108. številka
Ljubljana, v četrtek 11. maja 1905
XXXVIII. leto.
|aaaja mk dan zvečer, iaimSi nede^e in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske deiele aa vaa leto 16 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meae« t K SO h.   Za LJubljano • posipanjem na dom aa & 24 K,  za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesee x K. Kdor hodi aam ponj, plaSa aa vse leto 2* K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa en mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko ved, kolikor snaga poštnina. — Ki naročb« brez istodobne vpošUjatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačajo od peteroatopne petlt-vrate po 11 h, Se se ae osnanilo ttaka enkrat, po 10 h, de ae Orakrat, in po 8 h, de ae tiaka trikrat ali   »otkrat, — Doplil «aj i« izvole frankoma«. — Bokopiai ae ne Traoajo. — Uredništvo in upravnlaivo je ▼ Knaflovib ulicah it. 6, in aicer nredniStro v L nadatropjn, opravništvo pa ▼ pritliejn. — DpraTništm naj ae blagovolijo poSiljati naročal ne, roklamactJe,
oznanila, t j. adminiitratrtna stvari.
Posamezne številke po 10 h.
Slovenski Narod1' telefon št. 34.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
V zmislu 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 25. maja 1905
ob 6. uri zvečer
v prostorih JVarodne tiskarne.
pedi
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca Narodne tiskarne za L 1904.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačali i i; dividende.
4. Volitev pregledovaleev računov.
5. Prememba pravil. (§ 17. se spremeni tako, da se novi občni zbor, ako prvi ni sklepčen, vrši takoj eno uro pozneje brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. — § 21. se spremeni tako, da zapisnik seje podpisujeta predsednik in zapisnikar.)
6. Posamezni nasveti.
Opomnja: § 16. Kdor hoče na obenem zbora glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Parlamentariziranje ministrstva.
Na Dan a ju, 10 maja.
Že mnogo mesecev se govori v političnih krogih, da se pripravlja re konstrukcija ministrstva in sicer t tem smislu, da dobe večje parlamen tarne stranke svoje zastopnike v kabinetu.
Znano je, da želi vlada sama tako parlamentariziranje ministrstva in to iz jako naravnih razlogov. Vlado čakajo za prihođnjost jako važne in jako težke naloge, in te ji delajo toliko več skrbi, ker ne ve, kje dobi v
parlamentu potrebno večino za svoje predloge.
Res, da funkcionira sedaj državni zbor popolnoma gladko, točno in hitro, ali nihče ne ve, koliko časa utegne to de trajati. Sedanja delavnost državnega zbora ne sme nikogar premet ki, kajti vzroki, zaradi katerih so Cehi prej obstruirali, niso odstranjeni. Čehi so Gautsohevemu ministrstvu dovolili nekaj mesecev premirja, kar 80 Nemci imenovali »Oalgenfrist«, nikakor pa ne mislijo delati vladi tlake in pustiti,.da ostane vse lepo pri staram
Vlada uvideva, da zamore zagotoviti trajno funkcioniranje državnega zbora samo na dvojen način: ali da potom sprava med Čehi in med Nemci zadovolji obe stranki oziroma narodnosti, ali pa da jih poskusi pridobiti za skupno delo na t& način, da jim da primerno zastopstvo v ministrstvu.
Oautsch je zaradi varnosti poskusil oba načina. Za prihodnje zasedanje češkega deželnega zbora pripravlja vlada vsakovrstne predloge, s katerimi hoče omogočiti spravo med Čehi in med Nemci in a tem odstraniti vzroke, ki so doslej zadrževali mirno delovanje državnega zbora. Toda vse kaže, da ta peskus ne obrodi uspeha, dasi so Čehi uprav ne-verojetno popustljivi in pripravljeni, dovoliti Nemcem ne le premembo volilnega reda, nego tudi ustanovitev narodnostnih kurij v češkem deželnem zboru, s Čimer bi bilo Nemcem zagotovljeno, da jih Čehi ne bodo majorizirali.
Nemci pa s temi koncesijami niso zadovoljni; ljubši jim je sedanje stanje, kakor da bi ugodili nekaterim češkim zahtevam, ker vedo, da osrednja vlada zanje itak vse stori in tišči Čehe ravno tako ob zid, kakor druge Slovane.
Tudi o parlamentariziranju ministrstva nečejo Nemci ničesar vedeti.
Izvzeti so le tisti »štreber ji«, katerim se kolca po ministrskih portfeljib. Ako bi se  posrečilo vladi, izvesti parla-
mentariziranje ministrstva, kar je mogoče samo v obliki nove koalicije, bi se morale prizadete stranke za nekaj časa odpovedati rešitvi svojih aspi-racij, bi morale preporna vprašanja pustiti na strani in se posvetiti delu, da se spravijo važne in težavne predloge pod streho. S tem niso Nemci kar nič zadovoljni. Boje se, da bi vlada, če bi sedelo v njej nekaj slovanskih ministrov, administrativnim potom morala ugoditi marsikaki slovanski zahtevi in zato se zdaj vodilni nemški možje oglašajo drug za drugim proti parlamentariziranju ministrstva.
To stališče je lahko umljivo. Vsako uradniško ministrstvo je nemškega mišljenja in sovražno zahtevam in željam slovanskih narodnosti. Tisti časi, ko je bilo mogoče nemško parlamentarno ministrstvo, so za vedno minuli. Nikdar se več ne vrnejo. Mogoče je samo koalicijsko ministrstvo, v katerem sede poleg nemških tudi slovanski ministri, ali pa uradniško ministrstvo, v katerem odločujejo samo prtsteši nemških strank in sta češki in poljski minister samo za dekoracijo.
Mi se ntČ ne čudimo, da bb Nemci tako vnemajoza uradniški ministrstvo. Vsako uradniško ministrstvo je ravno tako nemško, kakor bi bilo nemško parlamentarno ministrstvo, ima pa še to udobnost, da lahko parlament prezira kolikor heče in da se mu ni treba ozirati na slovanske stranke. Tako kakor je K5rber vladal v nemško korist, bi ne moglo vladati nobeno parlamentarno nemško strankarsko ministrstvo.
Nemci tega tudi nič ne prikrivajo in zato se zdaj drug za drugim oglašajo proti parlamentariziranju ministrstva in bržčas bo ta projekt prav tako splaval po vodi, kakor nameravana sprava v češkem dež. zboru Nemci hočejo gospodstvo, Nemci hočejo, da jim naj služi ves administrativni aparat in zato nečejo sprave in nečejo parlamentarnega ministrstva.
Vojna na Daljnem Vit oko.
Zedinjenje eskadre admirala Nebogatova z ostalim ruskim brodovjem.
»Petit Journalu« se brzojavlja iz Saigona z dne 9. t. m.: Eskadra admirala Nebogatova se je ob zori pojavila pri rtu S t. Jaques, 20 milj od obrežja.
Pripravljala ae je, da bi plula po reki proti Saigonu, ker se je nadejala, • da bo tamkaj dobila vsa potrebna navodila admirala RoŽde-stvenskega, tiČoča se združitve obeh e&kader in se bo lahko preskrbela s premogom in živili.
Nebogatova pa je na širokem morju dohitela poizvedovalna ladja admirala Roždestvenskega, ki mu je sporočila, da želi ruska vlada, d a b i se obe eskadri združili izven indokitajskib voda.
Admiral Nebogatov je nato odplul na široko morje, da bi se združil z eskadro admirala Roždestvenskega, ki čaka nanj ob anamski obali.
Agence Havas poroča iz Saigona z dne 10 t. m.: Križarka »Rion« in oklopna križarka »ZemČug«, spadajoči k eskadri admirala Roždestvenskega, ste v noči 9. t. m. dospeli do rta S t. Jaques. Knžarki imata nalogo izročiti Nebogatovu posebna n&vcdila admirala Roždestvenskega.
Ladji sta se usidrali v daljavi 3 do 4 milje od obrežja, a sta na poziv francoskega guvernerja drugega dne zopet odpluli na široko morje. Križarka »Zemčug« je videti v najlepšem stanju in na njenih podvodnih bokih, ki so se vsled viharnega vremena včasih videli, ni bilo opaziti nobenih školk.
»Zemčug« še sedaj vozi 24 morskih milj na uro.
Na krovu križarke, ki ima številno posadko, je vse zdravo.
Rusko brodovje je baje bogato preskrbljeno z živili vsake vrste, nedostaje mu samo tobaka in smodk.
Najbrže je admiral Nebogatov že plul mimo rta S t. Jagues.
Ruska hospitalna ladja »Kostro m a« odpluje v petem iz Saigona.
Včeraj zvečer pa je dospela iz Saigona ta-le brzojavka:
V torek 8. t. m. sta se združili obe ruski eskadri pri rtu St Jaques.
Japonska v skrbeh.
Kakor se poroča »DaiJy Mailu« is Tofcija, da ves japonazi narod v strahu in skrbeh pričakuje, da se rusko brodovje približa japonskim otokom. Vzpnoo grozeče pomorske bitke je narod popolnoma pozabil na vojevanje na suhem v Mandžuriji.
Ker se splošno smatra, da rusko brodovje sedaj nadkri-ljuje japonsko, bo Japonci v velikih skrbeh glede izida pomorske bitke in baš to je vzrok, da admiral Togo še ni navalil na ruske ladjevje. Da se torej Togo izogiblje pomorski bitki, ni strahopetnost, marveč modra previdnost. Admiral Tcgo pomišlja, da bi usodo Japonske stavil na eno karto.
Četrto rusko brodovje.
Veliki novi oklopnici »Slava« in »Imperator Pavel I«, ladji najmodernejšega tipa, ki sta armirani z ogromnimi dvanajstpalčnimi in šestpalčnimi topovi, sta že odpluli iz ladjedelnioe v Petrogradu v Kronštat.
V Kronštatu se pripravljajo za odhod na Daljni Vzhod novozgrajena oklopnioa »Andrej Pervo-zvani«, okiopnica starejšega tipa »Imperator Aleksander II.« in oklopni križarki »Admiral Kor-nilov« in »Pamjat Azova«.
LISTEK.
„Slovenska Matica".
Tudi med ietošnjimi publikacijami »Slovenska Matic*« je znanstvu odkazano j&ko izdatno in častno mesto. Kar troje znanstvenih knjig je izdala »Slovenska Matica« in ker ima tudi društveno poročilo svoj statistični pomen in bo služilo zgodovinarjem kot pomoček pri proučevanju društvenega življenja, se sme morda tudi tc brošuro prišteti k znanstvenim delom.
Po obsegu zavzemajo torej znanstvena dela med »Matičinimi« publikacijami prvo mesto. Ker nimamo znanstvene akademije, je gotovo prav, da skuša »Matica« po svojih močeh skrbeti za znanost. Principijalno ne bo temu nihčb ugovarjal in ne ugovarjajo niti tisti, ki sicer z »Matico« hibo prav zadovoljni in jo žele reformirati.
Stvar ima pa še drugo lice. Nihše ne more tajiti, da se razen strokovnjakov slovensko občinstvo prav malo tanima za znanstvene publikacije. To se lahko obžaluje ali gotovo je, da je to eden prvih vzrokov, vsled ka-
terih »Slovenska Matica« ni tako popularna, kakor bi lahko bila in kakor bi morala biti.
Tudi »Matica Hrvatska« je bila svoj čas v podobnem položaju. Po-magala si je iz stiske na ta način, da poleg publikacij, ki jih dobivajo vsi člani, zalaga še različna druga dela. Na ta način si je omogočila, da lahko izpolnjuje vse svoje dolžnosti in da nudi svojim članom vendar le take knjige, ki jih morejo zanimati.
Morda bi se dalo tudi pri nas kaj enakega ukreniti. Po našem prepričanju bi »Slovenska Matica« s tem samo pridobila na popularnosti in na članih. No, in če pridobi le 1000 novih članov, in to je pri količkaj izdatni reklami in agitaciji že mogoče, bi ji bilo s tem izdatno pomagano.
Sedaj pa število Matičarjev ne narašča, marveč že nekaj let sem pada in to je ilo znamenje, obenem pa tuđi dokaz, da bo vendar treba nekaj storiti, da se »Matica« poživi in da si pridobi izdatno zaslombo pri občinstvu. Bila bi večna škoda, če bi »Slovenska Matica« jela hirati.
Troje znanstvenih knjig je izdala »Matica« srn letošnje leto, namreč »Zbornik znanstvenih in poučnih spi-
sov«, ki ga je uredil L. Pintar, potem osmi snopič »Slovenskih narodnih pesna:«, k! j?h are jajc dr. K ŠTekelj in drugi snopič »Slovenske bibliografije«, ki jo je sestavil dr. Fran Si-monič.
Štrekli eva izdaja »Slovenskih narodnih pesmi« je v vsakem oziru vzorno znanstveno delo. Pisaio se je o tej izdaji tudi v našem listu že to-likrat, da je pač odveč vsaka beseda. Mi smo se te izdaje vedno veselili in smo šli tudi z vso odločnostjo v boj, da se nadaljuje po načelih, po katerih je bil urejen začetek, da se pusti dr. Štreklju popolna svoboda in da se mu ne dela nobenih ovir.
Seveda je ta izdaja strogo znan-stvenega značaja in služi samo znanstvenikom in literatom. Za maso ni in njej tudi ni namenjena.
Istotako je tudi z dr. Simoniča »Slovensko bibliografijo« To je delo, ki je rabijo le znanstveniki in pisatelji in nihče drugi. Ogromna večina »Matičarjev« ne ve, kaj bi ž njo počela.
Ali bi ne bilo mogoče, da bi »Matica« taka dela samo založila, članom pa poskrbela drugih publikacij?
