premalo sve- ti in že požene avto do matere, da najde tam kaj primerjneSega, čerav- no ima doma vsega preveč. Sušan bole roke od čiSčenja srebrnine. Proti večeru prihajajo sorođniki in znanci z dobrimi nasveti. To se kuha in pe- če! Več skled krompirja v pikantni omaki, skieda žolice, triangel z oma kami, silno močan in grenak ruski čaj z ledom, tihožitja tropskih sade- žev, sladko in slano pecivo in Se mno- ge meni neznane jedi zavzemajo ves razpoložljiv prostor v kuhinji, obeh hladilnikih in ledenici. Mati se suce mladostno v Se bolj mladostnl obleki, kl pa ne more zakriti njenih 69 let. Ona Je glavna gonilna sila aristo- kratskoga načina življenja v tej hiši, ona je podedovala sedanjo hčerino srebrno balo od svoje matere in ta od svoje. Susanl pomaga mož. Mlada gospa je že pripravljena v novi nebesnomo- dri toaleti z zlatiml rožami. Gospod je v bolom suknjicu in crnih hlačah. Gostje prihiijiijo, ura bo 8. Se zadnje f Nadaljevanje prihodnjič KAMNISKI OBCAN 5 GOSTINSKO PODJETJE PLANIKA ŽELI SRECNO NOVO LETO KOLEKTIV ZAVODA ZA GO- JITEV DIVJADI Kozorog ŽELI DELOVNIM LJUDEM SRECNO NOVO LETO 1964! OBRTNO PODJETJE SIOGA Moste pri Kom.ndi ŽELI SRECNO NOVO LETO! Gozdni Obrat Kamnik ŽELI DELOVNIM LJUDEM USPEHA POLNO NOVO LETO! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRI- JATELJEM ŽELIMO SRECNO NOVO LETO KOLEKTIV A1ILPK1EM Veliko uspehov v novem letu seli občanom Planinsko društvo Kamnik in vabi na obisk postojank na Kamniškem in Kokr&kem se- dlu ter kočo na Starem gradu in Gostišče na Kratni SRECNO IN USPEHOV POL- NO NOVO LETO 1964 ŽELI VSEM GOSTOM gostilna BEVC Ivana in Mnke SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1964 VAM ŽELI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA *J\^OČtlCL JCa.mn.Lk PREHRANA-SAMOPOSTREZBA Kamnik želi vsem svojim cenjenim ođjemalcem in občanom srečno NOVO LETO 1964 in se za obisk priporoča Trgovina je dobro založena, posebno pa priporočamo našo praženo kavo in darilne pakete za novoletno obdaritev KOLEKTIV PODJETJA SVIT KAMNIK ŽELI VSEM POSLOVNIM TOVARISEM IN OBĆANOM ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO! SREČNO NOVO LETO 1964 ŽELI DELOVNEMU LJUD- STVU KOLEKTIV ZIVILSKE INDUSTRIJE Kamnik OBISCITE DRSALNO REVIJO „Sanft 6- Sjmžl' V CELOVCU OD 5. DO 17. FEBRUARJA 1964 PRIJAVE: »IZLETNIK«, KAMNIK VSEM OBČANOM ŽELIMO SRECNO NOVO LETO 1964! RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij OBRAT »PERUTNINA«— KAVCICEVA ULICA 74 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. POMOĆNIKA KNJIGOVODJE 2. OBRATNEGA ELEKTRICARJA 3. KLJUCAVNICARJA 4. VEO DELAVCEV IN DELAVK ZA REŽIJSKO SKU- PINO DUPLICA POGOJI: pod 1. končana srednja ekonomska šola, pod 2. monter-elektromehanik, odslužen kadrovski rok, pod 3. kljućavničar z opravljenim izpitom, odslužen kadrovski rok, pod 4. nekvalificirani ali polkvalificirani delavci. Vloge z življenjepisom za razpisana delovna mesta spre- jema AGROKOMBINAT LJUBLJANA, obrat »PERUTNINA«, Kavčičeva 74, do zasedbe delovnih mest, stanovanja nišo za- gotovljena. