_jt U korieti delav-akega Ifudetva. Uel.v-ci ao opr»vii«nl do v.ega k.r pr«>diictra|o. Thl< paper ie devoted to the intereete of the working claee. Work-«r. are entitled to all what they produce. RBMTM* »•••ond-fliMi matter, 8 11OT, »t lb* pom offtn« »» Ohuseco 111. uud»> lb* Aft of CoifNii of M.roh trd. int. Office: 2146 Blue laland Atre. Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na Številko v oklepa|u-ki a« naha|a poleg ve* šega naslova, prileplfe-nege epoda|ali na ovitku. Ako (275) |e Številka tede| vem a prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proei-mo, ponovit« |o tako|. . (No.) 274. Chicago, 111., 10. decembra (December) 1012. Leto (Vol.) VII. proti-socialistič-ni zaroti. I Kako ostudno podla je vladna proti-socialistična gonja, o kateri smo zadnjič poročali in katera se je pričela s preganjanjem socia-lifitienega tednika "Appeal to Resson-a" in njegovih uredni-kov: Warren-a, Siieparda in ' Debss. dokazuje naslednja izjava sodruga Debsa: I Obdolžite v Warr»*n-h, Sheppar-da in mene sloni, kakor trdijo, na poskusu pregovoriti neko pričo, ki hi imela pričati zoper Appeal ; to Reason, da naj se umakne isvteu sodnega okraja. Ta obtožba iloni na po naročilu — sfabiicira-ni laži. To vedo naši preganjalci, to ve sodišče, vsakdo, ki je zveni h tem proč«-so i ji, ve. da je to Ta infamna laž je vse, kar mo-podpirati obtožbo. To jim zanje. Vse, kar so rabili, je bil Jfevod, m ta gnjila laž je bila udi-* njena po iisiljevalnih propalicah. ki kontrolirajo sodnjisko mašine-rijo in ki so se javno bahali, da «as bodo poslati v ječo ter bankrotirali in uničili "Appeal to Bison j Ta proces je samo nadaljeva-Pjjs one brutalne persekucije 'Appeel to Reason-a" j»o zvez-in sodiču zaradi obelodanjenja pitalisticnih zločinstev, zlasti zsradi razkrinkan ja podkupljivih sodnikov, ki so prišli do sodniških mest po korupeijskem oplivu ter zaradi razkritja graz-bsrbarakih razmer v zveznih išnicah. Ako bi bila Zutuut v s«, zloein-S, izvršena za ozidjem vladne v Leaven wort h u, Kans.. bi zločinstva napolnila ameriški od z grozo ter ga za vedno oblatila. i Samo zato. ker je Appeal to Seesen le za kratek čas odstranil isgrinjalo pred temi zločinci, so ga prizadeti uradniki zaznamovali s križem propoda ter se za-^^^gli, da hočejo spraviti A. to . s sveta. Celih Sest let so ti kapitalistie-krvni psi neprestano zasledili ta list in sicer pod zaščito e vlade z Washingtonu in rakih (mogotcev iz Wall a. fn kakor se je zvezni dnik Harry Hone, ki vodi to 0. izrazil, ni konec Appeala daleč in da bomo mi uredni- alu v pisani jetniški obleki, se izjavljam sedaj na tem o, da naj nihče, kolikor se tiče. ne zahteva od delav-V* razreda niti centa za niojo rambo zoper izsiljevafne tato-in sleparje, ki nosijo obleko iskih uradnikov in kateri kot i služijo roparjem, ki ta narod in uničujejo svobodo ljud- laz poživljam vso infamno Ido tsvratnih morilcev in pla-»ili kapitalističnih hlapcev, da izvrše vse. kar morejo. Jaz maram od njih nikakega priza-ija. Z zaničevanjem odkla-Im vsako usmiljenje in obso-njihovo teptanje pravice z >m in zaničevanjem . sem bil kandidat delavske-razreda za belo hišo. imam H čast biti kandidat kapita-llinih tatov za jetnišnico. leni pripravljen • na boj. 1, kaj vse je v tem zapopadeno sem pripravljen vstrajati do ikega konca. Oni nas imajo sedaj s obrav-pred sodiščem, toda ne bo >. ko jih bomo mi imeli v ivnavi preti ameriškim ljud-Evgen V. Dehs. ■edništvo "A. to R." je dola tisoče pisem in telegra-► v katerih prijatelji lista po-njejfov.- urednike, da naj v tem boju, da naj osta-fvesti listu, ker hoče tudi ^^Jivednih delavcev vstrail * Appcalom! Tisoč vagonov krompirja na smetišču. Da letošnja bogata letina ne bi znižala neznosnih cen živil, so dali brezvestni špekulantje proč vredi 1000 vagonov krompirja. Ker pa nočejo, da bi revni ljudje pobrali ta krompir, so postavili stražo, ki ima nalogo vsakogar uitreljiti, kdor bi hotel pobrati kak krompir. Ta ogromna količina krompirja se nahaja blizu Elgin-a pri Chi cagi. Ta krompir mora segniti. Pre-ku po val ni baroni no tako sklenili, ker hočejo, da ostanejo ceno krompirja na sedanji pretirani višini. Ako bi bilo preveč pridelkov na razpolago, bi bil trust za živila prisiljen znižati cene. Da pa to prepreči,, je pokupil krompir pri farmarjih po sramotno nizkih cenah in pa potem dal uničiti, da tako prepreči znižanje cen in zmanjšanje profita. Kako velika in vnebovpijoča je ta kapitalistična lumparija, nam priča sedanja neznosna draginja, ktera je pričela daviti ameriško dtlavno ljudstvo zadnja leta in katera se kljub najbogatejši le. tošniji letiini ni prav nič omilila, a ne samo to, da se ni omilila, marveč še vedno in vedno narašča. V nekaterih ozirih je dospela do naravnost kritične višine! A kaj se brezsrčna kapitalistična banda briga za vse to. On« hoče svoj plen, ogromni plen, pa naj revno ljudstvo od lakote umira. V svoji ostudni gonji za profitom kapitalisti ne poznajo prav nika^ kih ozirov.Tse njihovo dejanje inj nehanje se koneertrira v množini iz ljudstva izprešanega plena. Kadar pa je ta plen v nevarnosti, tedaj se poslužujejo vseh dovod je. nih in nedovoljenih siedsttv. pa naj bodo še tako umazana, podla in nizkotna; samo da služijo njihovi brezmenji samopašnosti. samo da z njimi dosežejo svoj satanski naklep. Ta oderuška zalega ve, da je ljudstvo v sled draginji drugih živil, zlasti mesa. zelo navezano na krompir. — katerega je prisiljeno kupovati kot svoje navadno vsakdanje živilo in zato krompirja ne more na noben način bojkotirati, marveč se mora brezpogojno udati njiihovu ropa t sk i zahtevi. Zima ptihaja, vsak dan ostrejša, vsak dan hujša. Milioni reve-žev v strahu pričakuje grozo, katero jim ima zima prinesti. Na stotisoče brezposelnih delavcev v dubomornih skrpeh išče dela, dobro vedoč, da njiin samim in njihovim družinam treba sto in sto stvari, da »e ubranijo sile mraza. Treba je več in t cenejših živil, treba je gorke obleke, treba je kurjave, treba tega in onega, a kje vse to dobiti — dela ni — in Tisoč takih kar pripeljanih na H&mmond-sko smetišče. — Pogled na ogromen kup krompirja. — Eden izmed čuvajev Bili Ples po imenu. — N®kai prevoznih vagonov. — Pomanjkanje med reveži. zato tudi denarja ne. Pomanjkanje je neizogibno, a tam doli na clginskem smetišču gnije 1000 vagonov krompirja in sestradani reveži se ga niti dotaknuti ne smejo, niti krompirčka ne smejo pobrati, da bi utešili svoj glad. Kapitalisti hočejo, da toliko in toliko ljudi živi v pomanjkanju, a isti kapitalisti hočejo, da živila gnjijejo. ker njihov profit tako zahteva. To škandalozno |>očetje ehica^ >)kih prekupovatcev živil je odkril socialistični list Chicago World, kojega poročevalci so fotografi-rovali ogromne kupe krompirja ter zadevo natanko preiskali. Dognali so, da se že več let do- Zopet vislice. V državi Oregon je bil pri zadnjih volitvah volilcem predložen predlog, da naj se odpravi smrtna kazen, katera se izvršuje z vislicami. Toda iz nerazumljivih motivov so volilci oklotiili ta predlog, ter s tem povedali, da hočejo še naprej visliee. Na podlagi te zavrnitve bo- 13. decembra obešenih pet zločincev-moril-cev, kojih izvršitev kazni se je odložila do po volitvah. Guverner West je sicer pred volitvami trdil, da bo rešil morilce smrtne kazni, tudi če bi volilci zavrnili predlog, toda po zmagi je čisto drugeara mnenja. On pravi, da je sicer proti smrtni kazni, a da njegovo prepričanje ne odločuje, četudi ima pravico, temveč da mora spoštovati voljo svojih volilcev. Žrtve obsto ječih razmer bodo prejele postavno kazno, zakonu se bo zadostilo, R pravi krivec zločinec kapitalizem bo ostal nekaznovan. Socialisti — najboljši državljani. "The New York World" je pisal ob priliki mednarodnega so cialističnega kongresa in njegovih protestov proti vojni sledeče: "Socialisti, ki v Berolinu, na Dunaju in na mednarodnem kongre su v Bazlu protestirajo proti brez-koristni vojni, so najboljši držav ljani svojih dežel, zato so pa pri šovinistih in aristokratih na sla ben glasu." — Pripomnjeno bodi, da ta list ni socialističen, ampak enakega žanra kakor Olas Naro da. Razlika med njima je samo ta, da ima. "World" nekoliko bolj zdravomiselne urednike kakor O. N. Železniški trust — razpuičen. Vrhovno zvezno sodišče je določilo na podlagi Shermanovega proti t rust nega zakona, da je velika riarrimanova železniška zveza protipostavna Ta zveza je nastala tedaj, ko je Union Pacific Railroad Co. pokupila 46 odsto-kov glavnice Sonthern Pacific Riti I way sistema. S|K>Xno se sodi, važajo iz (liicaga na označeni prortor pri Klgin vodene buče, kumare, krompir in enaki pridelki, kadar je istih preveč na trgu in se prekupovalci boje, da bi se vsled obilnega produkta znižale cene. Najvažnejša figura v tem kapitalističnem zločinu je prekupova-lec Hauptman, ki se je zavedal svojega ostudnega greba, ko je nrišel k njemu po informacije časnikarski poročevalec ter je-skušal v s«* tako obrniti, da jo krompir tam samo spravljen in ga hočejo pozneje izkopati. IViče pa so potrdile, da se nobene stvari ne odkopava marveč, da vse tam segnije. e da j t ta razsodba velikega pomena za železniške družbe kajti na podlagi te razsodbe je jasno, da se železnice, ki konkurirajo med seboj, ne smejo združiti. Toda železniški magnatje in finaneirji ne bodo dobili vsled te rasodhe prav nobenega belega lasu več, dobro vedoč, (In so vse te proti-trustne razsodbe, kakor tudi Sbermanov nroti-trustni zakon sam ostudna soaka, ki služi samo za slepljenje javnosti. To dokazuje najjasneje petmlejski trust, kojega delnice so poskočile po zazpusti skoro za 50 procent. Ko je država Arizona prosila za vsprejem v Zvezo am. držav, je Taft zahteval, da država najprej umakne zakon za odpoklic sodnikov iz službe. In šele, ko je to storila, ji je bil vstop dovoljen. Pri zadnjih volitvah pa je bil odpoklic sodnikov zopet sprejet, a ta zakpn se ne ho več umaknil, umaknil se pa je Taft in sicer za vselej! Vsaka stvar oh svojem času! Poleg vseh teh ljudskih slepar-stev se še vedno dobijo ljudje delavci, na kojih račun ge vse. Ti podpirajo in se navdušujejo za stranke, pod kojim zaščito se vse te lumpaTije izvršujejo. Sedanja draginja ne bo prej omejena, da bo ljudstvo skupno lasto-valo tržišča, na katerih se ne bo gledalo za profit posameznikov, marveč za koristi vseh zainteresiranih ljudi. Kadar bomo prišli tako daleč, da se bodo poljski pridelni razpečavali med ljudi ne zato, da bi si pri tem posamezniki napolnili žepe, pač pa za splošno korist, kadar bo doseženo to, bo tudi odpravljena sedanja draginja. Rudarji v Indiani. Po poročilu državnega rudniškega nadzornika Frank i. Pearse-a, je bilo v državi Indiana pretečeno leto 21,230. premog«rjev, katerih povprečna tedenska plača je znašala $11.85. ^ Kako sramotno in krivično malenkostna je ta plača, dokazuje poročilo istega nadzornika, da stane tona mehkega premog« podjetnika samo 89 centov. Ako upoštevamo, da morajo kon zumeneje danes plačevati za tono tega premoga najmanj $3.75 ali več, lahko pojmujemo velik profit. ki ga spravljajo podjetniki in prekupovalci v svoje žepe na račun delavcev. Črna četa napoveduje boj socializmu, Nekakna "družba sv. Rafaela", je imela pretečni teden svoj zbor v New VTorku. Na tem zboru je ta "prekoristna" družba razpravljala tudi o socializmu. Častitiin gospodom zborovalcem je strah pred socializmom pretresel kosti do mozga in v silnem trepetu sprejeli so resolucijo, s katero konštatujejo "bridko" resnico, da socializem med slovenskim delavstvom v Ameriki krepko narašča. narašča tako, da so se socialisti celo osmelili pozvati zelo nevarnega (!) socialista iz stara domovine, kateri je prišel semkaj " |H)hujševat" rojake. Dalje izreka resolucija prisrčno zahvalo " Amerikanskemu Slovencu za njegove "velike zasluge" v boju zoper socializem. Konča pa s ponižno prošnjo na mil. g. škofa Trobca, da bi tudi on kaj kontri-butiral za boj proti strašnemu (!) socializmu. Črna gospodja se lahko zabava po svoje kakor hoče. S tem, da "družba sv. Rafaela" odobrava čenčarije Rev. Sojarja, odobrava tudi njegovo nesmrtno blatnažo; odobrava to, kar j« rekel So jar na Kristanovem shodu v Chicagi, ko je prosil sodruga Kristana za odpuadenj«, ko je dejal: "Kristan je povedal veliko dobrega in jas mu dam čast za to." in končno, ko je zaklical: "Socialisti, Bog vam pomaga i! Jaz vara želim vso srečo!" Če Rafaelova družba vse to odobrava in nriznava — in to so vsekakor velike zasluge Rev. Sojarja — potem nimamo kaj komentirati. lie naprej! Od 20 milionov iolsldh otrok v Z. dr. jih je 25% Hli 5 milionov, ki trpijo na mglnutriciji kako piše »»rofesor dr. Thomas D. Wood, na Columbia univerzi. Z drugimi besedami se to pravi, da dobi v naši hogati deželi 5 milionov otrok premalo jedi. Berger o položaju. Neoziraje se na to, da v prihodnjem kongresu socialisti ne bodo zastopani je sodrug in kon-gresman Viktor Berger minuli teden izdal izjavo o velikih socialističnih pridobitvah pri zadnjih volitvah ter o naraščanju soc. stranke v prihodnjih štirih letih. Berger s sigurnostjo trdi, da se bodo soc. glasovi v tem času pomnožili na dva miliona. "Socialisti ne moremo zmagati v kongresnih okrajih, ako ne dobimo večine vseh glasov," je nadaljeval Berger. Navadna večina nad republikansko ali demokratsko stranko ne zadostuje, ker vse, nam nasprotne stranke pozabijo medsebojna nasnrotstva ter se združijo proti nam. kakor-hi^ro spoznajo, da ne morejo več de-"""**"«*, lavcev voditi za nos. Navzočnost 50 socialistov v kongresu bi imelo čudovito velik upliv na stare stranke. Prisilili bi jih, da sprejmejo zakone, o katerih danes niti ne saniajo ne. 9 Poraz republikanske stranke je pokazal dejstvo, da so volici Z. dr. zgubili zaupanje v republikansko. kakor tudi demokratsko " stranko čeprav je ta slednja zmagala. Da je demokratska stranka nazadnjaška, si sama ne more pomagati, ker jo kontrolira oderuški jug in korupcija velikih mest. Ako se demokratom ne posreči olajšati neznosne draginje in ako bodo hoteli ispolniti obljube svoje platforme ter odpraviti tmste, je- politična revolucija in indu-strialna panika neizogibna v teku dveh ali štirih let. To pa pomenja demokratske slabe čase. čase ljudskih kuhenj. Sedaj pa bo panika zadela tudi južne države: zlomila njihovo dosedanjo politično moč in dala povod nemirom in izgredom." Nadalje je trdil Berger, da sta ri stranki ne moreta več upati na uspeh, pač pa ima nekoliko bodočnosti nova progresivna stranka. Demokratje so po njegovem mnenja docela nezmožni in niti od da leČ ne morejo biti kos času primernih reform. =ss Iz naselbin. DA SE SPOZNAMO, MR SAKSER I Milwaukee, 2. dec. 1912. Zasebnega gonjarjenja in di-skusiranja sebičnih interesov in intrig posameznika ne ljubimo Ker pa že Mr. Sakser v svojih Busineae - poročilih, "Glas Narodu" (t) hoče in naravnost provo-eira. da se ga nekoliko razpostavi v pravo luč, hočemo tem potom nekoliko ustreči njegov] srčni želji. Torej Mr. Sakser, Vam ni všeč socijalizem v S. N. P. J. t Da, da, verujemo. Vi imate jako občutne živce in nervoznost se Vas prijera-Ije! Ali temu treba se privadit; sprva sicer težko grel Svet napreduje in obenem vse, kar je napredno, torej tudi naša napredna «Jednota. Zakaj niste namesto tistih smešnih in otročjih napadov natisnili v vašem lajbžurnalu tisto slovito "Pesem starega Kranjca" in napravili bi bili dosti večji nt is na svoje verne ovčice! Tako vas pa moramo razpostaviti danes v popolni nagoti kot nesramnega in sebičnega ribiča, ki hoče na račun nezavednosti in neorganiziranosti slov. delavca — trpina ribariti v kalni vodi. Torej čujte, tako vzvišeni in vzorni rodoljub, naprednjak, rešitelj naroda i dr., kakor Sakser, pa se drzne izdati se za tako nesramno-perfidnega sebičneža, intriganta in politi-kanta! To je neznosno! Ali to je resnica in v dokaz rabili bomo popis. kterega izdaja v svojem