PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 135 (12.767)
Trst, torek, 9. junija 198
;> —; v '; O p, X- > o cr; c i1 o x u-
2 C 2 2 x. £ ±; S S 2
m C 2>
O
m
X:

7T
Z
'r~:
z
H.
s
04
?0
Prvi dan zasedanj na beneškem vrhu potekel v znamenju dvostranskih r
559
ije)
-i
P-
>
1?
O
8
8
O
Ronaldu Reaganu je predvsem pri srcu vprašanje svobodne plovbe v Zalivu
Sprejem delegacij v Doževi palači - Thatcherjeva prispela komaj v večernih urah - Danes na vrsti gospodarska vprašanja in kmetijstvo
Protest DP v Laguni

Tajnik Proleterske demokracije Mario Capanna je včeraj uprizoril v Beneški laguni protest, ki je povozročil ne malo zmede v vrstah varnostnih organov. S tremi motornimi čolni so se Capanna in kakih deset somišljenikov prebili skoraj do otoka San Giorgio, ko jih je policija prestregla. Dva čolna je spodila, tistega, na katerem je bil Capanna, pa je odvlekla do mostu Accade-mia.	(Telefoto AP)
Benečani so vrha naveličani
Na sliki je sicer videti, kako pregledujejo novinarje, preden stopijo na otok San Giorgio, vendar so podobne pozornosti deležni vsi tisti, ki te dni iz kateregakoli razloga krožijo po Benetkah. Varnostni ukrepi so še posebej prizadeli mestno smetarsko službo, saj njena plovila te dni ne smejo pluti po Laguni.	(Telefoto AP)
BENETKE — Mesto, ki ga ščiti lev sv. Marka, je dokončno zaprlo svoja bizantinska vrata turistom in dobršnemu delu prebivalstva, obenem pa je odprlo svoje dobro zastražene CIGA hotele in zgodovinske palače zastopnikom sedmih industrijsko najmočnejših držav na svetu. Beneški vrh se je začel, in že prvi dan so se polnoštevilne delegacije znašle v vrtincu, ki bo trajal tja do srede popoldan, ko bodo izdali sklepni dokument in zaključili vrhunsko »gospodarsko« srečanje, ki mu je gospodarskega preostalo bolj malo.
Vrhunska zasedanja bodo, po strogo zarisanem protokolu, kolegialnega značaja. Opoldanski in večerni obed sta sestavni del beneških pogajanj, prav tako tudi množična zasedanja gospodarskih ministrov, »Summit 87« (ime novega drinka slavnega Cafe Floriana) pa se bo odigral predvsem v luksuznih dvoranah velikih hotelov, kjer se najvišji predstavniki sedmerice srečujejo med sabo.
Včerajšnjo beneškemu vrhu prikrojeno kadriljo so odprli pari Reagan-Fanfani (zajela sta vprašanja kmetij-
stva in aidsa), Reagan-Kohl (Američane skrbi evropski načrt o davku na maščobe rastlinskega izvora), Reagan-Nakasone (sprava na davkih na uvoženih mikročipih) in Nakasone-Kohl (oba idejno podpirata Reagana v Zalivu, vojaško pa mu nista pripravljena priskočiti na pomoč). V prvih popoldanskih urah se je začel simbolični družabni ples v Palači Ducale, kjer je ministrski predsednik Fanfani tri ure sprejemal uradne delegacije.
Kronika popoldanskega sprejema je beležila občasno deževje, ki je znatno otežkočilo gostitelju brezhibno izvedbo kompliciranega protokola. Ritem pritoka uglednih gostov sta razbila ameriški predsednik Reagan, ki je prišel z zamudo in britanska železna dama Margaret Thatcher. Reagana so počakali za sprejemni buffet v dvorani »visoka sveta«, Thatcherjeva, ki je žrtvovala beneški vrh v imenu bojevite volilne kampanje na domačih tleh, pa je prispela v Benetke šele ob mraku.
Poleg kompromisnega dogovora med Reaganom in Nakasonejem, ter
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Reagan: Kmetijske presežke odpraviti
BENETKE — V okviru dvostranskih razgovorov z državnimi poglavarji oziroma predsedniki vlad ob beneškem posvetu sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav sta se včeraj sestala tudi Reagan in Fanfani. O politiki in problemu Perzijskega zaliva nista govorila, ker bo to predmet današnjega srečanja med Shultzem in Andreottijem, zato pa sta obravnavala vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo, okolje, aids in mamila.
Glede kmetijstva, ki je že od nekdaj jabolko spora med Evropo in ZDA, je Reagan dejal, da soglaša s sporazumom OECD, da pa je treba iti še dlje: odpraviti ali vsaj močno zmanjšati kmetijske presežke, ki so napoti novemu dogovoru GATT, in ukiniti državne subvencije izvoznikom.
Ponujen De Mitov umik ni razvnel kampanje
RIM Začel se je zadnji teden volilne kampanje, ne da bi se osnovne teme bistveno spremenile. Tudi De Mitov intervju dnevniku Corriere della Sera z napovedjo, da bo po volitvah odstopil s funkcije tajnika KD, ni razživil skoraj utrujene kampanje. Razsežnosti De Mitove napovedi niso še povsem jasne. Na prvi pogled bi lahko bila gesta sprave do socialistov, saj ni nobena skrivnost, da sta si Craxi in De Mita v zobeh. Za čudo so včeraj o De Mitovem odstopu dajali ocene le demokristjani, vsi drugi so raje molčali in nadaljevali z že ustaljeno strategijo.
Craxi je v Rimu izjavil, da bi zmaga bipolarizma na ,, sedanjih volitvah še bolj zapletla položaj. »Namesto velikega reda bi zavladal grozen nered.« Tajnik PSI je ostro obsodil demokrščansko kampanjo in poskus obnovitve hegemonije kot »napad na poštno kočijo, v kateri od pamtiveka sedi tudi KD«. Craxi pa se je obregnil tudi ob druge člane bivše petstrankarske koalicije, predvsem ob liberalce. Republikanski prvaki so včeraj spregovorili o moralnem vprašanju. Spadolini in La Malfa sta odločno zahtevala ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj razčisti povezave med poslovnim svetom in politiko. Socialdemokrati pa medtem še vedno vztrajajo na obnovitvi petstrankarske koalicije, a že začenjajo po malem kritizirati socialiste.
V takem položaju je Natta včeraj zahteval, naj se stranke odločijo o bodočih koalicijah. Vsekakor pa bi se lahko po mnenju tajnika KPI laične stranke po objavi volilnih rezultatov odločile tudi za drugačne koalicije.
Bojkot ocenjevanja pahnil šolo v kaos
RIM Sklep temeljnih odborov šolnikov CdB, da nadaljujejo z bojkotom ocenjevalnih komisij, je pahnil italijansko šolo v pravi kaos, da lahko vsak trenutek pričakujemo administrativne ukrepe, podobne onim iz leta 1943. Vesti iz posameznih šolskih okrajev v marsičem spominjajo na vojne komunikeje. Najbolj dramatično je v Neaplju, kjer so CdB v bistvu preprečili ocenjevanje na skoraj vseh šolah. V Rimu so ocenili 50 odstotkov končnih razredov srednjih šol, medtem ko so ocenili le 33 odstotkov vmesnih razredov. Na višjih šolah so ocenili 51 odstotkov zadnjih razredov, medtem ko je odstotek vmesnih razredov le 30. Položaj se zapleta tudi v drugih deželah, saj skušajo CdB priti vsej zadevi do dna. Po vsedržavnih podatkih je za srednje šole končalo z delom 72,1 odstotka sklicanih ocenjevalnih komisij, za višje šole pa le 67,4 odstotka.
Sklep CdB je sindikalna zveza CG1L-CISL-UIL najodločneje obsodila, ker prizadene izključno dijake, študente in njihove starše, posredno pa vso družbo in ne ministrice za šolstvo Falcuccijeve. Generalni tajnik šolskega sindikata U1L Pagliuca je sklep ocenil kot »pustolovski«. Za Bergantina (CGIL) morajo šolniki revidirati svoje sindikalne boje, stranke pa naj zahtevajo sklicanje parlamentarne šolske komisije, ki naj prepreči sedanji spopad. Ghisanijeva (CISL) pa je poudarila, da so CdB osamili šolnike in povzročili razkol v njihovih vrstah. Vse glasnejši so tudi protesti staršev. Predvsem v Neaplju in Rimu so organizacije staršev pozvale šolnike, naj prenehajo s sedanjim bojkotom.
Na košarkarskem EP i’ Atenah
Danes pričetek četrtfinalnih bojev
□ □ □
Tudi po 17. etapi »gira«
Irec Stephen Roche še vedno v vodstvu
□ Q □
Umetnostno kotalkanje
Kokorovec in Kosmač tudi letos na DP
Lučke upanja pa le ne smemo prezreti
ACE MERMOLJA
Politična predvolilna kampanja v Trstu ne obeta Slovencem nič dobrega, ustvarila se je namreč dokaj široka fronta, ki nasprotuje globalnemu zaščitnemu zakonu ali pa ga skrajno zožuje. Protislovenskih puščic ne manjka, čeprav ima človek občutek, da se bučna propaganda izgublja v lenih tonih letošnjih predvolilnih »bojev«. Dejstvo pa ostane, da sta se LpT in PSI združila pod nam neprijaznimi zastavami. Da se ostale stranke (razen KPI, Slovenske skupnosti, zelenih) prizadevajo dokazovati volivcem, da jim slovenska stvarnost smrdi.
Ne vemo, kakšni bodo izidi volitev, niti bi jih ne prerokovali, dejstvo pa je, da se glasovi predvolilnih spopadov krepko poznajo tudi po volitvah in preveč teh glasov je nam nasprotnih, da bi si lahko obetali veliko dobrega, seveda če ne bo prišlo do radikalnih sprememb, ki pa niso značilnost italijanskega političnega življenja. V Gorici in Benečiji je situacija nekoliko drugačna, vemo
pa, da je glede slovenskega vprašanja Trst odločilen.
Ob vsem tem pa menimo, da volitve le niso vsemogočne. Tudi predvolilna kampanja nam ne sme do tolikšne mere zagreniti srca in zatemniti oči, da ne bi videli, kar se mimo volitev dobrega dogaja. Verjamemo, da politična stvarnost povsem ne odgovarja civilni družbi in prepričani smo, da bi bila velika napaka podcenjevati vse tisto, kar kaže, da italijanski Trst ni neka monolitna, protislovenska fronta in da tudi splošna deželna stvarnost ne brede v nacionalističnem močvirju. Nasprotno, veliko mladih, intelektualcev pa tudi preprostih ljudi se ne prepoznava v določenih geslih in v določeni tradiciji. Marsikdo si želi širine, želi si dihati zrak, ki ne diši le po domačem zvoniku. Če kot novinarji beležimo temne plati, moramo pisati tudi o svetlejših, ki odpirajo nove perspektive; ne zato, da bi se tolažili, ampak zaradi dolžnosti, ki nam narekuje, da beležimo določeno stvarnost v celoti.
V Rimu se odvija pregled slovenskega filma, prav gotovo je že tradicionalni pregled, ki ga v Gorici pripravlja Kinoatelje, pripomogel, da je do
te pobude prišlo. Zanimanje za goriško iniciativo je namreč odjeknilo tudi v širšem italijanskem prostoru. Skupina 85 ni usahnila in privablja v svoj krog Slovence in Italijane. V zadnjih mesecih so tržaški pesniki prirejali literarne ponedeljke v mestnih gostilnah. Poslušali smo italijanske, slovenske, furlanske, angleške, španske in makedonske pesnike. Poslušali smo jih v sproščenem, prijateljskem vzdušju, kjer je vladala predvsem ljubezen do poezije in to brez pregrad ali predsodkov. Italijanski in slovenski pesniki so bili konstanta večerov in zapazili smo, da jih pogosto združujejo skupne stiske in želje. Tudi to je novi Trst. Nikakor ne moremo mimo delovanja združenja za sodobno glasbo Chromas, ki je že s svojo prvo pobudo »Trieste Prima« odprlo nove perspektive za Trst (glasbeni, a ne samo glasbeni).
Še bi lahko naštevali, na primer razstave v TK Galeriji, predstavo SSG o Rilkejevih pesmih, ki se je odvijala v štirih jezikih itd. Kultura je očitno odprt prostor, kjer se lahko uveljavimo, srečujemo in pokažemo to, kar je naš izraz, to, kar je naša usoda. Vsekakor ne moremo mimo ugotovitve, da ni lahko biti v Trstu Slovenec, težko pa je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zasedanje sedmih voditeljev industrijskih držav Reagan delno popustil na japonskih polprevodnikih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kmetijsko obarvanega razgovora med ameriškim predsednikom in Fanfani-jem, je prvi dan zasedanja sedmerice ohranil kot osrednje vprašanje - ki se redno pojavlja na vseh agendah -vprašanje varne plovbe v Perzijskem zalivu. Prvi je včeraj zasadil žlico v pudingu podobno zalivsko afero prav Ronald Reagan, ki je oblegajočim novinarjem izjavil, da ne blefira, ko grozi Irancem. »Še nikoli nisem blefiral«,
Teheran že grozi zalivskim državam
TEHERAN — Iran je včeraj zagrozil, da bo z orožjem odgovoril, če bi ZDA v arabskih zalivskih državah imele svoja oporišča, ker bi to bil napad na »iransko suverenost in ozemeljsko celovitost zalivskih držav«. Generalštab iranske vojne mornarice je tudi poudaril, da se bo z vsemi sredstvi postavil po robu ameriškim napadom in provokacijam tako v Perzijskem kot v Omanskem zalivu. Grožnje sovpadajo z ameriškimi napori, da bi Saudska Arabija omogočila pristajanje ameriških lovskih bombnikov na svojih letališčih. ZDA namreč že načrtujejo, da bi kuvajtskim tankerjem nudile letalsko kritje vse do naftnih terminalov v severnem delu Zaliva. Možnosti razširitve iransko-iraške vojne postajajo torej vse bolj grozeče. Kuvajt je baje zaprosil za vojaško kritje celo LR Kitajsko, ki je med najpomembnejšimi dobavitelji orožja Iranu.
je izjavil potem, ko sta z ženo Nancy zapustila udobne prostore Vile Con-dulmer, da bi se preselila v še udobnejši apartma hotela Cipriani v Benetkah. (Pravzaprav je 170 kvadratnih metrov apartmaja s tremi spalnicami, salonom in štirimi kopalnicami, namenjenih zaenkrat le predsedniku Reaganu, saj je Nancy takoj odletela na
Omejitev sankcij proti Japonski
BENETKE — Gora je rodila miško. Vtem ko so vsi pričakovali, da bo Reagan ob začetku gospodarskega vrha v Benetkah napovedal ukinitev gospodarskih sankcij proti Japonski (300 milijonov dolarjev letno), ki jih je odredil 17. aprila, je šef Bele hiše najavil le njihovo 17-odstotno omejitev (za 51 milijonov dolarjev). Zakaj? Ker se japonski izvoz polprevodnikov ni dovolj zmanjšal. Reagan se je za to odločil takoj po sestanku z Nakasonejem, ki mu je sicer obljubil ohranitev nizkih obresti in odobritev dodatnega državnega proračuna za povečanje notranje porabe v teku julija, oziroma davčnih olajšav v teku avgusta.
Vprašanja Zaliva se je lotil tudi vodja delegacije Bele hiše Howard Baker, ki je evropskim zaveznikom dal razumeti, da si ZDA ne delajo večjih utvar o vojaški pomoči, ki bi jo bili »zavezniki« pripravljeni nuditi Američanom. Baker je uporabil prispodobo »strica Sama«, na katerega naj bi se zavezniki pridno naslanjali. ZDA so dovolj močne, da lahko same kljubujejo morebitnim spopadom v Zalivu, je izjavil Baker, evropski zavezniki pa bi morali podpirati Američane vsaj z diplomatske strani. V tem se je idejno približal Reaganu, ki se je lotil beneškega vrha z občutno večjo diplomacijo.
Z Zalivom, ki je ves dan visel nad beneško Laguno, so tudi finančni ministri sedmerice sedli za bogato pogrnjeno mizo v Palači Volpi, gospodarska vprašanja pa niso prišla včeraj na vrsto. Gospodarstveniki, z ministrom Gorio na čelu, so odločili, da bosta poglavji kmetijstva in mednarodne gospodarske izmenjave sestavni del današnjih zasedanj. Najbrž bodo v tem okviru vzeli v pretres tudi kanadski predlog o ustanovitvi mednarodne akcije za olajševanje dolgov najrevnejših afriških držav.
Ronald Reagan na gliserju, s katerim je priplul do hotela Cipriani
(AP)
Švedsko, kjer se bo do srede ukvarjala z vprašanjem mamil).
Afrika gleda na beneški vrh skozi prizmo svoje zadolženosti
NAIROBI Današnje kenijsko časopisje namenja veliko pozornost sestanku voditeljev sedmih razvitih držav v Benetkah. Iz afriškega zornega kota gledano je logično, da komentatorji in analitiki največji poudarek posvečajo gospodarskim, finančnim, trgovinskim in dolžniškim problemom. Uvodničar časnika Standard pravi, da bodo oči prebivalstva vsega sveta uprte' v Benetke, pri čemer se postavlja najpomembnejše vprašanje, ali bodo voditelji sedmerice uspeli izpričati politično voljo za reševanje nakopičenih gospodarskih problemov, ki pretresajo razviti svet in še mnogo bolj države v razvoju oziroma tretji svet.
Avtor analitičnega članka v Natio-nu ugotavlja, da v Benetkah ne bo sodelovala nobena afriška država niti kot gost, kar pa ne pomeni, da afriški gospodarski, socialni, finančni, dolžniški in razvojni problemi ne bodo navzoči na tem sestanku. Pisec navaja nedavno izjavo predsednika Svetovne banke Barberja Conabla, češ da bo ravno Afrika odločilna preizkušnja za vodilno vlogo, ki jo v svetu igra razvita sedmerica. Nadalje pravi, da bi razvite države morale pospešiti načrt o finančni pomoči najbolj revnim afriškim državam. Pri tem pisec omenja poziv prvega moža svetovne banke, da bi razvite države morale odobriti 12,4 milijarde dolarjev obljubljene finančne pomoči Agenciji za mednarodni razvoj (AID), ki je bila v političnih izjavah obljubljena najmanj razvitim državam.
Pisec članka v Nationu opozarja tudi na besede izvršnega sekretarja ekonomske komisije OZN za Afriko (ECA) prof. Adebaya Adedejija, ki je v dramatičnih tonih spregovoril o po-slabševanju gospodarskih možnosti Afrike v letošnjem letu in dodal, da bo najbolj revna celina letos izgubila, oziroma morala plačati razvitemu svetu 30 milijard dolarjev zaradi odplačevanja dolgov in padanja cen afriških izvoznih izdelkov in pridelkov. Sklepna misel uglednega afriškega ekonomista je kratka: Afrika ne zmore odplačevati velikih dolžniških obveznos-
ti (globalna vsota dolgov znaša 200 milijard dolarjev), ki v nekaterih državah za 300 odstotkov presegajo izvozne dohodke, zato bi morali uvesti moratorij na odplačevanje zapadlih obveznosti.
Po drugi strani se Nation sprašuje, kaj se dogaja z afriškim prednostnim programom za gospodarsko okrevanje (APPER), ki so ga s tolikšnim pompom objavili med lanskim posebnim zasedanjem generalne skupščine OZN o afriški gospodarsko-socialni krizi. Ali Afrika nima dovolj moči za izdelavo lastne razvojne gospodarske strategije, s katero bi se izvlekla iz globoke soci-alno-ekonomske krize in se mora pred razvitim svetom pojavljati v vlogi berača, ki bogatine prosjači za pomoč, ki jo večidel prezirljivo zavrnejo, ali pa
se naredijo gluhe. Uvodničar v Standardu meni, da Afrika podpira predlog Japonske, po katerem naj bi razvite države v okviru finančne pomoči namenile najbolj revnim državam te celine 20 milijard dolarjev v prihodnjih treh letih. S tem, tako uvodničar, bi se obnovil dotok finančnega kapitala v Afriko, ki je v zadnjih letih povsem presahnil. Ob tem tukaj opozarjajo na zaostrovanje napetosti med zadolženimi državami v razvoju, mednarodnimi ustanovami in razvitim svetom, ki mu zamerijo protekcionizem. Avtorji končujejo zapise takole: sporočilo Afrike sedmerici v Benetkah je kratko in žalostno, kajti če bo bankrotirala Afrika, bodo boleče posledice čutile tudi ekonomije razvitih držav.
AVGUST PUDGAR
Prodajal orožje Iranu in postal »vitez dela«
RIM — Je med novimi vitezi dela res tudi možakar, ki prodaja orožje Iranu in Južni Afriki? To vprašanje si s precejšnjo zadrego postavljajo nekateri vladni krogi, potem ko je tajnik demoproletar-ske stranke Mario Capanna o zadevi pisal državnemu poglavarju.
Cossigi je v petek predočil nujo, da se švicarskemu industrij-cu Walterju Wuerthu odvzame, naslov viteza dela, ki mu ga je te dni podelil ravno predsednik republike. Vodja DP trdi, da je podjetnik izdelovalec in izvoznik orožja, da je orožje nezakonito dobavljal tako rasističnemu režimu v Pretorii kot nedemokratični vladavini v Teheranu in da je bila zaradi tega uvedena sodna preiskava, ki še traja.
Cossiga je odgovoril Capanni že dan pozneje: podeljevanje viteških naslovov je formalen akt, ki ga opravi državni poglavar na predlog in na odgovornost vlade, zato je kopijo Capannovega pisma posredoval Fanfaniju. Demop-roletarski poslanec je pozval slednjega, naj problem razčisti pred volitvami, ministrski predsednik pa je žogo podal ministru za industrijo Pigi: ta je zagotovil, da se je postopek za podelitev priznanja VJuerthu začel še za časa prejšnje vlade in da ni »nobena oblast« nasprotovala podelitvi viteškega naslova švicarskemu industrijcu ter dodal, da je za vsak primer naročil dodatno raziskavo:
No, bivši minister za industrijo Zanone je odvrnil, da je za zadevo odgovorna zdajšnja vlada, to pa je narekovalo Capanni sledečo izjavo: »Afera Wuerth je zado-bila na institucionalni ravni naravnost grotesken videz in vprašanje je, kdo laže, Piga ali Zanone. Sicer pa že golo dejstvo, da je sam Wuerth potrdil prodajo topov Iranu, zadostuje za to, da se mu naslov viteza dela odvzame. Kaj torej čaka predsednik republike, ki ga je vlada namerno potegnila za nos!« Bo imel novi škandal ka-kš .en vpliv na potek volitev?
(dg)
Tvoren razgovor med generalom Jaruzelskim in Karlom Wojtylo
VARŠAVA — Papež Janez Pavel II. je prišel včeraj na tretji obisk v domovino, kjer se je mudil že leta 1979 in 1983. Rojaki so mu pripravili navdušen, a umerjen sprejem, kar dokazuje odgovornejši pristop k družbeno-političnim problemom Poljske. Poglavar rimskokatoliške Cerkve je imel uro in deset minut dolg razgovor s predsednikom državnega sveta Jaruzelskim, ki je pred sestankom izjavil: »Današnja Poljska je drugačna od tiste, ki jo je papež obiskal zadnjič. Valovi so se umirili, ogenj, ki ga je nemalokrat zanetila tuja roka, je ugasnil, a osnova in pahljača tem, ki so predmet narodnega dialoga, sta se razširili.« General je izrazil prepričanje, da bo ta obisk nanovo potrdil zrelostno in kulturno raven poljske družbe, ter pripomnil: »Ne bojim se novih rešitev, dovzeten sem za vsako realistično pobudo, treba pa je spoštovati državne nuje in socialistična načela.« Pohvalil je_ tudi delovanje Vatikana v obrambo miru. Karol Wojtyla: »Če hočete ohraniti mir, ne pozabite na človeka in njegove pravice, ki so neodtujljive.« Zatem je osvojil tezo razpuščenega sindikata Solidarnost, da mora biti družba »tudi subjekt«, da mora, skratka, sodelovati pri javnem upravljanju. Podminister za zunanje zadeve 01echowski je po srečanju rekel: »Šlo je za dialog med patriotoma, ki imata kljub različnima slogoma marsikaj skupnega.« (dg)
Papež Janez Pavel II. in poljski vodja Jaruzelski
(AP)
• Lučke upanja ne smemo prezreti
Vlak bratstva in enotnosti tudi tokrat prisrčno sprejet
LJUBLJANA Prisrčni objemi, stiski rok in vzkliki »Na svidenje čez dve leti«. Takšno je bilo slovo vlaka bratstva in enotnosti, ki je v petek na tridnevni obisk v Slovenijo pripeljal 1.700 gostov iz Srbije. Leta 1989 bodo vagone spet sestavili - takrat bodo v Srbijo odpotovali ljudje iz Maribora, z Jesenic, iz Celja, Ljubljane, Krškega in drugih krajev.