»Zbornik« naj bi ostal kakršen je sdaj. Zgodovinski in literaraozgo-
dovinski spisi ugajajo tudi širšim krogom in sploh je v »Zborniku« vedno nekaj takih stvari, ki vsakega izobraženca zanimajo.
Namesto strogo znanstvenih spisov bi »Matica« lahko poskrbela svojim članom popularnoznanstvenih razprav. Kaj ko bi povabila dr. Ivana Prijatelja, da spiše sa »Matico« igo-dovino ruske ali poljske literature. Kar je dr. Prijatelj doslej spisal, jamči, da bi nam ustvaril izvrstno delo. Kaj ko bi »Matioa« povabila kakega historika, da ji spiše zgodovino reforma oije ali zgodovino francoske »Ilirije« ?
»Matioa« bi se lahko ozirala tudi na druge stroke. Na primer zgodovina socialnega gibanja med kulturnimi narodi bi občinstvo gotovo zelo zanimala. Seveda bi bilo pri takih publikacijah vedno gledati na aktu valnost. Letos se postavi Prešernov spomenik. Ali bi ne bila uprav dolžnost »Matice Slovenske«, da o ti priliki izda veliko delo o Prešernu, ki bi obsegalo njegov životopis, ooeno njegovih d* l, označenje njegovega pomena za slovenski nsrod in njega literaturo in kritično izdajo vseh njegovih peami? Zdi se nam, da bi si »Slovenska Matica« morala pač to šteti v dolžnost. R.
Koristka.
Povest. (Maj IV.
Olgina ljubezenska omamljenost je trajala dober teden. Bili so to zanjo dnevi najslajše sreče, are neskončnega blaženstva. Vse te dni ni prišla do jasne zavesti, vse se ji je zdelo kakor sen.
Potem je prišla naravna reakcija in prišlo je spoznanje, da je zašla na napačno pot. Žalost in kes sta ji legla na dušo, ali rekla si je, da ni nikomur na svetu dolžna odgovora in da lahko stori kar boče in tolažila se je, da vzlic vsemu, kar se je zgodilo, ni nič slabša od drugih deklet.
Spoznala je, da Jakliča resnično ljubi in da bi se zdaj ne mogla od njega ločiti, ali slutila je tudi, da ta ljubezen ne bo trajala vedno in to jo je bolelo.
Jaklič je kmalu spoznal te Olgino duševno stanje. Pripisoval je to premembo rezkemu značaju svoje ljubice. Sodil je, da bo to trajalo samo nekaj časa, a ko spozna Olga, kako presrlne in vdano jo ljubi, se ga zopet oklene z vso strastjo.
Trpinčila sta drag dragega. Ce j«
Priprave ia odhod tega brodovja na Daljni Vstok nadzoruje osebno admiral Bi ril o v.
To ladjevje bodo spremljale nemške transportne ladje »Asirija«, »Kanadija« in »Fenicija«, ki jih je pravkar kupila Rusija v Hamburgu.
Četrta eskadra odpTuje koncem tega meseca na DaljniVztok.
Mr. Schvvab in nakup južnoameriških vojnih ladij.
M r. S e h \v a b, ki je v torek na povratku v Ameriko dospel v London, je ua vprašanje nekega »Stand-ardovega« poročevalca, ako je resnično, da je posredoval prodajo argentinskih in čilenakih k r i £ a r k Rusiji in sklenil pogodbo glede zgradbe novih ruskih vojnih Iadih, odgovoril: »Res je, da sem imel vrlo važno in pomenljivo misijo na Ruskem. O uspehu iste pa ne morem ničesar povedati. Ako se sme v tej zadevi kaj povedati, bo to storila ruska vlada sama.«
O vladivostoškem brodovju.
»Lokalanzeigerju« se javlja ii Tokija:
S severa z otoka Je so ni zanesljivih vesti.
Gotovo pa je, da križarijo že dlje Časa v Japonskem morju ruske križarke in torpedovke. Sele te dni so se ruske ladje zopet vrnile v Vladivostok.
Vest, da križarka »Bogatir« še ni popravljena, ni resnična. Saj je »Bogatir« že na jesen križa ril pred pristaniščem. V Vladivostoku se nahaja in 5 podmorskih čolnov 25 torpedovk in ne, kakor se poroča, samo devet. Rusi namenoma širijo napačne vesti, da bi premotili Japonce.
Dve japonski ladji potopljeni ?
Iz Petrograda se brzr javlja : Semkaj je došlo poročilo, da je admiral Ro ž des t vens k i potopil v zalivu Penan dve japonski opazovalni ladji.
Pomorski generalni štab še sicer ni prejo! potrdiia, vendar pa se sodi, da je veat resnična, ker je došla iz zelo zanesljivega vira.
Državni zbor.
Dunaj, 10. maja. Posl. dr. Ploj je interpeliral naučnega ministra zaradi šolskih razmer v Ukvah na Koroškem. — V podrobni razpravi o carinskem tarifu je govorila cela vrsta poslancev, katerim je potem odgovarjal poljedelski minister grof Buquoy. — Potem se je debata zaključila ter se izvolil za glavnega govornika contra posl. Stojan, ki je prosil vlado, naj pazi na izdelovanje umetnega medu. Potem ko so še v imenu manjšin stavili svoje pred-Jocre poslanci Schraffl, Peschka
in dr. Licht, se je začelo glasovanje ter je bilo prvih iest postojank carinskega tarifa (žito, sadje, zelenjava, pijače, živina in živalski produkti) z veliko večino sprejetih, dočim so bile vse resolucije in predloge manjšine odklonjene. S tem je glavno delo pri oarinskem tariiu končano, sakaj skupine oarinakega tarifa, ki pridejo prihodnje dni na vrsto, bodo zahtevale le kratke debate.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 10. maja. Proračunski odsek je razpravljal v današnji seji najprej o poglavju »naučno ministrstvo«. V debato je posegel tudi naučni minister, ki je izjavil, da je naklonjen nasvetu, naj bi se okrajni šolski nadzorniki podržavili, toda ker bi to provzročilo blizu 700000 K stroškov, je mogoče izvršiti podržavljenje le polagoma. Vrhu tega pa je predpogoj za ureditev tega vprašanja, da se spremenijo zakoni o šolskem nadzorstvu v nekaterih deželah. Tudi se država pri tem ne odpove finančnemu sodelovanju dežel. — Končno je utemeljeval minister še porabo velikih svot za ljudsko štetje. Poglavje je bilo na to sprejeto nespremenjeno. — Potem je poročal posl. Mazorana o poglavju »trgovinsko ministrstvo«. Tudi to poglavje je bilo sprejeto nespremenjeno.
— Načelniki klubov so imeli danes sejo ter sklenili, da dožene zbornica sedanji dnevni red Že v soboto ali pa vsaj v ponedeljek, nakar se zasedanje odgodi do 6. junija. Ako pa se doseže med Cehi in Nemoi sporazumljenje, da bo mogel Češki deželni zbor reševati vse nakupiČene zadeve, skliče se državni zbor še pozneje.
— Sanitetni odsek se bavi s reformo lekarništva. Poročevalec je posl. Nowak. Generalna debata se dožene v prihodnji seji.
— Poljski klub bo zahteval po sestavi parlamentarnega ministrstva — kakor poroča »Slowo pol-skie« — zastopstvo v predsedstvu poslanske zbornice. Že od začetka leta 1900 ni bil noben Poljak več v predsedstvu.
— V železniškem odseku je posl. baron S ch vre gel pozdravil novega vodjo železniškega ministrstva Wrbo. Potem se je razpravljalo o prekoračenih kreditih pri gradnji alpskih železnic. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka obžalovanje, da si ni vlada za večje izdatke pri tej gradnji poprej izprosila dovoljenje drž. zbora.
Preošnova ministrstva.
Dunaj, 10. maja. »Narodni Listy« razpravljajo o sestavi koalicijskega ministrstva ter se odločno izrekajo proti vstopu kakega Ceha v to ministrstvo, ko pišejo:   »Tak ko-
rak, katerega pomen se ne sme pod oenjevati, bi se mogel storiti le po vsestranskem preudarku in s pritrjevanjem merodajnih činiteljev v stranki, ako bi se pokazalo, da bi is tega nastala resnična korist ia češki narod. Tako koalicijsko ministrstvo, ki bi ne imelo za vse pogodbenike trdnega programa, bi ne trajalo dolgo, in ker o temeljnih pogojih kake sprave ša ni ničesar znanega, nasprotno, sedanja vlada ne pokaže z nobenim dejanjem, da hoče biti vsem narodom enako pravična, ne moremo privoliti, da bi se tako ministrstvo sestavilo s sodelovanjem čeških poslancev«
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 10. maja. Danes je bil zopet ministrski svet. Govori se že o uradniškem ministrstvu. Opozicija pa se je postavila na stališče, da se mora tako ministrstvo takoj parlamentarno onemogočiti z nezaupnioo.
Budimpešta, 10. maja. Poslanska zbornica je nadaljevala dc bato o spomenici. Govoril je tudi hrvaški posianeo Kovačević, ki je še enkrat dokazoval, da imajo Hrvatje popolno zgodovinsko pravico do hrvaškega poveljevanja v armadi. Naglašal je, da se je hrvaška štiri-desetorica vedno trudila za blagor države ter je podpirala m a d -jarske težnje, doma pa se branila proti vsakršnim napadom. Zato pa tudi zaslužijo, da izkazujejo Madjari Hrvaški več naklonjenosti.
Dogodki v Macedoniji
Carigrad, 10. maja. Avstro-ogrski poslanik baron Galice je izročil včeraj turški vladi Bkupno spomenice, ki bo jo podpisali poslaniki vseh šestih velesil, in v kateri se naznanja, da so velesile pripravljene, sprejeti turške finančne načrte za Macedonijo, ako se izpopolnijo z določbo, da dohodke in izdatke nadzoruje posebna komisija, obstoječa iz vrhovnega nadzornika, civilnih agentov in štirih finančnih odposlancev Nemčije, Anglije, Francije in Italije.
Sofija, 10. maja. Simpatičri govori v angleški višji zbornici o kristjanskom prebivalstvu na Balkanu so zbudili voditelje maebdon-skih odborov, da so začeli pridno dopisovati z »balkanskimi prijatelji« na Angleškem, nekateri voditelji so se celo odpeljali na Angleško. U varjeni so, da izvede Anglija »resne reforme«, dočim se na Rusijo nihče več ne zanaša. Shod v Burgasu je sprejel resolucijo, v kateri se vlada poziva, da z orožjem izsili bratom v Macedoniji boljšo usodo.
Vstaja na Kreti.
Carigrad, 10. maja. Položaj na Kreti se je poslabšal. Konzuli varstvenih velesil zahtevajo porono-
prišel Jaklič zvečer domov, se mu je Olga skrila ali šla s Kobetom na sprehod. Skoro nikdar ni hotela biti sama ž njim, ali njeni pogledi in hitri a vroči poljubi na stopnicah so Jakliču ! pričali, da ga Olga ljubi.
Časih, če jo je zasačil samo in jo hotel objeti, se ga je ubranila s silo in ako jo je vprašal, Če ga še ljubi, se mu je smejala iu ga dražila, kako si more kaj takega domišljati. Koj na to pa ga je nenadoma objela, ga poljubila na usta in na oči in stekla od njega proč. In potem je ves večer ni videl.
Jakliča je to početje bolelo in zdelo se mu je nerazumljivo, ali vselej je udusil svojo nevoljo in se tolažil, da se Olga že unese. Dostikrat ga je prijela tudi želja da bi svojo jezo potopil v vinu, ali premagal se je in ni Šel v gostilno vedoč, da bi potem kmalu zapadel zopet alkoholu.
Kadar je Olga zapazila, kaj se godi v Jakliču, ga je vselej pomirila z ljubeznivimi besedami. Stisnila se je k njemu, mu položila roke okrog vratu in ga prosila, naj bo potrpežljiv in trepetaj e se je Jaklič vdal. Časih, kadar je bil Jaklič v svoji jezi in v svojem obupu že tako daleč, da je šel po svoj klobuk in hotel oditi, splazila se je Olga za njim pod streho in tedaj je Jaklič pozabil na vse in bil zopet sre-
čen v zavesti, da ga Olga resnično j ljubi.
Jaklič je ves ta čas živel redno in skromno, kakor le tedaj, kadar je imel domotožje po spodobnosti. Delal je ves dan in dostikrat tudi ponoči. Zaslužek je skrbno spravljal in sploh varčeval kolikor je mogel, samo da je mogel Olgi napraviti kako veselje. Zdaj ji je kupil nov klobuk, zdaj novo obleko. Olga je mirno sprejemala njegova darila, kakor da se to samo po sebi umeje, kakor da je to Jakličeva dolžnost. Naravnost mu je nekoč rekla: „Jaz sem ti vse žrtvovala — torej smeš tudi ti nekaj zame žrtvovati.a
Zavedala se je tako svoje žrtve, da jo je razžalila najmanjša nepozornost in da jo je časih razdražila najneznat-nejša besedica. Vsako malenkost je smatrala za preziranje in tedaj je znala strastno vzkipeti in ostro je vpraševala, kaj da Jaklič pravzaprav misli in Če meni, da jo sme poniževati, ker se mu je iz ljubezni vdala.
Vmes pa so bili dnevi, ko se je brez pomisleka vdala svojim Čuvstvom in ko je užival Jaklič ure blažene ljubezni.
Kobe je bil zapazil, da je postalo občevinje med Jakličem in med Olgo drugačno, kakor je bilo prej. Ni sicer še slutil, da imata ljubezensko razmerje,
ali bal se je, da pride do tega in zato je večkrat napeljal razgovor na zakonski stan in se silno razvnemal proti svobodni ljubezni. Navadno se je Jaklič takim razgovorom umaknil iz ozirov do Olge, ali nekoč ga je Kobe vendar izzval in ga primoral, da je povedal svoje mnenje.