listu; konstatirali bomo fakta in izvajali konsekventne zaključke. Bili so časi, ko je bila S. N. P. J. na robu propada; vodstvo bilo je slabo in ignorantno, malomarno. Takrat bilo je v Sakserjevem časopisu vse prav in brali smo, da slov. narod v Ameriki napreduje. Časi pa so se izpremenili; ista Jednota prešla je v dobro vodstvo, reakcija se je izstrebila in pričelo se je sistematično z varčnim gospodarstvom, Jednota postala je privlačna, močna po številu članov, trdna financijelno in kar je posebno važno, vsal je list 44Glasilo" in med člani vnelo se je splošno mrzlično zanimanje za različne delavcu koristne nasvete in misli. Skratka, začel se je izvajati namen Jednote, kar se glasi na prvi strani pravil: "Namen Jednote je: podpirati gmotno in duševno, zedinjevati in izobraževati". In zdaj, ko je slo vse gladko. ko je trud in sad začel roditi, zdaj začela se je vzbujati v Sak-serjevih prsih nevoščljivost, srdita, blazna nevoščljivost — in strah ... Pri tem pa so ušle Sak-sarjeve misli v bodočnost... Kaj bo, če gre tako naprej? Ljudje se zanimajo vedno bolj za resne stvari, meni kmalu že ne bo nihče verjel, kupovanje šifkart pri meni se zmanjšuje, denarni promet gre doli, celo vojaške bukvice in pasi se nam ne izročajo, da bi jih opremili s prošnjami. To mora r biti posledica teh prokletih so-cijalistov in naprednjakov, ki so se izneverili mojim naukom, domovini, cesarju in ... Maščevati se bo treba nad temi prokleti-mi novotarijami in zasejati med Slovence prepir, nejedinost in medsebojno nezaupanje, pa se bo zopet vse obračalo na mene ... Da, razdejati hočemo najprej S. N, P. J. Prilika zato je ugodna in še je čas, da se preslepi dosti ljudi, hočem dati navodila svojemu uredniku..." Pri teh besedah izbulile so se F. Sakserjeve oči. ¡zlil kozarec vina vase, potem pa jezno vstal in sel. Naslednji dan pa je bilo gromenja in tres-kanja po Sakserjevem listu. Tisti strašni socijalizem terorizira S. N. P. J.! Nekaj neuslišanega! Slovenci so v nevarnosti in domovina...! Poživlja se Člane naj protestirajo, narod naj vstane in se reši! In res protest ni izostal. Seveda protestiralo se je proti Sakserjevem rokovnjaštvu. To je pomagalo, da je Sakserju zmanjkalo sape,- a v svoji onemoglosti prišel kmalu zopet s še bolj koz-lovskim napadom, ščuvanjem proti Jednoti. V svojem pastirskem listu trdi, da se je spremenil temelj Jednote, če so delegatje so-gla sno «prejeli tisto nedolžno Mo-lekovo rezolueijo. Ne zamerili bi Sakserju, če ima o pojmu te- melj, prepričanje ali načelo tako malo znanja, ker on sploh še nikdar ni jmel nikakega prepričanja in tudi ne ve na kakšnem temelju stoji njegova konstitucija iz-vzemši če se gre za $. Zameriti pa moramo Sakserju zaradi njegove srednjeveške butaloati. Češ, da so dandanes ae vedno ljudje, ki verujejo vse, kar je anpisanega ali natiskanega. Molekova resolucija je poziv slov. delavstva k tesnejšemu združenju in razrednemu organiziraju. To je vendar naravna posledica razmer današnjega sistema. Zato imamo tudi naše Jednote, ktere nas ščitijo, da nismo izpostavljeni pasji usodi. Če pa se Sakser zdaj jezi, ker si delavci hočejo pomagati po svoje, prav je, zakaj pa Sakser ni začel "Insurance Busineaaa", na svoje in to v pravem času pa bi bil imel danes "vse Slovene pod streho hiše ene". Tako bi si bil lahko da nes mel zadovoljno rok?, a zdaj si puli lase in bljuje ogenj na druge. Ravno tako pnemoglo je tisto zlobno natolcevanje, češ v kakšne namene še znajo iti Jednotinj novci! Seveda Sakser sodi po svojem kopitu, ker on kot človek brez vsacega načela in prepričanja mora biti tudi zmožen »ličnega natolcevanja tudi v dejauju. Na ši Jednoti pa se le lahko častita, ker si je izbrala v eksekutivo može po njih zmožnostih in ne oziraje se pri tem na njih osebno in politično prepričanje. Kajti mož, ki ima prepričanje to ali ono, ima vedno več moralne obveznosti, kakor pa oni brez prepričanja a la mode de la Sakser. Sakserju pa se le moremo še zahvaliti, ker se je izdal kakšno pesem zna peti in kje ga čevelj žulji. To je dosti Mr. Sakser od Vas, kar bi bilo več. bilo bi vse preveč. Svaki naj zase Boga moli, a Vi bi ga radi za sve! SNPJ. pa bo shajala brez Vas^ tako, kakor je, tudi v bodoče. Če pa imate še kaj nasvetov, pa veste kaj naredite? Nama-žite črevlje! Louis Rachner, Član S. N. P. J. in J. S. Z. DELAVSKO ČASOPISJE Gro8s, Kana. — V vseh različnih jezikih izhaja vsakovrstno ča sopisje, od katerega prideta zlasti dve vrsti v poštev. V prvo vrsto spada časopisje, ki zagovarja kapitalizem in vse iz njega izhajajoče krivice in gorje: v drugo vrsto pa spada časopisje, ki pobija kapitalizem in vse njegove grozne posledice. Obe te dve vrsti sta nasprotni ena drugi. Boj med njima je vsak dan hujši, ker moč delavskega časopisja nevzdržno hitro raste, kajti delavci, ki delajo v rudnikih, olavžih ali tovarnah, so se začeli zavedati važnosti delavstvu zvestega časopisja, zato pa napenjajo vse sile, da to časopisje raste, se širi in spopo-Injuje. s tem rastejo, se širijo in spopolnjujejo delavski interesi. Na drugi strani na se je delavstvo s studom začelo odvračati od kapitalističnega in kapitalizma zahlapčenega časopisja, ki za-branjuje, da čitatelji ne morejo spoznati resnice ter resničnega stanja svojega bednega položaja, da ostajajo nevedni, brezbrižni in nezavedni. Ta gospoda namreč ve. da bo konec njene moči in upliva. brutalnosti od strani kapitalistic- nami socialisti, kot Turki pred nih hlppčonov neizogibne, ali pa J Bolgari. Obraze imajo take, kot potuhnjeno molči o vseh grozo-iorotnik mi je dal razumeti, da sem preganjan samo radi tega. ker ne spadam k pravi stranki. Ko sem bil enkrat P. J. spoznalo resnico, se zavedle prost. som we zavezal, da se bom svojega položaja ter se s studom obrnilo od G. N.„ ki je «vse drugo prej kakor pa list slovenskih delavcev v Ameriki. Da, da gospodje v New Yorku se bojet da bi med si. delavce posijala luč spoznanja, .v si cd česar bo ni oral iti G. N. po gtbe, ali se pa skesati svojih ueštevilnih grehov, zagre-šenih nad delavci, opraviti naloženo pokoro ter se resnično poboljšati. Druge rešitve ni. Za se- že nad njimi vsemi maščeval. Maščeval sem se pošteno. Agitiral sem s podvojeno silo /a našo stranko. Pravijo, da hočemo socialisti družinsko življenje razko-pati. So li bili to socialisti, ki so mojo dsužino in mene v nesrečo spravili? Je li to socialistična vlada v West Virginiji, kjer so izgnali zadnje poletje na tisoče u-bogih premoga rje v in njihovih družin ven iz hiš na prosto, kjer še sedaj bivajo, ko je že zima tu? daj pa naj si G. N. zapomni, da mi de»avei ie potrebujemo njego-i R*vno t»ko vrši v drugih dr- vih naukov in navodil, za vse to 'av«1»- So li vse te države soeiali- bodo že drugi skrbeli! _ stične? So li socialisti krivi, da Mi člani in članice S. N. V: J. ™ora toliko otrok v ™™ mladosti in druei zavedni delavci pa poka- že v tovarn° delati, pri tem ko žimo. da se ne pustimo prav nič j odra*eni zdravi klavci tavajo komandirati od ljudi okrog G. N. bre® dola? Ne in tisočkrat ne! Te- Pokažimo, da smo razredno za- knv soda,1ji kapitalistični vedni in da se kot taki zavedamo; s,s'em 111 d™*i! dolžnosti do svojega lastnega ča- , . P™?a T?1*' prihodl,jr*a sopisja. Delnjmo z vsemi močmi, leta vrs,let me*n« volit" da to nam zvesto časopisje raste, i ¡¡L^l™*1' /T , * se širi in spopolnjuje. iT' ' ' 'tT r . bro pripravimo. Boj bo ljut. Ka- bojevnik za pitaiisti bodo popolnoma zdnn •1 p»'Al Atn rpo " 1 Xii: ot.___» • i , . množiti! Nasprotno se mora zgoditi v ueuniski tovarni. Tu se pa morda kdo najde, ki bo rekel, da ima to slabe posledice za ueorga nizirane delavce, ki so vposleni v skebskih tovarnah. Ravno na sprotno: Enaki delavec zgubi sla bo delo z dolgim delovnim ča^oir in slabo plačo. Na drugi strani se inu pa odpre boljše delo z boljšo plačo iu krajšim delavnikom Slednjič tudi tovarnar izprevid vzrok uazadovanja v svoji obn in prizna unijo. Smelo trdim, da bi s takim po stopanjem delavstvo doseglo iste uniske plače in uniski delavni čas brez vsakih stavk, kajti znano j< nam, da se pri kapitalistih naj hitreje kaj doseže, ako se jih za grabi za njih prenapolnjene me šnje. Delavec! Tvoja dolžnost je bojkotirati vse neunisko blago! Saj vendar danes dobiš že vsako malenkost, kar sploh rabiš, unisko znamko. Ako dobivaš kruh od grocer-ja pazi, da ima tudi isti unisko znamko. Pekovska organizacija obstoji že skoro eno leto v velikem boju proti trustu kruha. Slednjič hočejo nam še vsak dauji kruh monopolizirati in ti delavec mirno gledaš tako počet je!? Kdo bode zmagal, je odvisno od tebe — delavec — naj več j epi odjemalca kruha ! Kakor brit Ko čutimo posledice mesnega trusta. tako bomo čutili posledice kru snega trusta, ako se mu pravočasno ne postavimo v bran in edino sredstvo za to je bojkot trust ov-skim izdelkom. Zapomni si dela fee — oziroma del. gospodinja J- da je "Ward' mothers" in Tip Top kruh ter Peerless trustovsk! 4kebski izdelek.' Zavedaj se torej delavec svojf stranke in podpiraj isto s tem. d?, na vsaki kupljeni stvari zahtevaš unisko znamko. Kajti v nasprot nem slučaju padajr.s le bič svojemu izkoriščevalcu, s katerim te vedno hujše tepe. Blaž Novak, Naš neustrašeni delavske pravice "Proletarec ravno sedaj zbira v svojo armado 1000 novih bojevnikov. Pomagajmo mu, da jih čim prej dobi! Fr. Smerdu. PO ZMAGI Frontenac, Kans. — To je bito preklinjanje in govorjenje tu v Frontenac in po celem Crawford countvju dan po volitvah, Tío se je zaznalo, da so socialisti zmagali skoro na celej črti. Ljudstvo je bilo bolj razburjeno, to je republikanci in demokrat je. kakor pred par leti. ko je ciklon divjal tod. Ljudje so »tali v grupah vpraša-joč se. kako je to mogoče. Sleherni je že slišal kaj o socializmu in žili. Stranki bost i samo dve. to je naša in njihova. Sedaj je zima. ( asa bo dovolj za čitanje. Potreb no je. da se kaj izučimo. V vsaki hiši mora biti Pioletaree, oziroma vsaki delavec bi moral biti naročen nanj in ga pazno čitati. Tukaj je vse polno slovenskih naselbin, dopisov pa prav malo Kje je vzrok za to? Moči je do sti. Treba je le malo dobre volje pa se marsikaj lahko napiše, kar ljudstvo zanima! — S tein se tudi list bolj Širi. Čas je. da se rešimo mezdne sužnosti. Torej na delo! Anton Flori. DELOVANJE POSAMEZNIKA ZA SKUPNOST. socialistih; a da pa bi bili socia-j Pittsburgh. Pa. listi tako močni, to jim niti na sameznega delavca Vsakega po-dolžnost je, vali. Potem pa, ko se je rezultat kakor hitro izkoriščane mase spo- j glasovanja pokazal, so videli, da __-i.___J__1 _ i _ • A • UA nni in *nniililil.i>>..! ^ irm ni prišlo. Ni mi potrebno šel podpirati delavske organizacije enkrat poročati, koliko soc. urad Kolikor močnejše so delavci or-nikov smo izvolili, ker to je bilo j ganizirani, toliko boljše je za vse ze v Proletarcu objavljeno. Pri- ~ pomnim le toliko, da izvcemši par manjših uradov, je vse socialistično v celem countv-ju. Pred volitvami je bilo dosti demokratov prav prijaznih z nami. Menda so si mislili, da bomo res toliko nespametni ter zanje glaso- znajo svoj položaj, postanejo zavedne in spoznajo svojo nezma-gljivo moč. Da pa ostanejo ljudske mase še naprej nevedne in se puste izkoriščati, skrbi kapitalizem potom svojega časopisja. Kako se to zapeljevanje in odvračanje od spoznanja resnice vrši, najlažje spozna, kdor bere raznovrstne liste in jih potem primerja s pravim delavskim časo pisjem. Nevedni delavci seveda verujejo takemu pisarenju in sovražijo vse ono, kar bi jim moglo izboljšati njihovo bedo; vsled tega se ni prav nič čuditi, da je večina delavcev še vedno tako za-«lenljena. da nasprotuje svojim lastnim koristim. Ljudskim izkoriščevalcem in pijavkam delavske krvi to omogočil je bogat plen. Kadar pa postane breme že oreneznosno io zahtevajo delav-ci izboljšanja, tedaj pa pošljejo kapitalisti nad delavce kole in svinec — namesto kmtia. V takih slučajih hlapčevsko časonisje hi navsko noroca, rda so bile take delavstvo! Kako pa naj delavec podpira organizacije t Zelo lahko:' Delavec, kadar greš v rgovino, zahtevaj unijsko blago. Pri nakupu si ne pusti vsiliti skebskega blaga. Pri tem pa moraš naziti, da ima kupljeno blago "Union Labcl". kajti edino izdelki, ki nosijo un;j-ski znak, izvirajo iz linijskih de- so oni in republikanci premagani od socialistov, so nam takoi hrbet IftVn,c- Z vsakim nakupom je ne koliko storjeno. Ako greš na pri mer v trgovino z namenom da kupiš recimo čevlje, zahtevaj "union made". Predno pomeriš čevlje, se prepričaj, ako imajo isti vtisnjeno unijsko znamko. Ako nima t.* nrovec takih v zalogi, zapusti tr obrnili in se združili z republikanci. Sedaj nas skupno preklinjajo in sovražjo. Tukajšnje angleško časopisje se prav jezi nad nami. Piše. da smo ignorirani, da ne poznamo amerikanskega političnega življenja in smo le radi te ga glasovali ra socialistično stran-¡ ?ovin° in pojdi naprej v drugo. V- J—.. .i_______. >» t rnt i rt do tnlibn J _ ko. \fi drugi strani zopet pile vsakovrstne prismodanjc o socialistih in našej stranki, češ. da stoji soc. stranka za prosto ljubezen, za delitev premoženja, vničenje cerkve. Nadalje, da so socialisti sami prekucnili in anarhisti, ka-terim ni sveta nobena reč. Naj-boli čudne obraze delajo uradniki, oboji: republikanski in demokratični, ker bodo morali prepustiti svoje urade ljudem, katerih so najmanj pričakovali. No, vse se spreobrača, kakor je rekel Rev. Sojar v Chieagi, zakaj bi se tudi to ne. Bojimo se edino le, da bi kateri ne prišel ob pamet. Sivi la-«je jim Tastejo kar nred očmi. Ti reveži imajo sedaj tak strah pred tretjo, da, toliko časa, da dobiš pravi nniski izdelek. Za teboj pride drugi, tretji itd.! Noben .lela vec ne mara več skebskega blpjra. bo rekel trgovec! Spoznal bo,da izgublja odjemalce, kar jo vsekakor v njegovo škodo. Da temu odpomore, bode, kakor hitro mogoče naroČil linijske izdelke. To bode storil prvi. drugi, tretji »r-«rovee. kajti vsak rad ustreže ol-iemalcem — razumljivo, v lastno korist. Dobro. Trgovci pošljejo svojn naročila eden za drugim na nni-ske tovarne. Kolikor več naročb dobijo uniske delavnice, toliko manj jih imajo nenniske. Tako se more na to unisko delavstvo po Yukon, Pa. — Da ne bodo na ši tovariši drugod mislili, da smo v naši naselbini že pomrli ali pa da nas je že zima vzela, se mi zdi Ilotrebrfo, da tudi mi povzdignemo svoj gl as skupno z drugimi zavednimi delavci, kateri so zlasti zdaj izpostavljeni vsakovrstnim napadom od strani različnih delava, hinavskih prijateljev, ki vedno or. \vi j o, da se potegujejo za delavska ¿orlsti, a v resnici jim koristi delavcev, od katerih živijo, nil- na i.iisel ne prihajajo. Dobil sem v roke "G. Ni", ki zabavlja in napada S. Nt P. J. ter "peščico" socialistov. No, naj se kar nič ne tc'aži G. N. s tem, da .ie samo par socialistov. Četudi niso slov. delavci v tako velikem številu "organizirani v soc. stranki, a glavno je, da mislijo socialistično. Teh je pi toliko, da bo gospodo okrog G. X. postalo strah kakor hitro se bo zavedla koliko nas je in spoznalo našo moč. in ravno članstvo naše vrle S. N. P. J. je isti steber, na katerem sloni G. N. Ako bo ta steber padel, bo šel tudi G. N. "spat". Čim bolj bo G. X. ruval uroti članom, tem prej bo Omajan njegov steber, tem prej mu bo nsojej pogin. Ako mislite, da boste želi koristi iz vaših napadov, se pošteno motite! Ako vam je do lega, da čim prej zmrznete, potem kar nadaljujte z napadi in ruvanjem! Mi člani S. V. P. J. bomo odbijali klin c klinom. Člani S. D.