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Slaščičarna VESNA Kamnik čestita vsem svojim potrošnikom za NO- VO LETO 1964 in se priporoća KAM ZA NOVO LETO? V »DOM« Gostinsko podjetje »DOM« v Kamniku pripravlja tuđi letos silvestrovanje. Svojim gostom nameravajo postreči z bogatim menujem, silvestrovo torto in do- brim buteljčnim vinom. Menu bo obvezen in bo sestavljen iz obilnega hladnef;a narezka, na glavni plošci bodo po izbiri tri vrste mesa s prilogs.mi in solate. Pred kavo bo tuđi velika silvestrova torta, ražen tega pa tuđi 0,35 litra buteljčnega vina. Za zabavo bosta igrala zabavna orkestra z pevcem Matijem Cerarjem. Ob tej priliki naj še povemo, da bodo imeli v »DOMU« v prihodnje vsako soboto in nedeljo zabavne večere, če bo zanimanje dovolj veliko pa morda tuđi kakšen dan v tednu. Tako bo zlasti po zimi odpadla skrb kam ob sobotah in ne- deljskih večerih. VSEM GOSTOM IN OBISKOVALCEM ŽELI ZADOVOLJNO NOVO LETO 1964 DELOVNIKOLEKTIV Rudnika kaolina Črna-Kamnik želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem ostalim delovnim kolektivom na področju kamniške komune veliko poslovnih uspehov v letu 1964. Zaradi izbolj sanja proizvodnega postopka pri pridobivanju plavljenega kaolina in ugodnih rezultatov pri rudarskih raziskavah v Tuhinjski dolini kolektiv rudarjev Crna upa, da bo v bodoče laže zadovoljeval potrebe odjemalcev. Za- torej SRECNO V NOVO LETO 1964! KOLEKTIV TEKTILNE TOVARNE ^>olianlt J\^amnlk ŽELI VSEM OBCANOM SRECNO NOVO LETO 1964! Zavod za zaposlovanje delavcev Kamnik ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA NOVO LETO IN JIM ŽELI VELIKO USPEHOV KOLEKTIV TOVARNE TITAN Kamnik 2ELI VSEM OBCANOM SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1964! KOLEKTIV INDUSTRIJE POHIŠTVA CTAI OIUL Kamnik ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SRECNO IN ZADO- VOLJNO NOVO LETO 1964! ŠE VEČ USPEHOV V NOVEM LETU 1964 ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV PODJETJA »KAMNIK« KAMNIK Za kamniško gimnazijo drugo meslo Rezervni oficirji in podoficirji so preizkusili svoje znanje Obćinski odbor ZROP je pred dnevi zakljućil testiranje svojih članov. Preizkušanje strokovnega znanja, ki so ga opravile posebne komisije v Kamniku, Mostah, Duplici in v Tuhinju, se je udcle- žilo lepo število starešinskega kadra. Testi so pokazali, da je znanje članov ZROP dokaj solidno, hkrati pa tuđi opozorili, kani bo treba v prihodnjc usmeriti izebraževalno dejavnost organiza- cije. — Na sliki: Komisija občinskega odbora ZROP pri testira- nju v Mostah. V tekmovanju za izboljšanjc učnega uspeha na srednjih šolah, ki ga je v preteklem šolskcm le- tu razpisal okrajni komite Zvezc mladine Slovenije in se ga je udeležilo 33 šol iz okraja, je kam- niška gimnazija v svoji skupini dosegla drugo meslo in nagrado 40.000 dinarjev. Razdclitve na- grad, ki je bila združena z dogo- vorom o načinu letošnjega tekmo- van,ja, sta se od kamniške gim- nazije udclcžila drugošolka Lad- ka Brumcn iz I>omžal in četrto- šolec .lože Okorn iz Kamnika. Okrajni komite ZMS bo v tem šolskem letu vkljueil v posebno tekmovanj« za izholjšanje učne- ga uspeha tuđi osemletne sole. Dljaki so predlagali, da bi v pri- hodnjem tekmovanju komisija pri oeenjevanju posameznih šol mo- rala še bolj