Vlak bratstva in enotnosti je največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci ter njihovimi gostitelji iz leta 1941. Prvič je krenil na pot leta 1961 iz Maribora, doslej je dolgo pot čez vso Jugoslavijo opravil sedemnajstkrat. Letos je bil tudi najbolj, zaseden: iz Kraljeva in Titovega Užica (iz 35 srbskih občin, med katerimi jih je kar 29 pobratenih s slovenskimi) je prišlo 1.700 gostov. Bili so predstavniki treh rodov: starejšim, ki so leta 1941 ponudili gostoljubje izgnancem iz Slovenije, so se pridružili
tudi njihovi otroci in celo vnuki, tako da se tradicija prenaša na mlajše.
V vseh krajih, kjer se je vlak bratstva ustavil, so gostom pripravili prisrčne sprejeme, vrsto pogovorov, tovariških srečanj. Rdeča nit vseh treh dni, ko so slovenske’ družine gostile srbske prijatelje, je bila iskrenost, doživljanje, ki se ne ozira na preračunljivo politiko in politiziranje. Ta manifestacija je po oceni obeh delegacij najboljše poroštvo, da bo manj nacionalizmov in več enotnosti.
Zanimivo je, da je bilo leta 1962, ko naj bi vlak bratstva in enotnosti pripeljal goste iz Srbije v Maribor (prvič so v organizaciji časopisa Večer v Srbijo krenili Slovenci), precej zapletov. Politična birokracija je močno krajšala sezname prijavljenih in kazalo je že, da bo v Slovenijo pripeljal en sam vagon. Nerazumljivo odklonilno stališče nekaterih srbskih politikov pa je v hipu razblinil Tito. Nekaj dni pred odhodom vlaka je imel govor, v kate-
rem je ocenil, da bratstvo in enotnost popuščata in da ni več nobene povezovalne akcije. V hipu je bilo konec ovir in manifestacija je postala še bolj množična, kot so sprva pričakovali. V Mariboru je vlak pričakalo kar 10.000 ljudi.
Sedanje manifestacije si seveda ne upa ovirati nihče več: stkale so se tako številne vezi (ne samo med posamezniki, tudi med šolami, podjetji, mesti), da je pred njimi morala poklekniti še tako ^zavratna birokratska ozkosrčnost. (Z. Š.)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
biti tudi Italijan, ki odklanja neke votle stereotipe. Ni slučaj, da se je Tomizza v svojem zadnjem delu lotil zgodbe iz slovenske zgodovine in zgodba je odmevala. Tragična usoda mladoporočencev je res usoda Slovencev, hkrati pa je uokvirjena v zgodovini Trsta. Se lahko sodobni italijanski avtor izogne takšnim zgodbam?
Naša prisotnost pa se ne kaže samo v kulturi. Slovenci se uveljavljamo na različnih področjih: od gospodarstva pa do raznih poklicev. To pa čisto enostavno pomeni, da smo del Trsta in del deželne stvarnosti. Določena politična stvarnost
bi nas želela odriniti na rob dogajanja, kar pa je v bistvu nemogoče. Nemogoče zato, ker se neka ustvarjalna prisotnost, neko delo ne more zamolčati, saj je očitno in vidno. Po drugi strani ne bo mogoče v nedogled zatajiti dejstva, da pomeni zadušna kapa nacionalizma, kampani-lizma in kulturne zaprtosti realno breme, že kar kletko, vsem tistim italijanskim ljudem, ki želijo tu v Trstu zadihati s polnimi pljuči, ki želijo glasno spregovoriti in si ustvarjati drugačen življenjski prostor. Teh ljudi pa ni malo, neglede na to, kako se bodo volitve iztekle. Jasno pa je, da bo tudi od nas odvisno, kako se bomo znali vključevati v nove prostore in kako jih bomo znali uveljaviti. Marsikaj bomo morali na novo premisliti, podvomiti bomo morali v marsikatero »prepričanje«. Tudi to ni nemogoče, če bomo imeli dovolj poguma, da se soočamo z novo stvarnostjo, ki je po eni strani temna, po drugi pa posuta z lučkami, ki jih ne smemo prezreti samo zato, ker ne svetijo kot žarometi.
ACE MERMOLJA
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
Vreme v FJK še vedno muhasto Včeraj ponovno dež in nevihte
TRST, VIDEM — Junijsko vreme je res muhasto; toplim dnevom sledijo hladni s kar stalnim zaporedjem; tudi dežja z nevihtami ne manjka v teh zadnjih dneh. Mnogi se že pripravljajo na dopuste, vremenske napovedi za naslednje dni pa niso nič kaj vzpodbudne. Po vsej deželi se bo nadaljevalo slabo vreme, oblačno bo, deževalo bo (ne samo v višjih predelih), vremenoslovci pa napovedujejo tudi nevihte. Tako je bilo tudi včeraj; nebo je bilo oblačno in v goratih predelih, predvsem v Karniji, je med dnem deževalo, v večernih urah pa po vsej deželi. Najnižjo temperaturo so ponoči zabeležili v Forni di Sopra s štirimi stopinjami, v teku dne pa se je v alpskem predelu dvignila na 13—17 stopinj. Odstotek vlage v zraku je bil včeraj zelo visok.
Povsem drugačna pa je bila nedelja; na plažah (na sliki v Lignanu) se je kar gnetlo ljudi; tudi druga turistična središča so privabila na tisoče gostov, kot ob avgustovskih vikendih. Temu primeren je bil tudi avtomobilski promet z dolgimi kolonami na glavnih cestah. Včeraj pa je ponovno zavladalo slabo vreme.
Dve pobudi za ohranitev čistega okolja
Klivnik: nov korak za ozdravitev Reke
HARIJE PRI ILIRSKI BISTRICI — V bližini Harij pri Ilirski Bistrici so Bistričani za občinski praznik dobili velik vodni zbiralnik »Klivnik«. S tem so uresničili prvi del programa za ozdravitev reke Reke, za katero so se s posebnim družbenim dogovorom odločili leta 1984. Ureditev Klivnika hkrati z že nekaj časa delujočim zbiralnikom Mola ter nedavno opustitvijo mokrega postopka za izdelavo vlaknenih plošč v Lesonitu daje upanje, da bo ta kraška reka po 20 letih mučnega umiranja znova oživela.
K temu naj bi med drugim pripomogla tudi gradnja čistilnih naprav v Tovarni organskih kislin, ki naj bi se je lotili že letos jeseni, posodobitev obrata za finalizaci-jo citroske kisline in seveda ureditev mestne kanalizacije ter zgraditev centralne čistilne naprave. Ta del programa naj bi izpolnili do leta 1990.
Zbiralnik so začeli graditi leta 1984, za vsa dela pa so porabili 1,4 milijarde dinarjev. Gre za velik projekt, saj je bilo v jez, ki je visok 28 metrov, vgrajenih skoraj 200 tisoč kubikov materiala. Pregrada je dolga 251 metrov in na dnu široka kar 152, na vrhu pa 5 metrov. Za njo se bo zbralo do 3,4 milijona kubičnih metrov vode, njena gladina pa bo nihala do 18 metrov. Z zbrano vodo bodo v sušnih mesecih bogatili tok reke Reke. Strokovnjaki so izračunali, da bo reka v primeru, če jo v sušnem obdobju »okrepijo« z 1200 do 1300 litri vode na sekundo, prešla v drugi kakovostni razred. To se bo lahko uresničilo potem, ko se bo napolnil Klivnik, saj zbiralnik Mola sedaj daje do 700 litrov vode na sekundo. Novi zbiralnik naj bi postal tudi privlačen športno-rekreacijski center, rezervoar pitne vode, povečal bi možnost za namankanje polj, v načrtu pa imajo celo ureditev manjše hidroelektrarne.
Pri gradnji so pomagali tudi brigadirji in pripadniki JLA, ob strokovnjakih in gradbenikih, ki so pri projektu sodelovali, pa imajo veliko zaslug za uresničitev te zahtevne naloge tudi linancerji: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, območna vodna skupnost Primorske, bistriška komunalna skupnost, združeno delo in banke.
JANEZ ODAR
Piran: v morje polagajo cevi čistilne naprave
PIRAN - Delavci tozda Operativa Komunalnega podjetja Piran zdaj že skoraj teden dni pospešeno polagajo 3650 metrov dolgo in 63 centimetrov široko cev kanalizacijskega izpusta na morsko dno Piranskega zaliva. Ko bodo ob starem kanalizacijskem izpustu postavili še to cev, bo s tem dokončno dograjena čistilna naprava za mehansko čiščenje kanalizacijskih odplak za večji del piranske občine.
Tri in pol kilometrov plastičnih cevi so imeli piranski komunalci že nekaj časa spravljenih na velikem parkirišču pred Piranom, ki pa ga bodo že čez 14 dni potrebovali za številne avtomobile, ko bodo vpeljali sezonsko omejitev prometa v starem mestnem jedru. Do srede junija bodo cevi sicer uspeli položiti v morje, dokončno pa bodo izpust — to je zadnji del nove čistilne naprave zgradili do letošnje jeseni.
S podvodnim robotom so si pred časom že dodobra ogledali traso (takrat so tudi našli izredno veliko letalsko bomboNz druge svetovne vojne), ugotovili so, da bodo morali prvih sto metrov skalnatega morskega dna primerno zravnati, da bodo nanj lahko položili cevi (če dno ni primerno ravno, se cevi seveda prej uničijo). Zadnjih 200 metrov cevi bo približno 20 metrov globoko, oziroma 1,5 metra od tal, odpadne vode pa bodo prihajale v morje skozi poseben razpršilec. Na koncu bodo postavili tudi veliko osvetljeno bojo, ki bo opozarjala ladje in ribiče, da ne bi z mrežami ali sidri poškodovale izpusta. Tik ob obali morajo zgraditi še posebno, tehnično zahtevno kompenzacijsko komoro. Za vsa zaključna dela bodo namenili po predračunih še 380 milijonov dinarjev.
BORIS ŠULIGOJ
Italijanski
• 1	• V •
ribici
znova
»spregledali«
miličnike
KOPER — Tudi konec minulega tedna ni minil brez navzočnosti italijanskih ribiških bark v jugoslovanskem delu Tržaškega zaliva. V petek zjutraj so mejni miličniki iz Kopra ob rednem nadzoru naleteli na dve ribiški barki, ki sta se nahajali miljo v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Posredovanje miličnikov so pravočasno zaznali tudi ribiči in krmilo obrnili proti italijanski strani, vendar je patrulja z majhnim čolnom M—33 dohitela barko »Eduardo Pilatu« in jo skušala zaustaviti. Posadka se ni zmenila za opozorilne znake mejnih miličnikov in nadaljevala plovbo proti Italiji.
V petek okrog 8.30 je patruljni čoln koprske mejne milice znova zaplul na morje, saj se je miljo v jugoslovanskih ozemeljskih vodah v bližini Savudrije nahajalo 9 italijanskih ribiških bark. Tokrat so dohiteli barki »Blue Angel« in »Rosar«, vendar so tudi ribiči na teh čolnih »spregledali« posredovanje miličnikov in zapluli na italijansko stran morja. (L U.)
Beneški sodniki zaskrbljeni po izgonu Cicuttinija iz Španije
BENETKE — V Benetkah, kjer sodijo krivcem atentata na karabinjerje v Petovljah ter tistim karabinjerskim častnikom ter sodnikom, ki so sredi sedemdesetih let speljali preiskavo na krivo sled, so včeraj sodniki in odvetniki na različne načine komentirali vest, da je španska vlada konec prejšnjega tedna odredila izgon petnajst italijanskih desničarskih skrajnežev, med katerimi je tudi Furlan Carlo Ci-cuttini. Španci so se za izgon odločili sporazumno z italijanskimi policijskimi oblastmi. Vendar pa iz vesti, ki prihajajo iz Španije, ni moč ugotovoti kam bodo te ljudi izgnali. Nekateri so baje že odpotovali z letali v neimenovane južnoameriške države. Nekateri med sedaj izgnanimi so še pred kakim letom sodelovali s špansko tajno policijo v borbi proti baskovskim teroristom organizacije ETA. v
Med temi je baje bil tudi Carlo Cicuttini. V Španijo je ta mož zbežal nekaj dni po ugrabitvi letala v Ronkah konec leta 1972, ko je bil v spopadu s policjo ubit neposredni ugrabitelj Ivano Boccaccio.
Carlo Cicuttini je na sedanjem petoveljskem procesu v Benetkah med obtoženimi, pa čeprav ga ni v kletki in sploh ni prišel zagovarjat se. Vincenzo Vinciguerra, ki se priznava kot pobudnik, organizator in eden izvrševalcev atentata, je sicer dejal, da ne namerava imenovati sodelavcev. V dokumentu, ki ga je izročil predsedniku sodišča, pa piše, da so atentat izvršili v treh: on sam, »B« in »C«. Vsem je jasno, da »B« odgovarja Boccacciu, »C« pa Cicuttiniju.
Trojica je bila vedno skupaj, znotraj MSI in tudi izven njega. Cicuttini je bil tajnik sekcije MSI v San Giovanni al Natisone. Bil je zaposlen v trgovinski zbornici v Vidmu. Tam se je družil z Vinciguerro, ki je bil pobudnik furlanske skupine skrajno desničarske organizacije Grdine Nuovo. Izvedli so že pred petoveljskim nekaj atentatov v raznih krajih Furlanije.
Preiskovalni sodnik v Benetkah Felice Casson je prepričan, da je bil Cicuttini mož, ki je 31. maja 1972 telefonsko obvestil goriške karabinjerje, da je pri Petovljah parkiran zapuščen avto.
Po drugem podvigu te fašistične skupine, po ugrabitvi letala v Ronkah in nesrečnem koncu Ivana Boccaccia, je postalo jasno, da mora biti tudi Cicuttini nekako soudeležen. To prihaja do izraza na sedanjem procesju. In vendar so ga preiskovalci takrat pustili, da je zbežal v Španijo.
Tam se je takrat dal pod varno okrilje španske policije. V zadnjem času je špansko sodstvo nekajkrat zavrnilo zahtevo italijanskega, da ga vrne v Italijo.
Njegovo ime se stalno ponavlja v dvorani porotnega sodišča v Benetkah. Sodniki so seveda sedaj še bolj zaskrbljeni. Obstoja namreč možnost, da se za Cicuttinijem izgu-. bi vsaka sled.
Tudi po begu v Španijo je bil Cicuttini povezan z vrhom MSI. Beneški preiskovalni sodnik je namreč sklepal, da je osrednji tajnik MSI Giorgio Almirante z denarjem podprl Cicuttinija, in da je denar v Španijo poslala soproga goriš-kega tajnika MSI odv. Ena Pascolija. Almirante in Pascoh sta sicer v zvezi s to obtožnico zahtevala in dobila tudi amnestijo, tako da nista prišla na sedanji proces v Benetkah.
O Cicuttiniju je pričal tudi desničar Stefano Delle Chiaie, ki je pred sodniki v Benetkah pričal pred nekaj
tedni.
V Benetkah proces nekaj dni miruje. V galvnem so bila zaključena zaslišanja obtožencev in prič. Nekajkrat je prišlo do dokaj nepričakovanih razpletov. Predsednik sodišča Gavagnin je dal aretirati sedem prič. Nekatere so tudi obsodili. Proti nekaterim pa je še v teku preiskava, ker se sodniki niso zadovoljili s pričevanjem. Proces se bo nadaljeval prihodnji teden.
MARKO WALTRITSCH
EU}[\ ČASA DELLE ASTE,
/)	VILA »LA QUERCIA« - briščiki 53 - iei. 04.0/227487
OlJ O/	SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
TRST — Nabrežje Mandracchio 4 — Tel. 040/7690166 — Telex: 460315
Le nekaj korakov od jame pri Briščikih je v vili »LA QUERCIA«
razstava starinskih predmetov, ki jo je pripravila »ČASA DELLE ASTE ELITE«.
Poleg prijetnega dne na Krasu si lahko tako do 30. septembra vsak dan od 10. do 20. ure privoščite tudi ogled bogate in strokovno urejene zbirke umetniških predmetov.
Ogled razstave lahko pomeni tudi priložnost za nakup dragocenega predmeta po izredno ugodni ceni.
DRAŽBA OD 17. URE DALJE
Interpelacija KPI
Tudi tako se vodi volilna kampanja
TRST - Italijanski rdeči križ razdeljuje v nekaterih občinah Doline Ferro konfekcije živil EGS (meso, testenine, sladkor, čokolado itd.). To je opazil komunistični deželni svetovalec Magrini, ki je zato vložil interpelacijo predsedniku deželne vlade Bia-suttiju. V njej ironično ugotavlja, da v teh občinah ni opazil nobenega takega dogodka, kot so lahko velike naravne nezgode (potresi, poplave itd), ali pa izbruh kake vojne, ki bi opravičevali tako razdeljevanje živil; znano mu je le dodaja da bo bo moralo prebivalstvo teh občin 14. in 15. t. m. glasovati za obnovitev poslanske zbornice in senata. Poleg tega Magrini ugotavlja, da je Italija med najmočnejšimi gospodarskimi silami na svetu in da so zato taki ukrepi, ki spominjajo na Marschallovo neapeljsko obdobje, povsem nerazumljivi.
Zato postavlja predsedniku deželne vlade vrsto vprašanj: zakaj je Rdeči križ sprejel to pobudo, ali so te konfekcije le ostanki zalog EGS, kakšno je stanje teh živil, predvsem mesa in kako namerava ukrepati deželni odbor v kolikor bi te vesti bile potrjene in če namerava uvesti preiskavo glede vsega omenjenega.
Ivan Lukan prevzel vodstvo Slovenskega vestnika
CELOVEC — Prehod brez prekinitve na položaju glavnega urednika Slovenskega vestnika!
Po sklepu upravnega in izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij je IVAN. P. LUKAN 1. junija prevzel vodstvo časopisa in tako nasledil zaslužnega Rada Janežiča, ki je list oblikloval skozi 40 let.
Novi glavni urednik je star 38 let, je koroški Slovenec in ima dolgoletno prakso v novinarstvu. Petnajst let je bil urednik koroškega dnevnika »Karntner Tages-zeitung«, od tega zadnjih deset let v odgovorni funkciji vodje lokalnega in komunalno-političnega oddelka. Več let je sodeloval pri Koroškem radiu v aktualni službi in v slovenskih oddajah. .
Ivan Lukan je rojen na Jezercah pri Vrbi ob Vrbskem jezeru. Novi glavni urednik Slovenskega vestnika živi v Vetrinju, je poročen in oče dveh otrok. Ivan Lukan je tudi član Slovenskega kulturnega društva »Drabosnjak« na Kostanjah ter vodja uspešne šahovske ekipe Slovenske športne zveze, ki je letos osvojila naslov prvaka.
Njegovi sodelavci v uredništvu Slovenskega vestnika so Andrej Kokot, Vinko Wieser in Andrej Mohar, izkušeni in angažirani novinarji.
Radu Janežiču in Ivanu Lukanu tudi naše čestitke: prvemu za opravljeno delo, drugemu pa ob imenovanju na odgovorno mesto celovškega tednika, ki je v prvi vrsti boja za uveljavljanje pravic slovenske narodnsotne skupnosti na Koroškem.
Na naših šolah se bo pouk redno iztekel
V znamenju utrjevanja prijateljskih vezi
Danes zadnje šolske muke jutri že znani učni uspehi
Pouk na šolah se bo jutri iztekel. Dijaki in učenci bodo danes opravili še zadnje obveznosti, na poslednjih izpraševanjih bodo utrdili ali popravili dosedanje šolske uspehe, profesorji in učitelji bodo na redovalnih sejah nato odločali o njihovih »usodah«.
Z razliko od številnih drugih mest v državi so potekali zadnji dnevi pouka na slovenskih šolah po ustaljenih tirnicah. Protestni val šolnikov, ki je mnogokje ohromil redno šolsko delovanje, ni pljusknil do Trsta: redova-nja in redovalne seje so si sledile kot na tekočem traku, tako da bodo dijaki in učenci jutri lahko izvedeli za učne uspehe.
Številne naše šole in otroški vrtci so priredili konec preteklega tedna tradicionalne zaključne šolske prireditve, mnoge šole pa se bodo »poslovile« od pouka danes ali v prihodnjih dneh. Danes objavljamo fotografska posnetka z dveh prireditev: zgornji je s prireditve na šoli Voranc v Dolini, kjer so proslavili tudi 10-letnico poimenovanja; spodnji pa s šole Ribičič in svetja-kobskega otroškega vrtca.
Zbori iz raznih krajev slovenskega prostora na reviji »Pesem ne pozna meja« v Trebčah
Devet pevskih zborov iz tržaškega in goriškega ter koroškega zamejstva in iz matične domovine se je v nedeljo popoldne sestalo v Trebčah in s pesmijo izrazilo osnovno idejo in sam naslov srečanja, da »pesem ne pozna meja«. Revija je že več kot desetletni običaj, ki še zdaleč ni izčrpal svojega začetnega naboja in navdušenja, pač pa se iz leta v leto le še prenavlja in krepi v zavesti in hotenjih nastopajočih kot edinstvena priložnost za utrjevanje prijateljstva, ki povezuje pevke in pevce iz različnih krajev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Prireditelj letošnjega srečanja Kulturno društvo Primorec je skušalo manifestacijo še popestriti in poživiti z izvirno idejo nekakšne potujoče revije, na kateri se zborovska pesem harmonično staplja s sugestivno arhitekturo uličic in trgov tipične kraške vasice. Ideja se. je izkazala za uspešno in je prav gotovo vredna največje pozornosti, čeprav jo bo treba v prihodnje nekoliko izpopolniti v nekaterih podrobnostih, zlasti kar zadeva rešitev vprašanja akustike, ki na preveč odprtem prostoru ne more priti do pravega izraza.
Pevski zbori so se začeli zbirati na dvorišču trebenskega Ljudskega doma že v zgodnjih popoldanskih urah in že na samem začetku je bilo vzdušje dokaj vedro, kot se vselej dogaja ob snidenju starih prijateljev in znancev. Kajti revija »Pesem ne pozna meja« je v prvi vrsti priložnost za navezovanja in utrjevanja prijateljskih .vezi med ljudmi, ki ljubijo lepo pesem. Je pa tudi priložnost, ob kateri se potrjuje navezanost na vrednote, ki jih simbolizirajo spomeniki padlim v narodnoosvobodilni borbi. Prav zato ni naključje, da je bila, po snidenju, pozdravu gostiteljskega zbora Primorec-Tabor, ki je zapel pod vodstvom Matjaža Ščeka, in skupni vaji v Ljudskem domu, prva etapa nastopajočih zborov in kar precej (a pod pričakovanji) številne publike trg pred vaškim spomenikom, kjer so se zbori razvrstili v polkrog in pod vodstvom domačinke Vilme Padovan skupno zapeli pesem
»Stoji tam v gori partizan«. Predstavniki vseh zborov so pred spomenik položili vence, domača godba na pihala, ki je ves čas spremljala sprevod po vaških ulicah in trgih do glavnega zbornega prostora pri nogometnem igrišču, je zaigrala »Žrtvam«, predstavnik krajevne sekcije VZPI-ANPI Lucijan Malalan pa je v imenu te in vseh ostalih organizacij v vasi pozdravil vse prisotne, med katerimi posebej generalnega konzula SFRJ v Trstu Jakomina, in poudaril, kako se vse manifestacije v vasi začnejo prav pri spomeniku »junakom, ki so pred več kot štiridesetimi leti utihnili zato, da bi bila slovenska pesem svobode in boja vedno bolj glasna in doneča«. Pri tem je dodal, da postaja boj za narodnostne pravice v zamejstvu in za uveljavitev našega -jezika, vedno hujši, ker se množijo njegovi sovražniki tu, pa tudi drugje, in pri tem omenil primere raznih Stipetičev in Dodikov v matični domovini.