-P. Z. protestiramo, kakor tudi naše celo društvo, da bi bilo naše glasilo kapitalističen in skeb8ki list. Delavci morajo podpirati delavski list, ki ne nosi samo ime "delavski", temveč tudi res kaj stori za delavce. Pokažimo, da sno zavedni v vsakem ozir «. Odgovorimo na napade na tak način, da bodo gospodje v X, V. tudi v žepih čutili in žep je pri njih najbolj občutljiv. Gotovo jim gre predobro, zato so postali tako prevzetni in si lastijo konrando nad našimi orgaaiza cijami. Zavedajmo se vsega' tega in pojdimo na delo! Xobena sila ni tako velika, da bi ji složen nastop delavcev mo-eel kljubovati, pa naj pride od koder hoče. Danes so vsi oni zo per socializem, ki se bojijo za svoj profit. Toda gotovi bodimo.. da bo socializem nad vsemi zmagal, pa naj bodo oni Tone Sojarjeve vrste ali šifkartaške i* New Yor- ka. Zapomnimo si vse to dohro, ter tudi ravnajmo po tem! Pozdrav vsem članom S S 'I ter S. I). IV / m vsei*^^ zavednim «lov. trpinom v riki. _A. G sodriJ Aurora, Minn. — h vseh jev čitamo dopise v "ProU eu", le iz naše naselbin*, tako majhna, se redkolreii s|j>i. Zlasti sedaj je potrebno,! se oglasimo, ker razmere htevajo. 1. dccmbra so finski delati otvorili svojo dvorano, ki j4. največjih na 4'Mesaba renj". tej priliki so različni govorni! pojasnjevali in povdarjali. vi nost lastnih dvoran za d».|fli \ekateri govorniki so'niW» to prišli iz druzih krajev Ti dve finski ženi sta govoril! V slovenščini je govoril u Mauren iz Chisholma. Seje nih društev in slabo vreme je lo vzrok, da slovenskih so lru^ ;ii bilo toliko na veselici, 1-di bi bilo želeti. Finski delavci ii jo po vseh večjih naselbinah tU je dvorane, kjer se shajajo k govorom, sejam, zabavam, in razbi itd. To je tudi vzrok, so finski delavci dosti bolj i^of ženi in napredni kakor smo V tem bi morali slov. delavci snemati svoje finske tovariš« povsod gledati na to, da [ * vi jo svoje shajališče, !:;,e» S< neodvisi i od posamezni k o«, 1'udi pri nas čitamo 'i V., slov. kapitalistov v N. ki pret* delavcem in na :a i*| pomaga delavcem do spoznaj da je ta list za delavce brez n.vi a in da ga bodo zato za^ opuščati. Pri nas že dolino či preziramo ta čenčasti list in zal se nič ne menimo kaj čveka kaj ne. Z vsem tem le sam sel škoduje, drugim itak škodovi ne more. G. N. kot list, ki zast pa in zagovarja kapitalizem, drugače pisati ne more. Vsi kup listi pišejo tako, kakor piše Mi »delavci dobro poznamo tj hinavsko pisanje. Čuduo res, čl no bi bilo, ako bi G. N. drugi pisal. i)okler rti v nevarnosti pi fit, je vse dobro, a kadar tei trda prede, tedaj pa bog pornj gaj! Vse, kar jim je na poti, če j o brezobzirno poriniti na stral (i. X. že tako ne prinese dru( ga kot cel kolone za delavce nI vainili poročil in čenč, ki čea{ niti od daleč niso resnične. Kal >onižen in udan sluga kapitalij ttta je G. X. kale to, da je ta li[ >rcd volitvami »»isaril in agitii za Tafta, ki je znan kot zagj zen nasprotnik delavskega iredka. Gotovo so splavali h tisočaki po vodi, ker je Taft pl >adel. To pa neworško gospe grozno jezi; zato pa skušajo si jo jezo na kak način potolaži] spravili so se nad socialiste, i so krivi, da naš ugled in vel j va nadata, za to po njih! Delavci, tovariši! Ako hoč< da se naš bedni položaj kedaj mljša, ako hočemo, da ae d seino kapitalističnih verig in iaajatva, se moramo od\ral stran od listov, ki so v službi pitalističnih priganjačev, ki magajo držati delavce v nev< nost i in brezbrižnosti. Tak delavcem več škodi kakor pa i-isti. Podpirajmo delavstvu ■ sto časopisje. Skrbimo, da bo 44Proletarec" v vsaki slov. hi) Pri nas v Aurori ga je dol skoro povsod! Zavedni delavci drugih naselbinah, glejte, da tako tudi v vaši naselbini. A. S. v snorazumu 25 slov. Globe, Arizona. — Bodi mi voljeno, da napišem par vrst tople Arizone. Naši severni variši se že pritožujejo o hudi mrazu in zimi ? toda pri nas še poznamo te nadlog«- ki zfc brezposelnega delavca pregal brez usmiljenja, pa naj se ji ša stokrat izogniti. (Jorje deli cu, katerga zaloti zima v breij selnosti in brez sredstev! Z delom je pri nas sre< Delamo še precej dobro in no, a delo je težko in napol sicer pa delavcem trpinom dl nikjer rožce niso posute na In drugega tudi v resnici pri kovati ne moremo, dokler tlači in vlada ropar«dc; bi pil zetu. ki v svoji krutosti ne p< usmiljenja, temveč uniči v«e, U stavi ua pot njegovega do- di slovenski zastopniki ka Jiziua okrog (i. N. so se začeli ijati v socialiste, ki hočejo slovenske trpine podučiti jim pokazati pot do izbolj-. (joepoda v N. V. vidi v ne-osti svoj profit, ako pridejo J'do zavednosti, zato pa ho-socialiste disk redi tirati med delavci ter tako preprečiti vi napredek. Kako naj (i \ nje slov. delavce, ko sam t toliko zavednosti, da bi ne ¿1 tako sramotne vloge "see kakor jo igra. Gospodje, po He najpi \ <» pred svojim pra< kjer je toliko gnoja in sme tla nas bogobvaruj. In ko ste tili pred svojim pragom, sku-]te poweMi drugje, ako je kje oh kaj pometati treba. Naj-?j pa je kako^a pometanja ba pri S \. I». J.t zato roke U Kaj vendar mislite, da so slo ~Bki delavci v Ameriki kake marinetke", da bodo plesale, ikor bodete v i piskali. S,, p,, motite! Tudi slov. delavcu so Kličele odpirati oči, da spoznata, kaj je zanj dobro in kaj sla-Začeli so spoznavati pravo ro G. \ ter njegovo navidez prijateljstvo delavcev! Zato lahko uverjeni, da ni več da čas, ko bo isto delavstvo, ki jra vi toliko let zapeljevali na Iva pota. / namenom, da ne spo-JPiPice in smer svojih koristi, bo isto delavstvo z vami obra-»lo za vselej. Vedite, da se ste z ognjem, v katerem si bo-opekli svoje prste, kakor si je že marsikdo drugi, čeprav trate za nekakega "bossa" slov. ameriskimidelavci. Sva-sila do vremena. — Joe Pan pa ¡^"JX** kar í,odc«WÍ<>. D» P* «e bodo MUVa I a "•••ga spri- gospodje pri Am. 81. preveč v če vale Jez mu pravim, da naj kar a< skrbeh, kakšna bode zgodovina o K. V. debsu iu o socializmu, se STftT1;^'; r|l Je jiiulahko pove^'da obračunali tako, kakor zasluži if? *J kntlwritl ip ni treba Prav veseli me, da ie nriielen • »'oto,nce P"1 *io let- Ako krat z barvo na dan? ' ,U*° 80cittli8t^ui listi pisali o so- 8 socialističnim pozdravom -r™11" Deb8U re8nice« 8e ,ahko 8e' FV. Porenta, tajnik kluba št 83 r^ P°Pravi- Kdor bode čital v __' ' "Glas Naroda" iz leta 1908 o E. Chisholm, Minn. — Ob dolgih Del>8U Pet 8to ,et» bode zimskih večerih sedim ob svetil H1, (Ia 80 80ciali8ti imeli takega ki ter si krajšam čas s čitaiijem M°Vektt Za Predsedni8ke«a ka»' časopisov, ki so si nasprotni po 'J,data' ki Je bil že zaPrt- Kdor političnem in verskem prepri de nravlčen in bo iakaJ resnico, čanju. Ti listi često eden drugega P**?6 *°t0V° hotel tudi vedeti' za" pobijajo, zavračajo itd V takih I"* ^ bil Zaprt Poiskali bo m°-slučajih mora človek rabiti svojoM 80ciali8,ične v kterih pamet, da ve ločiti napačno od h°de nMt da je biI I)eb8 zato pravega, resnico od laži in hi- ,aprt' ker Je bil voditelj delavst-navsčine, bolno od zdravega VH V h°*U ** rdiitev iz kapitali škodljivo od koristnega ' stične sužnosti. In ker -G. N. ni Tak boj ima sedaj G N in Gla nave(le1' 7akuJ Je bil E V. Debs silo S. N. P J ter Proletarec zaprt' hode Kotovo tudi vsakdo O. N. se je prav široko razkoraJ™^11^ da ie ° N' ,eta 1908 čil proti socialistom v S N P J PraV na hudoben način, blatil E. «n to brez vsakega povoda Jaz T* i)(bfiH iu 80cia,isti*llos tranko. res ne vem, kakšno pravico ima Kidor.hode *ital Aln- ^ pet ta list vtikati svoj nos v organi L"1? ^ U Ieta 19*2' bode tudi zacijo, v kateri nima ničesar iska da 80 k,erika,ci v Slov. ti. Ako so člani S N P J „e I PI*IV Krdo la*tt,i 0 socialistih, zadovoljni s tem ali onem urad-llf^^1' kadar pišejo v "Am-nikom, saj vedo, kaj imajo stori-L- 80 80Cla,18tl zato propad- ti. Kakor izgleda gonja G N v Milwaukee, ker niso storili i^roti socialistom v S. X p ,j l8V°jib obljub, katere so dali demoni vsakdo dobiti utis da je Iavcem' da zato niso bili ponov-vse to umetno prirejeno od stra ,zvoljeni- Ka(,ar tako* piše Am. ni par nezadovoljnih in zdražbe T ^^ zamoIči in noče P°v«dati željnih oseb in nič drugega Kaiti i S° 86 rep,lbUkanci in dem°-pisati kar tja v en dan I* k,,atje združili proti socialistom, merava, ali kaj lahko ta ali oni ^ ^ ,a,nafin «»agali ^a en-itori, je lahko; a kje so dokaziL^ t*0«** b°d(i tudi t0 k,P' za eno ali drugo trditev? Zakaj P 8t° ,et 8inatra,i za bočete ribariti na račun nevedA^J**?*** kar sedaj »,i4e nosti? A,n- SI » nko »ode sploh še kak od 4 na 3 niiljoue hektolitrov; 620.00(1 hektolitrov zadne žga-ujarne šnopaovih junkerlikerjev, ki zlorabljajo krompir za ta alkoholni strup. Nameuto prejšnjih 2.6 miljonov hektolitrov žganja so izpili 1,9 miljonov hek tolitrov, računano v Čistem alkoholu. V kljub temu, da ao podražili šnopa za 60 odstotkov, ga pride na posamezno osebo devet litrov. Strankino časopisje poziva na nadaljevanje bojkota proti žganju, kakor ga je sklenil stra-kin zbor v Chemnitzu. A D V EKT18EM EN T I. STRAUB URAR 1010 W. 18th Bt. Chicago. L Iu* wéjo salofo ur, ventie, pr^. ao? im tirufik drmfutis. Isvr*u> k ▼mkoTivtaa poprsrib t tmj stroki » ••u. nitki M. A. Weisskopf, M, D. Ixkuien sdravnik C rad u je oruga stvar, ki mi leži na srcu kater»- ne morem pustiti v ne-¡» je '1 <»las Naroda". Resnici Ijnbo moram pripoznati, da ^je sram. ker podpiram tak jehsko-ka pita list ični list. ki je že ":VnaJ zaslužil. da hi med »ro laro. Javno pa tavezn-da ta list ne dobi od mene j centa več in kakor hitro mi •če naročnina, gl ne mar.-un v hišo. Ako mu pa to ni po *ji, naj mi ga [»a knr takoj u-vi. Na ta način se najprej u-roti ošahne/e kakor so pri G. X. nveda. gospodom so predobro i, zato pa ni|o zadovoljni več tem, da bogatijo na račun slov. *vcev. temveč hi pri tem radi Vims udiral i slov. delavce, ako -trobijo v njihov rog. Najbolj tfe v želodcu S. X. i», .i. in no. listič na organizacija. IIa bi se jvei spametovali ter se složno azili zoper skupnega sovraž.ni-to sev.-da i;. X. ne moro biti JVolji. ker on je še vedno mnen-naj se delavci različnih na ^osti mod s»'!)oj sovražijo, pre jo in pobijajo. Toda delavci jnva.jo. da se morajo zdmUtl Järu/eno nastopiti proti svojim ^llcem — kapitalislom. Od te ►Poznanja jih no odvrne nihče. N n,.. pa naj m magari p*t na glavo postavi. jH so norčuje iz malega "Pro jI O. naj sc I».J Zapomni si Bi ho ravno Pol. fare,' ti^ti. P« bo vrat zavil. Kajti kakor ■psnik: Zakon narave jo da z malega raste veliko! — Jto ie. da jo some ali podlaga ^ I^a jo to pri Proletarou, doserianji Številni uspehi, je dosegel ta nas neustra-V 'k za delavske pravi-p prav majhen. «nrio hrezdomovinski, to do-Jpno vami. no da bi nam [>ra ft N. Tudi ti gospodje so bili ^fclovine in zato so prišli v »o n tre)>uhom za kruhom. smo prišli priprosti dela v-Ji ®ni. razven par. so l»rc7 » «o tako i.aslepljoni. I ga s. x. i>. j go«ovo ui Prv« ,Vz "V10 'f ckf,is,i- Banizaeija, ki je sprejel» »ocia- [ t ' , . p.n Am 8V list ione principe in koje glasilo ' , Zr,08tna bm,e vaia godovi-, zastopa in agitira za socializem \T ¿ Je V8a ža,ost»« ™ * Taka organizacija na pr Western U' ' STnatrate 8V- Pismo «« pr»-Federation of Miners in več dru V° Zf?0(l0v,n0' Pa te«a ^ P"-In vse to brez vsake škode T.0*01*6 8V°j,m Uudem. ker se bo-ravno obratno, z velikim uspe T*'' bU ^* *Pozna,i nekoi»-| bom. Nam zavednim -delavcem\l° rpsnice- ^^ v»«j en- gredo take čenče pri enem ušesu SV' p,8in° v roke a,i P" j',n notri, pri drugem ven; poleg tega pcn'ejte' kjp 8e dobi! Pr«vo in pa tako pisanje vzbudi «e sovra ,/v,rno 8Voto Pismo bi m°ral vsak štvo in gnjev do časopisa. To je WMk n°siti seboj' a,i ne?! A* K-vse, kar opravi G. X. pri zaved I nih delavcih. Dunlo, Pa. — Kakor je bilo. Mnogo čitam tudi o vojni. Ze- Poro*ano v 44Proletarcu", je ime-!• žalostno je citati, kako ogrom- la Zv,va S1 društev veselico v| no število delavcev in kmetov je korist .44SI-. ,zol>. Doma". Pro-zgubilo svoje življenje v vojni, *ram bil Pa mnogo obširneji,| koliko jih je zgubilo svoje ii(j1 kakor je bilo poročano, to pa za na bojnem polju in za čegavo ko- 1°' kea pa si Ue bo kateri na vsega klanja, ako jim bo sreča še I Paiuo tolmačil, bil je to pravi toliko mila, da se bodo vrnili iz ,,r. Rirhtrrji011 d U olajšajo. r>. a l v».» * deklamacija. katero je izvajala gospica Marija Zgonc, je bila ne kaj krasnega. Potem je sledila igra "Trije Tički, katera se je izigrala v popolno zadovoljnost občinstva. Ob Telefon: Monroe 3447. H. SCHWARTZ ima popolno zalogo trpežnih oblek in druge moftke oprave: klobuke, kape čevlje ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, 111. JOS. A. FISHER Buffet Trna na razpolago vsakovrstno pivo vino, smorike, i. t. d. izvrstni prostor za okrepilo. 370- W. 26th St., Chicago, 111 Tel. I4iwn«lale 1761 Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri $ trpe4nih oblek"poSt€' K0TRBA BRATJE :S. W. Cer. 26lh Si. i Mlllard Ave. Prvi na Lawndale la obleko, klobuke ln potrebščine za Moie, Mladeniče ln Otroke *X\Z0dtUeD' 1,1 0bleke "O «"rta W*4. ^ °bleke Za kosilo na zahvalni .lan hofemo naie prijatelje, da jedo izvrstno de belo raco na na* ra^un. Zaradi LTl m° <1?li, 2 vsako k«PUeno moško in mladeniiko obleko ali suknjo eno zastonj od sedai do novembra 1912. Požurite ako ho.Vte imeti dobro kosilo! ».o iiuif«, m kjt? puNiiia za senoj '• prcusiuv- vojna. vsled česar bo ostalo ljud- "ekake razbojnike. Tebi. stvo neuko, neizobraženo, ostalo dragi "Bled" pa iskrena hvala! bo v temi in nevednosti, po krivdi ' k«kor tudi naselbini Frank ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode in raz nih neopojnfH pijač. 1837 So. risk St. Tel r*nal U„. ----. . ,i.■ r\ i lin. katera je bila tako častno za- COOPER onih. ki so provzročili vojno. . - -----------.... Kljub tem groznim in nestovil- s,°l>""a. Obenem vam kličemo na nim drugim posledicam, se dobijo "viiienje ob prvi vaši prireditvi! ljudje, ki v svoji zaslepljenosti Is,ra 71,1,11 Je ^ftj ¡zborno igr)i-ražnika — kapitalizem in proti ,J1 na sr'«»ovir. njem se morajo boriti! ni k P. in O. X. Naroc- Chicago, 111. — V zadnjem A. Slov. sem čital, da to ni prava zgodovina, kar se je pisalo pred pot sto leti in da je to vse laž. kar pise "Gl. Svobode" o krščanstvu; verjamem! "Aru. SI." smatra za zgodovino samo katekizem, mašne bukvice, sv. pismo in zraven mogoče Se črne bukve. A. SI. pravi, da je to ravno tako, kar je bilo pred pet sto leti. kakor bode čez pet sto let, če se bode čitalo od E. V. Debsa. Ne eno ne drugo ne bo resnično, ker oni Šo enkrat hvala vsem zavednim delavcem in delavkam, ki ste veselico tako obilno posetili ter tako pomagali do res sijajnega vspeha v naši gorski naselbini. Zveza SI. Društev priredi veselico v korist dr. "Zarja Svobode". štev. 11 S. D. P. Zveze dne 31. decembra z gledališko igro, kar bode pa obširneje poročano. Za Zvezo SI. Društev — Poročevalec. Bojkot iganja v Nemčiji. Odkar je sklenil socialno demokratični strankin bor v Lip-skem leta 1909 bojkot žganja, je trgovec s živili na drobno in debelo: Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in aveie jestvine na zapadni . strani. 3744 W. 26th St, Chicago, IU Narootla rapoAiljamo na vae strani mesta. — Telefon Lawndale 762. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranje boletnl in ranocelnik. Ladravaiika preiskava bre*plaino-pl. «ati je le zdravila,. 1924 Blue Ialam) Ave., Chlcago. Ureduje od 1 do 3 p« P V°i 9 Iveier I,ven Gfci<-MP liveči bolniki naj piiejo slovensko POZOR! SLOVENCI! POZORl S A L O O N s modernim kerljltten »V«*, pivo v MMttkik la b»WIjkmš i« <*mfe nmmtM pija4o im mmi^k, MMdk«. Po tal ki dob« Mmc HM« aa »iiko emo Postroiba točna m labaraa Y—m flor«aM la trvgim 81 Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna ^ljske^^akor'tudTv ®'ovaškem, Cežkem nnoiK^T; i . 11 v Anir,eskem in Nemškem ieziku Nain rtToLETAtEC" 2 ,drr:v0 in tr*f°vce- GLASILO r ivuLiüi i AKIlL se tiskata v naši tiskarni .....•.....................