Razprave. /|BR , a M., Zemljepisni razvoj župnij v pražupnijah Ptuj, Velika Nedelja in Radgona . . . ... . . v . . T j|fi ša M., Preureditev župnijskih mej ui ustanovitev novih I na levem bregu Drave ob času Jožefa II. Druzovič H., Zgodovina slovenskega petja v Mariboru . 52 Saria Dr. Balduin, Zemljevid arheoloških najdišč v Sloveniji 72 ■ Kovačič Fr., Krajevna imena v Ljutomerski okolici: Slamnjak, Kresovčak ..............., . 85 Turk Al., Dr. R. Razlag Dragotinu Rudežu . . . . 88 Strmšek Dr. P., Nar. pesmi . Pegam in Lamberger in „Lepa Vida"........................90 Turk Al., Nekaj o Levstiku kot kandidatu teologije . . , 94 Glaser J., Slomšek: Življenja srečen pot . ... . . . 94 Saria B., Rimski grobovi v Orešju pri Ptuju . . , . . . a 95 A. D. dr., Tibinger kot psovka ......... ...» 95 Dr. Melita Pivec, Latinska jeremiada iz ilirske dobe ... 96 m.Sl0TOtVO. Stele Fr., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih 97 2. Mal Jos., Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Fr. Kovačič..............................97 Buličev zbornik Fr. Kovačič . . .....99 Egger R. Teurnia, Die romischen und friihchristlichen Alter- tumer Oberkarntens. Dr. Balduin Saria . . . . . . 100 rih. R. Gjorgjevič, Naš narodni život. Dr. Jos. Tominšek . 100 ik Fr., Storije. J. Glaser . . . . . ... . . . 103 ; Gaspari-KoŠir, Sijaj, sijaj, solnčece. Fr. Kotnik . . . . . 103 Dimnik SI.: Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. K. Prijatelj 105 Nekrolog Dr. Pavel Tur i j ■ - I Psi ■ PJP .. ..,-:„, - IHPSiiili.....PIPS Zgodovinsko društvo . . studijska knjižica...... Muzejsko društvo v Ptuju . . . ..........107 ...........:: m ■ • • ■ « ■ • ■ VL Zbirajte poročila o mijdenih starinah. Dr. B. Saria §f| I ; M,! g | »S Inina za žlane „Zg. dr.", oziroma naročnina za „Čaaopis"znaša Din 40*— Naročnina, rokopisi ali predmeti za muzej se pošiljajo na »Zgodovinsko društvo« v Mariboru, Koroška cesta 10. — V knjižničnih zadevah se je obračati na „ Studijsko knjižnico" v Mariboru, Slomškov trg. Društvo izda še letos, ob koncu 20. letnika ,.Časopisa" splošno stvarno kazalo čez vse letnike. Istotako izide še letos zgodovina ljutomerskega okraja, za katero se bo pobirala posebna naročnina. Sklep uredništva 25. januarja HI mm Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XX. Uredil Prof. Fran kovačič. Maribor 1925. Mariborska tiskarna d. d. o T&olHShS si ■ a £5 : i ^ * > S fmit JmŠ Kazalo. Letnik XX. 1925. I. Razprave. Str. Ljubša Matija, Zemljepisni razvoj župnij v pražupnijah Ptuj, Velika Nedelja in Radgona......................................1 Ljubša Matija, Preureditev župnijskih mej in ustanovitev novih na levem bregu Drave ob času Jožefa II................................21 Ljubša Matija, Razvoj lavantinskih župnij na levem bregu Drave od Jožefa II. do danes...................120 Druzovič H., Zgodovina slovenskega petja v Mariboru..............52 Saria Dr. Balduin, Zemljevid arheoloških najdišč v Sloveniji..........72 Kidrič Fr., Primož Lavrenčič in njegova cerkvena pesmarica..........80 Dolenc Dr. Metod, Do kedaj so veljale »Gorske bukve" na Slovenskem? 113 Kelemina Jakob, Nekaj o Dulebih na Slovenskem...... . . . 144 Glaser J., Jurij Verdinek: Vsakdanji kruh.......•.....154 D. Izvestja. Kovačič Fr., Krajevna imena v Ljutomerski okolici, Slamnjak, Kresovčak 85 Turk Alojz, Dr. R. Razlag Dragotinu Rudežu......................88 Strmšek Dr. P., Nar. pesmi Pegam in Lambergar in „Lepa Vida" . . 90 Turk Al., Nekaj o Levstiku kot kandidatu teologije................94 Glaser J., Slomšek: Življenja srečen pot..........................94 Saria Bald., Rimski grobovi v Orešju pri Ptuju....................95 A. D. dr., Tibinger kot psovka..................................95 Pivec dr. Melita, Latinska jeremijada iz ilirske dobe................96 Glaser J., Ustanovitev Bralnega društva v Rušah (1865)............160 Mohorič dr. Fran, Pesniki in posluh...............163 Kelemina J., O staroslovenskem vokalu ^.............166 Kovačič Fr., Starokrščanski spomenik pri Sv. Pavlu ob Voljski . . . 167 III. Nekrologi. Dr. Pavel Turner......................107 Dr. Anton Medved.......................168 IV. Slovstvo. Stele dr. Fr., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Fr. Kovačič . . 97 Mal Jos., Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Fr. Kovačič................................................97 Buličev Zbornik, Fr. Kovačič....................................99 Egger R., Teurnia, Die romischen und fruhchristlichen Altertumer Ober- karntens, Dr. B. Saria...................100 Gjorgjevič dr. Tihom., Naš narodni život, Dr. Jos. Tominšek .... 100 Kotnik Fr., Storije, J. Glaser ..................103 Gaspari-Košir, Sijaj, sijaj, solnčice. Fr. Kotnik...........103 Dimnik SI., Ročni zemljevid Mariborskega okrožja, K. Prijatelj .... 105 Strzygowski Jos., Der vorromanischeKirchenbau derWestslawen, A. Boštele 172 Ljubša Matija, Slovenske gorice, Dolar..............176 Kranjec Silvo, Pregled Zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev . . . 176 Zeitschrift des Historischen Vereines f. Steierm. XX., 1—4. M. Ljubša 176 Blatter fiir Heimatkunde, M. Ljubša...............178 V. Društveni glasnik. Zgodovinsko društvo v Mariboru.................108 Študijska knjižnica v Mariboru . .................i 09 Muzejsko društvo v Ptuju.......................109 VI. Poziv na zbiranje poročil o najdenih starinah, B. Saria . . 112 Vjč Zemljepisni razvoj župnij v pražupnijah Ptuj, Velika Nedelja in Radgona.* M- Ljubša, Maribor. I. Pražupnija Ptuj. Ptuj, škofijsko mesto ob času krščanske rimske dobe1 izgine h koncu 4. stoletja iz zgodovine; še !e v l- 853 slišimo zopet ime »Bettobia«, ko je sohograški nadškof posvetil tam cerkev.2 Zopet je posvetil »ad Bettowe« soluograški nadškof Teotmar cerkev 1. 87-1, katero je sezidal grof Gozvin.'1 Že v poborjeni listini iz 1. 890." slišimo, kar je I. 977 gotovo že obstojalo, da je imel solnograški nadškof posestva v Ptuju: cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mit-nino in mostom, dobil pa je še tretji del iz bivše lasti nekega Koroianca-Slo-venca,6 razen dvora v vzhodnem a>li gornjem delu mesta, kjer so začeli staviti novo cerkev." hi še i?a Bregu do izliva Dravinje je dobila solnograšlca cerkev •posestva. Smemo torej reči, da je srednjeveški Ptuj v prvi vrsti vsi varite v solnograških nadškofov. Glede navedenih cerkev, kje je stala prva ali druga, opozarjamo na naše mnenje v Christianisierung7 in ni izključeno, da ima tudi dr. Saria prav, ko trdi, da je prvo cerkev na zapadni strani uničila Drava. Prve cerkve so bile najbrž lesene, sedanje cerkve so iz poznejših dob, vendar še ptujska mestna cerkev hrani ostanke romanskega sloga. Pri ustanovitvi župnij je pač tudi ptujska bila med prvimi. Mejila je na jugu ob Dravo, na vzhodu na ormoški okraj, ki še je bil v mažarski oblasti, na severu na radgonsko pražupnijo od Senčaka naprej do Pesnice ob sedanji politični meji ljutomerskega in mariborskega glavarstva proti ptujskemu, dalje ob Pesnici na jareninsko župnijo do Hrastovca, na zapadu pa na mariborsko pražupnijo ob že opisani meji do Drave- Zapisnik župnij ob času nadškofa Bernarda (1468—1487) nam navaja cerkve (župnije): Ecclesia Sancti Laurentij prope Pettaw. Collator plebanus in Pettaw. Item Ecclesia in Pettaw. Collator Archiepiscopus Salczeburgensis. Item Sancte Margarcthe prope Pettaw- Collator plebanus in Pettaw. iz Ebedeinovega vizitacijskega zapisnika imamo pa sledečo sliko: Ecclesia Parochialis S- Georgii in Pettau (z 2 podružnicama). Ecclesia vicarialis S. Oswaldi extra urbem, quondam parochialis. * 01 CZN XIX (1924) str. 49—80. Ecclesia fiJialis S. Mairgarethae in inferiori campo Tragae (!). Ecclesia filialis ad S. Urbanum. Ecclesia vicarialis Sti- Laurentij. Ecclesia filialis S- Andirae m Dober. Ecclesia vicarialis S. Ruperti in collibus. Ta diva seznama tram kažeta razvoj ptujske pražupnije v svoje dele pred dobo cesarja Jožefa II. Za ptujsko župnijo pa t pride v poštev vprašanje: katera cerkev je bila prvotna župnijska cerkev? Po analogiji moramo sfkleparti, da Sv. O ž bal d pred mestom- Patron župnijske cerkve se nam imenuje šele L 1617. Kakoir drugod, se je še le v teku 15- stoletja, bržčas proti koncu, mesto Ptulj izločilo iz cele župnije in tvorilo za se svojo župnijo- Župnik, ki je prej bival pri Sv. Ožbaldu, se je preselil v mesto, pri prvotni župniji pa je nastavi svojega namestnika, vikarja, ki je oskrboval celo župnijio izven mesta. 1. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Prva delitev župnije je bila ta, da se je na levi strani Pesnice ustanovil lastni vikarijat. Mnogokraitna^ da vsakoletna preplava Pesnice je storila ta del pražupnijc nedostopen- Mogoče je vikarijat nastal že v 13. stoletju- Ako Janisch8 pravi, da je ta župnija nastala 1. 1586., nam neresnico te trditve dokaže že župnijski seznam iz 15. stoiletja. K župniji Sv. Lovrenca je spadal ves del ptujske pražupnije na levem bregu Pesnice- Na severni meji je bila sezidana cerkev Sv- Andraža, o kateri nam sicer viri iz srednjega veka nič ne poročajo; »Protocollum Ecclesiasticum« Martina Brenneiitfa (1585—1615) pa omenja že k ape lani jo Sv- Andraža. Krajevni seznam iz 1- 1782., ki navaja Sv. Andraža že kot samostojno župnijo, nam imenuje sledeče kraje v njeni oskrbi1: Sv. Andraž in Vitomarci, Hvalletinci, Grbina, Slavšina (»Schiafnitz«!), Kokoilanjšak, Drebetinci, Drcbetinski vrh in Erjavci, skupaj 1016 duš. Mefla proti mate mi cerkvi Sv. Lovrenca je bila potok, ki se v Grlincili steka v Pesnico, do svojega izvira in dO politične meje. Župnija je imela skoraj podobo podkove. 2. Sv. Marjeta pod Ptujem. Ta cerkev se sicer v vizitacijiskem zapisniku Eberleinovcm imenuje podružnica Sv. Ožbalda, kar seveda pomeni samo to, da je bil ta vikarijat izločen iz ptujske pražupnije. Cerkev Sv. Marjete zasledimo že I 1391-: »S- Margareta in Campis«," kot vikarijat že v 15. stoletju- L. 1782. je obsegala župnija Sv- Mairjeta sledeče kraje: Sv. Marjeta (3 družine 21 duš!) Moškanjci, Goričnica, Fannin, Placerje, Gajovci, Mala vas, Mu-retinci. Meja župnije proti matici je torej šla od Pesnice pri Tibolcih na zapad do Moška nj cev in od tam na zaipadni strani skoraj ravno na jug do Drave, ki jc bila južna meja do sodnijske meje ormoške. Ta vikarijat je bil primeroma jaiko matfhen. 3. Sv. Ožbald. Vsi ostali deli pražupnije so spadali do 16. stoletja k župniji Sv. Ožbalda-Prva bržčas se je izločila mestna župnija Sv- Jurija. Ker je bila župnija proiti severozapadu jalko obsežna, se je inajprej -ustanovil vikarijat: 4. Sv. Rupert v Slov. gor. Cerkev Sv- Ruperta zasledimo- najlprej 1. 1443.10 Zato je pač sedanja stavba od 1. 1519. do 1538- bila že druga na tem mestu." V tem času 'je tudi verjetno nastal tukaj samostojen vikarijat, ki jc obsegal vse kralje prvotne pražupnije v razjvodj'u Pesnice na gireben Kozjašfoega izrastka v sedanjem mariborskem glavarstvu. L- 1782- se imenujejo sledeči kraji v župniji: Sv. Rupert, Zg. Voličina, Sp. Voličinai, Gočova, Biš, Bišečki v.rh, Skrinjeršak, Črmflja, Zg- in Sp. Crrnlen-šak, Sovjak, Selce, Straže in Dolga njiva. Meja je torej Sla od Pesnice nad Dre-betnicami jugozapadno dlo Straž, od Straž pa sevrozapadno do Jablane, kuer se je obrnila na sever do Pesnice, ki je bila meja proti severovzhodu. 5. Sv. Urban pri Ptuju. Te cerkve ne zasledimo v srednjem veku, četudi se prejšnje ime kraja Sve-tinci navaja že 1- 1321. in 1322-12 Zato je trditev, da se cerkev navaja že 1. 1IOO.13 le pravljica. Cerkev se je sezidala 1- 1518-in je postala vikarijat 1596., oz. 1618.1* L. 1782- se imenujejo sledeči kraji v tej župniji: Sv. Urban, Livanjci, Dolič, Zg. Velovljek, Janežovci, Placar, Drstela, Jiršovci, Strmec vrh, Kamenščak, Skri-narje, Trnovska vas, Ločič in Ločki vrh, Svetinci, Zagaijslki vrh, Destinci, Go-milce, Vinterovci in vrh, Vurberg z lokalno' kaplanijo. Iz Vurberga se oskrbujejo: Vurbeirg, Vumpalh in vrh, Grajena in Gra-jenščak,»Patschendiorf«, Krčevina in Gomila. Župnija Sv. Urbana je torej mejila ob Pesnico do pritoka Krke, od tam pa v zaipadni črti do Drave, ob Dravi do Sv. Martina in talm na prvloitno mariborsko in ruperško župnijo- Kuracija v Vurbergu je bila ustanovljena šele 3. 1767- in je oskrbovala samo obvodje Drave na zapadni strani župnije. Župnija Sv. Ožbalda je imela konečno> 1. 1782- sledeče kraje: Sv- Ožbald, Kaniža, Budina, Brstje, Spuhlja, Zatoovct, Mark ovci, Štunnovec, Nova ves, Bukovci, Stojnci, Zagajiči, Sobetinci, Cunkovci, Strelci, Prvenci, Borovci, Mez-govci, Dornova, Pacinje, Sp. Velovljek, Gnici, Žabjak, Podvinci, Veliki Kicar, Mali Kicar, Polajnski vrh, Podvinski vrh, Pacinjski vrh, Rogoznica, Dominikanska vas, Mestni vrh, Drsteljski vrh, Grajenščak, Grajena, Krčevina, Hum, Orešje, Štuki, Rabelje in Vičava. Skupaj 5461 duš. Rodovnik ptujske pražupnije: Ptuj Ptuj Sv Lovrenc Sv. Marjeta Mesto Ptuj Sv. Ožbalt Sv. Lovrenc Sv Andraž Sv. Ožbald Sv. Rupert Sv. Urban Sv. Urban Vurberg- II- Pražupnija Velika Nedelja. * Zadnja pražupnija našega ozemlja jc po času Velika Nedelja. Ta kraj je iztrgal Madžarom iz rok Friderik Ptujski ok. 1. 1199. ter jc podaril to svoje posestvo, opustošeno in neobljudeno nemškemu viteškemu redu ali križnikom-Imenovanega Friderika sin, Friderik Ptujski, je 1. 1222."' darilo svojega očeta »in Dominico« potrdil s polovico desetine iz te okolice. Križniki so opustošeno in neobljudeno zemljo (»vacuam adlmc et inhabita-tam«) začeli kulti vi rati in naseljevati; ptujski gospodje so ustanovili v Veliki Nedelji prvo cerkev, katero je 1. 1235- dne S. julija s patronatom vred odstopil križnikom (»in ecclesia que vocatur ad sanetam Dpininicam«) in obenem obljubil, da bode tudi v SoUnogradu poskrbel, da se ta prenos paitronata od nadškofa kot ordinarija pripozna.10 Pol leta pozneje, 26. januarja 1236. v Ptuju jc nadškof Eberhard potrdil prenos patronata pri cerkvi »aput sanetam Dominican:« na nemški viteški red.17 Ob tej priložnosti je bržčas tudi solnograški škof podelil velikonodeljski cerkvi župnijske pravice. Župnija je obsegala prvotno celi sedanji sodnijsiki okraj Ormož. Na jugu jc bila meja Drava, na vzhodu bivša štajersko-ogrska meja ob potokoma Zelena in Trnava do glaivnega grebena Slovenskih, oziroma Ljutomerskih goric, na severu, oiziroma severovzhodu ob tem grebenu do Sen-čaka, na zapadu od Senčaka ob Jezernici oziroma Otašovski dolini na jugovzhod, potem na zapad pod sedanjo cerkvijo Polenšak in zopet na jug ob potoku, ki teče ob meji med Slomi in Brezov ceni do svojega iztoka v Pesnico. Ve.ikonedeljski okraj se je primeroma hitro obljudil- Na vzhodni strani najdemo kmalu Ormož, ki se že leta 1322. imenuje forum — trg. Pražupnija se je po izločitvi Ormoža in Sv. Miklavža precej skrčila. Izkaz iz 1- 1782. nam navaja sledeče dele velikonedeljske župnije: 1- GroB-Sonntag (Pfarrkirche), Draxclberg, Dobroschagberg, Haindlberg, Lelmitzdorf und Berg, Lunaberg, Michldorf, Ruuzenbeirg, Klucharowetz, Schar-dtngdorf und Berg, Sodin0tztag, Stanalugerdorf und Berg, Stermetzberg, Sene- 9 O imenu je pisal dr. Avg. Stegenšek v ČZN V 23—37: O Veliki Nedelji in po- dobnih luajevnih imenih. Mnogo se jc porabila tudi knjiga dra. F. Kovačiča: Trg Sre- dišče. Krajepis in zgodovina. Maribor 1910. Posebno str. 97—112. schitzdorf un/d Berg, Tergovischedorf, Vitschanetzdorf und Berg, Senig und Schvalbaberg, Seanzadlorf, Stresetinberg (19 občin). Sedanja imena: Velika Nedelja, Drakšl (Dobro vščak?), Hajndl, Lešnica in Lešniški vrh, Lunovec, Mi-hovci, Rtmeč, Ključarovci, Šardinje, Sodinci, Stanovec, Strmec, Senežič in Se-neški vrli, Trgovič, Vičanec itn Vičanski vrh, Senik in Žvaib, Sejanci, Strezetina. II- Sv- Tomaž (vikarijait'ska kaplanija, od tod se pastorirajo:) Gradischen-berg (Gradišče), Hueberberg (Hujbar), Hranigovec, Karatschitschdorf und Berg (Koračicc), Lochendorf (Lahonci), Mala vehs, Mesgovzen (Mezgovci), Pre-schetenez (Peršetinci), Rakovec (Rakovci), Rittenberg (Ritmerk), Rusmanez {Rucmanci), Senschag (Vel. Senčak), Saigoirzen (Zagoirci), Savzen (Savci), Ter-novzen (Trnovci), Boronechitz (Bratonečiei), skupaj 17 krajev. III. Podgorezdtorf (Podgorci, podružnica Sv. Lenart, odtod se preskrbujejo:) Lahsigovez, Osluischovzen (Oslušovci), Prerod (Prerad), Prezlava, Pollanzen (Poland), Sauiuscheg (Saimošek), Tibalez (Tibolci), Bresovez, Brehsmtzen "(Breznica), Zueitkoiuzendorf (Cvetkovci), Zuctkonizenbe,r M „ ,, cn j - i n j s Nasova Item Ober Nafsaw V hewser , <12> Nassa & Be,Se 50 drUZ' 112 duS Nasovski vrh Item Janichendarff XI hewser (6) Jauclien '.5 druž. 99 duš Jahova Item Mitfdorff XI hewser (11) Mietstoif 23 druž. 144 duš Stogovci Item Profsgefdarff VIII hewser (14) Proskersdorf 15 druž. 112 duš Drobtinci Item Abtfperg X hewser (2) Absberg 24 druž. 153 duš Podgorje Item Lokacz VII hewser (9) Lugaz & Berg 37 druž. 137 duš Lokavec Item Salman VI hewser ') Item Rafsengrundt 1111 hewser (15) Rossengrund 31 druž. 170 duš Rožni grunt Item Jorgleinfdarff VI liewser 2) Item Greppach III hewser (3) Anblik, Graben, Holberg 63 druž. 113 duš Pogled Grabe Item Dobra IV hewser 3) Item Skriscliendarff IV hewser (7) Krichenberg 31 druž. 134 duš Kremberg1) Item Seybatfdorff XX hewser (19) Seibersdorf 42 druž. 240 duš Žiberci Item Schepphendorf XXIX hewser (17) Schopfendorf 51 druž. 304 duš Zepovci Item Marchensdarf X hewser (10) Marchersdarf 11 druž. 78 duš Makovci Item Seherrendarff XI hewser (i6) Schierendorf 33 druž. 207 duš Črnci Item Munichendarff IV hewser Miinchendorf Item Diepoltfdarff VII hewser s) Item Janesendarff IV hewser 1445 : Summa der dorffer XXVI; Summa der hewser II. hundert VII hewser. 1782 : 660 družin, 3499 duš; ker pa je Kremberg dvakrat štet, pravilno: 629 družin, 3365 duš. Po tem seznamu je imela aipačka župnija sledeče meje: na zapadu prej opisano mojo proti Gmureku, na severu oz. sevrovzhodu Muro pmoti Stradenu in Radgoni, na vzhodu sedanjo politično mojo med Radgono in Ljutomerom proti radgonskem vilkairijatu Sv. Peter, na jugu pa sedanjo politično mejo med Radgono in Mariborom proti Sv. Benediktu in Sv- Lenartu (jareninska župnija). Do cesarja Jožefa II- ni bilo tukaj nobene spremembe. 2. Sv. Benedikt v Slov. gor. Staro v kamen vklesano izročilo pravi, da je cerkev sv. Benedikta bila sezidana 1- 853. — tedaj v čaisu spodnjepanonskega arhidijalkonata pred priho- doni sv. Cirila in Metoda — povečana ]• 1050. j,n nanovo sezidana 1. 1500. Ta kamen je sedaj zazidan v cerkveni zid in se ne vidi več. V nekem grbu v cerkvi se nahaja zopet letnica 1050- Kar prvo letnico zadeva, ne moremo več resnice dognati, ker se kraji iz »Conversio« ne dado natanko določiti. Druga letnica odgovarja bržčas dejstvu, da so takrat res tukalj novo cerkev sezidali, aikoravno bi iz cerkvenega zaščitnika, ki je gotovo nastal pod vplivom benediktinskega reda, sklepali, da ima cerkev svoj početek šelle mogoče iz konca 12. stoletja. Sto let pozneje pa je bil že tukaj vikairajalt radgonske pražupnije- Leta 1329, dne 25. novembra v Radgoni zasledimo v listini priče »her Cesarius Pharrer datz sand Gorgen (ob Ščavniei), her Ničla Pharrer da t z sand Beli edict en«-30 Letnica 1329. je najstarejša,, izpričana, ki goivori o naši župniji. Iz 1. 1445- imamo seznam vseh kraljev naše župnije. Nekatera imena so danes popolnoma neznana; ker pa je vrsta imen zaporedna najprej poznejše antonjevske, potem benediške in na koncu negovske župnije, se ista lahko precej natanko določijo. Imena so (zraven iz 1- 1782.):31 1445 Smolinzen Suppatinczen Stanetinzen Cfckagaw vnders vii ober Gfchagaw iii vnder Brangaw ober Brangaw Cogendarff Zway Ofsekeh Obraten Priczleinfdarff an der Voytt Chrastinczen xviii hewser xviii hewser xviii hewser hueben ) hueben ^ hueben/ hueben \ hueben hueben hueben hueben hueben I j ali hueben hueben xvn x VIII viii Verhoczen Watfcka an der obern Triben xii hueben / an der nidern Triben — hueben ) Meichaw xxviii hueben viii hueben 1782 (A) Mollinzen 70 družin 302 duš (A) Sappetinzen 28 družin 152 duš (A) Stanetinzen 15 družin 85 duš (A) Tschagan 70 družin 276 duš (A) Branga 64 družin 328 duš (A) Zogen 57 družin 253 duš Ossekdoi-f & Berg 73 diužin 317 duš Obraten und/ . Q- . -Prischldorf 1 14 druz,n 83 duS Schenjak 15 družin 63 duš Griechenbery 20 družin 72 duš Trixendorf & Berg 15 družin 84 duš Frolechberjr 20 družin 7*2 duš Watschkadorf 36 družin 162 duš Lokacz !obern Negaw] nider Negaw] Grofs Tranckaw chlain Trankaw x das dorff zu sand Benedicten [Item Ibanczen] Tribeindorf & Berg 24 druž. 139 duš Meichendorf & Berg 47 druž. 218 duš (N) Lukafzen 32 družin 154 duš (N)iNegau '43 druž 201 duš (N) Negauer gemeinde ) / Trankadorf 18 družin 119 duš j Stangelberg 26 družin 83 duš hueben Altenberg 11 družin 45 duš ) St. Bendikten 36 družin 192 duš xviii hueben ( Rotschitzen 34 družin 162 duš xx hueben (N) Ivantzendorf 10 družin 65 duš Sedaj: Smolinci Zupetinci Stanetinci Cagona Brenyova Cogetinci Osek Obrat Slačka vas Zenjak Kremberg** Trstenik Vroleh Bačkova Drvanja Ihova Lokavci Negova Negovska vas Trotkova Stanjgrova Stara gora Sv. Benedikt (Sp.) Ročica Sp. Ivanjci * A pomeni, da so spadali takrat kraji v antonjevsko, N pa v negovsko župnijo. Številke pred krajem 1. 1782 so vzete iz tega seznama. ** Gl. Apače opazko 4 pri Krembergu. HI. Dreikonig-, 'Filialkirche, hieher die Pfarre zu iibersetzen 12 druž 54 duš Tr. kralji Lotschberg 20 družin 76 duš Ločki vrh tl o i • i i i(N) Kanadorf 36 fam. 145 Seelen Kunova Uem zwav Canoben xix nueben ,/m\ i i i qi t icq c i t • i • t J /(N) Ivantzenberg jI tam. li>o oeelen Ivanjski vrh Haderleinsgrund iiii hueben (N) Ivantzew Gemeinde 24 fam. 127 Seel. Summa der hewfer ii hvndert Ixxxvii. Prvotna meja župnije je torej bila na severovzhodu razen majhne izjeme Šoavnica proiti Apačam in Radgono (Sv. Peiter), na zapadu Ročica old izvira do iztoka v Drvanjo in potem Drvanja do iztoka v Pesnico (jugozapad.no) proti Sv- Lenartu. Pravizaiprav malo .pred iztokom je zapustila župnijska meja Drvanjo in šla dalje proti vzhodu ob politični meji med Mariborom in Ptujem na razvodje med Pesnico (Drvanjo) in Ščavinico, tukaj meji ob ptujski vikarijat Sv. Lovrenc. Ob glavnem grebenu je dosegla maša meja župnijo Sv. Jurija ob Ščavnici, na katero je mejila poiteim do Ščavmice- Meja je sledila od Gakršaka današnji politični meji med Mariborom in Ljutomerom v severni smeri, dokler se ta ni zasukala na zapad, od koder je bil potem krabonošiki potok cerkvena meja do izliva v Ščavnico. 3. Sv. Anton v Slov. gor. Župnija Sv- Benedikta v prvoitni obsežnosti je bila nekako trikrat tako dolga kakor široka; župna cerkev sama jc bila nekako v sredini severne tretjine. Zgoraj najprej omenjeni južni kraji (osem), ki so bili od župne cerkve najbolj oddaljeni, so šteli več kakor tretjino vseh prebivališč. Zato je moral be-nediški župnik že žarama skrbeti za dušno pasitirstvo tulkaj po excurrendO«ka-pelanih, dokler ni nastala lastna kuracija- Služba božja pa se je vršila za južni del pri Sv. Antonu.32 Akoravno- ONB 10 poizna prvi podatek za Sv. Antona iz 1. 1421., nam je vendar to ime iz neke listine znano- že za. 1. 1299. L. 1446. in 1460- se imenuje izrecno »v župniji Sv. Benedikta«. Morala je tovej tukaj že jako rano- biti sezidana cerkev na najlepši točki sed'anje župnije, akoravno je sedanja cerkev iz začetka 16. stoletja. Je-li že pred luteiranizmom bil tukaj vikarijat, ni znano, gotovo pa se je ob reformaciji ustanovil. L- 1598. je že obstal. Svojo odvisnost od benediškega župnika je kazal amtonjevški vikar s tem, da je moral oddajati letno gotovo, mero vina svojemu župniku. Patronatske pravice so prešle kmalu na patrona pražupnije, na sekovskega škofa, akoravno je moral v začetku 17. stoletja, še be-nedički župnik sam skrbeti, da je imel svojega vikarja pri Sv. Anltonu. Kakor smo že prej omenili, je pripadalo k novemu vikarijatu, oziroma župniji prvih osem krajev iz imenika benediške župnije iz 1. 1445. Za 1. 1782 pa se glasi imenik krajev v župniji Sv- Antona: 1. Kirchberg 27 rodbin 94 duš Cerkvenjak s farno cerkvijo 2. Kaderlinzen 8 rodbin 50 duš Kadrenci 3. Sandberg 14 rodbin 55 duš Peščeni vrh 4. Mollinzen 5. Sappetinzen 6. Andrinzen 7. Stanetinzen 70 rodbin 28 rodbin 48 rodbin 15 rodbin 70 rodbin 64 rodbin 25 rodbin 8 rodpin 7 rodbin 57 rodbin 7 rodbin 11 rodbin 302 duš 153 duš 225 duš 85 duš 276 duš 328 duš 111 duš 28 duš 23 duš 253 duš 35 duš 44 duš Smolinci Zupetinci Andrenci Stanetinci Cagona Brengova Vanetina Cenkova Komarnca Cogetinci 8. Tschagau 9. Branga 10 Vanetina 11. Zenkova 12. Komam 13. Zogen 14. Kraboschen 15. Iswanzen Krabonoški vrh Ivanjski vrh 459 rodbin 2062 duš. Meja med materino župnijo Sv. Benedikta in vikarijatom Sv. Antona je šla od Drvanje med Osekorn in Vanetino skoraj v sevcrnovzhodini smeri do politične meje, katero smo prej označili kot severovzhodno, mejo prvotne župnije Sv. Benedikta. Kjer neha župnija Sv. Antonija na severni strani, se obrne politična meja nved Mariborom in Ljutomerom skoraj po glavnem grebenu srednjih Slovenskih goric proti sevrozapadti potem proti severu in od I bovškega potoka proti zapadu. Ker pa je prvotna župnija mejila na Ščavnico dO Ivanjc, je bila beae-dilška župnija v dveh političnih okrajih — politične mej'e so sicer novejšega izvora, a so nastale skoraj skoziinskozi na starih sodlmjlskih mejah. V začetku 12. stoleja je posedal samostan Sv- Pavel v Labodski dolini tudi »Negoinezelo«,33 to- je Negovo, katero je prepustil opat grofu Engelbertu- Ra-tionarium Styriae ima še obliko Negowe in 1. 1425. pa se imenuje Negovski grad.34 Dozdeva se, da je bil že rano v gradu beneficij, beneficijat pa je oskrboval ob enem kot benediški vikar one dele benediške župnije, ki so se pro-stiirali na vzhodni strani prej omenjene meje. Pri gradu je bila tudi cerkev, podružnica Sv. Benedikta, ki pa je že vsaj 1. 1592. imela svojega vikarja35 Patron negovske cerkve ni Marijino vnebovzetje,30 ampak Marijino rojlstvo. Zato tudi ni opravičen tamošnji sklep o> starosti negovske cerkve. L. 1782. je obsegala župnija Negova sledeče kraje (kakor še danes): 4. Negova, 1. Negau ) 2. Negauer Gemeinde j 3. Ivantzendorf 4. Ivantzenberg 5. Kannadorf 6. Ivantzen Gemeinde 7. Lukafzen 48 rodbin 10 rodbin 31 rodbin 36 rodbin 24 rodbin 32 rodbin 201 duš 65 duš 158 duš 145 duš 127 duš 154 duš Negova Negovska ves Zg. Ivanjci Ivanjski vrh Kunova Sp. Ivanjci Lokavci 181 rodbin 850 duš Župnija je mejila na severovzhodni strani ob Sčavnici na radgonsko ku-racijo Sv. Petra, na vzhodu ob krabonoškem potoku na Sv. Jurija ob Sčavnici, na jugu na Sv. Antona in dalje zopet dO Sčavnice na Sv. Benedikta. 5« Sv. Jurij ob Sčavnici. ONB37 pozna Sv. Jurija še le iz 1. 1336., ker bržčas ni znal onega župnika Cezarija (gl. pri Sv- Bendikitu) od Sv. Jurija lokalizirati, ki pa je po vseh okol-ščinali bil župnik pri Sv. Juriju ob Sčavnici, ker je v Radgoni v družbi svojega pražupnika, soseda od Sv. Benedikta in radgonskih kapelanov. Sklepati torej smemo, da je pri Sv. Juriju nastal posebni vikarijat v istem času, kakor pri Sv. Benediktu, v teku ali ob koncu 13. stoletja. Župnija je obsegala spodnji del ščavniškega obvodja, kakor raz vidimo iz krajev, ki so 1. 1445. spadali v župnijo Sv- Jurija. Item zu fanndt J o.r gen p h a r r k i r c h e n an der S t a n c z dorffer v n d h e w f e r. Stanetinczen xi hewser Stanetinzendorf & Berg 22 družin 113 duš Stanetinci Kuppetinczen ix hewser Kupetinzendorf 17 družin 95 duš Kupetinci Selusch xi hewser Schaluschendorf 19 družin 86 duš Selišči .Slaba tinzen XV hewser Slabotinzendorf 26 družin 132 duš Slaptinci Walchnaczen xix hewser Wolechnetschitzendorf 33 družin 183 duš Bolehneci Werkawczen xix hewser Werkofzendorf 32 družin 196 duš Berkovci Sichlaw xii liewser Sichldorf 18 družin 106 duš Zihlava Tribeg'oye.zen XV hewser Terbegofzendorf 26 družin 141 duš Terbegovci Kuttendorf vii hewser Kuttendorf 11 družin 70 duš Kutinci Rynkoyczen vi hewser Riinkofzendorf 4 družin 21 duš Rinkovci Grabatfchinczen X hewser Grawschinzendorf & Berg 17 druž. 79 duš Grabšinci zu lam hewser i St. Georgen 14 družin 72 duš Sv. Jurij xii ( Janndorf 17 druž. 101 Jamna Wefserian X hewser Weseriandorf 15 družin 82 duš Biserjane Draga tinczen xvi hewser Dragotinzendorf & Berg 31 druž 164 duš Dragotinci Wufskoflawecz xi hewser Koschlafzendorf & Berg 38 družin 187 duš Okoslavci Grabenoch X hewser Krabanoschendorf & Berg 61 druž. 299 duš Krabonoš Wlaguich ix hewser Blaguschdorf 17 družin 95 duš', Blaguš ober Kunigstrog xvi hewser | Kralofcendorf 30 družin 172 duš J Kralovci nider Kunigstrog xi hewser Dolitsch iii hewser Sovjak? ') Schucczen ix hewser Soviagberg 37 družin 258 duš j Pschiczin v hewser 1 Trackchern xiiii i hewser CM)2 Drakovez 54 družin 241 duš Drakovci Wulfchouz xii hewser (M) Wustschovez 44 družin 208 duš Bučkovci Pezetinczen X hewser (M) Pezetinez 30 družin 119 duš Precetinci Cyteros ii hewser (M) Sitterovec 10 družin 60 duš Sitarovci * Gl. ČZN XV str. 60, št. 17; str. 61, št. 23 in str. 62/63. L. 1782 šteje kat. občina Galušak 23 rodbini in 83 duš, Gaberc 8 rodbin, 19 duš, Kokolajnšak 22 rodbin, 76 duš in Moravski vrh 7 rodbin, 30 duš. Sovjak — ako ni vštet pri Terbegovcih zgoraj •-ima 1782 87 rodbin in 258 duš. Za temi kraji bi iskali zgoraj imenovane: Dolič, Schucczcn in Pschiczin. ** M: 1782 župnija Mala Nedelja. Zemljepisni lazvoi župnij v pražiipnijali Ptuj Velika Nedelj? i in Raugona. 13- Radischlauzen xix hewser (M) Radafslavez 53 družin 264 duš Radoslavci Godimerczen xi hewser (M) Godeniarec 34 družin 149 duš Godemarci Kurschlawcz vi hewser (M) Kurschanez 39 družin 171 duš Kuršinci Tschakovadorf 12 družin 69 duš Cakova Wresieberg 8 diužin 4l duš Brezje Staragornberg; 21 družin 85 duš Stara gora Gaberzberg 8 družin 19 duš Gaberc Muhrberg1 38 družin 176 duš Murščak Eichberg- 4 družin 18 duš Hrašenski viti Razcnberg 9 družin 30 duš Rački vrh Rossenherg 56 družin 241 duš Rožički vrh Kozianberg 8 družin 27 duš Kocijan Kokoleinschekbc :rg 22 družin 76 duš Kokolanjšek Wodifclilawczen ix hewser (M) Wodifslavez 27 fam. 129 Se elen Budislavci Moraczen xiii hewser (M) Moravez 7 fam. 79 Šeelen Moravci * Summa dorffer xxxi 17i-2: 1107 družin 50-8 duš. Summa der hewser iii hvndert vnd xxx. Severna meja jurjevške župnije je torej bila: že prej imenovani potok med Cogetinci—Ivanjci in Krabonošcm proti Negovi (Sv. Benedikt), na levi strani Ščavnica od Oko-slavec na Murščak proti Radgoni; na vzhodni strani od Muiršaaka ali Murskega vrha ob grebenu in pobočju do potoka Upnica za Se-lišči in potem ta potok do izliva v Ščavnico, dalje Ščavnica do pritoka Bu-kovnicc v njo proti župniji Sv- Križa. Tukaj prestopi meja Ščavnico in meji proti Ljutomeru do glavnega grebena Slovenskih goric. Ob grebenu poteče meja potem na zapad proti pražupniji Velika Nedelja, dalje proti sevarozapadu k pražupniji v Ptuju, od Galušaka naprej proti prvotni župniji Sv. Benedikta (Sv. Anton) do točke, kjer smo začeli mejo opisovati- Ob celi južni in južno-zapadini strani poteka župnijska meja ob politični meji glavarstva Ljutomer proti Ptuju in pozneje Mariboru. 