Pevski sprevod je nato krenil najprej do trga »Pri pljese«, kjer so nastopili Ženski pevski zbor »Franc Zgonik« iz Branika pod vodstvom Bože Birsa, Moški pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka na Koroškem pod
vodstvom Boža Hartmana, Dekliški pevski zbor »Vesna« iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja in Moški pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba, ki ga je vodil Ivan Klanjšček.
Drugi del revije je potekal na trgu »Pri koritu«, kjer so zapeli Dekliški pevski zbor »Edinost« iz Pliberka na Koroškem pod vodstvom Cite Galičeve, Moški pevski zbor »Vesna« iz Križa pod vodstvom Iva Lešnika, Mešani pevski zbor »Svobodall« iz Trbovelj, ki ga je vodila Helga Briner in Moški pevski zbor »Franc Zgonik« iz Branika pod vodstvom Sama Vremšarja.
Zakljdčni del srečanja je bil na glavnem prireditvenem prostoru »Griža« pri nogometnem igrišču, kjer sta vse nastopajoče toplo pozdravila pevski zbor »Primorec-Tabor« iz Trebč-Opčin s pesmijo in predsednik KD Primorec Bruno Kralj z besedo zahvale in želje po nadaljnjih še plodnejših snidenjih. Ob tej priložnosti so vsem nastopajočim zborom in godbenemu orkestru »Parma«, ki ga vodi Leander Pegan, izročili spominske fotografije detajlov vaške arhitekture. Med prijetno družabnostjo, ki je sledila, so si zbori že dali zmenek na prihodnji reviji, ki bo čez leto dni v Trbovljah.
DK
Društvo Slovencev miljske občine je zaključilo sezono z Veselico
Slovenski kulturni klub praznoval 30 let obstoja
Z že tradicionalno Veselico je Društvo Slovencev miljske občine v soboto zaključilo svojo letošnjo plodno sezono in povezalo prireditev tudi s koncem šolskega leta domače osnovne šole ter vrtca.
Prireditev je bila na dvorišču Slovenskega centra v Miljah, na katerem so se zbrali starši in svojci otrok ter člani in prijatelji domačega društva, ki so z zanimanjem, pa tudi odobravanjem sledili lepemu in . prisrčnemu nastopu malčkov otroškega vrtca z dvema prizorčkoma, nastopu osnovnošolcev s pesmico o prvošolčkih, nato pa še vrsti prizorčkov, ki so govorili o tem, kako pametni so bili Butalci.
Lep in dobro pripravljen je bil tudi nastop domače folklorne skupine, ki jo vodi Ana Sojak, v kateri sodeluje 12 mladih plesalcev, ki so nastopili s spletom belokranjskih in istrskih plesov.
Naj omenimo še dober nastop mešanega zbora Jadran, ki ga z uspehom vodi Mirjana Bonin in ki je začel svoj natop z že obvezno Zdravljico, nadaljeval z izvedbo še nekaterih slovenskih pesmi, končal pa s pozivom mladim miljske občine, da bi pristopili k zboru in tako pomagali k njegovemu obstoju in napredku.
Celotni program so napovedovali
otroci sami, ki so svoje učiteljice nagradili s cvetjem, predsednik društva Kiljan Ferluga pa je razdelil še nagrade: prejeli so jih malčki, ki zapuščajo vrtec in bodo stopili letos v prvi razred, prejeli so jih tudi učenci tretjega, četrtega, petega razreda in nižje srednje šole, ki so se udeležili natečaja »Cerkev in versko življenje v naših krajih«, ki ga je organiziralo društvo.
Pevski zbor, ki bo oktobra slavil 10. obletnico svojega delovanja, bo imel zadnji nastop v letošnji sezoni 12. junija v kinodvorani Verdi.
Lepo prireditev je pozdravil tudi miljski župan Wiler Bordon, ki je začetek pozdrava povedal v slovenščini, »saj prinašam pozdrave in dobre želje prebivalcev miljske občine, slovenske in italijanske narodnosti«.
Bivši in sedanji člani, predsedniki, odborniki in prijatelji Slovenskega kulturnega kluba so se v soboto zbrali v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3, na proslavi 30-letnice obstoja te organizacije. Natanko pred tridesetimi leti je prof. Peterlin s skupino mladih ustanovil Slovenski kulturni klub, ki naj bi po prvotni zamisli združeval med seboj katoliško usmerjeno mladino, a je vedno rad sprejemal med svoje člane tudi »drugače misleče«.
Proslava se je pričela z venčkom pesmi v izvedbi Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom dirigenta Tomaža Simčiča. Pozdravu sedanje predsednice SKK Brede Susič, ki se je v svojem nagovoru zahvalila vsem tistim, ki so v teh tridesetih letih s svojimi svežimi idejami popestrili sobotne večere Kluba, je sledil splet spominskih utrinkov iz življenja te mladinske organizacije. Mlajši Manica Maver, Martina Oz-bič in Barbara Zlobec — so občinstvu v šaljivem ključu prikazali potek prijetnih sobotnih srečanj, preko tekstov nekdanjih odbornikov — Saše Martelanca, Brune Pertot, Lučke Susič in Ester Sferco — pa so se prisotni seznanili z »zgodovino« Kluba. S svoji glasbenimi vložki so večer poživili mladi izvajalci: violinistka Maila Ozbič, pianista Marko Ozbič in Elizabeta Cijak ter kitarist Jordan Pisani.
Rojstni kraj SKK je ljubka vasica Ukve v Kanalski dolini.. Tu se je namreč pred tridesetimi leti pod vodstvom prof. Peterlina zbrala skupina mladih na prijetnem enotedenskem letovanju. In ravno tu je prišla do izraza želja po ustanovitvi organizacije, kamor bi lahko študentje zahajali tudi med šolskim letom. Zamisel so še tisto leto uresničili in tako je nastal SKK, ki mu je bilo, kot kaže,_ usojeno dolgo in uspešno življenje. Še danes se v Ulici Donizetti vsako soboto srečujejo dijaki slovenskih višjih šol na Tržaškem. Odborniki prirejajo za svoje stalne ali občasne obiskovalce vrsto kulturnih in zabavnih večerov, plesov, predavanj in izletov. V okviru SKK deluje tudi gledališki krožek pod mentorstvom prof. Lučke Susič in literarni krožek, ki ga vodi pisateljica Zora Tavčar. To je sicer le kratek povzetek res številnih dejavnosti Kluba, ki ponuja mladim vsak teden nekaj novega.
S predvajanjem diapozitivov iz prvega letovanja v Ukvah in pozdravi in voščili nekdanjih odbornikov Kluba, med temi tudi prvega predsednika te organizacije Draga Stoke, se je ljubka proslava zaključila. V prijateljskem pogovoru z nekdanjimi obiskovalci SKK pa se je večer nadaljeval do poznih ur.
Jutri v Dolini »zgodovinski« večer Koviča, Menarta, Pavčka in Zlobca
Junijski glasbeni in likovni večeri so v Dolini kar se da dobro stekli. Prejšnjo sredo smo beležili otvoritev ex tempore, v petek pa odmeven koncert zbora Abraševič iz Valjeva (o tem bomo poročali v prihodnjih dneh). Že jutri pa bo na vrsti nova prireditev.
Gre za izjemen literarni večer, ki bi ga lahko poimenovali za zgodovinskega, saj prihajajo V goste KD Valentin Vodnik Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec. To so književniki, ki so s svojo ustvarjalnostjo markantno zaznamovali (in jo tudi danes) povojno slovensko literaturo. Še več, njihova dela so prevedena v mnoge svetovne jezike, tako da so poznani tudi drugod po Evropi in svetu.
Zakaj zgodovinski večer? Po letu 1953, ko je izšla knjiga »Pesmi štirih«, so Kovič, Menart, Pavček in Zlobec le parkrat nastopili skupaj. Jutri pa bodo, po mnogoletnem premoru, spet skupaj v Dolini. Obisk na
literarnem večeru, ki se bo začel ob 21. uri (Društvena gostilna), je skoraj obveza za naše ljudi, da slišijo vrhunsko slovensko umetniško besedo. Goste bo ob tej priložnosti pozdravil tudi pesnik Miroslav Košuta.
Predstavitev knjige o slovanskih narečjih v tržaški pokrajini
Fakulteta za sodobne jezike (Visoka šola za prevajalce) vabi danes ob 16. uri na predstavitev knjige »Leksikalni atlas slovanskih narečij v tržaški pokrajini«. Gradivo je zbrala prof. Rada Cossutta, knjigo pa je opremil in uredil prof. Franco Crevatin, ki bo danes prisoten skupaj s profesorji Mariom Dorio, Giovanbattistom Pellegrinijem (Padova) in Tinetom Logarjem (Ljubljana). Predstavitev bo na fakulteti za prevajalce.
Trnovca tudi letos privabila mnogo ljudi
Goriška plesna skupina Isontina se je predstavila s standardnimi plesi
Veliko število ljudi se je v soboto, nedeljo in včeraj odzvalo prisrčnemu vabilu trnovške vaške skupnosti in se udeležilo letošnjega 5. vaškega praznika v Trnovci.
Prireditelji so tudi letos pripravili res pester in zanimiv spored. V soboto popoldne so prišli na svoj račun najmlajši. Na otroškem ex tempore so sodelovali številni otroci; med malčki otroških vrtcev je osvojil prvo mesto Kristjan Rebula, med učenci prvih dveh razredov osnovne šole Ivana Stu-belj, med učenci 3., 4. in 5. razreda Alan Sardoč, med nižješolci pa Dean Kante. Turnirja v briškoli se je udeležilo 64 parov: prva nagrada je šla k Piščancem.
V nedeljo popoldne je občinstvo najprej Zabaval ansambel Ottavia Brajka, zatem pa plesalci goriške plesne skupine Isontina, med katerimi je bil tudi par italijanskih plesnih prvakov.
Praznik je včeraj sklenil ansambel Lojzeta Furlana.
Živahna kampanja zadnji teden pred volitvami
Nives Košuta (KPI) o vlogi mladine Danes stališče KD o zaščiti Slovencev
Zadnji teden volilne kampanje se je začel s prihodom ministra Gorie (o katerem poročamo na drugem mestu) in fašističnega kolovodje Almiranteja, ki je sinoči na Pomorski postaji spet stresel svoje sovraštvo proti sožitju v teh obmejnih krajih in prijateljstvu med sosednima državama ter seveda proti pravični zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v italijanskem zamejstvu. Pač običajna ropotarnica črnuharske ideologije, h kateri je pristavil svojo šaro tudi krajevni kandidat in »federa-le« MSI Giacomelli. Svoj odnos do vprašanja zaščitnega zakona za Slovence pa bo danes obrazložila Krščanska demokracija na tiskovni konferenci ob 10. uri na Pomorski postaji, na kateri bodo spregovorili član senatne komisije za ustavna vprašanja Beor-chia ter kandidata KD za poslansko zbornico Coloni in za senat Gerin.
Živahno volilno kampanjo vodi, kot običajno, krajevna KPI. Na srečanju z volivci v Barkovljah sta senatorka Jelka Gerbec in kandidat za senat Stojan Spetič prikazala doprinos partije v prizadevanjih za uzakonitev globalne zaščite. Gerbčeva je pri tem obrazložila delo parlamentarcev KPI za odobritev zakonov v korist slovenskega šolstva, Slovenskega stalnega 'gledališča, Glasbene matice in drugih slovenskih ustanov, do nakazila 33 milijard za Slovence v zadnjem finančnem zakonu. Spetič pa je zagotovil, da bo KPI ponovno predložila zakonski osnutek za globalno zaščito, pri čemer se bo trudila pridobiti podporo tudi ostalih demokratičnih strank.
Posebej je kandidat KPI za senat ocenil kot nezaslišano nesramnost uradno sporočilo tržaškega župana Staffierija o srečanju s predsednikom skupščine KZE Camberjem, v katerem se zavzemata za prepoved slovenščine v dvorani občinskega sveta. Spetič se je vprašal, če Staffieri izraža mnenje vsega občinskega odbora (v katerem sta tudi dva Slovenca) in pozval stranke večinske koalicije, naj se distancirajo od takih stališč. Prav bi vsekakor bilo, je poudaril Spetič, da bi Camber-jeve izbruhe obsodila vsaj stranka (PSI), ki mu sedaj nudi poslansko mesto, sicer pa si lahko predstavljamo, kakšna stališča bi zagovarjal v Rimu.
Na festivalu komunističnega tiska pri Valmauri je slovenska kandidatka KPI za poslansko zbornico govorila o vlogi mladih v italijanskih institucijah, ki je še premalo upoštevana in priznana, zlasti po krivdi sil, ki so imele doslej glavno oblast pri vodenju države.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je ostro obsodilo pobudo združenja Lega nazionale iz Gorice po zgledu tržaškega Odbora za italijanstvo. Kot je sporočila sama Lega nazionale, je 14 goriških kandidatov različnih strank podpisalo obvezo, da bodo »delali proti uvajanju bilingvizma v uprave, ki so zgodovinsko in po tradiciji italijanske, in proti vsaki diskriminaciji, ki bi prinašala privilegije v korist manjšine«. Demokrščanski kandidati Rebulla, Santuz in Tuzzi pa so, kot poroča Lega nazionale, zagotovili, da bodo sledili navodilom stranke, ki nasprotuje vsaki obliki bilingvizma. SSk
V sklopu sodelovanja med Kmečko zvezo in pokrajinskim nadzorništvom za kmetijstvo bo danes ob 20. uri v centru ERSA na Proseku srečanje z dr. Colug-nattijem, izvedencem s področja, ki bo predaval o gnojenju vinogradov. Vabljeni vsi vinogradniki!
obsoja tako izkrivljeno prikazovanje pravičnih zahtev Slovencev, ki temeljijo na ustavi in mednarodnih obveznostih Italije, ter brezobzirno izkoriščanje te problematike v volilne namene, saj gre za resna vprašanja, ki so temeljnega pomena za resnično sožitje na teh tleh.
Kandidat PSI za poslansko zbornico Seghene je v Nabrežini zagovarjal volilni sporazum z LpT, ki naj bi omogočil izvolitev večjega zastopstva Trsta v parlament.
Danes je na vrsti več volilnih manifestacij. Evropska poslanka KPI Vera Sguarcialupi bo spregovorila ob 18.30 v hotelu Excelsior o zaščiti okolja, kandidatka Nives Košuta pa bo imela zjutraj več srečanj z ženskami v Križu, na Kontovelu in Proseku. KPI bo svojo volilno kampanjo na pokrajinski ravni
zaključila jutri z zborovanjem na Trgu Unita, kjer bodo ob 19. uri spregovorili član vsedržavnega vodstva Giancar-lo Pajetta, Antonino Cuffaro in Stojan Spetič.Mladinci PSI pa prirejajo danes ob 19. uri na Trgu Unita »Veselico na trgu« s pevcem Robertom Vecchioni-jem. Lista zelenih bo imela od 16. do 20. ure shod pred Galerijo Tergesteo, kjer bo nastopila zastopnica nemških ekologistov Gisela Stief. Kandidati Slovenske skupnosti na listi Sardinske akcijske stranke Bojan Brezigar, Rafko Dolhar in Humbert Mamolo bodo ob 20.30 sodelovali pri okrogli mizi na Radiu Opčine. Za volilno kampanjo KPI bosta imela Boris Iskra in Miloš Budin te dni vrsto shodov: danes ob 19. uri v Brščkih in ob 20. uri v Repni-ču, v naslednjih dneh pa še v drugih vaseh zahodnega Krasa.
Minister Goria čuti v Trstu novo, »ustvarjalno ozračje«
Zakladni minister Giovanni Goria, ki se te dni mudi v Benetkah na sestanku sedmerice, se je včeraj v spremstvu predsednika deželnega odbora Biasuttija udeležil rednega občnega zbora Združenja trgovcev na drobno pri tržaškem Združenju trgovcev Unione commercianti.
Biasutti je poudaril nujnost ovrednotenja razlik med sestavnimi deli deželnega ozemlja in razvoja posebne avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Posebej je podčrtal skupna prizadevanja za premostitev njene ' zgodovinske emarginacije" in za notranje gospodarsko uravnovešanje dežele, ki je danes nevralgični center skupnosti Alpe-Jadran. Med odprtimi vprašanji je predsednik deželnega sveta navedel zakon za obmejna območja (ki ne sme postati dvojnik paketa), posebne kontingente (ob katerih pa bo treba paziti, da ne bodo ustvarjali razlik z drugimi deli dežele) in revizijo rednih finančnih prilivov deželne uprave.
Za ministra Gorio pa se je v naši deželi in še zlasti v Trstu ustvarilo »novo ozračje«: zdi se, da je mesto v zadnjih letih spet našlo svojo ustvarjalno sposobnost in postalo protagonist svoje prihodnosti. Dotaknil se je nato nekaterih specifičnih problemov, povezanih z interpretacijo in izvajanjem paketa za Trst in Gorico, ter s posebnimi kontingenti. Večji del njegovega posega pa je bil posvečen vsedržavnim gospodarskim temam, pri čemer je poudaril, da je Italija v zadnjih 4 do 5 letih sicer razvila svoj proizvodni sistem, ni pa poskrbela za sočasni kakovostni razvoj javnih storitev in temeljnih infrastruktur.
pismo uredništvu
Pokrajinski tajnik KPI Poli o žgočih volilnih dilemah
Spoštovani urednik,
prejšnji večer sem sledil volilnemu srečanju LpT po krajevni zasebni televizijski postaji Tele4, po kateri se je zaskrbljenost, ki sem jo izrazil v teh tednih, še povečala.
LpT trdi, da naj bi PSI sprejela vsedržavno obvezo, ki jo je podpisal posl. Martelli, da podpre njenih osem programskih točk, med katerimi, glede slovenske skupnosti v Italiji, zavračanje novega zakona za celostno zaščito manjšine in obvezo o formuliranju enotnega besedila obstoječih norm in o preštevanju pripadnikov manjšine.
Cilj vodstvene skupine, ki danes kontrolira LpT, je vedno bil ta, da bi v Trstu ponovno ustvarila ozračje iz petdesetih let ter spet uveljavila liberal-nacionalno hegemonijo nad KD in drugimi demokratičnimi silami. Da bi pa takšen naklep uspel celo s PSI, je naravnost pretresljivo. Dobro vem, da pokrajinski tajnik PSI opravičuje sporazum z LpT kot zgolj "tehnično" dejanje z edinim namenom, da bi izvolili enega tržaškega parlamentarca več. Vendar je jasno, da bi v primeru uspeha te politične operacije z množičnim prilivom glasov od desničarske sile, kakršna je LpT, morali tudi delati račune s temi volivci. Zdi se mi, da je -mimo parafašistične oznake katoliškega mračnjaka Camberja, kandidata za poslansko zbornico - tudi sam politični "curriculum" kandidata za senat prof. Agnellija tak, da upravičuje izjavo odv. Cecovinija, ki ga je označil kot človeka, ki se identificira s političnimi cilji Liste!
In tako zadobivajo drugačno težo nekatere epizode iz preteklosti prof. Agnellija, kot na primer njegov izstop iz PSI proti izvolitvi prvega slovenskega socialističnega odbornika v levosredinskem odboru na Tržaški občini v šestdesetih letih. In z lastnimi ušesi sem junija 1985 slišal prof. Agnellija oporekati veljavnosti Helsinške pogodbe o varnosti in sodelovanju v Evropi, se pravi mednarodnopravnemu aktu, na osnovi katerega je bila podpisana Osimska pogodba. Sporazum med PSI in LpT na tovrstnih poli-
Včeraj ga je sodnik Grohman prvič zaslišal
Zadnich ubil hčer, ker ga je izsiljevala
Umberto Zadnich je ubil lastno hčer Berto, ker ga je s svojim neprestanim izsiljevanjem denarja spravila ob pamet. Tako je povedal namestniku državnega pravdnika v Trstu Dariu Grohmanu, ki ga je včeraj prvič zaslišal. Zadnich je med zaslišanjem bil popolnoma miren in luciden. Po Groh-manovem mnenju naj bi se popolno-
ma zavedel posledic, ki jih bo zanj imel zločin. Trikratni morilec je mirno priznal, da je umoril hčerko in je v nekajurnem srečanju rekonstruiral ves dogodek.
Zadnichevo pričevanje v glavnem sovpada z rekonstrukcijo dogodkov, ki jo je opravila policija. Po umoru je takoj zbežal iz stanovanja in se napotil proti železniški postaji, da bi z vlakom odpotoval iz Trsta. Zanikal pa je pričevanje prostitutke, po kateri naj bi po umoru preživel nekaj ur v njeni družbi. Še isti večer, trdi Zadnich, je namreč odpotoval v Mestre. Na poti proti železniški postaji je srečal starega znanca, ki pa se ni zglasil pri policiji, ko je ta iskala morebitne priče. Eno noč je prespal v Mestrah, vse ostale dni pa je preživel v Benetkah, kjer si je najel privatno sobo.
Zadnich je bil užaloščen zaradi hčerine smrti, še bolj pa je bil zaskrbljen za svoj položaj, saj dobro ve, da bo zaradi tega zločina moral preživeti več let v kriminalni umobolnici. Sodniku je neprestano ponavljal, da je bila za njegovo dejanje kriva le hčerka. Njeno stalno zahtevanje denarja naj bi ga tako razsrdilo, da je zagrabil za sekiro in nož ter jo umoril. Kaže vsekakor, da je bil njun odnos bolj v znamenju moški-ženska, kot pa očeta in hčere.
Preiskovalci bodo najprej preverili verodostojnost Zadnichevih trditev,
nato pa bodo odredili psihiatrični pregled. Če bodo psihiatri smatrali, da je bil Zadnich v trenutku, ko je ubijal, neprišteven, ga bodo oprostili zločina, vendar bo moral v kriminalno umobolnico. Prošnja, ki jo je lani podprl psihiater Dovenna, naj bi popolno in-terdikcijo spremenili v delno, ni bila sprejeta, tako da je Zadnich za italijansko pravico še danes neprištevna oseba.
Poslanec Smolle obiskal TKB
Slovenski poslanec na Dunaju Karel Smolle je v spremstvu odv. Škrka obiskal Tržaško kreditno banko. Uglednega gosta sta sprejela predsednik upravnega sveta Egon Kraus in ravnatelj banke Vito Svetina, ki sta mu orisala pomen in značilnosti delovanja našega najpomembnejšega denarnega zavoda. Karel Smolle je v prijateljskem razgovoru pokazal posebno zanimanje za gospodarsko organiziranost Slovencev v Italiji in izrazil posebno zadoščenje ob ugotovitvi, da so slovenski denarni zavodi pomemben dejavnik pri gospodarskem uveljavljanju Slovencev in obenem tudi nosilci splošnega gospodarskega razvoja.
tičnih in osebnih osnovah je postal kritje tudi za premike na desno tako glede programov kot izbir oseb tudi s strani drugih političnih sil. In ne mislim samo na republikance in liberalce, ki agitirajo strahove neobstoječih groženj italijanstvu Trsta. To je tudi primer KD, ki med drugim kandidira v senat prav tistega prof. Gerina, ki ima v svojem samozvanem Centru za človekove pravice med najbolj zvestimi gosti Augusta Sinagro, osebnega odvetnika Licia Gellija. To, premikanje na desno žali demokratično inteligenco velikega dela tržaškega prebivalstva, ni pa zato nič manj hudo in nevarno. Če bo sporazum PSI-LpT beležil uspeh, in če bodo nagrajene tudi druge sile, ki silijo v desno, bomo imeli negativne posledice na sožitje in na gospodarsko in kulturno vlogo Trsta in Dežele.
Če bo sporazum PSI-LpT uspešen, bomo najbolj dramatične posledice občutili v Trstu. Na upravnih volitvah prihodnjega leta za. Občino in Pokrajino bi bil tek na desno še bolj odločen, glede kandidatur pa bi se uveljavili najbolj nacionalno in konservativno usmerjeni ljudje. Napredni preokret v krajevnih ustanovah ter krepitev ozračja spoštovanja in solidarnosti med Italijani in Slovenci bi bila še bolj otežkočena.
Prvi konkretni problem je zato: kakšne napotke bodo dale te volitve, še posebno v Trstu? Ali bo prevladala demokratična in napredna doslednost, ali pa bo zmagala nenačelnost, ki prezira temeljne ustavne vrednote in ki ima kot edino posledico brezbrižnost in negotovost? Vsi Slovenci imajo možnost, da dajo odločilen odgovor.