• ....... —..... ....... ^ aW«nj«, je. MARTIN POTOK A Rf preveč hvalijo in dnigi pre-'psdla produkcija čistega žganja 11625 So Centre Ave. Chioagf ZDRAVLJENJE V S DNEH vä" — moAkih. J J ' ° nefmoin«»t, vodenico in bolesni tii^ih k.»TnVda biVfi ÄÄiÄ^S i£da,i -ote sdrav.J ^SSir- «U Dobili praksi kit specialist v ÄfiM J2Ä j ' Ut*kel T 14 Oidravim pomiUrno tlodec, pljuCa, Iodic, m n.prlllk. v itrih TAJNE " «dravljenj. ni treba Si) ^ moSke bolezni ifuNi narosa, heleini v ledicah in Jetrili sdravim hitro aa stalno ia tajno. liv*«n« one moglooti, slabost, aapor, aastmpljenje ia tguba vodfc PLJUČA nadubo, Rronehitia, ar« ■o bolern i in pljnCn. -Xi ! bo ■dravim p. moji naino ("•«wkOVaille »o *oj*i metodi K—- *--v .. Zastrup||en|e [n vseh drngih kotnih bol.ani, k.v , prili# , •ucij., onemog ost itd. Ženske bolezni beli tok, boleti ae v o ta t««, farje, oteklin«, p^ d ju ta d rog« organsk«! bolosni tdravim ta «tal- brezplačno) i Nasveti zaslon)! Chicago DR. ZINS, 183 ■«d » i...i..iph ki Stark Odgrt«La «Jutr.J d» S .»ri.r Q» n.d.lj.h «hI a «ly«r, 4' it sj L L. i A U L C •ROLETARKC UST ZA INTERES'K DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iadajatalj. ««iroslotanska dtlsvtks tiskovna driubo v Ctaicofo, III. Naročnina: Za Aunrico $1.90 sa calo lato. IJc n «o* tata. Za Evropo 13 aa cslo lato. $1 sa pol lata. avast po dworu Pri M»«Ui/a » vol*ff *Q94fa nasnanM <»T. P. J. in grdo zavijanje resnice ravno radi nameravanega jednotinega doma, se je g. Sakser začudil in povedal da nič ne v«, kaj njegov list piše. Rekel je jezno: Ti h — Či (nam reč mameluki v uredništvu "Gl. Nar.") me vedno varajo! Kolikokrat sem jim že rekel, da naj pustijo take stvari pri miru a nočejo me poslušati; v«dno urinejo kaj v list 'proti moji volji (kakor tista Sakserjeva don-juanska bo- volj — ti "h--či" — kakor je izjavil g. Sakser in prič je dovolj — ki "h--či" — kakor jih nazi vije sam Sakser — ti "ro najo lastnika, mislijo, da bodo na ta način "ronali" tudi Slovensko Narodno Podporno JedmotoT Opozarjamo "Glasilo", da naj tega ne zamolči. irnegic ji stal nesmuen, «»•» • w .„.„j^...- A , . . ; . . t i i 4 Anzelm Murnom, kateri je naj- imenu bi rad ohranil nesmrtnost ... . . , ' .. . ,J . .... ^ brž slovenski župnik v Brooklv- m sicer z milioni, katere so mu v .. /T. . . , : skupaj spravili tisoči škandaloz- liU' N V. PoročUo o tej debati „o nizko plačanih delavcev. I ,DJ0 Prejeli le nekoliko po.no ia Ta ideja nesmrtnosti mu brenči ",cer od 8odr- Kristana samega, že dolgo vrsto let po glavi. Do kttier/ »ttm J® Pred»0 »« J« sedaj jo je skušal uresničiti na Podttl »a morJ*- 1* njegovega razne načine, a zdi se mu, da ni kratkega porčila posnemamo sle- imel zaželjenega uspeha. Zato je de??: pred kratkem prišel na dan z no-| Ko J« sodr. Kristan končal svoj vo idejo, s katero hoče doseči to, ffovor v hrvaškem jeziku, oglasil česar njegovo "veliko" srce ta- »f J« *a besedo Rev. Murn. Govo-ko želi; penzionirati namreč hoče "1 je sicer stvarno toda zelo rev-naše ekspredsednike z letnim no. Pokazal je, da nima — kakor penzionom $25.000. Na ta način Rev. Sojar — nobenega pojina o hoče Carnegie oprostiti bivše socializmu, hiti o socialnem raz-predsednike skrbij za vsakdanji voju, ki je rodil potrebo po socia-kruh ter tako omogočiti, da bodo lizuiu. Vlekel je vero v ospredje bivši predsedniki s svojimi pri- in solil svoja izvajanja z znani-dobljenimi izkušnjami pomagali mi frazami, ki služijo že 25 let pospeševati koristi ameriškega kot protisocialistični argument, naroda. V ta namen je Carnegie — Sodr. Kristan mu je nato krep-pripravljen postaviti fond 25 mi- ko odgovoril v slovenskem jezi-lionov dolarjev. Ta ponudba se ku in stvar je bila končana, vijr «««.. » splošno odklanja, a "radodarni" O podrobnostih te debate nain list proti volji njegovega Carnegie jo ponuja kakor Cič nj poročano. Pač pa je Rev. An- svoj jesili ; kar p<> \scj sili se ho /,.|m Murn a ozirom na to debat* če iznebrti milionov. ¡napisal dolg članek v "Glasu Na- To je namreč tisti Andrew ^ar-jr0(jH" 7 (jne 27. nov. in ta članek negie, kateremu so delavci v pod- Kmatramo kot kontra - odgovor jet jih jeklenega trusta ustvarili velikansko premoŽenje.! S tem "Glas Naroda" pravi na enem i premoženjem je do sedaj penzio-mestu da ni proti socializmu, a i niral že več Odličnih profesorjev, na drugem mestu pa piše. da' kupil je več orgel j raznim eerk-soeializem ni nobeno gospodarsko j vam in sezidati je dal veliko knji-uprašanje, temveč le iK)litični »nic. Podpiral je znanost in pla-bbiff Na to je nenotreben vsak čeval junake po vsem svetu. Usta- _ t« • «« «__v . ... 1.. ji. _ odgovor. Pisuni, ki ne poznajo no benih načel niti nobene dostojnosti — pisuni skebskega lista ne morejo pisati — kaj pisati! ma novil je več izobraževalnih zavo dov. Zgradil je "Tempelj miru" v Hagu itd. Delo njegovih milionov je v resnici veliko! Priznaj- zati po papirju kakor .sam bluff! In njih lastni bhiff jih bo tudi ubil! nič drugega mo, kar je vredno priznanja! Mi sicer ne vemo, a ko je Bebel miljonar. ker nismo šteli njegovega denarja. Ali to vemo. da je sko število delavcev svoje ziv- Pozabiti pa ne smemo, da so Carnegie-jeve milione ustvarili delavci s svojim mukotrpnim delom. da je pri spravljanju skupaj teb milionov žrtvovalo velikan- na Kristanov odgovor v dotični debati. Rev. Murn piše v "Gl. Nar.", da se v nekaterih rečeh strinja.s tem, kar je sodr. Kristan goVoril. Tako je rekel tudi Rev. Sojar! Rev. Murn tudi piše: "Strinjam se v tem, da spoznam edino rešitev delavstva v krepki organizaciji, da, celo se strinjam v tem, da mora organizacija biti v verskem oziru nevtralna, to se pravi, v njej so lahko katoličani in pro testanti, če hočete tudi mohame dani itd. To so značilne besede iz peresa slovenskega duhovnika! Rev. Murn je torej po mišljenju velik ječo radi svojega prepričanja in' je da si je vse, kar ima, zaslužil s da veliko število teh pohabljen-svojim duševnim delom, ne pa s cev na milost druzih živi, ker jih je jekleni trust vrgel na cesto brez sredstev, ko so postali nesposobni za delo. To je dalje tisti Carnegie. koje- p roda ja njem šifkart in pošiljanjem denarja v staro domovino! Koncenitednar je v eni notici G. Sakser je menda že pozabil kaj se je '»ovorilo na sestanku za zavetišče v Chicagi. Na sestanek je prišel tudi "kralj" Nemanič in grdo se je norčeval iz delavcev to je iz pohabljenih in brezposel nih delavcev. Rekel je: "Zidali bi radi dom za trempe, a? Cel dan bo pod hrušjson le/al., zvečer bo pa prišel v ripvetišce žret! "Cela delegacija s$» je zgražala in Mr. Sakser je navdušeno ploskal sodr. Zavrtniku, ko je ta pošteno ožigosal surovega jolietskega "kra lja". In kaj pravi na to "Glas Naroda t" Pravi, da so se joliet-ski delegat je "nekam čudno obnašali (!) — pač — vsakdo ima svoje.— prepričanje!" Ako bi tako govoril kateri socialist, gotovo bi "Glas Nar." tulil: falot lopov, brezdomovinec, izdajalec in zl od i ved i kaj še vse! Toda "king" Nemanič je — persona grata; to pove vse. proti socializmu, v drugi pa nima P* jek^ne topilnice so najpopoN nič proti socializmu. Da ne bo ve-| nejša prikazen svetopisemskega pekla v tej solzni dolini in izvor nepopisnega trpljenja in gorja za "Gl. Nar." se jezi nad "Prole-tarcem", češ da ni res. da so se na Balkanu klali samo prosti delavci in ponosno dostavlja, da je bil v bitki ranjen tudi črnogorski princ Danilo. Konštatiramo, da črnogorski kralj je brez malega navadni kozji pastir. Zato tudi črnogorski "princi" niso dortti več od kozjih pastirjev, nakar so se lahko pomešali med proste vojščake. Kdo na svetu sploh vpošteva kozjepastirsko dinastijo v Črni gori t Sekaj, ko je klanje na Balkanu končano in ko je padlo mrtvih in ranjenih okrog 200.000 mož — Srbija ima toliko mrličev, da jih ne «more pokopati; temveč jih sežiga — sedaj bo "Glss Naroda" prinesel znano hozana-sliko za bofič in «hinavsko zapel: "Mir ljudem na somlji!" (Poleg slike pa morda izide tudi versko izpo drecana d<»-jnanska "povest" o nesrsmežljivih ljubicah (!) iz un-derworlda". kskor je izšla za ho- me proti zal takih otrobov inu priporočamo, da bi si nabavil nekaj socialistic nih knjig in se učil, kaj je socializem. Do danes ne pozna socialističnih knjig niti po imenu, zato prihajajo taka protislovja o so I cializmu iz pod peresa. • Par temnih ekzistenc okoli! "lilas Naroda" hoče ukazovati vsem slovenskim delavcem vi Ameriki, kje in kedaj smejo pisa i ti za socializem. delavce, katere življenski položaj sili. da delajo v njih. In to je tisti Carnegie, kojega hlajnu so se na njegov ukaz morili, preganjali, mučili nedolžne delavce — št raj-karje. ker niso ti pri vsem nepopisnem trpljenju toliko zaslužili, da bi mogli dostojno živeti, in so zato zahtevali malo boljši in večji košček kruha. • Da. to je tisti Carnegie. tisti —--i "dobrodelni", "plemeniti", "vi- "Študirani gospodje", gospod-Uokorodni", "visokocenjeni", veje pri "Glas Naroda" so imeli go ^miroljubni' ljudstvu »n elovest-tovo trojko v zgodovini, dokler Vil velenaklonjeni. najpravienejsi hodili v šolo, ker se niso niti nesmrtni Andrew ( arnegie. katerega slavi ves kapitalistični in buržvazni svet kot vzor človekoljuba. kateremu se postavljajo spominske plošče in spomeniki. Potrebno bi bilo. da se tudi delavci jeklenega trusta pridružijo temu slavljn zato. ker jih je po- so so toliko naučili zgodovine, da vse vojne bile do sedaj le posledi ce gospodarskih interesov. Z dru-gimi besedami. Pri vsaki vojni je odločeval gol in nag materiali zem, ne pa ideali. V "Glas Naroda" pišejo o neki kjjki v Chicagi. Za gospode, ki imajo zaslombo pri "Glas Naro da", je ta beseda prefina. Med njimi je precej ptičkov, za katerimi je bila izdana sodnijska tiral-niča in so avstrijskim orožnikom in polieajem komaj odnesli pete v Ameriko. di, da tudi med duhovniki vlada različno mišljenje glede delavstva in njegovega vprašanja. Rev. Sojar se lahko še kaj nauči od tega duhovnega sobrata. Kljub temu pa, da Rev. Murn priznava naše razredno stališče glede versko nevtralne organizacije, on le ni še na jasnem, čemu se naj bori delavska organizacija in kakšen naj bo njej cilj. O yes! — Rev. Murn pravi, da organizacija zamore le odpraviti zlorabo kapitalizma in omejiti njegovo premoč. Z drugimi besedami: on je samo za reforme. Dobro. Pa pojdimo na reforme. Delavska organizacija bo tako dolgo odpravljala zlorabo kapitalizma in omejevala njegovo premoč, da bo nazadnje ostal kapitalizem brez moči, to se pravi, da je potem uničen, strt. Tudi- mi pravimo, da so reforme, pametne reforme koristne in potrebne «— kajti refor me so klini na lestvici, po kateri se vspenja delavstvo višje in višje do cilja. Cilj pa je soeialistič-družba na ' Kapitalizma ne odpravimo", pravi g. Murn. Slovenski kmetje -tlačani v srednjem veku so tudi polnoma pozabil, odkar je nehal rekli, ki so jih grajščaki nagnali jemati sad njihovega dela. ko je v Savo: "Tlake, to je fevdalizma stopil iz trusta. ter mu postavijo ne odpravimo". A kje je danes »pil spomenik — velik in pomemben spomenik — iz mrtvaških glav, da se tako slava Carnegie-vega imena ne pozabi. "Glas Naroda" ska Amerika" in "Clevcland-" Amerikanski Slovenec" udrihajo složno po socializmu, socialistih in S. N. P. J. Trojedina zveza, ki *e zbira o-koli omenjenih listov se nsvidez-no včasih kolje med seboj, da potem ¡v bratski slogi zopet nastopi proti napredku in zboljšanju delavskih razmer. Gliha vkup štri-hal 1 Do sedaj smo vedno mislili, da je časnikar dostojen, sko piše resnico. Koncemtednar v ','Olas Naroda" nas je podučil, da je tak časnikar dostojen, ki tako debelo laže kot on. Hvala za poduk! fitrajkarji v ICawana distrik tu v West Virginiji so izvolili pri zadnjih volitvah svojega šerifa in člana v državno zakonodajo. Noben delavec ni tako navdušen protisocialist, da. bi ga kapitalistična nasilja ne spreobrnila k socializmu. Ljudje ao le toliko časa proti socializmu, dokler se jim dobro godi in ne občutijo kapitalističnega biča. Kakor pa enkrat kapitalistični bič zažvižga po plečih, pa vsakdo brez nagovarjanja pribeži v socislizem. _ Stotnik — socialist. Pariški listi so poročali, da je bil stotnik infanterijskega regimenta obsojen ns strog zspor, ker je imel ob slovesu rezervistov govor s socialistično tendenco. odprav | fevdalizem v kulturnem svetu T In fevdalizem je bil družabni red kakor je danes kapitalizem; ali fevdalizem je padel, ker je tako zahteval zakon socialnega razvoja in ravnotako bo padel tudi kapitalizem, današnji družabni red. kadar po zakonu razvoja poteče njegova doba. Ne bi se zmenili, da kaj takega trdi priprost človek, ki ne pozna zgodovine in ne ve nič o velikanskih socialnih spremembah, ki so se vršile v preteklosti človeške družbe; da pa to reče človek, ki misli, da je iz-obrsžen in ki misli, da pozna zgodovino — kakor gotovo misli g. Murn — moramo ga pomilova-ti. Mi socialisti in vsak sociolog, kateri študira človeško družbo, ve, da je Človeštvo, odkar je vz-niklo, podvrženo razvoju, kakor je podvržena zemlja in neskočno vsemirje. Človešks družba se ne-prestano spreminja in razvija iz jednega socialnega stadija t dru- gi Stadij; družba prehaja iz jednega socialnega reda v drugi, iz jedue forme v drugo. Do danes poznam štiri glavne družabne forme: primitivni komunizem, barbarizem ali doba telesne suž-nosti, fevdalizem in kapitalizem. V dobi primitivnega komunizma ni bilo zasebue J&stnine. Ljudje so skupuo dobavljali in skupno vživali življenske potrebščine. Čim je nastala zasebna lastnina, he je tedanja družba nainah razdelila v dva razreda: poscdoval-ce in nimaniČe. Posedovalci so bili seveda močnejši in postali so vladajoč razred, dočim so postali nimaniči sužnji prvih z dušo in telesom, ki so proizvajali vse potrebščine za svoje gospodarje. V dobi fevdalizma je bil proizvajalec telesno svoboden, toda postal je suženj zemlje, katera je bila v posesti fevdov. Danes v dobi kapitalizma je nroizvajalec -ali ni-uianič suženj mašine, ki je last kapitalista, torej mezdni suženj. Seveda razvoj nI deloval in še danes ne deluje po celem svetu jed-nako. Na primer v Ameriki imamo najmogočnejši kapitalizem, ki se že bliža vrhuncu svojega razvoja; ponekod v Evropi in v Aziji še obstoji kos fevdalizma in na mnogih otokih Tihega oceana. Med divjaki najdemo še primitivni komunizem in barbarsko t?les no sužnost. Vendar kapitalizem je že v premoči po vsem kulturnem svetu. — Iz tega je razvidno, da je danes drugače, kakor je bilo včeraj in jutri bo zopet druga če kot je danes. Ker torej vidimo, kako so padle prešnje družabne forme absurdno misliti in še bolj absurdno pisati, da bo ravno kapitalizem ostal do konca s ve t a. Kapitalizem I o padel tako gotovo, kakor je padel fevdalizem in bodoči družabni red je socializem tako gotovo, kakor je za fevdalizmom pri šel kapitalizem. Tako zahteva zakon razvoja in drugače ne more biti. Po zakonu razvoja je seveda naš cilj morda še daleč; vendar mi vemo, da masa ljudi lahko vpliva na razmere, ki sučejo gospodarski razvoj, kateri je glavna panoga socialnega razvoja in glavni činitelj v družabnih transformacijah. In to vplivanje in spreminjanje razmer lahko pov speši razvoj in obenem padec kapitalizma. To nalogo danes vrši delavstvo v socialistični stranki. — Povedati pa tudi moramo, da socialisti nismo še nikdar rekli, da je socializem zadnji cilj človeške družbe. Ne. Ce bi mi to rekli, potem se postavimo na stališče g. Rev. 