V začetku je bil prepir dosti miren in dostojen, ali sčasoma so se duhovi razburili in vnela se je strastna debata.
„Ti si smešen filister, Kobe," se je jezil Jaklič in udaril s pestjo ob mizo. „Jaz pa ti pravim, da svobodna ljubezen ni nenravna in da je nenraven le zakon. Nobena ljubezen ne traja večno ; vsaka ugasne enkrat in zato jc zakon nenraven, ker zahteva vedno ljubezen, torej nekaj nemogočega. Zakon je vsled svojega trajnega značaja ne moralna institucija. Ženska, ki se omoži, se odpove svojim naravnim pravicam s tem, da se za vse Življenje veže na moža, tudi za tisti čas, ko moža ne bo več ljubila. Iz tega se rodi samo hinavstvo, laž in prevara."
„Ne, to ni res," je ugovarjal Kobe. „ Poglej, koliko je zakonov, ki so srečni. Kadar ugasne ljubezen, stopita na njeno mesto prijateljstvo in navada; kadar moža in Ženo ne veže več ljubezen, ju vežejo otroci."
(Dalje prih.)
žitev čet Vstali nameravajo zasesti vse kraje ob morju, kjer so carinski uradi. Carinski urad v Kastlu je že v njihovih rokah. — OroŽniške postaje, ki itak ne morejo ničesar opraviti proti premoči vstaiev, se povsod brez boja umikajo.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 9. maja. V Žito-miru so bili 7. t. m. veliki isgredi proti Židom, Židje so se sami orga-nizovali v bran ter se je razvil na ulicah pravoati boj. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih, in sicer se poroča o 15 mrtvih in 60 ranjenih.
Varšava, 9 maja Nad železnico Varšava - Dunaj je razglašeno obsedno stanje. Vrhovni železniški ravnatelj ima poobiaščenje, da sme neposlušne uslužbenoe tadi zapreti.
Klerikalci in resnica.
Odkar je prišel v Cerklje nad Kranjem presluli kaplan žalostnega spomina Kos in za njim kaplan B*-Šter, — dobro znan is Kostanjevice, kjer so ga vlačili po gnojnici — m odkar je odšel od tod bivši župnik blaga duš* Golobic, 83 je vnelo tukaj strankarsko nasprotje. Klerikalna garda je naperjala svojo ost proti cerkljanskemu, vse časti vrednemu učiteljstvu, kateremu sedanji cerkljanski duhovniki niti vredni niso, da mu odvežejo jermena raz črevlje na nogah.
G. učitelj Lapajne priženil se je bil v Cerklje — mož je kot izobraženec liberalnega mišljenja, in to je seveda klerikalne matadorje grozno jezilo, kar je umevno, ker, kakor znano, hočejo klerikalci uničiti vsakogar, kdor ne ]6 iz njihove zamazane sklede — in tako so poskusili tudi uničiti g. učitelja Lapajneta.
V kaplaniji se je skuhala ne k&ka pritožba na deželni šolski svet — skovana prav »na lemenatarsko sorto« — ki se je gibala v onih raa-jah, kakor pujsek v koritu. Podpisanih je bilo na tej pritožbi 20 »prizadetih staršev«, od katerih pa nekateri otrok sploh nimajo, ali pa nimajo otrok godnih za šolo, ali pa bo njih otroci šoli že davno odrasli. Ioten-dirali so pa klerikalni poštenjaki s to pritožbo edino le to, da se gosp. Lapajneta iz Cerkelj prestavi, in da se ga na ta način materijalno oškoduje; g. Lapajne se je bil namreč v Cerkljah oženil in ima njegova so proga gospa Julija roj. Vavkenova v Cerkljah gostilno, prodajalno in pre cejŠno posestvo.
Vsled te kršesaakoljubne ovadbe 20 »prizadetih staršev« so se vršile potem po okrajnem šolskem svetu kranjskem poizvedbe, ki pa niso mogle dognati druzega, kot da je nek posestnik iz Dvorij po imenu Josip Zevnik izjavil: »Men' so b'li pnnesl 'n pogen za podpisat', de se gre za 'no babo.«
Seveda je imel g. učitelj Lapajne sitnosti vsled te klerikalne nesramnosti ter si ni vedel drugače pomagati, kot da je vložil zasebno obtožbo pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranju, da se b&lvira in da postavi na laž vse te trditve, nagromadene v tej pritožbi na deželni šolski svet proti njemu.
Le ta pritožba 20 »prizadetih staršev« pa je kulminirala v nastopnih točkah (katere so bile namreč kot orimen laesae majestatis caplani naznanjene dež. šolskemu svetu): 1) da je šel g. Lapajne dne 11. okt. 1904 na lov mesto v šolo; 2) da je dne 18 marca 1904 sadil na vrtu svojega avaka drevje ter s tem, kakor v prvem slučaju, zanemarjal šolo; 3) da se otroci pohujšujejo radi tega, ker se jim vsied njegove ingerenoe preiskujejo v šoli roke, je li so dovolj snažne ali ne, ker ima priti zdravnik, da jim stavi koze.
Dne 4. maja vršila se je tedaj pri okrajnem sodišču v Kranju razprava proti dotičnikom, ki so bili omenjeno pritožbo podpisali, in sicer proti Matevžu Repniku, Janezu Bolka, Francu Kepico, Mihi Slemou, Janezu Bučarju, Martinu Teranu, Jakopu Zormanu, Jerneju Vombergarju, Jožetu Zevniku, Francu Kepiou iz Police, Jožetu Bolka, Janezu Ersarju, Jožetu Korberju, Matevžu Globočniku, Lovru Podgoršku, Francu Poravnćtu in Primožu Štirnu. Trije obtoženci pa niso prišli, s men Bučar in Jernej Kimavec sta odsotna v Ameriki, drugi na Nemškem, tretjemu Janezu Kuraltu pa je bila žena na smrt zbolela. — Vsi prišli obtoženci so bili početkom jako korajžni; kasneje so se pa vsi razen Martina Terana vdali ter izjavili, da so bili zapeljani, da so dotično prošnjo za premestitev g. Lapajneta podpisali; dva izmed soobtoženoev sta namreč po izpovedni OBtalih soobtožencev pod-
pise okoli lov'la ter rekla, da se gr<$ tukaj samo za eno prošnjo. Nekattrj so celo povedali, da je dotično vlogo prenašal Matevž Repnik od hiše <Jo h'še, JovivŠi podpise in rekši, da j. to napravljeno v kaplan jv Eden, namreč Ježe Zevnik, pa je izjavil, da bi ne bil te vloge nikdar podpi sa), ko bi bil vedel, da se gre avjpff g. učitelja Lapajneta.
Po kratki razpravi so se vij navzoči obtoženci uklonili, izvzeta^ Martina Terana, ter dali na zapisnik, da pripoznajo, da so dotično vlogo na deželni šolski svet podpisali, d| obžalujejo, da so kaj takega napr*. vili, da prekhcujejo vse ta žalit«« ter prosijo g. Lapajneta odpuščanji, in da plačajo vse pravdrie streške po sodni odmeri.
G. Lapajne jim je na to blago, dušno odpustu, na kar so se ti zgre-varci odstranili, ter m je pote na vršila razprava proti Martiau Teranu, kateri v svoji zaslepljenosti kot »pri-zadeti stariš« g. Lap&jneta ni hof«I prositi odpuščanja. Pripomnimo, da je ta »prizadeti stariš« oženjen § 1* 3 leta, in da po naravnih zakola najstarejši njegov otrok ne bi mege! imeti več kot 2 leti in 3 mesece, in da po našem skromnem mnanju to< liko star otrok nikakor še ni obvezan hoditi v šolo. Pač lep »prizadeti stariš«!
V razpravi proti Teranu zaslišal se je kot prič« g. Andrej Krn t, ni. učitelj v Cerkljah, in sicer o tem, je-li imel g. Lapajne dne 11 oktobri in 18 marca 1904 dopust. Priča je to na vse usta pod pris go potrd Obtoženec je pa zopet rem. ostrini češ, da ima druge priče, da g. mi-učitelj cerkljaški ni imel pravice g Lapajnetu dati dopusta. Sodiš5e je pa predlog za zaslišanje novih pri cd strani Terana odklonilo, in sce.* z ozirc-m na naš šolski zakon, glasom kojega ima voditelj šole pravice podrejenim svojim organom podeliti dopust za par ur, eventualno tudi za cei dan, koji slednji dovoljen: dopust se pa mora naznaniti e. kr. okrajnemu šolskemu svetu, kar ji g. naduČitelj Kmet tudi stori! in kct priča pod prisego potrdil — in | orirom na to in uvažnvaje dbjstvo, da nimajo, hvala Bogu!, duhov več iste ing9renco na šolo, kasor bi si jo želeli, in koja ingerenoa obstoja po našem mnenju v ti m, da pondumnujejo ljudstvo.
Kar se pa tiče 3. pod obtožbo stavljeno točke, da je gosp. Lapajne ba;e otroke ponujševal s tem, da jim je zsukazal, da mu morajo pokazati svojo desnico, da se dozna, je-li umita ali ne — šio se je namr č zato, da bodo otroci umiti po rokah ko pride zdravnik, da jim stavi koze — predložil ie zastopnik zasebnegi obtožitelja g. Lapajneta prepis odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 26. aprila 1904 opr štev. 13442, koji prepis je g. naduči telj Kmet, ki ga je bil kot vodja šole v Cerkljah prejel v originalu, spoznal kot popolnoma enako gi«st-čega se z izvirnikom. — Is tega od-loka izhaja, da se je naročilo vsem šolskim vodstvom kranjskega poli tičnega okraja, da morajo biti otroci takrat, ko pride zdravnik v avrbo stavljenja koz, umiti in sicer z milom, z vodo in s špiritom, in ds imajo učiteHi paziti na to, da se to izvrši.
V cčigled temu je potem Martin Teran tudi rotiriral, kakor rak, Če ii pečene žabe uide, ter preklical vs«. češ, jaz sem bil napačno podučen, in Če oni (to je g sodnik) spoznajo, da to ni nič pohujšljivega. tudi vsa preklicem in prosim g. Lapajneta naj mi odpuste.
G. Lapajne je pa z osirora na to, ker je bil Martin Tera« nemški rečeno »Hauptraielsftihrer« govornik za vse druge, dam ni iaaaj od nikegar pooblastila ter so bili v j. navzoči, in glasan kakor sraka, će se jo za nogo ujame v past, takOi da ga je moral g. sodnik iz raz pravne dvorane odstraniti — cdkio-nil vsako poravnavo ter zahteval razsodbo. — Martin Teran je bil obsojen na 1 teden zapora, rekel ja pa, da se bo pritožil ter zahteval hkratu prepis razsodbe; istotako pritožil se je tudi zastopnik zasobnega obtožitelja radi prenizko odmerjena kazni.
Pripomnimo samo še to, da j* »Sioveneo« v številkah z dne 3 aprila in s dne 11. aprila t 1. enkr*t pod člankom »Izpod Grintovc«, drugič pa pod notico »Izpod Grintovca« v prav istih stvareh napadel g. L*" pajneta, in da se je glede tega vložila tudi že zasebna obtožba pri porotnem sodišču proti znanemu dr Evgenu Lampetu, Bešterju, oerkljan* skemu kaplanu, ter Matevž Repniku. Današnja razprava v Kranju je P* popolnoma dovolj pojasnila, kdo d« je inspirator oziroma pisec teh p" f na klerikalni način zavitih natolcevanj.
Dalj« v prilogi.
Mrl
So ji
a,
a,
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 108, dnš 11. maja 1905,
Pri Filipih se zopet vidimo, ali ps svidenje pred poroto, gospod Be ^er — da govorimo po domače!
Dnevne vesti
si si
K
fo
U a-
?e
ce
o-
8-
m
o,
ri-
el la
le
lh el in o-e-ti
si
«,
ra je il.
i 1-
?.
je ič ar a« so ti li
3-r.
ie rt z
o, n
bi
la
»o ie m ti li
!Č
h5
18
'a i v
r. i-ia a,
E
i-Bi
10 i-
[a
;o
n
iz e, h
9
a
ti n ji a e
3» i-V
d
e
d i-
A
9
9 l
V Ljubljani, 11. maja.
— Kje Je Tavčar? „Sloven-Jeva** gospoda ima izreden talent, polastiti se kake zadeve, ki še rešena ni, ter ž njo strahove risati na steno. Taka zadeva je nastavljenje voditelja na kr-Ški meščanski Šoli, kojo vzdržujejo trije slovenski okraji. Naravnost nesmi-s e 1 j e torej, da bi se vodstvu take   šole    poverilo kakemu nemškemu   naeijonalcu. ki bi niti slovenščine vešč ne bil! Vzlic temu, da cela ta zadeva niti v sejah deželnega šolskega sveta na vrsto ni prišla, je v kalnih možganih nSlo-venčevihu popov Že rešena!  V Krško pride heilovec in dr. Tavčar je vse to zakrivil! Kaj takega morejo pisati le tepci, ki so  vsled samooskrumbe duševno in telesno pohabljeni!   Sicer pa je videti, da hočejo klerikalci v Krškem malo v kalnem ribariti. Prav nič se ne motimo, če imamo občutka, da je tu pri  delu tista leskovška iavba, tisti Schweiger, ki je časih po Belokrajini laško olje prodajal. Sedaj bi ga rad Krcanom prodajal. „S)ovenčevciu pa se motijo,   če menijo,  da bode Tavčar vsled tega v strah in grozo zagazil I Tudi z Lapajnetom hodijo ti poštenjaki na trg !  Raje naj pregledajo,   kaj je .Slovenec" o tem možu pisal tedaj, ko je kandidiral za  deželni zbor. Da se pa mi za človeka, ki je nas list in našo stranko Že tolikokrat javno obsuval, ne moremo posebno ugreti, je pa zopet Daravno. Sicer sta pa v deželnem šolskem svetu tudi dva škofova strežaja! Kje pa sta ta dva?