UGO POLI
tajnik tržaške federacije KPI
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona ip sestra
Ernesta Ivašič
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo hčerka z možem, vnukinje, sestra in bratje ter drugo sorodstvo.
Opčine, Sydney, Zagreb, 9. junija 1987
t
Dotrpel je naš stric
Viktor Starc
(Repa)
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kon-tovelsko cerkev.
Žalujoči: nečakinji Slava in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo
Kontovel, 9. junija 1987
V zvezi z »izmenjavo mnenj« med Staffierijem in Camberjem
Protest Parovela in Monfalcona
Na včerajšnjem sestanku načelnikov političnih skupin Krajevne zdravstvene enote je predstavnik MT Paolo Parovel zahteval, da se vnese v zapisnik njegov protest proti zadržanju predstavnika LpT Camberja, ki je na srečanju z županom Staffierijem v svojstvu predsednika KZE izrazil mnenje in stališča v zvezi z Uporabo slovenščine v KZE, o čemer pa se mora izreči skupščina.
V zvezi s tem je občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon že v soboto haslovil na župana Staffierija polemično vprašanje, v katerem ugotavlja, da se župan ne bi smel vtikati v upravljanje druge javne ustanove in da je potezo izkoristil za volilno kampanjo v Camberjevo podporo.
Bogomir Sirk podlegel posledicam hude prometne nesreče v Križu
Včeraj v zgodnjih popoldanskih urah je na nevrokirurškem oddelku katinar-ske bolnišnice umrl 71-letni Bogomir Sirk iz Križa, ki se je 29. maja hudo Poškodoval v prometni nesreči v Križu. Na križišču v bližini vaškega spomenika Padlim v NOB je z motornim kolesom trčil v ford fiesto, ki ga je upravljal Umberto Amato iz Nabrežine—Kamnolomi. Zaradi pretresa možganov so Sirka s Pridržano prognozo sprejeli v katinarsko bolnišnico na opazovanje. Kljub prizadevanjem zdravnikov pa je Sirk včeraj podlegel hudim poškodbam.
Dramatičen konec tedna za mlade »centavre«
Štirje motoristi hudo ranjeni
V soboto ponoči je na cestah tržaške pokrajine prišlo do številnih prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo pet mladih motoristov.
Želo hudo se je na cesti iz Boljunca v Dolino ponesrečil 17-letni Boris Kraljič iz Prebenega, ki se je peljal z vespo 125. V bližini Boljunca je izgubil nadzor nad motorjem in zadel ob železne konice dvoriščne ograje, ki mu je hudo poškodovala trebušno votlino. Rešilec Rdečega križa je le s težavo prispel do kraja nesreče, ker je bil promet tudi ob tako pozni uri razmeroma gost, saj je bil v Borštu vaški praznik. Reševalci so ranjencu nudili prvo pomoč na licu mesta, vseeno pa je mladenič tako močno krvavel, da so ga na oddelku za nujno kirurgijo v glavni bolnišnici takoj operirali.Ostre konice so mu namreč prerezale življenjsko pomembne krvne žile. Zdravniki so si pridržali prognozo, njegovo zdravstveno stanje pa se je včeraj nekoliko izboljšalo.
Druga huda nesreča se je pripetila v Miramarskem drevoredu. 23-letni Paolo Periotto iz Roviga, ki služi vojaščino v Trstu, je z yamaho trčil v fiat 126, ki je naenkrat zavozil na cestišče. Avto je upravljal 49-letni Enzo Scartor iz Ul. Cerreto 4. Zaradi pretresa možganov in številnih udarcev in ran v obraz in trebuh so ga sprejeli na oddelek za oživljanje v katinarski bolnišnici s pridržano prognozo.
Na križišču med ulicama SanfAnas-tasio in Udine sta trčila gilera 125 in motorno kolo. Upravljala sta ju 18-let-ni Christian Giordani iz Ul. Oberdor-fer 4 in 17-letni Marino Mastroluzzi iz Ul. Galilei 24. Najhuje se je poškodoval Mastroluzzi, ki si je zlomil koleno. Zdravil se bo 40 dni. Giordaniju pa so v katinarski bolnišnici nudili le prvo pomoč.
40 dni se bo zdravil tudi 17-letni Dean Paolina z Bazoviške ceste 194, ki je v bližini Trnovce, kjer se je odvijala šagra, trčil v dva avtomobila:
Zapustil nas je naš dragi
Bogomir Sirk
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: žena Mari, sin Vojko, hči Sonja, brata Viljem in Boris, sestra Silva, snaha Nadja ter vnuka Stefano in Barbara.
Križ, New York, 9. junija 1987
Starši, učno in neučno osebje otroškega vrtca iz Ricmanj izrekajo občuteno sožalje predstavnici staršev Adriani ob težki izgubi drage mame.
Lep nastop Baletne šole v Trstu
Baletna šola, ki deluje v sklopu Slovenskega stalnega gledališča, se je v soboto in nedeljo predstavila občinstvu z lepim baletnimm nastopom, ki je bil v dvorani Kulturnega doma.
Nastop gojencev šole je bil za vse prijetno presenečenje, istočasno pa tudi priznanje šoli in njenemu vodstvu, ki sta vztrajala pri delu kljub težkemu finančnemu položaju, ki je na začetku sezone celo ogrožal začetek njenega delovanja in obstoja.
Par baletnih čeveljčkov s šopkom cvetja pripetih na odrsko zaveso, zvok fanfar, pa še veliko cvetja ob robu odra, so predstavljali lep začetek baletnega nastopa, ki si ga je vodja šole, baletni mojster Janez Mejač, posrečeno zamislil in si ga vsebinsko razdelil na dva dela.
V prvem so se zvrstili nastopi najmlajših gojenk šole, med katere so se lepo prepletali plesi večjih gojenk. Na ta način se je ustvaril ne-
kak zaokrožen prikaz tega, kar so se v šoli naučili najmlajši, kot tudi tega, kar že zmorejo večje baletke.
Lepi in prisrčni so bili nastopi gojenk v študijskem prikazu klasičnega baleta. Polke, Pas d'action, Marionetah, Valčku, Scherzinu in Orientalskem plesu, prav posebno lep in posrečen pa je bil nato skupni nastop vseh gojenk v Polonezi.
Ce smo na začetku zapisali, da se je Baletna šola borila s finančnimi težavami, potem lahko ugotovimo ob tem njenem zaključnem nastopu, da je dokazal svojo vitalnost in željo in voljo, da s svojim delom nadaljuje in se še razvija.
Drugi del programa je izpopolnil nastop baletnih solistov iz Ljubljane: Lane Stranič, Snežane Vrhovec, Vojka Vidmarja, Mojmira Lasana in Ostoje Janjanina, ki so se predstavili s petimi plesi iz klasičnega baletnega repertoarja, pa tudi s prikazom modernega baleta.
Tudi baletni odsek ŠD Mladina pripravil zaključno prireditev
Tudi v Križu se je kot vsako leto odvijala zaključna prireditev baletnega odseka ŠD Mladina, ki ga vodi Anka Kocjančič. Na odru je bilo podanih 15 baletnih in folklornih točk v izvedbi prve, druge in tretje skupine. Najmlajše deklice so predstavile folklorne plese in igrice, medtem ko so starejše, to je gojenke druge in tretje skupine, zaplesale nekaj klasičnih in modernih plesov. Občinstvo je napolnilo dvorano Doma Albert Sirk in obdarilo vse nastopajoče s prijaznimi aplavzi. Skupino čaka še nekaj nastopov na raznih prireditvah v poletnem času. Odbor računa na večjo udeležbo gojenk z bodočo delovno sezono.
šolske vesti
Na srednjih šolah L Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
COŠ S. Gruden - Šempolaj-Slivno obvešča, da bo zaključna šolska maša jutri, 10. t. m., ob 11. uri v cerkvi v Slivnem.
Učenci in učiteljice OŠ K. Širok iz Ul. Donadoni vabijo starše in prijatelje na ogled likovnih izdelkov ter ročnih del. Razstava bo odprta še danes in jutri v šolskem urniku.
Danes, 9. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku ZAKLJUČNA PRIREDITEV srednje šole F. Erjavec s predstavitvijo igre TAJNO DRUŠTVO PGC - A. Ingolič, dramatizirala Lučka Peterlin-Su-sič. Vabljeni!
Šola O. Župančič obvešča, da bo razstava ročnih del danes in jutri v jutranjih urah. Vabljeni!
Velika razprodaja dobrega peciva bo
v pekarni MISMAS jutri, 10. t. m., ob 11. uri na osnovni šoli Bazoviški junaki v Rojanu. Sodelujejo vsi učenci in otroci iz vrtca na Greti. Prisrčno vabljeni!
Učenci OŠ F. Bevk in otroci openskega vrtca vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
OŠ D. Kette vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. t. m., ob 10.30 v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bodo zaključne šolske maše vrstile s sledečim umikom:
-	šola Ribičič: jutri, 10. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu
-	šola Kette: jutri, 10. t. m., ob 8.15 v. kapeli v Ul. del Ronco
-	šola Širok: jutri 10. t. m., ob 11. uri v cerkvi sv. Vincencija
-	šola Grbec: jutri, 10. t. m., ob 17.30 v cerkvi v Skednju.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na ogled razstave risb in ročnih del. Razstava bo odprta še danes in jutri od 8. do 18. ure.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona. V
petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Herbert GEITZEN, solista Andrea TRA-UBOTH in Thomas HAMPSON.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woddy Allen, i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
PENICE - 18.30, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.15 Eleven Days, Eleven Nights, kom., It. 1987, 95'; r. Joe D'AmatO; i. J. Moore, J. McDonald □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Dovevi es-sere morta, srh. □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Momenti privali
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 I vizi segreti degli italiani, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La matrigna voglio-
sa, porn., □□
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Sid e Nancy, dram., VB 1986, 114'; r. Alex Cox; i. Gary Oldman, Cloe Webb.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Castaway, la ragazza venerdi, dram., ZDA 1986, 95'; r. Nicholas Roeg; i. Oliver Reed, A. Donohoe.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Red-ford.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 La storia ufficiale, dram., Arg. 1985, r. Luis Pu-enzo; i. Norma Alejandro, Hector Alte-rio.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto
RADIO - 15.30, 21.30 Sexy aphrodite, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom J -
18. letom □ □
razne prireditve
Godbeno društvo Nabrežina prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. t. m„ na igrišču Sokol v Nabrežini PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -
danes, 9. t. m., ob 20.30 odprtje FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MAGAJNE »OPČINE IN OPENCI«. Uvodna beseda: Franc Udovič. Na večeru bo sodeloval MPZ Tabor. Vabljeni!
KD F. Venturini Domjo, Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Trst, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu vabijo na predstavitev kasete tržaških godcev na ljudsko diatonično harmoniko PLONER & CO., ki bo jutri, 10. t. m., ob 18. uri na Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4. Slovesnost bo popestril nastop ljudskih godcev.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE v Evangeličansko-luteranski cerkvi -Trg Panfili. V četrtek, 11. junija, ob 20.30: David Bogateč, Tatjana Jercog, Milena Kovačič, Tamara Ražem, Eva Žafran - klavir; Ambra Cossutta, Maila Ozbič, Raffaella Petronio - violina; Martina Ozbič - flavta; Marino Ukmar - klarinet; Miran Cante - trobenta; Aleks Košuta, Jordan Pisani - kitara; Igor Cante, Boris Dolliani, Aleksander Ipavec, Dario Savron, Daniela Stefani - kvintet harmonik; prof. Bogdan Kralj, Aljoša Starc, Marko Ozbič, prof. Verenka Terčelj -klavirska spremljava. V torek, 16. junija, ob 20.30: Simona Slokar - violončelo; Miran Košuta - klarinet; Šolski godalni orkester - dirigent: Borut Logar, prof. Mojca Šiškovič, prof. Ravel Kodrič - klavirska spremljava. Vabljeni!
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KROŽKOM ZA KULTURO IN UMETNOST. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. V soboto, 13. junija, ob 20.30 v Krožku za kulturo in umetnost - Ul. San Carlo 2 ZBORI GLASBENE MATICE: Otroški pevski zbor - klavir Aljoša Starc, Mladinski pevski zbor, Dekliški pevski zbor - rogova: Marco Pa-nella, Giorgio Raseni; harfa Jasna Corra-do-Merlak. Dirigent Stojan Kuret. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: jutri, 10. t. m„ ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu, v petek, 12. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini in ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD I. Gruden priredi jutri, 10. t. m„ v dvorani v Nabrežini VEČER DIAPOZITIVOV DUŠKA JELINČIČA O JUŽNI AMERIKI. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON ALJOŠE ŽERJALA. V soboto, 13. junija, ob 20.30 bo na sporedu 3. večer filmov: Triglav, Forma viva, Izkustva A. Černigoja, Čas ne izbriše, S. Maria de Iguigue (Čhile).
KD F. Venturini - Domjo priredi 13., 14. in .15. junija ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 13. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 14. 6.: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program; zvečer ples. V ponedeljek, 15. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad in bodo delovali dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru. Vabljeni!
razna obvestila
JK Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8., tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
_________mali oglasi______________
OBIŠČITE OSMICO pri Batkovih - Repen 32. Točijo belo vino in teran.
PRIVATNIKU prodam 2-sobno komfortno stanovanje. Tel. 421412 med 13.30 in 15. uro.
INŠTALATERSKA dela opravljam po ugodni ceni. Tel. 912969.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. 211815.
PRODAM 4 mladiče siamske mačke. Tel. 229243.
MOPED PIAGGIO SI popolnoma nov prodam po ugodni ceni. Tel. 911262.
V RICMANJIH je Zdenko Hrvatič odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Mario Milič. Toči pristno belo vino in teran.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS-SES-LJAN takoj zaposli delavca za prenos in montažo pohištva, starost 19-26 let, z opravljenim vojaškim rokom, po možnosti z izkušnjo v montaži pohištva ali z mizarsko prakso. Pogovor od 8.30 do
12.30	in od 15.30 do 19.30, od torka do sobote.
GOSTILNA NA KRASU prodaja stolice, šank in hladilnik v dobrem stanju po ugodni ceni. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »KRAS«.
19-LETNO DEKLE s slovensko vzgojiteljsko šolo išče zaposlitev pri slovenski družini kot negovalka in vzgojiteljica otrok. Upoštevam tudi druge primerne ponudbe. Tel. 231819.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta 69.
PRODAM zaradi selitve Fiat 131, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 229148 od 8. do 12. ure,ter od 17. do 21. ure.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
UL Sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
Najstarejša zgodovina Ljubljane in njeni ljudje
Ob diapozitivih bo spregovorila arheologinja dr. Ljudmila Plesni-čar-Gec iz Mestnega muzeja v Ljubljani.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi izlet na Mašun. V Ilirski Bistrici se bomo srečali s člani pobratenega društva upokojencev. Odhod avtobusa bo jutri, 10. t. m., ob 7.30 izpred Deželne palače na Trgu Oberdan.
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanja tel. 200377. Vabljeni!
Zveza vojnih invalidov NOV obvešča udeležence izleta v Tolmin, Baško dolino, Bohinj in Bled, da je odhod avtobusa v petek, 12. t. m., ob 7. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano).
SPDT priredi v nedeljo, 14. t. m., avtomobilski izlet na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo v Vratih. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet vodi Vojko Slavec, ki nudi tudi ostale informacije: tel. 764832 (v delovnih urah) in 742405 (v večernih urah). Vabljeni!
včeraj - danes

GLASBENA
MATICA
TRST
šolsko leto 1986/87
ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
danes, 9. t. m., ob 20.30 v Evangeličansko-luteranski cerkvi (Trg Panfili)
Kompozicijski razred
prof. Alda Kumarja M. Ozbič, A. Pegan, A. Purič, C. Rojac, A. Starc Aljoša Starc, klavir; Maria Laura Deponte, Daniela Brussolo, Caterina Goriup-trio flavt; Daniela Brussolo, Miran Košuta, Vojko Cesar-trio: flavta, klarinet, fagot; Simona Slokar, Tomislav Hmeljak, Claudia Sedmach-trio: violončelo, ksilofon, klavir; Nurja Kancian, Tomislav Hmeljak-trio: flavta-glas, pavke; Daniela Brussolo, Katja Grgič, Miran Košuta, Vojko Cesar-kvartet: flavta, oboa, klarinet, fagot. Vabljeni!
razstave
Danes, TOREK, 9. junija
TELOVO
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob
18.24	in zatone ob 2.08.
Jutri, SREDA, 10. junija
BOGO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.59 najnižje -55 cm, ob 9.22 najvišje 20 cm, ob 14.17 najnižje -16 cm, ob 20.28 najvišje 55 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1010,3 pada, veter 12 km na uro jugozahodni, vlaga 51-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Monica Zurch, Ettore Zippo, Giada Scarel, Vanessa Carrettin, Michele Nanocchio, Stefano Zadeu, Ma-nuel Briscek, Luca Pecol Cominotto, Fe-derica Petrini, Andrea Vascotto.
UMRLI SO: 86-letna Margherita Oblak vd. Millebrand, 85-letna Anita Špinači, 84-letna Anna Slataper, 85-letna Lidia Fischer, 58-letna Giovanna Bertani vd. Denaro, 89-letni Vitalio Ritossa, 81-letni Vittore Starc, 45-letna Annamaria Stroh-majer, 84-letna Carla Leghissa, 67-letni Bruno Fornasaro, 68-letna Libera Belgra-do, 71-letni Mario Bertoni, 76-letna Maria Peruzzo, 76-letni Eliodoro Manfreda, 53-letna Rosa Udovich, 84-letni Francesco Cocevari, 57-letni Manlio Dagri, 72-letna Ernesta Ivasic, 43-letni Giorgio Zupančič, 77-letna Mafalda Concina, 75-let-na Nerina Foicher, 77-letna lolanda Fuga, 80-letna Maria lanezic; 57-letni Angelo Martincich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti.
MILJE (tel. 271124) t samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	galeriji Malcanton je odprta razstava GIULIANA PECELLIJA.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. junija slikarka LILI LUPIERI.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
prispevki
POTOVALNI URAD AURORA
vabi v soboto, 27. t. m., na
ohcet v ljubljano
z ogledom ene največjih evropskih folklornih prireditev.
Cena izleta s poročnim kosilom je 25.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ul. Milano 20, tel. 60261.
V	spomin na Stanka Cingerla daruejta Aldo in Luciana 20.000 lir za ŠD Konto-vel. V isti namen daruje Bruno Pertot
10.000	lir.
Marina in Žarko darujeta 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na starše Fani Antonina daruje Vida Gerlanc 15.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc in na Stanka Cingerla daruje Giulio Gulič 40.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Milena in Milko 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Nosilci krste pok. Stanislava Cingerla daruejta 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Hvaležna za prejeta voščila daruje Olga Pertot 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Olga Batistič daruje 100.000 lir za Radio Opčine.
Ob 70-letnici Tereze Kralj, ob 65-letni-ci Jakoba Kralja,ob 62-letnici Danila Kralja daruje hči Karla 15.000 lir za Dijaško matico, 15.000 lir za cerkev sv. Andreja iz Trebč ter 15.000 lir za KD Primorec.
V	spomin na Pepija Budina daruje Bruno Bertolimo 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Ob 1. obletnici smrti Ide Daneu por. Grljanc darujejo sestre in bratje 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in
50.000	za ŠD Kontovel.
V	spomin na svakinjo Marijo Daneu prispevajo sestre in brat 20.000 lir za moški zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na dragega moža in očeta daruje družina Brajkovič 50.000 lir za KD
I.	Grbec in 50.000 lir za Dom J. Ukmarja.
menjalnica
8. 6. 1987
Ameriški dolar			 1295.
Nemška marka 			 720.
Francoski frank			 213.
Holandski florint 			 637.
Belgijski frank		.....	34.
Funt šterling			 2110.
Irski šterling			 1910.
Danska krona			 188.
Grška drahma 			 9.
Kanadski dolar 			 945.
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 865. -r
Avstrijski šiling.......... 102.
Norveška krona ............ 191.
Švedska krona.............. 204.
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 880.-	-
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.90
Df*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIIaD tržaška kreditna banka
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
•C
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 ^•elefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
Sivolasi prvi maj
Prvomajski sprevod je še na Trgu Pestalozzi: godbe se zbirajo in preizkušajo glasbila, dvigajo se transparenti in rdeče zastave. Dekleta ponujajo rdeče nageljne ali levičarski tisk.
Ljudje se počasi pomikajo navzgor po Istrski ulici: počasi in enakomerno.
Oni so že tam, na svojem mestu, kot vsako leto. Naslonjeni na železno ograjo ob šentjakobski cerkvi čakajo. Zna se, tako vsaj pravijo, da imajo starčki čas, toliko časa.
Čakajo na sprevod ob drobnem pomenkovanju, pogovarjajo se o drobnih življenjskih problemih, o zdravju, o penziji, pa tudi o lepših časih, o prvomajskih sprevodih izpred tridesetih ali štiridesetih let, ko so bila praznovanja veličastnejša, je pa bilo lahko tudi nevarno stopiti v spevod.
Zasliši se godba. Po nekaj trenutkih se prikaže prvi transparent, ki ga nosijo mladi. Sele nato ljudje, v strnjeni vrsti. Oči sivolascev spremljajo dogajanje, nekateri se vključijo v sprevod, večina ne. Večina ostane na svojem mestu, naslonjena na ograjo. Utrujeno. Utrudilo jih je življenje, utrudile so jih opravljene poti, koristne in nekoristne, uspešne in neuspešne. Sedaj so nekoliko ob strani. Gledajo.
In vendar sodelujejo, želijo sodelovati. Ploskajo. Mali deček, morda vnuk, ki ga je kdo pripeljal s seboj na trg, opazuje z zanimanjem starčke in njihove geste, nerazumljive. Kot recimo ponujanje nageljna, iz roke v roko, ali stiskanje časopisa k prsim.
Sprevod gre mimo šentjakobskega trga, starčki ob ograji so kot na ne-
kakšni častni tribun. Pravzaprav je ta njihogva prisotnost izraz volje, da bi še sodelovali, kot da bi s tem obredom lahko ohranili še kanček upanja za jutrišnji dan, ki bo morda zelo kratek, prekratek.
Ko je sprevod že mimo, ostanejo starški še ob ograji, ne odidejo takoj: pogovarjajo se o sprevodu, o zastavah, o mladini v sprevodu, komentirajo, izmenjajo si mnenja in sodbe.
Šele kasneje se razidejo, počasi. Trg se prazni. Tu pa tam se ustavi manjša
skupina, da še malo poklepeta. Saj je še čas do kosila. In tudi do večera je še toliko časa, ki ga bo marsikdo preživel sam v svojem malem stanovanju. In potem je še dolg večer.
Ob dolgih in zatohlih poletnih večer bodo ti isti starčki posedali na klopcah ob cerkvi. Tudi tedaj bo marsikdo pomislil, da imajo starčki čas. Starški imajo res toliko časa, da izrabijo še tisti čas, ki ga imajo na razpolago...
SERGIO FERRARI
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11.
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Po tednu dni smo spet skupaj ob stalni rubriki še stalnejše popularne glasbe. Kar precej novega se je zgodilo prejšnji teden, to pa naši lestvici daje novih moči in kalorij...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
4 6
5
4 10
5
9
2
3 1
4 6
5
8
1.	Bon Jovi - Never Say Goodbye
2.	U2 - With Or VVithout You
3.	Vasco Rossi - C’e chi dice no
4.	Riblja Čorba - Kada padne noč (upomoč)
5.	Europe - Carrie
6.	Edoardo Bennato - Era una festa
7.	Bon Jovi - VVanted Dead Or Alive
8.	Housemartins - Caravan Of Love
9.	Simply Red - The Right Thing 10. Basia - New Day For You
Sprememba na samem vrhu, kjer je Vasca Rossija zamenjala skupina Bon Jovi z motivom Never Say Goodbye. U2 se stalno motajo okrog vrha, nikakor pa jim ne uspe osvojitev samega vrha, sicer pa imajo še časa... Vasco je zdaj tretji, Riblja Čorba pa ta teden »operira« s samimi štiricami... Europe so spet v prvi polovici, mesto iz prejšnjega tedna pa so zamenjali z Edoardom Bennatom. Sledijo kar tri novosti: Bon Jovi so v dveh mesecih gostovali pri nas s kar petimi komadi, Housemartins so pri nas prvič, Simply Red za hip prekinjajo verigo novouvrščenih, zaključuje pa Basia, bivša pevka skupine Matt Bianco, ki tako s svojim prvim samostojnim projektom dobro opozarja nase.