upoštevati specifične pogoje na posameznih šolah. Z. Na vrsti je dom družbenih organizacij Gradnja novega šolskega po- slopja je v letošnjem letu ter- jala vsa razpoložljiva občinska denarna sredstva, prihodnje leto pa priđe na vrsto dograditev do- ma družbenih organizacij. Naj- prej bodo dokončali dola pri trak- tu, ki je obrnjen proti Ljubljan- ski cesti. Prostori v tem delu zgra-dibe bodo služili političnim orftanizacijam in društvom. V njom bo našla dovolj prostora tu- đi knjižnica, ki se bo • preselila iz sedanjih tesnih prostorov. V pritličju bo večja dvorana 7a po- svetovanja. O delu kamniške pralnice Pralnica Stanovanjske skupno- sti v Kamniku dela že od leta 1960. V začetku, zlasti dokler se ljudje nišo navadili tovrstne uslu- ge, je bilo delo zelo težko. Toda z vztrajnostjo in dobro voljo so prebrodili začetniške težave in promet se je do danes povečal za već kot 200%. Pralnica je v prvi vrsti na.men.jena zaposleni ženi, nadalje trgovinam, podjetjem in domovom. Za tako majhen kolek- tiv je velikokrat še preveč dela, saj njihovo delovno območje zaje- ma kraje od Motnika do Komen- de in od Crne do Šmarce. Zlasti je težko, kadar se jim pokvari ka- teri izmed treh strojev. To se si- cer redko zgodi, a vendar se to lc pozna pri tako velikem prometu. V ilustracijo naj navedemo samo nekaj podatkov. Mcsečno v pral- nlici sperejo in zlikajo okoli 1000 rjuh, 100 blazin, 100 prevlek za odeje, 550 delovnih halj, 150 srajc, 150 delovnih oblek ter večje šte- vilo prtov, odej, zavcs itd. V preteklem letu so ustanovili ludi sprejemni center za kemično čišćenje oblek, barvanje in plisi- ranje. S podjetjem I a bod so po- godbendo vezani za rok 14 dni. S tem je Kamničanom prihranje- nih veliko nepotrebnih stroškov, zlasti če upoštevamo, da je mar- sikatera pot k Labodu, /tiradi pre- obremenjenosti podjetja, zaman. K. Z. ŠPORTNE NOVIGE SMUCARSKI TEČAJ Smučarski klub Kamnik bo pri- redil v šols'kih počitnicah smu- čarske tećaje za pionirje in mla- ci inče. Bo brezplačen in se ga lah- ko vsakdo udeleži. Za udeležbona tečaju ni potrebna nobena pred- Sportna dvorana bo oskrbljona z vsem potrebnim, orodjem in bf) na voljo raznim šolam, Partizanu in športnim organizacijam. Opre- mo bo oskrbela tovarna Elan i/. Begunj. Ce bo šio vse po sreči, bo prvi del stavbe že do prihod- njega občinskega praznika izro- čen svojemu namenu: Z. hodna prijava. Treba bo priti le na zbirna mesta, kjer bodo že ča- kali vaditelji. Zbirna mesta so: na Velikih poljannh. v Mekinjah (na nogomclncm isrišču) in v Stranjah. Pričetek tečajev bo 20. januarja, to^nejši datumi in ure tečaja pa bodo objavljeni na le- pakih. teCa.fi za skakalce in tekace Smučarski klub Kamnik bo priredil v šolskih počitnicah tuđi tećaje za mlade skakalce (na ska- kalnici) in tekače (na Velikih po- Ijanah). Prićetek tečajev bo prav tako 20. januarja. Vsi mladi ljubitelji smučanja vabljeni! NAMIZNI TENIS Namiznoteniška sekcija Partiza- na v Mekinjah bo priredila 18. in 19. januarja prvenstvo Kamnika za po«ameznike med mladinci in član i. Začetek tokmovanj in žre- banjc bo 18. januarja ob 17. uri v telovattaici v Mekinjah. Dijaki $o lekmovali! QO KAM