6. Mala Nedelja. L- 1445. navedenih zadnjih devet krajev se je sčasoma iz župnije izločilo in se skupilo v nov vikarijat Mala Nedelja. Sicer prišteva vizitacifjski zapisnik škofa Jakoba 1617. Malo Nedeljo kot podružnico k Ljutomeru, a to je pomota, kakor nas pouči krajevni imenik iz 1. 1445. K malonedeljskemu vikarijatu so se izločili vsi kraji jurjevške župnije, ki leže danes v sodnem okraju Ljutomer. L. 1782- je bilo tu 344 druž., 1555 duš. Kdaj je nastala tukaj prva cerkev, se ne ve. Prvikrat zasledimo ime 1. 1441. »bey dem Suntaglcin vnder Rakespurg«, ca 14S0. »Klain Suntag«, ca 1500. »Klain Sontag«-38 Ime Suntaglcin, Klain Suntag = Mala Nedelja je nastalo v nasprotju Veliki Nedelji. Ua pa bi nemški viteški red cerkev sam ustanovil, je gotovo kriva podmena, akoravno celo »Protocollum Ecclesiasticum Episcopi Martini«3" 1. 1607- dne 12. julija Malo Nedeljo imenuje vikarijat Ormoža! * V Moravcih, ki so 1 1782 spadali pod Malo Nedeljo, je bilo 53 družin 214 duš. Janasoh40 prava, da je sedanja cerkev bila neki sezidana 1. 1521.; jeli bila že takrat vatorfalna cerkev, je dvomljivo. Gotovo pa je dobila svojega lastnega vikarja ob reformaciji; saj se imenuje že 1. 1607. vikarijat, aikotudl v začetku ne v edin o in iredno zaseden. Meja župniji je bila na severu Ščavnica do Bolehnečic, kjer mejita gornje-radgonski in ljutomerski sodln-i okraj, katera meja je še tudi dalje cerkvena meja na zapad in potom na jug do Senčaka; južna in vzhodna meja se krijeta s prej opisano mejo ifurjevške župnije. Meffila je na jugu na Veliko Nedeljo, na vzhodu na Ljutomer, na severu na Sv. Križ in Sv. Jurija., na zadnjo župnijo tudi na zapadu. 7. Ljutomer. Na Sv- Jurija maji ob Sčavnici ljutomerska župnija, ob enem najlodldalje-nejši del pražupnije radgonske. Na ffugu je župnijska meja proti veliikonedelijski pražupiniji, oziroma Sv- Miklavžu glavni greben Slovenskih ali Ljutomerskih goric do deželne meje, na vzhodu deželna metjla proti Medjimurju db Mure, na severovzhodu Mura 'do veržejske občinske meje, od tam pa v južnozapadni smeri skoraj ravno do Sčavnice in ob Sčavnici do prvotne jurjevske meje proti Sv. Križu in dalje proti Sv. Juriju na višino Slovenskih gode- Tako. mejo dobimo iz imeinlka iz 1. 1445. za lijlutomeirsko župnijo: Item die pharkirchen zu Luettenberg doffer und heuser 1445 nider Puehlin •ober Puehlin Vogrischdarff Pruenygen •Cesann Narfchen Wagendarff Ober Chreppin Nider Chreppin Wyenn Mayerhofel Schuczendorf xu ix xxii xvii 1782 heuser Outzarnza 6 druž. 40 duš del Kamenščaka heuser (Ovčarnica, dandanes pozabljeno ime) heuser Vogritschendorf 20 družin 110 duš heuser Praunegkendorf 17 družin 113 duš heuser Zesendorf 31 družin 181 duš heuser Urschendorf 28 družin 180 duš heuser Wagendorf 31 družin 190 duš heuser Ober Kraping 20 družin 126 duš heuser Unterkraping 18 družin 112 duš heuser Zwendorf 37 družin 280 duš heuser Pristava 22 družin 153 duš heuser Schitzendorf 2 I družin 184 duš Luttenberg, trg Mautdorf Pressikaberg Rintschetberg Unter Schlofs und Radomerje1) Vogričovci Branoslavci Cezanjevci Noršinci Babinci Zg. Krapje Sp. Krapje Cven Pristava Stročja ves Ljutomer Mota Presika Rinčetova graba extra Schlofskapelle Kummersberg Griesserschag Summa der dorffer xii Summa der heuser hvndert vnd Ixxxiiii L. 1782: 540 družin 3125. 97 družin 574 duš 29 družin 179 duš 31 družin 135 duš 20 družin 113 duš 18 družin 94 duš Podgradje s podr. Sv Ane 44 družin 121 duš Slamnjak 25 družin 111 duš Kresovšak * Za ta del bi se navedli kraji iz 1. 1782.: Pressickaberg 19 r. 109 d; Scliitzenberg 31 r., 135 d.; Rintschetberg 20 r., 113 d.;Unter ScliloB 18 r., 94 d.; Kummersberg 44 r., 121 d. in Griessershag 25 r., 111 d. Ker je Ljutomer stara naselbina, ki je bila že 1. 1300. trg,4' strnemo sklepati, da je že v teku 13. stoletja radgonski župnik ustanovil za ta tako oddaljeni del svoje župnije vikairij'ait. Seveda se itz že navedenih vzrokov v začetku tega spisa ne moremo strinjati s Slekovcem,42 ki misli, da je ljutomerska župnija mogoče že iz 9. stoletja. Pozabil je pač na mažarske navale. Sicer pa nam je prvi ljutomerski župnik imenoma znan še le iz 1. 1328.,43 iz česar seveda ne sledi, da bi ta župnik ne imel že prednikov. Župnija v prvotnem obsegu je ostala nespremenjena do danes. 8. Sv. Križ na Murskem polju. Ta vikairijat Je mejil na severovzhodni strani na Muro, na ozki severni strani na radgonsko župnijo (kunacijb pri Sv- Petru), na zapadhi strani na Sv. Jurija in na južmovzhodni strani na Ljutomer. Iz flejsitva, da je kraj ime dlofoil po cerkvi, sledi, da je še le ustanovitev cerkve povzročila naselbino okoli nje.44 Kdaj je cerkev nastala, se ne ve. »Chrevcze« se imenuje že 1. 1265. in 1. 1300." Župnija je imela 1. 1445. sledeče vasi v svojem območju: Item die dorffer vnd heuser der pharrkirchen zum heyligen Kreucz : 1445 1782: Raczen xiiii heuser Aich und Riitzenberg- 30 rod. 126 duš Hrašenski in Rački vrh zu Aych XXX heuser Aich und Mauthdorf 49 rod. 289 duš Hrastje Mota Oppendorf xxxix heuser Wolfsdorf 45 rodbin 260 duš Vučja ves* Woeltschitz xxii heuser Wuditschofcndorf 36 rodbin 212 duš Bučečovci Newndarff xxii heuser ) Neu- undj53 db. 323 du» ^ Stara Nova Altendarf XV heuser( Alt dorf \ /ves Ygelfdarff xxiiii heuser Igelsdorf 36 rodbin 200 duš Iljašovci zum heyligen kreucz xi heuser HI Kreuz 24 rodbin 158 duš Križovci zu Woreczen Worezendorf 26 rodbin 142 duš Boreči zu Slufseldorf xii heuser Schlifildorf 22 rodbin 143 duš Ključarovci Lukawcz xxiiii heuser Lukaufzen 37 rodbin 251 duš Lokavci Kokonicz V heuser Kokoritschendorf 16 rodbin 91 duš Kokoriči Golischewczen xiii heuser Lukarofzen vnd/ ^ rodbin 2M dug Oaischotzen ) Log-arovci Gajšovci am Graben vii heuser Grabendorf 20 rodbin 112 duš Grabe Schaladein viii heuser ) Uhristanz undj ^ rodbin 15? duš Schalladein \ Salinci Christeldarf viii heuser ) Krištanci Girlaw xii hewser Gerlaua 16 rodbin 94 duš Grlava Boniczen xvii hewser Wannofzen 18 rodbin 128 duš Banovci zum Werensee lv hewser Wemsee 88 rodbin 551 duš Veržej zu Polan xxix hewser pri Bučečovcih?**) zu Walter fdarff viii hewser Wantschendorf 34 rodbin 214 duš Bunčani ***) Neusatz und Muhrberg 54 rodbin 235 duš. Zasadi in Murski vrh.**** Summa der dorffer xxi. Summa der heufer iii hvndert lxxv. 1782 : 672 rodbin 3930 duš. * ? CZN 58 ima Bučečovci in Oppendorf za Vučjo vas. ** CZN XV. 57. Po Muri odplavljeno? '*** n. n. m. 58. **** V Zasade in Murski vrli so se naselili kmetje, ki jih je Muia v 16 stol pregnala, ko je spodkopala vas Poljane. Severna meja pri Radgoni je šla od Mure pod Turjamoi gori na Murski vrh, od tod pa je mejila župnija na Sv. Jurija, Ljutomer in na Muro. Imenovane meje pa smo že opisali. Med kraji, ki so spadali v Križevsko župnijo, je 1- 1445. imenovan tudi (trg) Veržej, ki jc štel že takrat 55 hiš, 1- 1782. pa 88 družin s 551 dušami- Že avstrijski vojvoda Albreht je dal Veržeju trške pravice, katere je vojvoda Ernest 1. 1413. potrdil. Starodavno cerkev sv. Mihaela, kateri se jc Mura v 16. stoletju nevarno približala, so razdejali (1605) Turki in ogrski četaši, na to so postavili cerkev iz lesenih brun in jo lično pobelili, da je izgledala kakor zidana. To cerkev je posvetil sekovski škof Jakob Eberlein 1. 1618. Proti koncu 17. stoletja je lesena cerkev začela razpadati in bati se jc bilo, da se čisto zruši, ker se tržani niso nič brigali za popravilo. Sekovsko škofijstvo se je 1. 1701. pogajalo s pavJinci v Lepoglavi, da bi ustanovili v Veržeju samostan in prevzeli cerkev. Temu pa sta se o.:ločno uprla radgonski in križevski župnik in namera se je opustila- Med tem so Verženci cerkev za silo popravili in 1. 1703. prosili za lastnega duhovnika- L- 1736. jih jc škof Jakob Ernest grof Li-chteinistein opozoril, da morajo za ustanovitev lastne duhovnije dobiti privoljenje tudi od svoje zemljiške gosposke. Šele 1. 1768. je grof Ignac Jožef Kacijaner v Špilju dal to privoljenje z izrecno opazko, da graščina ne prevzame glede te ustanove nobene obveznosti. Verženci so tedaj poprodali nekaj cerkvenih zemljišč in kupili državno obveznico v znesku 37.500 gl. V 18. stoletju so sezidali tudi novo sedanjo cerkev (na oknu pod zvonikom je vsekana letnica 1760 s črkami M. K., takrat je bila stavba najbrž dovršena) in pripravili stanovanje za duhovnika. Končno jc škofijstvo 10- novembra 1768- dovolilo ustanovitev be-neficija v Veržeju in meseca septembra i. 1. je prišel v Veržej prvi beneficijat Jožef Rep. Izkaz iz 1. 1782. pravi: »Localcaplanei, wovon auBer Wcrnsee niclits ver-selicn \vird«. Vikar je bil popolnoma odvisen od svojega župnika; še-le v poznejšem času je dosegel popolno neodvisnost od Sv- Križa- Ko smo opisali posamezne iz radgonske pražupnije izločene vikarijate, še si moramo ogledati, kar je radgonski župniji sami še ostalo. Sedanja radgonska župnija je sicer izven lavantinske škofije, a je prej obsegala celo sedanjo župnijo Sv- Petra in še Sv. Magdaleno pri Kapeli. Tudi stara župnijska cerkev do 1. 1545. je bila v sedanji labodski škofiji. Obseg radgonske župnije je bil po izkazu 1. 1445. sledeči: Vermerkcht die hueben und geisefsen leult, die c u d;e pliarr yen Rakefpurjj «ehoerent der 9. Veržej. 10. Radgona. 17i2 24 fam. 130 duš Lomanoši ? 88 „ 393 „ Police Radenftarff Policz xxii liewser (16) Raderstorf x heuser (30) Pollitschberj«; Weygelftarff viii (23) Weiglsperg 55 druž. 255 duš Zbigovci Cherfpach xii (27) Kerschbach & Berg' 69 „ 363 ii Črešnjevci Prefs xiii (33) Presserberg 31 n 146 ii Orehovski vrh Keldermaiftersdarff XX n (35) Kellerdorf 23 ii 132 ii Mele (Melovje) Schrattendorf ix (36) Schrottendorf 22 ii 109 ii Sratovci ezu Thuren ix »» (42) Siebenaichendorf 23 „ 111 ii Turjanci Richtermaiiterdarff xii D (41) Richterofzen 12 ii 73 ii Rihtarovci Radufsch XV (39) Radein 22 ii 117 n Radinci Waratfchaw. XV (44) Woritschaudorf 19 n 114 ii Boračova Koezyan ii ii (43) Oberkatziandorf 14 ii 54 ii Kocjan Clopawcz vi ii (38) Kapellengiaben und 1 56 257 Laponci (občina Wildenhag v Hlapenzergraben ^ ii ii Kapela) Narrendarff vii ii ? (28)*) Noričje (obč. Boračova) Sulcz xxi ,, (48) Sulz 29 n 155 ii Očeslavci Pfefferdarff xi ii (25) Pfefferdorf 52 ii 252 ii Stavenci Eyberftarf xxiii ii (24) Eybersdorfberg und 70 346 Ivanjšovci Rodwenczgrundt v ii Rofimansgrund ii n Rodmošci Larstmercz XV i, (22) Lastomerzen 23 ii 255 ii Lastomerci Radawencz xiiii »i (21) Radwenze 33 n 179 ii Radvenci Hafsendarff xv ii (19) Haftlberg 11 ii 41 ii Aženski vrh Stayn xix ii (20) Stainzer Thall 59 ii 340 ii Sčavnica Laffricz xxi „ ? Zagojski vrh ? ali Lašpah ? Standarff xvii ii Bačkova ? Walterfdarf ***) ix Hyrfsa ****) xiii ii ? Hiirth 30 ii 172 ii Dyeczen ix ii Diezen *) 51 ii 278 n Dornach V ii (5) Dornau 32 185 Pharenftdarff V ii (4) Pfarstorf ii ii Goriez xvi ii (8) Goritz 29 ii 182 ii Palten xvi ii ? (10) Zelting **) 22 ., 136 ii Dieding XV ii (9) Dedenitz 24 n 149 ii Sichendarff xxviii ii (11) Sichlstorf 31 n 181 ii Lendfeld XXV ii (12) Lafeld 43 ii 231 ii Summa der dorffer XXXV - Summa der heufer iiii hundert vnd Ixvii. Radgona je torej mejila na. zatpadu — južno old Muire — na Apače, na jugu na župnijo Sv, Benedikta, kjer je celo prestopila Ščavnico in se držala sedanje politične meje mod Mariborom in Ljutomerom dO Ihove, /potem še imela Rad-vence, na kar se je držala, Ščavnice. Na vzhodu pa je mejila na župnijoi Sv. Ju- * Bržčas pa pri Kapeli Norički vrli. Tam blizu mora biti tudi Wildenhag, mogoče Murščak. *** Za 1. 1782. imamo še Alt-, Neudorfl, Humerstorf in Pridahof. ki bi mogoče bili naš W. *** Mogoče Hiirtb v župniji Klek. *- L. 1782 .V župniji Klek. Bržčas pa Polten, župnija rKl«k. Župnija Radgona-je torej 1. 1445. segala dalje lia- sever, kakor pozneje; ..*. /* rija- in Sv. Križa, dalje ob Muri na prekmursko- župnijo Tišina. Del Radgone nad Muro nas ne zanima, akoravno srno -tudi one vasi navedli v seznamu. Ljudsko izročilo pravi, da je prvotna cerkev 'bila na Rneratlblofu'. zapadno od mesta, ki pa je že v pradlavnem času utonila- Zadnje bi bilo mogoče, ako je niso Mažari porušili, ali izročilo ima svoj povod v okoliščini, da so na Prentl-bofu luteirani sezidali svojo cerkev, ki je bila razrušena 1. 1600. Poznejša župna cerkev, ki je bržčas kmalu bila sezidana, ko je bila radgonska okolica izločena iz ogrske oblasti, pa je stala na grajskem hribu- malo pod gradom. Še danes sitoji v spomin na cerkev tam železen križ. Cerkev in pokopališče okoli nje pa je zadela usoda., da so jo morali 1. 1545. pOidlreti in razrušiti. Vlada se je bala, da bi se sovražnik utaboril pri cerkvi in na pokopališču, od koider bi seveda z lahkoto ugonobil mesto. V kakem stanu je bila cerkev, mi znano; zaradi cerkve ni bilo nobene težave, pač pa radi pokopališča. Mesto je imelo takrat razen cerkve sv. Jakoba novocerkev sv. Janeza K-rstnika, ki je bila sezidana v drugi polovici 15. stoletja.'14 V presbiteri|u ima cerkev napis: »Um's Jahr MDXXX w-urde diese Kirche zur Pfarrkirche crhoben« — seveda siamio za mesto. Vizitaciij-ski zapisnik škofa Eborleiina 1. 1617. ploiroča, da je župnija sv. Janeza nastalla pred 70. letni i- Sicer pa |e v župnijskem arhivu urbar iz L 1504. z napisom: »Anino dnj 1504- Parochia St- Johanniis Baptiftae in Radkerfpurgk«. Duhovniki so se bržčas kmalu, ko je bite cerkev dogotovljena, preselili v mesto, ako niso že prej v mestu stanovali. O kakem žuipnišču pri Sv. Rupertu nič ne zvemo. 11. Sv. Peter pri Radgoni. Sicer pa je že takrat stala tudi cerkev sv. Petra »na grisu«- Imenuje se prvikrat 1. 1446." Že v 15. 'stoletju je bil tam ustanovljen beneficij. Cerkev je imela tudi pokopališče za okoliške občine. Ko se je morala stara župnijska cerkev podreti, je bila cerkev sv. Petra določena za župnijsko službo božjo za okoliške občine vsatf na južni strani- Mure. Okoliška župnija 'je -sicer izginila v luteranskih zmešnjavah, vendar se je služba božja tudi pozneje opravljala tam. Že 1. 1620. ima cerkev stalnega vikarja kot radgonskega kapelama; 1. 1697. se je po posebni pogodbi zopet ustanovil vikarijat pri Sv- Petru;'0 že 1715- 1. je dobil vikar kapelana, poznejše še drugega. Vendar so se smatrali vikar, navadno imenovan samo »cuiratus« in njegovi kapelam kot kaplani mestne župnije; še le 1. 1811. je posta! Sv. Peter samostojna župnija. 12. Sv. Magdalena pri Kapeli. Kapela se imenuje v listinah o 1. 1300; 1371: diotrf Cliappelen geilegen bey Rakospurkch i. t. d.4' V krajevnem izkazu za Radgono 1. 1445. pa mamjka, mogoče je Wildenhag enačiti s Kapelo. Razume se, da je kraj doibil ime po cerkvici, ki je tam stala. Vendar še o cerkvi zvemo le iz vizitacijskega zapisnika iz 1. 1617.: »B. M. Magd&leinae in collibus«. Sedanja ceirkeiv je pozidana leta 1823—1824. Petarški vikarijat je bil jako obsežen — po jožefinizmu bi se naj razdelil kar na štiri župnije! Zato je že o. 1. 1750. eden radgonskih kapelanov oskrboval excurremdo sosednje občine po nedeljah in praznikih; od 1. 1763. pa je kot ku-rait-vikar stail.no ostal pri Kapeli, ki je postala 1. 1784. samostojna župnija. Kakor pri Sv. Petru tako tudi pri Kapeli radgonski župnik nastavljenim duhovnikom ini hotel priznati samostojnosti. Ko našteva 1. 1782. vasi in kraje svoje župnije, šteje tudi kapelsko lokalijb kar zraven (št. 38—49), pa pristavlja k št. 38.: Kirche St- Magdalena: Local Kaplaney, da.v on werden versehen 38. Kapellengraben und Hlapenzengraben.......56 fam. 257 Seelen ■ Laponci' ^^ 39. Radein.....................22 fam. 117 Seelen Radinci 40. Radein und Schernauberg ...........32 fam. 150 Seelen Radinski vrh 41. Richterofzen..................12 fam. 73 Seelen Rihtarovci 42. Siebenaichendorf und Berg ...........23 fam. 111 Seelen Turjanci 43. Oberkatzianberg................14 fam. 54 Seelen Gor. Kocijan 44. Woritschaudorf......................19 fam. 114 Seelen Boračova 45. Klein-Janischberg und Schernaugraben......24 fam. 98 Seelen Mali Janišberg 46. GroG-Janischberg................67 fam. 277 Seelen Vel. Janišberg 47. Unterkatzianberg................12 fam. 57 Seelen Sp. Kocijan 48. Sulz......................29 fam. 155 Seelen Očeslavci 49. Krottendorf..................12 fam. 55 Seelen Zabjak 322 fam. 1518 Seelen Kapela je torej obsegala scdlamje politične občine: Boračova, Kapela, Radinci,, Rihtarovci in od Očeslavec katastralno občino Očeslavci- Proiti Sv. Petru je župnija mejila od Ščavnice ob sedanji veliki cesiti iiz Maribora w Radgono na vrh Ptujske oeste, kjer se je obrnila severovzhodno do Radinskega potoka in potem v ravni vztoodlni smeri do Mure raki Radinci. Meja proiti Sv. Križu in Sv. Juriju je bila že poprej opisana. Ako sestavimo za radgonsko pražupnijo neki rodovnik, ima ta sledečo obliko: Pražupnija Radgona Apače Sv. Benedikt Sv. Jurij Ljutomer Sv. Križ Radgona v. Benedikt Sv. Anton Negova Sv. Jurij Mala Nedelja Sv. Križ Veriej (Sv. Peter) Radgona Sv. Peter Kapela Videli srno, kako so se prvotne pražupnije, nastale v 11. ali 12., ena celo v 13. stoletju, po krajevnih potrebah razvijale in ustvarjale med svojimi prvotnimi mejami nove župnije, katere so se po potrebi razcepile še v manjše dušoskrbne enote. Bil pa je razkroj vedno v naravnih mejah. V nobenem slu- čaju nam ni znamo, da bi nova tvorba se razširila pri postanku na dble dveh že obstoječih župnij. Nekako izjemo deJa navidezno Cmuirek. Pa samo navidezno. Cmurška župnija jle obstala že gotovo 'dvesto let, ko so ji bili pridelj!eni nekateri kraji svetoviidSke župnije — in to je bito že izven našega okvirja. Temu naravnemu razvitku pa je sledil prisilni in umetni raizvoy" župnij po reformah cesarja Jožefa II-, ki je stare zgodovinske meje raztrgal in skoraj popolnoma zabrisal. Ta razvoj bo predmet posebne razprave. Najnovejša ureditev cerkvenih razmer pri instvarjemtiu Jugoslavije nam je sicer prinesla majhen kos še ene pražupnije, Upniške, nalmireč majhen del župnije Sv. Duha na Ostrem vrhu, in sicer oni majhni kos, ki obsega sedanji jugosl o venski del župmijte v bivšem lipniškem okraju. Pripadal je prej k župiiji v Lueamali; Sv. Duh sam pa še je le jožefinska tvorba. Opombe. 1 Glej Ljubša, die Christianisierung, str. 26—29; dr. Stegenšek v ČZN X 1—7. — ■ Ljubša 136. — 3 Gradivo II, str. 174, Ljubša 165. — 4 01. Gradivo II, str. 221, nasi. — 5 Gradivo II, 223, op. 6. — 6 V primeru notice iz 1. 874 in te, o kateri ne vemo, kdaj je pravzaprav nastala, bi mogoče smeli soditi, da je bil »Carantus« grof Gozvin? — 7 198—199. — 8 II 133. — 0 ONB 330. — 10 ONB 403. — 11 Orožen I 262. — 12 ONB 473. — 13 Janisch III 1158. — 14 Na n. m. — 16 UB II 192. — 10 UB II 427. — 17 UB II 441. — 18 Janisch I 236. — 1U ONB 54, ki ,pa tudi Ormož navaja pod Središčem. — 20 Dr. Kovačič, Središče 104—110. — 21 n. n. m. — 22 ONB 358. — 23 Janisch II 266. — 21 Janisch III 1383. — 26 III 1076. — 20 Janisch II 520. — 27 Png. listina v arhivu radgonske župnije. — 28 O teh krajih razpravlja dr. Fr. Kovačič v svojem spisu: »Mursko polje. Doneski k starejši zgodovini Murskega polja«., ČZN XV 23—85; o župnijski organizaciji posebej str. 82—85. — 20 ONB L — 30 Notizenblatt. Beilage zum Arch. f. osterr. Gesel;, qu. Igg I str. 331. ONB 31 je navidezno zamenjalo letnico in stran; citira naš vir str. 329 a letnico 1331! — 31 Gl. Straža 1921, št. 52—54; »Sv. Anton v Slov. gor.« — 3- Gr. IV str. 13. — 33 Orožen 1 258. — 34 ČZN XV 80. — 35 Str. 208. — 30 ONB 469. 37 1588-^1615; sekovski škof. arh. —.38 II 307. — 39 ONB 320: 1249: Lutenberch; 1. 1300 forum Lutenperch. — 40 Voditelj XI . 54. — 41 Slekovec nnm 55 Slekovec (iz UB I. 538) kakor Janisch II 144 navajata listino iz 4. decembra 1174. v dokaz, da je takrat v LHi-tomeru bila lastna in nadarbena cerkev. A čudno se nam zdi, da Kos Gr. IV. te listine ne upošteva in tudi ONB tega »Lutuinverde« k 1. 1174 nima; kar nam je dokaz, da oba, Zalin in Kos, smatrata ta Lutunwerde kot izven našega ozemlja ležeče in v nobeni zvezi z našim Ljutomerom. Prim. ČZN XV. 65. — 42 ČZN XV. 80. — 43 ONB 258. — 44 Janisch pravi II. 616, da je v cerkvi letnica 1405, kar pa je bržčas prerano. — 4r' ONB 28. —' 40"Sekovški škof. ordin. — 47 ONB 83. ...... " ' ™ ~ .,, .......dlet .stranJL .... . ....... ... . ... ....... •• * Salman je1 po vrsti najbrž Lokavski vrh. 8 Jprdleinsdorf je.po vrsti v Ščavniški dolini in sicer pri Jiršovem mlinu, ki ima danes samq.cno hišo. 3 Bižcas tudi v Ščavniski dolini (Bačkova), pravilno: Dobrava (?) '..:i "dOd ie' Skf ischendort* isto kakor navadno X cjgJpčnamo iž;jjrepisa'Zahnpv-t'ga (n. ;r.-m.), ki reducira besedo na. »Kricchenberjc« = Sv. Ana .v Sfov. gor./Sem spada tudi. »Grinczscbepclori bey der-.Štencz« c. .1443 (n. a. .m.j207) in- »Krisselesdort« c. 14180"(ri. ti. in.' 116). Koreiiika besede je verjetno »grič«. . . "" * Ta kraja je iskati po"rcdtf irii'enika bržčas v VAireii« rn »RoBliof«. - - •-» Preureditev župnijskih mej in ustanovitev novih župnij na levem bregu Drave ob času Jožefa II.* M- Ljubša, Maribor. Prvotne pražupnije so se sčasoma razdeljevale po potrebi v manjše okoliše in so preskrbovale svoje oddaljene župljane tudi pri podružnicah. Exeurrendo-kapelani so postajali lokaiisti, vikarji. Posebno v 18. stoletju so prebivalci pri posameznih podružnicah prosili in zahtevali, da se za nje nastavijo stalni duhovniki. Ti so se večkrat, ali recimo: večinoma smatrali kot expositi, ki so bili odvisni od svojih (bivših) župnikov. Zato vidimo pri izkazih župnijskih okollišev iz 1. 1782 npr. pri Jarenini, Sv. Petru, Veliki Nedelji vikarijate, oziroma lokalije fcratkomalo navedene pri starih župnijah, saimo< da je pri podružnicah oziroma samostojnih lokalijah že naveden okoliš teh lokalij: »von hie.r aus v/erden versehen:«. Ne toliko iz nagih krajev kakor od drugod, kjer so bile od župnijske cerkve precej oddaljene podružnice, so teh okoličani prosili pri cerkvenih in posvetnih oblastih za ustanovljenje lastnih župnij, posebno od sredine 18. stoletja naprej. Glarvne ovire so bile, da je župnija matica bila oškodovana na svojih dohodkih. Kajpada so oddaljenejši kraji trpeli v dušopastirskem oziru. Ko se je, febronijanizem in racijonailizem vedino' bolj razširjal tudi v naših deželah, si jte posvetna: vlada prisvajala vedno več pravic tudi v cerkvenih zadevah- Za.tO< je mislila, dla ima pravico, posegati v uravnavo cerkvenih razmer glede okoliša in razmejitve župnij z namenom, da bi se meje čim pri-pravnejše uredile. Prvikrat zasledimo to namero v tajnem vladnem odloku npr- sekovskemu škofu kot generalnemu vikarju sollnograške škofije na Štajerskem z dne 28. januarja 1. 1755. V njem zahteva cesarica Marija Terezija od škofov točen izkaz, koliko novih dušniopaisitirskih postaj (kuracij) ibi bilo potrebno ustanoviti in koliko manjših cerkev ali kapel bi se v ta namen zahtevalo na deželi, da bi se prišlo v okorni viečkraJt navedenim nedlositaltkom v dušnem pastirsitvu, ko so župne cerkve mnogokrat od enega db drugega kiraj& preoddaljene. Temu bi se nalj v 'bodočniostii oidpoiinloglo. -Šlkiof naj preskrbi tak izkaz, pa popcinoima tajno. Pravi dohodki raznih nadarbin, ki bi se porabile za zalogo novih dušnopa-stirskih mest, se sicer jlakoi težko določijo ;in se naj delijo v tri razrede: 1- V župnijske dohodke iz posestev, podložnikotv in raznih realij; 2. v ustanovne dohodke iz petih maš in drugih mašnih ustanoiv; 3. V štoJnini. Kajpada je to odvisno in meroidajno od ustanove župnij, kako so bile od začetka dloitiirane (založene). 30- novembra 1755 —• bržčas na apiomin z dne 31. oktobra — je odgovoril na zgornji tajni ukaz sekovski šklof, da je za dušno paistirstvo v treh spodnje- * Glavni vir: Arhiv kn-šk. sekovskega ordinarijata. štajerskih delih (airhidijakonatih) po novoustanovljenih vikarijatih dovolj preskrbljeno- Sicer pa se dozdeva, da zahtevani izkazi naj' ne služfo- toliko navedenemu namenu, ampak velikobolj nameri, da bi se duhovništvo lažje izdatno obdačilo-. To nam kažejo razne ponovne zahteve po izkazih raznih duhovniških dohodkov- Še le 10. avgusta 1772 se je vlad'a izrazila, da ji je mnogo dta tega, kako bi se večkrat preobširne župnije na deželi boljše razdelile. Odločila se je torej, da se sedanja- oddlalljenost duš od župnijske cerkve in njihovih dušnih pastirjev kolikor mogoče omeji, in da vsaj1 v prihodhje ne bodto imele čez eno- uro pota do župne cerklve. V dosego tega je dobilo- škofijstvo ukaz, nay' sestavi razpredelnico (ttabelo), kjer so natančno opisane vse kuratne prebende (nadarbine) in -se (iz 1. 1755-) zahtevane tri točke razložijo. Šikofijstivo- je dalo- po arhidijakonih, dekanih in župnikih zahtevane stvari v devetih stolpcih izdelati1 in je predložilo razpredelnico ;s svojimi opazkami vladi- Posebno- je škof napravil svoje pripombe k vladni nameri, vse žup-ljane, ki so- čez eno uro od župnijske cerkve oddaljeni, k bolj bližnjim drugim župnijam prideliti ali i pa- jih z lastnimi kurati preskrbeti. Glede prve točke ni dlvoma, da so pri župnijskih razmerah na Štajerskem v nekaterih krajih posamezni župljani od svoje župnijske cerkve precej oddaljeni, pa; imajo- k tuji župniji zelo blizu. Tako so v svOjto večifo- ugodinoist in dušno tolažbo primorani, dla se v tuji župniji vdeležujejo službe božje in se dajo v slučaju bolezni tudi od tam spire videti. Svojo la-stno- župno cerkev pa le redkokedaj obiščejo. V zboljšanje dlragoeenega pastirstva bi bilo torej jako kloristno in je zello- želeti, da se tako oddaljeni župljtiui užupnifo bliže ležečilm župnirn cerkvam. Vend&r pa prosijo za ta slučaj vsi prizadeti župniki enoglasno, da se jim na ta način odipadle bire, desetine, štolnine in ostali dohodki na drugi način nadomestijo. Te prošnje so- po mnenju škofovem pravično utemeljene z oziram na to, da pri večini tukajšnjih župnij obstojijo letni dohodki župnikov samo na eni strani v nekoliki -desetini ali biri, štalnini in mogoče v nekaterih ustanovljenih božljih službah; na drugi strani pa so žuipniki po izkazu okrajnih uradov po večkratni tozadevni preiskavi posebno po odpravi spre-vidhih pristojbin, krstnih kraljcarjev, po znižanju ustanovnih gliavni-c, pristojnih obresti, po novouvedenem štohiem redu v svojih dohodkih (kongrui) oškodovani in prikrajšani, dla mora marsikateri svoje prihranke in dediščino porabiti, marsikateri pa je prišel v velike dolgove, tako da večina more preskrbeti pre-vžitek sobi, kapelanom in služinčadi le z zelo natančnim gospoidarsitvom in varčnostjo. K-air pa se tiče druge točke, namreč, da bi se za župljane, ki so oddaljeni čez eno uro od župnijske cerkve, -naj nastavili poisebni kuralti, kaže priložena razpredelnica več kakor zadostno, da so v nekaterih razširjenih župnijah župljani po zemljepisni legi od sosednih župnijskih cerkev ravnotako oddaljeni ali še večkrat bol}, kakor od lastne župnije. Pri točni izvedbi vladine volje, bi se morafllo ina etri strani pozidati jako mnogo cerkev, župnišč in mežnairij, cerkve preskrbeti s potrebnimi opremami in zaidlostnimi glavnicami za kritje letnih izdatkov ter preskrbeti za potrebni prevžitek za ku-rate in cerkvene uslužbence, na dlrugil strani pa bi se morali odškodoivaiti oni župniki, ki bi po odpadu nekaterih župljanov bili v svojih dohodkih prikrajšani- Odkod pa bi se naj potrebni viri — razen v tupatam v razpredelnici posebej navedenih slučajih •— za tako visoke izd'atke potrebn-' \iudus (potrebščine) vzeli, more škof tiolikomanj natančne predloge staviti, ker so župnije večinoma ne i m ovite, celo redke župne in podružne cerkve v posesti prostih in ne obteženih glavnic in je obče večina župnikov v svoji kongrui prikrajšana. Tukaj1 me preostaja nič drugega, kakor edino- zaupanje na prirojeno- milodar-niost cesarioe. Kalklo-r ije sicer njen namen svet, talko- se vendar ni treba bati, da bi se posebno na Gornjem Štajerskem pa tu-di v večjih župn-igah na Srednjem Štajerju za ipo visokem hribovju iln p-o dlolinah zelo raztresene župljane ne moglo dušno pastirstvo dSruigače preskrbeti, kakor po ustanavljanju mnogih novih ku-racij. Sicer ni brez pomena, da se je zadnjih trideset let na Gornjem Štajerskem ustanovilo več vikarijatov z enim duhovnikom. S tem se je hotelo samo odpo-moči veliki nevednosti v verskih rečeh v oddaljtenih dolinah in hribih raztresenim ljudem, ki zaradi prevelike daljave niso mogli priti v cerkev. Ta namen se je konečno tudi v toliko dosegel, da zdaj1 vendar -večinoma službo božjo obiskujejo in dobivajo- potrebni krščanski nauk. S tem in tudi z -drugimi od časa dlo- čalsa odrejenimi pripomočki (misijoni) se je dušno paistirstv-o na Gornjem Štajerskem po- možnosti1 zboljšalb- Prosto IjWsltVo na S p od n jem Štajerskem pa je v temeljnih resnicah krščanske vere dbbro poučeno^ zraven pa je tudi oddaljenost od cerkve večinoma tako ugodlna, da ijudje tudi pri nadurni poti v cerkev ne vidijo- znatne težave. Tako- je za -urejeno vzdrževanje dušnega pastirstva popolnoma nepotrebno, da se za vsako- oddaljeno- občino ustanovi nova kuracija; po škofovem mnenju se bode za vero in dušno pastirstvo- veliko in dbvolj zgodilo, ako se samo oni vikarijati in kuracije ustanovijo, katerih korist iln potreba je v razpredelnici po olkoTščinah navedena. (Ta razpredielnica nam ni znana). Dne 18. novembra 1772 poroča gubernij škofu, dla je vlada z dlvo-rnim odlokom dine 31. oktobra- sklenila, naj se predložena razdelitev velikih in obširnih župnij1 izvede, ker je z ozirom na mnogokrat večurno- dlaljavo ljudlstva od cerkve^natice (sedamlje župne cerkve) sa-maobsebi zelo koristna. Zato je pred vsem potrebno, da ordinariji, ki so razdelitev, svojih župnij predlagali in tozadevne vzroke navedli, dohodke župnij natančno določijo kakor tudi stroške za cerkveno upravo, ki mOigoče pri poldtužnicah -ne z-adbstujte, ter za zidanje župnišč. Naj pa tudi za te izdatke najdejb gotovo in zadostno podlago, da bi pri razdelitvi ne zmanjkala kongrua obema duhovnikoma (staremu župniku in novemu)- Odgovor sekovskega škofa 7- dfccembra 1772 je bil: Škof sam prav dobro pozna koristi iz razdelitve župnij in želi za povzdigo dtušnega pastirstva nič rnamij, kakor d'a bi vsaka vas dbbila svojega dušnega pastirja. Pa ne brez vizroka mu dela skrbi očividno pomanjkanje tozadevnih potrebnih pripomočkov, da ta njegova želja ostane vedno le želja. On je od svoje strani nezmožen najti zaidoistne zaloige, in to toliko manj, ker se na eni strani država ne more obremeniti s tolikimi stroški, ubogi kmetje pa nimajo zadostnih sredstev, da bi jim bilo mogoče, lastnega duhovnika dostojno vzdrževati. Na dlrugi strani pa pač lahko gubernij spozna iz predloženih župnijskih priznanic (fasij), da sicer uživajo nekateri župniki potrebno, kongruo, mnogi pa izkazujejo precejšen primanjkljaj in žalostno 'Vzdihujejo- po sicer od cesarice obljubljeni dopolnitvi in postavni določbi župnijskih dohodkov. Ako pa se razdeli ta ali ona župnija, katere župnik ima zadostne dohodke, in se novi kuirait vzdržuje deloma z župnikovimi dbhodki, je za gotovo župnik na svioji kongirui prikrajšan, in bi se moral primanjkljaj na drug način pokriti; za to pa manjka povsod potrebna zaloga. Tolaži pa ga v tem oziru dejstvo, da je pred kratkim v obširnih župnijah v poboljšanje dušnega pastirstva precej povišali število kapelanov proti prejšnjim časom; njim dalja Bog v teh hudih časih čudežno živeti in se preživljati. ■ Nekaj' časa je bil zopet mir. 1774., avg. 1. piše štajerski gubernij sckovskemu škofu, da so se pri zadnji popravi kompanijsih knjig zasledili razni nedOstatki. Škof naj izrazi svoje misli, kako bi se dalo temu odpomoči in če bi morda prišlo do ustanovitve novih vi-karijaltov, kako naj bi se župnijski dohodki razdelili in kako kongruo bi se naj dodelilo novim in starim dušnim pastirjem. Zraven je bila priloga sledeče vsebine: Naznanilo se je, da je največ župnijskih okrajev tako nepripiravno razdeljenih, da v mnogih župnijah večkrat celo leto premine, prej kakor se nekateri kmet prikaže v svoji župni cerkvi. 