Predloga tega tedna sta bila A Seli - Made Man Toma Pettya in Heart-breakersov ter The Biggest Fool of Ali dueta Cock Robin, ki ga sestavljata Ana La Cazio in Peter Kingsbery. Pišite, glasujte, predlagajte...
Z nagradami sodelujejo:
Založbo
L	i Zolomltlvo
triatkago I iltka Trat
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
7.20
8.50
10.00
10.30
10.50
11.30
12.05
13.30
14.05
14.50
15.05
15.30
17.00 17.45
18.00
18.05
18.25 19.40
20.30
21.25
22.25 22.35
23.50 0.05
RAI 1
Rubrika: Uno Mattina Otvoritev srečanja predstavnikov industrializiranih držav (neposredni prenos iz Benetk) Risanka: Kwicky Koala Show Rubrika o gospodarstvu Rubrika: Okrog nas Nanizanka: Tata e il professore Variete: Fronto chi gioca? Dnevnik
Dokumentarec: Ouarkov svet Evropske pravljice: II guardiano dl capre e la principessa Aktualnosti: Italijanske kronike Kolesarstvo: 70. Giro dTtalia Dokumentarec: Svet je tvoj Inf. odd.: Reimska katedrala Dnevnik Volilna tribuna Kviz: La grande corsa Almanah, vreme in dnevnik Volilna tribuna
Zabavna oddaja: Marisa, la nuit Dnevnik
Nanizanka: L'ora del mistero Dnevnik - zadnje vesti Dokument.: Zanesljiva bolnica
j|[ RAI 2_________________n
11.15	Izob. oddaja: Monografije - Naučili vas bomo igrati golf
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Informat. odd.: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o sodstvu
18.20	Filmske novosti
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - Delit-to a bordo
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: La notte delTaguila (vojni., ZDA 1976, r. J. Sturges, i. M. Ca-ine, D. Sutherland)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Inf. odd.: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Le avventure di Oliver Twist (dram., VB 1947, r. David Lean, 1. Robert Newton)
^ RAI 3_______________ ~|
12.00	Izobraževalne oddaje: Matematika - Števila pri glasbi, 12.30 Pogled na obalo Italije, 13.00 Celice - Potovanje v center življenja
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Santorino - Prvi Pompe!
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.20	Informativna oddaja: Stiffelius due (pripravil Mimmo Scarano)
17.20	Film: II brigante Musolino (pust., It. 1950, r. M. Camerini, i. Silvana Mangano, Amedeo Nazzari)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa -Canzonissima '68
20.05	Izobraž. odd.: Fare e disfare
20.30	Variete: Happy Birthday, Holly-wood!
22.00	Dnevnik
22.05	Happy Birthday, Hoolywood! (2. del)
23.00	Rubrika: Delta
23.35	Dnevnik
24.00	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Šcarano)
I	RTV Ljubljana__________
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Mladinska oddaja: Ex Libris (pogled v umetniško prakso slovenskega filmskega režiserja Matjaža Klopčiča, arhitekta, profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, avtorja številnih slovenskih filmov, kot so npr. Sedmina, Iskanja, Cvetje v jeseni, Dediščina, Vdovstvo Karoline Žašler, Na papirnatih avionih in drugi)
21.05	Risanka: Pravice kovač, ni uma berač
21.20	TV drama: Okno na Manhattnu (H. Schonherr, ZRN, r. Georg Borgel, i. Stephan Samuel, Robert McNeil)
22.10	Dnevnik
22.25	Poletna noč
22.30	Nanizanka: Ladja zaljubljencev
0.30 Zabavna oddaja: Norci in konji
fP) TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Iz volilne kampanje TRST — Ob predstavitvi zbirke Pesništvo upora
TRST — Letna produkcija baletne šole SSG
GORICA — Začetek poletnih prireditev na goriškem gradu TRST — Razgovor z novim predsednikom SSG - prof. Pirjevcem
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes 19.55 Nanizanka: Tim Conway
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD novice
20.30	Boks: EP amaterjev
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Nanizanka: Tatort
5« CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Sposa contro as-segno (kom., ZDA 1941, r. William Keig-hley, i. James Cagney, Bette Davis)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.00	Volilna tribuna: Faccia a faccia
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: Tutti in co-perta
23.00	Aktualnosti: Italia do-manda, 24.00 Eletto-rando
0.10 Šport: golf
1,10	Nanizanka: Missione impossibile
Kjj RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vidni troppo vidni, 12.00 Mary Tyler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia, 12.45 Voti e volti
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle del pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Le ali delle aqui-le (biog., ZDA 1956, r. J. Ford, i. John Wayne, Maureen 0’Hara)
22.35 Film: La fabbrica delle mogli (dram., ZDA 1975, r. Bryan Forbes, i. Katharine Ross)
0.40 Nanizanki: Ironside, 1.30 Switch
^j> ITALIAJ____________
8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: Il monastero del-la morte (krim., ZDA 1974, r. Jeremy Kagan, i. Khign Dhiegh)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Viuuulentemen-te mia (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Diego Abatantuono, Laura Antonelli)
22.25	Košarka: prvenstvo N.B.A.
0.50 Nanizanki: La banda dei sette, 1.50 A-Team
I HUJ TELEPADOVA
1*3.00 Risanke
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-reepadrone
16.30	Risanke
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Politična rubrika: In piazzatra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Un cuore per Ca-rol (dram., ZDA 1982, r. Richard Pearce, i. Do-nald Sutherland)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Concorde Affai-re '79 (pust, It. 1979, r. Ruggero Deodato, i. James Franciscus)
^ TELEFRIULI
13.00	Politične volitve 1987
13.30	Rubrika o obrtništvu
14.00	Nad.: Il figlio perduto
15.00	Dražbidl tappeto ori-entale, Roberta pelle
16.00	Glas. odd.: Musič box 17.45 Nan.: The Corruptors
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trentatrew
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Politične volitve 1987
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
(§£ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 V znamenju RK; 17.10 Mi in glasba: klavirski trio iz Celja;
18.00	Radijska igra: Pogovori pred zločinom (M. Sosič); 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Priljubljeno; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.53 Intermezzo; 22.30 Pevci;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.30 Poročila; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Revija godb; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Spoznavajmo Istro; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O 'prehrani; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.00 Šola, otroštvo; 15.45 Sintonizirani; 16.45 70. leta; 17.00 Bub-bling; 18.00 High Povver; 19.00 Dance parade; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Lestvica slovenskih diskotek; 17.00 Okno na Benečijo; 18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (pon.); oddaje povezuje glasba.
Volivci Gvadeža obnovijo občinski svet
Oster boj med republikanci in KD za primat v občini Gradež
V nedeljo in ponedeljek bodo prebivalci Gradeža imeli z volitvami nekoliko več opravka kot tisti v drugih občinah naše dežele. Tu morajo namreč nanovo izvoliti tudi zastopnike v občinskem svetu. Kot je našim bralcem znano je pred dvema mesecema prišlo do predčasnega razpusta občinskega sveta. Polovica svetovalcev je dala ostavko zaradi tega, ker je v tem svetu prišlo do pat pozicije med večinsko koalicijo in opozicijo. V večini so bili republikanci, komunisti, socialdemokrat in socialist, skupno deset svetovalcev. Prav toliko je bilo svetovalcev opozicije in sicer devet demokristjanov ter en zelen.
Brez dvoma bomo v Gradežu imeli prihodnji ponedeljek za občinski svet različne rezultate od tistih v parlament. Tu bo najbrž prevladal vsedržavni trend, ki bo pač tak kakršen bo v vsej državi. Pri domačih volitvah pa bodo brez dvoma igrali domači faktorji.
Največ uspeha si nadejajo republikanci. Gradež je bil vsa povojna leta demokristjanska trdnjava. Ti so vedno imeli absolutno večino glasov. Pred štirimi leti so sicer ohranili le relativno večino. Dobili so devet svetovalcev od dvajsetih. Seveda so spet dobili župana ter bili na čelu koalicije s PRI, PSDI in PSI. Republikanci so tu postali druga stranka z več kot dvajsetimi odstotki in štirimi svetovalci ter prekosili celo komuniste, ki so sicer prav tako dobili štiri svetovalce. Pred letom in pol dni je prišlo do razbitja štiris-transke vladne koalicije. To zaradi za-petljajev okrog bolnišnice v Gradežu. Deželna vlada je namreč sklenila zapreti tamkajšnjo bolnišnico. To pa je sprožilo val protestov. Koalicija se je razbila. Prišlo je do nove. Za župana je bil izvoljen republikanec Zanetti, v odbor so vstopili tudi komunisti. Demokristjani so ostali pred vrati.
S sedanjimi volitvami bo brez dvoma prišlo do preokreta. Republikanci
so prepričani, da bodo demokristjanom odvzeli precej glasov. Bodisi zaradi tega ker so leto dni imeli župana in s tem pretrgali štiridesetletno tradicijo, kot tudi zaradi tega ker so ostali zvesti lokalnim zahtevam po ohranitvi bolnišnice. Nekateri med njimi so celo prepričani, da utegnejo pridobiti toliko glasov, da postanejo prva stranka v Gradežu.
Tudi drugi so prepričani, da bodo republikanci pridobili, vendar pa menijo, da bodo demokristjani vseeno ostali stranka relativne večine, pa čeprav so popolnoma spremenili njihovo kandidatno listo. Kar se drugih strank tiče najbrž ne bo velikih sprememb.
Republikanci že napovedujejo, da bodo po teh volitvah spet sestavili levičarsko koalicijo podobno tisti, ki je Gradež upravljala zadnje leto. Vendar pa bo koalicija tokrat razpolagala z absolutno večino. To pa bo povzročilo dodatne motnje v političnem ravnotežju v goriški pokrajini.
Obisk delegacije funkcionarjev federacije in SR Slovenije
V Gorici sta bila na obisku generalni sekretar Predsedstva SFRJ Ljubiša Korač in generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije Peter Šular. Spremljali so ju predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Nova Gorica Jolanda Slokar, Lojze Lah in Cvetko Vidmar.
Do 12. t. m. prošnje za ljudska stanovanja
Zavod za ljudska stanovanja IACP obvešča, da 12. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev 94 stanovanj na območju Gorice. Gre za 31 stanovanj v Ločniku (Ul. Lici-nio), 28 stanovanj v Ulici Palladio, 15 stanovanj v Ulici Ascoli in 20 stanovanj v Ulici Carducci.
Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na sedežu zavoda IACP v Gorici.
Spor v ladjedelnici popušča
Spor med sindikalnim tovarniškim svetom v ladjedelnici in ravnateljstvom tržiškega obrata Fincantieri popušča. Vodstvo podjetja je namreč izrazilo pripravljenost za pogovor o ureditvi izplačila nagrade za višjo produktivnost. Sindikalni svet je zato sklenil začasno prenehati s stavko in drugimi oblikami protesta (blokada glavnega vhoda). Zaenkreat ostaja v veljavi le odpoved nadurnemu delu.
Povsem drugačen razplet pa ima spor med osebjem ladje Castoro 8 in vodstvom podjetja Saipem. Na zadnji skupščini, ki je bila v nedeljo, so sklenili za nadaljnih 48 ur podaljšati stav-ko, ki tako traja že šesti dan.
■ Še danes vpisujejo na sedežu Društva upokojencev v Križni ulici v Gorici, za avtobusni izlet v Volčji potok v četrtek, 18. junija.
Slovenci v Laškem ponovno skupaj ob učencih šole in vrtca v Romjanu
V parku Excelsior v Ronkah so se v nedeljo zbrali učenci slovenske osnovne šole v Romjanu, otroškega vrtca, njihovi starši in lepo število Slovencev, ki živijo v Laškem. Priložnost za srečanje je bila, tokrat že osmič, zaključna šolska prireditev, ki jo je priredila slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču.
Predsednica komisije Aleksandra Devetak je v uvodnem pozdravu izrekla zadovoljstvo za tako množično prisotnost na nedeljskem šolskem prazniku. »Šola ima pomembno vlogo v kulturnem in družbenem oblikovanju človeka,« je dejala, »za nas Slovence pa je njen pomen še večji, ker utrjuje našo narodnostno zavest in ji bomo zato še vnaprej posvečali vse naše najboljše sile.« Prisotnost Slovencev iz Laškega na prireditvi, sodelovanje učencev šol, iz Doberdoba in Štan-dreža, podpora občinskih uprav v Ronkah in Doberdobu dokazujejo, da je želja vseh, da bi se slovenska beseda in kultura ohranili tudi v tem predelu goriške pokrajine.
Tudi didaktična ravnateljica Nataša Paulin je izrekla »veselje in navdušenje nad srečanjem, ki dokazuje, da tudi v tem koncu utripa slovensko srce«. Zahvalila se je učencem in učiteljem za delo in prizadevanje pa tudi vsem, ki so izkazali zaupanje naši šoli.
Po teh uvodnih pozdravih so imeli besedo otroci. Začeli so najmlajši, malčki iz otroškega vrtca, ki so zapeli nekaj pesmic. Učenci osnovne šole v Romjanu so se takoj predstavili z vrsto kratkih šaljivih prizorčkov in zabavnimi skeči, ki so jih podali tudi z uporabo lutk. Zabavna in prijetna, tako za nastopajoče kot za občinstvo je bila igrica črk in plesa: skupina otrok, ki so nosili vsak eno veliko črko, je ob glasbeni spremljavi rajala in pri tem sestavljala besede, oz. šaljive besedne zveze.
Slovesen trenutek je nastopil ob podeljevanju bralnih značk. Učenci, ki so se med šolskim letom najbolj izkazali v prebiranju mladinskih leposlovnih del so iz rok ravnateljice Paulinove ponosno prevzeli značke, ki nagrajujejo njihovo marljivost. Prireditev sta zaključila nastopa učencev šole Fran Erjavec iz Štandreža in Prežihov Voranc iz Doberdoba, ki so na svež način podali prizorčka o ljudskih pregovorih in značilnostih iz vaškega življenja.
Vlačilec brez šoferja trčil v avto
Neobičajna prometna nesreča se je zgodila včeraj, sredi dopoldneva pri Rdeči hiši. Vlačilec karlovškega podjetja Autotransport, parkiran približno na sredini velike ploščadi, se je začel na vsem lepem pomikati, vzvratno, proti križišču ulic Cravos in Blaserna. Podrl je drog električne razsvetljave, prevozil Ul. Blaserna in tam zadel v parkirani volvo last Maura Federicija in ga dobesedno uničil. Tovornjak, brez šoferja, je nato trčil še v stopnišče hiše št. 30.
Nastala je precejšnja gmotna škoda, ranjen ni bil na srečo nihče.
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko
Končni izidi tečaja 150 ur
Na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko so se v soboto zaključili izpiti za tečajnike 150 ur. K izpitom je bilo pripuščenih 11 od 12 kandidatov, ki so dovolj redon obiskovali pouk v večernih urah. Vsi k izpitu pripuščeni kandidati so izdelali. Diplomo nižje srednje šole so tako prejeli: Zdravka Cotič, Pavel Devetak, Ada Dugar, Mavricij Jarc, Marija Maraž, Irena Mitnjak, Marcella Pacor, Aleksandra Škerl (odlično), Anamarija Terpin (odlično), Edvina Terpin in Dario Visintin.
Posvet o varnosti na delovnem mestu
Na pobudo pokrajinskih tajništev sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL bo danes v Tržiču posvetovanje o varnosti na delovnem mestu. Posvetovanje bo ob 9. uri v dvorani glasbene šole Vivaldi, v Ulici Galilei 93. Na posvetovanju naj bi govorili trije deželni odborniki, predsednik Goriške KZE
ter predstavniki urada za delo, nezgodno zavarovanje in socialno skrbstvo ter funkcionarji drugih ustanov.
KPI v Jamljah
V Jamljah bo drevi ob 21. uri volilno zborovanje KPI. Govorila bosta kandidata za poslansko zbornico Aleksandra Devetak in Aurelio Puntin.
prispevki
Ob 2. obletnici smrti moža daruje Zora Valetič vd. Sfiligoj 50 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk in 20 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem.
Za društvo Pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali: Italia Papparo 10 tisoč, Rosa Princi 2 tisoč, Stefania Marco-vig 35 tisoč, Maria Štolfa 30 tisoč, Irma Zoff 15 tisoč, Riccardo Padovan 10 tisoč, Maria Sever 7 tisoč, Irma Zoff 20 tisoč, Olimpia Ross 15 tisoč, Maria Perisinotto 30 tisoč, Luigi Primosi 50 tisoč, Adelina Leban 50 tisoč.
I
informacije SIP uporabnikom
%
Sprememba telefonske številke
Družba SIP obvešča, da je danes, 9. junija, menjala telefonsko številko približno 450 abonentom v občini TRŽIČ (Monfalcone). Interesenti so bili že obveščeni.
Nove telefonske številke so že objavljene v novem telefonskem imeniku 1987/88, ki ga sedaj razdeljujejo.
Za en mesec je na razpolago avtomatska telefonska služba z ustreznimi napotki.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12 (Informacije o naročnikih — brezplačna služba).
GRUPPO IRI ŠTET
Societa ftafiana per fEsercizh detle Tetecomumcazionip.a.
1
J
f

informacije SIP uporabnikom
Sprememba telefonske številke
Družba SIP obvešča, da je danes, 9. junija, menjala telefonsko številko približno 100 abonentom v občini Romans d'lsonzo. Interesenti so bili že obveščeni. Nove telefonske številke so že objavljene v novem telefonskem imeniku 1987/88, ki ga sedaj razdeljujejo. Novo številko dobite tako, da vstavite številko »8« takoj za drugo številko, kot v naslednjem primeru:
stara številka	nova številka
90700	908700
90799	908799
Za en mesec bo mogoče klicati abonenta s staro in novo številko. Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12 (Informacije o naročnikih — brezplačna služba).
GRUPPO IRI ŠTET
1
.
Societa ftakana per TEsercizio dede Telecomunicazionip.a.
Gostje so se ustavili v Kulturnem domu in si ogledali naprave za teles-nokulturne in kulturne dejavnosti, ki se odvijajo v domu. Sprejela jih je delegacija Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, ki jo je vodil tajnik Igor Komel. Na razgovoru z uglednimi gosti je Komel podal nekaj informacij o življenju, delovanju, pravnem statusu in prizadevanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dotaknil se je tudi vprašanja obmejnih in mednarodnih odnosov, skupnega slovenskega prostora, sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi republikami. Pri tem je opozoril, na škodo, ki jo povzročajo nekateri članki v jugoslovanskem časopisju in ki so nedvomno odraz nepoznavanja oz. nerazumevanja tukajšnjih manjšinskih razmer.
Korač in Šular sta glede tega zagotovila, da gre pri navedenih primerih za stališča nekaterih posameznikov, ki gotovo niso odraz politike Jugoslavije. Tako kot Slovenija, je dejal Korač, tudi druge republike soglasno podpirajo prizadevanja Slovencev v Italiji. Šular je med drugim izrekel zaskrbljenost zaradi možnosti uvedbe formalnosti na italijanski strani meje, ki bi dejansko ohromile promet in pomen odprte meje med Italijo in Jugoslavijo.
Jugoslovanska delegacija si je nato ogledala še dijaški dom Simon Gregorčič, kasneje pa je obiskala Sovod-nje. Na županstvu sta člane delegacije sprejela župan Vito Primožič in podžupan Vlado KLemše.
Na Goriškem se je mudila tudi večja skupina slušateljev in profesorjev Politične šole Zveze komunistov Slovenije. V okviru dvodnevne zaključne strokovne ekskurzije na Avstrijsko Koroško, Rezijo, Benečijo in Goriško so se člani skupine pri nas, kot že prej v Čedadu, srečali s 'predstavniki SKGZ in SLOR1; da bi se pobliže seznanili s problematiko Slovencev v Italiji in prizadevanji za globalno zaščito.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 31. maja do 6. junija:
RODILI SO SE: David Sanzin, Frances-ca De Nicolo, Simone Cagliari.
UMRLI SO: 73-letni upokojenec Romeo Sellan, 60-letni trgovec Umberto Scuotto, 67-letna pomočnica Elda Mau-rencic, 53-letna invalidka lolanda Canta-rutti, 76-letna gospodinja Elisabetta Visintin, 76-letni upokojenec Canciano Bo-nazza, 77-letni upokojenec Rinaldo Silli, 74-letna upokojenka Nella Rea vd. Gab-rielli, 93-letni upokojenec Antonio Sche-ro, 77-letna upokojenka Jolanda Oblju-bek vd. Erzetič, 91-letna upokojenka Or-sola Moser vd. Cerevini, 87-letna upokojenka Olga D'Udine vd. De Colombani, 79-letna upokojenka Maria Battistella, 62-letni upokojenec Sigfrid Matisek, 74-letni upokojenec mario Colombo, 82-let-na gospodinja Gisella Passaro.
OKLICI: upokojenec Vito Renato Tomasi in profesorica Zena Boni, elektronski izvedenec Karl Wilhelm Uebelmesser in trgovka Mario Riavez, zapriseženi stražnik Luciano De Carli in gospodinja Laura Fabris.
POROKE: uslužbenec Gianfranco Ger-mech in uslužbenka Nadia Štravs, profesor Mauro Gubana in študentka Anto-nella Lapovich.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Hotel Colonial«. VITTORIA 17.30-22.00 »Voglia bestiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert pianista Jeffreya Svanna. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Perversioni pornografiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Policijska akademija III«.
DESKLE 19.30 »Božji oklep«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
Pogovor z vršilcem dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Borisom A. Novakom
Nova revija in sedanji slovenski trenutek
Kulturno in politično stanje v Sloveniji doživlja v zadnjem času določene spremembe. Na eni strani smo priče boju za demokratizacijo in uveljavljanje socialnega življenja v obliki t.i. civilne družbe. Ta boj, to je treba poudariti, poteka na vseh ravneh, od mladine do nekaterih razsvetljenih političnih funkcionarjev. Po drugi strani pa smo priče ostrim reakcijam, ki skušajo demokratične težnje že apriorno diskreditirati in zatreti. Nekaj takega se trenutno dogaja tudi kulturno-umetniškim zvezkom Nove revije. 57. številka Nove revije je bila tematska in označena z naslovom »Prispevki za slovenski nacionalni program«. V njej so sodelavci revije, filozofi, sociologi, esejisti in pisatelji razmišljali o nacionalni problematiki, predvsem pa jim je šlo za odpiranje novih načinov razumevanja slovenstva, za perspektivo, v kateri je mogoče »formulirati različne programe«. Revija je takoj ob izidu naletela na ostre reakcije politikov, končna posledica pa je bil izsiljeni odstop glavnega urednika Nika Grafenauerja in odgovornega urednika Dimitrija Rupla. Obe funkciji je. začasno prevzel Boris A. Novak, ki je Član sveta in uredništva Nove revije že od njenega nastanka. Z njim smo pripravili pričujoči razgovor za naš dnevnik. (I. Š.)
Najin razgovor bi rad začel z morda nenadejane perspektive: kako je sploh mogoče, da je ob izidu 57. številke Nove revije, kljub temu da ni v ničemer pekršila ustanovnega akta, prišlo v slovenskem in jugoslovanskem prostoru do tako mračnjaških diskreditacij s strani oblasti in prave politične gonje po javnih občilih?
Ko smo pripravljali 57. številko smo se zavedali, da poleg pozitivnih utegne sprožiti tudi odklonilne odmeve. Nihče pa ni pričakoval tako ostre politične gonje. Vsul se je plaz pavšalnih napadov, ki niso nastali na podlagi branja izvirnih tekstov, ampak na podlagi poenostavljenih in tendencioznih povzetkov. Hkrati moram poudariti, da 57. številka ni bila prepovedana, kar bi se v drugih krajih Jugoslavije ali pa tudi v Sloveniji še pred nekaj leti prav gotovo zgodilo. Nekateri vodilni slovenski politiki so - kljub svojemu idejnemu nestrinjanju - obljubili, da ne bo sodnih pregonov, kar predstavlja zrelo politično gesto in kaže na določeno stopnjo demokratizacije.