NISKI OBČAN V petak, 22. novembra, je mla- dinski aktiv gimnazije v Kamni- ku priredil quiz oddajo, na kateri so nastopali dijaki tega zavoda. Prireditev se je začela ob 19. uri v tretjem nadstropju novega šol- skega poslopja, kjer ima nove prostore kamniška gimnazija. Uradni naziv te oddaje je bil Zabavna mladinska quiz oddaja. Vsega skupaj je nastopilo 14 tek- movalcev, ki so se po^merili v zna- nju na vseh področjih od športa, prek kulture, znanosti in tehnike do zgodovine in politike. Tekmo- vanje samo je bilo razdeljeno na dve stopnji: za nižje razrede, to je za prvi in drugi razred so bi- la vprašanja nekoliko lažja, za tretii in četrti razred pa težja. Za obe sikupini sta bili pripravljeni po dve nagradi. Za nagradi v prvi skupini se je potegovalo osem di- jako'V, iz obeh prvih in obeh dru- gih razredov po dva predstavni- ka. Dušan STARE in Janez BEN- K.OVIC, oba dijaka 2. b razreda, •sta zbrala enako število točk, za- to sta morala odgovarjati še na dodatna vprašanja. Pri tem je do- bil pi-vo nagrado Janez Benkovič. Za nagradi v drugi stopnji se je; potegovalo 6 dijakov, po dva predstavnika iz obeh tretjih in iz četrtega razreda. Tu pa je dobi- la prvo nagrado, in sicer PUSTO- LOVSKE ZGODBE JACKA LON- DONA, dijakinja 3. b razreda Na- da KLEMENC. Drugo nagrado pa si je priborila Metka SLUGA, di- jakinja 3. a razreda. Za razvedrilo med resnimi vpra- šanji sta poskrbela Katja LEV- STIK, ki se je rada odzvala po- vabilu za sodelovanje in ob spre- mljavi ansamibla »KADO< zapela nekaj priljubljenih popevk, in Malija MILClNSKI, ki je s svo- jim vedrim in izvirnim humor- jem navdušil vse gledalce. Seveda je bilo pri organizaciji sami opaziti nekaj napak, ki pa so ob odlični izvedbi prve take prireditve na kamni.ški gimnaziji ostale skoraj neopažene. V prihod- nje bi se lahko z izkušnjami, ki so si jih dijaki pridobili, in z več- jim razumevanjem za njihove že- lje, dalo pripraviti še kvalitetnej- šo prireditev. a-s Nova panoramska razglednica Kamniških alp Pred kratkim je izdalo Turistično društvo Kamnik novo razgled- nico velikega formata po reliefnem prikazu Ivana Selana, karto- grafa iz Suhadol. Razglednica bo prav gotovo pritegnila tako do- maćina kakor tuđi tujca, čeprav najde izkušeno oko na njej mar- sikakšno pomanjkljivost. Najbolj bode v oči prevelika visinska neskladnost med Ojstrico (2.349 m) in Velikim Rogatcem (1.557 m). II fllfflfllCIf A KRONIKA V preteklih đnch so na novi kokošji farmi na Duplici končali z gradbenimi đcli. Farma ima sedaj 16 kokošnjakov in vcč ostalih zgradb. V prihodnjem letu pričakujcjo proizvodnjo preko 20 mi- lijonov jaje. Na sliki: sodobni kokošnjaii, ki bo v kratkem spre- jel prve stanovalce Palovčani so prizadevni Med našimi krajevnimi odbori zasluži posebno pohvalo krajev- ni odbor na Vranji peči. Letos je vsa razpoložljiva sredstva name- nil gradnji vodovoda v Veliki La- šni. Vaščani so pridno1 sodelovali. Izkopali so jarke, položili cevi in jih zasuli, spomladi pa bodo do- končali ostala dela. Letos bodo glavno sknb posvetili uredilvi ce- ste do Vranje peči. Do Zgomjih Palovič je cesta še nekako sposob- CE POTREBU.IETE AVTO kiicite AVTOTAXI