'Murna, da bo kapitalizem tudi večen. Mi verujemo v razvoj in razvoj pojde naprej; za socia lizmom pride še nešteta vrsta družabnih form dokler bo obstajala človeška družba. In ker vidimo razvoj, smo prepričani, da je sedaj na vrsti socializem, ozi roma nov družabni red, kateri bo temeljil na kolektivni lestvici proizvajalnih sredstev, pa naj se imenuje kakor hoče. Ime samo na sebi je brez pomena. Rev. Murn dalje piše, da soci alnega zla ne bomo nikdar odpra vili in dTT bode siromaki vedno na zemlji. Hm! Je li se g. Murn kedaj vprašal: odkod izvira socialno zlo in kje leži krivda siromaštva? Mi socialisti smo se vprašali in dobili smo pravilni odgovor. Siromaštvo ali pomanjkanje najnujnejših pogojev za življenje ima svoje korenine naravnost v zasebni lastnini proizvajalnih sredstev. Drugače ne more biti. Zemlja ima toliko prirodnega bogastva. da z lahkoto preživi deset krat toliko ljudi kot jih je danes na svetu. Sama Amerika, t. j. Ze-dinjene države z vsem svojim pri rodnim kapitalom in s svojo produktivno silo lahko prehranijo celo človeštvo ns zemlji, to je če bi se obdelovala vsa zemlja in spra vili na dan vsi zakladi, kar jih še leži nedotaknjenih. Da pa ni tako, je krivo to, ker je ves ta kapital v rokah ene peščice ljudi, dočim ogromna večina drugih ljudi nima ničesar in je navezana na pr ve. da ji diktirajo pogoje za živ Ijenje. Beda obstoji v tem, ker imaš ti preveč, jaz pa premalo, ali ker imafi ti vse, a jaz nič; ker pa ima* ti vse, s jsz nič, mi ti na reku je;, kako bom ja/ živel in sploh boiu ži\el. I)»| p* vse, je to dokaz, da^^^^^ sredstvo za proizvajanje In. A Ko bi pa oba p to sredstvo, imela bi oba Zasebna lastnina kapitala je socialnemu zlu in zadnje bo pravljeno čim Im> odpravljen» sobna lastnina. In odpravljen» pa le tem potom, da [»ostane pital kolektiv n.i lastnina* proizvajalcev in t*. pom«9 listieno družbo. Mi smo >r? ni, da bo bede konce. ]n j0 ] di prišlo kljub vsem prer idejalistov, kateri so prerok da bodo siromaki vedno na a Rev. Murn pravi dalje, d* cializem bo le t«slaj mogoč, bodo vsi ljudje jednako tale ni. To je že precej *tara frtt vražje puhla. Socialisti dobro mo, da vsi ljudje ne bodo ni jednakih lastnosti. Vemo pt da lastnosti posameznika so alimanj produkt razmer, v k| šnih se rodi in raste. Izbolj tedaj razmere, dajmo vsa človeku jednako priložnost do stanka in blagostanja in nov nili bomo tudi njegove d sile, njegovo plemenitost in n gov talent. Ravnotako smerna je trdit Murna, da bo socializem izvtjl^ le tedaj, kadar človek neha biti človek. Ravno narobe, g. Mum — danes človek ni človek in socializem bo i/ človeka na človeka. Ali je vojna na Bal kakšen znak človekoljub jat je nebrzdan lov za profitom, teri ceni človeško življenje to! kot življenje mule ali psa, šna slika civilizacije, o kak si domišljujemo? Ne! Kapi zem gazi vse. kar je človešlt in plemenitega; kapitalizem svojim sistematičnim ubijanj ropanjem in z vsemi ostalimi stijalnostmi ustvarja dan za vom razmere, ki t išče človeka nivo divjaka, na nivo zveri! z odpravo teh barbarskih razm ki silijo človek;i la kolje sočl« ka — z odpravo teh zloeinsk razmer, ki silijo človeka, da o pa sočloveka in da ne pozna n gar kot samega sebe. šele z vo teh razmer bo človek pravi človek! Naravnost bedasto pa je, k piše Rev. Murn. da bi on " obrnil vse socialiste, če bi i dovolj denarja in da vsak s lis-t se spreobrne, kadar posi kapitalist". Če bi bili soci tako "lahki", kakor si domi je Murn. ne bi jim bilo treba kati na njegovo pobožno Morgan, Roekefeller in ostali lekapitalisti imajo dovolj den ja, in če bi bilo to vse. kar je ba. da ubijejo socializem, *o k bi že nasuli socialistom žepe zlatom. Kdor dela na to, dl| stane kapitalist, tak že ne g socialistično stranko. Kdor se res tako daleč spozabi, da p svoja načela za denar, tak pa nikdar ni bil prepričan socia Kar ?_>n pravi Rev Murn, di socialisti povsod doživeli fias kjer so prišli v premoč, ni drugega kot grdo zavijanje, cialisti so se povsod dobro o sli. kjeikoli so zsdobili malo litiene moči, kolikor so jim p Mejile kapitalistični 'a/merž« ovire. Od socialističnih alderm nov. županov in poslancev ven dar ne moremo |>n ' tkovati, la lvodo kar če/ noe /a-Vli !»rak|( rati socializem. Današnje pr bitve socialistične stranke še pomenijo socializma ^ociaMI bo zmagal le tedaj, kadar kapitalizem. Na drugo. k^r j,^ še nač Rev. Murn. ni viedno odgovar ti. To so stare protisocialisti frae.e, kakorsnih mrgoli vedno kapitalističnem časopisju. V o: lem zavija pojem Kristanovih vajanj. kar pa slabo dr/i. Rev. Murn bi bil veliko na hol šem, da je molčal. Tako(smo mi na boljšem! CENE POSAMEZNIH ZVE* KOV SOC. KNJIŽNICE. 1 iztis-------$0. 10 iztisov------ 25 iztisov------ 50 iztisov---------1 200 iztisov —----- 500 iztisov-------H Ali ai je še vaša organ naročila 100 iatisov "i stične knjižnice", ki ter« razdelili med nezavedne to na prihodnji veselici — Ako i« niste storili, skrbite, da m »godi lovan^e zoper brez ¡lnost na angleškem ifttOt^lK» /H\ aro\Milj«' /.<>-bre/i>oa0lnost ni uvedeno m» beni državi. Angleška stopo a tam zakonom na povsem , nepreizkušeno polje. V k vi-lem kantonu Gallen ho napravili /e poizkus z zavarojem za brezposelne, a se j*' il. V ¿ailnjem času ao tera mesta na Nemškem iela tudi zakone za zavaro-e v času brezposelnosti, a to varovanje «seveda ni obligato-rično, temveč je urejeno po tako-zvanem gen takem sistemu, ki obstoja v tem. da dobivajo delavske organ i zac i je, ki podpirajo brez-^^ftie. Otl občin prispevke. Angleška vlada si je v svesti. stopa s tem zakonom na nego-va, še nepreizkušena tla, zato fidi v zbornici svaril zaklad kandidat Llovd-George delav-naj ne precenjuje novega ona. Treba je še počakati, je jal, kako se bodo obnesle nove odredbe. Doslej še negotove temelje bomo izpopolnili šele z iz-ptttajann Edini atatistični material, ki je bil na razpolago, so prispevale nekatere strokovne organizacije. Ker je pa seveda le del delavstva organiziran, zato so bili sklepi a podlagi .podanega materiala, ki naj bi veljali za zavarovanje vsega delavstva, 7aposlenega po ta-ioraznolienih strokah, zelo otež kočeni. Za zavarovanje je prihajalo v po.štev 2,421.000 delavcev. Od leta 1891 do 1010 je bilo osem procentov vsega delavstva brezposelnega. Na vsakega zavarovanca je prišlo na leto 26,8 brezposelnih dni. Delavci, zaposleni v stavbenih strokah, so povprečno dvakrat več dni brezposelni, kakor n. pr. delavci, ki izdelujejo stroje. Zavarovanje zoper brezposelnost ni uvedeno za vso delavstvo, temveč le v onih obrtih, v katerih brezposelnost posebno pogosto nastopa. Te stroke so: stavbene, izdelovanje strojev, ladij in voz, izdelovanje orožja, topilnice, žage in obdelovanje lesa s stroji. Vsak v teh obrtih zaposlen delavec ima (po zakonu pravico do zavaroval Jtine v dnevih brezposelnosti, in fncer. če je bil prvič .najmanj 26 koledarskih tednov nepretrgoma (zaposlen v enem od onih ohrtov, 'drugič, če dokaže, da je bil od časa, ko je zaprosil podporo, bre« (dela in tretjič, da ne more nikjer dobiti posla. Ako zavarovanec radi tega ne dobi dela, ker nima do-velj izobraizbe in potrebne spret nosti, tedaj se lahko izvežba v primernem tehničnem kur*« na stroške zavarovalnice. Ako od-jkloni delavec to ponu-ibo, ali če je po mnenju voditelja kurza nezmožen, da izpopolni svoje znanje. t «Mlaj *e je treba ozirati na to lejstvo pri odločitvi, katero de (o je za dotienega delavca prav-aprav primemo v smislu zakona. Proti zakonu se ni pregrešil, je odklonil brezposelni tako Ho. ki mu je bilo na ponudbo radi stavke ati izpora. ali če i moral dobivati manjšo mezdo a novem mestu, kakor je je bil lej vajen, ali če je delo v dru-ofkrajii, kjer so nižje mezde, or so drugod običajne, ali če dajo sploh slabojšo delovne err. Brezposelni dobiva tedensko poro po 7 šilingov (8 K 40 vi-rjev) in sicer po preteku prve tedna brezposelnosti. Podporo biva 15 tednov (maksimum) v [pbi 12 mesecev. Trgovinsko mi-strstvo i« lehko zvišn ali zniža «pevke in podporno dobo za ali le iza nekatere zavarovane ke. času stavk in izporov se pod-ne izplačujejo. Ako kdo iz-i svoje mesto* zaradi slabega ►nja, ali če izstopi prostovolj-Ebrez tehtnega vzroka, tedaj pa tednov nima pravice do pod-. Isto velja za one brezposol-ki so v zaporu in so bili zara-tega odpuščeni. Brezposelni, uživajo ubožno oskrbo ali ki ao jnoizemstvn. ne dobe nobene IpOre, \ zavarovalnim stroškom bo-prispevali delavci zavarovanih fov podjetniki in država De-i in podjetniki bodo priape-po 25 vinarjev in sicer, če so vei dHali ves teden ali pa le tedna. »K tem 50 vinarjem pri-a Se država 17 vinarjev. Pri-kki za delavce pod 18. letom znašajo le dve petini poluega prispevka. Podjetniki, * pri katerih delajo delavci trajno, to je naj. manj 45 tednov na leto, dobe povrnjeno eno tretjino svojega vpla čila. S to določbo hoče vlada upli-vati na podjetnike, ne na menjavo delavcev. Podjetnik prevzame tudi |M)roštvo za vplačevanje vseh prispevkov. Delavcem se odtegne delež pri mezdi. Vso upravo zavarovanja zojht brezposelnost oskrbuje država. O sporih med zavarovanci in uradom odločuje razsodišče, ki ima enako šte-vilo delodajalcev in delavcev iza člane. Preilaednika imenuje trgovinski minster. Zakon določa nadalje subvencije onim organizacijam, ki že podpirajo svoje brezooselne člane. (To je poeetmo po gentskem sistemu). Te organizacije bodo dobivale iz fonda zavarovalnice približno ono svoto, ki bi jo za-varovalniea plačala, če bi bili ti delavci tudi pri obligatoričnem zavarovanju. Ve mi ar ne smejo presegati te podpore dve tretjini zneska, ki ga plačujejo organizacije. Da se bo delavcem zavarovanje tem bolj prikupilo, je z zavarovalnino združena tudi hranilnica. Vsak delavec, ki dokaže, da je vplačeval najmanj 500 tednov, lehko zahteva po izpopolnjenem 60 letu povrnitev svote, ki je nad višino prejete podpore in dva in pol procentne obresti. Izkušnja bo pokazala, če je zavarovanje zasnovano na dobri podlagi. Vsekakor pa je Angleška pokazala mnogo soeialnopolitič-nega umevanja in je prehitela s tem zakonom vse države. Ako se zakon obnese v omenjenih strokah, tedaj ga bo angleška vlada razširila na vse stroke. AKO BI NE BILI BOLJfil ZAKONI. Glasilo nemških mladinskih organizacij "Der jmgendjiche Ar-beiter" piše: §36 avstrijskega društvenega zakona prepoveduje ženam vsako politično združevanje, ali vzlic temu je že 20.000 avstrijskih delavk politično organiziranih. Viktor Adler .Je pred kratkim omenjal v govOru to dejstvo in krasno pripomnil: "Da, ako bi ne bili boljši kakor so naši zakoni . . .!" Stavek je jedrovit in rezek — geslo vsega revolucionarnega napredovanja. Kdo je bil boljši. Sokrat ali zakoni, ki so ga prisilili, da je iapil čašo s strupom? V nič so razpadli oni zakoni, ali večno bo blestela •v vse čase vzvišenost grškega modrijana. In* daljo vsa nepregledna vrsta neumirajoeih. raziskovalcev, mislecev, umetnikov, vseh za življenje krepkih ljudi! O zemlji so menili ljudje, da je kolut, a o-ni so dokazali, da je obla. Dejali so ljudje, da je solne,c nepremično, oni pa so zaklieali: In vendar se premika! Za hrezbožniko in klevetnike so razupili varuhi postav Spinozo in Galileja, Ko-menskija in Wagnerja. Ali bili so boljši od zakonov, in zakoni so za tonili pred njimi, kakor zatone-jo sence pred solneem na obzorju. Ako bi vedno in vedno zopet ne prihajali ljudje, ki so boljših zakonov, ne bi bilo nobene bodočnosti. Bodočnost je pravzaprav popolnoma nezakonita. Za zakonike je ona antikrist. Zato je toliko paragrafov, ki prepovedujejo napredek pod kaznijo. Naravnost prepovedujejo. Paragraf se resno trudi, da bi odpravil razvoj. ali koncem koncev pdipravljn napredek paragrafe. Ako nočemo, da ostane vse pri starem, moramo biti boljši od zakonov. Na Avstrijskem dela 35.000 otrok po noči. Ko lehko ležejo zakonodajalci in sodniki te dežele k počitku, se giblje 70.000 suhih otroških rok, predejo in navijajo, skn hijo perje in lepijo škatlje pravdo bledega jutra. Predstavljajte si teh 70.000 bledih in zasolzenih lic. prestavljajte si prostore tega groznega dela. Postavno je. Ne-postavno pa je. če razjarjeni zakrilimo in če hočemo malim pripomoči do spanja. Ali ta volja do nepostavnoati bodi posvečena! Zakaj če bi ostali tako malopridni kakor so naše postave, tedaj bi hudobija ne izginila nikdar S sveta. Boj za Macedonijo. Dr. Otou Bauer: Ideja svobode ie ni mrtva, ravno obratno. močnejša je danes kakor prej; umira 1« ideja suženjstva, hlapčevanja, beraške odvisnosti in brezbrižnosti. V [k» t desetih letih 19. stoletja je vladalo v Macedoniji še vedno naturalno gos|KMiarstvo. Kmetje niso prodajali svojih pridelkov, njihove družise so jih same po-ufžile. Kmet ni proizvajal blaga za trg, temveč za lastno potrebo. Cesar ni porabil sam, to je izmenjaval v naturalijah. Na tedenskih sejmih v Peču in Prizrenu so izmenjavali kmetje žito za sol, ko-žuiiovino in toUčo za železo. Denarja ni8o uporabljali pri tej izmeni. Po krimski vojni je naturalno gospodarstvo polagoma propalo. Pod pritiskom evropskega kapitalizma se je moralo umakniti denarnemu gospodarstvu. Dveh sredstev se je posluževal kapital, da izprevržen Turšiki gospodarski ustroj: posegal je v razvitek sestava državnih dolgov, osvojil si je gradnjo železnic. Od Husnje vedno znova ogro-ževana, si je morala Tmrčija ustvariti močno armado, plačevati evropski industriji ogromne vsote za orožje in vojni material v mnogih bojnih pohodih braniti svoje posestno stanje. Na ta način je postal turški državni zaklad obremenjen s težkim državnim dolgom. Europski finančni kapital se je vsesal v turške državne dohodke. Od leta 18S1 so najvažnejši državni dohodki — monopol ua sol in tobak, davek iz kolkov in na špirit, davek ua ribolov in desetina od svile, carina in obrtni davek — odtrgani upravi turškega finančnega ministrstva in podvrženi upravnemu svetu, sestoječemu i* zastopnikov pariških, dunajskih, berlinskih, rimskih in earigrajskih velebank. Ti dohodki se uporabljajo izključno v odplačilo dolgovnih obresti evropskemu kapitalu. Tem silneje je morala Turčija .misliti na to. da poveča svoje, dohodke iz drugih davkov. Predvsem so bili to davki, ki jih je nosil kmet: desetina, zemljiški davek, davek na koštrune. go^e do in svinje. Prisiljeni v plačilo večjih davkov so se morali kmetje odločiti za prodajo enega del pridelkov, da si priskrbe denar za davčnega iztirjalea. Tako so pričeli prehajati k proizvajanju za trg. Uvrščena je bila ta tendenca vsled gradnje železnic. Železnice, ki jih je f>o 1. 1872. zgradil avstrijski. belgijski in franeoski kapital. so uvažale evropsko blago na maeedonsko trge. Miku. da kupi to blago, se kmet ni mogel ustavljati.. Prodal je svojo žetev, da si pridobi denar za nakup tujih izdelkov. In za prodajo so nudila nova prometna sredstva priložnosti dovolj: preje je bils nemočno postavljati žito in živino na oddalnejse trge. sedaj pa so železnice razširile trg za razpeča-vanje blaga. V vaseh so se pojavili žitni trgovci, ki so nakopava-li žito in koruzo, da jo po novih železnicah nopeljejo v velika trgovska središča in pristaniška mesja. Tako se je izvršil v Macedoniji tekom druge polovicc 19. stoletja •prehod iz proizvajanja blaga za lastno potrebo v proizvajanje za trg, od naturalnega gospodarskega do denarnega Prva posledica te spremembe v gospodaf&kem življenju je bila |>oostritev raiz-rednih nasprotstev v deželi. Oba velika razreda maeedon-ske, drugi so vlastelini (spahiji) ns eni, kmetje na drugi strani. Razredno nasprotstvo vsebuje začno tudi narodnostno in versko nasprotstvo: spahiji so Turki in mohamedani, kmetje pa Slovani in kristjani. Razmerje obeh razredov se je pod vplivom prehoda od naturalnega gospodarskega do denarnega popolnoma spremenilo. Najpreje je spremenil davčno upravo v deželi. Najvažnejši davek je desetina. Kmet mora, pre-dno prične z mlatvijo, oddati desetino žetve kot davek. Ta davek dolguje kmet državi. Toda država je izročila pobiranje desetine spahijem v fevd, za kar so se leti morali zavezati, da ji preskrbe in vzdržujejo vojnike: za vsakih 3000 asper desetinskih dohodkov enega moža. Odkar je revolucija v Evropi odpravila fevdno pravo, je bila po 1. 