Žal so tudi zahteve po represivnih ukrepih izredno močne. Naj navedem le zadnji primer: kot je izjavil zvezni javni tožilec Miloš Bakič, je borčevska organizacija iz Zagreba vložila kazensko prijavo zoper Novo revijo, če jo bo ljubljansko javno tožilstvo zavrnilo, bo zvezni javni tožilec po lastnih besedah sam sprožil kazenski postopek. Ta izjava predstavlja grob pritisk na Novo revijo ter na slovensko sodstvo in politiko, ki poskuša tovrstne konilikte urejati brez represivnih metod, kakršne so v navadi drugje po Jugoslaviji.
Težko je v nekaj stavkih odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da je prišlo do tako mračnjaške politične gonje. Žal je to mogoče. Poglavitni razlog gotovo leži v globoki ekonomski in politični krizi, ki je zajela jugoslovansko družbo. V tej krizni situaciji se politokrati tako bojijo ža svoje majave stolčke, da so panično reagirali na analize, objavljene v Novi reviji. Tako je revija, ki ima pičlih 3500 izvodov naklade, nenadoma poostala državni sovražnik številka ena, kar je smešno.
Pri napadih na revijo so politokrati vanjo projicirali svojo partijsko logiko ter razglasili revijo za monolitno ideološko organizacijo, tako rekoč za novo politično stranko, ki se bori za oblast, kar je povsem zgrešeno. Nova revija združuje na svojih straneh pripadnike različnih generacij ter različnih umetniških in idejnih usmeritev, ki jih druži boj za avtonomijo umetnosti in mišljenja ter boj za demokratično, civilno družbo. Podrobna in ideološko neobremenjena analiza tekstov iz 57. številke bi pokazala pomembne razlike v zornih kotih, metodah in rezultatih raziskovanj posameznih avtorjev, vendar je ideološko zaslepljena kritika te razlike spregledala; »barvna slepota« za mišljenjski pluralizem je logična posledica mehanizma po-litokratskega enosmernega mišljenja. Eno izmed osnovnih izhodišč koncepta Nove revije je razločevanje med umetnostjo in mišljenjem na eni strani ter ideologijo na drugi. Ta mišljenjska diferenciacija velja tako navzven kot navznoter revije.
Spričo ekonomske in politične krize so se skrajno zaostrili tudi mednacionalni odnosi v jugoslovanski skupnosti. Napadajo nas, da smo nacionalisti. Z vso odgovornostjo trdim, da med uredniki in sodelavci Nove revije ni nacionalistov. Med nami ni nikogar, ki bi zanikal obstoj kateregakoli drugega naroda, kakor nam podtikajo. Pač pa se po svojih skromnih močeh - z intelektualno mislijo - borimo za obrambo vitalnih interesov slovenskega naroda, česar nam nihče nima pravice očitati. Glede sporne 57. številke sem že večkrat izjavil naslednje: teze avtorjev Prispevkov za slovenski nacionalni pro-
Razgovor zapisal IGOR ŠKAMPERLE
gram lahko ocenjujemo tako ali drugače - to je stvar strokovne, argumentirane razprave. Neizpodbitna pa ostaja pravica Nove revije, da objavlja kritična razmišljanja. Demokratična družba mora omogočiti intelektualcem pravico do mišljenja, pravica do mišljenja pa vselej temelji na pravici do drugačnega, različnega mišljenja.
Prispevki so se na sociološki in filozofski ravni ukvarjali tudi z vprašanjem o možnostih razvoja in bodočosti slovenskega naroda. Za suveren in demokratičen razvoj pa je nujna neovirana zgodovinska refleksija in svobodno razmišljanje o vsakršnih stvareh. Ali stanje v slovenski (in jugoslovanski) družbi danes omogoča legitimno in neovirano raziskovanje lastne preteklosti?
V zadnjih letih smo priče okrepljenemu ukvarjanju književnikov in publicistov z zgodovino slovenske in jugoslovanske družbe. Na umetniškem področju to sovpada z gibanjem postmodernizma, ki je slepo ulico izpraznjenega avantgardističnega eksperimentiranja presegel s ponovnim oživljanjem oblik in duha tradicionalne umetnosti. Na družboslovnem področju raziskovanja (pol)preteklosti v veliki meri izvira iz potrebe, da bi ponovno osvetili korenine sedanje slovenske in jugoslovanske družbe ter na ta način ugotovili vzroke današnje krize.
Tendenca k zgodovinski refleksiji se mi zdi nujna in plodna. To še toliko bolj velja za majhen narod, kot je slovenski. Zgodovinski in kulturni spomin sta namreč izvor in predpogoj nacionalne identitete. Družba brez spomina nima nikakršne identitete.
To raziskovanje (pol)preteklosti doživlja seveda močne odpore s strani politokracije. Eden
izmed osnovnih vzvodov vladanja je obvladovanje zgodovinske zavesti. Kdor s svojo ideološko podobo obvladuje preteklost, obvladuje tudi sedanjost. Politokrati imajo monopol nad zgodovino. Zato razsikovanje zgodovine s strani neodvisnih in kritičnih duhov navdaja politokrate z občutkom ogroženosti.
Nova revija ima že od svoje ustanovitve (1982) za stalno duhovno referenco Edvarda Kocbeka in Dušana Pirjevca. Lahko bi obenem tudi rekli, da razvija meščansko miselno koncepcijo, kar je v ideološko zatohlem slovenskem prostoru osvežujoče. Pojem meščansko sem uporabil namenoma, saj mislim z njim predvsem na pridobitve buržuazne revolucije, njegovo pejorativno konotacijo pa je izsilila državno partijska birokracija. Nova revija s tem širi prostor tudi neki splošni kulturi. Toda kaj je danes kultura na Slovenskem?
Izraz »meščanska miselna koncepcija« se mi ne zdi primeren; bolj ustrezen je izraz - koncepcija civilne družbe. Gre za koncepcijo demokratične družbe, ki temelji na spoštovanju identitete in integritete človeške osebnosti ter neodtujljivih človeških pravic, med katere gotovo sodi tudi pravica do svobodnega mišljenja in izražanja tega mišljenja. Po mojem mnenju koncepcija civilne družbe zajema tako demokratične pridobitve buržoazne kot socialistične revolucije. Vprašanje o današnji kulturi na Slovenskem je tako kompleksno, da ga v okviru tega intevjuja ne moreva relativno zajeti. V nekaj besedah bi povedal le to, da je današnja slovenska kultura izredno razvejana in plodna ter da jo po dosežkih lahko suvereno merimo s kriteriji evropske in svetovne kulture. Žal razmah ustvarjalnosti nenehno dušita ekonomska kriza in politična ozkogledanost.
Nedavno sem v reviji Mladina prebral, da je Slovenija prva skupnost v Jugoslaviji, ki je razpadla. Razpadla je na uradno partijsko politiko, na alternativo in na kulturološko stranko. - Je to korak k demokratizaciji?
Citirana teza je bila - kolikor vem - prvič plasirana na javni tribuni o »slovenskem sindromu« na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po mojem mnenju ne gre za razpad Slovenije kot skupnosti, temveč za izrazito tendenco k mišljenjskemu pluralizmu, k demokratizaciji. V drugih delih Jugoslavije opažamo podobne procese, ki so pa precej šibkejši ter se spopadajo s hujšo politično blokado in celo represijo. Vrsta družbenih gibanj znotraj Slovenije poskuša v praksi udejaniti tisto, kar je Edvard Kardelj v teoriji razglasil kot pluralizem samoupravnih Interesov. Če naj bo družba res demokratična, pa pluralizem samoupravnih interesov mora nujno vsebovati tudi pluralizem političnih interesov.
Praznovanje Dneva mladosti v Beogradu in vožnja štafete po Jugoslaviji je z vidika državljana evropskega zahoda videti smešno in podobno tistemu, kar bi tu imenovali shovv bussines, le da se vrši v politično ideološke namene. Poskusi slovenske mladine, da bi to praznovanje predrugačili in posodobili, so se izjalovili. Jugoslovanske reakcije so to dogajanje diskreditirale in v isti koš postavljale nacionalne prispevke Nove revije. Človek ima ob tem občutek, da gre za nekakšen splošen odpor do Slovencev!
Z vašimi ugotovitvami se povsem strinjam. Konfliktni mednacionalni odnosi so me tudi osebno prizadeli: rojen sem namreč v Beogradu, kjer sem preživel lepo otroštvo in odraščal skupaj z vrstniki, ki so bili pripadniki različnih jugoslovanskih narodov. Na naše otroške igre ni padla nikakršna senca mednacionalnih konflik-
tov. Bili smo prijatelji, ne glede na nacionalno pripadnost. Današnji dogodki so žal daleč pod ravnjo 'moje otroške izkušnje mednacionalnih odnosov. Sovražno antislovensko vzdušje, ki vlada po današnji Jugoslaviji, me globoko žali kot Slovenca in kot človeka.
Kakšna je usoda slovenskega intelektualca ob 133. členu (verbalni delikt) KZ SRFJ?
K sreči je politika slovenskega pravosodja neprimerno bolj tolerantna kot v drugih delih Jugoslavije.
133. člen kazenskega zakonika bi bilo treba nujno črtati. Dokler bo ta člen v veljavi, pri nas ne bo zagotovljena polna demokratična pravica do mišljenja in izražanja. Kajti celo v primeru, če 133. člena ne uporabljajo v praksi, kot recimo v Sloveniji, tu ne gre za svobodo, zagarantirano z zakonom, temveč za »modrost« razsvetljene absolutistične politike in »milost« pravosodnih organov.
Je Novi reviji omogočeno nadaljnje delovanje in ali bo ohranila svojo konceptualno zastavitev?
Pobudo za ustanovitev Nove revije je leta 1980 podpisalo 60 kulturnih delavcev, celotno akcijo pa je vodila šesterica, ki je pobudo posredovala pristojnim forumom: Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Dimitrij Rupel in jaz. Naš dveletni mukotrpni boj z birokratskimi inštitucijami je 1. 1982 kronal izid prve številke Nove revije.
Dejstvo, da pri reviji sodelujem že od samega začetka, je najbrž eden izmed razlogov, zakaj so me - po znanih zapletih okoli 57. številke -sodelavci revije predlagali za vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika v obdobju šestih mesecev.
Za prevzem te težke in nehvaležne naloge sem postavil dva pogoja:
1.	kontinuiteta dosedanje konceptualne usmeritve revije (vključno s 57. številko);
2.	ohranitev dosedanjega uredniškega odbora.
Oba pogoja je založniški svet Cankarjeve založbe kot izdajateljice sprejel, kar pomeni, da ju je posredno sprejela tudi slovenska politika. To je dobro znamenje za demokratizacijo kulturnega in političnega življenja na Slovenskem.
Pred mesecem je izšel tudi dolgo pričakovani novi zvezek revije, trojna številka 58 - 60. Ta zvezek sta večinoma pripravila kot prejšnji glavni urednik Niko Grafenauer in Dimitrij Rupel kot prejšnji odgovorni urednik. Material sta oddala v tisk že pred izidom 57. številke, zaradi znanih težav pa se je izid zavlekel. Kot novi urednik revije sem dokončno oblikoval to obsežno številko na ta način, da sem vanjo vključil dokumentacijo zapletov okoli 57. številke in ne-■ katere druge aktualne zadeve. Vsebinski poudarek številke je na kvalitetni literaturi ter na kritiki predlaganih ustavnih sprememb, ki predvidevajo centralizacijo vitalnih področij gospodarskega, političnega in pravnega sistema, družbenega in kulturnega življenja. V takem nacionalnem kulturnem konglomeratu, kot je Jugoslavija, pa tovrstna unifikacija nujno predstavlja nasilje nad organskimi potrebami in interesi posameznih narodov. Revija torej živi naprej v skladu s svojim temeljnim konceptom in s kontinuiteto svojega organskega razvoja.
V tem trenutku je težko napovedati, kako se bo razpletel najnovejši zaplet - grožnja zveznega javnega tožilca, da je treba proti Novi reviji sprožiti kazenski pregon. Ne glede na vse te pritiske pa bo Nova revija pogumno in pokončno nadaljevala s svojim delom.
_______iz likovnih galerij - iz likovnih galerij_
Salentinske baročne pokrajine in ženski motivi Mocaverove
Tržaška galerija Cartesius po navadi prireja razstave domačih mojstrov ter mojstrov iz soseščine, tako da seže nekako do zahodnih meja Veneta. Galerija nadalje najraje sprejema dela mojstrov, ki se likovno izražajo v grafiki. To je pač v zvezi z dejstvom, da je razstavnemu prostoru priključena tudi grafična delavnica. Tokrat pa se je vodstvo galerije, rekli bi, izneverilo svojemu nepisanemu pravilu in sprejelo v goste likovnico, ki je prišla iz skrajnega Juga Italije in ki je prinesla s seboj izključno olja. Gre za prof. Anno Mocavero, ki je po rodu iz nekega kraja v Sa-lentu, že nekaj let pa živi kot pedagog v mestu Lecce.
Slikarka Mocavero se sicer še vedno ima za samouka, čeprav hkrati dodaja, da se je po prvih uspehih v slikarstvu lotila tudi študija in sicer kompozicije ter risanja. To je opazno v njenih razstavljenih delih, kjer prihaja povsod do izraza njen smisel za konstrukcijo upodobljenega motiva, ki je posebno očiten v pokrajinah, vtem ko svoj risarski talent lepo uveljavlja v svojih velikih oljih, v katerih je osrednji element motiva ženska ali točneje žensko telo.
Sicer pa bi mogli vso njeno sedanjo razstavo po vsebini, to je po motiviki razdeliti na dvoje. V prvi del spada pokrajina, v drugi pa kompozicija, v kateri prevladuje ženski motiv. Za njene pokrajine velja osnovna ugotovitev, da je likovnica prinesla s seboj izključno svoj skrajni Jug. Med njenimi tovrstnimi deli je glede svoje zemljepisne lege zagotovo najbolj zgovorno olje, ki nosi naslov Santa Maria di Leuca. Vendar tudi ne glede na to, vsa njena zadevna olja prikazujejo ali oljčne gaje ali druge nasade, nadalje kmečke domove ali preproste vasi, ali pa tudi velike portale, cerkvena pročelja in katedrale, torej izrazite
baročne strukture svoje Apulije. Med tovrstnimi deli vzbudi posebno pozornost pročelje velike cerkve, kjer je likovnica uspela posneti ne le gradbene konture motiva, pač pa tudi patino, ki so jo zgradbi zapustila ali če hočemo ustvarila stoletja. V tem smislu so zanimiva še olja z naslovom Pročelje katedrale v Otrantu, nato Katedrala v Ostuniju, Baročni portal itd. Ko omenjamo ta del razstave, torej pokrajine in salentinski barok, ne moremo mimo na videz skromnejšega motiva, ki pa pritegne vsako oko. Gre za lep šopek cvetja, kjer v zanimivo zagašenih lepih barvah prihaja močno do veljave lepa izrazita rdeča barva nekaterih cvetov, barva, ki osveži ali poživi vso kompozicijo.
Likovnica iz italijanskega skrajnega Juga uporablja v glavnem nekoliko temnejše rjave barve, v katere vnaša pramene bolj svežih barv ali pa tudi večje svetlejše skoraj bele ploskve, kakor na primer pri kompozicijah ženskih motivov ali pa pri slikanju salentinskega podeželja, kjer so pročelja kmečkih domov skoraj vsa bela, vsekakor močno svetla, posebno ker jih obkroža temnejše, po večini rjavo okolje.
Sicer'pa smemo za gostjo italijanskega Juga reči, da je v svojem načinu slikanja zelo enotna in dosledna in to tako v barvah oziroma v barvitosti, kot tudi v tehniki. Slikarka uporablja močno razredčeno oljno barvo, tako da pri vsej svoji močni barvitosti olje niti ne prekrije osnove, sicer nekoliko grobega platna, kar ne uspe vsakomur.
Ob koncu bi dodali, da se je Anna Mocavero v Trstu prav lepo predstavila. (Fre)
Ameriška pop umetnost šestdesetih let v Benetkah
Pop Art danes ne škandalizira več nobenega, nasprotno, pri opazovalcu vzbuja radovednost, spodbudne dvome in, ne nazadnje zabavo. Razstava »Ameriška umetnost šestdesetih let« iz muzeja Ludvvig v Kolnu, ki je. na ogled v obnovljenih prostorih muzeja moderne umetnosti CaTesaro v Benetkah, lahko računa na zagotovljen uspeh.
Nekdanji enfants terribles Lichtenstein, Oldenburg ali Rauschenberg so danes znameniti, bogati in sivolasi imenitniki. Njihove stvaritve so izgubile svežino mladinske provokacije in postale del kulturnega premoženja našega časa. Toliko bolj zanimiva izpade razstava v CaTesaro, ki nudi prijeten povod za premislek in poglobitev.
Ameriški pop umetniki zavržejo dotedanjo ikonografijo in mite in na njiho-vo mesto postavijo trivialne podobe masovne potrošniške družbe. Nobene^ meje ne poznajo več med banalno vsakdanjim in vzvišeno umetniškim. Naš svet supermarketov, risank in reklame postane sestavna komponenta njihovega ustvarjanja. Filmske zvezde nadomestijo svetnike in iz platen nedavno preminulega Andyja Warhola strelja podvojen Elvis Presley ali se smehlja podeseterjena Marilyn Monroe. Človeško telo izgubi svojo individualnost in postane čista shema. VVesselmannovi ženski liki so proizvod kozmetično-higijenske obsesije. Žensko telo se ne rojeva več kot Venera iz morske pene, ampak stopa iz kadi. Na kovinski palici visi prava plastična zavesa, na pravih vratih pa rumena brisača. Opremo Wesselmannove kopalnice, v kateri je vse »pravo«, razen naslikane človeške podobe, dopolnjujeta košara za umazano perilo in modra prepro-gica.
Uporaba predmetov v sliki povezuje ameriške umetnike z evropskim dadaizmom iz dvajsetih let in njihovi ustvarjalnosti vsiljuje etiketo neo-dadaizma. Vendar novim dadaistom manjka ikonoklastični program njihovih prednikov in manjka kritika sodobne družbe. V svojih delih, nasprotno, sprejemajo vse simbole in tehnike družbenega napredka šestdesetih let.
Roy Lichtenstein, na primer, v svojih slikah poustvarja poenostavitev in shematizacijo risank. Vizualni vtis tiskovne povečave risbe poudari z malimi pikami. Pikice pa niso gola imitacija fotokopije, marveč formalni element oblikovanja ploskve. Dovolj je ameriškim umetnikom odvečnega iskanja pomena v abstraktnih slikah! Tu je tematika slike na dlani. Vsak jo lahko spozna na prvi pogled. Pozornost in zanimanje gledalca se lahko takoj obrneta od »vsebine« na barve in oblikovne elemente slike.
Razstavo v CaTesaro dopolnjuje in bogati zanimiv katalog, ki vsebuje, med druoim, poglobljen esej, ki ga kolekciji Ludwig posveča Evelyn Weiss.
y	IVANA SUHADOLEC
Košarka: končal se je izločilni del, sedaj na vrsti četrtfinalni boji EP
Italijani z Grki, Jugoslovani s Poljaki
ATENE - Italija in Jugoslavija sta se uvrstili v četrtfinale letošnjega evropskega košarkarskega prvenstva. »Azzurri« so si sploh suvereno priigrali četrfina-le, saj so sklenili vseh pet izločilnih srečanj brez poraza. Po vrsti so namreč premagali ZRN, Poljsko, Nizozemsko, Izrael 'in v nedeljo še ČSSR. »Plavi« so si po dveh začetnih neuspehih proti SZ in Grčiji, kar je v jugoslovanskem taboru tudi sprožilo val polemik, opomogli in so v preostalih tekmah premagali^ Francijo (sicer s težavo), Španijo (z dokajšnjo razliko v koših) in Romunijo. Čosičevi varovanci so tako v svoji skupini osvojili drugo mesto za SZ.
Italijani bodo tako v četrtfinalu igrali jutri proti Grčiji, Jugoslovani pa, prav tako jutri, proti Poljski._ Ostala četrtfinalna para pa sta: SZ - ČSSR in Španija - ZRN.
V dosedanjem izločilnem delu so gotovo kakovostnejšo košarko pokazale reprezentance, ki so nastopile v A skupini, kar je bilo navsezadnje tudi pričakovati, saj so v le-tej igrale močnejše ekipe kot v B skupini, kjer Italija ni imela večje konkurence. Na dlani pa je, da so prav »azzurri« pokazali zelo solidno igro in njihovo prvo mesto po izločilnem delu je povsem zasluženo.
Jutri pa čaka Bianchinijeve varovance izredno težka naloga, nastop proti Grčiji. Domačini, z Galisom na čelu in ob podpori vročih navijačev, so nevaren nasprotnik za vsakogar. To so že okusili na lastni koži Jugoslovani, ki so z Grki izgubili, in Sovjeti, ki so sicer tesno zmagali, po srečanju pa so morali policaji pospremiti sodnika iz telovadnice v hotel.
Jugoslovani so kot nasprotnika v četrtfinalu dobili Poljake. Čeprav Poljske ne gre podcenjevati, mislimo, da bi poraz »plavih« pomenil prvovrstno presenečenje.
SKUPINA A
IZIDI 5. KOLA
Jugoslavija - Romunija 120:78 (69:43)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 10, A. Petrovič, Djordjevič 20, Kukoč 21, Pasjralj 12, Grbovič, Radovič, Vran-kovič 6, Radovanovič, Divac 25, Rad-ja 8, Cvjetičanin 18.
OSTALA IZIDA: SZ - Španija 104:88; Grčija - Francija 82:69.
Sov. zveza
Jugoslavija
Španija
Grčija
Francija
Romunija
LESTVICA 5 5 0 5 3 2 5 3 2 5 3 2 5 1 4 5 0 5
SKUPINA B
501:414 10 473:421 6 497:455 6 428:497 6 395:521 2 410:561 0
IZIDI 5. KOLA
Italija - ČSSR	90:66
(48:40)
ITALIJA: Montecchi, Gentile 6, Magnifico 11, Tonu! 14, Brunamonti
2,	Vilialta 2, Gilardi, Riva 32, Mo-randotti 11, Costa 12, Carera.
OSTALA IZIDA: ZRN - Nizozemska 76:75; Poljska - Izrael 83:77.
LESTVICA Italija	5 5 0				467:379 10	
Zah. Nemčija	5	3	2	433:447	6
Poljska	5	3	2	432:434	6
ČSSR	5	2	3	436:456	4
Nizozemska	5	2	3	380:430	4
Izrael	5	1	4	422:441	2
DANAŠNJI SPORED 16.30: Francija - Izrael; 18.30: SZ -ČSSR; 20.30: Španija - ZRN.
JUTRIŠNJI SPORED 16.30: Romunija - Nizozemska; 18.30: Italija - Grčija; 20.30: Poljska -Jugoslavija.
Tenis: mednarodno prvenstvo Francije
Lendl spet nezadržen
PARIZ — Češkoslovaški teniški igralec Ivan Lendl je spet številka ena! Letos je namreč zaradi poškodbe zmagal le en sam samcat turnir, vendar pa je v nedeljo dokazal, da je sedaj, ko je spet v formi, za vse nezadržen. V finalu mednarodnega prvenstva Francije je namreč premagal Šveda Matsa Wilanderja s 7:5, 6:2^ 3:6, 7:6.
Šved je izbral taktiko čakanja, saj je dobro vedel, da lahko svojega slovitega nasprotnika premaga le z dolgotrajno in izčrpujočo (tako fizično kot psihično) borbo. Gledalci tako žal niso prišli na svoj račun, saj so gledali neverjetno dolge izmenjava (tudi po sto udarcev) in pretirano taktiziranje, v katerem pa se je bolje znašel Landl.
Tudi deževno vreme in več kot polurna prekinitev srečanja zaradi dežja sta verjetno pomagala Čehoslovaku, ki pa je zasluženo osvojil ta prestižni teniški turnir, saj je pokazal več borbenosti, več temperamenta in več želje po zmagi. Po drugi strani pa je bil Wilander preveč apatičen, tako da je celo izgubil mnogo simpatij med gledalci.
Na nedeljskem finalu moških dvojic sta po petih setih (6:7, 6:7, 6:3, 6:4, 6:2) Jarryd (Šve.) in Seguso (ZDA) še precej presenetljivo premagala Francoza Forge-ta in Noaha.