1777-, 26. jul. je staj. guverner grof Bliimegen poročal sekovlskemu škofu, da cesarica želi natančno razpredelnico za razdelitev in mejno preureditev župnij. Škof je na to dne 19- avgusta t. 1. posamezenim arhidijakonom poslal posebna navodila z vzorčno razpredelnico, kjer pravi, da vlada želi, naj se v posebni razpredelnici vsa »bcneficia curata«1 natančno zaznamujejo in pri vsakem se naj zanesljivo pripomnijo sledeče 'točke: 1- Ali je dušni pastir posvetni duhovnik ali redovnik? Kdo nastavlja duhovnike na isto nadarbino in kako visoki so njeni skupni dohodki? 2. Koliko duš šteje župnija, vikarijat ali kuracija in koliko duhovnikov ie pri njej nastavljenih? 3. Kalteri župljani so čez eno uro od svoje župnijske ali vika-rijalne cerkve, oziroma svojega duhovnika oddaljeni in kako bi se temu v dušnem pastirs-tvu odpomoglo? Ali se naj pridružijo bližnji drugi cerkvi, ali se naj razmerje poboljša po lastnem duhovniku in odkod1 bi se morda dobila zaloga zanj. Ker želi vlada to nallogo v kratkem času izvršiti, naj arhidijakoni vladne odločbe 'svojim podrejenim dekanom takoj dopošljejo-, da tudi oni svoje župnike, župne vikarje in kuratne beneficijate nemudoma obvestijo, ti pa potem vsak svojo- župnijto oziroma dušnopaistirski obseg v teku 14 dni po zahtevanih predpisih opišejo in dekanom pošljejo, kateri jih naj takoj z dostavki lastnega mnenja oddajo škofijski pisarni. Zaradi potrebne enotnosti je škofijstvo samo razpredelnico sestavilo s posameznimi stolpci za zahtevane točke, po kateri naj vsak župnik in kurat sestavi podobno- razpredelnico po resničnih razmerah in jo- potem dopošlje.2 Posamezni dekani sio na to- prehodili svoje dekanije itn nekateri manj, drugi bolj goreče predlagali celo vrsto novih kuraeij. Od vladtoe strani so se jim pridejali posamezni okrajni komisarji. P-a vse delo je za nekaj časa zastalo. Še le cesar Jožef II. se je na novo lotil ureditev župnij in siee-r, kakor pravi dr. Rado Kušej,3 v zvezi z odpravo samostanov, ker mu je za pokojnino- redovnikov kmalu zmanjkalo virov iz verskega sklada in je -torej želel, da bi se redovniki nastavljali kot župniki, kurati in kapelani, ker bi s tem odbadla idlrugače potrebna pokojnina-4 L. 1782, 11. februarja je gubernij od škofijstva zahteval: 1. a) Kraji, za katere so nove župnije ali kaplanije potrebne, naj se naznanijo in sicer v času treh mesecev; b) tudi kraji, kjer za ta namen že cerkve obstojijo; c) talci kraji, ki že več let za lastne duhovnike prosijo. č) Naj se navedejo vzroki za potrebe takih novih ustanovitev; in d) Konečno vsi redovniki mendikanti, ki tam zbirajo ter posestniki desetin. Vsi redovniki se naj v preteku 3 mesecev izprašajo za dušno pa-stirstvo in se njih imena predložijo. 2. a) Kako se naj določi število potrebnih duhovnikov v mestih in trgih > to je na koliko duš naj pride en duhovnik? b) Koliko cerkev je potrebno pustiti; in c) Kako se naj služba božja dejanski (-praktično) uredi. Prejšnji dvorni kapelan in takrat že župnik v Waltersdorfu je dobil nalog, da naj izrazi svoje mnenje, kar je tudi storil s tem, da je odgovoril: 1. a) po normalu iz 1. 1777 ne čez eno uro; takih bi bilo (v sekovški škofiji in v solnograškem generalnem vikarijatu okoli 20) b) so itak poročila iz 1. 1777. c) od 1. 1774 sem: 9 občin ad č) ne odgovori ad d) pa se bode poizvedovalo. K drugi točki (2.) bi naj arhidijakoni svoje mnenje podali. Za ustanavljanje novih župnij naj se ustanove iz ene cerkve prenesejo v drugo. Služba božja pa bi se naj tako uredila, da se zatrejo gotove pobožnosti, kar bi ljudi pri sedanji mlačnosti gotovo dosti ne razburilo. — Bržčas iz tega časa je tudi seznam župnij in novopredlaganih kuracij z občinami, katere bi naj k novi župniji pripadale. Za naš okraj so uavedene Župnija Nova župnija za kraje Lučane i Sv. Duh Veliki Boč Selnica ( Sv. Duh v Luč. župniji Boč, Vurmat Ljutomer Sv. Rok Vogričevci, Vidovci, Kozaršak (z opazko : Nihil) Desnjak Sv. Ožbald pri Ptuju Sv. Marko Stojnci, Zagajiči, Cunkovci, Strelci, Sobetinci, Bukovci, Nova ves, Sturmovci (Sturmau) Kamnica 1. Zg. Sv. Kungota Raztresene hiše ob Plaču Schan- 2. Sv Križ kaberg (? Sober), Reka, Slemen. 1782., 12- maija je vlada na podlagi dvornega dekreta 29. aprila t. 1. zahtevala od ordinarijata, naj se od cele škofije (in gen. vikarij&ta) predloži natančni obris z razpredelnim ortcžem vseh krajev, kjer se naj ustanovijo župnije in lokalije. Vsak krati naj se navede natančno s številom družin (hiš?) in duš. Za župnijski obris so znamenja za posamezne reči določena. — Cesar Jožef hoče namreč natančno sam spoznati ne samo meje, ampak tudi kakovost posameznih župnij.5 Ordinarijat je zahtevane obrise in razpredelnice že v teku junija vladi do-poslal, a jih 9. julija zopet dobil niazaj, ker so bile nepopolne. Izpopolnjene razpredelnice je 21. ijulija 1782 zopet predložil. Napis celi knjigi razpredelnic se glasi: „Tabellarischer Entwuif und genaues VerzeichniB aller in der Pfarr... in General Vikariat oder respective Salzburger Didzesel gelegenen Ortschaften als Stadten, Markten, Dorfcrn, und1 aus zcr-Sitreuten Hausern bestehenden Gemeinden, auch der in jeden dferseiben befinJ-lichen Familien und Seelen.« Brez datuma." Podpisan je sekovski škof »Jose-phus Aidamus Eppus Seccoviensis«.7 Tabele so- v topografičnern in statističnem oziru važne, a se s poznejšimi večkrat ne vjemajo. Ena župnija, cmureška, je tudi tukaj v graškem (Viertel Vorau), vse druge so v arhidijakonatu StraBgang ali »med Muro iin Dravo«. I. Arhidijakonat Gradec. Dekanat Straden. a) V graškem okrožju: (občine cmureške župnije levo od Mure).* b) V mariborskem okrožju : 14. Auen...................14 družin 81 duš (Au) I 15. Rofihof..................14 družin 86 duš (Rofihof) \ Konjišče * Štajerska je bila takrat razdeljena v pet okrožij. Od nekaj nad Lipnico do ogrske meje je mejila graško in mariborsko okrožje Mura, Cmureška in radgonska župnija ste se razprostirali v oboje okrožji; župni cerkvi sta bili v graškem okraju. Mi se omejimo le na kraje mariborskega okrožja. 16. Frattendorf................19 družin 99 duš Vratja vas 17. Neuberg.................18 družin 49 duš Novi vrh 18. Frattenberg, Filialkirche**..........37 družin 130 duš Vratji vrh 19. Wissenthal................46 družin 251 duš Trate 20. Stanz...................19 družin 105 duš Sčavnica 21. Drossenbcrg ...............47 družin 209 duš Dražen vrh 22. Wolling..................138 družin 706 duš Velka 23. Siigersdorf...............11 družin 58 duš Svečane 24. Sussenberg................28 družin 138 duš Sladki vrh 25. Raabenberg................18 družin 95 duš Ravni vrh 309 družin 2007 duš II. Arhidijakonat StraBgang. Vse naše župnije so v mariborskem okrožju. A. Dekanat Lipnica. 1. Jarenina. 1. Unterjaring, župna cerkev......... 39 družin 227 duš Sp. Jarenina 2. Jaringberg............... . 40 družin 185 duš Jareninski vrh 3. Strichovetz............... 1 družina 11 duš Strihovec 4. Weigen................. 32 družin 169 duš Vajgen 5. Kanischaberg.............. . 32 družin 166 duš Kaniža 6. Wolfsberg............... . 22 družin 80 duš Vučji vrh 39 družin 167 duš Polički vrh 8. Politschdorf............... 15 družin 90 duš Polička vas 9. Wolfsthal, Hauskapelle.......... . 37 družin 223 duš Vučji dol 10. Oberjaring Kapellen............ . 17 družin 84 duš Zg. Jarenina 11. Gatschnig................ . 64 družin 329 duš Gačnik . 31 družin 156 duš Vosek 13. Krupiufnik............... . 27 družin 146 duš Kropivnik 14. Pessnitzhof, Hauskapelle.......... . 20 družin 104 duš Pesnički dvor 15. Jelentschenberg............. . 57 družin 226 duš Jelenče vrh 16. Oberjakobsthal, Filial (Lokalkaplany,) davon 73 družin 367 duš Zg. Jakobski dol vverden versehen : 17. Unterjakobsthal, Hauskapelle....... . 47 družin 278 duš Sp. Jakobski dol . 22 družin 91 duš Kropivnik raztr. hiše . 28 družin 130 duš Vrh Kušernik . 20 družin 85 duš Vrh Flekušak 21. Satelneggberg-.............. . 20 družin 80 duš Vrh Slatenek 22. Wolfsberg................ 5 družin 25 duš Vukovski vrh . 19 družin 98 duš Drankovec 24. Lillaberg................ . 20 družin 105 duš Lilaški vrh (Srohotje) . 31 družin 172 duš Sambert 26. Untergradischberg............ . 21 družin 115 duš Sp. Gradišče . 31 družin 109 duš Ploderšnica 15 družin 96 duš Jurjevski dol ** Stara cerkev Marije Snežne pri Cmureškem gradu 29. Potschenberg............... 30 drušin 152 duš Počenik 30. Unter Klappenberg, Hauskapelle....... 46 družin 219 duš Sp. Hlapje 31. Oberklappenberg.............. 34 družin 151 duš Zg. Hlapje 32. Rittersberg................ 21 družin 93 duš 33. Obergradischberg............. 18 družin 65 duš Zg. Gradišče 34. Klein Jakobsthal.............. 9 družin 60 duš Mali dol 35. Politschdorf*................ 17 družin 79 duš Polička vas 86. Radschitzenberg.............. . 36 družin 199 duš Ročički vrh 37. St. Aegydiberg und Thai Localcaplancy, davon 89 družin 455 duš Sv. Ilj v Slov. gor. werden versehen: 38. Grassnitzberg............... 48 družin 209 duš Kršnica . 2 družin 10 duš Vajgen. raztres. hiše 40. Politschberggegend............. 8 družin 36 duš Polički vrh raztr. hiše 41. Strichowetz............... . 34 družin 153 duš Strihovec 42. Zirknitzthal............... . 17 družin 109 duš Cirknica 43. Doberenthal............... . 39 družin 211 duš Doarenje 44. Altenberg................ . 22 družin 86 duš Stara gora 45. Zierberg ................ . 20 družin 99 duš Ciršak 46. Koifieggberg............... . 32 družin 153 duš Kozjak 47. Zellnitz................. . 71 družin 431 duš Selnica 48. Gradiskaberg, Filial,** davon werden versehen : 66 družin 300 duš Gradiška 49. Dobrengthal ') und Berg......... . 29 družin 138 duš Dobrenje 50 Renzenberg und Thai .......... . 65 družin 305 duš Na Ranči 1577 druž. 7827 duš Sv. Lenart v Slov. gor. 1. St. Leonhard, župna cerkev,........ . 70 družin 389 duš Sv. Lenart 2. Zenka ) 3. Schiitzenberg \ 34 družin 103 duš Cenkova (Ročički vrh 4. Ober Ratschutzen........... . . 33 družin 177 duš Zg. Ročica 5. Unter Ratschutzen............ . 27 družin 138 duš Sp. Ročica 6. HI. Dreifaltigkeit, Kloster der Augustiner . , , . 41 družin 194 duš Sv. Trojica 7. Purgstall................ . . 126 družin 571 duš Porčič 8. Ober Duorian............. . . 14 družin 79 duš Zg. Verjane 9. Unter Duorian............ . 8 družin 63 duš Sp. Verjane 10. Unterschweindorf ............ . 29 družin 182 duš Sp. Senarska 11. Oberschweindorf............. . 20 družin 119 duš Zg. Senarska 12. Unter Radach.............. , . 16 družin 63 duš Sp. Radehova 13. Ober Radach.............. . . 11 družin 75 duš Zg. Radehova 14. Schiltern............... . . 19 družin 134 duš Setarjeva 15. Armbstorf....... ........ . . 26 družin 138 duš Lormanje 16. Samorko............... . . 43 družin 203 duš Zamarkova 17. Muetschen......... ..... . . 37 družin 176 duš Mučna 18. Schiitzendorf ............. . . 23 družin 131 duš Žice 19. Ober Scheriafzen........... . . 21 družin 112 duš Zg. Zerjavci * Občine, ki so dvakrat navedene, spadajo v dva dušoskrbna- kroga; pri vsakem je navedeno toliko ljudi, koliko jih spada ravno v isto župnijo. ** Sp. Sv. Kungota. 20. Unter Scheriafzen.................39 družin 198 duš 21. St. Georgen; Die Localkaplany oder Filial \ St. Georgen, davon werden nachstehende I Ortschaften versehen als: ' ,AO , „. c., , 22. St. Georgenthal > 108 druzm 541 dus 23. Ober und Unter Mallenberg 24. Raitza 25. Gradisch ) ... , .cn , v j i / ..............41 družin 16/ dus /6. Langenberg ( 28. VardUperg!................88 družin 416 duš 29. Sternschein / c, , nne , „ 30. Braittenberg * ..............54 druzln 205 dus 31. Gasterey.................80 družin 379 duš 32. Velka...................78 družin 366 duš 34. Hatschnigg j...............^ družin 281 duš 35. Kriechenberg I cfl , v. -,„0 , - 36. Kleinberg j.............' ' dnizin 208 dus 1193 druž. 5808 duš Sp. Žerjavci Sv. Jurij Jurjevski dol Zg. in Sp. Malna ? Gradišče Dolgi vrh Partinje Varda Stojšina? (Sp. Partinje) Sirok(. (Zg. Partinje) Gasteraj Velka Juršenca (Kremberg) Hastnik (Kremberg), Kremberg Mali vrh 3. Svežina. 1. Witschein, Pfarrkirche...........14 druž 2. Pesserl..................16 druž 3. Hoch PeSserl...............14 druž 4. Dobren..................28 druž 5. Lindwurmwald............... 6 družin 6. Hochrasenstein............... 6 družin 7. Altenberg..................18 družin 8. Podigratz.................23 družin 9. Hoch Platsch.............. . 11 družin 10. St. Josef, Kapelle............. 4 družin 11. Huntsberg................. 33 družin 12. Schlofi Witschein, Kapelle.......... 5 druž: 13. Ziregg . . ............... 5 druž 14. Steinberg . . ....................14 druž 15. Ratspach ......................18 dr. (?) 16. Keblwald......................11 družin 17. Weissenstock....................3 družin 18. Untersultz.......... . .-..•..-. 24 drnžin 19. Kandriatscn..........•■.•...-.■ 12 družin 20. Hoppelberg'............•.-.•.•.. 24 družin 21. Oberspeifinig ...... •....-....•. 29 družin 22. UnterspeiBnig............ •. . . . ■ 20 družin 23. Gruschenberg...........■...■. 30 družin 24. Schnellaberg......... . .•..•.-.•. 26 družio 25. Himmelreich ............•..■•■. 31 družin 26. Lonnegg......... . . ..•.•■•..• 15 družin 27. Georgenberg . . . ■ . •........... 17 družin 28. St. Georgen, Filial.........-.-.-.-.• 6 družin 29. Mitter Rodowitsch-...... ..,•.■.-.■•■ 12 družm 81 duš 70 duš 79 duš 150 duš 33 duš 57 duš 85 duš 161 duš 84 duš 21 duš 203 duš 34 duš 30 duš 69 duš 259 duš 53 duš 13 duš 100 duš • 89 duš 111 duš 169 duš 51 duš 183 duš 135 duš 175 duš ■ 44-duš • 87 duš 41 duš 68 -duš Svečina Dobrenje Stara gora Podigrac Plač Grad Svečina Ciringa Steinberg Sp. Slatina Koderjač Goplje Zg. Spičnik Sp. Spičnik Grušena Vrhovci Jurski vrh Sv. Jurij ob Pesnici Srednji Rodovič 30. Wurschnitz................ 6 družin 31 duš Vrtiče (?) 31. Unter Jedlonig ..............11 družin 69 duš Sp. Jedlonik 32. Unter Rodovvitsch............. 9 družin 28 duš Sp. Rodovič 33. Jedlonig..................22 družin 86 duš Jedlonik 526 druž. 2949 duš Ostale župnije lipniške dekanije so v sedanji sekovski škofiji. B. Dekanat Radgona. Podatke o župnijah tega dekanata gl. zgorej str. 8—15. C. Dekanija Ptuj. 1. Mestna župnija Ptuj. 1. Stadt Pettau: von Civilstand •....... 253 druž. 1243 duš In dem hier stabilierten Militiir-Invaliden-Insti- tute gehorigen Hausern.......116 „ 693 „ Von 2 hier in Garnihon liegenden regulierten Compagnien............23 „ 352 „ 392 druž. 2288 duš (Cerkve:) a) Zupna b) Dominikanska c) Minoritska d) Vseh svetnikov e) Sv. Duh f) Grajska 2. (Ptujska) župnija Sv. Ožbalda. 1. St. Ofiwald............... Sv. Ožbald 2. Kanischa................1 104 druž. 495 duš Kaniža 3. Wudina................ Budina 4. Werstiel................. Brstje 5. Pichldorf..............• . . . 61 „ 322 »» Spuhlja • 45 „ 266 » Zabovci 7. St. Marxendorf. Kirche ohne Geistlichen . . . • 36 „ 229 » Markovci • 27 „ 123 M Sturmovec 9. Neudorf................. . 41 „ 229 D Nova ves 10. Puechdorf ................ • 52 „ 324 M Bukovci . 60 „ 307 ti Stojnci • 7 „ 48 H Zagajiči • 17 „ 94 »» Sobetinci • 7 „ 31 »r Cunkovci . 6 „ 38 M Strelci • 18 „ 99 H Prvenci • 12 65 „ Borovci . 45 „ 249 M Mezgovci 19. Dornau. Beneficalkirche sine cura...... . 62 „ 377 „ Dornova 20. Pazingdorf................ . 23 „ 155 n Pacinje . 27 „ 144 H Sp. Velovlek ' 27 147 Grnci 23. Krottendorf............. . . . Žabjak 244 M Podvinci 25. Grofikitzerberg . 26. Kleinkitzerberg . 27. Polleinschagberg 28. Podwinzenberg 29. Patzingberg . . . 32. Stattberg................ j 33. Dristlberg............... . 34. Grajenaberg.............) 36. Karzhuvina............... j 37. Humberg............... j 38. Nufldorf................ 39. Stuckis................. 40 Rabldorf, Filial............. 41. Weitschach............... Veliki Kicar Mali Kicar 77 druž. 295 duš Polanjski vrh (?) Podvinski vrh Pacinjski vrh 18 „ 108 „ Rogoznica 35 „ 189 „ Nova ves ? Mestni vrh 65 „ 351 „ Drsteljski vrh Grajenščak 19 „ 109 „ Grajena Krčevina Hum 93 „ 423 „ Orešje Štuki Rabelja(Rabelčjaves Vičava 1028 druž. 4561 duš 3. Sv. Andraž v Slov. gor. 1. St. Andra. Zupna cerkev......... 48 druž. 233 duš Sv. Andraž Vitomarci . 28 181 »» Hvaletinci . 18 96 II Gibina . 31 169 „ Slapšina . 8 31 1» Kokolajnšak . 8 40 >1 Drebetinci . 35 150 II Drebetinski . 25 116 » Erjavci 201 druž. 1016 duš 4. Sv. Lovrenc v Slov. gor. 108 duš Juršinci .....10 1» 71 ii Mostje .....31 »» 181 ii Gabrnik .....6 »t 29 II Gradošak .....8 n 31 „ Strmec .....10 II 55 H Pesjak .....22 „ 133 „ Grlinci .....14 II 68 II Dragovič .....20 H 116 n Oblaki .....10 II 76 »» Zag-orci M 32 n Gibina It 15 ti Zagorski vrh .....6 H 17 H Zagorski Zasadi 14. Selatschack Berg . . . . . . . . .....4 H 10 n Sedlašek .....10 II 38 n Senčak 44 duš Sakošak 17. Lipovez............ ...... 9 „ 45 „ Lipovec 18. Oblatschack.......... ......14 „ 41 „ Oblačak 19. Reverniak........... .....5 „ 16 „ Revenjak 20. Wadkovez.......... ......7 „ 42 „ Bodkovci 21. Leschnikovez.......... ......5 „ 13 „ Lešnikovec 22. Hrastje Neusaz........ ......5 „ 31 „ Hrastje Zasadi 23. Wratifllovez Neusaz...... ......3 „ 11 „ Bra tislovci Zasadi 24. Wratifilovez . . ........ ......16 „ 119 „ Bratislovci 25. Rottenmann........... ......8 „ 46 „ Rotman 26. Vinschack .......... ......6 „ 25 „ Vinščak 27. Jurschinzen Neusaz...... ......4 „ 12 „ Juršinski vrh 28. Saverh............ ......3 „ 17 „ Zavrh 29. Gabernig Berg-. Filial..... ......15 „ 39 „ Gabrnski vrh 30. Dornauberg.......... ......6 „ 26 „ Dornovski vrh 31. Kukova............ ......8 „ 45 „ Kukova 32. Prickelberg.......... ......10 „ 30 „ Mostni vrh 33. Vodulberg-.......... .....14 „ 49 „ Vodol ......8 „ 34 „ Juršinski vrh 35. Treposchack......... ......4 „ 17 „ Trepošak 36. Wratifllovezberg........ ......11 „ 41 ,. Bratislovski vrh 37. Kamcntschak......... ......5 „ 10 „ Kamenščak 38. Pollinschak.......... .......15 „ 70 „ Polenšak 39. Slom............. ......16 „ 88 „ Slomi 40. Streanzen......... ......10 „ 58 „ Strejanci 41. Salmonstorf.......... ......10 „ 55 „ Zamanjci 42. Klappendorf . ....... .....30 „ 181 „ Klaponci 438 druž 2185 duš 5. Sv. Marjeta pod Ptujem. 1. St. Margarethen. Župna cerkev....... 3 druž. 3 druž. 21 duš Sv. Marjeta • 52 „ 314 „ Moškanjci ■ 39 „ 219 „ Goričnica • 42 „ 219 „ Formin ■ 14 „ 90 „ Placerje • 26 151 „ Gajovci • 23 „ 122 „ . Mala ves - 35 . „ 183 „ Maretinci (Muretinci) (ni sešteto) 234 druž. 1319 duš 6. Sv. Rupert v Slov. gor. I I 1. St. Ruprecht. Zupna cerkev ...... 2. Oberwolitschina............ 3. Uuterwolitschina ... •.................70 4. Gotsch ...'................30 . 5. Gotschberg...... ... ........33 6. Wisch .. .. .••■'..................48. 7. Wischberg . . . ............ . , . 21 . 86 druž. ' 416 duš 337. 193 .352. . 290 . 92. . Sv. Rupert Zg. Voličina Sp. Voličina Gočova Gočovski vrh Biš Bišečki vrh 8. Skrinjerscheck ....... . . . . . . 1 druž 4 duš Skrinjeršak 9. Tschermla ... ......... . . 16 „ 91 ti Crmla 10. Ober-Tschermlenschag......... . . . 33 „ 198 it Zg. Crmlenšak 11. Unter-Tschermlenschag.......... . . . 6 t. 23 „ Sp. Črmlenšak 12 Sowiack.............. . . . 15 ti 89 tt Sovjak 13. Selza................. . . . 80 it 374 ii Selce 14. Straschee............. . . . 23 tt 107 it Straže 15. Langeracker, Kapeile zu Gutenberg (!) . . . . . 20 tt 91 n Dolga njiva 16. Rogosnitz............... . . . 28 ti 156 tt Rogoznica 17. Schikerz............... . . . 55 ti 236 „ Zikerci 18. Straschische, Filial *).......... . . . 29 it 103 tt Stražišče 19. Sauerberg.............. . . . 50 it 207 it Zavrh 20. Nadwischetz .... ........ . . . 26 it 113 „ Nadbišec 21. Gradenscheg............. . . . 8 „ 34 „ Gradenšak 684 . druž. 3506 duš 7. Sv. Urban pri Ptuju. 1. St. Urban. Zupna cerkev . . .........29 druž. 89 duš Sv. Urban 2. lvanzcndorf........ .........29 ti 172 „ Livanjci 3. Dollitschendorf und Berg . . .........34 „ 150 it Dolič 4. Obervolovleg...... .........21 „ 112 ti Zg. Velovlek 5. Janschendorf und Berg . . .......53 „ 253 ti Janežovci 6. Platzendorf und Serg . . . .........35 n 167 it Placar 7. Tristeldorf und Berg . . . .........34 ti 170 „ Drstelja 8. Hierschendorf....... .........50 „ 247 ti Jiršovci 9. Stermetzberg....... ........14 ti 66 II Strmec (vrh) 10. Kamenschagberg..... ....... | 39 180 Kamenščak 11. Skrinia Dorf und Berg . . . Skrinarje 12. Ternovez...... .......49 „ 298 „ Trnovska ves 13. Lotschitschdorf und Berg . . .........72 „ 333 II Ločič, Ločki vrh 14 Suetinzen, Sagaiberg . . . ........30 „ 177 „ Svetimi, Zagajski vrh 15. Neusatzberg....... .........8 „ 22 „ Zasadi 16. Destinzen . ....... .........10 „ 87 tt Destinci 17. Gomilzenberg....... .........12 ti 42 „ Gomilce 18. Winterdorf und Berg . . . .........48 „ 218 „ Vintcrovci in Vinterski vr 19. Wurmberg,Localcaplaney, davon werden versehen: 1 „q 181 Vurberg 20. Wumbach und Berg . . . . r Vumpah 21. Grajenadorf und Berg . . . .........52 „ 249 „ Grajena in GrajenStak (oblina Vurberg) 22. Patschendorf...... ........i85 451 23. Kertschowina ...... Krčevina 24. Gamilenberg....... .........16 „ 67 ti Gomila 183 druž. 948 duš ** * Po Janischu (III 1400) je bila neki že 1639 tukaj kapela Sv. Barbare, ki je spadala v župnijo Sv. Peter pri Mariboru (po Orožnu I 72, prim tudi I 593.) Vendar pri Sv. Petru 1782 ni navedena tukaj v Stražišču podružnica. ** Tukaj je samo število rodbin in duš za podružnico Vurberg, ko se je na ostalo pozabilo. Cela župnija s podružnico je štela 850 rodbin in 3731 duš, oziroma samo Sv. Urban 667 rodbin in 2783 duš. Č. Mariborski okraj. 1. Župnija Maribor. 1 Stadt Marburg. 1 Zupna cerkev, 2. Spitalska cerkev, 3. Vseh svetnikov cerkev, 4. Grajska kapela, 5. Bianki dr. kapela, 6. Alojzijeva cerkev 363 druž. 2117 duš Maribor notr. mesto 2. Grazer Vorstadt und zerstreute Hauser im Lande, Graško predmestje, Filialkirche S. Ulrich ...........211 „ 1055 „ Lajtersberg in Krfevina 3. Karntner Vorstadt und zerstreute Hauser. Kapelle S. Barbara und 1 detto..........132 „ 598 „ Koroško predmestje 4. Mellingerdorf und zerstreute Hauser, Kapelle . . 150 „ 774 „ Melje (Orešje) 856 druž. 4544 duš 2. Kamnica. 1. Gambs. Župna cerkev........... 37 d ruž. 190 duš Kamnica 2. Tresternitz................ 54 „ 326 „ Brestrnica 3. Slemenberg................ 13 71 „ Sleme 4. Mittelberg, Sredenberg, Meditschberg .... 47 „ 192 „ Srednji, Medičberg 5. Lambach................. 31 ,, 147 „ 6. St. Urban, Filialkirche........... 31 „ 141 „ Sv. Urban 7. Feichtern................. 7 35 „ 8. Rofibach................. 41 » 180 „ Razpah 9. Wienerberg................ 18 „ 105 „ Vinarski vrh 0. Bulach.................. 9 40 „ 11. Landstrafien................ 16 91 „ 12. Gambser Gemeinde............ 17 95 „ Kamniška graba 13. St. Luciae Gebirg............. 70 „ 112 „ Lucijabreg 14. Mayrgraben................ 70 110 „ 15. Schober................. 71 ., 108 „ Sober 16. Reckagraben............... 8 62 „ Reška graba 17. bey heil Kreuz, filial............ 79 „ 154 „ Sv. Križ 18. Werdaberg................ 16 91 „ Brda 19. Sunkoberg................ 75 „ 120 „ Sunkov vrh 20. Bei dem Koltsch und herab im Graben . . . 10 60 „ M in doli po grabi 21. Geiberg................. 16 86 „ Gaj 22. St. Kunigund*).............. Zg. Sv. Kungota 23. Geiberg................ druž. duš Gaj 24. Pofiruck................ Kozjak 25. Wodela ................ Vodela 26. Langenthal............... 173 „ 892 „ Dolgi dol 27. Landstraft................ 28. Wieden.........■■....... Videm 29. Skrillen- und Lambachberg........ Škriljak in LambaSki vrh 654 druž 3508 duš * Tukaj je izostal pristavek: Filial; von hier aus werden versehen: — Število duš in rodbin je od vseh krajev z Zgornjo Sv. Kungoto pod enem navedeno. 3. Sv. Peter pri Mariboru. 1. Ober und unter Lendstaat. Zupna cerkev . . 18 druž. 75 duš Zg. in Sp. Lenta 2. Lasach ................. . . 11 „ 56 „ Ložane 3. Rupersbach............... . . 28 » 133 „ Roperce 4. Tetitschen ............... . . 10 » 46 „ Tetiče 5. Gruschen................ . . 19 » 103 „ Grušova 6. Venitschen............... . . 12 „ 71 „ Veniče 7. Mettau................. . . 20 88 „ Metava 8. Tepsau................. . . 19 »i 69 „ Trčova 9. Kraenichberg und Thall......... . . 22 n 93 „ Hrenca vrh in dol 10. Slatenberg............... . . 10 „ 25 „ 11. Bernitzenberg und Thall. Filial...... . . 30 „ 134 „ Pernica (podr. Sv. Marjeti) 12. Zellensteinberg............ . . 6 ii 35 „ Celestrinski vrh 13. Lasachberg............... . . 18 ii 51 „ Ložanski vrh 14. Zellensteinthal.............. . . 23 n 87 „ Celestrinski dol 15. Evvenkreuz .... .......... . .42 h 150 „ Nebova 16. Riinberg................ . . 16 „ 43 „ Požerina 17. Fuchsberg............... . . 14 H 29 „ 18. Stiblanberg............... . . 16 11 49 „ Stiblana 19. Gruschenberg.............. . . 24 „ 63 „ Grušovski vrh 20. Venitschenberg............. . . 25 ii 79 „ Venički vrh 21. Globockenberg............. . . 15 ii 55 „ Globoka 22. Mettauberg............... . . 13 11 41 „ Metavski vrh . . 23 „ 69 „ Završki vrh 24. Baumgarten............... . . 7 „ 25 „ 25. Maletschnigg.............. . . 14 ii 50 „ Malečnik 26. Koschak................ . . 19 ii 80 „ Košak 27. Wodlperg................ . . 25 11 134 „ Vodole 28. Fraunamberg.............. . . 9 ii 34 „ Gorca 29. Tragutsch ............... . . 1/ „ 122 „ Dragučova 30. Schlofiberg............... . . 26 ii 97 „ 551 druž. 2186 duš Vikarijat Sv. Martin. (Das in der Pfarre St. Peter gelegene Vikariat St. Martin.) 1. Wombach. Vicariat St. Martin .... 68 duš Vumpah 2. Oberteibling............ .....13 „ 49 „ Zg. Duplek 3. Unterteibling............ .....17 „ 81 ii Sp. Duplek 4. Seitendorf............. .....15 „ 68 „ Zitečka vas 5. Sauerdorf............. .....11 „ 49 ii Završka vas 6. Grofi Wintersbach......... .....18 „ 104 ii Vel. Zimnica 7. Klein Wintersbach......... .....16 „ 99 ii Mala Zimnica 8. Jablandorf............. .....15 „ 47 ii Jablance 9. Oberwurz............. .....13 „ 51 ii Zg. Korena 10. Unterwurz . ■ . ........... .....14 „ 60 n Sp. Korena 11. Dvorjanach............ .....13 „ 55 „ Dvorjane 12. Weschitza............. .....12 „ 39 „ Vešica 13. Stainberg ............ .....28 „ 96 ii Stamberg 14. Wreskonje..................19 druž. 67 duš Brezkovje 15. Kosomora..................17 „ 59 „ 16. Petschitzherg.................21 „ 80 „ Pečica 17. Winzenberg.................27 „ 91 „ Vince 18. Straschisberg................31 „ 103 „ Stražišče 19. Ziglenzen..................23 „ 79 „ Ciglence 20. Teiblingberg.................35 „ 105 „ Duplješki vrh 21. Wombachberg........ ...... 27 „ 88 „ Vumpaški vrh 22. Unterwurzberg................25 „ 82 „ Sp. Korenski vrh 426 druž. 1620 duš 4. Selnica. 1. Zellnitz. Župna cerkev.........55 družin 250 duš 2. Zerstreute Gegenden ze Anflufi.....39 „ 200 „ 3. St. Johannes, Filial ..........27 „ 129 „ 4. Rein und Gerstorf •....•.....16 „ 90 „ 5. Zerstreute Gegenden an der Frefinerpfarr 36 „ 268 „ 6. Zerstreute Berggemeinde des sogenannten Wormuthsberg...........40 7. Schernitzgraben, einzig in zerstreuten Hausern bestehend........ . 17 8. Die Gegeud Heil. Geist einzig in zerstreuten Hausern (Filial nach Leutschach gehorig) 20 9. Waltzberg einzig in zerstreuten Hausern bestehend.............10 10. Bachzellnitzer Rinka einzig in zerstreuten Hausern bestehend........10 11. Hochster Gipfel des Slemingberg in zer- streuten Gegenden bestehend.....28 12. Tresternitzer Gegend..........35 13. Krottendorf und SchloS Wildhaus Filial 49 ohne Geistlichen 14. Dorf Feistritz.............10 186 105 61 92 78 109 182 208 42 Selnica Raztresene hiše Janževa gora Breg in Gerečja vas Raztresene hiše ob brez-niški župniji Vurmat, raztresene hiše Čermeniška graha, samo raztresene hiše Sv. Duh, istotako Boč, istotako Ob selnički Rink>, istotako Najvišji del Slemena,, istotako Brestrniška okolica Zabjak in grad Viltuš Bistrica 392 druž. 2000 duž D. Okraj Nemškega vitežkega reda. 1. Velika Nedelja. 1. Grofi-Sonntag.......... ......21 druž. 115 duš Velika Nedelj 2. Draxelberg.......... ......17 >» 71 „ Drakšl 3. Dobrovschagberg........ ......7 „ 23 „ Dobrovščak 4. Haindlberg........... ......14 „ 71 „ Hajndl 5. Leftnitzdorf und Berg...... ......40 211 „ Lešnica 6. Lunaberg............ ......5 »» 19 „ Lunovec 7. Michldorf............ tt 232 „ Mihovci 8. Runzenberg........... ......29 tt 101 „ Runeč 9. Klucharovetz.......... ......38 tt 239 „ Ključarovci 10. Schardingdorf und Berg.......... 29 druž. 134 duš Šardinje 11. Sodrneztag................ 32 „ 191 „ Sodinci 12. Stanalngerdorf und Berg.......... 26 „ 109 „ Stanovno 13. Stermezberg............... 15 „ 71 „ Strmec 14. Seneschitzdorf und Berg.......... 31 „ 174 „ Senežič 15. Tergovischedorf.............. 35 „ 210 „ Trgovič 16. Vitschanezdorf und Berg.......... 47 „ 209 „ Vičanec 17. Senig und Schwababerg.......... 37 „ 193 „ Senik in Zvab 18. Seanzadorf............... 15 „ 87 „ Sejanci 19. Stresetinberg.............. 14 „ 66 „ Stresetin 20. St. Thomas. Vicariatskirche davonwerden versehen : 20 „ 105 „ Sv. Tomaž 21. Gradischenberg........... '5 „ 48 „ Gradiše 22. Hueberberg................ 7 „ 28 „ Hujbar 23. Hranigovec................. 16 „ 93 „ Hranigovec 24. Karatschitschdorf und Berg......... 31 „ 179 „ Koračice 25. Lochendorf................ 53 „ 232 „ Lahonci 26. Malavefs................. 16 „ 88 „ Mala ves 27. Mesgovzen................ 12 „ 42 „ Mezgovci 32 „ 150 „ Peršetinci 29. Sakovez................. • 27 „ 127 „ Rakovci 30. Rittenberg................ ■ 8 „ 29 „ Ritmerk 31. Rusmanez............... 50 „ 251 „ Rucmanci 32. Senschag................. • 11 „ 32 „ Senčak 33. Ragorzen................. .11 „ 43 „ Zagorci 34. Savzen.................. 52 „ 277 „ Savci 35. Ternovzen................ • 14 „ 67 „ Trnovci 36. Boronechitz................ ■ 18 „ 123 „ Bratonečiči 37. Podgorezdorf. Filialkirche S. Leonardi, davon werden versehen:............ .26 „ 136 „ Podgorci 38. Lafsigovez................ • 12 „ 57 „ Lasigovec 39 Osluschofzen............... ■ 24 „ 129 „ Oslušovci 40. Prerod.................. .21 „ 73 „ Prerad 41. Prezlava................. .10 „ 37 „ Predava 42. Pollanzen................. • 29 „ 142 „ Polanci 43. Samuscheg................ ■ 43 „ 212 „ Samožani 44. Tibalez.................. .34 „ 127 „ Tibolci • 11 „ 64 „ Brezovec 46. Brefsnitzen................ • 25 „ 119 „ Breznica 47. Zuetkouzendorf.............. ■ 48 „ 259 „ Cvetkovci 48. Zuetkouzenberg.........• .... • 14 „ 55 „ Cvetkovščak 49, Sterjanzendorf und Berg.......... ■ 14 „ 69 „ Sterjanci 1185 druž. 5919 duš 2. Sv. Miklavž. 1. St Nikolai, župna cerkev.......... 40 druž. 238 duš Sv. Miklavž 2. Kaysersberg...............49 „ 173 „ Kajžar 3. Weinberg........ .........70 „ 228 „ Vinski vrh 4. Brebrobnigg...............147 „ 557 „ Brebrovnik 5. Wusmetincz.................30 „ 143 „ Vuzmetinci 42 druž. 181 duš Hermanci 50 „ 169 u Ilovci 15 „ 75 it Krčevina 22 „ 70 it Jeruzalem 10. Michalowetz. Filial Allerheiligen, davon werden 1 Mihalovci (Sve 45 „ 183 „ i tinje) 32 „ 150 it Libanja 49 „ 169 „ Pavlovski vrh 13. Welistchen................. 55 „ 214 it Veličane 14. Pleschiwetz................. 29 „ 118 ti Plešivec 15. Ivankowetz................. 40 „ 118 „ Ivanjkovci 16. Zerovez.................. 25 „ 96 it Cerovec 17. Scherawinetz................ 58 „ 224 „ Zerovinci 18. Hueber................... 9 „ 29 tt Hnjbar 19. Kaag. Filialkirch S. Wolfgang; davon werden ver- ) Kog 75 „ '269 n S (Sv. Bolfenk) 20. Vitana................... 44 „ 215 II Vitan 21. Latschovetz................. 34 „ 125 n Lača ves 22. Jastrowez ................. 33 „ 131 „ Jastrebci 23. Gomilia.................. 44 „ 206 ti Gomila 1037 druž. 4081 duš 3. Ormož. 1. Friedau. Zupna cerkev . ...........84 druž. 483 duš Ormož 2. Hardeck....... ...........18 n 115 „ Hardek 3. Dobrova....... ...........17 ti 87 „ Dobrava 4. Loschnitzberg..... ..........12 ti 39 „ Lešnički vrh 5. Lutrenberg...... ...........34 tt 133 „ Litmerk 6. Paulofzen....... ...........23 » 135 „ Pavlovci 7. Puschendorf..... ..........30 „ 181 „ Pušenci 8. Kulmberg. Filial .... ...........82 it 362 „ Hum 9. Lobertschitsch..... ...........28 ti 163 , Loperšice 10. Krenkendorf..... ...........28 „ 186 „ Frankovci 356 druž. 1884 duš 4. Središče (Polstrau). 1. Ober-Polstrau..... ...........27 druž. 163 duš Zg. Središče 2. Markt Polstrau..... ...........18 ti 110 „ Središče trg 3. Adrianzen....... ..........123 ti 670 „ Vodranci 4. Gedeninzen...... ...........14 II 74 „ Godeninci 5. Schalovzen...... ...........44 it 265 „ Salovci 6 Obrisch und Grabendorf ...........67 ti 401 „ Obrež in Gr 293 druž. 1684 duš Za lavanunsko škofijo, to je nekdanjo pražupnijo Dravograd in njene župnije žal i bog ne moremo navesti enakega izkaza iz 1. 1782. Kraje sicer navaja skoraj povsod Orožen (I.), pa (brez števila duš ali rodbin. Vlada pa s temi izkazi ni bila zadovoljna. Jožef II. je 12. septembra 1782 (gub. 24. septembra) izdal nova natančna navodila, kako se naj spozna od okrožja do okrožja vsako krajevno razmerje. V to sv-rlio morajo okrožni glavarji v teku 6 tednov dOznati želje posameznih gospoščim in občin glede lastnega dušnega pastirja po danili pravilih, želje preizkušati in svoje mnenje v omenjenem času poslati na deželno- vlado. Nato bode viliafdSa stopila v stik z ordinarijati, da se tudi oni v teku nad&ljnih 6 tednov izjavijo o potrebi nove župnije ali lokttlije. Pri novi razdelitvi se ne srne gledlati na sedanje župnijske meje, ampak samo na potrebe prebivalstva in kraja- Tudi naj prenehajo vse dosedanje excurrendo-kaplanije. Dne 29. oktobra je določil gubc-rnij, naj v popolnejšo dlosego nameravane ureditve škofijstvo dekanom zapove, da z okrožnimi glavarji sodelujejo, skupno razsojajo ali nasprotno mnenje na zapisnik dajo. Nato je sekovski ordinarijat dlne 6. novembra 1782 izdaš sivojo »Instruction der žum neuen PfanrsTIrrich-timgs-Gesohaft beyzuzi-ehenden Commissarien.« Z ozirdm na cesarsko- povelje z dne 12- septembra t. 1- še (jte cesar 20. olk-tobira t. 1. nadalje zajplcKvedall, da naj okrožni glavarji -po predpisanih pralvilih skupno delujejo po od oirdimarijata določenih dekanih piri poizvedbi- krajev za nove župnije in določbi potrebnih dušnih pastirjev, ki bi se naj nastavili1. Naroči se torej po danem navodilu Vsakemu dekanu za vestno in natančno izpolnitev najvišje volje sledeče: 1. Dekan naj z dotičnim okrožnim uradnikom župnije svoje dekanije prehodi in vse -okoliščine natančno poizvedtije; 2. naj naslednja navodila8 vsaki čas kot merilo smatra, namreč A- Ustanovitev župnije ali krajevne ka-planije je potrebna, ako župljani zaradi vode, visokega gorovja-, snega v zimi ali slabih potov svojo župno cerkev težko dosežejo ali so celOi od nje ločeni. B. Kjer je p-ot čez eno uro dollga. C. Kjer šteje občina čez 700 idlutš, razen v krajih, kjer so katoličani mešani z drugoverniki; v tem slučaju zadostuje tudi manjše število, 500, tudi morda manj oseb. V takih krajih je pouk v veri in dušoskrbje zaradi nevarnosti odpada še potrebnejše- G. Oni krajS zaslužijo poseben ozir, ki imajo cerkev, in ki po dokumentih lahko- izkažejo, dki, so v starejših časih že imeli župnika ali lastnega duhovnika, in kjer se nahaja že nekaj zaloge za prevžitek duhovnika^ D. Druga pridieiitev ali predčl-itev župnij je potrebna-, ako- mora župnik pri oskrbovanju svojih župljanov hoditi skozi drugo župnijo, ali ako ima svoje žup-Ijane v kraju, ki ima itak svojega duhovnika, kjer se torej meša več žu-pnij; ali pa, ako imajb župljani v drugo župnijo veliko bližje, v svojo pa daljšo in težavnejšo pot. 3. Po- teh navodilih se naj zahteve gospošči-n in občin po lastnem dušnem pasti-rjii skupno- s poverjenikom politične obla-sti preiščejo in potem soglasna ali nesoglaisna mnenja na zapisnik dajo; in 4. posebni preiskovalni zapisnik vodijo in ga po končani komisiji s popolnim svojim mnenjem predložijo duhovni oblasti; 5- Ker pa so take preiskave na podlagi najvišjega ukaza nekatera okrožja že zasebno v tej ali drugi župniji izvedla, mora dekan, da lahko svoj zapisnik popolnoma napravi, Vsakega župnika, kjer se je omenjena komisija že dokončala, natančno izprašati, kakšna razdelitev ali ustanovitev župnij1 ali krajevnih kaplanij se je v njegovem župnern okrožju predlagala, kako in iz katerih vzrokov? Konečno 6. in zadnjič pričakujemoi vso natančnost in vnemo, bolje pa še zapostavljenost vsake sebičnosti in strankarstva, kratfoomalo tako postopanje, ki važnosti zadeve brez posebnega priporočila odgovarja. V Gradcu, 6. novembra 1782. Josephus Adam us, škof sekovski.« Ker je 'Upniški dekan' (Volbenk Inoc. PoB) Obolel, je škof dne 14. novembra 1782 imenoval iviniškega župnika Ant. ZiegleHa. za duhovnega komisarja v Upniški dekaniji, kamor so takrat pripadale tudi župnije S večin a, Jarenina in Sv. Lenart v Slov. gor. ŠfoofijStvo je namreč že 7. 'novembra vse dekane kot svojte duhovne komišalrje vladi javilo, in 29- novembra gubernij naprosilo1, naj ta duhovne komisarje naznani tudi svojim poverjenikom. Posamezni zapisniki so kmalu prihajali- Pa vlada je spoznala, da bodo stroški za nove župnije in krajevne kaplanije velikanski. Zato je že 24. decembra 1782 (gub. na ordinarijat 3. januarja 1783) škofijstvom naznanila, da se bodo iz verskega skladla (ki se je v ta namen zložil i2 premoženja odpravljenih samostanov) plačali samo župniki; za cerkve, poslopja i. t. d. pri novih župnijah pa mora skrbeti patron, bodisi da je država, študijski sklad (iz premoženja. 1- 1773. zatrtega reda D. J.) ali pa kak drugi patron. Delo ni hitro napredovalo- Nekateri diuhovni komisarji so bili precej počasni, zopet je manjkalo' to ali o,no — tako n. pr- pošlje gubernij razpredelnico 7. junija 1783 nazaj, ker so manjkale v isti župnije južno od1 Drave, ki bodo po novi ureditvi škofijskih mej prideljene sekovski škofiji. Dotična razpredelnica nam podaja sledečo sliko: Popolnoma neprizadeta je samo župnija Mala Nedelja; samo povečane so tri župnije: Negova, Sv. Andraž in Sv. Marjeta pod Ptujem. S edinim že obstoječim župnijam se pridelijo majhni kosi itc dlrugih župnij1; ddi pa se 29, oziroma 30 župnij. Najbolj prizadeti sta župniji Jarenina in Radgona (oziroma Sv. Peter), pa le navidezno, ker se že obstoječe llolkalije ne smatrajo kot take, ampak še 'vedno kot deli župnije rnaitice. Od izločenih delov bi nekateri prišli že k obstoječim župnijam, iz ostalih pa se naj ustanovi 28 novih župnij in 12 krajevnih kaplanij. Med župnijami in lokalijami pa je razlika samo ta, da ima župnija .vsaj enega kapela,na, lokailfa pa samo enega duhovnika, zadnjemu je bila tudi nakazana manjša plača. Sčasoma so dbbili tudi lokalni kurati ali krajevni kapelami formalno naslov: »župniki«. Dvajset od na novo predlaganih tvorb je imelo nastati popolnoma v okviru, ostalih 20 pa je bilo sestavljenih iz divedi do petih žuipnij (zadnja: Sv. Marjeta ob Pesnici). V dveh nekdanjih pražupnijah so imele svoje dele: Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv- Kungota, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv1- Trojica v Slov. gor., Sv. Ana v Sltov. gor-, Lahonščak, Polenšak, Sv. Martin pri Vur-bergu, Stražiišče (Sv. Barbara), Lajtersberg, Sv. Ožbald ob Dravi; dve župniji izven dosedanjega Oklvira (Sv. Lovrenc nad Ivmikom, Sv. Duh na O- v.) Na osmih krajih bi bile potrebne nove cerkve. To je bil prvi načrt. Spremenilo še se je marsikaj. Le tam, kjer so že vikarji in kuraltl bili nastavljeni, so- postali samostojlni, kakor hitro* so bite meje popolnoma urejene- Pilsarjfenja je bilo mnogo. Načrti političnih oblasti so bili predloženi ordi-narijatu, načrti dekanov zopet guberniflu.9 Spreminjevalnih predlogov je kar deževalo. Nekatere razpredelnice so se tudi zamudile. Zraven tega pa je vlada z ureditvijo župnijskih mej spravila v zvezo* tluidi r edlo vini š k o vprašanj e.10 Zato se moramo tudi s tem vprašanjem baviti, ker so bili s tem prizadeti tudi samostani našega ozemlja. Z dvornim odlokom z dne 28- februarji 1782 je cesar določil, da se morajo samostanska posestva in glavnice v celoti porabiti za ustanovo verskega ali župnijskega1 skladia, iz katerega bi se naj posameznim redovnikom izplačevala pokojnina; kar pa je odlveč in pioi smrti redovnih oseb-vpokOjencev pa se naj vsi d:ohodki verskega sklad'a samo in v celoti porabijb za prosipeh vere v dobrobit bližnjega.11 Mesca julija istega leta se je ustanovila »dlihovna dlvorna komisija« (geist-licihe Hofkomtnission). Ravno- ista je napravila iZ prerejevanja župnij župnijsko i n samostansko ureditev. Po njenem mnenju je bil edini in najvišji smoter vsakega samostana dušno pastirstvo. Škofje in deželne vlade so morali pri svojih predlogih za ureditev župnij tudi predlagati, kateri samostani se naj obdržijo za pomoč v ditšhem pastirstvu.12 Takojšnja odprava »nepotrebnih« samostanov pa bi verski sklad preveč obtežila, zato so jih počasi zapirali, v kolikor je bila priložnost, da so njih člalne vporabili1 dlrugod. Novi kapelam (cooperatores) so se morali izključno, župniki in kuratje (krajevni kape-lani) pa pred vse -m izbirati iz mendikamitoVb akO so bili »zmožni« za dlušno pastirstvo-13 Na ta način so- se združile pokojnine in plače nastavljenih dit-hoivnikov-redtovnikov in varčevali izdatki iz verskega sklada. Poznejša zatiranja samostanov niso imela več toliko namena, dfet bi redovniki prenehali, ampak da bi se z njihoviim premoženjem oiačil verski sklad. 1783. avg. 16. je poslala vlada gubernijem nalog, da se z ustanavljanjem župnij naj združi tudi občno urejenje redovnikov, ker so redovniki tudi za-naprej potrebni za daiSoskrbje. Kateri pa se lahko pogrešajo, se naj spojijo z drugimi samostani- 1. Po vpostavitvi novih župnij in kapelanij se dlušoskrbje jako pomnoži, zato pa so redovniki že sedaj v pastirstvu izven samostanov- Taki samostani naj se pustijo. in se naj samo tam skrčite, kjer so po ustanovitvi nove župnije alli po bližini drugih redlovnikov nepotrebni- 2. V visakem okrožju ene ali več ur, kakor tudi v mestih naj ostane en samostan v dhšnopastirsko pomoč, ako prostori to pripuščajo. 3. Vsi samostani, ki imajo 30 ali več članov, se naj vprihodnjič v določenem številu (»muimers claiustis«) na polovico znižajo, pod 30 čliani pa na dve tretjini- Še pri manjšem številu pa se naj nastavijt) na župnije ali prestavijo v druge samostane. 4. V »numers claiusus« se ne sunejo všteti v paistirstvu nastavljeni redovniki. 5. V večjih samostanih, ata> je tam obširnejše poslopje, se naj stari nezmožni dirhovniki nastanijo in tam svojo pokojnino uživajo. 6. Starim župnikom (to se pravi: na starih župnijah) naj se dosedanje ustanove pusti&o- Zato se naj tudi taki predlogi opustijo, po katerih bi bili taki župniki v svojih dohodkih prikrajšani in novi na škodb starih zalagani. Ti predlogi naj se izvedtejo po dekanatih aii škofijskih vikarijjlaltih. 28. avgut-ta zahteva gubernij na podlagi tega naloga, od škofijstva 1. Natančni izkaz s krstnim imenom in priimkom duhovnikov, ki so v posameznih samostanih dhe 1. septembra t. 1- 2. Imena vseli redovnikov, ki so pri ordinarijatu napravil izpite za dušno pastirs'tvo in je tudi prestali. 3. Zapisnik vseh redovnikov, ki1 so res v dušnem pastirstvu, in 4. Kateri samostani naj se obdlržijO- za pomoč v pastirstvu.14 1783. siept- 25. omenja vladla dVorni oldlok z dfae 12. t. m., po katerem cesar zahteva, da se pri podlefljenju župnij (beneficijev) mora glled^lti saimoi na zmožnost in vredlnost duhovnika, ne pa na to, ali je posvetni duhovnik ali redovnik, akoravno se je na redovnike nemendikante (avguštince, benediktince, cistercijance) posebno ozirati; za novo ustanovljene župnije prositi imajo pravico redlovniki i m posvetni duhovniki- 1784. januarja 5. zahteva dvorni odlok seznamek vseh župnij, katere pri-padajO' inozemskim škofom; zato nalaga gubernij 9. januarja sekovskemu škofu, naj javi vse one župnije, ki so v dosedanji solnograški škofiji na Štajerskem. 13. januarja pošlje oirdinarijat zahtevani imenik; med njimi najdemo: Svcčina, Jarenina, Sv. Lenart v Sloiv. gor,. Radgona, Sv. Peter pri Radgoni, Sv- Magdalena pri Radgoni (Kapela, vikarijat «li 1. kapi). Apače, Negova, Sv. Benedikt v Slov. goir-, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Jurij na Sčavnici, Mala. Nedelja., Sv. Križ pri Ljutomeru, Ljutomer, Ptuj, Sv. Ožbald pri Ptuju, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Sv- Urban v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Rupert v Slov- gioir., Sv. Marjeta pod Ptujem, Maribor, Sv. Peter pod Mariborom, Kamnica, Selnica* Vel. Nedelja, Ormož, Središče, Sv. Milklavž prli Ljutomeru. Razen predjožefiiTskili župnij se navafiata tukaj samo Sv. Peter pri Radgoni in Kapela. 1784. januarja 29. naznani gubernij ordinarijlaitu dvorni oldlok z dne 18- januarja, da se naj vsa »beneficia simplicia« (nadarbine brez dušoskrbja* kakor grajska in enaka) spremenijo v »eurata« (z dlušmim pastirstvom) ali pa: porabijo v zalogo novih župnij lin krajevnih kapitanij. 12. februarja pa dvorni odlok z dne 16. januarja 1 1., da se naj1 visi piredllloigi gleldte ustanovitev župnij1 zapišejo v razpredelnice z zaznamovanjem okrožja-, škofije, dlekianata; katera »be-ne-ficia simplicia« se naj opustijo, kani pripadajo- nove župnije ali lokalijie, ali h kakemu samostanu ali posvetni župniji- Prve se naj utelesijo (inkorporirajo) samostanom. Orldinariji se naj pri tem ozirajo tudi na one d'ele, čez katere še nimajo jurisdikcije, pa bodlo njihovi škofiji prideljeni. Razpredtelha se naj ravna po škofijah, ne pO deželah. Oirdinarijat pa odgovori, da jc glede redovnikov že odlgovOril 27. septembra 1783. 4- aprila 1784 vpošlje škofijstvo novo razpredelnico vladi in ob enem tudi imenik samostanov, ki so- z ozirom na dušno pastalrstvO- nepotrebni. Med temi so:10 Avgušfcinei na Muti z 22 duhovniki Donrinikanci v Ptuju z 22 duhovniki Frančiškani v Ormožu s 17 duhovniki 'Kapucini v Cmureku z 22 duhovniki Kapucini v Ptnjui z 22 duhovniki Kapucini v Mariboru z 22 duhovniki- 1784. junija 27. izda vladk nov dVorni odlok (gub. 15. jlulija), po katerem se maj ustanovitev novih- župnij ne izvede posamezno-, ampak vi vseh deželah ob enem. Ker je sekovska škofija sVOje poročilo- že oddala, še je samo potrebno -dblstaviti število duš onih mest, kjer so- se predlagale nove župnije-To stori ordinarijat 23. jlulijla- in pravi, dla ima v novoprideljenem delu svoje škofije samo tri večja mesta-: Rad'gona- 1561 duš, Maribor 3770 duš in Ptuj 2288 duš, kjer pa nove župnije nilso potrebne zaradi števila duš, ampak zaradi dvojnega jezika, da bi se v eni cerkvi vršila služba -božja nemški, v dlrugi pa sllovcnski. Ker vlada (30. septembra 1784, gub. 7. okt-) zahteva, dla- novi župniki z dušnim pas-tiirstvom prevzamejo tudi veronauk (v veri in nravi), se naj samo taki predlagajo, ki so k-ot preparandi takozvani »Normalschulkurs« končali in imajo- zato dokaze (Atteste, spričevala). 1785- junija 18. ustanovi vlada na Štajerskem v celem 191 niovih župnij in krajevnih kaplanij, za naš del blizu 60.le Za natančno izv-cdbo pa določa sledečo »Allerhochste Hofresolution in geis-tliche-n Sachen« (štej. gubernij 30. junija t. 1-) Po predlogi poročila o upostavitvi župnij iln uravnavi samostanov na Šta» jersfcem z vsestranskimi opazkami duhovnih in svetnih uradov po- guberniju cesarju, je cesar zdaj pod 18. t. m- o tem sklepal in guberniju- sporočil za na-daljni uvod -in izvod. Pri celli zadevi s,e maj ozira ina d)ve glavni točki: Prvič za ustanovitev novih župnij ih krajevnih kaplanij v prid dušnega pastirstva in v zvezi s tem za mnogotere natančnejše pridelitve občin, in drugič za ureditev samostanov z oziram na sodelovanje v pastirstvu, za. odstranitev nepotrebnih samostanov in za dbločitev osobja za one, ki ostanejo. Kar se tiče pirve točke, obsega v prepisu št 1 priložena' razpredelnica kraje, v katerih se po cesarjevem povelju po znanih pravilih nastavijo lastni dušni pastirji kot župniki ali krajevni kaplani, ali se že obstoječim župnikom morajo prideliti pomočniki (coioperatores) v pomoč. Užupnjenje onih krajev, ki se morajo od svojih dosedanjih oddaljenih župnijskih cerkva ločiti in prideliti bližnjim, je cesar po škofijskih razpredelnicah in po izjavah okrožnih uradov potrdil. Ako se pri ilzvedbi pokaže, da bi ta ali drugi kraj, ki je bil prideljen že kaki obstoječi stari župniji, ali pa se taki, ki se bode ustanovila, lahko boljše priklopi, razume se samoolbsebi, da se naj to zgodi po mnenju okrožnih uradov in dlekamov; cesar namreč želi, da se občinam po krajevnih razmerah, kolikor mogoče v dušnem pastirstvu opomore. Razmere sklada (»fundi1«) vsaj točasno ne dovoljujejo, da se še večini občin, kjer bi nastava krajevnega dhšnega pastirja bila dobra, takoj usltreže- Zato SO' se gubernijti naznanile nekatere opazke, po katerih bi se takim, večinoma manjšim občinam, po krajevnih razmerah odgovarjajočim užupnjenjem opomoglo, in kako bi se naj postopalo, dbkler se s časom moči zaloge ne zbolj-šajo in se tuldi tem manje številnim občinam ne opomore. Izvedba razpredelnic in seznamkov se poi cesarjevi zapoved naj vrši po istem načinu1, kakor slo se pozvedbe rešile, namreč skupno od gubernija in škofijlstva po okrožnih uradih in dekanih. Pri novih župnijah, krajevnih kapelanijah in pomočnikih gre za določitev oseb in njihovih plač ter za stavbo potrebnih poslopij. Osebe se naj vzamejo dtelonra iz redbivnikov, deloma iz posvetnih duhovnikov- V razpredelnici št. 1 so. večkrat oni kraji že zaznamovani, na katerih se naj župniki in krajevni kapelam vzaimejb iz imenovanih samostanov, ki morajb potem obenem preskrbeti tudi mogoče potrebne pomočnike- Načelno se je sklenilo* samostanske duhovnike nastaviti na take kraje, ki pripadajo pod! samostansko gosposko ali ki so* izločeni od samostanskih župnij, že bili nastavljeni. Afco je v razpredelnici še več takih krajev z enakimi razmerami, naj se tuldi tam nastavijo redovniki istega samostana, četudi niso v razpredelnici omenjeni. Ker so redovniki za dušno pastirsitvo> že izprašani, se morajo v sporazumu ordinairijata s samostanskim predstojnikom izvolit/i samo taki, ki so po izpitu usposobljeni, in ti se naj takoj nastavijo-. Glede svbje odvisnosti od samostana se novi župniki in kraipevinS kapelani naj enako smatrajo, kakoir oni, ki SO' že v dušnem pastilrstviu nastavljeni. Ostala mesta se lahko piotem spopolniijo- z dlrugimi redovniki hi posvetnimi dbhovniiki, pri tem pa se bodle guibernij oziral posebno na dtuh-ovnike ilz redu-ciranih samostanov, da se na ta način reši zaloga poklojlnim, ob enem pa jih koristno- porabi za diržavo in vero. Pri svetnih duhovnikih se moira župnijski izpit ravnati po občnih predpisih, ki veljajo za vsa »beneficia cuiralta«. Gubernij bodfe v sporazumu z oirdi-narigatiom za -razpis novih župn® in krajevnih kapelanij!, talklo-j potrebno ukrenil in potem stavil svoje pr-e-dlloge za imenovanje z vodnim oZiirom na duhovnike zatrtih samostanov. Pri tem se škofijslbvo opozairja, da naj' določno naznani gube™ ju, katere nove župnije in krajevne kaip-elanije hoče zasesti z redovniki iz odpravljenih ali reduciranih samostanov, in katere s -svetnimi duhovniki. Bcneficijatoni, ki na-j prevzamejo* dlušno palstirslttvlo in -so zalto sposobni, se-naj takoj podeli jurisdikcija in naloži izvrševanje službe, kar jte toliko- lažje, ker -na krajih beneficijfcitov so že potrebne cerkve in stanovanje in se njlih spre-menitev iz samih misarjev v iredne dušne paistlrje lahko -uireldi brez zadržka in mnogih stroškov. Ako pa bi nekateri bili -nezmožni ah radi starosti in bolezni za dh-šno pastirstvo nesposobni, se naj smatrajo- kot de-ficiubnitii1, in če nimajo-nobene druge strehe, naj se spravijo s primerno1 pokojnino v- oisklrbo v- še ostale samostane, kjer -bo- itak dovolj p-rostoira, ko se nekaj redovnikov nastavi v dušno pastirstvo; njihova- mesta pa s-e naj preskrbijo s sposobnimi osebami po navadili poti predlaganja ionih, ki imajo na to pravico. S tem se obetom -opozori, naj1 se guberuiijii naznani, kateri- beneficijati so že nastavljeni v pastirstvu in kateri so za -to nesposobni to se naj ž njimi postopa po cesarski nairedbi, in katere osebe bi se naj nastavile na mesto- nesposobnih. V gubernju dtoposlani razpredelnici večkrat zaznamovani izpostavljeni kapelam in kuiraiti, ki so že v dušnem pastirstvu, stanujejo na svojih mestih in so od svojih župnikov preskrbljeni, se naj pustijo tam, ker že v svoji sedanji službi dejansko spolnjujejo določbe. V obče je samo treba določiti, da jini župniki dovolijo izvrševanje vseli župnijskih opravil na s-vojem mestu, da opravljajo božjo službo celo leto na svojih postajah in ne, kakor je tupatam v- navadi, ob gotovih praznikih samo v oddaljeni župni cerkvi- V -razpredelnici št- 1 navedeni takoizvahi kapelam in pri župnikih nastavljeni koo-peratorji se naj, kolikor nilslo- mesta že zasedena- po ustanovljenih be-n-eficijatih, vzamejo samo iz redovinikov-mendikantoiv, seveda kolikor so po izvršenem izpitu sposobni, in sifc-er zaradi tega, ker je s tem dlana priložnost, da se lažje izvedle koncentracija njihovih samostanov. Za prvo nabavo potrebne obleke v njihovi novi službi je cesar dOvolil za vsakega mendikanta .30 fl., ki se jim izplačajo- iz verskega sklada, kakor hitro bodo nastavljeni. Za preskrbo novih dušnih pastiiljev iz samostanov nem-endilkantov je ce-sar določil, da novim župnikom in krajevnim kapelanom dla prelat toliko, kolikor je v svoji priznan« letno- za njihovo hrano- nastavil sam. Tozadevni izkaz je M vposlan gubemijlu pod št. 3 s pristavkorn, naj se naznani predpostavljenim in izstavljenim dtušnim pastirjem, da bodo prvi vedeli, koliiko mtoratjoi dati, dlruigi pa, koliko morajb dobiti. Za oistale nove župnike na deželi je plača določena s 400 fl-, za krajevne kapelane 300 fl., za takozvane izpostavljene (eksponirane)' kapelahe 200 fl., za pri župnikih nastavljene koo.peratorje pa 150 fl. iz verskega sklada. Sanio-obsebi pa. se razume, dla beneficijat, ki je d o sedaj imel večje dohodke, tisite itudi zanaprej obldlrži, ker po občnem pravilu ne sme nihče v svojih ustanovnih dohodkih biti prikrajšan- Akoravno imajo krajevni kapelabii nekaj manjšo plačo^ kakor župniki in imajo- tudi manjši župni obseg, so vendar v duhovni jurisdikciji župnikom popolnoma enaki, imajo vsa žusma opravila in sb enako kot župniki podlrejeni bližnjemu dekanu, na kar se posebno opozarja. Potrebne cerkve in župnišča na krajih, kjtr nastavljajo- še ostali samostani svOje duhovnike in se jim prepusti patronat, morajb preskrbeti ti samostani po občnem pravilu paitronatskih pravic. Prežupmjenja iz bivše oddaljene župnije v bližnjo po odiobrenih predlogih naj okrožni uradi in dekani takoj izvršijo, da boidoi prizadete občine takoj deležne njim namenjenih dbbrot. Ako pa bi se pokazalo, da razmere tu ali tam pri preiskavi niso. resnično in pravilno bile določene, se dlovOiii okrožnim uira-dbm in dekanom, da napravijo svoje opazke in popravijo prvotne mogoče nepravilne podatke. Potrebno- pa je, da se take pridelitve občinam naznanijo, da vsaka ve, kateri župniji bo v bodoče pripadala. To se je že sporočilo okrožnim uradom in zapovedalb, da take preureditve župnij1 s soglasjem dekanov takoj izvršijo in izvršitev v teku 4 tednov poročajo. Ravnotako naj tudi v teku štirih tedinov v soglasju z dekani predložijo- svoje strokovno mnenje za zboljšanje razmer, alko bi se pri izvedbi izkazalo, da so se pri prvih poizvedbah glede krajev vrinile kakšne nepravilnosti. Razentega še je bilo potrebno razglasiti: 1. da so nove župnije in krajevne kapelanije od starih neodvisne in v jurisdikciji z njimi popolnoma enake; 2. da nove župnije nimajo nobene pravice do štolnine, v kolikor še ta ostane, ampak morajo isto prepustiti in obračuniti s starimi župnijami; 3. štollnina za sv. krst preneha z začetno ureditvijo za župnike in cerkovnike v celi dbželi. Župniki, ki po njenem odpadu mislijo, da so pod kongruo, naj to naznanijo, da se jim v utemeljenem slučaju nakaže pristojna, odškodnina iz verskega zaklada; 4- stairi župniki ostanejo popolnoma- pri ustanovljenih dbhodkih, novi pa se naj zadovoljijo s svojo plačo; 5. podružnice in kapele na deželi, ki niisb obenem župne ali samostanske cerkve, se v javni porabi v krajih z župno cerkvijo ali s podružnico presojajo po istih načelih, kakor veljajo za glavna mesta, ki jih je gubernij že pred ne- koliko časom razglasili. To se naznanja za odldajo potrebne juristiikcije, kar se j'e sporočite tudi okrožnim uradbm. Razume se torej, da se nobenemu kraju na deželi, ki ilrna samo eno cerkev, četudi samo podružnico, poraba iste ne sme odtegniti. Ker je večina preostalih samostanov imela večje število redovnikov, kakor je 'bilo v bodoče določeno, se je naročilo-, da se naj takoj znižajo na določeno število, da jim ne bode po izvedeni redukciji vzeta priložnost za preskrbo potrebnega prirastka dobrih duhovnikov. Vsi nadštevilni, najstarejši in naznezmožnejši , ki sicer naj tudi naprej ostanejo v samostanu db smrti in se po svoji moči pritegujejo redbvnim duhovnim vajtim, se naj zapišejo v posebni seznam z imenom in starostjo ter se njih odbadek od1 leta db- leta sporoča. Po smrti takega, dosluženca (emeritus) pa ne smejo drugega* sprejeti, ampak naj se namenjena rediukcija izvede. Ako pa iz določenega števila za samostan ta ali oni umrje ali se nastavi v dlušno pastirstvo, smejb samostani dlruge sprejeti in po dokončanih študijah v generalnem semenišču pripustiti k obljubam, dti bodb imeli vedlno potrebni dbrastek za samostan in za pastirstvo. Ako pa imajo drugi samostani in redlovi kakšno spremembo, sc jim sprejemanje novih članov nikakor ne sme dbvoliti, dokler niso v drugih reducirani h samostanih istega redla sposobni nadštevilni člani preskrbljeni. Potrebni re-dbiviniki se naj vzamejo- iz takih samostanov. Samostani za koncentracijo ne smejo sprejemati novih članov irazen iz odpravljenih samostanov, predstojniki naj sami dbločijo take samostane i- t- d. Sicer pa naj gubernij pri dbp-ustljivih razmerah takoj začne -samostane odpravljati. Komečino še je govor o redu za službo -božjo v manjših mestih, kjer se na] ravnajo po razmerah. Kjer pa so razni jeziki v rabi, tam se naj1 ozirajo na to razmerje z menjavo- službe božje in pouka (pridige); sicer pa- ni pOitlrebno, da bi v takih malih krajih -bila vsake pol ure maša- iln zato- posebej nastavljeni duhovniki, ampak število maš s-e naj1 ravna po številu dhliovnikov v dlušnem pastirstvu in v primernih urah, da se lahko prebivalstvo vdeleži sv. maše. V našem delit so razen že obstoječih vikarijato-v i-11 1-oikalij predlagani kraji Mi -sprejeti -razen Sladkega vrha, Sp. Gradišča in Cezanjevec; tudi za. Vel-ko sioi ise, kakor se vidi, še le pozneje oldlOčili. Iz druge priloge zvemo-, dla je vlada za to, -da se skuša za krajevno kaplanijo v Sp. Gradišču namenjenih 471 duš priklopiiti eni a-li drugi že obstoječi ekspozituri -v jairemilniski župnij} (so ostale do 1. 