MALI ANTON - Kamnik TRG TALCEV TELEFON: 62 25 Želimo vam veselo in srečno NOVO LETO na z.a lažja motorna vozila, sko- zi vaši pa bo treba razširiti ce- stišče, ublažiti klance. Tako bodo lahko vozili do Vranje peči avto- motoili in kamioni z živilskimi potrebščinami, delavcem pa bo omogočen lažji dostop do tovarne z mopedi in kolesi. Z. POPRAVEK VzadnjS številki je nastala v rubriki Kamniška kronika huda in neokusna napaka. Med imena poročonih so se na kon- cu vrinila tuđi imena umrlih. V stolpec SMRTI sodijo: Lu- kane Franc, Kovač. 60 let, iz Gmajnice 5; Mejstrik Emilija, gospodinja, stara 90 let iz Kaninika: Rak .Tanez, upokoje- nec, star 73 let iz Buea 8: Tom- šič Franfiška, osebna upoko- jenka, stara 73 let iz Kamnika; Zajec Matevž, podpiranee, star 63 let iz Laz 13. Vsem bralecm. /lasti pa še sorotlnikom umrlih, se iskreno opravičujemo in jih prosimo, da nam blagohotno oproste. Uredništvo Obvestilo Delavska univerza Kamnik je poslala po dogovoru z Občinskim sindikalnim svetom Kamnik nekaj svojih sođe- lavcev — strokovnjakov na specializirane seminar je za se- stavo statutov gospodarkih organizacij. VSE GOSPODAR- SKE ORGANIZACIJE IN USTANOVE OBVEŠCAMO, DA SO TI TOV ARIŠI PRIPRAVLJENI Z VSEM SVOJIM ZNA- NJEM POMAGATI PRI SESTAVLJANJU STATUTOV DE- LOVNIH ORGANIZACIJ. Stroške za honorarno delo borno obračunavali po našem ceniku. Vaše potrebe sporočite na Delavslko univeizo Kam- nik, Japljeva 2 ali po telefonu na št. 63-17. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK Glasilo »KAMNISKI OBCAN« — Izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. — Urcjuje uredniški odbor. — Glavni ured- nik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Đolfc Cebulj, teh- nični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Suštar. — Iz- haja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Japljleva 2. — Tiska tiskarna CZP »Kočev- ski tisk« v Kočevju. ROJSTVA: Grošelj Anton iz Smarce. POROKE: Bajde Pavel, gozdni delavec, star 25 let iz Golic 12 in Hrilbar FrančiSka, delavka, stara 30 let iz Velikega Hriba 13; Berlec Alojzij. delavec, star 2.3 let iz Roižičnega 4 in Marija Na- rat, delavka, stara 20 let iz Velike Lašne 18; Franko Janez, šofer, star 24 let iz Mengša in Lah Marija, delav- ka. stara 22 let iz Tunjic; Husar Ernest, zidar, star 29 let iz Radovcev in Koroišec Franči- šfca, delavtka, stara 28 let iz Me- kin j; Hrovat Ferdinand, šofer iz Pol- zele, star 34 let in Sporn Marija iz Polzele, 'pisarniška uslužbenlka, stara 27 let; Kolnik Pavel, delavec, star 28 let iz Hriba in Stele Jožefa, de- lavka. stara 22 let iz Košilš; Koželj Anton, traktorist iz Mot- ntka 54, star 25 let in Baloh Ma- rija, gostinska uslužbenka iz Spi- taliča, stara 27 let; Ko'želj Peter, strojni inženir. star 23 let iz Tunjic in Rodić Ma- rija študentka, stara 22 let iz Kamnika: Kuhar Alojzij, delavec, star 34 let iz Nevelj in Vidic Lucija, de- lavka, stara 34 let iz Nevelj; Lebeničnik Janez, gozdni dela- vec, silar 24 let iz Obrš in Golofo Antnnija. kmečkn delaVka. stara 24 let iz Sp. Palovč; Mnikše Anton, star 20 let. mi- zarsiki poimiočnik, stanujoč v Go- diču 77 in Krok Ana, stara 20 