— Na   ljubljanski realki so imeli prav mično komedijo. Vršila se je v »avli«.   Ravnatelj je zbral učence v »avli«, se jim zahvalil za udeležbo pri Sshillerjevi slavnosti in zagotavljal naenkrat, da učenci niso bili primorani udeležiti se te nem-skonacijonalne siavnosti. Ali gospod ravnatelj je to zagotavljal  šele da nes, ko je  vsa  stvar že končana Preje pa n; odprl ust, dasi je »Slov. Narod«  energično nastopil in dasi mu je moralo biti znano,   kako so profesorji   zabičevali   dijakom, da mora vsakdo  slavnosti prisostvovati. Neki profesor,  zvesti sluga dr. Bin-derja, je celo grozil, da bo vsakemu dijaku,  ki  se slavnosti ne udeleži, štel uro kot neopravičeno. Nadalje je gospod ravnatelj obžaloval, da so se dali nekateri dijaki od ljudi, ki si hočejo med mladino pridobiti neko popularnost, zapeljevati k izgredom, katere on ostro obsoja.   Dostavil je, da se stvsr ne bode preiskovala, dasi ima »demonstrante« dobro zaznamovane. Gospod ravnatelj se pač boji, da ne bi bilo treba zaznamovati nemških dijakov, ki so se po slavnosti pred realko prav kanibalsko drli in razsajali omenjeni večer. Ali je bilo treba  splch te Sohillerjeve slavnosti? Če človek pogleda realce, vidi   med   njimi  toliko narodnega sovraštva, da se je kar čuditi, odkod izvira tolika mržnja. Pretepi — tudi do krvi — so vsakdanja stvar. In vse to direkcija   mirno trpi, zdi se nam, da še celo prikriva. Kam bode privedla ta vzgoja mladino? Kda> bode teh razmer konec? Ali se nam ne bede  nikdar  uresničila želja po slovenskih šol&h?   Posebno pa, al ni mogoče  priti  tem razme ram na realki v okom?! Preje gotovo ne, da bode nehalo vlada nje Binderjevo na realki. Pravi ravnatelj ljubljanske  realke je namreč dr. Binder.   Vzgojilo pa bo to vladanje največjo mržnjo med dijaki obeh narodnosti na zavodu, kar bi se pač lahko upoštevalo.
— Nemški Schulverein bo te dni obhajal 25 letnico svojega ob stanka in tudi ljubljanska podruŽnioa priredi tem povodom svojo slavnost. Ta slavnost se bo vršila izključno le interno, samo v društvenih prostorih, in je torej vsaka provokacija in vsako izzivanje izključeno. Z ozirom na to priporočamo toplo, naj se nihče ne da zapeljati v kake demonstracije. Več se itak ne more doseči, kakor
da ostanejo Nemci 8 avojo slavnostjo lepo med svojimi zidovi, in to je do seženo. Znano je pa tudi, kako lahko se zgodi pri demonstracijah kaka nesreča, tega pa res Sohulverein ni vreden, da bi kdo zaradi njega prišel v ječo. Zato toplo priporočamo občinstvu« naj se vzdrži vsake demon straoije.
— Narodnega izdajstva goriških klerikalcev, katero se je pokatalo v polni luči ob zadnjem deželnozborskera zasedanju ter se je nad nem igražsla osla dežela, »s'o venec« še vedno ni obsodil. »S >ča« pravi z osirom na to: Strašno je na rodno to glasilo ljubljanskega škofa « zadniem času, na vseh straneh piše
0 arodnosti, o narodnih pravicah in boiu za n|e, ali narodno izdajstvo v »vn|i st *t,ki i« katerega se je pela h hv» ukfiiM s »vratniku Slovencev, takrgVn j* gortČfci d. Želoi glavar, to trpi »Slov* nt c« ( rav lepo mirno. Sr p č vidi, da dokler tako postopa, amnno s le pari s nar« dnoatjo. To je tudi unoe«no, ker klerikalnem in na rodnost se izklju*uieta. To je potrdilo prav r»-na .e naših klerikalcev in potrjui** vsak dan. »Slovenec« piše o vseh drugih rečeh, »amo o t stih narodnih greh h, katerih ima »katoliška« stranka toliko na vesti, lepo molči. Taro, tam pleši, »Slovenec«, ne pa pisati o afali ti 4 a t h« in o »sramotiv-oth« Strosamttverja!
— Kongres slovanskih časnikarjev v Voloskem-Opatiji. cehi, Poljaki in Busi se peljejo v soboto zvečer z brzovlakom, ki dospe na postajo Matulje Opatija ob 9 uri 47 min. zvečer. Najno je želel*, da bi se s tem vlakom pe ljali tudi Slovenci, ker je na kolodvoru slavnostni sprejem in čakajo na goste vozovi. Kdor se je prijavil, a se sedaj ne namerava udeležiti kongresa, n i j nemudoma to sporoči na naslov: •Kongres slavenskih novinara«, Volosko Opati ja, da prihrani s tem pripravljalnemu odboru mnogo nepotrebnega dela in da se canj ne bo reserviralo stanovanje.— H kongresu seje priglasil tudi g. Ferdo L. Turna; ker ne vemo njegovega naslova, ga obveščamo, da dobi svojo legitimacijo in oertifi kat za vožnjo v uredništvu »Slovenskega Naroda«.
— Miliaria se kaže na vseh krajih. Zanesla se je že v Po d ljube n, kjer je bil včeraj naznanjen prvi slučaj 221etne Jožefe Hrovat Ljudstvo je silno razburjeno. Večno drezanje je nekoliko pomagalo, da so se dali na hišah bolnikov nabiti lepaki s vsebino: »Radi bolezni pod kaznijo prepovedan vhod.« Zakaj pa se ne raztegne ustmena prepoved izhoda na vse prizadete vasi, marveč se le omeji na hiše, kjer so bolniki? Kdo pa te kontrolira? Epide-mičnega zdravnika še zdaj ni! Ker
1 e nevarnost za Novo mesto velika, se vlada odločno poživlja, naj ukrene stroge odredbe.
— Državnozborski kan* didatje za Maribor. Za pnbod nje državnozborske volitve v mestnih okrajih Minbor Ptuj so Nemci postavili dosdaj že tri kandidate. V mestnem okraju Maribor so imeli te dni uradniki shod. kjer se je sklenilo, da se zavzamejo za sahttnererjanakega kandidata Henrika Wastiana, eventualno pa postavijo še iz svoje srede kakega vsenemškega kandidata, nikakor pa se ne zadovole s kandi datom ljudske stranke. Pa tudi uči-teljstvo postavi svojega kandidata, da ne bo stalo vedno tako v ozadja kot dosdaj, ker brez učiteljskega sodelovanja ne morejo nemška mariborska društva razviti nobene delavnosti.
— K preklicu občinskega odbora Mozirje radi nem* Nkega IV. razreda. It Mozirja se nam piše: Sram jih je pa vendar le naših žalostnih občinskih junakov pred svetom in kakor vidimo, jim ni vseeno, če jih trgajo po časnikih ali ne. Zdaj si Čistijo svoje umazano lice, a toliko pa vendar nimajo poguma, da bi povedali resnica. Odgovorili so sieer na vpraianja rasnih listov, a njihovi odgovori niso bili
popolni, ampak zakrinkani — neresnični. Ni bila ne izmišljotina, ni bilo itsiljenje preklica, ampak gola resnica je, da  je  pek   M. S u s t e r predlagal, naj se v četrtem razreda   podučuje popolnoma nemški, ker  pa naši učiteljinisozraožnitoliko, naj se pokličesem Nemee Tako je stavil predlog Suster in nič drugače   Ker se je pa tukajšnjemu tajniku g. D. Pašu vendar zdelo nekoliko preveč, ni tega predloga zapisal v zapisnik tako, ampak da se naj nemščina tudi podučuje. Zato ie bedarija in zvijača, Če se zdaj izgovarjajo s tem, da se je le tako oklenilo. D bro vedo vsi, da se necr»-ščina  pouru;e že  v  II   razredu in sicer štiri ure na teden, torej se tudi v tretjem in bi se  gotovo tudi v bodočem četrtem.  To je jasen do kai, da je dotičoi prekho popolnom* neutemeljen in izvit. Vsi kupn e po šulierajnski šoli, najbolj pa pek Šu-ster, ki še dobro  nemški  ne ina. Neljubo in  sitno je  seveda,   da je zvedel svet, kakšni  narodnjaki so v Mosirju   in   kako   nesramno blatijo nekdaj slavno Mozirje s svojim ne-oaaitl|ivim koprnenjem po nemščini. Resnica je, kar |e pisal zadnjič »S o-venski N »rod«, da bi se Lipold obr nil v grobu, ko bi to vedel    Kaj bi pa rekel Pirš, Lipoldov sovrstnik, s katerim je umrl zadnji zavedni Slovenec v Mozirju?   Ne čistite se torej v kalni vodi, sezite po čisti, če vam   je  mar  resnica.   G. Suster pa naj nikar ne hodi tako žalostno po Mozirju, saj mu »šulferajn« rad po stavi krasno palačo in ne le, da bi mu dal samo učitelja.
— Imenovanje. Narednik o. in kr. pešpolka št. 17, Ivan Tavčar, je imenovan cestnim mojstrom za Kranjsko.
— Iv. Cankar med Nemci.
V 27 sešitku nemške revije »Oester reiohische Rundschau« je objavljena znana Cankarjeva črtica pod naslovom •Der Dummkopf Martinec« v prevodu dr. Frana Vidioa.
— Akademija. V petek, 12. i m., zvečer ob polu 9 uri je redna odbo rova seja v Narodni kavarni. —
V nedeljo nadaljuje g. dr. Robida svoje predavanje o higijeni.
— Ne predstavo gospoda Kautskega, ki bo danes zvečer ob 1 ,9 uri v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«, opozarjamo slovensko občinstvo vnovič, da se je mnogobrojno udeleži, prvič ker je predstava na korist »Sokola«, drugič ker je vrlo zanimiva in tretjič ker je g. Kautski zaveden Slovan.
— Redni občni zbor »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug11 se je vršil v nedeljo dne 7. maja v Novem mestu. Poleg zadostnega števila delegatov prišla sta na občni zbor dva zastopnika metliške zadrnge in eden zastopnik obrtne zadruge v Kostanjevici. Zvezni načelnik gosp. Eng. Franchetti je poročal o de lovanju zveznega naČelstva, iz katerega poročila je posneti, da je zveza povzročila, da se je vršila razstava vajen Ških del. Dalje je povzročila, da so se vršili učni tečaji v obrtnem knjigovodstvu in sicer Čevljarske, krojaške in kovinske zadrnge. Sestavila je vse po trebne tiskovine za enako zadružno knjigovodstvo, katere je založila Blaz-nikova tiskarna. Želeti bi le bilo, da bi si vse zadruge na Kranjskem umislile iste tiskovine, ker je s tem zadružno uradovanje mnogo olajšano in razvidno. Tekom leta 1904. je poleg zadruge v Novem mestu pristopila k zvezi tudi deželna zadruga sodavičarjev v Ljubljani, ter je koncem leta 1904. pripadalo 10 obrtnih zadrug s 1745 Člani. Iz blagajničnega poročila je posneti, da je imela zveza 311 K 30 v. dohodkov in sicer znašajo prispevki zadrug 111 K 30 v., podpora trgovskega ministrstva pa 200 K. Izdatkov je bilo 55 K 36 v. Zvezno premoženje znaša s terjatvami vred 748 K 54 v. V načelstvo za dobo enega leta so bili voljeni sledeči go spod je: Fran Jeločnik, Fran Sirk, Eng. Franchetti, Ivan Kregar, Fran Škerbec (iz Loža), Avgust Jenko, Ivan Dachs, Alojzij Pogačnik, Davorin Frančič in Matko Malovič (Novo mesto) Matevž Ravnikar in Josip Jerič. Za namest nike: Ivan Okorn, Fric Novak, Fran Leben, Alojzij Lenček, Ivan Kenda in Valentin Appe. Za računske preglednike: Josip Maček, Anton Krejči in Jakob Zalaznik. Prispevek k zvezi se je določil za leto 1905. za vsakega zadružnega Člana po 30 vin. Prihodnji občni zbor se bode vršil po okolnosti v Kostanjevici, v Metliki ali pa v Ložu. Glede zavarovalnice proti nezgodam v Trstu je poročal g. Malovič ter je v svojem temeljito sestavljenem govoru ostro bičal
postopanje zavarovalnice proti obrtnikom. Predlagal je, naj občni zbor na roČi zveznemu načelstvo, da okliče vse prizadete obrtnike na enketo, pri kateri se naj zahteva temeljita uredba te zavarovalnice. O izvrševanju rokodelskega dela v kaznilnicah in v prisilni delavnici je poročal g. Kregar ter predlagal, da naj Zveza pri prihodnemu zasedanju deželnega zbora ponovi peticijo, v ka teri se naj odločno zahteva, da se naj rokodelsko delo v prisilni delavnici za vselej odpravi. G. Franchetti je poročal o   postopanju   obrtnih   oblastev proti obrtnim zadrugam ter je navedel več slučajev, koliko Časa traja, da okrajna glavarstva ali pa deželna vlada reši zadružne vloge.   Ker   pri  tem trpijo obrtne zadruge in jim ni mogoče točno in redno delovati, je predlagal,  da se naj zveza obrne na deželno vlado, katera naj opozori vsa okrajna glavarstva na določila, ki so navedena v § 145. obrtnega  reda.  Dalje  je predlagal g. Franchetti, da se naj Zveza obrne na obrtne zadruge in posamezne obrtnike, naj bi gmotno prispevali za ustanovitev obrtnega časopisa. Končno je g. Franchetti predlagal, da se naj zveznemu načelstvu naroči,  da se g. ravnatelju Ivanu Šubicu za naklonjenost Zvezi in pa obrtnim zadrugam izreče v imenu občnega zbora najtopleja zahvala in istega prosi še za nadalno naklonjenost. Omenjeno naj bode, da je imela Zveza jako važne točke na dnevnem redu in želeti bi le bilo, da se ji posreči vse sprejete predloge izvršiti v korist obrt nikov in obrtnih zadrug.