1871. pri Sv. Jakobu, pote-m pa delloima bile užupnjene k Mariji Snežni). Za Radgono se je smatralo nepotrebno ustanoviti sl-o viensko župnijo, slovenska služba božjla se naj opravlja v Marijini cerkvi v Radigoni. V marenberškem okraju bivše labodske škofije se naj Sv- Pankrac, Sv-Jernej in Sv. Ožbald (ob Dravi) z malini številom diiš (369, 453 in 313) primernejše drugam prideiijo. O Cezanjevcih pa tudi v drugi prilogi ni nič omenjeno, bila je torej ta-moštnja lo-kallija -vendarle sprejeta? 1785. 31. julija vpraša škof gubernij, kako. dlaieč je že uspela ureditev župnij; akoravno do sedaj še ni izvršena, bi vendar on rad1 sodeloval. 6. septembra, je škofijstvlo' poslalo frnenik duhovnikov, ki bi se, naj nastavili na novih župnijah in lokalijiih; a ker še marsikje manjka župnišče ali cerkev, še se ne morejo itakoij1 nastaviti. Od: 1. 1783. je v dušno pastirstvo nastavljenih 80 redovnikov v novi sekovski škofiji. Med sposobninmi redovniki so vsi Slovenci, in vtečina nemških uporabljeni- 10. septembra pa omenja ško-fijstvo, da se predlogi z dlne 4- aprila 1784 niso zgodili brez vzroka; zato je proti t- 3. 12. septembra. 1782 izdanega regulatiiva in je nemogoče, da bi po cesarjevem odloku Sv. Ilj in Sv. Jakob po številu dtuš ne postali župniji z dvema kaplanoma; e n dluhovnik ne more tam zmagovati pastirsttva. Na škofovo, vlogo- z dne 6. septembra od>govori gubernij 12. oktobra 1785. da se novi kurati še ne morejo nastaviti, dokler cesar ne potrdi predlogov in se ne nakaže njihova plača. Dan pozneje, 13. oktobra še dbstavi, da se sicer vzame oziir na škofove želje, a župnij še vendar ne sme raizpilsati- 20. oktobra pa še naiznanja, dJa se pred zasedanjem novih župnij 1. morajo vsa oblastva (gosposke) izreči, hočejo li pri navadnih obveznostih prevzeti cerkveno varstvo- (patronat) čez nove župnije in krajevne kapelanije, pri čem bi dobili tuldi pravico, predlagati nove župnike. 2. Na župnije, ki še nimajjb cerkve ali župnišča, se pred izvedbo teh ne smejo- župniki imenovati (in zastonj plačevati). Pač pa se naj v najkrajšem času napravijo načrti. Ako manjkajo- samo župnišča, naj se vprašajo tozadevni duhovniki, bi se-li zadovoljili s kakim začasnim stanovanjem. 11. novembra 1785 predloži ordinar-ijat guberniju seznam onih župnij in lokalij, ki bi se lahko takoj zasedle, ker so- tam že cerkve in za duhovnike vsaj' začasna stanovanja — izvzeti so v seznamu vsi p-rešnji- vikarijati in lo-kalije. Za naš obseg najdemo v seznamu: Župnijbi Sv. Trojica; pastirstvo- prevzamejo tamošnji avguštinci. Župnijo Sv. Ana na Krembergu (manjkata šola in župnišče). Predlagani: P. Placid Brunader, kapucin v Brucku za župnika; P. Adalbert Rind-ler, kapucih v Gradbu pri Sv. Antonu, kot kaplan. (Zadnji je prišel tja 9. marca 1786 za pomožnega duhovnika.) Lokaiija Steinhof (manjka vse! grajska- kapela se mora razširiti). Za kurata je predlagan P. Bazilij Weneschegg (Benišek), kapucin v Ptuju. Lokal i jo v I v an jš o- v -s k e m vrhu (manjka vse!) Za kurata predlagan: P. Franc Korper, kapucin in pridigar v Ptuju- Župnijo Sv. Duh na Stari go-ri (manjkata župnišče in šola). Župnik predlagan- P. Firmijan SyrkO-, gvardijjan kapucinov v Radgoni; kaplan: Josip Wrezei (Brecel), tač-as kapelah v Svečihi- Lokacijo Hum (manjkata šola in župnišče): P. Kazimir Blatnik, frančiškan, ki je bil 1- 1782 pri občnem izpitu v samostanu v Judbnburgu, pozneje pa od vlade dne 5. oktobra 1784 diispenziran. Lokalijo Sv. Lenart pri Veliki Nedtelji (manjkata šola in župnišče): P. Anton Kranner (Kranar), minorit v Brucku. Lokalijo L a h o n š č a k (manjka župnišče?): P. Alipij Grabmann (?Gratt-mann), kapucin v Ptuju- Lokalijo K og (manjka samo šola): P. Oderik Mašek, minorit v Brucka. I. c. kalijo Miha lovci (Svetinje): Jurij Urbanič, kaplan v StraGgangu; je že pri enem konkurzu dobil prvi red. Lokalijo Jeruzalem (manjkata šola in župnišče): P. Diogen Mayer, kapucin v Radgoni- Slovensko, župnijo v Ptuju: Tamošnji minoriti. Zupmijb Sv- Marka (manjkata šola in župnišče): Tje se prestavita župnik in kapelan od Sv. Ožbaldla, ker se župnija Sv. Ožbalda opusti. Lokalijo Sv. Doroteje (Dornova): P. Gundislav Dernošnik, domini-kanec v Gradcu. Lokalijo- P o 1 e n š a k: P. Reginald Primic, dbminikanee v Gradcu-. Lokalijo Biš (Sv. Bolfenk): Simon flerič, kapelan v Lučanah, že izprašan in sposoben. Lokalijo Lajteršberg (-manjkata šola in župnišče Lkje pa cerkev?]): P. GaJl Gathey, frančiškan, tč- kapelan pri Sv. Katarini v Offenecku- Župnijo Sv. U 1 r i h izven Maribora, ali slovenska župnija v. Mariboru: Josip Frauenburgcr, ki je že poldrugo leto- p-rovizor, ne da bi dobival župnikovo- plačo-; je že pri nekem konkurzu dobil 1. -red. Lokalijo Sv. Križ pod (!) Kamnico (manjka župnišče): Franc Mayr, SieBenheimov beneficijat v Mariboru. Lokalija pa se je s 1. majhikoim 1786 podelila P. Poliču, frančiškanu-17 Mayr je postal prvi župnik pri S. Marjeti ob Pesnici {Orožen I. 76). Župnijo Sv. Mar jeta (ob Pesnici): Župnik: P- Ludbvik Jakomini, bivši avguštine-c-korar v Stainzu; kapelan: P. Lingl, kapelan pri Sv. Janžu v Sa-kov-ski -dolini. Prilpis: Kot kapelan Jakob Sohein, ker razen kapelana v Birk-felldu ni med redbvniki nobenenga kapelana., ki bi znal slovenski in bi bil usposobljen. Opomniti moramo, da so že -tukaj nekateri poznejši pripisi; -tako- Sv. Ana, Steinihof, Ivanjšovski vrh, Sv. Duh, Hum, Sv. Marko, Lajteršberg ih Sv. Ulrik pri Mariboru. Sicer pa so še vedlno bili razni zadržki pri tevajanjlu ureditve- Iz raznih poročil gubernij' ni spoznal, so-li okrožni uradi pri urejevanju župnih mej, vžup-nitvi, izžupmiitvi skupno z dekani postopali ali birez njih. Zato je 24- novembra 1785. ukazal ordinarijatu, naj se vse izvede v sodelovanju okrožnih uradov in dekanov. Kjer se oba dela -sporazumeta, naj se ureditev takoj izvede. Tu-patarn pa sb tudi prizadeti župniki ugovarjali in nasprotovali, zato zahteva gubernij 9. decembra 1785, naj škof temu odpomore; in 15. decembra, nalj se župnikom zapo-ve, d.a novo vžupnjene kraje kolikor mogoče prevzamejo s 1. januarjem 1786. Večina novih župnij je začela takoj delovati. Že 15. marca 1787 so dOlbili vsi izstavljeni (efcsponirani kapelani, vikarji i. t- d.) pravico krsta in pogreba, to je samostojnost župnika. Kjer pa je manjkala cerkev ali župnišče, tam je šlo seveda bolj počasi. Pozneje so začele samostojno uredovati tudi one župnije, kjer se jc moralo cerkveno zavetišče (patronat) še le ugotoviti. Ta ali ona ustanovitev se je pokazala po prvi vnemi nepotrebna ali težko- izvedljiva, posebno ako niso občine same prevzele potrebnih stroškov, drugih zavezancev pa tudi ni bilo; dlržava sama pa je hotela skrbeti le za duhovniške plače. Takoj po smrti cesarja Jožefa II. (t 20. februarja 1790) so se sicer škofje pri vladi pritožili proti raznim naredbam cesarjevim, kakor je razvidno- iz sejnega zapisnika dnhovne dvorne komisije z dne 18. decembra 179018 o »pritožbi radi nove župnijske razdelitve«. Zapisnik pravi, da se opravilo župnijske ureditve ni enostransko po političnih uradih izvedlo-, ampak vedno skupaj z duhovniško oblastjo, to je po okrožnih uradih in dekanih, ter po deželni vladi in konzistorijih. Da se število novih župnij od vlade obče ni pretiravalo, ampak se samo na potrebo skušalo omejiti, se kaže iz tega, da se je povsod od svetnih in cerkvenih poduradov skoraj na polovico skrčilo.19 Ako se torej škofje pritožujejo o [prevelikem pomnožen ju župnij, morajo- svoje lastne predloge obžalovati in še celo zadovoljni biti, da se je od predlaganih novih župnij smatralo p-recej nepotrebnih, izraženim glavnim pogojem neodgovarjajočih in s-e je njih izvedba odbila. Sicer pa je bila zaukazana nadaljna preiskava, če niso- nekatere nove župnije manj potrebne in bi s-e lahko odpravile. Ordinarijem in drugim prizadetim krogom je bila s tem dana priložnost, da stavijo svoje predloge in opazke glede misije zaradi pritožbe o- razdelitvi župnij je izvrsten, ker jte škofo-m na prosto dano, -da s sodelovanjem deželnih vlad o dosedanji razdelitvi župnij ali za od-boljše razdelitve- Kaj se je na to- storilo, nam ni znano. Opombe. 1 To je, take duhovniške ustanove, s katerimi je v zvezi dušno pastirstvo. 2 Grofu v Blumegen pa škof 18. decembra 177' poroča, da bode po možnosti pri nameravanem vladnem podjetju rad sodeloval. ® Joseph II. und die auBere Kirchenverfossung Innerostereichs. Stuttgart 1908; str. 231 in nasi. 5 Str. 241. "V graškem škofijskem arhivu še je mnogo takih župnih obrisov seveda več ali manj idealnih in pravi legi posameznih krajev odgovarjajočih; med njimi pa se najde tupatam krasna župna karta. '1782, 21. julija, kakor sledi iz drugih virov. 8 Sek. škofijski arhiv. 9 Navedeni so le kraji, ki so sedaj v naši državi. 8 Gl. tudi Dr. Kušej st. 250—51. 9 Comm ssio aulica in geistlichen Sachen na sek ordinarijat dne 16. aprila 1783: Krazevni komisijonelni zapisniki ptujski, ormoški in središki se vpoš-ljejo v mnenje. Ob enem se naj preišče, se Ii naj v emureški župniji mariborskega okrožja nova župnija ali lokalija ustanovi na Velki in na Sladkem vrhu. (Ord.) 10 Glej dr. Kušej str. 9. 11 Na n. m. 238. "N. n. n. m. 239. 13 N. n. n m. 245. 14 Na compelle vlade z dne 26. avgusta, gub. 11. septembra 1783. da se naj dne 29. aprila 1782 izdani obrazci pospešijo, odgovori sek. ordinarijat 7. oktobra, da so isti že itak 21. julija 1. 1782. oddani. 15 Seznam glej Kušej 261 op. 1) JU Orožen I, 58, ima: P. Anzelm Belič. 17 Gl. Arhiv fiir Kunde ost. Gesch. Quellen 1. 4. (1850) str. 27. dalje, pos. str. 70. in nasi. 18 Navajajo se številke za Češko in Kranjsko. K str. 4315: Na našem ozemlju so bili sledeči samostani: V Cmureku: Kapucini, ukinjeni 24. aprila 1788. Ustanove in ustanovljeni darovi so znašali 5365 fl. V Radgoni: Kapucini, so izumrli. Oba samostana sta bila sicer na levem bregii Mure, a njih delovanje je segalo tudi na desni breg, v Slovenske gorice. Na Muti: Avguštinci eremiti, ukinjeni 6. okt. 1785. Takrat je bilo v samostanu 6 patrov in 3 bratje; čisto premoženje 26.606 fl. V Mariboru: a) Kapucini. Njih samostan je bil oddan 10. aprila 1784 minoritom, mino-ritski samostan pa so nameravali porabiti v vojaške namene, kar se je tudi zgodilo; današnja dravska vojašnica b) Minoriti, ki so 1. 1784. nastopili dedščino kapucinov (sedaj frančiškani). V Ptuju: a) dominikanci. Samostan ustanovljen 1230, ukinjen, 17. januarja 1786 5 patrov 3 bratje. Cisto premoženje : 66.558 fl. b) Minoriti: imajo predmestno župnijo. c) Kapucini, ukinjeni 6. marca 1786. Ustanove : 2932 fl. V Ormožu: Frančiškani, ukinjeni 5. aprila 1786. Ustanove: Premoženje: 10.811 fl. Pri Sv. Trojici v Slov. gor.: Avguštinci calceati; samostan se je ukinil 1. 1787 na prošnjo konventualov samih, ker njihovo premoženje za prtžitek ni izhajalo, darovi pa so bili redki. Cerkev je postala župna cerkev, prior in dva patra so postali dušni pastirji, 8 redovnikov je bilo vpokojenih. Verski sklad je dob'1 samo 15.511 fl. Razuntega še sta bila dva ženska samostana: V Marnbergu: dominikanke, ukinjene 21. marca 1782, 24 redovnic. Verski sklad je dobil 118.746 fl. V Mariboru: celestinke; samostan ukinjen 2. aprila 1782, 17 redovnic. Verski sklad je dobil 10.784 11. (Po dr. Kušej-u str. 279-284.) Pri za pastirstvo „potrebnih" samostanih bi se naj dosedanje število redovnikov znižalo : Kapucini v Radgoni do sedaj : 30 zanaprej : 15; Minoriti v Ptuju do sedaj: 19 lanaprej ostanejo ; Minoriti v Mariboru do sedaj 12 zanaprej ostanejo; Avguštinci pri Sv. Trojici do sedaj 14 zanaprej ostanejo (sicer glej gori). K str. 4310: (Dr. Kušej str. 261 op. 1) Z dvornim dekretom dne 18. junija 1785 se nove kuracije dovolijo. A. Župnije: 1 Sv Trojica 2. Sv Ana v radgonski dekaniji 3. Sv. Duh (Sv. Jurij) 4. Ptuj - slov. župnija pri Minoritih 5. Sv. Marko 6. Sv. Ulrik pri Mariboru 7. Sv. Marjeta 8. Sv. Martin B. Izpostavljeni kooperatori: C. Krajevne kaplanije: 1. Volling-Velka (Marija Snežna) 2. Sv. Duh v dekanatu Lipnica (na Ostr. vrhu) 3. Steinhof 4. Eibersberg (Ivanjšovski vrh) 5. Kulmberg (Hum pri Ormožu) 6. Sv. Lenart (pri Veliki Nedelji) 7. Lahonščak 8. Kog (Sv. Bolfenk) 9. Mihalovci (Svetinje) 10. Jeruzalem , 11. Sv. Doroteje (Domova) 12. Polishak (! Polenšak) 13. Krischdorf (Biš, Sv. Bolfenk v Slov. gor.) 14. Leitersberg 15. Sv. Križ (nad Marib.) in zraven vsi že obstoječi vikarijati in lokalije, ki tukaj niso v seznamu navedeni. Drude ku-racije so bile še le poznej dovoljene ali povzročene. NB. Navedene so samo nove župnije v bišem solnogračkem generalnem vikarijatu, ne pa v bivšem lavantlnskcm delu. Sicer pa niso bile vse zgorej navedene tudi res izvedene. oo Zgodovina slovenskega petja v Mariboru.4* H. Druzovič, Maribor. Doba čitalniškega mešanega zborovega petja (1884—1914). I. Spi oš n i pregled. Živeli so, ker so peli in peli so, ker so živeli. Z zgodovino mariborskega mesta je bilo zvezano zrn i raj tudi obmejno vprašanje- Danes je to diržavnoobmejno mesto, pod staro Avstrijo pa je bilo narodhoobmejno mesto, ki je ležalo k temu še ob važni trgovski pob proti morju. In po posesti celega tega ozemlja je hlepela politika nemškega naroda-Nemškonacijonalni pisatelj Bartseh se izraža o tem vprašanju sledeče: »Kdor nekaj resno in z vsemi silami hoče, ta more to tudi doseči. Mi Nemci na južni meji moramo v svojem Ijtidlstviu staro domotožje po Adriji tako krepko buditi, da bodlo postale te želje praive naravne sile. Če enkrat vsi hočemo imeti prosto pat do morja, potem si1 jo bomo priborili.« In v znamenju stalnega odpora proti ozmačenim stremljenjem nemške ekspansivne politike je stalo vse slovensko * Prim. Časopis 1924, str. 80—100. kulturno dedovanje v Mariboru, osobito od dobe takozvanega dUalizma naprej in iz tega vidika se ga mora tudi preseljevati. Po izgubljeni vojni s Pirusi (1866) se je ravnala avstrijska vlada pO' načelu: RaizdVafajj' in vladaj! V tostranski državni polovici se je ustvarila podlaga nemškemu nadvladju, v onstranski polovici pa madžarskemu. S tem so se začeli narodnostni boji, ki so v Sloveniji našli prvi odknev v taborih (1868—70), na katerih je narod jasno stavil svoje zahteve, ki so bile v bistvu obnovitve programa iz 1. 1848. Po končani nemško-francoski voljni 1. 1870-71 je začel naraščati vpliv Nemčije in kot reakcija se je pojavljalo živahno delovanje slovenskega življa na političnem polju. Uspeh ni izostal, kajti tekom dveh desetletij so si priborih štajerski Slovenci že vse državne in deželne poslanske mandate na kmetih in posrečilo se |je tudi, zastaviti širjenje narodnega odpad-ništva po deželi. Narodnostni boj je bil med časom namreč že zelo narastel, kajti po sklenjeni Bismarckovi tr oz vezi (1879) je bila ustvarjena podlaga večjemu vplivu Nemčije na avstrijsko notranjo politiko. Izmed vseh avstrijskih Slovanov pa so trpeli pod vladno politiko ilzvestno največ Slovenci, kajti nemški valovi so stremili proti Adriji in treba je bilo* poslužiti se vseh sredstev, d& se odpor malega slovenskega naroda uniči- In od vseh pokrajin slovenskega ozemlja sta spet Maribor iln njegova okolica najtežje čutila vedno naraščajoči pritisk nasprotnika* ki je z vladno pomočjo hotel v prvi vrsti onemogočiti vsak slovenski kulturni pokret- Ko bi se enkrat to doseglo, potem tudi ne bi bilo več govora o kaki odporni sili naroda- V takem razpoloženju so delovali torej vsi mariborski slovenski kulturni činitelji; stali so, rekel bi, v stalnem boju za življenski obstoj mariborskega ki s tem tudi' obmejnega Slovenstva. Pri tem je bilo treba še posebnega, metodiško-srnotrenega postopanja. »Žrtvujmo, postopajmo previdlno, pogumno- in vztrajno; če se ohranimo, prišli bodo boljši časi, drugače nas čaka »robstvo«, pravi »Slovenski Gospodar« leta 1897 in deset let pozneje spet: »Sila je tolika, da bodlo trenutki, v katerih živimo, odločevali, ali se ohranimo ali] pa začnemo umirati.« In ta sila je rodila v slovenskem mariborskem življu ono- odporno moč, ki ga ni rešila samo pogina, ampak pripomogla celo k novemu, nepričakovanemu kulturnemu razmahu. In jasna priča tega napredka je baš .zgodovina slovenske pesmi in slovenske glasbe v Mariboru. Uprav v dtobi, ko je po posebni metodi izvršeno uradno ljudsko štetje ugotovilo nazadovanje slovenskega življa na bivšem spodnjem Štajerskem in osobito še v Mariboru, ravno v tej dobi se da na drugi strani ugotoviti bujni razmah slovenskega petja. Številčno razmerje Slovencev je bilo namreč v dobi zadnjih 30 predvojnih let v Mariboru sledeče: Leta 1880 je mesto štelo zraven 16.000 Nemcev okroglo 2500 Slovencev. Leta 1890 se je našteto že za 200 Slovencev več in 1. 1900 je bilo število Slovencev okroglo 4000 (napram 20-000 Nemcem)- Leta 1910 je bilo -od 28-000 prebivalcev le 3825 Slovencev. V tej dobi je število Slovencev na bivšem Spodnjem Štajerskem v splošnem padlo' za 1.8%, kar je bila posledica neprimerno hudega navala na slovensko ozemlje in osobito še na Maribor ter njegovo okolico. (Splošni napredek slovenskega življa na celotnem slovenskem ozemlju je bil sicer navzlic temu ve® napram prejšnjemu desetletju; razmerje je bilo 5% : 1%). Ta splošni, celokupni napredek, v zvezi s potrebo- povečanega odpora slovenskega življa v Mariboru in sploh na spodnjem Štajerskem, je imel kot posledico ojačenje političnega in kulturnega gibanja med mariborskimi Slovenci. Ugodno je pri tem vplivala bližina Slovenskih goric, ki so dale Slovencem že toliko talentov; pa tudi premestitev škofijskega sedeža je bila v narodnostnem oziru odločujočega pomena. Maribor je radi tega tudi v vseh dobah, od početfca ustavne dobe pa tja dO- izbruha svetovne vojne, zavzemal vodilno mesto v političnih in kulturnih vprašanjih spcdlnještajerskega Slovenstva. Kmalu po sklenjeni trozvezi je začelo delovati tukaj že Slovensko društvo za Štajersko (1882). Postavilo- si je nalogo-, potegovati se za državljanske pravice Slovencev ter širiti med narodom potrebno politično in gospodarsko 'izobrazbo- Na-stala so- društva gospodarskega značaja, ustanovile so- -se posojilnice in splošno društveno- življenje se je vsestransko pomladilo- In tako je tudi pevski pokret stopil v novo razvojno fazo, kajti pokazala se je potreba organizacije slovenskega petja na bivšem spodnjem Štajerskem. Iz ptujskega čitalniškega zbora se je izcimilo Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju, ki je imelo svoj prvi. občni zbor in pevski nastop v Mariboru (1. 1884). S -tem se je pripoznala nekaka hegemonija tega mesta. Namen društva pa je bil, vzbujati Slovence iz narodnega spanja ter jih pozivati iz tujih taborov. In tO. posebno v trgih in mestih. Na ta •način naj bi se okoli nairodhega prapora zbirali in navduševali narodnjaki in narodhjakinje, -tolažili prvoboiritelji in krotili nasprotniki. (Iz oklica v »Slovenskem Gospodarju«.) -Da -bonno lažje presojali pomen tega društva za Slovenstvo- sploh, moramo predvsem poznati ovire, s katerimi se je morala boriti tudi ta pevsko-kultur na institucija ve-s čas svojega obstanka. Uprav v njenih pevskih prireditvah bomo našli nekako- verno sliko celokupnega čuvstvenega razpoloženja slovenskega živila in ugotoviti borno- mogli neko- notranjo gonilno silo, ki je našla svoj izraz baš v petju in kateremu je vsllod tega podelila vso ono resničnost, prisrčnost in piriprositoist, katero so- vselej občudovali tisti, ki so- ga poslušali. Tudi nasprotniki so pripoznali, da Slove-nci lepo- in čuvs-tiveno pojb- In ta lepota ni slonela toliko- na umetniški ali pa tehniški dbvršeno-sti, kajti k temu še niso- bili dlani predpogoji, pač pa je bila lepota utemeljena v iskrenosti čuvstvovanja-če pa govori srce, potem mora najti tudi petje svoj odmev p-ri poslušalcih- In v čilm večji meri se je hotelo zadušiti in- onemogočiti nanovo vzbujeni slove-nskt pevski pok-ret, tem rajši so- Slovenci popevali. Nemška pevska društva-, katerih je bilo dlovioi v vseh spodnještajeirskih nemških postojankah, so Smela svoj stalni -d-otolk v uredništvu, učiteljštvu, pa tudi v trgovstVu in obrtništvu. Vse-ga tega pri Slovencih ni bilo. Slovenske uradnike se je premeščalo v južne kra- jine in staroslovanski keramiki, kakor som poročal v zadnjem letniku našega »Časopisa«, opozarjam še na imenitno delo Georg Krugerja »Die Siedlung der Altslaven in Norddeutschland-« Kot najbližji in najvažnejši cilj naselitveno-arheološkega raziskovanja, obenem pa tudi kot izhodišče za nadaljnje delo moramo smatrati sestavo z e m-1 je v i d a arheoloških najdišč. Tak zemljevid s svojimi pojasnili bo tvoril podlago in oporo naselitveni in kulturni zgodovini, najbolje po načinu, kakor je to pokaz-ai K. Schumacher v svojem velikopoteznem delu: »Sied-lungs- und Kuiturgeschichte der Rheinlande«, Mainz 1921—1923. Temu poglavitnem pomenu, ki ga ima zemljevid, bi moral po mojem mnenju biti pridružen še drug namen. Na zemljevidu bi namreč ne smela biti označena samo tista mesta, kjer smo se z lopato dokopali do starin, torej več aili manj slučajna mesta, zemljevid naj marveč kaže tudi vse skoro brezštevilne sledove na zemeljski površini, sledove starodavnih naselbin, cest i. t. d., ki ginevajo vedno bolj in bolj pod plugom, ne da bi jih moglo znanstvo prej še zajeti. Sistematično preiskovanje vsakega kraja bo nedvomno prineslo še lepih reznl-taiov, toda to je delo, ki presega moči posameznika. Tukaj bi bilo treba organizirati neko krajevno službo, ki bi dovajala vse vesti o najdiščih kaki delovni centrali. V deželah, kjer imajo organizirane službe konzervatorjev zgodovinskih spomenikov, ne bo v tem oziru nobenih težav- Drugače pri nas. Res da smo v Sloveniji v primeri z drugimi pokrajinami naše države še precej na dobrem, ker imamo tozadeven deželni urad, toda manjka nam še tozadevnega zakona o čuvanju starin, da bi se pokrajinski konzervator mogel pri svojem delu nanj sklicevati. Zato se bo vse naše raziskovanje moglo opirati pač le na dobro voljo in prostovoljno sodelovanje posameznikov. Kakšen torej bodi zemljevid arheoloških najdišč? Da res doseže svoj namen, je jasno{ da njegova podlaga ne more biti samo kak zemljevid v glavnih obrisih z navedbo rek in krajev, kakršen je n. pr. P. Schlosserjev O1 najdiščih vzhodnega Pohorja, objavljen v »Deutsche Rundschau fiir Geographie«, XXXV. letnik, 12. zvezek. če hoče zemljevid, kakor smo zahtevali, podati posamezna najdišča v zvezi z morfologijo pokrajine, mora biti predvsem teren z vsemi podrobnostmi kartografično označen- In tu je pač najpripravnejša podlaga stara avstrijska špecijalka 1 :75.000- In te smo se tudi mi poslužili, ko je bilo treba na mestu zunaj v terenu kaj označiti ali pa na podlagi objavljenih poročil. Seve je še vprašanje, ali pa bo špecijalka tudi tvorila podlago za končno redakcijo zemljevida, ali pa če ne bo bolje kazalo, porabiti karto generalko, ki ima večje merilo (1 :200.000), posebno ker bi na špecijalki ostali premnogi, zlasti zelo gorati .'kraji, popolnoma prazni. Odločitev ne bo tako preprosta in bo padla šele tekom izvrševanja. Za štiri zcmljevidne liste s Poetovijem kot središčem pa se nedvomno priporoča vsled gostejše naseljenosti, da vzamemo špecijalko, samo bi morala biti bolj bleda, da bi se posamezne označbe bolj videle. Nekateri pomembnejši kraji, n. pr. Poetovio, Celeja i. t. d- morajo dobiti podrobne (detajlne) karte s spremljajočim besedilom- Toliko zadostuj, kar se tiče kartografične podlage! Označbe bi morale z ozirom na razne kulturne periode biti napravljene v raznih barvah. V splošnem se bomo pri predzgodovinskih najdeninah smeli držati onih treh dob, h katerim pride kot četrta rimska doba. Da bi posamezne neolitske kulture še nadalje razločevali po načelu, da se ostro omejena kul- turna ozemlja krijejo s popolnoma določenimi narodi ali plemeni, to pri nas za sedaj ne prihaja v poštev. Znanje o tukajšnjem neolitiku je še premajhno. Pač pa 'bo- po mojem mnenju treba v eni točki iti preko onega trodobne-ga sistema, in sicer v železni dobi. Hallštatska in latenska perioda, torej starejša in mlajša železna doba, dobiva v naših krajih vedno bolj plastične oblike, v kolikor se tiče paleoetnologije. Sprememba kulture je prinesla tu obenem spremembo prebivalstva ali vsaj novo gornjo plast z naselitvijo' novega naroda. Ilirski Panonci so se morali umakniti Keltom. Ta za naše kraje tako važna sprememba mora dobiti svoj izraz tudi na zemljevidu. Važnejša je kakor morebitno razlikovanje med mlajšo- kameneno in brončeno dobo. Zato sem vzel sledeče barve: kamenena doba: rumeno, bronasta in halštatska doba: zeleno, latenska doba: modro, rimska doba: rdeče. Marsikateri novi spoznatki o etnografskih razmerah v p r ed zgodovin skih časih se bodo dobili iz takega zemljevida, samo da imamo enkrat izdelan ves bivši spodnještajerski del- Tako se bo dala določiti meja med Panonci in Kelti, oz. močnejša ali slabejša plast ilirskega življa med Kelti, seve pod pogojem, da prinese ponovno preiskovanje zemlje še nadaljnjih rezultatov. Kajti da je bil panonski jezik različen oid keltskega, za to imamo zadosten dokaz v Ta-citevem spisu Germani® c. 43. Pa tudi za toonejšo razmejitev rimskih provinc No-ricum in Pannonia ne bo ločitev posameznih predzgodovinskih kultur brez pomena, kajti meje rimskih provinc so se vsaj prvotno prav gotovo ozirale na etnografske razmere. Ko so- Rimljani zasedli Re-gnum Noricam, ki se je gotovo raztezalo samo tako daleč, koder je keltska plast prevladovala, so pustili stare razmere in meje nedotaknjene. Res da so to šele problemi in objektivni- znanstvenik mora biti pri vsem problematičnem oprezen- Toda če hočemo priti preko našega današnjega znanja, se moramo' vendar približati tudi tem problemom. Če hočemo pri svojih izkopinah samo to najti, kar se je spoznalo že na drugih najdiščih, bomo pač le redko- našli kaj res novega in pičel bo dobiček, ki ga odnese zgodovinska veda. V naslednjem bi rad na nekaterih zgledih iz zemljevidnega lista, ki ga imam baš v delu, pokazal, kako se nam ob zemljevidu vsiljujejo nova vprašanja, ki utegnejo naša raziskovanja navrniti v popolnoma določeno' smer. Pred vsem neolitsko naselitev Ptujskega polja in njegovega obrobja- Iz zemljevida se nam pokaže na robu doline vzdolž tercijarnega gričevja Slovenskih goric na eni in Haloz na- drugi strani cela vrsta neolitskih najdišč- So to le posamezno najdene kamenite sekire, ne da bi mogli doslej odkriti še druge sem spadajoče kulturne ostanke: keramiko, grobove, sledove hiš. Zelo verjetno je, da so se pač našle črepinje i. t. d- Toda kdo bo shranjeval take ničvredne stvari! Virgli so jih v stran. Na spodnjem Ptujskem polju niso razen na- treh krajih (Sv. Mar- jeta niže Ptuja, Formim, Oslušovci, kjer je -mogoče Pesnica naplavila posamezno najdene starine) doslej našli nobenih kamenitih sekir. Iz tega bi se dalo sklepati, da smemo na robu doline, ki je bila v neolitski dobi še močvirna in Še večkrat ko- danes poplavljena, iskati naselbine na kolih (mostišča). Take stavbe so bile na ljubljanskem barju, tudi na Ogrskem, kjer je še malo preiskanega, v zadnjem času so se našle tudi ob spodnji Savi; zato- je omenjena domneva prav verjetna. Navesti hočem, kaj pravi K. Schumacher v svoji knjigi: »Siedlungs- und Kulturgeschichte der Rheinlande«, I-, stran 29: »Auch an nnd fiir sieh mochte man die Urheimat der Pfaihlbautendorfer eter in einem Ueberschwemmungslund suchen, wie etwa in jener groBen Ebene am Donau-knie, als an den Alpenseen und am Obcrrhein. Von Ungarn aus laBt sieh ihr friihes Auftreten im ostlichen Oberitalien bis zum Varese-See am leichtesten erklaren.« Ali so bile v naših krajih poleg stavb na kolih še tudi naselbine na suhem, to se dandanes niti kot domneva ne da trditi'. Tudi materija!, ki ga imamo v naših krajih iz brončene dobe, je pre-malenkostcn, da bi se dalo o njej kaj več povedati. Bolje zastopana je pri nas haištatska doba. Za sedaj imamo pač samo še grobove. Naselbino, h kateri spada obsežno grobišče pri Hajdini, moramo šele najti- Da se to še ni posrečilo, ni pripisovati neugodnemu slučaju, pač pa dejstvu, da so Rimljani polagali za svoje stavbe tako globoke temelje, da so pri tem izginila prejšnja bivališča. Tudi na levem dravskem bregu je morala biti predrimska naselbina, na katero že kaže ime Poetovio, ki vendar ni rimsko. Če bomo pri izkopavanjih postopali s še večjo natančnostjo, utegnemo nemara vendar nekoč priti do vidnih rezultatov. Isto velja za najdenine iz latenske dobe v Skorbi- Najbolj znana nam je seve, kar se Poetovia tiče, rimska doba. Toda tudi to naše znanje je omejeno le na ožje mestno ozemlje. Kar se nahaja izven mestnega območja, je zelo malo znano. Res da kaže zemljevid vrsto najdišč, ki so znanstvu še neznana in ki so nanizana ob rimskih cestah, toda naše znanje, kako je bila dolina naseljena, je še jako nepopolno. Znatno pa se utegne razširiti z natančnim proučavanjem rimskih gomil (tumuli), posebno v okolici Ormoža. Žalibog jih je večina že izravnanih, ne 'da bi poklicani veščaki dobili kakšne vesti o morebitnih najdeninah. Baš te bi mogle rešitev zgoraj omenjenega vprašanja o razmejitvi panonskih in keltskih plemen bistveno pospešiti- Drugo, is tot ako valžno vprašanje, ki bi ga mogel rešiti v prvi vrsti zopet le arheološki zemljevid, se tiče kontinuitete rimskih in zgodnje s r edn je veških naselbin. Da je kontinuiteta vsaj za -glavne naselbine nedvomna, smo že omenili. Za Poetovio je v tem oziru najboljši dokaz ne le, da se je ohranilo staro ime, temveč posebno še današnja stavbna zasnova- Važnost Ptuja je bila v starem kakor v sedanjem veku v tem, da leži ob najugodnejšem prehodu od 'desnega na levi breg. Če je temu tako, bi morali domnevati, da se da cesta, ki se začenja pri dravskem mostu in drži skozi mesto- proti vzhodu, tudi v osnovi celega mesta zasledovati, kakor je to n. pr. v Mariboru i drugih krajih. Ravno tega pa. v Ptuju ne najdemo. Tujec, ki pride, recimo, črez dravski most v mesto, vidi najprej pred seboj fronto hiš in ne ve, ali naj pojde na levo ali desno. Današnji dravski most pohaja torej, in sicer tudi v najstarejšem svojem delu, očividho iz poznejše dobe, iz časov, ko je bilo mesto v glavnem že sezidano- Kdor pogleda načrt mesta Ptuja, kakršen je n. pr. v Ferd- Raispovi »Geschichte von Pettau«, bo kot glavno prometno žilo, okoli katere se ostalo mesto osredotočuje, spoznal Prešernovo ulico (Herreng.), Glavni trg, Krekovo ulico, Panonsko ulico (Ungarthorg.), Ormožko cesto- Ta črta v mestnem načrtu naravnost sili k domnevi, da je bila nekoč najvažnejša in ustvarila današnjo mestno sliko. Danes so razmere drugačne. Vzhodni del, Panonska ulica, je pač še danes važnega pomena za promet, zapadni del pa, začenši z Glavnim trgom, znatno- zaostaja. Je to skoro mrtva prometna žila, razentega je na zapadni strani z dominikanskim samostanom nekako zamašena, se nadaljuje v loku okoli njega in se izgubi v Vičavii Ta v mestnem načrtu tako markantna črta (proga) je dandlanes prav podrejenega pomena. To ne more biti goli slučaj. Kje pač tiči vzrok? Razne posamezne najdenine pri novih zgradbah v Prešernovi ulici so pokazale, dft je podlaga za današnjo Prešernovo ulico rimska cesta, ki so jo na obeh straneh spremljali grobovi in ki sledi poteku zgoraj imenovanih ulic proti vzhodu ter so jo zunaj mesta pred leti res odkrili v hmeljišču drja. Sadnika. Najdba delov rimskega dravskega mosta je nadalje pokazala, da je bila ta cesta zvezana z mostom- Vidimo torej, da teče današnja Prešernova ulica tam, kjer je bila prvotno rimska cesta. Naselbina je torej vsaj deloma kljubovala viharjem ob preseljevanju narodov- Tudi rimski most črez Dravo je moral še v zgodnjem srednjem veku služiti prometu. Kako dolgo, tega ne vemo. Ko je bil okoli 1. 