let, tovarniška delavka iz Gmajnice 30 b; Mlakar Ivan, star 27 let, mizar- ski pomoćnik iz Poženika 1 im Ju- hant Marijana, stara 20 let, trg. pomoćnica iz Komendslke Dobra- ve 11; Oblak Pavel, star 30 let, orod- jar, iz Sv. Duha št. 68 in Ana Sršen, stara 26 let, tovarniška de- lavka iz Suhadol 27; Rogelj Jožef, star 30 let, kmet, iz Sp. Brnika št. 10 in Koritnik Kristina, S'tara 32 let, tovarniška delavika iz Klanca 29; Rolkavec Stanislav, delavec, star 25 let iz Pšajnovice 5 in Baloh Marija, delavka, stara 23 let iz Zg. Tuhinja št. 54; Semprimo'žnik Anton, šofer, star' 29 let iz Bele in Križnik Marija, kmečika delavka, stara 21 let iz Zg. Motnika; Struna Leopold, osebni upoko- jenec, star 64 let iz Ljubljane in Bitenc Ana, osebna upokojenka, stara 59 let iz Mekinj; Surk Ivan, zidar, star 23 let iz Smiklavža in Seprek Marija, tkal- ka, stara 21 let iz Mekinj; Suštarič Franc, mizar, star 27 let iz Ljubljane in Ravnohri'b Ne- ža, uslužbenka, stara 29 let iz Kamnika; Torkar Maks, osebni upokoje- nec, star 58 let iz Tunjic in Ža- gar Marija, kmečka delavka. sta- ra 42 let iz Tunjic; Uranič France, star 24 let, zi- darski pomoćnik iz Zej in Piber- nik Cecilija, stara 19 let, frizer- sika pomoćnica iz Suhadol št. 28. UMRLI: Hacin Angela, stara 45 let, go- spođin ja iz Mlake št. 13: Jereb Janez, osebni upokojenec, star 76 let iz Smarce; Kavčič roj. Strajhar, vdova Han- čič Terezija, upokojenka. stara 88 let iz Malega Hriba 2; Kmetič Franciška, stara 76 let, kmetica iz Most št. 96: Lctnar Franc, star 68 let, pre- užitkar iz Pođboršta 5; Podbrežnik Franc, pleskarski mojsiter, star 69 let iz Kamnika; Polajnar Franc, star 60 let, oseb- ni upokojenec iz Brega št. 13; Ravnikar .Tožef, star 83 let, prc- užitkar iz Mlake št. 27: Smrečnik Ahacij. osebni upoko- jenec, star 61 let iz Kamnika: Zabret Katarina, stara 74 let, fiospodinja iz Most št. 20. JANUAR KINO DUPLICA 1.—2. ameriški barvni CS film PLAMTECA ZVEZDA; 4.-5. an- Sleški barvni VV film TOREA- DOR.IEV VALiČEK; 8.-9. fran- pmslki film IZ SALE V SALO; 11. in 12. špansiki barvni film PRI- SEIL JE ANGEL; 12. I. mladin- ska predisitava ob 10. uri KAPE- TAN I. RANGA; 15. I. japanski CS film ZARADI LJUBEZNI; 16. I. predpremiera barvnoga filma NAJVEiCJA TARZANOVA PU- STOLOVSCINA; 18.—19. argent. i talijanski barvni CS film LJU- BEZEN NA KONCU SVETA; 22. in 23. neimški kriminalni film Po- ROCNI ZAVOD AVRORA; 25.— 26. traneoski barvni CS film ŽEN- SKA JE ŽENSKA: 26. I. mladin- sika predstava ob 10. uri MLADO ZELENJE; 29. — 30. italijansko franeoski film ESTER1NA; 1.—2. II, čehoslovaški film TARZANO- VA SMRT; 2. II. mladinska pred- stava ob 10. uri PETER VELIKI. KINO »DOM« KAMNIK 1.-2. domaći film SAMORAST- NIKI; 4.—6. ameriški barvni VV film GUSAR: 7.-9. lranc. barvni film SESTANEK Z VRAGOM: 11. -13. ameriški barvni CS film MARATONSKA BITKA; 14.-16. nemški VV film MED ČASOM IN VECNOSTJO; 18.-20. ameriški barvni CS film POT V SREDI- SCE ZEMLJE; 21.-23. italijanski film SKANDALI ZA KULISAMI: 25.-27. mehiški barvni film PU- STOLOVEC; 28.-30. angleški film NA ULICI NI DREVES. KINO KOMENDA 4.—5. jugoslovansko franeoski film OGRAJA; 11.