— Pevskega drudtva ,,Ljubljana" izredni občni zbor se je vršil v soboto v restavracijskih prostorih »Narodnega domau in je bil jako številno obiskan. Po pozdravu brata Šturma je poročal tajnik o društvenem delovanju od zadnjega rednega občnega zbora, spomnivši se v prvi vrsti umrlega Člana g. Skrjanca, kateri je društvu volil visoko vsoto 500 K. V znak sožalja se so dvignili navzoči raz sedežev. Iz poročila blagajnika posnemamo, da je imelo društvo od zadnjega rednega občnega zbora, t. j. od 14. grudna 1904. do 6. maja 1905. dohodkov 3456 K 14 v. in 3128 K 68 v. izdatkov, torej preostanka v blagajni 327 K 46 v. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: predsednikom Dachs Ivan, podpredsednikom Štur m Rado, v odbor pa Ju van Rudolf, Trampuš , Josip, B u k š e k Rudolf, R o v t a r Melhior. R o-tar Rudolf, Se dej Jakob in Vrečko Ivan. Pregledovalcem računov pa gg.: Kebal Iv. in Pavšek Iv. Novi odbor se je takoj resno poprijel dela in želi, da bi z ozirom na popolno novo vpeljavo društvenega življenja našel vsestranske podpore. Končno se je izrekla iskrena zahvala vsem v Ljubljani izhajajočim dnevnikom, ker so drage volje objavljali društva se tikajoče vesti. Na govoričenje po mestu, da je prejšnji predsednik izdatno oškodoval društveno blagajno, prosi nas odbor, da objavimo, da so trditve popolnoma neresnične in da se je našla blagajna v najlepšem redu. Binkoštno nedeljo priredi društvo veliko narodno slavnost na Koslerjevem vrtu, katere obširni program se pravočasno objavi.
— Pogreša se Janez Sever z Jezice št. 50. Nekoliko zmešan na umu odšel je v nedeljo zjutraj proti Ljubljani, odkoder se še do danes ni vrnil Fant je star 27 let, ima veliko bolečino na levi roki, zelenkast jopič in klobuk, je velik in močne postave. Kdor kaj ve o njem, s* prosi, naj naznani na Ježioo št 50 pri Ljubhani.
— Toča »e dne 5. in 6 maja v davčni občini črni vrh pri Polhovem gradcu toliko škode napravila, da sploh ni pričakovati kakega donosa Posebno je žito zelo trpelo, kajti uničeno je nasadov deloma tričetrtioe deloma pa popolnoma. Tudi sad|e )e skoraj popolnoma uničeno Ker je setev navadno samo ena, se bode pustilo, ker druaria sejati ne k»žt.
— Dve ženski zgoreli. Is Krškega ?e nam oš: Dae 9. t m. m zgorrla lesena bata Volčavškova. Pri te) priliki sta ogoreli dve ženski, pisestnici te bajte. K*ko je ogenj nastal, se še ni dognalo, gereti pa je zičelo v sob', v kateri sta spali. Vtdemska, krška, ra|henburška in leskovška požarna bramba bo bile kmalu na licu mesta in so zabranile, da se ni o oren j razširil.
— Potovanje generalnega štaba.   Iz  Senožeč se najn po
m : Generalni štab je v lutro v Senožeče in tukaj  do inklusive 12. štaba se nahaja v kne kjer je nastanjena sod-
rooa od 10 t. došel danes se bo mudil t. m Pisarna žjem gradu,
mja. P av tam sa nahaja provijan tura in oddelek dvorne kuhinje. Načelnik generalnega štaba, feldcajg-mojster baron Beck, se je nastanil v vili župana g. p i era. Garsarol-1 i i m. Štab je sestavljen is fml. Po-tivreka, podpolkovnika ,Mecen saffvja, majorja Metsgerja in štirih stotnikov kot voditeljev vaj ter če is drugih višjih častnikov. Tega t. sv. generalskega potovan a •e udeleži v ostalem 5 podmaršalov
10 generalmajorjev, 5 polkovnikov brigadirjev in cel kavalerijski oddelek (34 mož). Kuhinjo vodi tainik dvorne kuhinje Petrowsky. M d generali smo opazili tudi ijubljan-akega divizijonarta Rudolf« plem. Chavanna. K mj imajo 126 sebij, katere so spravili po večini v graščinske hleve Jedilni salon je pripravljen za 50 oseb, za kojih postrežbo se je pripekalo nič manj ko 20 dvornih slug Ali vse to še ne zadostuj*, radi tega so že v naprej naročili 12 oseb-domačinov v pomoč. AH bo generalni št»b v slučaju vone tudi tako komoden? Ker se bode od to podal štab v Sežano in se tam mudil do 18. maja, preložil se je on-dotni ob čij'ii semenj od 12 na 24 ms|«.
— Železnica Rcgatec-Kra-pina. D-put-cij* razn b obC n o«*lj stt-ga ia rogaškega okraja je šla «ce raj pod vodstvom poslancev dr. P I o j a m dr  Pommerja k volju ž«-lez >i šketra ministrstva posredovat z&r*di podaljš«n|a    žul^zoice   GrobeJno R flfatec še do Kr-p-ne.   Vodja železniškega ministra v* je iziavil, da se bo zavzel  za stvar, in cdi< č t v b) izpadla v znr»islu Žel|e dežele 9**>rV*r«fce.
— „Siov. pevsko društvo v Ptuju" si je izvolilo pri izvanred-nem občnem zboru dne 7. maja 1905 sledeči odbor: gg. Drag. Zupančič, predsednik; dr. Bela Stubec, pod-predsed.; V. K a j ni h, tajnik; I. II uršec blagajnik; Silv. b en tj ure, arhivar; namestniki pa: gg. Miran L o r b e r, Jož. Slavine c, An t. Poreker in Iv Strelec. Zunanjim odbornikom so bili voljeni gg.: Matej H u b a d, Ljubljana; prof. J oŠ t, Celje; Iv. Žemljic, Maribor in Fr Zaherl, Ljutomer; računskim preglednikom pa gg. J o Ž. Zeleni k, Jak. Kopic in Fer d. Skuhala.
— Joup-fix grasfeih Slovencev« V soboto, dne 13. t m. ob 8. uri zvečer bo I. jour-fiz pri „ VVilden Mann."
— Umrl je v Trstu nadinženir Jorgenser, ki ga je bil obatrelil delavec Fran Oglar. Zapustil je vdovo in dva dečka, stara 5 in 4 leta.
— Atentatorja in samomorilca Franca Ceglarja ao v torek popoldne pokoDali. Pogreba se je udeležilo okoli 1200 oseb. Policija je konfiscirala neki venčni trak z anarhističnim napisom in nositelje venca naznanila državnemu pravd ništvu.
— Cestni rop. Danes poncČi okoli polu 1. ure se je 58letni posestnik Fran Roter iz Srednje vasi pri Goricah v kranjskem okraju na južnem kolodvoru premislil in ostal, mesto da bi se bil peljal drmov, šel v mesto in zavil iz Kolodvorskih v Prediine ulioe. Kakih 60 korakov v ulici ga je nekdo udaril po vratu, ga podrl na tla in mu šiloma vzel is žepov kakih 140 K denarja, ki je obstajal iz bankovca za 100 K, dveh po 20 K in približno za 10 K drobiža. Roter je pred odhodom popival po gostilnah in se bahal i denarjem. Vsekako mora biti v zvezi s hudodelstvom kak gost, ki je vide), kje ima Roter denar. Navedene* ie razbojnik na glavi lahko telesno poškodoval. Policiji se vkljub intenzivnemu poizvedovanja Še ni posrečilo dobiti budodelnika v pest, kar bi bilo želeti, da se ga čimpreje izsledi.
— Tatvina. Jernej Toni, posestnik iz Studenca, okraj Ljubljana, je prišel 8. t. m. na semenj Dobil je pri neki tukajšnji tvrdki večjo vsoto denarja. Popoldne je pil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah v družbi • avoščka Lovra S<c lica, kateri ga je tudi okoli vozil. Toni je bil v gostilni pri pijači zadremal Ko se je prebudil, so je zopet podal v mesto. Med potjo po mestu pa je zapazil, da mu manjka denarnica, v kateri je imel bankovec ta 100 K in dva po 50 K
— Aretoval |e danes dopoldne mestni po'>oi)4ki nadatražnik Nikolaj Večerin 14 let starega Ivana Sopćića zaradi tatvine enega zavirača v škodo južne železnice, vrednega 19 K. Sopčič je polici li dobro znana oweba
— Nagla smrt. K tozadevni včerajšnji noiioi se nam poroča, da |e bila ona ženska, katero je zadela kap v Ftidriohovi vež«, 54 etna Ivana Skrlova, izvoičkova žena, stanujoča na Pokopališki oesti š\ 4
— Delavsko gibanje. Včeraj so se odpel|aii s |utneg« kolodvora v Ameriko 4 Hrvati nazaj je p% prišlo 14 Slovencev V St V>d n. K »roitovj je šlo 20 t^sadev, v Hruš oo 20 Hr*a tov, natai p* i« unsi . 30 O* <>*.
— Ljubljanska drust« ena godba priredi danea zvečer v hotela »lunja« (Kolodvorske ulioe) koncert. Začetek ob 8. ari Vstopnina 40 vin.
*  Najnovejše  novice. —
Trikrat oproščen. Meščana Ste-pana Bo bana v K lisi (Dalmacija) je tožilo državno pravdnjštvo, da je povodom hrvaških nemirov leta 1903 delil puntarske pozive. Doban je bil oproščen, a državni pravdnik je vložil dvakrat ničnostno pritožbo ter sta se vršili novi
obravnavi v Spljetn in Sebinjn, toda obakrat je bil zopet oproščen.
— Strupena muba je pičila pruskega princa Adalberta na potovanju po Siciliji v desno roko. Zdravniki so ga pravočasno Še rešili zastrup-ljenja.
— Načelnik vojaške inten-dature za AvstroOgrsko postane mesto umrlega Rockenzauna generalni intendant Marko Okrugić.
— Dunajskega župana namestnik, Strohbach, je ponoči umrl.
* Rastli ia, ki kaže vreme.
Avstrijski meteorolog Novak je našel v osrednji Ameriki rastlino, ki napoveduje vreme. Ta rastlina je zelo občutljiva za spremembe v zraku in vsled posebne razvrstitve svojega listja kaže že mnogo poprej, kakšno postane vreme. Novak je tudi izumil nov način, kako je mo goČe vreme prorokovati. Za ta namen je delal celih 20 let. Na Angleškem so mu obljubili denarnih sredstev, da napravi v Londonu zavod za praktično porabo pod pogojem, ako mu tudi Avstrija pomaga, da osnuje podružnico na Dunaju. Grof Eltz mu je baje dal na razpolaganje v ta namen 50.000 K, a grof Esterhazv 20.000 K. Pa tudi razni drugi veleposestniki, lastniki oglarnic in parobrodne družbe so mu obljubile denarno pomoč. Tako je bilo Novaku mogoče, da se pripravi na ustanovitev podružnice na Dunaju. Začasna poslovnica se je že otverila. Novak trdi, da je po njegovi metodi ena postaja dovolj za obseg 7000 km, tedaj za celo Ev ropo. S pomočjo imenovane rastline more prorokovati zračne premembe tri do osem dni poprej, katastrofe večje vrste pa 24 do 28 dni. Tako je bilo Novaku mogoče na podlagi svojega opazovanja na rastlini prorokovati dan in uro potresa v Ljubljani, Solunu, Rimu, Carigradu in Martinique. Novak pripravlja posebno ekspedicijo v Mehiko, kjer ta rastlina raste, da prenese in aklimatizuje v Evropi čimveč teh rastlin. O Veliki noči 1906 se zavod odpre. Leta 1888. je Novak tudi cesarju razložil svojo iznajdbo in cesar se je je zelo razveselil.
* Grafologične zmote. V nekem pruskem mestu je podjetnik, ki v svojem obsežnem delokrogu nastavlja le take osebe, o katerih se je ugodno izrekel izvedenec v pisavi. V svoji službi ima namreč grafologa, ki iz pisave prosilcev razsodi njihov značaj in sposobnost za službo. Neko tako prošnjo je izvedenec obsodil sledeče: „Mož Železne volje, neomajne odločnosti, nepristopen vsakemu prigovoru in vplivanju; kar je sklenil, to izvede za vsako ceno." To je bil pravi biser, popolnoma po željah gospodarja, in prosilec je tudi takoj dobil službo. Kmalu pa se je izkazalo, da je mož železne volje in neomajne odločno sti sklenil, da se načeloma vsakemu dela izogne. Ne prošnje ne grožnje ga niso odvrnile od njegovega sklepa, za kaj pogodbo za par let je nosil v žepu.