1230 zgrajen dominikanski samostan, je bil most že gotovo davno propadel, kajti samostan se prav nič več ni oziral na to prometno- progo. Iz kakšnih razlogov so na to novi most zgradili nižje doE, sem v drugi zvezi namignil na koncu svojih »Arheoloških istraživanj u oblasti starog Poetovio«, Starinar, 1922, str. 192 in sledeče- Iz takih razmišljanj smemo sklepati, da tudi za naše kraje ne velja oni izraziti hiatus, kakor ga učijo pristaši takozvane katastrofne teorije, čeravno so se baš tod valile vojne ceste Germanov, Hunov in Avarov in pri tem naše kraje huje oškodovale kakor katerekoli druge. Kakor za Poetovio, se bo dal tudi za Celejo dognati nadaljnji obstoj, treba je samo, da imamo karto najdišč. Rezultati, ki jih .na ta način dobimo, bodo zadobili splošnejši pomen in marsi-kako temno točko iz domače zgodnjesrednjeveške zgodovine pojasnili- Na-daljno zvezo starega in srednjega veka nam je pokazal VI. Leveč v svojih »Pettauor Studien«, III., poglavje VII. pod »Nauernsendorf«, ko dokazuje, da se da stara rimsika cesta iz Celeje v Poetovio še spoznati na gornjem ptujskem polju v poznejši sestavi zemljišč. Taki stiki starega in novejšega časa se na- liajajo bolj pogosto, ko smo vajeni misliti. Ljudsko sporočilo še ve, kakor je pokazal P. Schlosser v svojih »Bacberer Sagen«, o mnoigih neznanih ostankih. Bilo bi zaslužno delo, ko bi kdo zbral take pripovedke na ptujskem polju. Marsikafco jedro bi se našlo. Toda to ne spada k arheološkemu zemljevidu. Tudi s-ara imena zemljišč se za sedaj še ne bodo v zemljevidu označevala. Vendar je skrajni čas za njih zbiranje. Koliko imen, kakor gradišče, gradiš-njak i. p. kaže na stare naselbine, deloma seve tudi na srednjeveške branike! Nazivi »Na gomili« j. p. zopet kažejo na izravnane tumule. Že ta kratki pregled dosedanjega dela in še odprtih vprašanj nas uči, koliko dela nas še čaka. Sodelovanje najširših krogov je tu nujna potreba, da doseže delo trajno vrednost. In to delo je nujno. Kajti sedanje življenjske zahteve se ne ustavijo spoštljivo pred starimi pomniki. Edino, kar je možno, je, te častitljive starine natančno opisati, njih prejšnje opise, dokler je še mogoče, ponovno pregledati, potem pa prepustiti usodi, kar se na noben način ne da dalje ohraniti. Koliko se je v tem oziru že izgubilo, pokazati hočem končno na izpisih iz župnijske kronike Velike Nedelje, kjer je dekan Peter Dajnko točno zabiležil pomnike svojega okraja- Podajam torej znanstveni javnosti njegove zapiske o gomilah (tumuli) pri Ormožu, ki jih je svoj čas poslal odboru Zgodovinskega društva za Štajersko' v Gradcu, ki jih pa ta ni objavil. Danes so vsi tam opisani tumuli izginili. Dajnko najprej pripoveduje o mnogoštevilnih gomilah v okolici Radgone in Ljutomera, o negovskih čeladah i. t. d. Pri tem skuša v daljšem ekskurzu te starine razlagati kot slovanske. To je pač bil vzrok, da ni razprava zagledala belega dne. Na to začne opisovati »poganske gomile« (heidnisehe Grabhugel) svojega ožjega okrožja: »'n der Piarre GroBsonntag zwischen den drey Ortschaften Scharding, Vitschanetz und Lunaberg, in einem tiefen sehr schmalen Waldthale nachst einem Gehwege und Quellenbachlein, sieht man auch einen etwas kleineren sol-chen Grabhugel- Diesen durchschnitt auch Herr Kaplan Franz Verbniak anno 1830, fand aber darin nichts als Kohlen und Scherben eines Topfes. Nahe an der Stadt Friedau osti)ordlich in der Ortschaft Hardegg an der einstmaligen antoninisch-romischen Strasse, gibt es auch noch einige iibrig gebliebene heidnisehe Grabhttgel Mehrere derselben wurden schon vor vielen Jahren abgeggraben und niemand weiss uns anzugeben, ob in denselben etwas namhafteres als Kohlen und zerbrochene Tongeschirre vorgefunden worden seien.1 1 Največjo gomilo v tej skupini je odprl leta 1899. prof. Ferk in izročil najdene predmete ptujskemu muzeju. Auch tiordwestlioh ausser Friedau an der einstmaligen antoninisch-romi-sehen Strasse und Grundstuck des jeweiligen Friedauer Stadtpfarrers sieht man noch drei solche Hligel. Die iibrigen aber wurden schon in den Jahren 1822 bis 1837 durcli den damaligen Stadtpfarrer Georg Wagner zur Herstellung eines Ackers planiert. Bei der Abgrabunig' dersellben fan-d man teils Kohleu, teils zer-brochene Tongefasse, in einem auch eine langlichn gruftartige (?) fcleine Mauer, eirige verrostete, noch erkennbare Kriegswaffen nebst eisernen Resten von Pferdezeug nnd eine Miinze vom Raiser Maximinus 235—238 n. Chr- Diese Stiicke iibergab der gedachte Stadtpfarrer dem Betzirkskomimissar Herrn Wenzeslaus Kada in Friedau und Kada iiberschickte die erwahnte Miinze nach Graz ins joanneum. Der schonste und grosste heidnische Grabhiigel befindet sich aber in der wesclichen friedauer Vorstadt nachst der jetzigen Strasse axif dem Grunde des dortigen biirgerlichen Lederermeisters Herrn Matthias Sainkowitsch.* Dieser Grabhiigel ist der grosste in der iganzen Bezirkshauptmannschaft Luttenberg und diirfte aen grossten derartigen Hiigeln bey Sittich und Wirr in Krain viel-leicht nicht \vei;t nachstehen. An demselben befindet sich eine uber tausend jah--rige breitastige noch vollkomrnen gesunde Eiche. Ob ubrigens dieser Hiigel das Grabmal dor einstmailigen Ortsdynasten oder eines beriihmten Kriegshelden sei, wird man vieileicht beim seinerzeitigen Durchgraben einige Kennzeichen auf-finden konnen«. Končno naj objavim še notico Danjkovo o rimski cesti, ker poroča o dveh sedaj izgubljenih miljiiilkih. »Unterm Kultnberge verdient vorziiglich erwahnt zu werden die alte ro-misehe Strasse. Sie ist noch sehr kennbar, nimmt ibren Lauf von der Stadt Friedau iiber die Felder und schlangelt sich beim Kulmberg vorbei durch die Waldungen iiber den MurfJuss in den Salader Comitat des benachba,rten Kdnigreiches (Jngarn. sind iin Jahre 1880 an der erwahnten Romerstrasse auch zwei Steine romiseher Milliarien vorgefuinden worden. Allein da man die Schiift an dense.ben nicht entziffern konnte, legte man an dieselben kelnen Wert und zersehlug sie zur Arschotterung der jetzigen dortigen benachbarten Strasse.« ©S©©3 Primož Lavrenčič in njegova cerkvena pesmarica. (Iz predštudij za zgodovino slov. cerkvene pesmi.) , Fr. Kidrič, Ljubljana. Lavrenčič je v evidenci v zvezi s pesmarico 1. 1752. že izza Čopovih časov. ■ Kar pa kroži o njegovi knjigi in o njem po slov. lit. zgodovini, v prvem slučaju ni mnogo več od naslova ali splošnih Čopovih opazk in ene Grafenauerjeve ugotovitve, * Danes stoji tam vila Urh. v drugem ne mnogo več nego to, kar je povedal o sebi pisatelj sam v pesmarici 1. 1752., kjer pravi, da je „en pater Misionarius Segnerianski iz Tovarštva Jezuso-viga" in da se piše „Primus Laurenčič". — Za moj članek so dali razen Lavrenčičeve pesmarice gradivo še: ljubljanska jez. drama „Ovinius" iz 1. 1725, ki prinaša razen im- n igralcev tudi imena ljubljanskih gimnaz. odlikovancev v dobi od 1. 1725—25. (lic ); graška bakalavreška disertacija „Epitome chronologica scriptorum ecclesiasticorum" iz 1. 1732 (lic.; prim, tudi Pohlin, Bibl.); tiskani „Catalogus personarum et officiorum provinciae Austriae soc. Jesu" za 1753 (lic) in 1758 (muzej); jezuitsko gradivo (Sommervogel, Bibliotheque de la compagnie de Jesus, t. IV., str. 1564; se nahaja v univ. knjiž. v Zagrebu). Za zgodovino nemške cerkvene pesmi sem rabil: Biiumker, Das kath. deutsche Kirchenlied (v konzistoriju v Ljubljani). Primož Lavrenčič je rojen 3. junija 1703 (Sommervogel) in sicer v Vrh-polju (Epitome: Oberfeldensis) pri Vipavi (Sommerv.). Študiral je pri jezuitih v Ljubljani gimnazijo menda od 1. 1721.—26. (v Oviniusu je med odlikovanci 1723. v sintaksi, 1724. v poeziji, 1725. v retoriki) in odšel nato v Gradec, kjer je obiskoval predavanja na bogoslovni fakulteti, bil okoli 1. 1732. ordi-niran, postal že po ordinaciji 10. junija 1732 bakalavrej teologije (Epitome), 27. oktobra 1735 pa jezuit (Sommerv.). Pri jezuitih je opravljal v prvi vrsti službo pridigarja in misijonarja. Tako je bil proti koncu 1. 1752. v celovškem kolegiju pridigar in slovenski misijonar (Catal. 1753: Cone. et Mission. Wind., hab. cur. Care. Oper.), proti koncu 1. 1757. jutranji pridigar in slovenski misijonar v rezidenci v Mariboru (Catal. 1758: Cone. Mat. Mission. Vind.), kjer je 10. avgusta 1758 umrl (Sommerv.). Redu jezuitov na slovenskih tleh je služil v času, ko so vplivale na porast slovenskega cerkvenopesemskega repertoarja poleg starih institucij, h katerim je treba prištevati v prvi vrsti romarske in druge ljudske pobož-nosti in pa navado petja v narodnem jeziku pred pridigo ali po njej, že tudi nova gesla. Kate h etična pesem v narodnem jeziku, ki se je že prej rahlo oglašala (nemška pesmarica s katehetičnimi pesmimi se je natisnila n. pr. 1. 1599. v Kolnu, 1605. v Mainzu, 1675. v „Echo\ 1696. v Paderbornu, 1721. v Wiirzburgu), je dobila nov pogon 1. 1725. na koncilu v Rimu, kjer se je radi ugotovitve velikega neznanja v krščanskem nauku predpisalo, naj se pojejo katehetične pesmi v narodnem jeziku, katerim bodi vsebina znamenje križa, skrivnosti sv. Trojice in včlovečenja Kristusovega, apostolska vera, očenaš, angelsko češčenje, 10 božjih in 5 cerkvenih zapovedi, 7 zakramentov in akt pokore, med svečano veliko mašo, eventualno tudi pri drugi maši, takoj po pridigi. „Christcatholisches Gesangbuch", ki je izšel 1. 1726. v Paderbornu ter prinesel med drugimi tudi katehetične pesmi v označenem zmislu, se izrecno poziva na rimski predpis; take pesmi se nahajajo tudi v Parhamerjevem katekizmu, ki je izšel prvič 1. 1750. Misijonske pesmi, ki so jih izdajali jezuiti v raznih nemških krajih (1. 1717. v Heidelbergu, 1721. v Inomostu, 1725. v Mainzu, 1740. v Bambergu i. t. d.), so bile sploh plod po-jačenega misijonarskega udejstvovanja jezuitov, ki ga je zvaloval s svojimi velikimi uspehi italijanski jezuit Segneri (f 1717). Ob.enem so se udoma-čevale tako zvane nemške maše, t. j. teksti, ki so se oslanjali po razporedu in vsebini na glavne dele maše; osnova tekstom za to liturgično cerkveno petje v narodnem jeziku, ki ni bilo v skladu s cerkvenimi predpisi, se nahaja že v miinsterski pesmarici iz 1. 1677., največ pa je pripomogel v tej dobi ojačenju omenjene izjeme paderbornski „Christcatholisches Gesang-buch", ki se je natisnil prvič 1. 1726. Slovencem so prinesle prvi tiskani odmev teh novih gesel Steržinarjeve „Catholish Kershanfkiga Vuka Peiffme, Per Kershanskimo vuko, Boshyh potyh, per fvetimu Miffionu", kjer je objavljena tudi prva slovenska peta maša. Ker se je natisnila pesmarica 1. 1729. v Gradcu, jo je mogel tem hitreje Lavrenčič opaziti. Za pritrdilen odgovor na vprašanje, ali ni bil Lavrenčič morebiti udeležen pri prirejanju 2. izdaje Megiserjevega slovarja, ki je izšla v Celovcu 1. 1744. ter je prvi oficijalni dokaz, da so v celovškem jezuitskem kolegiju že začeli računati s potrebo, misliti v interesu ideje lastnega reda tudi na slovenska pomagala, mi manjka vsakršna gotovost. Verujem pa Lavrenčiču samemu, da je že 1. 1748. zložil večino pesmi, ki jih je izdal 4 leta pozneje v Celovcu pri dedičih tiskarja Friderika Kleinmayrja: „Missionske catholish karshanske pejssme". Nimam tudi vzroka dvomiti o jezuitskem poročilu, da so Lavrenčičeve tudi »Mifion-ske Pefme inu Molitve" (Sommerv.). O tej pesmarici sem že dokazal, da je tiskana v Ljubljani v času od 1. 1757.— 60. (Časopis za slov. jezik, knjiž. in zgod. Ill, 110 —11). Nova ugotovitev avtorja nam kaže, da je knjiga izšla najbrž 1. 1757. ali 1758., torej pri Ani Elizabeti vdovi po A. F. Reichardtu. Razlike v pravopisu in jeziku obeh knjig so neznatne in morejo biti posledica Lav-renčičevega poznejšega globljega razmišljanja, ali pa tudi tujeročne ljubljanske korekture (n. pr.: tvoj nam.: toj). Vseh Lavrenčičevih cerkvenopesemskih tekstov v obeh knjigah je 41 (tisti, ki imajo svoje note, so opremljeni z zvezdico). Izmed teh jih je prevzel 16 iz Steržinarja: * Častimo te, živi kruh angelski (Pred Shegnam: 1752, 35; 1757, 1); * Častito vsaki čas bodi (Pred inu po pejfmah: 1752, 35; 1757, 1); Miserere, .miserere, Bog se usmili čez mene (Od pokore: 1757, 17); Ne zapusti nas nikdar (Po Shegnu: 1752, 35; 1757, 1); O Bog, Gospod no oče (Od žila inu konza tega Zhloveka: 1757, 25); O Bog, jaz te ljubim (Od Boshje lubesni: 1752, 110; 1757, 39: Pefem ali Sdihvajne Svetiga Franc. Xav.); O Marija, polna gnade (pruti Divizi Materi Marij: 1752, 82; 1757, 36); O moj sveti angel varuh (1757, 27); O svet' Francisk Ksaverius (1752, 84; 1757,4'); Oko jokaj, srce spokaj, od velike žalosti, kaj more Jezus trpeti (Od britke martre Jezusove: 1757,20); Poslušajte Kristijani (Od te ferdamane Dufhe: 1757, 13); * Prid' sveti duh s tvoj'mi darmi (Od Svetiga Duha: 1752, 35; 1757, 1); * Prid'te verni kristjani (Na ufe ftuke Svete mafhe: 1757, 5); * Ta noč (dan) nam sedaj noter gre (odgrevenge: 1752, 80); * Tebe Boga mi hvalimo (Te Deum laudamus: 1752, 78; 1757, 43); Večni božji resnici (Od S. Refhniga Telefa: 1757, 31). Eden tekst dela vtis, da je prireditelj rabil ali vsaj poznal Klapšetov tekst: * Kdor v nebesa hoče priti, ta prav ima verjeti (od S. Catholshke Vjere: 1752, 102; prim. Synopsis catechetica 1743, 88). Ostalih 25 tekstov je priredil Lavrenčič sam: Ah vselej, vselej nesrečen (od Jesizhnih grehou: 1752, 52); Bog sveti Duh nas vse uči (od Smerti: 1752, 62; 1757, 10); Bog te ljubim (Sdihvajne Svetiga Ignatia od Loyole, Pruti Bogu: 1757, 37); Čas je že začel prihajat' (Sa Slovu fvetiga Miffiona: 1757, 44); * Dokler Bog je po vseh plateh (od nezhifte inu fpokorne Magdalene: 1752, 54); * En angelski mladenč 'zvoljen (od Svetiga Aloysiufa: 1752, 98; 1757, 55); Grešne duše Vaše djanje (od pakla: 1752, 67; 1757, 12); * K svet'mu misjonu tecite (od Starfhou inu mlajfhou: 1752, 71; 1757, 3); Kristijani, spregledujte ta krvavi križev pot (od Krishouga Pota: 1757, 22); * Moj človek, če priti želiš (od nebelhkiga Paradysha: 1752, 59; 1757, 19); Moje dušice zvoljene (sa prihodnu shjuleine: 1752, 76; 1757, 40); O duša ranjena ležiš (od vezh fort grehou: 1752, 17; 1757, 8); *0 prežlahtna moja duša (od vrednolti zhloveske dufhe: 1752, 62; 1757, 2); O prežlahtni deviški stan (od divifhtva: 1752, 105; 1757, 26); * Oko jokaj, srce spokaj, od velike žalosti. Grešni ljudje . . . (od pokure: 1752, 69); * Prav zamerkaj ti človek moj (od fmertniga greha inu potrebne pokure: 1752, 44; 1757, 16); Prid'te moji ljudje brumni (Od S. Ifidorufa: 1752, 108; 1757, 29); * Prid'te verni kristjani. Da pri sveti maši (Od Svete Mafhe: 1752, 37; nov prevod istega teksta, ki ga je prevedel tudi Steržinar, čigar prevod je prevzel L. 1757); -Še več ljudje zastopite (od najprejvsetje inu sadofti sadoftifturjanje: 1752, 48); To je Jezusovo trpljenje (od Jesufa inu Marije te fprave: 1752, 74); Veruj ti moj pravi kristjan (od fodbe: 1752, 65; 1757, 11); Zamerkajte moje duše (od zhifte inu zgrevane Ipoudi: 1752, 46); Zdaj se naprej Vam ponese (od sakona inu karfta: 1752, 50). Pesmarica iz 1. 1752. ima napotke o napevih. Toliko melodij kolikor pesmi pa tudi v njej ni: 15 tekstov (med njimi pa tudi litanije) ima svoje melodije; pri 14 se pove, da se pojejo tudi one po tej ali drugi izmed omenjenih melodij; 2 teksta sta brez vsake oznake, kako se naj pojeta (.0 Bog, jaz te ljubim", ki ima note v Steržinarju, in pesem o Izidorju: Prid'te moji ljudje brumni). Pesmarica iz 1. 1757.-58. je sploh brez vsakršne opombe o melodijah. Izmed Steržinarjevih je prevzel Lavrenčič le 3 melodije (Prid' sveti Duh; Ta noč; Tebe Boga), vse druge so v zvezi s slovenskimi teksti prvič tiskane. Zdi se, da je imel irrečno namero, tudi v tem oziru izpopolniti Steržinarjevo knjigo. Na narodno slovensko cerkveno pesem se tudi tam ni oziral, kjer bi bilo to mogoče. Tako je pesem „0 veri" (Kdor v nebesa hoče priti) priredil F rajši po Klapšetu, oziroma prevedel na novo, nego da bi bil upošteval stari slovenski dekalog v verzih, ki so ga že bili objavili protestanti in sprejeli tudi mnogi katoliki (Alasia 1607; Ev. 1715 in 1730; Tobijeve bukve 1733; Pa-glovčeva rokop. pesmarica; Ev. 1741). Duh časa je že tudi v cerkveni pesmi zahteval hladno razumnost ter odklanjal starejše tekste, iz katerih veje pogosto toplo čustvo, naivnoprisrčno poj.novanje in zmisel za drzno sliko. Razen tega se je čutil Lavrenčič seveda vezanega na posebni namen »misijonarske pesmarice" in svoje predloge. Kar velja o Steržinarju, velja o Lavrenčiču morebiti še v večji meri: verjetno je, da je melodije prepisal iz nemških pesmaric in vsaj večino tekstov posnel po nemških predlogah. Vprašanje moram pustiti odprto, dokler ne dobim prilike, primerjati slovenskih tekstov s starimi nemškimi pesmaricami, ki sem jih omenil v teku razprave (Baumker je za take podrobne študije nezadosten, izmed ostalih nemških pesmaric te dobe pa mi je v Ljubljani na razpolago le graška izdaja Parhamerjevega katekizma iz 1. 1756. Da je pa res. treba raziskovati v tej smeri, dokazuje par poskusov: ,,Častimo te", ,,CastitO' bodi" in ,,Ne zapusti nas nikdar" so posneti po nemški predlogi, ki jo imajo» nemške pesmarice še mnogo pozneje; ,,Miserere" je narejen po nemški pesmi„ ki jo ima tudi graška izdaja Parhamerja.) Lavrenčič ni niti verzifikator, še manj pesnik. V njegovi metriki, kjer mu je učitelj Steržinar (prim. Grafenauer, Čas 1916, 315), se ponavljajo vse slabosti učiteljeve (zlogi se sicer v glavnem štejejo, toda brez upoštevanja naglasa ; v rimah te vedno zopet iznenadijo zanemarjenja naravnega naglasa, nadomeščanja z asonancami in aliteracijami in vsakojake druge nepopolnosti). Za poetičnost izraza, lepoto slike, uglajenost dikcije mu manjka vsak čut. Njegov literarni nivo je ostal isti, kakor je Steržinarjev, to se pravi, da je globoko, pod sodobnim nivojem slovenske cerkvene pesmi, kakor se nam kaže v rokopisni pesmarici Paglovčevi (glej moje poročilo v Časopisu za slov. jezik, knjiž. in zg. III, 125), „Treh duhovnih pejsmah" iz 1. 1748. (tudi tam 108)» ali v narodnih cerkvenih pesmah slovenskega lekcijonarja. Vendar pa mu; pritiče v zgodovini slovenske cerkvene pesmi Častno mesto, ker je aktualnost vprašanja časovne potrebe novih tekstov v veliki meri pojačil. Njegove prireditve tekstov so se ponatiskovale nad 2<> let. Ko so namreč prirejali ljubljanski in celovški jezuitje slovensko izdajo Parhamerjevega katekizma, njegovih pesmi niso iznova prevajali, ampak se zatekli k starejšimi tekstom, predvsem tudi Lavrenčičevim (Bog sveti Duh, En angelski mladen'č„ Grešne duše, K svet'mu misjonu tecite, Kdor v nebesa, Moj človek, če pritu želiš, O prežlahtna moja duša, Prav zamerkaj, Prid'te moji ljudje brumni. Veruj ti moj pravi kristjan). Drugače pa sta zapustili Lavrenčičevi pesmarici v slovenski cerkvenope-semski literaturi malo sledov, Paglovec je tudi izdajo 1. 1757.-8. še poznal. ker si je iz nje prepisal (in jezikovno popravil) ,,Križev pot" (Kristjani spregledujte). Tudi Repež kaže 1. 1770. poznanje te pesmi, ko pravi k 1. pesmi: ,,Na visho, koker je Pefen, kir fo Molitve sa Krishou pot v'bukvizah: O Chriftiani (pregledujte"; vendar ni gotovo, da meri to na pesmarico iz 1. 1757.-8. Redeskini je izdajo 1. 1757.-8. poznal, ker je bil primerek, ki je danes v državni knjižnici v Ljubljani, njegova last. V dobi terezijanskih slovenskih cerkvenih pesmaric so se pozabili tudi Lavrenčičevi teksti. (Lavrenčič je izdal 1728 v Gr. tudi „Mensis chronologicus", ki je bil 1901 še v dež. muz. v Ljubljani, prim. Dežmanovo por. o Erber-govskem arhivu in Koblarjev Kat.) ČIM!®« Iz vest j a. Krajevna imena v Ljutomerski okolici. Slamnjak. Kresovčak. 1. S lam njak. Slamnjak se v nemškem jeziku imenuje Kummersberg-Oboje ime je že marsikomu delalo preglavico in je res zanimiva uganka, ki krije v sebi dobršen cM zgodovinskega razvoja te občine- Dav. Trstenjak je izvajal slovensko ime od slame, bodisi da se je nekdanji lastnik imenoval Slamnjak, bodisi da je slama znamenje nerodovitnosti in bi torej slamnjak bil kraj, »kjer je malo kruha, pa veliko lakote.« Potem bi tudi nemško ime pomenilo isto (Rummer = moreča skrb, nadloga.) Da pridemo do neke jasnosti, je treba pred vsem dobro ločiti med krajevnim imenom, lastnim čisto določenemu 'kraju, in imenom, ki je od. tega kraja ..prešlo na celo politično občino. Slednje se je zgodilo po gosposki, ki je določevala upravne in davčne občine ter jim dajala imena. Za nas pride v poštev le prvo. Slovensko ime Slamnjak se zgodovinsko žalibog ne da zasledovati. Ljutomerske župne matrike iz 17. stoletja omenjajo »Kumersberg ali Szlamnyak«, pa zopet »Breiie ali Szlamnialk.« Krajevno ime Brezje je dandanes v tej okolici čisto neznano. Svet je hribovit in vinograd pri viuogiadu, vendar v davčni občini Slamnjak šume in pašniki znatno nadkriljujejo vinogradniške parcele {od obdačenega zemljišča je šum in pašnikov 33-53%, vinogradov le 26.82%). Celo njive skoraj dosezajo vinogradniške parcele. To razmerje nam podaje vpogled v preteklost teh krajev- V starodavnih časih so te vinorodne griče pokrivale šume še v veliko večji meri. Ko so nemški graščaki dobili našo zemljo v last, so bolj in bolj širili vinograde, tudi ljtidstvo se je množilo ter moralo gledati, da dobi iz zemlje svoj živež. Z novimi obdelanimi parcelami in njih lastniki so se spreminjala, množila ali omejevala tuldi krajevna imena ali spodrivalla -starejša-; kjer je n. pr. prej cel hrib imel le eno ime, so posamezni vrhovi dobili posebna imena. Tako je tudi umevno, da je izginilo med vinogradi staro ime Brezje. Prvotno se Slamnjak in Kummersberg nista nanašala na eno in isto zem-ljcpisno enoto, še dandanes domače 'ljudstvo pač pozna veliko in malo »Ku-m-ersko grabo«, ne pa K u,merskega 'brega, ki se imenuje le Slaimnjak. Izvajanje tega imena od slame ni verjetno- Ime je gotovo zelo staro; če bi se bil prvi lastnik imenoval Slamnjak, bi to ime bilo nastalo- zopet le po kraju ali opravilu, taka imena so se pa razvila precej pozno in v zigod. virih zastonj iščemo takega Ia-stnika-zadrugarja ali feud'aloa. Da bi se bila slama vzela koit znamenje revščine in tako dala kraju ime, je prazna in fantastična trditev- Na strmem hribu v onih starodavnih časih ni bilo toliko slamine, da bi hrib po njej dobil ime. In kjer raste toliko slame, da kraj dobi po njej ime, tam v navadnih letinah zraste tudi kaj kruha- Veliko verjetnejše je torej, da Slamnjak prihaja od besede slom — sleme. Krajevna imena, od besede slom imamo na Spod. Štajerskem štiri, -ud besede sleme pa- o-sem- Sprememba Slomnjak v Slamnjak ni nič čudnega. Slom pri Šmarju se 1. 1400 imenuje Salman, pri Ponikvi okoli 1 1500 Selmon, Slom pri Celju okoli 1. 1500 Slaun, Sforni v ptujskem -okraju 1492 Schlarn, -okoli 1. 1495 pa Slani. Znano je, da se v gornji ljutomerski okolici šc dandanes dolgi in naglašen a izgovarja kot o, ljudje pravijo tam še dandanes Slomnjak, mesto Slamnjak, Bobinci, mesto Babinci. Ven-dlar inteligentni krogi so opazili, da je tak zategnjen o za,pravo glas a, zatorej se v matrikah in drugih starih pismih piše a ne o. Ker je beseda slom sčasoma prišla iz rabe, dandanes okoli Ljutomera poznajo pač sleme ne pa slom, zaito se je ta o v Sloimnjaku smatral kot napačno izgovorjen a, mislilo se je nji bolj znano slamo kakor na zastareli sloim. Ob času velikih pomorov in napredujoče urbarizacije so se semkaj naselili ljudje iz drugih krajev, ki so v opreki z bjiž* njimi sosedi izgovarjali dolgi a kot čisti a ter so- temu primerno spremenili Slomnjak v Slamnjak, ko se je prvotni pomen sloma že zabrisal. Za nemški Kummersberg so znane naslednje historične oblike: L- 1333 perg ze Guemiren ze Luetenberch. 1309 der Gremarerperg, 1405 Gumeni, 1461 Guemrarerperg, 1467 der Gaw-mbranberig ze Lutenberg, J468 Gamrerpers, 1474 Gonmererperg, ok. 1480 Gumerperg. 1496 de-r Guemraer (Zahn, OB). Iz debla, Gum-, Guem-, Grem-, Garnr-. Gonm- se ne da izvajati nobena nemška beseda- Kuuimer, ki je najbližji sedanji obliki, se v stvjwn. imenuje cumber. Ne-uimljivo je, zakaj bi se bil b dosledno izgubil v vseh naštetih oblikah. Ravno ta nedoslednost v starih oblikah je znak, da si Nemec ni bil na jasnem slede pomena in je torej vzel besedo od1 Slovencev po svojem sluhu ter jo potvoril. Dolinica ob vznožju Slamnyaka je precej močvirnata, v sled' česar je tu veliko komarjev in je torej lahko mmljivo, -da, so ta dol imenovali Komarska graba. Nemec pa je po -njej imenoval tudi breg: o v besedi komar zveni visoko skoraj kakor nenaglašeni samoglasnik u in se v ondotnem narečju rad spremeni v u (n. pr. kuča, mesto koča), zatorej ga je Nemec slišal kot u in napravil svoj gum. Slovenski k se v nemških ustih večkrat zamenja z g, tako je n. pr. nastalo iz Konjic Gonobiz, v 12. stol. Guimiwiz in Gunewiz- Po historičnem pravopisu bi bilo torej pisati Komarska graba, po ljutomerskem narečju in na- glasu se izgovarja Kumerska graba. V starih časih so razločevali Malo m Veliko Kumersko grabo, slednja se vleče ob zahodnem vznožju Kresovščaka. 2. Kresovščak. Ta davčna občina se je v uradni avstrijski statistiki imenovala v nemškem jeziku Griisseirsehak, slovenski pa Greserščak, med ljudstvom pa se sliši tudi Orizovčak. Končnica -šak pri nemškem imenu nam kaže, da. imamo tu opraviti s potvorjenim prvotno slovenskim imenom. Dandanes nosi to ime !e hrib, kii se kakor jeziček vleče od hribovja »Mrzlo polje« v vzhodni smeri med Malo in Veliko Kornarsko grabo, meja obeli davčnih občin pa se vleče prav po klancu, ki gre po vrhu Kresovščaka, tako da polovica tega hriba spada pod davčno občino Slamnjak. Razen »Mrzlega polja« in Velike Ko-marske graib-e so še v davčni občini Kresovščak ti kraji: Pekel (ob vznožju Kresovščaka), Železne dveri, Mali in Veliki Cuber, Abtov zid, dostaviti bi še bil Laimbergov breg, nižji in krajši breg, ki se nalik jeziku spušča z Mrzlega polja ter loči Kresovščak od Velike Kumerske »rabe- Imena Železne dveri, Cuber, Abtov zid, Laimbergov breg so očividno pozneje nastala imena posameznih vinogradnih Okolišev ter so izpodrinila starejše ime, ki jc bilo najbrž skupno vsem tem vrhovom. Ime »Železne dveri« je nastalo., ker so na kleti stavb- parcele št. 41 starinska, z nepravilnimi železnimi ploščami oibita vrata, s ploščevino obita vrata so tudli na kleti Abtavega- zida i'n se zato tudi ta kraj deloma imenuje »Železne dveri«. Cuber se očividno imenuje po nekdanjem posestniku, enako Lambergov breg, Abtov zid pa po zidanici* admontskega samostan. Pod Abtovim zidom se nahaja mala zareza, imenovana Vučji dol in »Židovsko bukovje«, v katerem se nahaja pet velikih in mnogo manjših gomil, katere je bivši ljutomerski kapelam Fr. Vrbnjak nekdaj razkopal. Najdeni predmeti so bili shranjeni, v cerkvenem stolpu, od koder jih je nekdo pometal v stran in vničil. Vsled tega ni mogoče določiti, iz katere dobe so te gomile, so li starostov enske ali še starejše. Vsekakor so pa te gomile znak, da je ta kraj bil precej obljuden v pradavni dobi, veliko prej, ko so. adtmoutci dobili tukaj posestva. Zato so gotovo vsi ti vtrhovi imeli nekdaj skupno, ime, katero so potem nadomestila poznejša imena manjših posestnih skupin. V imenu Grusserschak tiči torej brezdvomno slovenska koreniika in najnaravnejše je misliti na koreniko k r e s, ki so ga stari Slovenci kurili na teh vrhovih in se je torej ime Kresov-čak raztezalo na vse lrribrie panoge, ki so dandanes v davčni- občini Kresov-čak, pa imajo imena, pozneje došlhi feudalnih gospodarjev in njih naprav. F. Kovačič- lllniiilillli'iiilllSiii' * Enonadstropno poslopje, ki ima spodaj stanovanje za viničarja, 2 stiskalnici in veliko klet, v nadstropju pa 6 gosposkih sob in kapelo. Dr. R. Razlag Dra^otinu Rudežu. Štiri pisma.1 1. Blagorodni gospod! Oprostite, da vas z neko prošnjo nadlegujem- Jaz sem namreč zvedel, cla je blizo vas posestvo nekega g. Springerja2 na prodaj, ter da stavi ceno okoli 7000 fr., potem da bi se z umnim gospodarstvom ta reč lahko na višo stopnjo spravila, ker je nek dovolj prostora za razvoj. Prosim vas lepo, pišite mi o tej reči in če se vam dozdeva, da bi kazaio to posestvo kupiti, izvolite g. Sprin-gerju naznaniti, da. bi jaz te dni prišel ogledovat njegovega posestva. Naj več časa, se ve, bi imel v nedeljo, če vam bode mogoče mi še to naznaniti. Se ve, da bi jaz šel tudi čez 7.000 fr.. če je reč vredna in posebno če ni na poslopjih veliko popravljati ali pa celo na novo staviti- Z varni bi še jaz posebno rad se sešel, ker bi mi po moji misli morali v Št. Jerneju osnovati brez vsega, odlašanji gospodarsko poddružnico, kar bi se družtvu že imelo o prihodnjem velikem zboru naznaniti. Mi moramo se vsemi močmi delati za to, da se zboljša materialno blagostanje, da se osnujejo gospodarske čitalnice skoro v vsaki fairi, da se narod seznani se slovensko in-eligencijoi t. d- Če poznate ceno Springerjevega posestva in če se vam dozdeva, da, bi ta reč za me pripravna bila, ker sem v gospodarstvu izurjen, pošljite mi po posebnem poslu list prihodnjo nedeljo, tako d!a bi vsaj1 dO poldne tukaj bil in jaz bi se svojoj ženoj prišel popoldan že v nedeljo dO' vas. Bodite zdirav in pridite enkrat k nam na Čatež, da poskusite našo kapljico, po nedeljah smo navadno tam in če zvemo, da pridete vi, nas bode tudi več prišlo. Z Bogom! vaš udani služabnik Rann-Brežee, 17./10. 