—12. amorišiki barvni film PRIJATELJ JOE; 18.—19. argentinski glasbeni film TANGO UUBEZNI; 25.—26. ame- riš'ki barvni CSP film POT V SREDISCE ZEMLJE. KAMNlSKI OBCAN 9 Za novoletno jelko v Kamniku I. KULTURNI DEL: »JANKO IN METKA«, pravljena igrica v 3 dejanjih po Grimmu, izvajajo pionirji osemletke II. Kamnik, režija tov. Šonja Kristan, glasbene vložkc priredil tov. Viktor Mi- helčič. Predstave: v četrtek, 26. de- cembra ob 10. uri v veliki dvo- rani »Dom« Kamnik za osnov- ne sole: Mekinje, Nevlje, Tu- njice, Stranje, Kamnik I (5 razredov), Kamnik II (4 razre- di) ter DIM in vrtec, v petek, 27. decembra ob 10. uri v veli- ki dvorani »Dom« Kamnik za osemletko I Kamnik (vsi osta- li doplodanski razredi) in osemletko II. Kamnik (vsi do- poldanski razredi), v petek, 27. decembra ob 15. uri v veliki dvorani »Dom« Kamnik za osemletko I. Kamnik (vsi po- poldanski razredi )in osemlet- ko IL Kamnik (vsi popoldanski razredi). »DEKLICA Z VZlGALICA- MI«, baletna plesna pantonima v 4 slikah z epilogom po An- dersenovi pravijlci v priredbi in koreografiji tov. Milice Buh, članice baleta Narodne- ga gledalijča v Ljubljani, iz- vajajo gojenke Glasbene sole v Kamniku. Predstave: v soboto, 28. de- cembra ob 10. uri v veliki dvorani »Dom« Kamnik za osemletko I. in II. Kamnik (dopoldanski, ražen 8. razre- dov), v soboto, 28. decembra ob 13. uri v veliki dvorani »Dom« Kamnik za sole: Meki- nje, Nevlje, Tunjice, Stranje in vsi 8. razredi osemletke I. in II. Kamnik, DIM in vrtec, v soboto, 28. decembra ob 15. uri v veliki dvorani »Dom-1 Kamnik za osemletko I. in II. Kamnik (za vse popoldanske razrede). »VOLK IN KOZLICKI« Ja- na Grabovskega, velike ročne lutke v izvedbi lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Predstave: v nedeljo, 29. decembra ob 9. uri v kultur- nem domu Duplica za otroke z Duplice in okolice, v nedeljo, 29. decembra ob 14. uri v ve- liki dvorani »Dom« Kamnik, v nedeljo, 29. decembra ob 16. uri v veliki dvorani »Dorn'< Kamnik, obe predstavi v Kam- niku za manjse šolske in pred- šolske otroke iz Kamnika in bližnje okolice. FILMSKE PREDSTAVE — ozki trak po šolah Sela, Lake, Smartno, Tuhinj, Špiialić, Mot- nik (po dogovoru s Salami). PRIREDITVE V VRTCU: — Igrica »DVA PALCKA« za oskrbovance in njihove starSe — lutkovni igrici »DEDEK MRAZ PRIHAJA« in »UKRA- DENI NOSEK« za zunanje predšolske otroke iz Kamnika. II. ZABAVNI DEL: Poleg osrednjega programa bodo vse sole v obeini prire- dile interne proslave Novolet- nc jelke s kulturnim! progra- mi in čajankami za šoloob- vezne otroke, za kar jim bo nekaj prispeval odbor. III. OBDAROVANJE: Gospodarske organizacije so sprejele patronate nad poedi- nimi pionirskimi odredi po vsej oMinl ter bodo iste ob- darili s kolektivnimi darili, po sporazumu s Solskimi vodstvi. Odbor za novoletno jelko KAMNISKI OBCAN 10 7 x „toplo" novo /.eto I ŽELI OBČASJOAA „KURIVO". i „ZDRAVO NOVO LBTO ŽELI OBCANOM KAVARNA KAMNIK-" KAMN/SK/M OBCANOM Ž£Li V NOVEM^ LETU „UbOBNOn VOZNUO LJUBLJANA - TRANSPORT-* REVENSREČKO — OBRTNIK — P ZA..CENENE" , USLUGE SE V S~ NOVEM LETU . PRIPOROČAJO OBRTNIKI / i V£L. PLANINAR •flMNOVEC •" kAR ZA *{<*O PRIMI SE, DA POT£<5NE C$ORI TE---