* Krvnik Bali. Ko je pred nekoliko leti umrl stari krvnik na Ogrskem, razpisana je bila služba snovega in je bil imenovan Mihael Bali, ki še zdaj opravlja s vej posel. Takratni pravosodni minister ss je hotel prepričati o sposobnosti novega krvnika in je pozval ravnatelja ana-tomičnega kabineta, profesorja Al-taia, da naj krvniku izroči mrtvo truplo osebe, ki se je zadušila. Altai se je odzval pozivu, in Bali je sredi dvorišča sodnega poslopja postavil večala, zvezal mrtvecu roke in noge in ga potem po vseh pravilih obesil. Profesor Altai je začel tedaj tolma čiti krvniku simptome in znamenja, po katerih se spozna, da je obsoje nee izdihnil, naekrat pa se vislice, ki niso dobro v zemlji stale, podero in mrtvec je padel ravno na profe aorja, ki je vsled tega tudi padel po tleh. Altaiu se k sreči ni nič zgodilo. Ko je pa natančneje pogledal mrtveca, videl je, da je okužen. Silno ae je prestrašil, sežgal takoj vso svojo obleko in se skopal v razkužm vodi. Mrtveca so nesli na to v ana-tamski kabinet, ker ni bil identificiran, po onem dogodku ga je pa nekdo spoznal in pokojnikovi sorod niki so začeli zahtevati od zavaro valnega društva zavarovalnino, ker je bil pokojnik zavarovan Zavaroval niea pa ni hotela izplačati zavarovalnine in je zahtevala, da se mrtvec izkoplje, trdeč, da si je sam življenje vsel. Mrtveoa so res izko pali in so se prepričali, da nosi ns vratu znamenja konopca in so skle pali iz tega, da je izvršil samomor. Sorodniki pa so se sklicevali na Altaia in krvnika, vsled česar se je pričela pravda, ki je dolgo časa trajala. Tako je krvnik Bali pričel svoje delovanje.
* Velikanska množina metuljev. Poleti 1904 so opazili na francoski obali nad morsko gladino med Cbausev otoki in Grauville ve likanske roje belinov. 10. in 11. julija so letali v toliki množini, da je bilo videti, kot bi snežilo. Take velikanske množice je bilo te večkrat videti.   Proti koncu poletja 1846 so
se prikazale na Angleškem pri Dovru neštevilne množioe*kapusovih belinov, ki so baje  prišli ia Francoskega.
Tudi Darvvin pripoveduje podoben slučaj. »Ko smo bili nekega večera kakih 10 angleških mil oddaljeni od zaliva San Blas, videli smo, kolikor je segal pogled, neizmerno množico metuljev v rojih po več miljard. Bilo jih je toliko, da se celo a daljnogledom ni mogel opaziti kak prazen prostor.« Švedski naravoslovec K. J. Anderason je na svojem popotovanju po južni Afriki našel mirijade oranžno rumenih metuljev, ki jih je bilo toliko število, da je šumenje, ki o ga povzročale njegove perutnice, bilo podobno busanju valov, ki se lomijo ob morski obali.
* Kolobarji okoli lune. Ko loburji okoli lune in tudi okoli solnoa spadajo med najinteresantnejše prikazni ozračja. Mali pogostni kolobarji ali venci imajo premer kvečjemu le 2 stopinj in se imenujejo aureoli, ki nastanejo z uklouitvijo svetlobnih Žarkov ob delcih prav majhnih oblakov ali megla v ozračju, podobno svetlobnemu venou, ki obdaja pri močni megli skoraj vsako oeatno sve tilko. Oi velikosti teh vodnih kroglio, ki so povprečno velike stotinko milimetra, je odvisen premer svetlob oega venoa; čim večje so kroglice, toliko manjši so aureoli. Ako so male kroglice prav enake velikosti in enako razdeljene, so kolobarji prav lepi in barvani (rdeča barva prevladuje); dru <ace se barve pokrivajo in kolobar je bel. Večji kolobarji, tudi »halo« imenovani, imajo premer 22 stopinj in so včasih bele barve, včasih pa mavrične v nasprotnem sporedu (rdeča barva znotraj). Ti nastanejo pri lomljenju svetlobe v malih ledenih kristalih, kt plavajo tudi ob naivečji «rcč ni v gornjih delih ozračja. Jako pogostne so te prikazni v polarnih krajih zaradi množine kristalov, ki plavajo v zrako.
* Iz predpisov se je norčeval. Neti ženevski trgovinski pot aifc )e vstopil neko pretočeno nedeljo v Bazlu v kupe prvega razreda brzo-vlaka Berolin Ženeva. Rad bi se bi) sam vozil; toda ni trajalo dolgo in že je vstopila neka dama, najbrž že precej postarna, ker je agent tako} sklenil, da jo odpravi. »Madame«, je dejal, »jaz imam škrlatioo.c Potnik pa ni vedel, da se morajo ljudje, ki imajo škrlatioo, na švicarskih železnicah voziti ločeni od drugih. Lisjak si je samemu sebi nastavil past. Dama ie izstopila in poklicala postajnega načelnika ter povedala vso stvar Načelnik je stopil k vozu in zahteval od potnika, da takoj zapusti voz. Ker je ta odločno proti temu protestiral, poklicali so stražnika, ki je s silo odvedel agenta z vso njegovo prtljago v poseben prostor. Vlak je odšel, k dozdevnemu bolniku je pa prišel zdravnik, ki ga je natanko preiskal, toda ni mogel najti nobene bolezni na njem. Vsled tega so ga izpustili. Tri ure pozneje se je odpeljal agent proti svojemu cilju in seveda prekli njal svoje ravnanje, ki mu je prineslo toliko sitnosti.
* Sibiraki atražmešter. Neki sibirski stražmešter okrožne policije je kot sodnik obsodil nekega kmeta v plačilo treh rubljev kot odškodnino onemu, kateremu je priložil tri zaušnice. Občinski predp ojnik je protestiral proti temu, Češ: stražmešter nima pravice nastopati kot sodnik; sploh pa da je zaušnice prenizko ocenil. Stražmešter je pa odločno trdil, da nikjer zaušnica ne stane več nego en rubelj. »Ali si zadovoljen, da ti prisolim zauŠnioo in dam rubelj zato?« vprašal je občinski predstojnik. »Velja!« In občin ski predstojnik ga je zamahnil preko ušes in mu dal rubelj. Stražmešter je oboje brez obotavljanja sprejel in odšel.
* Zbirata znamk. Te dni je
izšel katalog vseh zbirk m-rk in drugih poštnih vrednotnic, ki jo ima angleški muzej v Londonu K na teh zbirk ima nad 100000 znamk ter je vredna blizu 2 milijona kron. To zbirko je poklonil muzeju Thomas i apling. svoječasni poslanec, ki je kot 10 letni deček začel zbirati znamke. Najdragocenejši znamki v celi zbirki sta dve »Mauritiu««. Ivi a teh je rdeča, ki je veljala I. 1847 en vinar, a danes je vredna 16-20000 mark. Tako znamko je kupil nedavno princ Valeški za 17 000 mark. Druga znamka je modra po 2 vinarja, va kakršno je princ Valeški dal 29.000 mark.
* Menzelova aatira. Sloveči nemški slikar Menzel je ml vselej do skrajnosti razburjen, ako je zapazil, da se kdo norčuje iz njegove male postave. Nekega dne je stdel v Ki8sgenu v domači gostilni pri vinu Vstopili so trije tujci, dva gospoda in ena dama ter so se usedli k bližnji mizi. Ko se je Manzel slučajno ozrl k njihovi mizi, je videl, kako je dama svojima spremljevalcema nekaj šepetala in kako so ga nato vsi trije opaiovali, potem pa ae
začeli smejati. Menzelu je sicer udarila kri v glavo, toda rekel ni niče-aar, temuč je izvlekel svojo knjižico ter začel v njo pridno risati. Tedaj in tedaj je pri tem vestno pogledal na damo, tako da ae je ta aačela vznemirjati; obšel jo je neprijetni čut, da jo čudni tujec riše. Ker pa se Menzel ni dal motiti ne po divjih pogledih ne po znamenjih nevolje od sosednje mize, temuč mirno naprej risal, pristopil je hipoma eden obeh gospodov k njemu rekoč: »Gospod, dama si odločno prepoveduje, da bi jo risali!* — »No, no! Ali je to dama?« je vprašal Menzel popoi noma mirno ter pomolil tujcu svojo risarijo pod nos. Tujeo je nekaj za-leoljal v svoje opravičenje, se vrnil k Bvoji mizi, nakar so vsi trije kmalu izginili. To, kar je Menzel narisal, je bila namreč mojstrsko dovršena, dobro pitana — gos.
* Žrtva hipnoze. 22letni pravnik Koloman Kisa ia Budimpešte i© dobil mesto vzgojitel|a dvanajstletnega sina neke 34 etne vdove v ostrogomakem komitatu. Pri vdovi bo bo shajali vse krajevne višje glave, ki so ae zabavali b hipnozo. Družba je mladega pravnika s veseljem sprejela v svojo sredo. Kmalu so ga ranili dan na dan za hipnotiŠki medij, ker so prvi poskusi ž njim jako dobro upa lli Mladi m Ž pa je bil vdovi zelo všeč, zato ga je večkrat hipnotizirala, da bi ga navezala na se. Ker je to ponavljala večkrat čez dan, je mladenič začel rapidno hirati, spal ni nič in nič ni jedel. Vedel pa ni, kai se vse ž njim godi. Ko ni bil nekega dne hipnotiziran in se je za nekaj čaaa zbudil iz sanjskega življenja ter dognal, kako usodcpolno so ravnali ž njim, sklenil je tako) oditi. Brez vsakega denarja s« je podal na pot. Mati in brat sta se prestr šila, ko sta ga zagledala, še bol| pa, ko je vse zmešano govoril. Mati je mislila, da je nesrečno za-liubl|en. Ko pa so prihajala od vdove pisma, naj pride zopet k njej in ko so zvedeli, da je ljubezni željna vdova rabila hipnozo za dosego svojih ciljev, razjasnila se je vsa stvar. Brat nesrečnega mladeniča se je podal na državno pravdništvo, ki je uvedlo preiskavo. — Ziravniki so na strani vdove ter so proglasili mladeniča za močno bolnega na živoih in da si le domišlja, da ga svet preganja.
' „Talmud" o zeni in zakonu. Židovsko sv. pismo se mnogo peča z žensko. V tej knj gi je n. pr čitati: »Kdcr ostane neoženjen, ne zasluži človeškega imena, ker je pisano: Ziružena mož in žena se imenujeta človek. — Stari samec živi brez veselja, brez blagoslova in brez sreče. — Kdcr si vzame ženo zaradi denarja, bo imel zatelebane otroke.
— Kdo je bogat? Tisti, ki ima krasno ženo, osobito  lepo  po značaju — Ako je žena redna in krepostna, po dobna je vinski trti, ki rodi slastne sadove, ker zapisano je: Tvoja žena je kakor vinska trta ob zidovih tvojega doma. — Mir je podlaga zakon ske sreče Ako sta mož in žena krepostna, je Bog z njima ter ju blagoslavlja. — Mož mora biti vedno lju bezniv napram ženi, ker je ona blagoslov  v  hiši.   —  Spoštujte svoje Žene, ker le to vaa napravi za ljudi.