Kolesarstvo: krožna dirka po Italiji se bliža koncu
w
Čuden »giro« brez pravih protagonistov
RIVA DEL GARDA — Letošnji »giro« je očitno zelo skromen, če pa se o sporu med Visentinijem in njegovim klubskim tovarišem Ircem Rochejem govori že tri dni. Res pa je tudi, da je prav ta spor odločilen za usodo letošnje krožne dirke po Italiji.
Nedeljska etapa je potrdila dejstvo, da je ta »giro« v bistvu brez velikih protagonistov. Nizozemski kolesar Van Der Velde je spet pobegnil skupini najboljših in opravil podvig, vreden najboljšega Merckxa: v dveh dneh je osvojil dve zaporedni dolomitski etapi, kar je lahko sposoben le velik šampion. Da pa je ta njegov podvig zasenčil spor med Visentinijem in Rochejem, je spet druga zadeva.
Vsekakor je imelo »kregarjenje« med vidnina predstavnikoma Carrere tudi svoje »praktične« posledice. Med celo nedeljsko etapo, ki se je zaključila v Canazeiju, so ga gledalci ob cesti žalili, pljuvali, pa tudi obdelovali s pestmi, tako da je moral celo prositi
Visentinija, naj se javno obrne k tem »navijačem«.
Čeprav je bila nedeljska etapa gorska, ni prinesla pretresov na skupni lestvici. Van Der Velde se je še bolj povzpel na skupni lestvici, vendar pa je na Terminillu in v San Marinu izgubil preveč dragocenih minut, da bi lahko še računal na končno zmago, ostali pa so ostali na prejšnjih pozicijah. Že res, da je Visentini stalno napadal Rocheja, vendar pa se slednji ni pustil presenetiti. V šprintu za drugo mesto je zmagal Argentin, ki pa je bil kaznovan zaradi nedovoljenega porivanja s strani gledalcev.
Včerajšnja etapa je bila tudi gorska, vendar pa se je zaključila s spustom in nekaj kilometrov ravnine, ki je povzročila, da so se zaostali kolesarji spet priključili glavnini. Zanimivo pa je, da je zbežala skupina treh kolesarjev (Vitali, Paganessi in Giovannetti), ki je imela tudi do četrt ure prednosti. Prvi so se povzpeli preko Monte Bon-doneja, če pa bi ostalo pri največji
prednosti, bi bil praktično neznani Giovannetti roza majica. Vendar so ubežniki proti koncu etape izgubili nekaj minut, tako da so na cilj prispeli »le« s skoraj devetimi^ minutami prednosti pred glavnino. Sprint je zmagal Marco Vitali, Giovannetti pa se je seveda zelo vzpel na skupni lestvici.
Vrstni red včerajšnje 17. etape: 1.
Vitali (It), ki je 206 km prevozil v 4.42'52" s poprečno hitrostjo 36,049 km na uro; 2. Paganessi (It.) i. č.; 3. Giovannetti (It.) i. č.; 4. Van Brabant (Bel.) po 4T2"; 5. Jourdan (Fra.) po 7'05"; 6. Freuler (Švi.) po 8'36'j 7. Van Der Velde (Niz.); 8. Lejarreta (Špa.); 9. Roche (Irs.j; 10. Mujiča (Špa) vsi v Freulerje-vem času.
Skupna lestvica: 1. Roche (Irs.) 82.47T0''; 2. Breukink (Niz.) po 33"; 3. Millar (VB) po 2'08"; 4. Giupponi (It.) po 2'45"; 5. Giovannetti (It.) po 3'08"; 6. Lejarreta (Špa.) po 3T2"; 7. Visentini (It.) po 3'24"; 8. Rominger (Švi.) po 3'33"; 9. Van Der Velde (Niz.) po 4'29"; 10. Mujiča (Špa.) po STO".
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Na srečo bo prvenstva kmalu konec...
Triestina - Catania	0:1 (0:1)
STRELEC: v 43. min. Allievi
TRIESTINA: Gandini, 'Costantini, Salvade, Dal Pra, Cerone, Biagini, De’ Falco, Strappa, Cinello (v 60 min. Ispi-ro), Orlando, lachini (v 68. min. Di Gi-ovanni)
CATANIA: Onorati, De Simone, Tesser, Maggiora, Canuti, Polenta, Pellegrini, Allievi, Borghi, Braglia (v 65. min. Vullo), Sorbello (v 80. min. Frazzetto).
SODNIK: Felicani iz Bologne
Triestina zaključuje svoje drugoli-gaško prvenstvo na res nedostojen način. Po dolgi seriji slabih tekem se je v nedeljo verjetno dotaknila dna s tem, da je dobesedno podarila obe točki skromni ekipi Catanie, ki lahko tako nekoliko mirneje zadiha v težki borbi za obstanek v ligi.
Nihče izmed gledalcev si verjetno ni pričakoval od Triestine kdo ve kako borbene tekme. Prav tako so si pričakovali, da bo odsotnost režiserja Causia zaradi izključitve precej vplivala na igro celotnega moštva. Neverjetno pa je, kako so igralci stopili na igrišče lagodno in brez najmanjše trohice volje do borbe. Tudi po prejetem zadetku, ki je bilo pravo darilo obrambe z vratarjem Gandinijem na čelu, so tržaški igralci bolj bledo reagirali in dokazali, da jim primanjkuje tudi ponosa. Iz tehničnega vidika pa je zelo zaskrbljujoče, da je Triestina v taki meri odvisna od Causia, da ni sposobna v njegovi odsotnosti dobiti kake alternative v gradnji igre.
Skratka, tekma, ki jo je vredno takoj pozabiti in istočasno pa je splaval po vodi delček že itak pičlega kapitala
simpatije, ki ga ima trenutno Triestina pri svojih navijačih. (I. Pavletič)
Izidi 36. kola: Bari - Campobasso 2:1; Cagliari - Piša 2:1; Cesena - Genoa 3:0; Cremonese - Parma 2:1; Lazio -Lecce 0:0; Messina - Vicenza 1:1; Mo-dena - Sambenedettese 0:4; Pescara -Bologna 1:0; Taranto - Arezzo 3:1; Triestina - Catania 0:1.
Lestvica: Cremonese 42; Pescara in Cesena 41; Genoa in Piša 40; Lecce, Bari in Messina 39; Parma 38; Triestina in Bologna 34; Arezzo in Modena 33; Lazio, Vicenza, Catania in Sambenedettese 31; Campobasso in Taranto 30; Cagliari 25.
Prihodnje kolo: Arezzo - Pescara; Bologna - Cesena; Campobasso - Modena; Catania - Cagliari; Genoa - Bari; Vicenza - Cremonese; Lecce - Messina; Parma - Triestina; Piša - Lazio; Sambenedettese - Taranto.
Vardar iz Skopja najbližji naslovu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Konferenca Nogometne zveze Jugoslavije je v soboto v Zagrebu dokončno-odločila, da negativne točke ostajajo, zadeva pa se bo še nekaj časa vlekla pd sodiščih. Kolo pred koncem prvenstva ni še nič odločeno, naslovu prvaka pa je sedaj najbližje skopski Vardar, ki za prvo mesto potrebuje še točko, morda pa tudi te ne.
K takemu razpletu je največ prispevala senzacionalna zmaga Slobode nad Hajdukom v Splitu. Sloboda se je tako zanesljivo rešila odhoda iz lige, to pa je bila zanjo tudi edina rešitev. Partizan je v gosteh s Sarajevom z golom Milka Djurovskega z 11-metrovke vodil, toda na koncu je bilo 1:1 in Partizan je izpadel iz boja za naslov državnega prvaka, v katerem so le še Vardar, Hajduk in Velež. C. zvezda je po točkah že dohitela Partizana, tokrat pa je doma z Železničarjem zmagala kar s 6:1, pri čemer ji je sodnik podaril dve 11-metrovki. Stojkovič je dosegel tri, Cvetkovič dva in Marovič en gol, za Željezničarja pa je bil uspešen golgeter Mihajlovič, za katerega je bil to že 22. gol v prvenstvu in seveda vodi na lestvici strelcev.
Vardar z Rijeko seveda ni izpustil velike priložnosti, junak skopske tekme pa je bil spet mladi golgeter Darko Pančev, ki je dosegel drugi gol, prvi gol pa je bil 'dosežen po 11-metrovki in prekršku nad njim. Zagrebški Dinamo je z velikimi ambicijami odpotoval v Nikšič, to naj bi bila zanj zadnja priložnost za uvrstitev v pokal UEFA. A to je bilo še eno razočaranje za trenerja Blaževiča, Sutjeska je namreč zmagala z 2:1. Zagrebški trener je po tekmi napovedal »remont moštva«. Najbolj učinkovito je tokrat igral mostarski Velež, ki je v pičlih 35 minutah dosegel kar 4 gole, od tega je bil trikrat strelec Predrag Djurič, enkrat pa reprezentant Tuce.
Velež, Partizan, C. zvezda bodo bržkone igrali v pokalu UEFA, ni pa še znano, kdo bo poleg Spartaka zapustil prvo ligo. Kandidatov je še pet, v najtežjem položaju pa sta Čelik in Sarajevo. Tako razburljivega zadnjega kola, kot bo nedeljsko, že dolgo ni bilo, prvenstvo pa bo imelo še podaljšek pred sodišči, ki ga bo bržkone prekinila UEFA, ki ji mora NZJ do konca meseca poslati se-
znam klubov, ki bodo nastopili v evropskih pokalnih tekmovanjih.
V	drugi ligi je Maribor tokrat s 3:1 premagal zadnjeuvrščeno Slogo, strelci pa so bili Žurman, Hafner in Romac, zmaga pa bi bila glede na priložnost in igro lahko še precej višja. Možnosti Maribora so še naprej precej skromne, zelo pa bi se povečale, če bi v prvi ligi izpadla Priština.
V	slovenski nogometni ligi je bila promocija prvaka. 01ympia je kar s 6:0 premagala Domžale in ima dve koli pred koncem štiri točke prednosti pred Koprom in tako razliko v golih (58:4), ki jo je nemogoče nadoknaditi. Goriška Vozila so z 2:0 premagala Ljubljano in so še bliže obstanku.
Izidi 33. kola 1. ZNL: Dinamo (V) -Spartak 2:1 (0:0), Sarajevo — Partizan 1:1 (0:1), Velež - Budučnost 4:0 (0:0),_Hajduk
—	Sloboda 0:1 (0:0), Radnički — Čelik 1:0 (0:0), Vardar — Rijeka 2:0 (1:0), Sutjeska
—	Dinamo (Z) 2:1 (1:0), C. zvezda — Že-Ijezničar 6:1 (2:0), Priština — Osijek 2:1 (2:0).
Lestvica: Vardar 38, Velež in Hajduk 36, Partizan in C. zvezda 35, Osijek 32, Budučnost in Rijeka 30, Dinamo (Z) 29, Sutjeska, Radnički, Dinamo (V) 28, Priština 27, Zeljezničar, Sjoboda in Sarajevo 26, Čelik 25, Spartak 19.
Prihodnje kolo (14. 6.): Spartak — Priština, Osijek — C. zvezda, Želejzničar — Sutjeska, Dinamo (Z) — Vardar, Rijeka
—	Radnički, Čelik — Hajduk, Sloboda
—	Velež, Budučnost — Sarajevo, Partizan — Dinamo (V).
Izidi 31. kola 2. ZNL zahod: Famos Proleter 1:0 (0:0), Leotar — Dinamo 2:1 (2:1), Šibenik — Vojvodina 1:0 (0:0), Ki-kinda — Jedinstvo 0(:2 (0:1), Maribor — Sloga 3:1 (1:0), Rudar — Gošk Jug 0:1 (0:1), Novi Sad — Mladost 3:2 (2:0), Split
—	Iskra 3:1 (3:1), Vrbas — Borac 2:1 (1:1).
Lestvica: Vojvodina 45, Novi Sad 41, Leotar 36, Kikinda 34, Proleter in Gošk Jug 33, Šibenik in Rudar 32, Famos, Borac in Iskra 31, Jedinstvo 30, Mladost 29, Vrbas in Maribor 28, Dinamo 26, Split 20, Sloga 18.
Prihodnje kolo (14. 6.): Proleter — Vrbas, Borac — Split, Iskra — Novi Sad, Mladost — Rudar, Gošk Jug — Maribor, Jedinstvo Šibenik, Vojvodina — Leotar, Dinamo — Famos.
Nogomet: včeraj pri Udineseju
Predstavili Giacominija
Motociklizem: na veliki nagradi Avstrije
Gardner vse bližje naslovu
VIDEM — Včeraj so pri Udineseju uradno predstavili novega trenerja Mas-sima Giacominija. Predsednik furlanskega društva Gianpaolo Pozzo je na tiskovni konferenci med drugim dejal: »Z novim trenerjem mislimo že v prihodnji sezoni takoj napredovati v A ligo. Tudi naši napori na nogometni borzi so usmerjeni v to.«
Massimo Giacomini se vrača v Videm po osmih letih, potem ko mu je v samih dveh sezonah (1978 in 1979) uspelo, da je Udinese napredoval v A ligo. V svoji karieri je Giacomini med drugim vodil še Milan, Napoli, Torino, Perugio in Tries-tino.
Italijanski pokal: visoka zmaga Napolija
NEAPELJ — Napoli je na najboljši poti, da po državnem naslovu osvoji še italijanski pokal. Maradona in tovariši so namreč v prvi finalni tekmi italijanskega pokala premagali Atalanto s 3:0 (0:0). Strelci so bili Renica (67), Muro (70) in Bagni (77), najboljši mož na igrišču pa je bil Maradona.
Povratna finalna tekma tega pokala bo 13. t. m. v Bergamu.
Zelo težko pa je verjeti, da bi lahko nogometaši Atalante nadoknadili ta visoki izid (0:3). Ne glede na izid povratnega srečanja, pa je že gotovo, da bo Italijo v pokalu pokalnih prvakov zastopal dru-goligaš Atalanta.
Tudi Tassotti proti Argentincem
RIM — Za jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo v Ziirichu med svetovnimi prvaki Argentine in Italijo je zvezni trener italijanske reprezentance Azeglio Vidni sklical tudi Milanovega nogometaša Maura Tassottija.
1.	—	1.	Dinant Sal	X
2.	Bugrino	2
2.	—	1.	Eletta Sa	2
2.	Eboli	X
3.	—	1.	Etosca Vinci	2
2.	Esangue	2
4.	—	1.	Enavem	2
2.	Elkadiri	1
5.	—	1.	Emarese	1
2.	Escondida	2
6.	—	1.	Cobalco	1
2.	Mr. North	2
KVOTE
12 (2 dobitnika)	317.430.000	lir
11 (268 dobitnikov)	2.360.000	lir
10 (3.878 dobitnikov)	161.000	lir
SALZBURG — V najbolj prestižni pollitrski kategoriji je avstralski motorist Wayne Gardner osvojil dirko in se tako še bolj približal naslovu svetovnega prvaka. Njegova honda je bila na hitri progi v Salzburgu nepremagljiva, izkazal pa se je tudi drugouvrščeni Mamola, ki se
Bari - Campobasso	1
Cagliari Pi sa	1
Cesena - Genoa	1
Cremonese - Parma	1
Lazio - Lecce	X
Messina - Vicenza	X
Modena - Sambenedettese	2
Pescara - Bologna	1
Taranto - Arezzo	1
Triestina - Catania	2
Mantova - Reggiana	1
Alessandria - Torres	2
Matera - Vis Pesaro	2
KVOTE
13 (17 dobitnikov)	304.387.000 lir
12 (680 dobitnikov)	7.609.000 lir
tudi nahaja na drugem mestu skupne lestvice za SP.
Tudi Italijani, ki so bili v nedeljo množično prisotni v Salzburgu (skupno je bilo kakih sto tisoč gledalcev!), so prišli na svoj račun. Kategorija do 125 ccm je namreč bila njihova domena.. Najhitrejši je bil Gresini, sledila pa sta mu rojaka Casanova in Casoli. Na skupni lestvici premočno vodi Gresini.
V četrtlitrski kategoriji, ki jo je po predvidevanjih osvojil Zahodni Nemec Mang, se je tudi izkazal Italijan Loris Reggiani, ki je osvojil drugo mesto. Mang ga je namreč prehitel le za las.
LESTVICE
KATEGORIJA DO 125 CCM: 1. Gresini (It.) 35'57"20; 2. Casoli (It.) po 0"62; 3. Casoli (It.) po 17"47.
LESTVICA ZA SP: Gresini (It.) 60 točk; Casanova (It.) 42; Auinger (Av.) 34.
KATEGORIJA DO 250 CCM: 1. Mang (ZRN) 35'01 "18; 2. Reggiani (It.) 35'01 "18;
3.	Roth (ZRN) 35'06"86.
LESTVICA: Mang (ZRN) 48; Roth (ZRN) 43, Pons (Špa.) in Cornu (Švi.) 30.
KATEGORIJA DO 500 CCM: 1. Gardner (Avstr.) 39'57"89; 2. Mamola (ZDA) 40'00"26; 3. McKenzie (VB) 40T1 TO.
LESTVICA: Gardner (Avstr.) 58; Mamola (ZDA) 44; Haslam (VB) 40,
Motokros: najboljši Italijan Fanton
KOPER Junak tinjanske proge za motokros, ki jo je odlični organizator AMTK Koper predstavil z novo skakalnico, na kateri so najbolj drzni tekmovalci poleteli po zraku tudi do 50 m, je bil Italijan Michele Fanton, ki je na yamahi prepričljivo dobil obe vožnji četrte mednarodne dirke za pokal Alpe-Jadran v razredu do 250 ccm. Drugi je bil Jugoslovan Zdovc.
V drugi dirki za republiško prvenstvo v razredu do 125 ccm pa je bil najuspešnejši Tržičan Robert Hribar, edino dekle Nada Mapič pa je pristalo na 20. mestu. V razredu do 80 kubikov je prepričljivo zmagal Boštjan Kampu iz Lenarta.
Atletika: dva ženska svetovna rekorda
MOSKVA, EATON ROUGE — V nedeljo sta padla kar dva ženska svetovna rekorda. V Moskvi je sovjetska atletinja Natalija Lisovskaja postavila nov rekord v metu krogle z znamko 22,6 m. V, Eaton Rougeu (Louisiana) pa je Američanka Sheila Hudson postavila najboljšo svetovno znamko v troskoku z znamko 13,78 m.
Kotalkanje: po uspešnem nastopu na deželnem prvenstvu
Kokorovec in Kosmač (Polet) na državno prvenstvo
Na Opčinah se je v nedeljo zaključilo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki sta ga tokrat skupno priredili društvi Polet in DL Ferrovia-rio iz Trsta. Lepo vreme je privabilo ob rob ploščadi številno občinstvo, ki je lahko prisostvovalo res vrhunskim nastopom nekaterih kotalkarjev. Samo Kokorovec in Sandro Guerra sta imeni, ki ju ni treba posebej predstavljati, saj je Kokorovec lansko leto osvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu, Guerra pa tretje mesto na svetovnem prvenstvu. V nedeljo sta oba navdušila občinstvo in lahko rečemo, da sta si enakovredna. Kljub temu je Guerra zapustil pri sodnikih boljši vtis, saj so mu prisodili nekoliko boljšo oceno. Kokorovec je tako po zmagi v obveznih likih zasedel drugo mesto v prostem programu in v kombinaciji. Na šesto mesto se je uvrstil poletovec Serri.
Med dekleti sta v seniorski kategoriji nastopili poletovki Nicoletta Sossi in Antonella Pavat. Po kratkem programu je bila Sossijeva na odličnem drugem mestu, medtem ko je imela v prostem programu precej smole in je
tako pristala na sicer še vedno dobrem tretjem mestu. Pavatova se je uvrstila na sedmo mesto v prostem programu in na tretje mesto v kombinaciji.
Med juniorji se je tokrat res zelo dobro izkazal Damjan Kosmač, ki je osvojil prvo mesto v kratkem programu, v prostem programu in v kombinaciji. Njegov nastop v prostem programu je bil odličen, tako z umetniške plati kot po težavnostni stopnji.
Damjan Kosmač in Samo Kokorovec bosta zastopala ŠD Polet na državnem
prvenstvu, ki bo konec prihodnejga meseca v Spinei pri Benetkah. Če bosta še nadalje vestno trenirala, lahko od njiju upravičeno pričakujemo zadovoljive rezultate.
Odlično se je na društveni lestvici uvrstilo tudi društvo Polet, saj je zasedlo drugo mesto za tržaškim Jolly-jem v skupni konkurenci preko 20 ko-talkarskih klubov iz vse dežele.
Na sliki: ekipa ŠD Polet
Jadranje: po regati Trst-Brioni
Nadaljevati po zastavljeni poti
Kot smo že poročali, je bila v soboto in nedeljo 3. regata Trst-Brioni, ki sta jo priredila TPK Sirena in JK Mornar iz Pulja. Regata je vsestransko zelo dobro uspela, saj se je je udeležilo skupno 28 jadrnic, porazdeljenih na šest skupin.
Odhod v soboto zvečer je bil slavnosten. Ob prisotnosti helikopterja in obmejne pomorske policije se je počasi (bila je namreč bonaca) podala na pot skupina jadrnic, ki pa so komaj ob mraku zajele veter, saj je bilo do takrat brezvetrje skoraj popolno.
Vodstvo je takoj prevzela jadrnica Citation, ki je v tem vodstvu vztrajala ter zmagala z velikim naskokom. Na cilj je prišla že v zgodnjih jutranjih urah, ostale jadrnice pa so zaključevale svoje regate tja do večera.
Nagrajevanje je bilo v marini Ve-rudi, slavnostne govore pa so med drugim imeli župan iz Pulja in predsednik tržaškega pomorskega kluba
Sirena Edi Filipčič. Vsekakor bi poudarili izredno važnost te. pobude, ki spada med najvažnejše v zamejstvu sploh skozi vse leto.
Sinoči v Borovem športnem centru
Občni zbor ŠZ Bor
Sinoči je bil v Borovem športnem centru na »1. maju« 28. redni občni zbor Športnega združenja Bor, ki ima zdaj v svojih vrstah že devet članic. Skupščina ni bila volilnega značaja in je potekala po delegatskem sistemu. Po izčrpnem poročilu predsednika Mitje Raceta se je razvila krajša razprava.
O občnem zboru bomo seveda podrobneje še poročali.
Šah: Vidmarjev memorial
Sokolov preseneča
PORTOROŽ Na mednarodnem šahovskem turnirju za 7. Vidmarjev memorial so po prosti nedelji včeraj odigrali 5. kolo, v katerem je vodilni Ivan Sokolov iz Sarajeva remiziral z Dizdarjem in je tako še naprej sam v vodstvu.
IZIDI 5. KOLA: Kulak - Polajžer 1:0; Ksu Jun - Šifrer 1:0; Csom - Jelen 1:0; Bonsch - Psahis remi; Dizdar - Sokolov remi; Grosar - Mencinger remi; Gostiša - Vera prekinjeno.
VRSTNI RED PO 5. KOLU: Sokolov 4, Csom, Dizdar in Ksu Jun 3,5, Bonsch, Psahis, Mencinger 3, Vera in Kulak 2,5, Grosar in Gostiša 2 točki.
(Kreft)
Izola v republiški ligi
IZOLA V nedeljo je bilo sklenjeno nogometno prvenstvo v 2. slovenski ligi - zahod. Nogometaši Izole so zasedli prvo mesto in se tako po dveh letih ponovno vrnili v republiško ligo. V zadnjem kolu je Izola premagala Naklo v gosteh z 2:1. V naslednji tekmovalni sezoni bo tako Primorska imela, če se Vozila uspejo obdžati v republiški ligi, ponovno tri predstavnike. (Kreft)
Odbojka: po zmagah na nedeljskem turnirju
Goriška 01ympia deželni prvak v prvenstvu »under 14«
Mladi odbojkarji goriške 01ympie so deželni prvaki v prvenstvu »under 14«. V finalnem delu, ki je potekal v nedeljo v Štandrežu in Sovodnjah, so namreč premagali pokrajinske prvake iz Trsta, Pordenona in Vidma. Varovanci trenerja Tušarja so v srečanjih proti igralcem Sloge in Volley Balla iz Maniaga (PN) pokazali boljšo igro in brez večjih težav oboje premagali. Za osvojitev deželnega naslova pa je bila odločilna tekma z ekipo PAV Martig-nacco z Videmskega. Ob izenačenem stanju v setih 1:1 so Goričani odločilni niz osvojili na tie-breaku.