1839. tudi v Turčiji odstranjena na fevdnem pravu slonela vojna in davčna uprava. Spahije ao oprostili dolžnosti preskrbovati in vzdrževati vojake; zato pa jim je bila odvzeta tudi pravica pobirati deaetino. Desetina je pripadla zopet državi, ki jej>s ni sama pobirala, tem več jo je dala davčnim zakupnikom v najem. Tako je stopil na mesto spahija davčni zakupnik, na me&to fevdnega gospoda kapitalist. Davčni zakup je kapitalistično podjetje. Obdržati »e more le tedaj, če more zakupnik izsiliti od kmeta več, kot mora sam plačati državi. (*'im več je Turčija, dušeča se v neprestani finančni stiski, zahtevala od davčnega zakupnika, toliko silneje so morali le ti pritisniti na kmeta. Povečanje njihovih zahtev je provzročilo hude boje s kmeti. «Kmet mora puščati svoje žito toliko časa na njivi, dokler ne pride davčni zakupnik na polje, preeeni žetev in odpelje desetino. Da bi ociganili zakupnika desetine, poskrijejo kmetje del žetve, predno pride zakupnik. Zakupnik se brani proti temu na ta način, da podkupi k rajnega prestojnika in ga pokliče na pomoč. Tako vodi vsako pobiranje «Ifsetine do hudih bojev. Gradnja železnic povečuje Lzse-savsnje kmetov. Železnica olajšuje davčnemu zakupniku kontrolo nad kmeti, olajšuje odvažanje žita in njega razprodajo v velikih trgovskih središčih; železnica povečuje torej zakupnikov pohlep. Zato ae pomnože z zgradbo železnic dohodki od desetine. Ko je bila 1. 1894. izročena prometu železnica Solun-Bitolje so se glasili plačilni odkazi zakupnikov desetine v obeh sandžakih na 74.974 funtov; 1. 1899 so že poskočili na 222,515 funtov. Zaeno ima pom nožitev železniČnega omrežja še drugo posledico: razširi se denar, no gospodarstvo. Kmet si prisvoji velik del svoje žetve spraviti v denar. Zakupnik desetine je navadno obenem tudi žitni trgovec. Ker kmeta latliko muči s pomočjo podkupljivih uradnikov in k rajnih predstojnikov, uporablja svojo moč v to. da poviša kolikor sploh mogoče ne samo desetine, temveč, da kmeta tudi prisili, da mu proda za nizko ceno ostanek svoje žetve. Tako plenijo in izsesavajo kmete pohlepni kapitalisti. Drugi od noša ji so pripomogli poslabšati kmetov položaj: povišanje zemljiškega davka, uničujoče živinske kuge. oropanje kmetov po velikih vojaških krdelih v premnogih bojnih pohodih. Krneč ka pohoda povzroča na eni strani ogromno izseljevanje v sosedne dežele, predvsem v Bolgarijo — tudi v Avstriji uporabljajo mace-donskega delavea popotnika pri kopanju zemlje, pri gradnji železnic in vodnih regulaeijah vedno pogosteje — na drugi strani se poninožuje caDinski proletariat, i7 katerega se rekrutirnjo številne roparske tolpe. Kmetska pobeda spremeni končno tudi odnošaje med kmetom in vlastelinom. Macedonski kmetje se dele v tri skupine: 1. Svobodni kmetje. Ti so lastniki zemlje, plačujejo samo državne davke, spahijem pa jim ni treba plačevati nikakili davščin. 2. Najemniki (Kasimidžiji) Zemlja je last vlastelina, vendar ima kmet na njej stalno posestno pravieo. Plačevati pa mora gospodu takozvani kasim, najemnino v naturalijah ali v denarju. 3. Začasni najemniki (Ispold-ži). Zemlja je last orospoda. Kmet nima nikake posestne pravice na njej, je navaden najemnik, ki sc ga lahko odslovi. Vlastclin prepusti zemljo kmetu v obdelovanje. za kar mu mora ta izročiti en del pridelkov — navadno eno tretjino. Pobiranje se vrsi na polju na sličen način kakor pri desetini. V najem vzeta kmetija s pripadajočimi najemniki vred se imenu-je t&iflik Pod vplivom denarnega gospodarstva se spremeni razmerje Rasširits svoje znanje 1 Poučite so o socializmu I Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjiga in broiure. Pošljite naročilo ie danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: ttbin Kristan: "Bamoavoj", mehka vetba.............................SO "Pod Spsvedneni pečatom", I. svezek........... .................... 1.0S II. svezek.................................SO Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Dtungel". Po vest iz chicaSkib klavnie................................ .......$1.00 Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................................Si Pavel Mihalek: "Is niiin tivljonja"...................................50 ."Tajnosti španske inkvizicijo". (Dosedaj izili samo štirje snopiti). — Snopič po .......................................................S \ BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflid: "Socializem"..................................... 1.50- Enrice Ferri: Socializem in moderna veda.............................60 "Driava prihodujosti" ..............................................20 "Proletariat"..........T............................................10 Etbin Kristan: "Nevarni socialistu"..................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................lf "Komunistični manifest" . .......................................tO "Zakaj smo socialisti" . .......................................10 "Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15 "Socializem"........................................................10 "Kapitalistični rasred"..............................................10 "Socljalna demokracija in kmetako ljudstvo"..........................5 "Vojna in socialna demokracija"......................................15 "Občinski socializem" ...............................................35 "Moderni socializem" ..............................................10 "Naia bogatstva" ..................................................5 Po C. Oltarne-ju Iv. Mtflek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. Kristan): "Katoliiko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................20 DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: "O konsumnih druStvih".............................................10 "Narodno vpraiaaje in Slovenci"..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." . ...........................t..........................10 "fitirl črtice". (Poljudne zbirke "Več luči I" 5. snopič.) 1. Nekaj iz tivljenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohijo. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedet za "ue- beftko kraljevstvo''.............................................. .12 "Kako je lep vojaiki stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. sno^i* Vso te knjige in brošuro pošljemo poštnine prosto •) Tčiflik je starejši kot turško vladanje. Izhaja od bizantinske paroikije, ki je odgovarjalo m-padno-rimskemu kolonatu. Turki niso ustvarili toge razmerja, postavili so marveč turškega spahija na mesto grškega vlastelina ali na mesto slovanskega plemiča. Primerjaj Zanhariii von Lingen-thal, Oeschichte des Oriechisi^i -romiseherv Reehta. Berlin 1877, stran 242 ff.; Wlanaitiz, die agrar rechtlichen Verhaltnisse des Mit-telalterlichen Serbien. Jena 1903. med temi skupinami kmetov. Svobodni kmetje postajajo vedno pogosteje najemniki; preko glave za dolženi krnet da. da bi mu priskočil vlastclin v hudi stiski na pomoč, gospodu pismo, v katerem mu odstopa zemljo, pridrži pa si pravieo obdelavanja proti plačilu najemnine. Kadar ne more kmet nikjer več dobiti denarja za najemnino in davke, se mora vlastelinu enostavno kar umakhi-ti in biti vesel, če mu ta prepueti kot začasnemu najemniku obde-lavanje zemlje. Tako postanejo iz najemnikov začasni najemniki. Fevdni tčiflik izpodrine svobodni kmetski stan. Zaeno pa rastejo tudi zahteve, ki jih stavi vlasttlin na začasne najemnike. Tudi njemu olajšuje železnica kontrolo nad kmeti. Tudi njegov pohlep po kmetovih pridelkih raste, odkar mu omogoča železnica z dobičkom prodajati žito na oddftljneših trpin. Tako se poostrujo razredno nasprotstvo med vlastelini in začasnimi najemniki. Pri turških oblastih ne . dobe kmetje nobene odpomoči. Turški uradnik in turški sodnik stojita vedno na strani inohamcdanske-ga gospoda, ki ne varčuje z bak-sišem. proti slovansko-kristjanski raji, ki ji primanjkuje sredstev za podkupovanje. Kmetska ra*jarjenost nad poslabšanjem njihovega polo/.aja raste toliko bolj. ker vidijo kmetje svoje razredne in narodne tovariše v sosednih deželah, ki so osvobojeni turškega gospodstva. v veliko ugodnejših razmerah. Iz Srbije in Bolgarije so pognali tur ške spadije, kmet je svoboden lastnik svoje zemlje. plačevati mu ni treba nikakih davščin vlastelinu, desetina v naturalijah nadomešča moderen davčni sistem. Nikako čudo, da si macedonski kmetje žele bolgarskih in srbskih čet kot osvoboditelje v svojo de-želol Turčija ne more odpraviti fevdnega prava: razredu, ki edino še varuje in ščiti njeno vladarst-vo v Maeedoniji, ne more odvzeti njegove življenske podlage. Mohamedanov, Turkov ne more razlastiti, da osbobodi s tem kristjane, Slovane. Preustroj fevdne pravne uredbe v meščansko ae v Maeedoniji ne da izvršiti na ni-kak drug način kakor t odstranitvijo tur&kega gospodstva. Osvo-) jitev Maeedonije po Bolgariji in Srbiji pomeni za to deželo meščansko revolucijo — njeno leto 1789 ali 1848. Fevdalizem, prenosljiv, dokler je vladalo naturalno gospodarstvo, je postal tam kakor vsepovsod nevzdržljiv, brž ko ga je preobrazilo denarno gospodarstvo. Kakor je bila preobrazba naturalnega gospodariva v denarno gospodarstvo v vsej Evropi poslednji vzrok vseh a-grarnih revolucij od 1525 do 18-48, tako je danos v Macedoniji vzrok razsulu turškega gospodstva. Osvojitev Maeedonije po krščanskih balkanskih državah bi pomenjala velik zgodovinski napredek : osvoboditev macedonske-ga kmeta iz nenasitnih krempljev turškega fevdnega gospoda; razširjenje preozkih, vsak razvitek onemogočujočih mej krščanskih državic balkanskih; osvoboditev turških kmetov v Anatoliji od o-gromnih vojaških in davčnih bremen, ki jh morajo nositi, da ščitijo gospod stvo 15.000 turških vlastelinov po Macedoniji. Že dav no bi bil storjen ta zgodovinski korak med krščanskim! balkanskimi narodi, na drugi strani pa velevlasti. ki podaljšujejo Turčiji življenje, ker se ne morejo ze-dinti glede delitve svoje dediščine. — Mirovni pogoji med Italijo in Turčijo. Bratski list v Italiji "Avanti" priobčuje naslednje mirovne pogoje: Italija in Turčija priznavata neomejeno suvere-niteto Italije čez Tripolitanijo in Cirenejko. Turčija odpokliče vse svoje čete; Arabce bo pozvala s proklamacijo, da naj prenehajo z nasprotovanjem. Italija odpokliče svoje čete iz Egejskih otokov, kakor hitro bo Turčija iz-polnola omenjene pogoje. Turčija se zaveže, da bo izvedla državno reformo tudi na otokih. Itali ja odkupi za 40 miljonov posestva mrtve, roke v Libiji. Turčija odškoduje izgnane Italijane. Obe državi izmenjati takoj ujetnike. Italija zagotovi svojim novim podanikom nopolno verako svobodo in svobodno versko občevanje s carigrajakim kalifom in z velikim Senuaijem. Italija prizna Turčiji tudi nekatere gospodarske pogoje. Odnosa ji med obema državama se uravnavajo tako, kakor so bili prej. ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds. : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. ^ Blagajnik: FRANK STARCiC,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku Frontenac, Kans. Članom A. S. B. P. društva, št. 1. se naznanja, da naj se polno-številno udeležijo redne mesečne seje dne 16. decembra točno ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je volitev novega odbora za prihodnje leto — 1913. Torej bratje! Pridite na to sejo kar v največjem številu, da si izvolite iz svoje srede dobre in zanesljive uradnike v blagor in korist društva in članov. — Z bratskim pozdravom. — John Kolar, zapisnikar. IMENIK IN NASLOVNIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. Štev. 1. ▼ Frontenac, Kans. Pred«. Anton KoUmaa. Računovodja Louis Bresniker, Frontenae, Box 3S. Blag.: Robert Gruber. ftter. 2. v Chicopee, Kans. Pred«. Louis Ajdič, b. 131, Chteo-pee Kan«. Računovodja: Anton Schuler, b. 20», Chicopee, Kan«. Blagajnik: Andrej Polovieh, Chicopee, Kan«. dt S. t Nelson, Kug. Pred«.: Jacob Kuplen, R. 8. PitU burg, Kan«. Računovodja: John Kup len, b. 115, Yale, Kans. Blag.: Anton 2agar, R. R. 8, Pitteburg, Kan«. Štev. 4. v Mineral. Kans. Pred«.: John Gorftek, b. 460, Ston« City, Kan«. Računov.: Louie Kovach. b. 305 W. Mineral, Kan«. Blag.i Frank Apeiser, b. 138, Mineral, Kansas. Stev. 5. v Weir, Kan«. ** Pred«.: Franc Perm*, R. R. Î, Weir Kan«. Računov.: John Govekar, R. R. 1, Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovič, R. R. 1, Weir, Kan«. St. 6. ▼ Tale, Kan«. Preds. John Sajovic, Yale, Box 73, Kan«.; Računovodja John Roy ht, Yale, Box 117, Kan«.; Blagajnik Frank Še-tina, Yale. Box 127, Kan«. St. 7. ▼ CoranvUle, Kans. Pred«. John Koron, R. R. 8, Pittsburg Kan«. Računovodja: Josriph Miklauc b. 64, Yale, Kan«. Blig.: Mike Rane-ger (stanuje!) Stev. 8. v Fleming, Kan«. Pred«.: Jak. Cukjati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Računov.: Anton Potečan R. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.: Jesef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kan«. St. 9. ▼ Radley, Kan«. Pred«.: John Dolanc, b. 41, Radley, Pitteburg, Kan«. Kaiunovodja: Anton Komar, b. 92, Radley, Pittsburg, Kan«. Blag.: Frank Tome, Dunkirck R. R. 1, Pitteburg, Kans. St. 10. ▼ Jenny Lind, Ark. Pred«. Frank Stucin, b. 226, Jenny Lind, Ark. KaSunov.: John Erien, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Ko-lenc, b. 248, Jenny Lind, Ark. St. 11. v Breezy Hill, Kan«. Preds. Fr. Kozole, Breezy Hill 8ta.} Mulberry, Kans. Raiunov.: Roehus Oo-dina, R." R. 2, Mulberry. Kans. Blag.: John Zordani, Breezy Hill 8ta., Mulberry Kans. St. 12. ▼ Cherokee, Kan«. Preds.: Tom. Celik, b. 21, Cherokee Kaus. Rai'unov.: John Beranich, R. 2. box 97, Cherokee, Kan«. Blag.: Andrej Medved, Cherokee, Kans. St. 13. v Adamaon, Okla. Preds.: Jos. Certain*, A damson, Okla. Kafunov.: Rudolf Jeglii, b. 244, Adam sou, Okla. Blag.: Anton Kristan, A damson, Okla. St. 14. ▼ Maynard, O. Preds. Ant. Skoberne, b. 36, Maynard O. Raiunov.: Leo. Bregar, b. 46, Maynard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22 Maynard, Ohio.. St. 16. ▼ Pittsburg, Kaas. Pred«.: John Bettega. Pittsburg, Ka«. Kaiunov.: Ant. Dellasega, b. 483, Fron tenac, Kans. Blag.: Oivani Valentini («tanuje f) St. 16. ▼ Franklin, Kans. Pred«. John 2»ger, box 3, Franklin Kans. Rafunv.: Vine. Esgorsek, Franklin, Kans. Balg.: Ant. Kodir (»tanuje?) St. 17. ▼ Carney, Iowa. Preds.: Vine. Pernat, R. 4, E. Des Moines, la. Kaitanov.: Frank Galanti-ni,J 3920-8 Highland Park 8ta., Des Moi-nes, Iowa. Blag.: Louis Blaenik: Car ney, Iowa. St. 18. ▼ Winter Quarters, Utah. Preds.: John Reven («tanuje T) Ra fa no v.: Roman Schuiner, b. 45, Winter Quarters, Utah. Blag.: Frank Kastelic, Winterxuarters, Utah. St. 19. ▼ Black Diamond, Wash. Preds.: Fr. Kueher, b. 606. Black Dia mond. Wash. Ra£unov.: Jack Schaller. b. 274, Black Diamond, Wash. Blag.: Anton Krawagna, b. 240, Bla«k Dia mond, Wash. St. 26. Ely, Minn. Preds.: Jernej Janezid, box 39.S, Kly, Minn. Raounv.: John Podbej, box 991, Ely, Minn. Blag.: Domin. Mestnik, Ely, Minn. St. 21. Witt, 111. Pred».: Louis Schumak, Bex 338, Witt, 111. Katfunevodja: Jakob Bre-K»nt, Box 512, Witt, 111. Blag.: Anton Hauptmnn, Box 295, Witt, 111. MATI. Socialen roman v dveh deHk. Spisal Maxim Gorkij. Kako živiš . . . Kakor ovca!... OitaU znam, knjige prebiram ».. mnogo razmišljam . . . časih ne spiš celo noč . . . vsled misli. Ampak kakšen smisel ima vse to? Ce ne misliš, pogineš in prav tak jineš, če razmišljaš . . . Vse je zaman . . . Kmetje tu delajo in trepečejo za košček kruha ... a vendar ni nič . . . Žalijo jih, jeze se, pijo, pretepajo se, pa , spet delajo . . . delajo . . . Kaj je to T Nič . . . Z nasmehom v očeh in v glasu je govorila, tekoče; časih pa se je ustavila, kakor da bi naenkrat kakor nitko prestrigla svoje besede .. . Kmetje so molčali. Veter je božal okna. šumel je v slami na strehi in časih fiho zagodel v dimniku. Pes je lajal. Nejevoljne so udarjale ob okna redke kaplie dežja. Plamen v svetilki je trepetal, zatemnel in se čez hip zopet enakomerno in žarko razgorel. — Vaše besede sem poslušala — zato torej žive ljudje! . . . f'udno — poslušam vas in vidim, da vse to že vem! Ali poprej nisem slišala nič takega in tudi takih misli nisem imela ... i — Založiti bo treba kaj malega. Tatjana, in ugasniti luči — je dejal Štefan mrko in počasi. — Sicer opazijo ljudje, da je pri žala njihov obstoj, in da si z vso odločnostjo odklanjali mi- z« varujejo obstoj, so bile prisil je sel na sporazuinljenje med bal- 11 e; (la podporo pri evrop- kanskimi državami glede razde- skih držav in so postale tako o-litve vpliva ali pa v slučaju pri- rodJe njihove politike. Pri teh dobitev glede mej. Bolgarija je razmerah je bila vojaška zveza .