— Mož, ne žali svoje Žene, da se brez potrebe ne razjoče — Neprecenljiva je žena, ki dela po volji svojega moža. — Življenje moža, b kaUrim vlada žena, ni življenje. — S komer žena vlada, je sam kriv svoje nesreče. — Hudobna žena je kakor blatno, deževno vreme. — Kdo pre naša peklo že na semlji? Mož hu dobne žene. — Ako ti je žena mala, skloni se ter ji šepetaj v uho (t. j. ne stori ničesar, da se poprej s svojo Ž dno ne posvetuješ) — Kdor iz koristi vdaja svojo hčer starcu, zspade smrtnemu grehu in Bog mu ne bo nikoli odpustil. — Kdor da svojo hčer surovemu človeku, jo je izročil zvezano levu «
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem
1) Jožef HOber, rojen pri Sv. Le nartu in Anton Altman is Lengaua na Zgornjem Avstrijskem doma, oba šele 15 let stara tovarniška delavca v Zagorju, sta vslio svoji mladosti kradla kakor sraki; vse jima je bilo dobro, kar je pod p?ate prišlo. Tako n pr. sta v Toplioah pri Zagorju vlomila v vinsko klet Franceta Krauskopfa in mu vzela kakih 10 1 -trov vina. Na isti način obiskovala flta tudi klet Janeza Praznika ter si tudi tam privoščila pristne kapljice. Itmaknila s»a v tovarŠiji raznim strankam tudi manjše zneske denarja; is delavnice v steklarni sta pobrala nekaj orodja; trgovcu Rthardu Mihel-čiču je HOher izmaknil kup razglednic in otročjo igračo. Obdolženca, ki vobče storjene tatvine prisnavata, sta bila vsak na 4 tedne ječe obso jena. — 2) Silvester Kralj, bajtarja
sin, in delavec Anton Kariž, oba ia Spod. Landola sta ponoči na 5. sušoa iz hleva posest niči Teresiji Franetič in njeni tašči vaela 7 kur in jih nesla v Trst naprodaj. Silvester Kralj je pa tudi v lovišču Alojzija Lahora zajcem zanjke nastavljal in ujel dva zajca. Oa sicer pravi, da je enega zajca v gmajni mrtvega našel, a dru gega je psom odvzel, ko so ga hoteli raztrgati. Oba obdolŽensa sta bila tatvine krivim spoznana, Kralj je bil obsojen na 8, Kariž pa na 6 mesecev težke ječe. Ker je pri tej obravnavi KanŽova mati pred sodiščem krivo pričala, oziroma neko drugo pričo, ki je bila pri okrajnem sodišču v Senožečah zaslišana, h krivemu pričevanju pregovorila, bila je po sklepu sodnega dvora, takoj v zapor odpeljana, ker se |i bo treba zagovarjati saradi hudodelstva go ijufije. — 3) Franoe Jakomin, posestnik na Bogu, je svojega očeta, s katerim ne živi v prijatelstvu, te-pel s pestjo po glavi, zgrabil ga je za vrat in tresel potem ga pa še z obuto nogo obrcal. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. — 3.) Peter Sustar, hlapec iz Vinja, jo je hotel popihati v Ameriko in se tako odtegniti vojaškemu nabora, a je bil na tukaj-njem kolodvoru prijet. Janezu Strliču, čevljarju na D jbračevem, se je pa posrečilo uiti tja, k|er je b»vai dve leti, ne da bi skrbel ugoditi svoji vojaški dolžnosti. Prvi je bil obsojen na 8 drugi na 6 dni strogega zapora in vsak na 10 K denarne globe. ■— 4. Med Rozmanovo in Gabrovo rod bino v Podrečah obstoji neko staro nasprotje, katero je d»lo povod k spopadu zvečer dne 1 )anuar|a t 1 Ko so so brata Anton in Pavel G--ber in Janez Ješe vračali iz neke kreme domov, naskočili so |ih z vi lami in koli obroženi J ,ž-f Rjzman starejši in mlajši, Janez R izman in Janez Š asteršič Brata Gaber sta ušla. Janeza JeŠeta so pa ujeli in ga pošteno nakleatili. Sodišče je le R z mana mlajši in Šasteršiča krivim spoznalo ter obsodilo prvega na 4 mesece, drugega na C mesecev ječe. — 5. Delaveo Anton Oaepek iz Kraš-nje je na Hrušioi pred orožmško po stajo v pričo otrok ii |drugih odra t lih ljudi Boga preaiinjai. Ocepek oravi, da je bil popolnem.* pijan. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — 6 V noči na 7. 1 stopada 1904 so Sej tepli fantje iz Trate in Velesovega. Pri tem tepežu je udaril Jožef Grilc Franceta Sdhneta, ki je hotel fante miriti, najprej s kolom po glavi in nato ga je še vresal v desno zapestje. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. — 7 Ziradi hudodelstva oskmmbe je bil obsojen 52 let stari pasi r Alojzij Tarman iz Gojada, katero je izvršil na Koširjevem padu na neki 13 let stari dek-l;c Dobil je 6 tednov težke ječe — 8 Marka Vičič, delaveo naBohirj*ki Beli, jer kot miner pri zgradbi že leznice vzel tvrdki Cecooni, pri kateri je delal, 3 kg dinamita in ga v kovčegu shranjenega seboj nos 1, kar je bilo slasti nevarno za potovalce. ki so bili ž njim v železniškem vozu na progi Jesenice Ljubjana. Obsojen je bil na tri  tedne strogega zapora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je prezident grof Ve t ter s toplimi besedami spominjal v starosti 52 let umrlega dunajskega podžupana in poslanca Strohbacha, Zbor niča nadaljuje specijalno debato o carinskem tarifu, in sicer je na vrsti II. skupina (les, papir itd)
Dunaj 11. maja. Minister notranjih del grof Bvlandt je danes konferiral s poslanci grofom Stiir-gkom, dr. Derschatto, dr. Per-geltom in dr. Heroldom Preži dij češkega kluba je poklican za danes ob 5. popoldne k ministrskemu predsedniku Gautschu, voditelji nemških strank pa pojdejo k Gautschu tekom prihodnjih dni
Dunaj 11. maja. Bivši reški guverner baron Roszner je bil danes v avdijeeci pri cesarju.
Dunaj 11. maja „Wiener Zei tung* prijavlja jako laskavo lastno ročno cesarjevo pismo na češkega deželnega maršala kneza Lob-kovica povodom njegove 701et-nice Cesar je podelil knezu Lob-kovicu veliki križec Štefanovega reda.
Budimpešta 11. maja. Poslanska zbornica je danes dognala adresno debato. Med drugimi je govoril slovaški poslanec Hodža. Poudarjal je, da je potrebno cesarja vsestransko in-
formirati o razmerah na Ogrskem To pa se ni zgodilo. Poklicani so bili k cesarju samo zastopniki Madjarov, zastopnikov drugih na Ogrskem bivajočih narodnosti krona ni slišala, kakor da bi bile te narodnosti brezpravne Dasi imajo nemadjarski narodi največ vzroka, se pritoževati, jim niso Madjari privoščili v adresnem odseku no-benega zastopnika. Zbornica je sprejela adreso z veliko večino.
Rusko-Japonska vojna.
Pariz 11. maja. Poročilo iz Petrograda naznanja, da je četrto rusko brodovje že po-polnoma pripravljeno za odhod v Azijo in da je že zbrano v Kronstadtu. Ofici-jalni ogled brodovja bo prihodnji teden; potem odrine brodovje takoj v Azijo.
London 11 maja Kuropat kin je že odložil zapovedaištvo prve mandžurske armade in je odpotoval v Evropo. Moral je to storiti, ker se je Linevič dvakrat pritožil pri carju, da Ku-ropatkin ne izpolnjuje dobljenih povelj.
London 11. maja. „Times" poroča iz Honkonga, da so je tja povrnil hamburški parnik „Neu-miihle", ki je bil peljal živila baltiškemu brodovju. Kapitan tega nemškega parnika pravi, da se je vsled japonskih protestov rusko brodovje umaknilo s svojega prej šnjega stojišča in se zasidralo na oddaljene šem mestu. Rusko bro dovje šteje 45 ladij, med katerimi je 23 bojnih ladij in 22 transportnih ladij. Brodovje je z živili in s premogom dobro preskrbljeno, ali bojne ladje vsled dolge vožnje niso več v dobrem stanu, oficirji in vojaki pa so neki neizvežbani in nezanesljivi.
9'
a
/o
i
. a
6-5
prane 3©žef
grenčica
..pravzaprav reprezentant grenčic",
tV. medic. odd. splošne bolnice na Dunaja
Zalogi v Ljubljani imata: Mihael Kastner in Peter Laeenik
Ni  moči  dosti   opozarjati   na škodljive
posledice, ki utegnejo nastati zaradi pomanjkljive in s slabimi sredstvi izvršene gojitve kože. Bleda in upadla polt, raskava koža igrd itd. so nasledki takega zanemarjenja. Sargova že ud leta 1868 preizkušena glicerinska lepotila ta-branjujejo zaradi velike vsebine glicerina taksue neprijetne majhne neprilike. Sargova ^Hčerinska mila so se kot izvrstna čistilna in ohranjevalna sredstva za kožo izvrstno obnesla ne samo pri odraslih ampak tudi pri otrocih v nežni sta Najodličnejše avtoritete na polju Kosmetike** u. pr. prof. dr. F. Friihvvald, dr. A. Taussig, prvi. dr. Sehauta, dr. M. Zeissl, prof. dr. F. Chwo stek, dr. Hans Schandlbauer, prof. dr. Fing-r itd. so v svoji praksi vedno z uspehom upu bom uporabllali Sargova fHčerinska mila.
Baj Kr< Ido Kri L o An Ogi Bn< Ba! I :
E)ri
k*
Ar
Žit
Prt
Air *n Bi Trt
ff
Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod 1079-31 lavna zaloga: Dunaj, L, Pradlgergasss 6.
Zahtevajte
ilubtrovani cenovnik
tja za žarnice „Ideal"46
■lučo Pollak
DUNAJ, VI., tfallnsse H \
Oena lepa svetloba brez instalacije in nevarosti. Poraba l1 4 kr na 1 uro.
J
'SEST
prepričanje
da sta lekarnarja Thierryja  balzam in centifolijsko mazilo
nedosežno uspeSno sredstvo za vse notranje bolezni,    inflaenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost motenje prebave, za rane, bule m poškodbe.   Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej ae posije zastonj knjižica a tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih alt 6 dvojnatlh   steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 31762^
2 lončka centifolijskega mazila 3 60 * franko z zabojčkom. — Naslov, lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredo bom sodno zasledoval
p' s
k1/«
ffr«
0. 10
Ma
LaJ
Ru
Ps< Hi Ko
No
10. U
no
Gc
Te Pr
Kc fc St M3 Si
Si Ja M, Sz
U
P) G< fti Zi
Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju
prebavljanja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, Črevesnem kataru, driski itd.
Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov.
fnof(a za olroKe
Najboljše živilo za zdrave in na želodcu
bolne otroke.
Naprodaj po lekarnah in drogerijah.
Tvornica diet. živil R. K U F E K E, Dunaj I.,
in Bergedorf—Hamburg.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. maja: Edeltrude Kovač usmil-ie~ka. 30 let, Radeckega cesta 3*J, .etika.
Ivana Škerl, posestnikova žena, 53 let, Mestni trg 13, mrtvond.
Dne 10. maja: Franja Gorenc, črevljar-eva b^i. 2 leti in pol, Hradeckega vas 26, Meningitis.
V deželni b olnici: Dne 9 maja: Anton Vrhovšek, premo r> 36 let, Titenus.
isorzna poročila.
ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani.
radni knr« dun. borto 10. maja 190:.
majeva renta.....
^rebrna renta.....
30:. kronska renta    , .
ogrska kronska „ . . B alata „ . |i , coeojuo dežele Kran-^k? -ii posojilo mesta Sp'5et . J ' r „ Zadar . |i/mo/* bos.r-berc. žel. pos. 1902 \* j češka dež. banka k. o.
, ,•/« ist pisma gaL d. hip. b. ,•/, pest   kom.  k.   t>. s.
1GC'C pr.......
tast. pisma Innerst. hr. ■°;    r      o    ogrske cen. dež. bx. ■••.*• i .     s. pis. ogr. hip. ban. . , obi.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
I      obl. češke ind. banke . i   prior. Trst-Poreč lok. žel. M prior. doL žel.       .   . • s.   " B    jni. žel. kup. i .: ■ :      sT§t. pos. sa žel. P o. .
iračke od 1. 1860V, ...
„      n   n 1864 tizske
sem. kred. I. emisijo
. n.
ogr. hip. banke . srbske ž. frs. 100*— carske   .   .   - •
»ssii^a urečke .
Kreditne m
inomoške r
Srskorskff ,
Ljubljanske n
Arst, rnd. krt^a   .        - •
islolfova
fessbnrške n fr'iiajske kom
i-sin* železnice    . .
Državi e železnice \&ysx.-ogrske bančne delnice krin. kreditne banke Itoke      „       »      • • IŽirnostenske        „       ■ ■ IPremogokop v Moste (Brfb:) lilpinske raontai- .... ■Praške žel. indr. tir. .   . . B   -Muraayi   . . Jir"ovij8ke prem. družbe |£.vstr. orožne tovT. družb t
.a-ke sladkorne dražb*-
:
Tjtn&r j
100-45 100-25
97*90 119-45
S8--11815
99-50 100-50
100- -
101- 65 100*15 100-15 10115
107-70 100-50
100-50
100-15
100 — 100*76 99*— 9O-50
822 — 101*10
193-40 292*50 170 70 308 — 800-— 279 — 109 — 143 60 27— 485--
73- ~ 88 —
66 —
67 25 37-35 65*—
74- — <40 —
90-50 667 75 1647-— |! 665 25 776-— 246 50 639 — 534 35 .2675 — ! 666*50 ! 266-— j 614 — 166
100- 65 100*45
98*10 119*65
98*20 11835
101- — 101*50 100-— 10265 100-65
100- 75 10215
108-70
101- 50
10110 101-1S
101 — 101*75
10O-— 324*— 10210
195*40 294 50 17270 315 25 316---£85-60 114*80 14460 29 — 495-—
82- 50 9450 72 50 5925 3935 69'-
83- 70 F50 —
Vodni zdravilni zavod •■!«♦
kopališče Kamnik na Kranjskem
Postaja c. kr. dri. železnic. 1339-4
Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektriSke kopali in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. SfElja od »O. majic do septeiubra. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreiter.
Podpisani vljudno javlja slavnemn občinstvu, da otpori
ir soboto, dne 13. maja.
na Tržaški cesti nasproti tobačni tovarni
mosnieo
in se priporoča vsem p. n dosedanjim odjemalcem kakor tudi ostalemu občinstvu za obilen obisk, obetajoč točno in dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
1B32 i JOŽef PodkOV, mesar.
Proda se
1541—1
1300 praznih vreč
(žaklfev)
ki drže po 85 in 100 klg. moke.
Naslov pove uprav. „S1. Naroda".
Dva slikarska in pleskarska 1533 1
pomočnika
sprejme takoj v stalno delo
IVAN INOCENTE
dekoracijski slikar v Postojni.
Proda se 150 centov
Lepo stanovanje
z dvema sobama in vsemi pritikiinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Več pove g. Alojzij  Gangl na Karlovski cesti št. 32. 1833—l
IŠČC SG
sivi 11 a.
Gosposke ulice štev. 5
III. nadstropje. 1539—1
Češ« k«, avstrrsfce
državne železnice
91 50 668 75
1656 50 666'25 777 - • 247-— 345'— 535-35
2680 — 657-50 270'— 618 50 170-—
sr. eekin
franki .......
B0 marke.....
;orereigES
|H strke....... .
očki bznkovai . . .
%9j»rii.... ...