1868. D Razlag v 2. Blagorodni gospod! Lepa vatm hvala na vašem trudu zastran g. Švingarjevega posestva- Prihodnjo nedeljo ne morem priti zavoljo slabega vremena in ker .je Sava silno narastla. Tudi bi raci poprej zvedel ceno in velikost omenjenega posestva, potem kakšna zemlja je pri vas- Le pri rodbvitnii zemlji se splačajo po-troški in jaz bi naj raje imel apnenec ali vsaj lapor. Prosim vas torej, pripravite prilično g. Švingerja, naj pove zadnjo ceno svojega zemljišča in naj mi pošlje popis svojega posestva, ter zemljomerne pole- Vas pa prav lepo prosim, povejte mi, če vam je ljubo mene za soseda dobiti, kakšno lego ima za- 1 Iz Rudeževe ostaline na gradu Tolsti vrli pri Št. Jerneju na Dolenjskem. — Literatura o Dragotinu Rudežu: Dr. D. Lončar, Politično življenje Slovencev. 1921, 147. 2 Prav: Švingerja, nekdanjega lastnika graščine Vrhovo pri Št. Jerneju. de v no posestvo, kakšno zemljo, kaj je s hostaimi in če je tam tudi kaj vinogradov? Se ve, da -bi g. Švinger moral naznaniti tudi znesek vseh dolgov, posebno- če vso vrednost posestva dosegajo ali pa celo presegajo. Ko zvem te reči, bi jaz prišel en dan k vam tako, da bi obedoval pri Št. Jerneju in bi ob eni že pri vas bil, ker vas na vrat na nos ne morem že o poldne nadlegovati. Naj si bo, kar hoče v tej zadevi, bi jaz rad v kratkem prišel v Št. Jernej, da se pogovorimo zavoljo gospodarske podružnice za naš naj niži kraj Do-lenskega, ktera bi odseke imela v Kostanjevici, na Čatežu in Jesenicah in za ktero bi vi, častiti gospod, bili prvosednik, ker imate priložnost zdatno delati v gospodarskem ožim, da se pospeši materialno blagostanje in vendlar enkrat bolj oživi tudi narodna delavnost. S tem borno nekoliko zdramili tudi ljubljanske »prvake« in narod nam bode hvaležen za trud zadevajoč njegovo pravo omiko. V ta namen skličiteznane dolenske rodoljube, kdaj hočete in tudi nas se bode več vdeležilo koristnih razgovorov, drugače se nam bodle na Kranjskem po pravici očitalo, da spavamo kakor polhi v svoji1 lastni masti. Na Čatežu smo že imeli šaljivi tabor z načrtom: 1. pif, pof, puf! 2. pretresovanje koliko in kakšnega vina se je letos pridelalo, 3- paperki, 4. žblumik, in bili smo prav dobre volje. Se ve, da se v šalo mešajo tudi resnobni predmeti in enako bi naj delale naše čitalnice in gospodarski shodi- Presrčno pozdravljam vas, vaši milostivi gospej pa roko ljubim, če ravno še nimam časti, jo poznati. Bodite zdrav! Vaš vdani sluga Brežce 24./10. 1868. Dr Razlag 3. Blagorodni gospod in prijatelj! Dr Vošnjak pride, če bode vreme količkaj ugodno, na velikonočni ponede-riek v Brežce1, odtod pa že pred poldnevom pojdemo na Čatež. Prosim vas, če .am je mogoče, pridite tudi vi z nekterimi drugimi rodoljubi tisti d'an, da se o dolenskem1 taboru pomenimo- Če pridete, se izvolite v Krški vasi peljati čez most na Čatež, kjer voz in konje pustite v Kodlričevi krčmi poleg velike ceste. O ščipu so- tudi noči svetle in tako še tisto večer lahko vsi dOmu pridete, če bi se vam mudilo. Tudi o gospodarskih poddiružnicah bi se imeli posvetovati, ker bode treba nove osnove vsled novo zloženih občin. 1 V naglici pisano: vsvoji. 1 Predlog pisan skupaj s sledečo besedo. Nad.in.jc se, da nais bote gotovo počastili se svojo naizočnostjo sem srčnim pozdravom Vaš zvesti prijatelj Brežce 25/3 1869. D Razlag 4. Blagorodni gospod in prijatelj! Ker je vloga za dovoljenje delniškega družtva za narodno tiskarn i co že dva tedlna ;pri ministerstvu in smo v časnikih brali, da se prej hočejo neka načela vstanoviti za vsa enaka dinr/tva, vas prav lepo prosimo., izvolite sam ali po g- Ciigaletu poz vedet i, kako. ta reč stoji. Ako sploh te reči niso vstavljene za nekaj časia., bi je s priporočilom menda vendar ta reč dala, pospešiti, po kteri že delničarji dostikrat poprašuijejlo. Ce dobimo to dovoljenje, bomo koj po tem prosili tukaj za tiskarničino concessijo, čike in stroj naročili' in hi meseca junija ail'i julija .delovanje začeli. Slovstveno gibanje bode vse živahneje, ko dobimo »Narod« in »Zoro« v središče. Prosimo vas torej, izvolite nam v kratkem poročati, kaj ste zvedeli. Presrčno vas pozdravlja vaš iskreni prijatelj Ljubljana 26/2 1872. I) Razlag (Na vnatnji strani se nahaja hitra beležka s svinčnikom:] Šaršunit im Miinl-sterium des Innern. Secktionsratli Weingartner, zwisclien 2—3 Uhr. Alojz Turk. Nar. pesmi »Pegam in Lambergar« in »Lepa Vida«. Po Glonarjem predgovoru k zadnjemu snopiču Slovenskih narodnih pesmi ni več pričakovati, da bi Slovenska Matica še nadaljevala to delo, vsaj ne v dosedanjem obsegu in načinu. Tega je tem bolj škoda, ker je gradiva še silno mnogo nabranega, a se bo brez dvoma razteplo in razgubilo, vsaj pa ne uporabilo. Da bi bilo delo popolno, bi bilo treba dodati še k že izdanim skupinam one pesnii, ki so se zapisale po tem, ko je bil dotični oddelek že dotiskan, tako da bi imeli zbran ves zaklad, kolikor ga je zapisanega dotlej, ko se delo zaključi. Na to je mislil pač že prof. Štrekelj, kajti zbiral in urejeval je take pesmi kot »dodatek«. Da bi izšle še razne manj važne vartjante, na to pač ne misli danes nihče. Ne smemo pa pustiti v nemar vseli onih varijant, ki nam nudijo važna pojasnila ali ki so že v temeljih drugačna od že objavljenih. Tak slučaj je med dr. pri pesmih I. dela št. 13 do 17 in št. 73 do 75, ki obravnavajo motiv Pegama in Lambergarja in motiv Lepe Vide. a) Pegam in Lambergar. V Štrekljevi ostalini se nahaja 5 zapiskov, ki tnu jili je poslal Pr. Stele. Da se ne izgube, jili objavljam: : (Popraševal s^in,/pa pesmi »Pegam in Lambergar«, pa ničesar nisem mogel dobiti. Slednjič dobim nekega zelo starega moža iz T u n j i c, ki pravi, da ve nekaj o teli junakih, pesmi pa tudi on ni nikoli slišal. Povedal mi je to-le:) Izmed obeh junakov je Pegam bival v Begunjah, Lambergar pa v gradu na Za-piicah. (Zaprice so še dandanes srad nad kolodvorom v Kamniku). Lambergar je sklenil vojskovati se ž njim. Prcdno gre. se poslovi od stare mamice. Ta mu pravi r »Pegam je velik copernik, on ima tri glave; pa ti ne smeš biti po obeh krajnili, ampak le po srednji; le tako ga je mogoče premagati. Ko pride Lambergar v Begunje, je Pegam ravno pri kosilu. Pešam ga povabi, naj prisede k mizi; Lambergar pa pravi: »Jaz se nisem prišel gostovat, anipak vojskovat.« — Takoj se udarita. Lambergar pomeri na srednjo glavo in mu jo srečno odseka. Kar v zraku jo vjame in odnese pred cesarja. (Tudi v Kamniku je znana pesem, po kateri je Lambergar posestnik gradu Za-piice; zanimivo je, da se imenuje tudi neka njiva pri Kamniku »Lambergarea«. Na Pe-rovem pri Kamniku ima neki človek domače ime Vombergar, kar očividno ni drugega kakor Lombergar = Lambergar.) II. (I z L o k e p r i M e 11 g š u, pripovedoval Anton Rakef:) Lambergar je bil graščak na Kaninu pri Cerkljah na Gorenjskem. Pegam jc rekel cesarju: »Kaj to pravim, cesarost, de ga nimaš pod sebo, de b' skusil se z menoj.« Cesar: »U kransk' dežel' je pa doma, Lambrgar ime mo j a.# Mati gleda z visoke line pa zagleda »poba«, ki ga je cesar poslal po Lambergarja In pravi: > »Na klobuk' 'rna pavov' pero, to prida n'č na bo.« Lambrgar kona usedla, k' že sed'm let na sonc ni biv, je sam' pšeničko jedu 'n rebulco piv. (Vjati pravi: »Pegam ima tri glave, meri ti le v pred'nga, udr' pa ta sred'nga.« ;3oj se je vršil na Dunaju. Pegam je vprašal: »Ke se biva bova midva? Al' na dvor' cesarjov'm?« Lambergar: »Ker se svine kolejo, se junak na borijo.« Pegam: »Al' na dunejsk'm tržiš'?« Lambergar: »Ker se babe btjejo, se junak' ne s,primejo. Pejva v'n v ravno pote Vokr takmu boju gre. Da naj vid'jo vs' ludje, vsa gospoda dunejska.« * ja = je. Pru bart se vdarita, mazince si vkrvavita, drugikrat se vdarita, glave s' že sekata. Lambergar pa srečo 'raa, vdari kar ta sred'nga. Na to je nataknil glavo na meč in jezdil v mesto, gospoda je šla pa za njim. Cesar ga je hotel kar pri sebi obdržati, toda on je rekel, da je raje na Kranjskem pri kmetih. III. (Perovo pri Kamniku. Pripovedovalec je pesem slišal, a jo je pozabil.) Njegova povest se loči od znane pesmi v tem-le: 1. Lambergar zahteva eno leto odloga, da se pripravi na boj. Ko krmi svojega žrebca z rmeno pšenico in ga napaja z rebuljico pol leta, je žrebec prišel »v vrtu samo pol ograje po vrhu«: ko pa je mitiulo leto, že okrog in okrog. 2. Ko sta prvikrat L. in P. zajezdila, sta se samo s sabljami zadela. Lambergar je tako visoko čez Pegama skočil, da ga oni ni mogel doseči. Ko sta drugikrat zajezdila, so pa že iskre od sabelj letele. 3. Domov je Lambergar lahko jezdil, ker sta ga toliko časa spremljali oni dve glavi Pegamovi. IV. (Žeje pri Komendi.) Limbergan pa Pegan sta se pri Mostah (pri Komendi, kjer so se za francoskih časov vršili hudi boji med Francozi in Avstrijci) vojskovala. Limbergarju je mati doma rekla: »Na srednjo glavo meri.« (Pegan je imel tri glave.) Ko sta skupaj skočila, je L. tako naredil in ga je premagal. Srednja glava je bila namreč prava, oni dve pa pri-narejeni, fovš. Limbergan pa Pegan sta bila kralja, ki sta se kar sama vojskovala, po tem je bilo pa konec vojske. Žena, ki je to pravila, je pristavila:»Eden je bil najbolj gotovo Francoz, drugi pa naš.s.O pesmi ni ničesar vedela. (Kako da je žena iz Žej spravila to povest v zvezo s Francozi, nam mogoče malo pojasni druga pripovedka, ki mi jo je pravil neki stari mož na Sle vem. Slevo je vas visoko v hribih pod goro Krvavec, ena najvišjih tu okoli. Mož je pravil o Pegainu sledeče: Pegam in njegov hlapec sta šla na Križko planino (pri Krvavcu), ker so bili Francozje notri. Treba jima je bilo skočiti čez globoko skalno peč. Tako globoko, je dejed mož, kakor bi z najvišjega hriba doli k nam skočil. Pegam je dejal hlapcu, da ne •sme nič reči: »Bog pomagaj!« Nato sta skočila globoko čez steno, pri čemer se je hlapec ubil. Pegam je pa vse Francoze posekal, le dva je pustil pri življenju in jima rekel: »Pojta, da bosta povedala, kaj smo za eni možje v ti Krivi dolini.« V. (Slovo nad Kamnikom.) Vambergeiju je mati dejala: »Pegam bo imel fri.glave, ti pa se ne alitej po pivj pa ne po krajni, le po srednji se alitej.« Vambergar je tako prišel po Dunaju, da so iz gornjih nadstropij šipe letele. Potem sta bilfl pa s Pcgamom pri kosilu skupaj. Pegam je dejal: ( »Men' se toja žena smil', k'ku kmav udova bo.« Vanibcrgar se za to ni nič menil. Diugi so mu rekli: »Tvoj konj je od daleč prišel, raje tu enega vzemi.« Šel jih ie poskušat, pa katerega je za rep pocuknil, je precej iia rit sedel. Potem je pa svojega-potegni!, a ga ni premaknil z mesta. Tedaj je Pegam vprašal: »Kje se pa bova?« Vdinbergar je odgovoril: »Pojva na ravno polje, da bojo vid 'Ii vsi 1'dje.« Ko sta prvikrat skupaj porinila, ni bito nič. Drugič pa jc Pegamu glava odletela.. Pesmi mož, ki je to pravil, ni nikoli slišal in tudi ne ve, da bi o tem sploh pesem bila. Dokaz pa, da se je morala tudi tod kedaj pesem peti, so gorenji verzi. b) Lepa Vida. Enako se nahaja v Štrekljevi ostalini nar. pesem o Lepi Vidi, ki se značilno razlikuje od znane nam pesmi; zabeležil je pesem v Ihanu Anton Breznik, pela pa jo je. Korezova Jera Mvada Vida je štrene prava P'r kraj' murja ml bel'mo pesk'. P'r ke jn' ja p'rpuavava pisana barka, Not'r ja biu čar'n zamur'c. T'ko ja reku čar'n zamur'c: »Kaj ja tjab', mvada Vida? Kaj z' b'va gorš' ta parve leta!« »»Jiast s'm biva uhka gorš ta parve leta, Dej pa jmam h'duabn' dete, K' noč mine, dan pothine . Pa h'duabn' dete na ipomoukne.«« T'ko ja reku čar'n zamur'c: »Pejd' le not'r, mvada Vida, Jast pa 'mam takšn' korejnče, D', k' boš ti dete skopava Pa bo preči m'rno postav'.« Šva ja not'r mvada Vida. Napred'n se ju Vida guar skuaniva, Ja že na sred' murja biva. T'ko ja rekva mvada Vida: »»Kaj boš ti, dete, počev', k' na boš matere jmev'. — Raj' č'm na sred' murja skočit' Kok'r p'r tjab' se, oar'n zamur'c, vazit'. Koko boš se iniu jokav', k' na boš matere jmev'.«« Vida ja pa svet' kriš strlva, , Na sred' murja ja not'r skočiva, i '! , Dr. P. St~ Nekaj o Levstiku kot kandidatu teologije. Janez Valjavec,1 ki je 1. 1852 dovršil ljubljansko gimnazijo,- pa pri maturi padel iz krščanskega nauka — po nagovarjanju njegovih tet, pri katerih je stanoval, ga je baje nalašč vrgel Globočnik, zato da bo moral iti v lemenat — se je po nasvetu Matije Valja vca jeseni istega leta vpisal na dunajsko tehniko; ker mu pa na Dunaju ni ugajalo, se je kmalu vrnil domov in drugo leto je bil že v semenišču v Ljubljani. Od tu je 28. julija 1854. — koncem šolskega leta — pisal Dragotinu Rudežu- v Ogrski Stari Grad daljše pismo, v katerem Levstikovega biografa posebej zanima osmi odstavek, ki se glasi: »Levstika in Novaka8 bi bil pozdravil, pa - jih ni nikjer najti. Levstik jo je bil iz Ljubljane potegnil in je dolgo časa na svojim rojstnim kraji bil; mature se še dozdaj n£ podstopil in mu bo toraj terdo šlo za njo, ker zmiraj več tirjajo od ljudi in bolj in bolj ojstri proti nekterim postajajo. Novak jo je sicer delal, pa je ni naredil, zatoraj ker so inu že prej povedali da je v nekterih predmetih padel; jc tudi še potem o pravim času odstopil. Pravijo, da bo v tehniko šel; gotoviga pa prav nič ne zvemo ker se semeniša močno boji in se še k nobenimu ni prikazal. Levstik pa pojde, kakor ti jc že menda znano, k »ordtiu nemških ritarjev« za duhovna v Beč. Kej čudno, ne v6m, kako se bota kej gledala s teologijo; Bog mu daj srečo, iz serca mu vsiga dobriga želim! To si bral v »Novicah« de bodo njegove pesmi na svetlo prišle;* marsikter si jih bo umislil ker so ljudje neizrečeno radovedni na njegova s t v a r j e n j a! Glej, ljubi moj Dragutin, kako si' si bila z Levstikom prijatla in ni me enkrat obiskal; v šestih mescih ga le enkrat sam-kr;ii nisim vidil. hi tako delajo tudi drugi naši prijatli; vender zavoljo tega mi sercc ,ie vpade in še vedno dobro mislim od njih, ker vem kako ljudje na okoliščinah visijo — pa saj to nič ne de!« Alojz Turk. Slomšek: Življenja srečen pot. Molitvenik je izšel prvič 1.1837., in sicer s sledečim naslovom: »Shivlenja SREZrlEN POT. Potrebni nauki, isgledi ino molitvize sa Mladenzlie. Spiiali mladi duhovni, ino i a fvetlo dal ANTON SLOMSHEK, Slipiritval v' Zelovihki duliovllinizi. Po dovoljjnji vifhi duliovike ino deshelike gofpofke. V' Zelovzi 1837. Natisnil ino na prodaj iina Janes Leon.« Razen tega beleži Simonič še pet nadaljnjih natisov (Slov. bibliografija 475/6; prim, tudi A. M. SJomšeka Zbrane spise I., 235/6!) Ni pa doslej še nikjer omenjeno zanimivo dejstvo, da je že pri prvem natisu izšla knjiga pravzaprav v dveh izdajali; ena ima vso naslovno stran natisnjeno črno, druga pa besede »SREZHEN POT« in »sa Mladenzlie« rdeče; razen tega je v prvi »V' Zelovzi 1837« natisnjeno z ležečimi, v drugi pa s pokončnimi črkami. A razlika je samo v naslovnem listu: ta se je očividno natisnil v dveh variantah. Vlepljen je posebe (skupno s sliko, predstav-Dajočo mladega Tobijo) in ni vštet v paginacijo. Kakor že Simonič omenja, je knjigi pridjan slovenski zemljevid Evrope. To je tisti »slovenski zemle obraz od Europe«, ki ga omenja Kreinpelj v »Dogodivšinah«, str. 253., in o katerem vprašuje dr. Ilešič v ČZN IV. (1907), 176. 1 Fr. Ltvec: Matija Valjavec, Knezova knjižnica II. 1895. 183. — Glaser, Zgodovin,a slov. slovstva. III. 116. 3 Literatura: Dr. D. Lončar, Politično življenje Slovencev. 1921. 147. — Pismo se nahaja na gradu Tolsti vrli pri St. Jerneju. 3 To je po vsej priliki Josip Novak, o katerem glej: Levstikovi zbrani spisi I. 304. in Avgust Žigon, Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. ČZN IV. (na več mestih.) , 4 »Novice« 3. junija 1854, list 44, str. 175. (Po »Slovanu« 1916, 157). r' Pomota: sva. Vsekakor je bila misel, opremiti molitvenik z zemljevidom, originalna. Zdi Ke mi to nad vse značilno za Slomška, rojenega pedagoga: ko daje mladeničem »vademe-eum« na pot življenja, ne misli samo na njih dušne potrebe, ampak jim skuša obenem tudi širiti duševno obzorje. Priliko za to je našel pisatelj zlasti v tistem delu knjijce, kjer opisuje — mladeničem v vzgled! — »dva ino petdefet boslijili ivetnikov ...«() raznih krajih in deželah, v katerih so ti svetniki živeli; pristavlja pod črto kratke pripombe zemljepisnega, narodopisnega in zgodovinskega značaja. Tako govori n. pr. pri životo-pisu sv. Alojzija o Italiji, o Rimu, o Lahih in o Evropi, pri sv. Boš-tjanu o Španiji in Ameriki, pri sv. Avguštinu o Afriki i. t. d. Posebno zanimive so pripombe k životopisu »slovenskih vučenikov« Cirila in Metoda. Tam govori o Nemcih (»lo terdni, dobro vuzneni ljudje, katolshke pa tudi nekatolshke vere«), na to pa o Slovanih: »Slovenzi, alj SIov-jani, flavno veliko ljudftvo, lo bili she v' Itarih zhafili imeniten mogozhen narod. V' Evropi, v' Asiji ino nekoljko v' Ameriki, fo Slovenzi doma, ino ni ljndftva, ki bi (285) po tako fhirokim prebivalo: po pravici ie rezlie, de v' njih deshelah fonze k' boshji gnadi ne gre. Bliso 80 miljonov ljudi Ihe sdaj llovenje govori; in naj le ravno nekateri teshko sattopijo, fe vender v' kratkim govoriti lehko privadijo. Nar imenitnej flovenfkih narodov fo Ruli, ki imajo Ivojfga zelarja; Poljzi, katerih nekoljko je rulovfkimu, nekoljko eftraj-harfkimu zefaiju, nekoljko prajsovfkimu kralju podloslniih; Pemzi alj Zhehi: Moravzi, Hrovatje ino Slovaki na Vogerfkim; Slavonzi, Dalmatinzi, Krajnzi, tretjina Korofhzov ino Shtajarzov, ki fo vfi eftrajfkimu zefarju pokorni; Serblji, Bolhnjaki, ino Bulgarji, ki fo pod Turkom, in Zhernogorzi farni Ivoje vladije. — Slovenzi fo bili od nekdaj dobriga terza in dobre volje: pridni, pohlevni in sadovoljni ljudje. Radi fo semljo delali Ino shi-vino redili, kakor fhe sdaj; pa tudi sa nauk fo dobre, prebrifatie glave. Vfak jih hvali, kdor njih prav posna. Slovenlka beleda je lepo sloshna, in gladko tezhe, ako le gerdo ne savija, kakor po nekterih krajah. Torej mladenzh, ki te polhtena Slovenka rodila, tudi po tlovenlko moliti vuzhila, fvoje matere fe ne framuj, ino ozheta livalno fpoliituj vfe fvoje sliive dni. Ne posabi, de je [lava tvoje ime; za to pa tudi nofi fe, dc bofh [lave, zhaiti in hvale vreden!« (286). Tako piše Slomšek — v molitveniku! Nič bi ne moglo bolje označiti temeljne poteze njegovega značaja, vzgojne in narodno-vzgojne tendence njegovih del, nego take misli v taki zvezi. Zato se mi je zdelo umestno, da opozorim na to, zlasti, ker se doslej pri oceni Slomška kot pedagoga, kolikor mi je znano, »Življenja srečen poU ni upošteval. J. Glaser. Rimski grobovi v Orešju pri Ptuju. Na posestvu g. Blažeka v Orešju so pri kopanju gramoza tik ob veliki cesti blizu kilometerske št. 2 zadeli na dva rimska grobova. Bila sta 0.60 m globoko ter sta bila napravljena iz tankih kamenitih plošč. V enem grobu je bil okostnjak odraslega človeka, najbrž brez kakih pridavkov. Mrlič je ležal na strešnih opekah (tegulae). V drugem grobu je bi! pokopan otrok. Zraven njega so se našlli pridavki: lončen krožnik preproste oblike, prevlečen z ostanki rdečega firneža in dva brončena novca cesarja Proba (276—282). Eden je bil slabeje ohranjen in na re- verzu napis VICTOR.....drugi je bil tipa Cohen- 248 z napisom FIDES(MIUTVM). Grobova sta torej iz zadnje četrti 3. stoletja po Kr. Grobova sta važna za določitev, kako daleč so se raztezali obcestni grobovi na levi strani Crave od Vičave proti Vur-bergu. V bližini so se pred leti našli skeletni grobovi brez predmetov na posestvu k. Kukovca (nekdaj Roškarja). Na vrtu stotnika Lešnika se nahaja rimski sarkofag. Bližje proti mestu je znano več grobišč. O smeri te ceste gl. F. Pischinger, Archiiologische Studien auf dem Gebiete von Poetovio v »Bliitter znr Geschichte und Heimatkunde der Alpenlandcr« II. (1911), str. 118 si. Dr. Balduin Saria. Tibingar kot psovka. Kot dijak sem doma (v mariborski okolici) slišal, kako je oče mlademu razposajencu zaklical: »Tak si kot tibingar.« Po dolgih letih sem zadnjič slučajno vprašal doma, kaj je to tibingar. Toda ne le da mi ni vedel razložiti, še spomnil .se ni, da je kdaj to besedo rabil. Tako ginevajo starinski spomini. Kljub temu je zanimivo, da se je beseda toliko časa ohranila. V Slovenskih goricah se rabi v tem smislu »liiteran«, na Murskem polju pa »kalavin«. dr. a. D. Latinska jefemiada iz ilirske dobe. V arhivu društva Brada lirv. zmaja v Zagrebu se nahaja na posameznem listu z roko pisana latinska jeremiada izza časa francoskih vojn, v taki obliki, da tvorijo končne besede vsake druge vrstice celotni Pater noster. Avtor ni znan; listek je podaril društvu dr. Bradaška 1. 1923. Tudi datuma ni; domneva se, da je iz leta 1809—1813; najbolj verjetno se mi zdi i. 1809, ker kaže vsebina bolj razpoloženje pod vojaško okupacijo kakor v anektirani deželi* Listek mi je dal na razpolago g. odsj. savj. Em. Laszowski z opombo, da še ni objavljen. Naj sledi kot napol liumorističen napol resen izraz razpoloženja na Hrvatskem proti Napoleonovim vojakom. Lamentosum Pater Noster Rusticorum in lllyrio Contra Milites Imperatoris. Galliae. Miles quam primum Donium intrat, irauduienta voce me salutat Pater Omnia, quae tu possides Domus pecunia et Equus est — Noster. Rusticus haec verba ruminat trepidusque Militem interogat — Qui e s? O' qualis et quanta ista res Eritne nobis aliqua spes — in coelis Credisne Amice Chare Comes quod omnium horum Unus Miles — Sanctificetur Nec datur in Terra Populus qui tam blasphemaret perfidus — N o m e n t u u in Nobis quoque Requiem, nec pacem dant Et quae possidemus, dicunt, et cogitant — a d v e n i a t Est cogitatio quoque Mala illis destruere si possent suis favillis — Reg n u m t u u m Si occidere vel perdere velles illos audires nos dicere tuos Pupillos — fiat voluntas t u a. Libera ergo nos Domine ab istis malis ut sit tibi ubique gloria aequalis —■ Sicut in Colo Nescio ubi pro his locus paretur Cum pro illis nec ullus in Colo detur E t i n T e r r a. Omnia Bona capiunt Ab ore etiam rapiunt — P a n e m nostrum quotidiauum Pingvia Cibaria*, Carnesque Atnant Vinum, Caerevisiam Rustice Clamant da nobis h o d i e O' Regina si tibi hunc per Annum * Primerjaj J. Žnideršič, Litanije Napoleonove (»Lj. Zvon« 1884, 368—370) In J. Kunšič, Očenaš za Francoze (Izvestja Muz. dr. za Kr. 1897, 131/132). Slovenske litanije in nemški očenaš, oboje izraža isto razpoloženje kakor lat. Pater noster. Nemški in lat. očenaš imata tud vsebinsko podobne vrstice, v drugih pa se razlikujeta. Noil dabitur Auriiin Argentum et stannuin . . e t d i m i 11 e nobis Cum aliunde sufficienter praernamur, et ad solvendum incessantes inducamur D e b i t a nostra Milites, lit nos in pace vivamus nolunt. Sed apud uxores nostras absolute dormire voliuit S i c u t e t N o s quamvis lioc nos oculis spectemur pauperculi tamen dicere debemus — — d i ni it t i mu s Demon rapiat hospites tales qui sunt oinnl modo, et sorte aequales D e b i t o r i b u s n o s t r i s Vigilias si negligunt et loco earum potant, aut vorant incessantes instant, Capitaneum praecibus E t n e n o s i n d u c a s. Privant laurea tua Virgines inducunt et nuilieres — i 11 t e n t a t i o 11 e m Qui seminant loco Rosarum spinas tales o' Deus nobiscum habitare 11011 sinas seel libera 11 os Auxilium tuum nobis impende Et nos pauperculos rusticos defende a ni a 1 o Aufer ergo ab Illyrio Gallos rogamus ut nos unanimi voce dicamus A m e n. Dr. Melita Pivec. G>£9G>£S Slovstvo. 1. Stele Fr., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus. Ljubljana 1924. Str. 175, 68 slik. 2. Mal Josip, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Knjižnica narodne galerije 1. Str. 139, 69 slik. Do nedavnih časov jc celo med mnogimi domačini bila razširjena krilatica, da Slovenci nimamo zgodovine. Dandanes je ta fraza položena ad acta. Nemci sami, zlasti odkar se je začela intenzivneje gojiti socijalna zgodovina, so dejanski pokazali, da Slovenci imamo zgodovino in še prav pestro, ki pa se seveda ne suče v dvoranah diplomatov in vladarjev. Kmalu bo ovržena tudi trditev, da Slovenci nimamo svoje umetnosti, kar je že psihološko nemogoče. Zaime »svoje« je treba kajpada prav umeti. Nimamo »svoje« umetnosti morda v onem zmislu kakor Italijani svojo renesanso, imamo jo pa vendar, ker velike umetniške evropske struje so zasegle tudi nas in na naši zemlji dobile vsaj v neki meri posebno obiležje. L. 1924 nam je prineslo kar dve knjigi o naši upodabljajoči umetnosti. Knjiga dr. Steleta obsega za pravo le ponatis člankov, ki jih je pisatelj objavil v »Domu in svetu«. Knjiga hoče biti le »Oris«, ali kakor pravi podnaslov, le »kulturnozgodovinski poskus«, dočim nam dr. Mal podaje zgodovino naše umetnosti in sicer vseh treh plemen v naši državi; v resnici je pa, zlasti z ozirom na Slovence, tudi to le osnutek; za »zgodovino« umetnosti v polnem obsegu bo treba še mnogo predštudij in podrobnih raziskav. Dr. St. podaje v svoji knjigi kratek pregled umetnosti v naših deželah do reformacije, potem v dobi reformacije in v XVIf. stol., nadalje barok in rokoko; največji del knjige pa zavzema XIX. stol., kjer pripisuje posebno važnost Layerjevi dobi ter vidi udejstvovanje slovenstva v umetnosti že pred 90 leti 19. stol., posebno pa v impresionizmu ter v kiparstvu in arhitekturi »mladih«. Značilna mejnika v razvoju naše umetnosti sta mu »protireformacija« XVII. stol. in francoska revolucija. O prvi se to ne da tajiti, francoska revolucija pa naravnost > za našo umetnost ni tolikega pomena. To bi se lahko reklo le„ če bi revolucija zanesla k nam iz Francoskega nov tok umetniških idej. Tega pa ni opaziti. Ako po »frauc. revoluciji stopa meščanstvo kot sloj s svojim prosvetnim okusom iu umetniškimi interesi izven cerkve vedno bolj na plan« (str. 100), je to le posredno vpliv revolucije, sicer pa občekultiirnili činiteljev.ne v mali meri Metternichovega absolutizma, ki je probujeneinu meščanstvu onemogočil udcjstvovanje na političnem polju, pa so se zato delaželjne sile vrgle bolj na upodabljajočo in glasbeno umetnost. Na ndejstvovanje slovenstva v umetnosti je nedvomno vplivala tudi romantika. Od vseli velikih umetniških slogov se je v dušo našega naroda usidral najbolj barok, a tudi gotika se je močno oprijela njegove duše, veliko manj pa r o 111 a 11 s k i slog. Kaj je temu razlog? Ur. St. nahaja razlog v tem (str. 20 i. dr.), ker je cela romanska umetnost kolonizatoričnega značaja; naročniki so bili samostani in deloma plemstvo, predlogi večinoma nemški, izvršitelji ipo večini v ozki zvezi s samostani ali vsaj s cerkvenimi krogi, narod pa je bil napram tej umetnosti pasiven. To je res, toda vse to je bilo tudi drugod. Pravila romanske umetnosti slone povsod na tradicijah samostanskih umetnikov, vendar je romanski slog vkljub strogi enotnosti dobil v raznih zemljah tudi narodno obiležje. Zakaj se pri nas ni to zgodilo? Razlog ni v pasivnosti našega naroda napram tej umetnosti, temveč v historičnih okoliščinah naših dežel. Glavni razlog pa je v tem, ker so 111 a d j a r s k i navali pri nas za dolgo časa prekinili vsako kulturno življenje in tok političnih razmer je onemogočil, da bi se naš narod zbral v kompaktno enoto z velikimi duševnimi centri 11a lastnih tleh. Iz predmadjarske dobe nam je znano lepo število cerkev, ki sta jih dala postaviti domača kneza Pribina in Kocel. Ko bi se bilo to delo nemoteno nadaljevalo, posebno če bi se bilo vzdržalo pri nas Metodovo delo, bi bil nedvomno tudi pri nas romanski slog dobil posebno obiležje in se tesneje združil z dušo narodovo. Ko se pri nas okoli 1. 