Sloga, druga slovenska ekipa na tem finalu, pa je doživela tri poraze. Poznalo se je, da so mladi slogaši neuigrani, saj so pokrajinski naslov osvojili brez igre, ker so bili edina prijavljena ekipa v tem prvenstvu na Tržaškem.
Po srečanju nam je trener 01ympie Metod Tušar povedal, da je prvo mesto mladih Goričanov povsem zasluženo: »Glede tekem s Šlogo in Porde-nončani ni bilo večjih problemov in to kažeta tudi končna izida. Odločilna je
bila tekma z ekipo iz Martignacca. Potem ko smo dokaj zlahka osvojili prvi niz, smo drugega izgubili. Potrebno je bilo odigrati še tretji niz s tie-brea-kom. Ta sistem je izredno nevaren, saj že zgrešen servis pomeni točko za nasprotnika. In prav pri serviranju so bili naši fantje očitno boljši od Videmča-nov.«
S tem tekmovanjem se je moška sezona »under 14« uradno končala.
IZIDI
01ympia - Sloga 2:0 (15:5, 15:7); Pav Martignacco - Volley Bali Maniago 2:1 (14:16, 15:7, 15:13); Volley Bali Maniago - Sloga 2:0 (16:14, 15:5); PAV Martignacco - Sloga 2:0 (15:6, 15:4); 01ympia - Volley Bali Maniago 2:0 (15:9, 15:4); 01ympia - PAV Martignacco 2:1 (15:5, 7:15, 15:12).
OLVMPIA: Terpin, J. Dornik, Bello-ni, Brajnik, D. Dornik, Gus, Košič, Lutman, Cotar.
SLOGA: A. Maver, Križman, Milič, Mesar, Ban, Pontari, Natalicchio, Ciac-chi, Volčič, Slabič, Stopar, M. Maver.
Na sliki: postava goriške 01ympie
Košarka: turnir ob 20-letnici ŠD Kontovel
Branik pred Kontovelom ES
Nogomet: v dodatni tekmi za prestop v 2. amatersko ligo
Primorcu morda manjkalo nekaj več odločnosti
Košarkarski turnir kadetov, ki ga je organiziralo ŠD Kontovel v okviru proslav ob 20-letnici ustanovitve društva, se je v nedeljo zjutraj nadaljeval na kontovelskem odprtem igrišču s finalnimi tekmami. Turnir je osvojila ekipa Branika iz Maribora, ki je v finalu premagala domačo postavo Kon-tovela Electronic Shop. Srečanje je bilo izenačeno vse do 10. minute, ko so Mariborčani z delnim izidom 14:0 visoko povedli (33:19). Ta prednost je verjetno bila odločilna, čeprav so se Kontovelci v drugem polčasu približali Mariborčanom (v 34. minuti je bil namreč rezultat 90:88). V zaključnem delu pa so košarkarji Branika pokazali jasno premoč in zasluženo osvojili trofejo.
V finalu za tretje mesto je beograjski Partizan zlahka premagal Sokola. Že v začetnem delu igre je bila premoč Beograjčanov očitna, o čemer zgovorno priča tudi končni izid.
BRANIK - KONTOVEL ES 110:97
(61:52)
BRANIK: Amizdič 5 (1:3), Doljšak 10 (2:2), Jensač, Vremovič 2, Dvoršak, Matzaraz 7 (3:4), Savič 33 (1:2), Saphal-tner 15 (1:2), Jovanovič, Matijevič 29 (5:8), Sranc 4.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu 2, Cingerla, Kocman 19 (3:9), P. Sterni 36 (6:11), A. Sterni, Pahor 6 (2:4),
ŠD KONTOVEL - RITMIKA vabi na zaključno prireditev, ki bo 12. t. m. ob 20.30 na igrišču na Kontovelu. ZSŠDI
sklicuje jutri, 10. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu sejo smučarske komisije.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici v četrtek,18. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve; 3. razno.
SHINKAIKARATE KLUB vabi vse ljubitelje karateja na nastop-trening mojstra Takashija, ki bo danes, 9. t. m., od 19. do 21. uri v zgoniški telovadnici. Vabljeni!
ZSŠDI
sklicuje dne 12. junija ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani I. Gruden v Nabrežini IZREDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. spremembe statuta.
Istega dne ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju pa bo REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim
Stanissa 21 (3:6), Gruden 11 (1:3), Grilanc, Rupel, Starc 2 (0:2), Gregori.
PARTIZAN - SOKOL 72:33 (33:9)
PARTIZAN: Stanimirovič 11 (1:2), M. Djordjevič, Vidovič 2, Tanovič 13 (1:2), Markovič 4, A. Djordjevič 2 (0:2), Zekič 12, Misirača 5 (1:2), Maksimovič 20, Stankovič 3 (1:2).
SOKOL: Paulina 10 (0:1), Šuligoj 6, Lesizza (0:2), Škrk 14 (2:6, Štanissa, Sosič, Pertot, Golemac, Bogateč 5 (2:2).
Sledilo je nagrajevanje nastopajočih ekip, katere je v imenu ŠD Kontovel pozdravil predsednik društva Henrik Lisjak, ki se je obenem zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku turnirja. Medtem ko so Mariborčani po nagrajevanju krenili proti domu, so Beograjčani, ki so prispeli na Kontovel v soboto popoldne, ostali v gosteh pri domačinih vse do danes. V nedeljo popoldne so jih mladi košarkarji Kon-tovela, pri katerih Beograjčani gostujejo, popeljali po kraški planoti, včeraj pa so jih pospremili v Trst. Danes dopoldne se bodo od njih poslovili v prepričanju, da so prijateljske stike, ki so jih z nimi navezali že v aprilu, ko je Kontovelova kadetska ekipa gostovala v Beogradu, med tem tridnevnim bivanjem pri nas še bolj utrdili in da se bo vzpostavljeno sodelovanje tudi nadaljevalo. (M. R.)
dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusija na poročila; 5. razrešnica odboru; 6. volitve novega odbora; 7. zaključki.
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE sklicuje jutri, 10. junija, v Soščevi hiši na Proseku v prvem sklicanju (ob 20. uri) in v drugem sklicanju (ob 20.30) 22. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: L izvolitev predsednika občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. izvolitev novega odbora; 7. razno. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zadnja seja glavnega odbora v tem šolskem letu v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE priredi začetniški tečaj za osnovno in srednjo šolo. Tečaj se bo pričel v ponedeljek 15. t. m. Vpisovanje in vsa pojasnila v petek 12. t. m., ob 20. uri na teniških igriščih na Padričah ali po telefonu: 226115.
CGS - Primorec	2:1 (1:1)
STRELCI: Igor Milkovič v 32. min., Pobega v 37. min., Rebec v 72. min.
CGS: Bellantuono, Vucetti (v 87. min. Bonifacio), Ouagliarello, Rebec, Rodio, Nursi, Debernardi, Cruciani, Pobega (v 89. min. Dau), Depangher, Bagatin
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Cop-pola, Florean, Valter Milkovič, Boris Kralj, Edvin Kralj, Bacchia, Igor Milkovič, Husu (v 74. min. lannarelli), Fachin
SODNIK: Innocente iz Vidma; OPOMIN: Rodio in Depangher
»Zmaga vselej ta, ki doseže gole. Danes to nam ni uspelo in smo zgubili«, je po tekmi umirjeno dejal predsrednik društva Albert Cuk in nadaljeval: »Zame, ki sem bil vedno na vseh tekmah, na treningih, pa je bilo leto odlično in se ob tej priložnosti zahvaljujem trenerju Aldu Kralju za potrpljenje, ki ga je imel z ekipo. Vsekakor sem igralcem že rekel, da je za nami dobra sezona, da je uvrstitev dobra. Če smo kaj po poti izgubili, ni bistveno, važno je, da smo bili skupaj, da smo se lepo imeli. Kako bo za prihodnjo sezono, pa bomo videli septembra.«
Lahko se strinjamo z besedami predsednika Čuka, da je bila sezona Primorca dobra in da si nima kaj dosti očitati, če v tem dodatnem srečanju za prestop v 2. amatersko ligo (Primorec je zasedel drugo mesto v skupini M 3. AL, CGS pa v skupini L) ni prišel do zmage, čeprav menimo, da bi se z nekaj več odločnosti morda le zasukalo drugače. V glavnem
pa je Primorec tokrat naredil vse, kar je bilo v njegovih močeh: »Igrali smo po svojih sposobnostih,« je dejal trener Aldo Kralj, »nasprotnik je bil nekoliko bolj svež, imel je več mladih, mi pa smo s temi začeli in z njimi šli do konca, vendar sem mislil, da bo šlo bolje. A v obrambi smo bili brez glavnih igralcev, brez Maura, Carote. Naredili smo, kar smo mogli, ekipi sta si bili enakovredni, nam pa je manjkalo nekaj športne sreče prav na koncu. Tudi sodnik... ko je prekršek za 11-metrovko, jo mora dosoditi, nikomur ne sme gledati v obraz. Nasprotnik pa je v neki priložnosti žogo ubranil z roko v kazenskem prostoru...«
Nekaj grenkobe po tej tekmi je torej le ostalo, še zlasti če upoštevamo, da je bil CGS za Primorca dosegljiv. Začetek Trebencev je namreč dobro obetal. V uvodnih minutah sta ekipi sicer igrali precej previdno (kar je povsem razumljivo), vendar je Primorec le pokazal koliko bolj urejeno igro. Zatem je CGS nadaljeval nekoliko odločneje. Kljub temu pa je Primorec prvi zasluženo povedal. Žal je nasprotnik kaj kmalu, in to zelo poceni, izenačil: Pogeba je šibko streljal v gneči v kazenskem prostoru, žoga se je počasi kotalila proti drogu in se od njega odbila v vrata. Morda bi jo z nekoliko več prisebnosti kdo lahko tudi odbil v kot. To je bilo v prvem polčasu tudi vse, saj kakšnih strelov v vrata ni bilo in Leone ter Bellantuono nista imela dela.
V drugem polčasu pa je CGS začel dosti bolj odločno in že v 1. minuti je Leo-
ne tvegal gol, a žoga je na srečo šla mimo vrat, kot se je ponovilo v 8. in 13. minuti. Primorec je pobudo prepustil nasprotniku in se očitno zanašal na protinapade, tako da je prvo resno akcijo izpeljal šele v 22. minuti, a je preveč okleval in nasprotnik, ki bi v 11. min. kmalu zakrivil avtogol, se je z zanko offsidea rešil. Tako je CGS svoj pitisk kronal z zadetkom, ki ga je dosegel Rebec z glavo po strelu s kota. Odtlej vse do konca je Primorec nadaljeval z večjo vnemo, kakšnih posebnih priložnosti pa vse do 88. minute ni imel: tedaj je Fachin pred praktično praznimi vrati streljal čez vratarja, a žoga žal ni šla v mrežo, še pred tem je bi lahko sodnik dosodil tudi 11-metrovko v korist Trebencev, ko se je neki igralec ČGS žoge dotaknil z roko v kazenskem prostoru, vendar je menil, da ni tega storil namerno in pri svoji odločitvi se po našem mnenju verjetno ni zmotil.
»To je bila klasična tekma, ko je na tehtnici vse prvenstvo. Zato ni bilo pričakovati veliko golov ali kaj podobnega, vendar menim, da so bili gledalci zadovoljni. Mislim, da je bil rezultat pravilen, imeli smo tri priložnosti več od nasprotnika. Ostali smo mirni do kraja, odločala pa je vsekakor velika volja do zmage,« je dejal trener CGS Vlado Tesevic.
»Po mojem mnenju je zmaga CGS povsem zaslužena,« je povedal naš dopisnik in nogometni izvedenec Bruno Rupel.« »V 1. polčasu sta si bili ekipi nekje enakovredni, a v začetku 2. polčasa je bil CGS v očitni premoči in bi lahko tekmo zaključil v svojo korist v prvih 20 minutah. Čeprav je gol padel sredi 2. polčasa, Primnorec ni znal reagirati. Edino pri-ložnsot je imel dve minuti pred koncem, a še to je zapravil.«
O vzrokih za poraz je igralec Mauro Kralj, ki zaradi težav z dravjem ni mogel na teren, povedal: »Morda jih gre iskati v tem, da smo tekmo verjetno preveč občutili. Ekipi sta si bili povsem enakovredni, z razliko, da smo mi njim nekaj darovali, oninam pa nič. Vzemimo zadetka: ob prvem se mi je zdelo, da so ga naredili z roko, pri drugem pa se je nasprotnik znašel sam v kazenskem prostoru, kar je nedopustno. Če pa smo se v začetku drugega polčasa zanašali na protinapad, to ni nič čudno. Skozi vse prvenstvo je bila naša moč v protinapadu, zato smo tudi tokrat skušali izkoristiti to značilnost. Poleg tega smo v naši skupini prejeli najmanj golov, kar dokazuje, da imamo dobro obrambo. Danes pa je napad nekoliko pešal in tudi obramba je pešala. A ponavljam, morda zato, ker so si igralci tekmo preveč vzeli k srcu.« (db)
	:::::::::	::::::::::::::::::		V	.* * 7	
		j:::::::::::::::::		obvestila -	obvestila
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
zrr
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Rimsko prizivno sodišče obračunalo z domnevami padovanskega sodnika Calogera
Nepričakovana razsodba na procesu »7. aprila« Toniju Negriju znižali kazen za osemnajst let
RIM *— Na prizivnem procesu »7. aprila« proti pripadnikom "avtonomije", med katerimi je izstopal univerzitetni profesor Toni Negri, se je zaključilo včerajšnje branje težko dočakane razsodbe.
Po sedemdnevnem tajnem zasedanju je v dvora-ni-bunkerju rimskega sodišča na Foru Italicu odjeknilo branje razsodbe, ki je bistveno spremenila prejšnjo iz leta 1984. Glavni obtoženec je bil v obeh primerih Toni Negri, ki je bil obsojen na 30 let zapora za oboroženi upor proti državi in za sodelovanje pri dveh ugrabitvah (nekaj let so tudi zagovarjali obtožbo, da je bil vpleten v umor Alda Mora). Rimski sodniki so ga oprostili teh obtožb in mu prisodili 12-letno zaporno kazen za domnevno sodelovanje pri nekem ropu, v katerem je izgubil življenje karabinjer Andrea Lombardini. Tudi Greste Scalzo-ne, ki je prav tako kot Negri zbežal v Francijo, je bil deležen milejše kazni. Prizivno sodišče ga je namreč
obsodilo na 9 let zapora, medtem ko mu jih je porotno prisodilo 20. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so bili oproščeni obtožbe oboroženega upora Emilio Vesce (kandidira za radikalce), Alberto Magnaghi (kandidat zelenih), Luciano Ferrari Bravo, Paolo Vir-no, Lucio Castellano, Jaroslav Novak, Silvana Ma-relli, Gianfranco Pancino in Egidio Manfredin.
V Rimu se je torej sklenil proces, ki je v letih prerasel v enega izmed simbolov tistega, kar je bilo v italijanskem sodstvu zamujenega. Afera »7. aprila« je podedovala ime po datumu (7. aprila 1979), ko je padovanski sodnik Calogero sprožil preiskavo, ki je spravila v zapor, poleg omenjenega profesorja Neg-rija, tudi Oresteja Scalzoneja in kopico drugih pripadnikov oz. simpatizerjev lokalne "avtonomije". Sodnik Calogero je podpisoval sodne naloge po skrbno izdelani strategiji, ki je splošno znana z ime-
nom »izrek Calogero« in je prav tako prerasla v sporni simbol slabo ali vsaj pristransko upravljenega sodstva.
S svojimi »matematičnimi« dokazi je sodnik Calogero utemeljeval pravilo, po katerem naj bi "avtonomija" podpirala, načelno in finančno, teroristično delovanje Rdečih brigad. Avtonomistom je sodnik Calogero avtomatično pripisal prevratniške krivde Rdečih brigad, oborožene strukture italijanskega skrajnolevičarskega terorizma.
Svinčene čase italijanskega terorizma so torej reševali tudi z vprašljivim načinom iskanja krivcev, ki nosi Calogerovo ime, včerajšnja rimska razsodba pa naj bi predstavljala »zmago pravice«, kot jo je imenoval Pannella, ki naj bi se končno otresla vseh političnih predsodkov, na katerih so zgradili dobršen del obsodb.
Klic v sili za otroke
RIM Od včeraj lahko telefonsko pokličemo službo »SOS otroštvo — sinji telefon«, ki naj bi v vsedržavnem merilu poskrbela za zaščito otrok in doraščajočih. Na telefonski številki 051-222525 bo odgovoril eden od 20-članske ekipe psihologov, socialnih delavk in pedagogov, ki bo od 8. do 22. ure skušal dobiti odgovor na klice v sili.
Ni namreč nobena skrivnost, da so otroci in doraščajoči vse več žrtve nasilja odraslih, vključno staršev. »SOS otroštvo — sinji telefon« naj bi torej po severnoameriškem in britanskem zgledu skušal priskočiti na pomoč trpečim otrokom in doraščajočim. Problematiko nasilja bo skušal iz spovednic, karabinjerskih postaj in policijskih komisariatov ter predvsem iz anonimnosti preusmeriti na bolj uspešna tla. Omenjena ekipa bo lahko' v vsakem trenutku prosila za pomoč pravne izvedence, nevropsihiatre in pediatre.
Ribje žrtve renske smrti
Sedem mesecev po požaru v tovarni Sandoz so ponovno odprli ribolov, v reki Ren pa so ribe še vedno žrtve onesnaženja	(AP)
Včeraj prvič zaslišali tajnika bivšega ministra Signorileja
Socialistični odvetnik Trane
obtožen izsiljevanja denarja
GENOVA Posebni tajnik bivšega ministra za prevoze Signorileja, odvetnik Rocco Trane, ki so ga aretirali v petek na letališču pri Brindisiju, je obtožen izsiljevanja: neka javna dela na področju prometnih infrastruktur (verjetno civilnega letalstva) naj bi dal v zakup proti nagradi več sto milijonov lir. V škandal so vpletene še tri druge osebe — med njimi neki funkcionar omenjenega ministrstva katerim so bila naslovljena sodna sporočila. Obtoženec je med včerajšnjim zasliševanjem, ki je trajalo nekako dve uri in pol, zavrnil obtožbo, več_pa preiskovalna sodnika Pellegri-no in Terrile nista hotela povedati, češ da gre za preiskovalno tajnost. Dejala sta samo še, da je bil obtoženi »iz političnega vidika korekten«. Traneja, ki je zaprt v samici genovskega zapora Marassi, bodo ta teden menda še enkrat zaslišali, a morda bo moral na zaslišanje tudi Claudfo Sig-norile, seveda le kot priča. Obtožnico so sestavili, kot kaže, na podlagi prijave nekega genovskega podjetnika, očitno tistega človeka, ki naj bi plačal podkupnino, da si zagotovi licitacijo. Zaslišali so ga 3. junija in dan nato podpisali zaporni nalog proti Traneju.
Aretacija je dvignila, kot znano, precej prahu in izzvala proteste zlasti v stranki PSI, katere je obtoženec viden predstavnik. Signorile je dogodek označil kot napad na njegovo stranko tik pred volitvami (Trane je na kandidatni listi), državni tožilec v Genovi Gennaro Calabrese de Feo pa je odvrnil: »Signorile naj se omeji na svoj politični poklic. Mar nam bodo zdaj politiki ukazovali, kdaj smemo izdati zaporni nalog in kdaj ne?« Tožilec je še posebno hud, ker nekateri govorijo, da je De Mitov prijatelj in da je s to aretacijo storil uslugo demokristjanom.
Ukradli blindiran avto
COSEN-ZA — Običajni neznanci so včeraj v Cosenzi ukradli avto predsednika catanzarskega prizivnega sodišča Luigija De Rose. Vest ne bi bila vredna omembe, če ne bi bil avto blindiran, pozabljivi šofer, Luigi Adropoli, pa ni zaklenil vrat, ko je stopil iz avta in počakal na sodnika. Za nameček je na sedežu pustil svojo pištolo, ki je seveda prav tako izginila.
Usoda tepe Kurde povsod, kjer žive
TEHERAN Trnjeva pot kurdskega naroda se vnovič za spoznanje bolj strmo vzpenja. Njihovo narodno ozemlje, ki ga Kurdi naseljujejo od pamtiveka, je skrajno razkosano, saj si dokaj obširno področje delijo Iran, Irak, Turčija, Sirija in Sovjetska zveza. Najhujšemu pritisku so zaenkrat podvrženi iraški Kurdi, ki jih bratomorna iransko-iraška vojna najneposredneje ogroža. Topovski izstrelki ne prizanašajo njihovim bornim zaselkom, nedolžnih človeških žrtev je čedalje več. Preživeli se v skrajnem primeru, kajti ne gre prezreti dejstva, da so Kurdi izredno domoljubno razpoložen narod, zatečejo v iranska begunska taborišča.
Nehvaležna usoda je popestrila vrste v iranskih zatočiščih živečih Kurdov s »svežo pošiljko« beguncev iz iraškega naselja Halardžeja, ki so se po nekajdnevni hoji naposled prebili do iranskega kurdskega središča Pave. Iranski sonarodnjaki so prišlekom vsestransko ter širokogrudno postregli s sicer začasnimi »platnenimi bivališči«, mednarodni Rdeči križ pa je poskrbel za najosnovnejšo zdravstveno zaslombo in pomoč v prehrani. Priseljeni iranski Kurdi so postavili povsem samozadosten tabor Serios, ki ga upravlja zbor priletnih žensk. Neobičajno vodstveno telo nadomešča moško različico oblasti zavoljo izjemno maloštevilne moške komponente te sicer zajetne skupnosti. Vsi za orožje godni moški se namreč nahajajo na fronti, kjer si ramo ob rami z nekdanjimi iranskimi biriči na vse kriplje prizadevajo' za »odstranitev malovrednega brezbožne-za« Sadama Huseina. Sicer pa so se doslej tudi iraške oblasti do Kurdov milo rečeno mačehovsko obnašale, skratka, niso si pretirano prizadevale, da bi se prikupile srboritim kurdskim starešinam.
Mrtvi in ranjeni v neurju nad Biskajstum zalivom
BILBAO, BORDEAUX — Šest oseb je izgubilo življenje, nekaj jih pogrešajo, na desetine pa je bilo ranjenih zaradi silovitega neurja, ki je včeraj prizadelo španske in francoske pokrajine ob Biskajskem zalivu. Orkanski veter, ki je dosegel tudi hitrost 130 kilometrov na uro, je rušil kopališke zgradbe, ruval drevesa, trgal električno in telefonsko omrežje, potapljal ribiške in turistične čolne. V Bilbau je neko žensko ubila leteča jadralna deska, v Zamayi pri San Sebastianu se je zrušil bar. Iz ruševin so reševalci izvlekli truplo 7-letnega otroka in 22 ranjencev. V francoskem Arcachonu je neka ženska padla s svoje jahte in utonila. Utonil je tudi neki ribič, ki ga je val odnesel z obale. V nekem kampingu v Daxu je drevo ubilo turista, ista usoda je doletela nekega kmeta v Vi-enneju.
Zaplet po fantovščini
DETROIT -- Zaradi nedolžne fantovščine v bližnji Kanadi je moral 25-letni Marcello Fontana za nedoločen čas odložiti poročno slovesnost v detroitski katoliški katedrali sv. Ane. Fontana je v Detroit prispel pred dobrim mesecem, kjer bi se moral poročiti s svojo sonarodnjakinjo Ele-no Apolloni. Na predvečer poroke so ga prijatelji zvabili v bližnji ontariski VJindsor na fantovščino. Po zadnji svobodni noči pa se je na mejnem prehodu fant zgrozil. Obmejni funkcionarji mu niso namreč dovolili vrnitev v ZDA, ker mu je vstopni vizum zapadel. Vse rotenje je bilo zaman. Medtem je nevesta nekaj časa čakala pred oltarjem, ko pa ji je bilo vsega dovolj in je izvedela za žalostno vest, je odhitela v Windsor, staknila nekega duhovnika in se v pričakovanju prave slovesnosti kar na hitro poročila v nekem parku.
Rekorden polet z avtom
Eddie Sullivan je v Nici z avtom poletel 85,32 metra daleč ter tako potolkel svoj prejšnji rekord, ki je bil za pet metrov krajši	(Telefoto AP)