Žitns cene v Budimpešta
Dne 11. maje 1906. Termin.
zenica      maj   .   .   .   . a
I ranica „ oktober .  .   . „
|Ri        s cktober .       . „
Uonucc   B maj    .   «   .   . „
,      . julij    .   .   .   . «
fora koruza..... „
BMattv.
Brez kupčije
ieteorolugič&e poročile.
C. kr. ravnate^stvo dr*, železnice v Bedaku.
veiJHven od dna i. maja 19C5. leta
ODHOD (Z LJUBLJANE juS. kol. PKOGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osobi i tk v Trb^ž B?ljak. Celovec, Franzensfeste, Tnonsost, Mocakovo, Ljubno, Cez 8el«thal v Ausse* Solnograd, čez  Kleic-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Arnstctten.  — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni -;!ak v Trbiž, Pontabel Beljak, Ce'ovec, Franzunsfesre, Ljubno, Doaaj, te% Selzthal v Solaograd, inomost,   čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Bodejevice, Plzen, Mari^ue   ?are, Heb, Francove vare Prago, Lipsko. čez Aiustetten na Dunaj. — Ob 11, iri 44 m dopoldne osobni vlak v   Trbiž.   Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz   Etanaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne ' osobni Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno,   Sei   ST<?;^ Eehling v Steyr, Line, Budej3vic«, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v»re. Pragov ;direktni  voz I. in II. razr.;, Lipsko,   na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10 uri ponoči osobin   vlak   v   Trbiž,   Beljak,   Franzensfeste,   Inomost,   Mon&kovo direktni voz I. in II  razreda).   —   PROGA V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki. Ob 7. uri 17  m zratraj v Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 5  m pop. istotako. _   Ob  7.  un   8 m zvečer ? Novo  mesto,  Kočevje.   — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRPIŽA. Ob 3. uri 88 m zjutraj osobni   vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz !., H. raz,;. Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob T. ari 12 in zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne csobiiš vl.ik z J>ct naja   čez   Amstetten,   Prago   (direktni   voz   I.   in   D.   razreda),   itarjove   var.    Heb. Ma rijine   vare,   P'zen.   Bodejevice, Solnograd.  Line,   Steyr,   PariK,    Žeaevo,   Curib, Bre^'t Inomost.  Zel;  ob )ea»ru, Land-Gastein   Ljubno, Celovec, Jsmohor,  Pontabel — Ob 4. ur. 29 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monaltovega, Ino-mosta, Franzer^fest:., Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljubua, Beljaka Celovca,   Pontabla,   čez Selzthal in  Inom^sta, in Solno^rada   čez   ilein-ReiŠiag, iz Stevra, Linca, Bu-iejevv- PLsaa, Mar. varov, Heba, I^rancovib vaiov, Prage in Jjipske^a. — PROGA 12 NOVEGA   MEST/.   EN KOCEVJA. Osobni vlaki:  Ob S. uri 44 m ziritraj iz Novega mesta ir Kočevja ob 'i. ari 52 rr- Dopoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in cb 8. uri 35 m zvečer istotako       ODHOD fZ LJUBLJANE drr;. kol. V KAMNIK.   Mešani vlak>: Ob 7. uri 28 m zjutraj    or-   i;  ar j   5 m popeddne, ob   T. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri       m pcnočJ samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD V  LJUBLJANO  drž.  kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, ari 48 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob S. uri 6* r-  7-oncčs samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem časn  : *   - za i min. pred ^raiavnim časom v Lmhljani 1
lepega sena Kot gospodinja
cent po 3 krone. 1530—1 Ponndbe naj se naslovijo na gosp. j Jožefa šircelj, trgovca v Mokronogu.
Proda se takoj dobro idoča
pekarna.1
želi vstopiti starejša ženska, vajena vseh domaČih poslov in ki je dobra kuharica in šivilja.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 1534—1
Blagohotne ponndbe na upravništvo nSlov. Naroda" pod „Pekama".
V Št. Vidu pri Zatičiui
se proda ali da pod ugodnimi pogoji za vec let v najem 1531-1
enosadstropna ia
ki ima v pritličju dobro vpeljano peka-rijo, prodajalno in klet, v I. nadstr. pa dvoje stanovanj. Pri hiši je tudi vrt poleg tekoče vode. Hiša bi dobro služila kakemu peku, primerna je pa tudi za kakega upokojenega uradnika ali duhovnika. Kupec ne potrebuje mnogo gotovine.
Več pove g. Fran Zoreč, trgovec v Ljubljani, Sv. Pelra cesta št. 21.
Blizu Ljubljane je naprodaj
enonadstropna hiša
obstoječa iz 5 sob, kuh nje, velikega bleva, sadnega vrta in 3 oralov gozda. Hiša je nanovo in močno zidana in pripravna za vsako obrt. i5;o—i
Več se izve v uprav. „Slov. Naroda".
===== sprejme firma
Ingenieur I. DUBSKY
v Zagrebu.
1536
otiUat
imski vrelec
_ Čas 5 opaao-	'Stanje ■ bare-i metra v mm	! feS> l>		ČJcbi,
zv.	740 4	106	sr. jvzhod	oblačno
*1 V. rj.	/41 3	10 3	si. svzh.	skoro jas
a pup	739 3	17 4	sr. jvzhod	skoro jas.
brectnia vcerai&nja tamperaturt*: 10 5J
orm&le: 13 4°. — Padavina 0 0 mm.
Tržne cene v Ljubljani.
Dne 6. maja 1905.
im Sinu* darila!
Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske  oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu
po najnižjih cenah in z garancijo
_ w
Fran Čuden
urar in trgovec 486 17 I
Prešernove "CLlIce.
Filialka: Mestni trg.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
969*7
t«» — sUl. srnam w
pošta Kotle, postaja Guštan
(juž. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mohurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljanju priznana slatina za otroke  Prava naravno natočena, velefina namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Ouelle).
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: E. Supnii, Ljubljana.
Varstvena znamka.
Ji*.
B
lčiol-3
1
K h
pot. meso I. kg .  n. .
telečjen. . . . 9 'HsiCje m. bv. n
|Ko&trun.me80 „
,. .....„
oarovo maslo „ pst prašičja „ Janina sveža n K. »     Prek. ,
No.....„
Jijca 4 kosi . ||— ^eko, liter . . — |Sraetana si. lit. — kisla „ —
M.....kg 1
nSčanec.....i 1
'Golob
48 28 20 60 80 80
m
40
70
'Saca ec
N
cd p&enič. 100 kg o koruzna _ _
S ajdova  n „ Fižol, liter . . . Grah,    „ ... Leča,   „ ... Kaša,   „ ... Ricet,    „ ... Pšenica 100 kg Rž. ...   „ „ 70j JeCmen.   „ „ 80 Oves . .   , „ 70 Ajda . .   „ „ 2< Proso, bel. „ „ 18    „ nav. „ „ 80 Koruza .   „ M 80 Krompir y 20 Drva, trda 40   „    meh. „ oOlSeno . . 100 kg Slama .  „ „ Stelja. .   , „
K
Il9 40
n
m8
21 18 18 16 19 22 20 16 7 10
a
7 6
h
30
32 36 32 22 28 50
80 60
60 80
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo 9 3043-11
Dunaj, I., Giselastrasse št. 1
%• hI MI llrUHtTH.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ....... „     31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848).............. ,    469,518.100 —
Med letom 1903 je druStvo izpostavilo 5613 polic z glavnico    ... „     42,992-712 — Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znafiaia 14. aprila 1904 ...............K 26,416938 10 nom.
Posestvo na Dunaju..................■   1,050000 —
Posestvo v Pragi.................... 490.(00 —
Izplačana posojila zavarovancem............. ^   3,605.734 13_
K 31,562.672 23
Prospekte in '.arife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daj6 brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti 17 mW pri GVinONU 7.ESCHKO. "M
NB. Ravno tam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojaČenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, bledičnosti, slabokrvnosti, nervoz nosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša krepčalna moka, izborno. V 6 tednih 30 fantov konstatirano. 11 najvišjih odlik   tudi Grand Pr \.   Dokazano, da presega vsa
druga živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 250. Razpošilja centrala:
BALZAR, Dunaj IIL, Hauptstrasse 50.
Zalogi v Ljubljani imata Anton Kane, drogist in Marija Remškar.
ilmca v
razpisuje
Kamniku
provizerično mesto praktikanta
z adjutom 720 kron za prvo leto.
Po enoletnem povoljnem službovanju se nastavi definitivno. Za Časa provizorija velja 14dnevna odpoved. Nastop 1. junija 1905.
Zahteva se trgovska šola, eventualno nižja realka ali gimnazija. Lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje naj se pošljejo do dne 25. maja t. I. mestni hranilnici v Kamniku.
1625 -2 Ravnateljstvo.
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. lcr. dvomi
Telefon 584.
peči in ognjišč
mašlni&t
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasso 71, na voglu Burggasse.
1093-10
Specialni katalogi gratis in franko.
-4
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
428^
Sprotnega
krojaškega pomočnika
j ur
sprejme takoj
IW    HRIBAR, krojač
na Bledu.        1616-2
Dobro mana, stara
gostilna
na Dolenjski ce&ti se odda v najem. 1483 3
Izve se v pivovarni Auerjevih ded.
CM
Stanovanje
na Kongresnem trgu st. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin.
VeČ se izve pri hišniku istotara ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
55TV-
s Ustanovljeno leta 1842.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko •bena  draga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanj&ujofiimi se vplačili. V aii dan ima po preteka petin iet pravico do dividendo.	R#z. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnina in kapitali je: 78,324.623-172. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vaeeltozl slovansko • narodno upravo.                         5—56 Vm pojuuila dajo: Generalni zastop v Ljubljani, eesrar pisarne ao v lastnej baneaej hiši	Zavaruje poslopja in premičnine proti 1 požarnim škodam po najnižjih cenar 1 Škode cen)nje takoj in najku'antDejel Oživa najboljši sloves, koder poslali Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne! podpore v narodne in obCnokoristte 1 namene.
		
^ CRKOSLIK/JRJrt, SUKAKJA U NdPISOV IN QRBOV   itn p
BR/ITd EBERLl
I 1MRI 1RINR MMoŠiCeva cesta št. 6. J* Telefon št. 154. -
Naznanilo preselitve.
P. li. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
lekarna „Pri zlatem jelenu"
za letoviščarje
s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol nre od postaje Lesce, ali 10 minut od Polje, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda-. 1458—2
tt moji novi hfsi
1514-2
i Marijinem trp pl fraiMo certejo.
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da mi jo tudi nadalje ohraniti blagovoli.
Ljubljana, S. maja 19(X>.
Ictoirnar.
i j
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 2-80
Ker je več velikih tovarn ustavilo pla-čiia, so me pooblastili, da spravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod Izdelovalno ceno. Prodam zatorej vsakomar: par moSkih in par ženskih čevljev rjavega ali črnega nsnja na trakove galoširani, z močnimi ubitimi usni. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični in lahki Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo g\d. 280. Razpošilja po povzetju ah pa če se pošlje denar naprej
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363.
Zamena dovoljena, tadi denar nazaj; riziko torej izključen. 1535
m
■ ■ - •
BRADI
eve 7elodČpa kapljjce
preje
Tlarljaeeljfike
splošno priporočene vsled ojacujocega in pospešujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju slasti, moienjih pre-bavljanja in drugih želodčnih bolečin.
2ahtevajra po leternah l/re«no le Bradyjeve želodčne kapljice
C. Brady, lekarna ,zum Konig von Ungarn\ Dunaj L, Fleisch-marfct 1. 3285-10
99
Pri Bučarju!"
Premenitev trgovskih prostorov.
Zaradi demoliranja svoje hiše na Marijinem trgu št. 6 otvorim prodajalniške prostore začasno
v Wolfovih ulicah štev. 8
na dvorišču na levo
( JL. hči no va   li i ^ ct).
Ivan Ev. Wutscherja nasl.
VIKTOR SCHIFFER.
zmožna slovenščine in nemščine se ig£» Ponudbe pod  potfttni predi fttev. 26, imJ
Službe išče
kot prodajalka ali voditeljica tilijal mlada ženska oseba, ki je popolnoi izurjena v špecerijski stroki. Gre na deželo.
Naslov  pove  upravništvo  -SI. I Naroda". i ij
Učene
ne pod 14 let star, vešč tudi nemške; jezika, se sprejme v trgovino z m^'M nim blagom.
Ponudbe   na  J. Ruzbor^ekj Šmartno pri Litiji. H^~#
—11
na Mestnem trgu ste s 1
vembrom t. 1. za oddati.
Natančneje se izve pri HenriKi Kendfi na Mestnem trgu št. 17.
Vino
izvrstna, Ia,  belo  ali  rdeče, lasrneg pridelka,  se  dobiva  liter p» 21 k franko postaja Videm Krško pri
Gustav Sclialku v Sevniii
Janez Trdina
Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2.
Ko je bil zaCel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskega Zvona" 1. 18c*l. pr čevati svoje bajke in povesti, jeostrmc! slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nar da, bivajoCega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pi-natelj podajal. Snov, sle g, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priebčujoč ga Sir-ftemn svetu, ponarodnel je pisatelj 9KB
Trdinove   spise   priporočamo i
mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske bajke  in Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h. eleg. vez. 3 K 20 h, a poštnino 3 K 40 b Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
w I,|llbl|illtl
Prešernove ulice 3.
5!
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno
milo
Varstvena znamka.
z znamko „jelen".
^no Je zajamčeno čisto "^PB m *)rez vsake škodljive primes'.   - Pore izvrstno.
Kdor hote dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". lu8a-8J
•14
Dobiva se povsod!
Ustje
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnica n tisk .Narodne tiskarne *
3$^^