•»..r. I^mtr u» ,rii»M.i o- uporabljala vsa sredstva —- eks- I)roti Turčiji izhod za balkanske zadju peči. Nepremično je stala, arhat v Carigradu, tolpe, bombe j dinaatije, ki so si postavile za Mati si je od bridkosti zatisnila — da prepriča ves svet in bolgar-1 el,i: razdelitev Turčije in terito-oči. sko prebivalstvo, tudi ono v Tur- riall,a razširitev ozemlja.' Balkan Nenadoma je zastokal mrk. hladen glas: — Smrti svojih otrok ne odpustim ne Bogu. ne ljudem . . . Nikoli! . . . ! Vlasovka se je nemirno vzravnala ; njeno srce je občutilo vso bolečino, ki jc iztrgala te besede. — Mladi ste še, še dobite otroke .. . — je ljubeznivo dejala. Sepetaje ji je odgovorila ženska : — Ne! Pokvarjena sem; zdravnik mi pravi, da nikdar več. Miška je stekla po podu. Nekaj jc suiio in glasno zaprasketalo in raztrgalo z nevidnim bliskom nepremično tilioto. In znova se je zaslišalo šumenje jesenskega dežja po slamnati strehi — kakor človek ! — je pripomni- Živ Ifl mati. Gospodinja jo je pogledala izpod čela in ji odgovorila: — Legak človek . . . cinglja, pa ga ni slišati daleč. — Kakšen pa je vaš mož? — je vprašala mati. — Dober kmet ... ne pije, složno živiva . . . Ampak slabega značaja je . . . Zravnala se je in po kratkem molku vprašala: — Veste, česa je sedaj treba: ljudstvo je treba vzbuniti. Vsi razmišljajo o tem, ampak vsak zase ... a treba je, da bi glasno govorili ... in eden mora začeti. Sedla je na klop in vprašala: —• Pravite, da se tudi mlade gospodične pečajo s tem, da hodijo med delavce, jim čitajo — ali se jim ne studi, ali jih ni strah? Pozorno je poslušala materin odgovor in globoko vzdihnila. Potem je povesila trepalnice in sklonivši glavo dejala: " čiji, da je Macedonija bolgarska. *ko ZVPZO 80 brezdvotnno podpis Zahteva Bolgarije po vsej Itsee- velesile, predvsem Rusija, kij d oni ji, zahtev ostalih balkanskih iu,a-i° svo.i° interese na Balkan«! držav na posamezne dele, so se 11>rav zato Pa nf bo mogoče pre-| zdele ntizdni/ljive. Sploh je bila ,istlo.i»,i položaja na balkanskem' Macedonija <4Parisovo jabolko" l)oloiokl1 tako' da bi bilo mogo-| med balkanskimi državami in u-K>e nstvariti politično enoto, drža-godna tla za spletke evropskih vo' ki hi združevala balkanske' diplomatov in Turčije. ' dežele. Kar pa je bilo pred nekaj mese- Razdelitev turškega ozemlja ci še nemogoče, je danes dejstvo med zavezniki še ni rešitev bal-in po sedanjih zinairah ne govore kanskega problema. 1/ doslej po-1 balkanske države nič več o refor-l vedanega je razvidno, da si bodoj mah in o "avtonomiji Macedoni-j ^zdelili evropske dežele Turčije", temveč le še, kako bodo pre- zavezniki brez ozira na narod-gnali Turke iz Evrope in kako si nost in prebivalstvo osvojenea-bodo porazdelile evropske osem- °/,Mnlja- Xa ,a t"' bi imelci 1 je Turčije. O slavnem statusu zedinjertje trajnega uspeha. Raz-MUO ni !>ri evropskih diplomatih balkanske drzive bod^ — . .......................... ne duha. ne sluha več in zavezni-¡dobile mnogo, povodov za nied^ preplašeni drobni prstki je šari- ki seveda tudi nočejo slišati več obojna nasprotja in evropsk lo po njej. In brezupno so padale]ničesar o njih. ¡velesile bodo hitro pripravljen na zemljo vodne kaplje in začr-tavale počasni tek jesenske no či . . . V težki dremoh je mati zasliša- l(H ua „pojavljajo v osvo- ---------------"" ».................. In globe korake ll« ulici, v voljenem ozemlju zmagovalci svoje "j" bolgarskih socialnih ded Oprezno so se odprl» duri, oglasi! oblasti. Srbija dobi del Macerto- kratov trajno balkan. vpri seje tih klic: nij,. s skopljem. Novi pazar in *anjo .in nar°dno zedinjenje le i rP .. 4 «.>»... \ 1 . .1 1____1 ) i . . • / l.,rnt kn 1 Lam^LA ______..U1 tiri — Tatjana . . . Al: si že legla? — Ne — A ona spi? — - Gotovo. Posvetila se je luč, zatrepetala in utonila v temi. Kmet je stopil U mate ineiri. ležišču. y pravil koe. zavil njene noge Ta 'jubez-niva pozornost je s svoj > preprostostjo mehko genila mater; zatisnila je oči in se nasmejal*. Stefan se je molče slekel in zlezel na postelj. Vse je bilo tiho. Mati je ležaia nepremično i;i nozerno poslušala len » kolebanje dremotne tihote, a pred njo >e je v temi valjalo s krvjo zilito obličje Ribinovo . . . Na postelji se je oglasil sv,h šepet. jf -fs vidiš, kakšni ljudje se u-kvarjajo s tem . . . poštami, ki so do sita i.kusili gorje in za katere bi bil čas. da se oddahnejo! . . , Mlad si še, pameten . . . Eh, Štefan! .. . Vlažen in gost glas je odgovoril: — Brez prevdarka se človek ne loti take stvari . . . potrpi . . . — To sem že pogosto slišsln . . (Dalje ) Balkanske države so Se že prej ,la sejojo razdor med balkanski sporazumele o razdelitvi turške- (i,nastije. Nov položaj se priprav ga ozemlja, kakor se jasno vidi ,-ia na lialka"n- a nikakor no rei ua tem, da upostavljajo v osvo- h},,kansUega vprašanja. Po mm M.J. •» • .>W>1 pa/.ar m - del bit oljskega Vilaj.ta. Crki tucH ,|,>rntlvna balkanska republiki del bitoljskeg» vilajeta z Kpironi Pred napovedjo vojne smo jasiH In TesaIi.j<>. morda Judi Solun in l>okazah ^ rt'5itev s"dani Bolgarija pa ostalo Macedonije zvozo balkanskih dr/a v je ust a prek< Vardarja. To kombinacijo n.,a ,e*a P°lot°ka kapitalisti! so razširjali vsaj bolgarski pa- m razvo-i- Tsti «miteljl bodo baU triotje po osvojitvi Lozengrada kan*ki buržvaziji naložili polita po Obleganju Odrina in po zma- k° za balkansko federacijo. Va.fl ga h pri Ljule Burgasu. Ali ta raz- y ****** poalediea balkanski delitev prav nič ne odgovarja šo- v°ino ho P*«»*""* današnje s^ vinističnim aspiracijam bolgarske /r v ko»f^l. rat,vno državo buržvazije in otemncl je ves spo- sk,,l"»»» parlamentom, carinil min na "avtonomijo Macedoni- nmj° in s sk,,l>»<> *»najo polij je" in sploh na vse nacionalistič-ke ideale, s katerimi je vzrasla sedanja bolgarska generacija in SLIKE IZ MEJE SANDŽAKA v imenu katerih se je pričela voj- Razert petindvajset turšllf na. « Kako naj si tolmačimo spravo med prej tako sovražnimi zahtevami balkanskih držav in nastanek balkanske zveze? Iz nenaravne lege balkanskega polotoka. Kapitalistični interesi velikih družin, pripadajočih razredu fe[ dalnih zemljiških posestnikov, I S<» s.- takoj po Napovedi v« 'j iz_skrbi za «voje dragoceno zil Ijenje in napolnjene blagajijj "izselile" iz Sand/aka \ Bosni je bila pot do bosanske meje evropskih držav so ustvarili iz vse ostale begunce nepretrgan dežel, odtrganih od Turčije, nekaj krščanskih držav, katerim pa je prihajalo v teku kapitalističnega razvoja vedno bolj tesno. Stisnjene med ozke meje so postajale čimdalje bolj igrača nasprotujočih se interesov kapitalistične veriga telesnih in duševnih mul ki bodo ostale vsakemu ki jih pretrpel, v neizbrisnem spomni čeprav ni še znano natančno šj vilo sandžaškib beguncev, vem se njihovo število lehko ceni približno štiritisoč, od teh od'j jolovica na vojaštvo. To je Etno število, ker je prebival-v severnem delu Saudžaka redko in ker je mohamedan-rued njimi kaj malo. Med be-ki je bilo slično ljudskemu Ijevanju, so plašile begunce ie vojaške čete in tolpe, ki ^Jbojavljale sedaj tukaj, se-taiu in begunci so se morali cstano umikati z določene [i Pri tem so se razvile večkrat pvave praske, ki se seveda ni-končale brez ranjencev in mrt-i. Ak<> je dopuščal čas, so trup zagrebli pod tenko zemeljsko it, drugače so jih pustili, kjer bili padli za nleu gavranon» in trebom, a tudi človeške bije. katerih se ne manjka v tej vojni, so izvrševale svoje ostudno, roparsko rokodelstvo nad Kli. Posamezni, ali v četah so begali po več dni. včasih tudi po več tednov, begunci po gorovju, stradajoč in prezebajoč v ledeno irzlih nočeh. Lajtnant, ki biva |edaj v Koči. pripoveduje, da je lodil sedem dni s tridesetimi moki do bosanske meje. in imeli so |i :t0 kilogramov moke za ves Pip. Moko so skuhali na vodi, to bila vsa hrana v tem času. ¿tnant. okolo petdeset je star bil poveljnik neutrjene straž-in nihče ga ni obvestil o pri-tu vojne. Naenkrat so pričele krogle na njegov stan. Tu-njegovi vojaki so pričeli streli in izgubil je nekaj od svoje Končno se mu je posrečilo, je s oreostalimi nribezal v Fo-Sočotje se je moralo vzbuditi vsakem,ki je videl, kako je sta-vojak hrzojavil svojemu pol lerira poveljniku o begu in KI za brzojav pred poštnega! Inika zadnji pet kronski noga zopet vzel v roke in se z oložnim pogledom poslovil ijega. Silno težko se je ločil idnjega denarja. begunci so vsled gladu silili. Prepečenec in moka, to Mlo ediuo živilo, a še ta v ta-pičli meri, da so razdeljevali skromne porcije. In še ko dospeli v Bosno, je še vedno lanjkovalo živil, predvsem ni kruha, ker ni bil nihče pri-rljen na tako veliko število sev. Že vsi utrujeni in glad-Jeo morali korakati zopet dalje prve večje garnizije, kjer so »sle lahko nasitili. Vse so po-Ei, kar so videli, niti svinji-pe niso branili. Vzlic prestalim im, ni prišlo pri razdeljeva-■ jedil do nikakršnih izgredov, p so pač do skrajnosti izmučeni ■popolnoma onemogli. Očivid-Iso se pa vojaki in oficirji silno ■¡veselili,, ko so pozneje dobi\ a tjplačo. Vsak je dobil plačo, pri-bo svoj i vojaški stopnji, p«> fctrijski pristojbinski izmeri, breč vojaških beguncev je pri-0 čet prelaz Metalka, med nji-^^m major Muntaz iz Plevlja, Iga četa je štela 1500 mož je izročal orožje, municijo Igi vojni materijal — 1000 iric, štiri strojne puške naj-JP konstrukcije ter 250 — od osmih zvečer do treh tj, torej sedem ur. Vse mu-pa niso oddali. Ko so voja-Jrtirali že dalje, iz Oorazde Betipraco, so pometali več sto ■Ih patron od sebe, orožniki so »pozneje pobrali. Oficirji so p obdržati sablje. Obleka be-iv je bila precej dobro o-tjena, le plaščev niso imeli Nad vse zanikrno je bilo pa rslo. Večina je imela le opan-drugi čevlje brez podplatov, Pt'so imeli ovite noge s culi, mnogo je bilo tudi popol-bosih. Turško infanterijo so lili čez Sarajevo v Bosan-Brod. kavalerijo so pridržali Hira/d i in Višegradu, v Oo-■i je razen tega ostalo še pet-■t turških orožnikov in trije Blftki oficirji. Orožniki govori srbsko in se pridno vadijo ■Tstrijskimi vojaki. Haje jih po pridržali in pridejali novo )vljenemu mejnemu polku, lo za vodnike, ker poznajo Indžaku vsak kotiček. Pri no-jtoejnem polku je le izbrano ;n oficjrji raznih polkov, novega polka so pred ^>0dhodom na mejo dobili kod treh nalašč za to doWe-Mflh političnih in finančnih Bikov v Sarajevu. Povelj je v Rogatici. Novi polk je ^fell na odrlelke po šestdeset mož, vsak oddelek ima odločeno posebno ozemlje ob meji, ki je mora natančno opazovati. V istem času. ko je zapustilo turško vojaštvo svoje postojanke, je pribežalo tudi več sto airških družin v Bosno. Tudi ti t.o prišli čez Metalko in največ je med njimi ženskih, otrok in starcev. Tem se je godilo na begu pač uaj-slabše. a tudi še sedaj so v groznem stanju, ker niso mogli rešiti druzega, nego golo življenje in cunje, v katere so odeti. Večinoma so bosi. V takem položaju so morali gladni in premrazeni prehoditi dolgo pot. Ko so pribežali čez mejo, so jih ravno mohame-danci sprejeli prav neljubeznivo. Niti kozarca mleka niso privoščili izstradanim otrokom. Begunci so morali plačevati • neprimerno visoke cene za vozove, njihovi verski bratje so jim pobrali zadnje vinarje za živila in vozove, tako da so morale poseči oblasti vmes. Razen moharnedancev v Sarajevu so povsod odirali begunce. Med otroki je mnogo tudi takih, ki so pribežali brez staršev, te so sprejele mohamedanske družine v Sarajevu. Kakor pripovedujejo ti begunci, so Črnogorci in Srbi naravnost ostudno gospodarili v Sand-žaku. Kdor se je usravljal, tega so neusmiljeno pobili, vsa živila, vso živino in seno so uplenili, prebivalstvu ni ostalo ničesar več, s čimer bi se preživljali. Po nekaterih vaseh je zato prebivalstvo vse dragocenosti spravilo skupaj, pognala živino v hiše in te potem zažgalo. Tako je na potu do bosanske meje vse razdejano in o-pustošeno. 44NE BOJ MESARSKO KLANJE. Učinek modernega orožja, zlasti artilerije, se kaže v balkanski vojni na strahoten način. 15 tisoč mrtvih in ranjenih pri Bolgarih, 40 tisoč mrtvih in ranjencev pri Turkih, je bilo v bitki pri Ljule Burgasu, ki ga imenujejo vsled teh blaznih izgub človeških življenj "balkanski Mukden55 tisoč mrtvih in ranjenih v eni bitki, pri armadah, ki so morda imele skupaj 250 tisoč mož! Vsak peti mož, morda celo vsak četrti mož, mrtev ali ranjen! Koliko bede, koliko groze je v teh številkah ! Koliko vdov, sirot, mater brez sinov, kažejo te številke. Vsak od teh, ki je ostal mrtev ali pohabljen na bojišču, je bil v e-nem ali drugem oziru podpora družini." - In poleg tega še vse druge grozote vojne. Turki in vojaki balkanskih držav očitajo drug drugemu najstrašnejša, uajsirovejša dejanja: moritev otrok, oskrum-bo žen in deklet, pohabljenje ranjencev. n vse muke vojakov, zmagovalcev in premagancev, napori, glad! Turški vojaki so se bojevali tri dni, ne da bi dobili grižljaj kruha, glad je bil zmagalec mnogo bolj, nego šrapneli in bajoneti sovražnikovi. Koliko trpe šele. ranjenci. Pač so preskrbeli Turki in zvezniki najmodernejše morilno orodje, ali niti polovico te skrbi niso po svetili za rešitev vojnih žrtev. Poročevalec "Daily Telegrapha" je pisal po bitki pri Ljule Burgasu : "Z naravnost zločinsko brez-skrbnostjo za posledice so uprizorili eno izmed največjih bitk novejše dobe. Žrtve so peljali v klavnico, ne da bi prej najmanje oskrbeli priprave za ranjence. Nikjer nobene postaje za ranjen ce, nikjer nobene bolnišnice in tisto neznatno število zdravnikov pri fronti je bilo brez sredstev in gledati so morali onemogli, kako je grabila smrt na tisoče ranjencev, ki bi bili lehko rešeni. Kolikor delj smo šli od bojišča, tem groznejše prizore smo gledali. Mnogo ranjencev se je privleklo do sem, a dalje niso mogli; zlezli so iz kolovoza na stran ceste, da pričakajo zadnjo uro. a ni*i eden ni izustil ne kletvine, ne očitka na provzročitelje vsega njihovega gorja. Če je umrl vojak, «o njegovi tovariši postali za nekaj trenotkov in izkopali plitev grob: ali največ trupel je obležalo tam. kjer jih je doletela usoda." NAJVEČJA PEKARNA. Mendlnova tovarna za izdelovanje peciva na Dunaju postane v kratkem čssu ena največjih pekarn na svetu, že sedaj ima tovarna 120 peči raznih modernih sistemov. In sedaj se je odločila ta tvnlka sezidati še 100 novih peči. Doslei je uslužbenih Čez r>00 pekovskih delavcev. V Mendl-novi tovarni vlada pravcata vojaška diacqdina. Delavec, ki si dovoli le najmanjšo opazko napram pekarskemu Vodji, je odpuščen takoj. Pri Mendl-nu ni nič novega, če je n. pr. preti pečnik (Helfer) med delom, ko usaja, odstavljen in prijel brž drugi za veslico, med tem, ko mora ta odpuščeni pri tej priči zapustiti delavnico, na kar dobi knjižico v pisarni. Odpoved dela tu ne obstoji in to omogoči pekarni delavca za najmanjši pre-grešek odpustiti. V Mendl-novi tovarni delajo delavci is vseh krajev Avstrije, največ je pa takih, ki pridejo ravno iz vojaške službe. Le ti so navajeni železne discipline. Ker je tovarna sestavljena iz takih obžalovanja vrednih elementov, zabranjuje tvrd-ka primeren upliv zvezine organizacije. Strah pred zgubo dela ustvarja iz pekovskih delavcev molčeče in vse pretrpeče sužnje. Mendl se sicer rad ponaša kot moderni človek s socialno političnim umevanjem. Tovarna ima res zavarovalni sklad za onemogle delavce, lastno tovarniško bolniško blagajno in celo počitnice ter osemurni delavnik. Ali vse te so-eialno-nolitične naprave so le navidezne. Osemurni delovnik v resnici ne ekzistira. marveč morajo delavci delati po 9, 10 in 11 ur na dan, ne da bi se kdo upal le eno besedico reči. In kakšno svr-ho ima zavarovalni sklad, ki je ustanovljen za stare onemogle delavce in ki se nahaja popolnoma v oblasti fabrikantov Fritza & Henrichs Mendl-na? Nobene koristi nima ta sklad! Posamezen delavec nima niti upanja, da bi bil deležen te naprave, ker zato že skrbi dotični "aparat", da se pravočasno vrže jzrabljene delavce, kot izprešane limone, na cesto. In počitnice? Seveda, da obstoje iste. Ampak zato ne dobe delavci ta čas tedenskega počitka. Delavci morajo namreč v letnem času skoei tri mesece brez tedenskega počitka delati, da dobijo en teden dopusta. To se pravi po domače: z eno roko nekaj vzeti, a z drugo roko pa nekaj dati. Mendl-nova tovarna je prava šintarska delavnica, kjer mora posamezen pekovski delavec — vsled nezaslišane gonje pri delu — napraviti več kot trije delavci v navadni pekarni. Vsled delitve dela v tehnično in mašinelno naj-moderneje opravljeni tovarni mora mešalf nepretrgoma skozi 9 ur vedno le testa pripravljati; pred-pečnik devet do deset ur pri peči delati; pomaeači pri tabli (Tafel-arbeiter) morajo skozi 9 do 10 ur neprenehoma birkati, seveda z vso virtiwvzno hitrostjo. Vse je refinirano zračunjeno. Priganjači pa imajo absolutno oblast- Kdor se od delavcev ne-pokorno obnaša ali kako nedolžno kritiko izreče, zleti brez par-dona na cesto. Največja pekama — največja izkoriščevalna tovarna na svetu! Bledi, skumrani obrazi, plašne oči — to je fizogno-mija. to je neutajivi rezultat patent Mend-na. In pekovski mojstri?! Na anke. ti so eifutj Mendl-nu navdušeno ploskali, ko je ta lisjak uprav teatralično predstavljal popolni pogin male pekovske obrti, ako se izvrši uzakonitev varstva pekovskih delavcev. — Mendl-nova tovarna s svojo izdelavo peciva visi kakor Damoklejev meč nad malimi pekarnami. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino ¿•■tonj, kabine tretjifa razpreda na paraiku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu m govorijo vsi Avatroojerski jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na * dva vijaka: Kaiser Franz Jožef Martha Washington» Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Ben'l Ar'«, 2 Wishington Si., N«f York. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. Sodrug Milwaukee WU LOUIS BEROANT 267 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom avo dobro zaloteni SALOON. Obuvala M moike: od $».60 do »4 00 M ¿enake: od $1.(J0 do 13.60 m otrok«: od 60c do 12.60 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. ADVERTISEMENT Vss oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader nov. soc. dnevnik. Ijeader je iz vrsten in inetropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ jk> zornosti pa posveča delavskim; in te reso m. * Naročnina za celo leto zna£a $3.00, 25c na mesec. — Naslov The Milwaukee Leader, Milwau kee, Wis. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. . PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. Kadar hočete kupiti uro ali zlatnino se vselej obrnite na Anton Grandllch-a 374 Rssd It., Milsiuki«. Wii. Njegova velika zaloga vas bo vselej zadovlojila TUJCEM priporočam svoje do hro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJAN 229—1st Aye. MILWAUKEE. WI8 SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstns po strežba. Vsakdo uljudno sprejet. Strokovnjak v popravljanju. Odpoiilja tudi po polti. o • v ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoča Andref Malcarovič •voj premog, drva ir ekspres. 306 1st AVENUE. Naroda se tudi pri Ig. Kuiljanu —229 lit Ave. — Telefonska zveza. VJ/ažno uprašanje! ¥1 f) mi opravi Jlv nnjbolji m tujcenije , Konznlame^^ sodnijske "/\ WMßP vojaSke yf^yzz^ Grot it „i.v. /^^ji^ikee.m ROJAKI * ^«»Kesanu. ^aes- Ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Maluiich-u, 799 Marke! Street, Waukegsn. Pri njemu je vse najbolje. Kdoi ne vrjame, naj se prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen »alun II 460 6RAIB AH.. KENOSHA. WIS Telefon 11SK». ANGLEŠČINA. Mi poučujemo uogletoino iu lepopisj« že peto leto. Učimo potom dopisova nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. U£i te se doma. Pouk traja do lest mes« ?ev. Šolnina nizka. Piiite po pojasnil» še danes. „ Slovenska Koreapondenčni Šola. 1380 E 40th St., Clernsad, Ohio (Prejinji naslov: 0119 Sit CtSir A ve S B. 10). NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis. Ter popravlja, čisti pegla in barva stare. Najboljše delo in najnižje cene. >as««saaaaassssi de danes naročite en iztis slavnega romana " JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na -75 centov s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Predno Vam predam, Vam povem to-lel Kadar sami ne veste, kaj bi kupili za darilo, pridite in pogovorite se z menoj; pridite zagotovo in jaz Vam hočem pomagati pri izberi;; v svoji bogati zalogi krasnih daril Aichie Tegtmeyer Diamanti - zlatnina , I CLEVELANDČANI POZOR! BELAJ & MOČNIK II 4 * 4 * 4 * 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Ü KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo. Izdelujeva obleke po najnovejši modi. Lepo osebno sliko prijatelji vselej z veseljem sprejmejo. Naši jesenski vzorci modernih fotografij so še posebno privlačni. — Ako nas izvolite posetiti, smo prepričani, da vas bomo zadovoljili. Obiščite nas, da se dogovorimo! - S spoštovanjem - L. HAGENDORFF, fotograf 173 Reed St., vogal Oregon St. Tel. S. 160. Milwaukee, Wis. POSEBNO NIZKE CENE NA POROČNIH SLIKAH. POZOR BRATJE SLOVENCI! " Ali i* veste kje je dobiti najboljie mes po najnlijl ceni? — Gotovo v novi prvi Slovanski moderno urejeni mesnici Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park SI. Tu se dobijo najokuanejle svete in * prekajene KRANJSKE KLO BASE, kakor tudi Jetrne in krvave doma, « g » iadelk* ter najokuanejie PREK A J ENO MESO; vee p« najnlijih cenah. Pridite i« prepričajte m eami e naSih cenah kakor tudi o kakovosti uaJtega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je na«e geelo. Ne posablte nas torej obiskati v naii novi mesnici v Jo«. Tratnik» vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South .15IS. Odprto iveter. Pričnete lahko tudi račun pri n»s. 392 National A. Vogal C.rove Street, 1 i Milwaukee, Wis. ...........................o................. Marshall & Ilsley Banka Podružnica na |užnl strani S71 National Ave . Milwankee. IVis. KUPUJEMO IN PRODAJAMO AVSTRIJSKI DENAR. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač da se bo labko in hitro brei učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega pol ■lov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore ca vsakdanjo ]----------"" pisavo, spiMovanje angleAkih pisem in kako se postane an hutega ima knjiga docdaj največji slov. angl. in angl. slo In okusno v platnu vezana (nad 420 strani) sta 44 ** fl. in angl. slov. slovar. me iS . K n lig a, t in se dobi pri: V. j. KUBELKA, 538 W. 145 SI.. New York, N. Y. F I j Razno. Glavni zvezni odbor je ua svoji aeji 29, nov. sklenil, da zamo-' _ rejo klubi, ki so v bližini drug od SLOVENEO ŽETEV KATAS- drugega, poslati skupnega zastop-| TROFK nika, kateremu se plača cela vo-: _ SODRUGI IN SODRUOINJIl žnja v oba kraja. Vaak delegat1 T11 (> - ima na zborovanju en glas. Bodo1. Waukegan IU. - Dne 2 dec. Glasom sklepa odborovih sej li delegati, ki bodo zastopali več J11« ! . . , . —.......- J. S. Z. in splošnega glasovanja, klubov imeli več glasov, določi £ * ^ ristili gniti v nesnagi, ležati v ra , KAJ JE VOJNA? razglaša gl. odbor, da se vrfii , i opeklin in poškodb, katere je za- zbor sam. - , , ., , .... , .f Tainiki ki uoalieio tflav tajni- dobl1 P" «klPlo«Jl» 0 koJ1 Helu II. REDNI ZBOR J^ Jugoslovanske socialistične zve- ** ^ v kratkem tozadevna i £ ^ ■« ^ ze v Ameriki na Božične prazni- pooblastila, katera imajo iz«**ti ' /a HVojjm Jjub. ke, in sicer 25., 26. in 27. decern- «voljenim delegatom. Vsak dele- ^ Ni kJ,.f. je bra t. 1. v Milwaukee. Wis. « b° zborovanju moral is- J Dnevni red zbora je sledeči: ^kazati s pooblastilom. 1. Otvoritev zbora po tajniku zveze: a).pozdravni govor; b) opravilnik; c) volitev treh članov za pre-gledanje pooblastil. 2. Konstituiranje zbora: a) volitev permanentnega predsednika in dveh podpredsednikov ; b) volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo gl. tajnika o delu in $tanju zveze (v tisku) : 4. Poročila o delu in stanju slovenske, hrvatske in srbske sekcije (v tisku). — Poročevalci : za Slovence F. Petrich, za Hrvate T. Beše-nič, za Srbe B. R. Savich. 5. Poročilo o ustrojstvu, pravilih in resolucijah (v tisku). — Poročevalci: za ustrojstvo B. R. Savich, za pravila P. Petrich, za načelno izjavo J. Masten. 6. Tisk. Poroča sodr. S. Marko-vich. 7. Organizacija : a) disciplina; poročevalec Teodor Cvetkov; b) taktika; poročevalec Derae--ter Ekonomoff. 8. Tiskarna; poročevalec Alex. Dubravac. 9. Naše stališče napram vna-njim institucijam (v tisku ali ustmeno). — Poročevalci: Alex. Sušnjar: o Unionizmu; Jože Zavertnik «t.: o podpornih društvih ; M. V. Lucič : o zadružništvu. 10. Uprašanja iu predlogi. 11. Raznoterosti. 13. Razpust zbora. Klube se obvešča, da volijo v novembru in decembru svoje delegate za zbor. Izvoljene delegate je prijaviti takoj po izvolitvi gl. tajniku. Glasom pravil, ima vsak klub pravico do dveh delegatov, vendar je z ozirom na gmotno * stanje zveze, zaključeno, da za-morejo poslati klubi v okrožju 100 milj od Milwaukee po dva delegata, vožnje in dnevnice plača klub sam ; od 100 do 1000 milj daljave od prostora zborovanja, zamore klub poslati enega delegata* kateremu plača dnevnice klub sam, zveza pa polovico vožnje. Č!e pa želi poslati klub dva delegata, plača celo vožnjo za drugega delegata klub sam; kilubi, oddaljeni nad 1,000 milj, zamorejo poslati pooblaščenca iz okrožja 1000 milj oddaljenosti od proetora zborovanja, kateremu se istotako povrne polovična vožnja za 1000 milj v oba kraja. Lahko pa pošljejo tudi člana iz svoje sredine, če plačajo nad 1000 milj vožnjo sami. Iz zvezne blagajne se ne plača nobenih dnevnic. Drugi naš zbor se začenja torej dne 26, decembra. Pozor na to, da ne bo zmešnjave! Po nalogi gl. odbora: Tajništvo J. S. Z. umoril kapitalistični moloh,' ki se sa in ubija delavce dan-za dnevom samo zato, da ima čim več pro-lita, da lahko živi v razkošju; uied tem ko moramo delovci leiati 8—13 ur na dan; pri vsem tem pa še živimo večinoma v pomanjkanju. ker tako sramotno nizka plača ne zadostuje niti za najpotrebnejša življenjska sretsva. Dragi tovariši delavci! Koliko ZA MULBERRY, KANS Sodrugom in siiupatizantom s.»«-, kluba, št. 30 i. s. Z. se tem potom naznaja. da se bo vršila ("'ws« bodemo še gledali to krivico, zadnja redna in glavna seja klu- ki K°diT Koliko časa bo- ba v letošnjem letu na 21. decern demo áe »o»»1» to neznosno breme, bra, to je tretjo soboto v mesecu, ki n«s ter dela iz n»s kri" točno ob sestih zvečer v prostorih P*l«® in l>eh» v prerano smrti J Mlinarich-a. ¡Naredimo že enkrat za vselej ko Na dnevnem redu bodo volitve kapitalističnim grozodejstvom! odbornikov za prihodnje leto ter Združimo se v socialistično stran-več drugih važnih točk. |k<>< kate,a ediflrt ^ prava delav- Dalje se naznanja sodrugom in ska stranka, katera obstoji i/, sa siiupatizantom, da je tukajšnji mih delavcev, bodisi onih. ki de-soc. klub dobil več lepih poučlji- ,aJ° * »mora rokami. Ti se bo-vih in zabavnih k»;jig iz stare do ,r»i° *» blagostanje vsega človeš movine. Te knjige bodo na raz- tv« Pridružimo se jim m nebo polago vsem dobrostoječim čla- ,,am težko odložiti to breme in nom kluba podreti današnji kapitalistični si- Knjipe bo imel v oskrbi sodrug stem! 1)a Pa natančnejše infor-Antoii Mam, pri kojem se bodo '»iramo o socialistični stranki, či-knjige tudi dobile. Vsakdo, ki si ta-imo socialistične brošure in ča-hoče izposoditi, mora imeti plača- »opise. Naročite se na "Proletar-no mesečnino, sicer mu knjižni-1 <'»" «lovenski socialistični čar ne sme nosoditi nobene knji- list v Ameriki. Ta list izhaja en- I krat na teden na osmih straneh Vsak slov. delavec, ki ima vese-.i» ■♦«■« «.50 za celo leto, ako ga Ije do čitanja in do midaljne i* | naročite do nove^ leta ; po novem obrambe ter se strinja s soc. načeli naj pristopi k tukajšnjemu soc. klubu, naj stopi vnaše vrste ter pomaga do zmage razrednozaved-nega delavstva nad roparskim kapitalizmom! John Leksha, tajnik. — Uspeh dunajskih mizarjev --za zaboje. .'10. septembra je pote- Slavni francoski pisatelj Guy kla delovna pogodba dunajskih de Maupassaut odgovarja na to mizarjev za zaboje. Po zelo teme vprašanje: Zbrati nekaj stotisoč ,jitih po^,,^, meij ^dmgo mož, marširati noč in dan, brez dunàjskih in okoličanskih mizar-miru, ne da bi kaj mislili in brali, jev M ZHboj* in med zaupniki ter ne da bi kjkemu človeku kaj ko- zastopnikom pomočniškega odbo- , , ... . -- ------„----- mizarjev je bila blatu kakor i.vma, uepretrgo- ,klenjena dba ki do|oia u. .na ž.veti topo dalje, ropati mesta, ()en||ko (I(i,m 'no dobo na 50 ur poi.tfal. vaai, uniievati IjudatVa, b|| (]nevno n|) „ |u. .,0 miim( Ro fe «luêajuo nalet. n. eu.k« kopo ?e db ^ . ^ človeškega mesa, ga napasti, kri . . . .. , •, ,. . zaboje gotovo dosegli osemurni prelivati v potokih, blatno in s - krvjo „apojeno zemljo raztrga Prazn.ke bodo „ „inu in razmetanimi iloveški.ni I»»«* M.n.malna ...ezda je pri-telesi pokrivati, uapravljati kupe tnrličev, katerih roke in noge so (»ožgane in njih možgani raz-škronljeui, ne da bi to komu kaj koristilo; pogniii tam zunaj na polju, dočim naši starši, žene in otroci doma lakote umirajo: to je vojna ! Ali : Vdreti v deželo, moža, ki brani svojo hišo, zadaviti, sta-uovališča ubogih siromakov, ki nimajo nič več kruha, požigati, opravo polomiti, manjše predme te pokrasti, popiti vino v kleteh, kar ostane pa izliti, posiljevati žene in dekleta, ki jih sreča vajo na cesti, miljone vrednosti uničevati, puščati za sabo neizrečeno bedo in kolero: to je vojna! lagodena sedanjim draginskim razmeram. Akordno delo je odpravljeno, vse delo se bo plačevalo le s t eden ko mezdo, ( 'ezurno delo se bo plačevalo s 5o ti. Organizacija je pride vo pogodbo trda tla ker tuki priznajo zaupjiik« k raje v ua skupina {)(_ pri nastavljanju delaveev. /.« 1 maj m * ni zahtevala, so nekateri mojstri na shodu povedali, da so že li 1. maj. Ostali mojstri so bili, da bodo sledili temu (Op. Tako pogodbo bi v' riki, ki se smatra za nekak ski raj. zastonj iskali!) SLOVENKE POZOR I IZrfKNK SIVAVKE za ske slamnike dobe i ko j Dobre plače in dolga Midland Hit 846 W. Adams, vogal P< "Proletarceva" armadi Ant. Ausec, Stanton, 111. Slabo spričevalo. — V Kande lari v Italiji je 11. novembra u strelil socialističnega delavca de Blaž Novak, Pittsburg, Pa. Biagga tajnik katoliške lige, Sab- j. öartnar, Fa\*tte City Pa. batini. Po shodu, ki so ga klerikalci venomer motili, se je razvi la v gostilni debata med klerikal cj in socialisti, ki so očitali kleri- ARMADA IMA BF.SEDO. Kako je stal kontest koncem zadnjega tedna. Glasovi: J. P. Novi j an, Aurora Minn. 4000 J. Zakovšek, Waukegan, III. 2f,()0 Fr. Pavlovčič, Conem., Pa.. 48(H) L. Glažar, Pinev Fork, O. ... 1*00 H. S. Tavčar, Rock Springs, Wyo................... 1400 Jos. Ferjančič, Panama, III. 14<)0 A. Draslar, Forest ( itv, Pa. 1100 M. Pettovčič, Cleveland, O. 1000 Ant. Skofar, McDonald, Pa. 1000 800 iHX) tiOO 600 600 Fr. Rataic, Wandling, Pa... Jos. Kočevar, Pueblo, Colo. Val. Razbomik, Milwaukee, Wis.................... kalcem nestronost in sirovost. Oče L. Korošec, Pueblo, Colo... J. Petrovčič, Waukegan. 111. M. Kulovec, Chicago, 111. .. SODRUGOM TAJNIKOM NA-ZNANJE1 Vzlic temu da je bilo že dvakrat naznanjeno v naših glasilih, da je z oktobrem poslati na gl. taj. tudi State in Countv prispevke, večina klubov vendar ni poslala tajniku tozadevnih prispevkov. Opozarja se torej, da vsi klubi to st