1000 začne restavracija, se je romanski slog v zapadnih dežel že razvil do visoke popolnosti, pri nas pa mu je bila odmerjena prekratka doba, da bi se mogel tesneje strniti z dušo narodovo. Drugače gotika; ta je imela časa dovolj vživeti se, zato se tako dolgo pozna njen vpliv. Nenavadno visoke strehe starih kmetskih koč še nas dandanes spominjajo pokmetene gotike. Kot značilen vzgled, kako krčevito se je držala gotika pri nas v stavbarstvu napram prodirajoči renesansi, bi se dala navesti (porušena) protestantska cerkev v Govčah pri Celju in pa cerkev sv. Uršule na Plešivcu pri Slovenjgradeu. Protestantska cerkev je bila delo italijanskega stavbarja v centralnem slogu, a stavbenik je moral vpoštevati v deželi še običajno gotiko in dal ji jc gotske podpornike. Pri sv. Uršuli ie značilno, da so si kmetje sami zamislili stavbo (ok. 1570). A ker si niso znali pomagati, jim je priskočil na pomoč (1601) sam škof Hren, mož, ki ie največ pripomagal renesansi do zmage. Ko je prišel škof iz Dobrlcvasi 11a Plešivec, je našel na stavbišču največji nered. Sam je napravil načrt in dal potrebna navodila, kako naj nadaljujejo delo. Cerkev jt posvetil škof Hren 18. avgusta 1602. Postavljena je ta cerkev še v gotskem slogu. Škot je očividno računil z umetniško miselnostjo ljudstva iu upošteval menda dekana že izvršeno delo ter pustil gotske oblike. Preobrat v ljudskem umetniškem okusu nam nazorno pojasnjuje naslednji podatek iz polkmetskega trga Ljutomera. L. 1664 so sklenili Ljutomeržani v spomin zmage nad Turki postaviti v župni cerkvi nov oltar, mesto prejšnjega, ki je bil won alter Manier«, brezdvomno gotski, ki torej ni več ugajal. Od gotske plastike se nam je kajpada malo ohranilo, vendar več, kakor mislita oba gg. pisatelja. Dr. St. omenja bogato rezljane klopi v ptujski mestno-župni cerkvi, dr. M al jih sploh ne omenja, oba sta pa prezrla krasna kamenita sedilia v mariborski stolnici iz 15. stoletja. Več pozornosti zasluži tudi velika kamenita reliefna podoba na glavnem oltarju ptujskogorske cerkve. Ta relief je važen za občno umetnostno zgodovino, ker je ž njim ovržena trditev, da zač. 15. stol. še historični portreti niso bili v navadi. Tu imamo celo galerijo historičnih oseb iz početka 15. stol. Vprašanje je le, kje naj iščemo umetnika, v Italiji ali morda (kar se uam zdi verjetnejše) na Češkem? Posredno bi v zadnjem slučaju imeli tu celo francoski vpliv. ludt namen dr. Malove knjige je »(podati razvoj umetnosti le v glavnih obrisih vodilnih idej«, zatorej ne moremo od pisatelja zahtevati registracije vseh umetnin, ki so raztresene po raznih cerkvah in muzejih, vendar nekatere reči neradi pogrešamo. Poleg že prej omenjenega še nekaj slučajev: Ce že avtor (str. 12) omenja Mitrejeva svetišča, bi bilo vredno omeniti tudi celjsko starokrščansko baziliko z lepimi mozaiki, nadalje s.arokrščanske bazilike, ki jih je odkril dr. Egger na Koroškem. Med ohra njenimi spomeniki rimske plastike je poleg brončene solie rimskega dostojanstvenika v ljubljanskem muzeju spomina vreden marmornat vojnik v celjskem muzeju. Ker je od romanske plastike zelo malo ostankov, bi se poleg solčavskega kipa lahko omenil tudi kip sv. Jerneja v Središču in Arehov spomenik na Pohorju. Pn novejših umetnikih bi se naj poleg letnice omenil tudi rojstni kraj, ker bi se tako videlo, koliko so posamezni deli naše prej razkosane Slovenije prispevali k razvoju naše umetnosti. Vas, po kateri je dobil ime žički kartuzijanski samostan, se ne imenuje (str. 15) Žica (ta je vSrbiji), temveč 2iče, Olimje (str. 60) z nekdanjim pavlinskitn samostanom, ni na Hi vaškem, marveč na Štajerskem blizu Sotle, pač pa so nekdanji menihi bili večinoma Hrvatje. Dalmacija glede državotvornosti ni bila tako brezpomembna, kakor misli pisatelj (str. 69), saj ravno v Dalmaciji vidimo prve zametke hrvatske državo* tvornosti, čemur je nedvomno prvotno pripomogla ohranitev stare rimske civilizacije, ki Je pri nas bila skoraj popolnoma vničena. Na hrvatsko in srbsko umetnost se tu radi pičlega prostora ne moremo ozirati, iileue macedonske umetnosti opozarjamo na knjigo dr. Petkoviča »Stari srpski spomenici u južnoj Srbiji«, ki je izšla skoraj istočasno z Malovo knjigo ter podaje mnogo slik macedonske umetnosti. Obema knjigama želimo obilo pozornih čitateljev v širjili krotili našega razum-ništva, pred vsem iz tega razloga, da se pri nas dvigne zinisel za umetnost ter čuvanje starih spomenikov, proti katerim se le preninogokrat greši uprav vandalsko. F. Kovačič. Bullčev Zbornik. Štrena Buliclana. Naučili priloži posvečeni P' r a n u Buliču pri-sodom LXXV godišnjice njegova života od učenika i prijatelja IV. oktobra 1921. Tako naslovna stran, dejanski jc delo izšlo šele meseca avgusta 1924. Ni čuda, da se ie delo zavleklo, ker knjiga obsega 735 strani vel. 4" oblike. Tiskana je v Zagrebu ter njena oprema dela čast jugoslov. tiskarstvu. Po vsebini in po imenih sodelavcev le delo časten spomenik dr. Franu B n 1 i č u, učenjaku svetovnega slovesa. V vsem je 92 razprav v angleškem, češkem, francoskem, hrvatsko-srbskem, italijanskem, nemškem, ruskem in slovenskem jeziku. Razmeroma najštevilnejše so zastopani Nemci, ker so tudi nekateri nenemški učenjaki objavili svoje razprave v nemškem jeziku. Slovencev je šest 7. naslednjimi razpravami: Dr. Lj. Hauptman, Prihod Hrvatov: Ilešič Fr. (v hrvatskem jeziku), Slovenski pesnik Valentin Vodnik i Napoleonov katekizam; Kovačič Fr., Petovlj in Celeja v starokrščanski dobi: Mantuani Jos. (v nemškem jeziku), Pau-linische Studien; Murko Mat. (v brv. jeziku), Gusle i tamburica sa dvije strune; Stele dr. Fr., Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem. Na Slovenijo se naravnost nanašata dva članka: Steletov in Kovačičev. K svojemu članku imam dostaviti še starokrščanski kamen, najden v Celju 1. 1907., sedaj v mariborskem muzeju. Opisal ga je žc dr. Slegenšek v »Voditelju« I. 1909., str. 56—57 na podlagi sodbe takr. tajnika avstrijskega arheološkega zavoda dr. Ant. Premersteina. Kamen ima 5 štirioglatih lukenj, v katere so bili-vtaknjeni železni ali leseni klini omrežja pri prezbiteriju v cerkvi. Pod luknjami se vidijo, naslednje črke VIRU OPER, kar sta Premerstein in Stegenšek čitala za Virgo perpetua. Črka O je na napisu ločena od G in bližje naslednji črki P, kar pa ne moti omenjenega čitanja. Dr. St. je iz tega napisa sklepal na obstoj nekega ženskega samostana, kar pa gre nekoliko predaleč. Vsekakor bo ta borni kamen treba upoštevati pri morebitnih nadaljnih raziskavah o starokrščanskih stavbah v starodaivni Celeji. . 41 člankov Buličevega Zbornika se nanaša na Dalmacijo ali sploh na našo drživo. Med temi je omeniti zlasti članek Francoza Em. Haumanta o geografskem sestavu goslavije, kjer se peča z naziranji naši državi sovražnih geografov, ki iz zemljepisnega položaja naše države sklepajo, da se ne more dolgo držati. Koliko .so taka! ugibanja vredna, smo se lahko prepričali med svetovno vojno, ko so nemški in avstrijski geografi iz zemljepisnega položaja Nemčije in Avstrije s popolno gotovostjo sklepali, da je zmaga na njuni strani. A dogodki so šli preko teh učenih glav . . . .! Zbornik je res časten homagij Nestorju naših zgodovinarjev in arheologov in je na idealen način zbral krog častitega jubilanta kolo svetovnih učenjakov, različnih po narodnostih in nazorih. Prava znanost izravnava in ublažuje sovražna nasprotstva, objektivna istina, ki jo zasleduje znanost, pa mora biti tudi kažipot političnemu, kulturnemu in socijalnemu življenju narodov. Le preresnične so besede, ki jih je zapisal eden izmed sotrudnikov (.lur. Szaibo, str. 638): »A ne posluša li narod glas prave znanosti, podje li putem, kojim se polazilo uvijek, kad su nastupale katastrofe — tada mora, apsolutno mora propasti, kao što je uvijek doslije propadao narod, koji nije slušao glas istinske znanosti ili koji je i znanost obeščaščivao, postavivši j, nju u službu puke demagogije i šovinizma.« Idealno znanstveno delo našega dičnega jubilanta pa bodi tudi pobuda mlajšemu zarodu za radostno, življenja polno, stvarno in požrtvovalno znanstveno delo, posvečeno le resnici, ki požlahtnjuje, dviga in osvobaja ljudi. F. Kovačič. Egger R., Teurnia. Die romisehen und friihchristlichen Altertiimer Oberkarntens. VI in 59 str., 28 slik v tekstu in 2 tabeli, Wien, Holder-Pichler-Tempsky A.-G. 1924. Pod tem naslovom podaje podjetni avstrijski arheološki zavod majhnega ali v vsakem oziru izčrpnega vodiča po rimskih in starokrščanskih starinah zgornje Koroške, ki so osredotočene v središču tega kraja, v starokrščanski dobi večkrat imenovanem mestu Teurniji pri Špitalu ob Dravi. Posebno lirično opisuje Egger kulturne razmere gornje Koroške v rimski dobi. Dodatek podaje seznam vseh tekstov iz pisateljev in napisov, ki se nanašajo na zgodovino Teurnije. Dr. Balduin Saria. Dr. Tih. R. Gjorgjevič, Naš narodni život. Beograd 1923. (»Srpska književna za-di uga«; kolo XXVI., br. 174). Str. 194, mala 8° (v cirilici). Znani učeni veščak, prot. Dr. Gjorgjevič na vseučilišču v Beogradu, nam je s to lično knjigo podaril delo vsestranske poučnojsti in pobude. Naslov »Naš narodni život« je umeti v pomenu naših narodnih običajev in o teh nas pisatelj poučuje najprej splošno, ipotem podrobno, a obenem z namenom, da bi sami opazovali, zabe-leževali in opisali narodne običaje, to nad vse zanimivo stran našega prosvetnega življenja in naše notranje, pa tudi zunanje zgodovine. G. pisatelj postopa povsem metodično in nam je v kratkem »pagovoru« ob koncu knjige tudi izrecno pojasnil svoj načrt. Nemogoče mu je kajpada bilo, podati nam v obsegu te knjige kolikortoliko celoten pregled našega ?>narodnega življenja«, to je: naših (jugoslovanskih) narodnih običajev;, saj bi že zbirka snovi, kolikor je v tem pogledu doslej imamo, zahtevala kopico debelih knjig:' razen tega pa je mnogo snovi še neobjavljene. Zato si je g. pisatelj iz bogatega gradiva, ki ga pozna in ima, izbral nekaj (17 jih je) posebno značilnih primerov iz našega »narodnega života« in jih je v posebnih, daljših ali krajših — kakor je pač snov nanesla — člankih točno po objektivni snovi, pa tudi s kritično presojo in z vzporednostjo s sličnimi običaji predelal. Tem člankom pa je na čelo postavil splošen uvod »Naši narodni običaji« (str. 3—22), kjer govora o njih pojmu in pomenu vobče ter o njih razvoju in obsegu pri Jugoslovanih posebe in dodaje navodila, kako se naj vesti o običajih pri nas zbirajo in zabeležujejo. Pri tej priliki tudi poživlja, da se nabiralci naj požurijo; kajti običaji ginevajo v celoti, osobito pa se pozabljajo in izgubljajo podrobnosti. Baš za nas Slovence bi bila podobna knjiga zelo potrebna; saj smo izmed Jugoslovanov mi najbolj opustili narodne običaje in jih od leta do leta opuščamo; zato ]e prav zadnji čas, da rešimo ostanke tega narodnega razvojnega in zgodovinskega iinetka. Iz splošnega uvoda h knjigi je tudi razvidno, zakaj smo Slovenci v njej najmanj zastopani; saj se v njej jedva omenjamo. Vzrok ni ta, ker nimamo — kakor jih imajo zlasti Hrvatje, pa tudi Srbi — posebnih zbornikov za svoje narodne običaje in šege ter je slovenski materijal razmetan po različnih periodičnih publikacijah in časopisih, temveč ta, ker smo živeli, kakor naglasa g. pisatelj, že davno, pred stoletji, v redno orga-uizovani in upravljeni državi s splošno uveljavljenimi in veljavnimi zakoni, ki jih le dala, pismeno ustalila in po svojih organih čuvala javna državna oblast. T a je odločala pri vseh pomembnejših javnih in zasebnih življenjskih prilikah, ne pa narodovi običaji ali njegovi samolastni ukrepi po dotedanji tradiciji. Kot tradicionalne uredbe nasproti državno uzakonjenim, bi bil g. pisatelj krajše in ostreje označil narodne običaje, nego jih je v prvem odstavku svoje knjige. — Da so se na Balkanu in njegovem obližju zelo dolgo (še do današnjega dne, v polnem obsegu pa preko prve polovice 19. stoletja) v velikem obsegu in v najvažnejših življenjskih odnošajih ohranili daleko-sežni, naravnost državnoupravni, tudi kazenskopravni i. t. d. običaji, nam razlaga g. pisatelj z odvisnostjo naroda od turškega gospodstva, ki se je zadovoljilo s splošno nadvlado, a je vso notranjo upravo radevolje prepuščalo narodu samemu, ki si jo naj uredi ;po svoje, seveda v toliko, da ni trpela škode turška nadvlada. Zato so balkanski narodi i pod Turkom mogli, pravzaprav morali obdržati svoje prejšnje običaje vseh vrst, socialne, ekonomske, verske, pravne in medicinske; celo pomnožili so jih s turškimi. -- Z osvoboditvijo od turškega jarma in z ureditvijo lastnih držav z rednim za-konoilajstvom ginevajo najprej vsi običaji, ki so v opreki z državnimi zakoni; s po-splošenjem civilizacije se umikajo tudi drugi običaji bolj zasebnega značaja, ako jih ne ščiti narodova zavednost, ki vidi v njih dragocene starine, če ne drugačne, pa vsaj čustvene vrednosti. V 17 člankih, ki jih je g. pisatelj združil v svoji knjigi, se nam nudi, dasi se tičejo le posameznih vprašanj, vendar dovolj jasna slika o narodnem življenju in mišljenju, zlasti med Srbi, v dobi pred ureditvijo državne celokupnosti, pa tudi o narodnem značaju, kakor se je razvil iz lastnih domačih temeljev pod vplivom dolge turške nadvlade. Na prvem mestu govori pisatelj o »knežinah v Srbiji v času prve vlade kneza Miloša«. V tem članku je pojašnjen pojem teh »knežin«, po naše bi rekli »kneževin«, ki jih glavni nabiratelj srbskih običajev, Vuk Stefanovič, še ni prav razumel. Te »kuežine« so namreč upravne edinice, ki so jih Turki lic samo pustili narodu, kakor jih je bil prej imel, ampak so jih celo podpirali, ker so se Turki v upravnih poslih naslanjali popolnoma nanje, pustivši jim popolno avtonomijo. Odgovoren jim je bil le načelnik kneževine, »knez« (da se razlikuje od kneza kot načelnika občine, so ga imenovali »glavnega kneza« ali »ober-kneza«); tega) si je ljudstvo, ki je pripadalo dotični knezini, izvolilo iz svoje sredine, a Turki so ga potrdili. Taka samovlada v obliki »knežin« je bila ljudstvu tako pri srcu, da so med njimi nastali upori, ko so samostojni srbski vladni ii knežinske pravice omejevali, n. pr. kneze sami imenovali. Iz nekda- njih »knežiii« so nastali današnji »srezi«. — »Knežine« so v marsičem slične prirodniiu (ne upravnim) skupinam, plemenom; g. pisatelj točno navaja (str. 26 i. d.) vse siično-sti, a pravtako tudi poudarja bistveno razliko. — Vsa razprava je temeljne važnosti. V zvezi s to razpravo je druga, ki govori o s e 1 u kot družabni zajednicl, in sicer v času prve vlade kneza Miloša. Sela so prvotno stare rodbinske organizacije, nastale iz skupnosti bratstev; skupnost se je posebno odločno izražala s skupno »krstno slavo«. Vsako bratstvo je imelo svojega »glavarja«, vsako selo pa svojega (selskega) »kneza«. Izmed ostalih člankov se jih 5 bavi z zakonskim in rodbinskim ž i v-ij en j eni. Iz vseh se nam nudi žalostna slika o skoraj suženjskem položaju, ki je bil usojen ženski v zakonu, torej pravzaprav vsaki ženski; kajti praviloma se je oženil vsak moški (po članku »Celibat i brak u našem narodu«), kajpada v pivi vrsti iz praktičnih ozirov, da žena streže možu in opravlja delo zanj ter da mu rodi deco, ki bo tudi skrbela zanj. Na predzakonsko moralo dekleta se )ie gleda vedno strogo: ako je imelo dekle nezakonskega otroka, je s tem pač dokazalo (str. 67), da ima porodstveno zmožnost. V gotovih krajih se celo pripušča »b rak n a pro b u«, »zakon na poizkušnjo«, kakor ga mi poznamo le iz operete; ako se dekle uc obnese, zlasti ako ne postane noseča, jo mož po gotovem času odpusti, inače jo poroči (tsr. 67). Tudi se je pripetilo, da je sam rnetropolit dovolil popu, proti zakonu, drugokratno :če-nitev z ozirom na rodbinske razmere popove. — Kakor je za vsakega moškega obična ženitev, tako je lahka ločitev, ako mu žena ne izpolnjuje njegovih nad; glede ločitev so običaji vobče še danes neizpremenjeni; razilogi za njo so: neplodovitost (v-časih tudi, če ne rodi dečka), nesposobnost za delo, nesloga, nezvestoba, nepoštenost i. dr. — Kako baj'baisko se je kaznovala ženina nezvestoba — in sicer je to kazen opravi! mož sam — o tem nam navaja g. pisatelj kričeče slučaje, ki so nam sporočeni še iz začetka 19. stoletja: obična kazen za nezvesto ženo je bila (pred vsem v Črni gori in njeni bližini), da ji je mož odrezal nos, včasih še ušesa; zgodilo pa se je tudi, da je mož na turški način ženo zašil v vrečo, jo obtežil s kamenjem in jo živo potopil. Ako v rodbini niso mogli dobiti moškega potomca, ali če so ti pomrli, so moško dete posinovili. To p o s i n o v 1 j e n j e je bilo zelo razširjeno (str. 86) in se je izvršilo s posebnimi obredi, ki v bistvu posnemajo porod. Posinjenec se imenuje »po-sinak«, »posinjenik« ali »usinjenik«; dozdevna roditelja pa: »poočim« in »pomajka«. Nima pa posinjenec nikoli istih pravic kakor pravi sin; poočim ga more, ako mu ne ugaja, odpustiti in za morebitno delo v hiši izplačati. — Če so v hiši le hčerke, a starši nočejo imeti posinka, varujejo imetje in ohranijo porodico s tem, da si izberejo »d o-m a z e t a«, to je, da omožijo eno izmed hčera, zeta privzamejo v hišo in preneso nanj vse pravice pravega sina, a on se odreče svoji prejšnji porodici in po navadi privzame ime svojega tasta. Vendar pa položaj tega »domazeta« (zanj je še več imen, gl. sti. 98) ni nikdar prav časten: dajo inu čutiti, da domače imetje ni pravzaprav njegovo in da ga rabijo pač le za to, ker in vkolikor je — moški. Da so, vsaj v vzhodni Srbiji, nekdaj poznali barbarski običaj ubijanja starih t j u d i (navadno moških, včasih tudi ženskih), kadar so postali šibki in za delo manj sposobni, to je dokazal g. pisatelj na str. 148 i. d. To ubijanje, znano pri divjakih, se imenuje v sporočilu »lapot«. Ubijanje se je v selu razglasilo in se je izvršilo javno; iz vršili so ga otroci, navadno z batinami. G. pisatelj skuša to grozovitost utemeljiti z verskimi in notranjimi razlogi; v tem slučaju mu ne moremo slediti, dasi v presoji starih običajev nočemo uveljavljati romantične sentimentalnosti, ki je pristno ljudstvo Kajpada ne pozna. A za tak običaj je eden in edini razlog: barbarstvo! Razpravlja se tudi o čar ovni škili ljubavnih sredstvih, o katerih govorijo n. pr. srbske narodne pesmi (str. 188); poživljajo se bralci, naj bi med našim narodom iskali sledov o praznoverju s čudežnim korenom »m a n d r a g o r a« (Ada- mova glava, tolsti koren), ki igra že v starem veku veliko vlogo, takisto pri Nemcih (Alraui:\vurzel); pri nas pa g. pisatelj doslej ni mogel nič takega zaslediti. S tem v zvezi omenimo se članek (str. 181 i. d.) o »deviškem porodu« (parthenogenesis), ki ga pozna tudi srbska narodna pesem; povzroča ga obično uživanje čudežnega korenu. sadu i. dr. Ostali članki razpravljajo o narodni obrti, narod ni u m e t n o s t i in o pesnikih, razlagajo nekatere zanimive pregovore in odstavek »maštauje« v »Gorskem vencu« (ni vzet iz Goethejevega Fausta, ampak je domač!) — Sploh, iz kniige se mnogo naučimo; želimo pa posebno, da bi dosegla svoj pobudni namen. Dr. Jos. Toininšek (Maribor). Storije I. Koroške narodne pripovedke in pravljice, zbral in uredil France K o t n i k. 1924. Vztrajni in vestni raziskovalec naše ljudske književnosti, prof. dr. France Kotnik, je navedene »storije« zapisal deloma sam, deloma jih je posnel po starejših tiskanih virih, največ pa so mu jih zbrali bivši celovški dijaki. Tako je umljivo, da je slog v njih prav različen. Večinoma se mi zdi precej brezbarven, izvrstno pa je zadet • nčin narodnega pripovedovanja v Kranjčevih zapisih, zlasti v štev. 10, 28, 29 in 59 (prim, opombo na str. 109!); starejši zapisi so deloma okorni, posamezni izrazi v njih nepri-kladni, včasi celo banalni (Agata-Hildegarda!) Neenotna je zbirka tudi v tem, du niso vsi motivi v njej epsko razpleteni, ampak nekateri le na kratko označeni. A očitati te pomanjkljivosti zbiratelju, bi bilo napačno in krivično. Kajti »Storije« niso beletristidio delo (kakor skušajo biti druge podobne zbirke), ampak znanstveno urejena izdaja narodnega blaga. To kaže ves ustroj knjižice, ki poleg vzorno razvrščenega gradiva prinaša tudi primeren uvod, vire, imenik krajev in rek ter opombe. Ta znanstvena oprema je pri nas novost in odlikuje Kotnikovo zbirko pred vsemi podobnimi publikacijama zadnjega časa. Zanimive so zlasti paralele, ki jih navaja pisatelj iz nemške (pred vsem koroške), deloma pa tudi iz slovenske pripovedke. Škoda, da se ie glede slovenskih paralel omejil na Pajekove »Črtice« in ni navedel tudi drugih. Čim več bi bilo teh opozoritev, tem hvaležnejši bi bili pisatelju za njegov trud, ker bi nam njegova knjižica nudila vsaj nekoliko pregleda čez gradivo, ki leži razmetano in raztreseno po najrazličnejših časopisih, časnikih in knjigah. Lahko bi se bile omenile vsaj koroške inačice. Precej iparalel najdemo n. pr. v Potočnikovi »Vojvodini Koroški«, I. k št. fi in 7 na str. 174, k št. 20 na str. 177/8, k št. 22 na str. 182, k št. 44 na str. 179, k št. 72 (in 24) na str. 181/2, k št. 54 na str. 179. Posebno važna je zadnja inačica. ker iz Potočnika zvemo, zakaj se je vas Vrbica prekrstila v Svečane, iz Kotnika pa ne. lzvzemši št. 54 so vsi ti zapisri mladi, nastali najbrž pozneje, ko je izšla Potočnikova knjiga. Zato se mi zdi umestno, da bi se bil ta vir primerno upošteval, zlasti, ker se mi ne zdi izključeno, da je ta ali drugi dijak-zapisovalec zajemal nemara tudi iz — Potočnika. Vsekakor pa bi bilo dobro, ko bi se bili vsi zapisi opremili z letnicam! ter se tako omogočila točna določitev kronologije. Navedeni nedostatki so neznatni in zbirki nikakor ne jemljejo vrednosti. Toplo jo vsem priporočam, najtopleje pa izdajateljem narodnega blaga, da si jo vzamejo za vzgled. Od založnice pa bi želel, diai v bodoče oskrbi boljši, neokrnjen tisk. .1. Glaser. Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk. Priredila T. Gas.pari in P. Košir. i. zvezek. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. 8", str. 38. Tudi ta drobna, lična knjižica je plod jugoslovanske dobe v Korotanu. Večino popevk so baje nabrali koroški otroci sami. 27 pesmi je v njej zbranih, primernih za deco. Zbirko uvajajo: 1. »Slovenski smo fantje«, ki so doma pri Dravici, Savici ali pri Zilji, kjer so se povsod udomačili. 2. »Težave bodo minile...« znana posebno. po Rožu, luska fantovska pesem. 3. »Sveti Juri« (prim. Štrekelj SNP III. št. 4997 do 4998) je »obredna« pesem, ki jo je zapisal že 1. 1848 v »Novicah« 63 M. Majar in opisal tudi ves običaj, nato pa še enkrat z nekoliko drugačnimi besedami v »Slov. Bčeli« II. 0851) 106—107. V do;pisu iz Rožeka v »Slov. Glasniku« 1858 1. 158 je prvih deset verzov objavil neznan zapisovalec. (Glej Štrekelj SNP III. str. 140 v opombi!) 4. »Pastirska« menda še ni bila znana,5. tudi »Gorjanska« ne. Novi sta 6. »Lastovka« in 7. »Strnad«. 8. »Vigred«. Prim. Scheinigg, NPKS št. 797, kjer je dostavljena še kitica o jeseni, pač ena izmed lepših koroških lirskih pesmi, ki jo posebno radi prepevajo po Rožu in je menda tudi že harmonizirana. Scheinigg pravi, da je znana v Šmarjeti, v Podkrnosu, Železni Kapli in Škoci.ianu. Z 9. »Lipej raja« prim. Scheinigg št. 678. .rovelj, kjer Honzoj raja. Nova je 10. »Veselje«. Z 11. »Rajanje« prim .Scheinigg št. 678. Pesmica ie znana tudi v guštanjski okolici, kjer se glasi: Gril gode, gril gode, — pa struna brci, — (ker struna ne »buči«, kakor je zapisano v zbirki) Miicka pa čuje, — pa rajat leti«. 12. »Naša kuharica« je nova. 13. »Sveti Jožek, stari možek«. Prim. Štrekelj SNP IU. št. 4829—4843. To je božična ipesem. 2. kitica je odlomek pastirskega božičnega darovanja, mogoče celo odlomek božične igre. 14. »Na gori« spada med šaljive in zabavljive, ki jih je objavil Glonar v 16. snopiču Štrekljeve zbirke. Tudi 15. »Popevka iz Roža« je zabavljica. 16. »Kako je v Indiji«. Prim. Štrekelj SNP I. št. 578 In Scheinigg št. 95, str. 114. 17. »Petelinček se je ženil« spada v živalsko svatbo. 18. v Kolo.«. Plim. Scheinigg, NPKS št. 673. znana v Podjuni in Borovljah. 19. »Anzej, pan-zeL. Zapisal jo jc dr. Janko Kotnik na Dobrijah pri Guštanju. Prim. Scheinigg št. 687. 20. jSoIhcc sije, dižej gre, — siva mačka v brezje gre, — brezje se podere, — mačka so zadere miav«. 21. »Čibka in petelinček« dosedaj ni bila znana. 22. »Sveti Peter žakelj šiva« je znana pri nas doma.. Zapisal jo je Janko Kotnik. Prim. Štrekelj III. št. 7454 iz Cvetlina v hrvatskem Zagorju! 23. »Pastirska«, zapisal jo jc Janko Kotnik. Konec ie v zbirki spremenjen radi otrok. 24. Ena dve....«, zapisal Janko Kotnik. Doma smo Plavili: »Ena dve, drugo vje«. 25. »Kako .ie bilo v Nemcih« slika življenje slovenskega etroka, ki so ga dali na kmete »na Niemce«, da se je učil nemščine. Otroke so v starih časih izmenjavali. Slovenci so jih dajali nemškim kmetom, nemški kmetje pa v časih slovenskim, da so se priučili obema deželnima jezikoma. Že Jarnik to opisuje. Slo-venci jih niso dajali v nemške šole v Sent Vid, kakor stoji na str. 34 v qpombi, ampak na nemške kmetije. .26. »Večerna molitev«.- Že v Pohlinovih »Molituvnih bukuvzah« sir. 218—219 je natisnjena (prim. Štrekelj 6599 in 6649), kar je dokazal Janko Glaser v oceni 16. snopiča Slovenskih narodnih pesmi (ČZN XIX, 1924, str. 42 in 43). V isti obliki, kakor jo ima že Pohlin, jo še danes molijo doma na Dobrijah pri Guštanju. Moj oče so rekli: »Škof Slomšek so jo priporočili v Drobtinicah«. In res je nekje v prvih letnikih Drobtinic natisnjena. Prim. Scheinigg št. 117 in 118, iz Šmihela pri Pliberku, Sent Jurija na Vinogradih in Globasnice, kjer so Slomškovi spisi precej vplivali, ker sta spadala Šmihel in Globasnica pod lavantinsko škofijo. 27. »Konec« je primeren. Za narodopisca obsega zbirka nekaj novega blaga in nudi precej gradiva za primerjanje. Škoda, da niso vsaj v pripomnjah označeni viri. To tudi mladinski zbirki ne bi škodovalo. Večinoma so otroške pesmi. O njih deloma velja, kar je zapisal Glonar v predgovoru IV. zvezka Štrekljeve zbirke str. *54. Kar pomeni narodna pesem odraslemu, to je otroška pesem otroku. To so pesmice in reki od otrok za otroke. Avtorji niso znani. A te pesmice žive že stoletja v otroškem svetu, se razširjajo po ustnem izročilu in se še danes pojejo, večinoma pa samo še recitirajo. Matere, pestunje in druge osebe, ki so, ostale otroške, so jih za, otroke zložile ali pa izoblikovale iz starih pripo-,-yedek in pravljic. Mnogo pa so jih ustvarili otroci sami, ali pa so jih ponaredili. Isti proces ko v drugih narodnih pesmih! Dostikrat je pesem raztrgana in sestavljena iz raznih elementov, zato skoki, ki odraslega osupnejo, a otroška domišljija jih premosti. Dostikrat najdemo nerazumljive besede, ki si jih je ustvaril otrok samo vsled tega, ker lepo done, ker se veseli lepo donečih besed. Oblika je zanemarjena. Tudi •kulturna zgodovina ima v njih svoj delež, ker so ohranile spomin ha različne stare običajne obhode. (N. pr.: »Ante pante populore, Kocljeve vrate cvilijore« v Zel. Kapli Jia dan pred Svečnico. Glej Mladika 1923, »Narodopisne črtice«.) Za vzgojo pa so otroške pesmi jako važne. Uravnavajo jezik in jezikovne organe, otrok se vadi govoriti, spomin se krepi. V prvih otroških letih so prvi netiskani abecednik. (Glej: Hans Wagner »Eizyklopadisches Handbuch der Erziehungskunde«, hgg. von Dr. Joseph Loos, I. Bd. A—L, Wien und Leipzig 1906 pod »Kinderlied«, str. 835. Tam je navedena obširna nemška literatura o otroških pesmih.) Učiteljska tiskarna je izdala tudi belokranjske otroške pesmi. Zato pozdravljamo zbirki tudi z vzgojeslovnega stališča. Ptuj, 16. novembra 1924. Fr. Kotnik. Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. I. Pohorje. Kozjak. II. Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje. Merilo 1:150.000. Risal Sla voj Dimnik, 1924. Založilo društvo »Učiteljski dom v Mariboru«. Litogra-f i ja in tisk: Mariborska tiskarna d. d. Na dveh listih je izšel poleti zemljevid Mariborskega okrožja. Razen označenega ozemlja onsega še južni rob Graške kotline, del Prekmurja, zapadni konec Medžl-murja, nekaj varaždinskc okolice, Haloze, severni rob Savinjske doline, vzhodni del Karavank, Mežiško dolino in Strojno. Načrt in izohipse so povzete z zmanjšanjem iz špecialke 1:75.000. Merilo 1:150.000 je omogočilo spraviti Mariborsko okrožje na dva lista take velikosti, kakor jo imajo navadno ročni atlantje. Ob straneh zemljevida so razdeljeni poldnevniki in vzporedniki po 5'; v stari vek moderne kartografije pa spada določevanje zemljepisne dolžine od otoka Eerro: to bi se pač bilo dalo prenesti na dolžino od Greenwicha, ki je zarisana skoro v vseh zemljevidih, posebno še v takih za šole. Zemljevid je izdelan v sedmerih barvah, kar nam tudi kaže barvna lestvica. Plastiko površja, zlasti pogorij, še povzdigne poševna razsvetljava in osenjava. Zemljevid je v prvi vrsti namenjen zemljepisnemu pouku na osnovnih šolali Mariborskega okrožja; zato so označeni vsi kraji, v katerih so osnovne šole, z rdečo barvo; izostala sta le Sv. Rupert v SI. gor. in Tolsti vrh pri Guštanju. Za uspešen pouk v zemljepisju mora imeti učenec pred sabo verno in plastično sliko domačega kraja in bližnje okolice; iz svojega obzora se razgleduje po svetu, iz zemljevida se uči čitati in, če vidi, da vsebuje ta resnično predstavo zemljepisnih predmetov, kakor se odražajo in kakor so razvrščeni v obzoru, se 11111 vzbudi zaupanje v zemljevid; s tem je storjen prvi in glavni korak v pouku. Verno in plastično podobo tako različnega površja moremo podati na ravni ploskvi z višinskimi črtami, s primerno razpodelitvijo svetlobe in sence ter z barvo. Teh pripomočkov se je naš kartograf v polni meri poslužil. Ker je v mariborskem okrožju penajveč srednje visok svet, je srečno izbral meje višinskih plasti z 200 m, 300 m, 400 m, 600 m, 1000 m, 1500 m. Sprva tenke plasti po 100 in 200m debele, postanejo še-Ie od 600 m debelejše, zato ker je treba bolj poudariti in jasneje iz ravnine dvigniti nizke gorice kakor že itak visoko Pohorje in Kozjak. Manj posrečena jc izbira barv. Pri Pohorju in Kozjaku je g. D. z barvo zelo povečal reliefni vtis, pri Slovenskih goricah in pri Dravskem polju pa je sestava barv odrekla in ne bi bilo treba takega kontrasta v barvah med nižino pri Varaždihu' In Ptujskem polju, zato pa tem večjega med Ptujskim poljem in Slov. goricami. V naravi ie Ptujsko polje kakor vloženo med Pohorje, Haloze in Slov. gor., na njegovih robovih se jasno in ostro odražajo pobočja teh pogorij, na zemljevidu tega vtisa nc dobimo; konture Slovenskih goric in Haloz so zabrisane in meglene. Tudi z načinom, kako je g. D. rešil vprašanje razsvetljave, ne moremo biti zadovoljni. Pri zemljevidih tako velikega merila kakor je ta, bi morala biti pobočja risana s črtkami, da se doseže kolikor mogoče velika točnost v reliefu. Ker pa je tako delo zamudno in trudapolno, pri mali nakladi neplačano, in ker stroški za tako izdelavo jako narastejo, je črtkanje zamenjala osenjava. Z osenjavo si pa nikdar ne vstvarimo tako živih oblik, kakor jih vidimo v naravi in kakor jili s črtkanjem lažje izrazimo. Poleg barve je to drugi nedostatek. Jako moti na zemljevidu, ker sta črtež in barvotisk premaknjena, tako da tečejo ponekod potoki iz enega pobočja preko grebena na drugo pobočje ali pa iz doline na pobočje. Pisava imen je primerno velika, razločna in čitljiva; vporablja se, kakor je običajno, različna pisava za gore, kraje, reke in pokrajine. Tudi ni zemljevid natrpan ne z imeni ne z drugimi zemljepisnimi znaki; zarisana so poleg cest še večja pota in v gorovju tudi planinska; tenka rdeča meja razdeli okrožje v posamezne sreze. Novo na zemljevidu je daljnovod Fala—Ptuj in Fala—Trbovlje. Vsa razvrstitev zemljepisnih predmetov je v splošnem jako pregledna in čitljivost karte dobra. Pri nekaterih krajevnih imenih sem dobil v Dininikovem zemljevidu drugačno pisavo, včasih tudi drugo ime za kak kraj, kakor je v zemljevidu slov. ozemlja, ki ga je izdala Matica. Pri novih izdajah se moramo takim napakam izogniti in uvesti enotna, samo pravilna imena. Navedem imena vzporedno iz Dimnikovega zemljevida in iz matičnega: Presika p. Ljutm. — Preseka; Podgradje -- Podgrdje pri Ljutm. (drugo je spaka): Veličanl Veličane; Tomaž v SI. g. — Sv. Tomaž; Obrež — Obrž pri Središču; Domova — Doruava p. Pt„; Sv. Marko niže Ptuja — Markovci; Zavrč ob Dr. — Zavrče: Gradišča ob Dr. — Gradišče; Pobrežje p. Pt. in Mar. — Pobrže p. Pt. (Pobrž p. Mar.); Stražka — Straška, pritok Dravinje; Zabovci —- Zabavci p. Pt.: Krčeviua — Krčovina p. Pt.; šikola — Šikole n. Dr. p.; Rošnja — Rošna 11. Dr. p.; Jurovec — Jurovcl ob Diavinji; Grajeva — Grajena p. Pt.; Prepola — Prepole n. Dr. p.; Sesterže — Sestrže pri Pragcr.; Kremberk 338 — Cerkvenjak v SI. g.; Sv. Ana v SI. g. — Sv. Ana na Krempergu; Verhov dol — Vrhov dol. Poli.: Bresternice — Brestenica; Janževa gora Janžev vrh, Koz.; Pri Fari — Farska vas pri Pre v.; Štoknetov vrh 1223 — Štekneči v.; Sv. Križ p. Belih Vodah 1044 je kota zarisana, 11c pa tudi daleč 11a okoli vidna cer-kcv; Ksaverij — Sv. Frančišek Ksaverij, Sav. d.; Gorica — Lačja vas, Sav. d.; Pačka vas — Paška vas: Zavodnje — Zavodne nad Topolš.; Forhtenek — Forstenek v Šal. d.: Turšika vas — Turiška vas, Misl. d.: Šmartno — Šmartin, Misl. d.; Krnikov vrh 1161 — Kremžerjev vrh, Poli.; Mislinje (kraj) — Mislinja: Skomarje — Skomer nad Žrečami; Prinova •— Prihova; Sele vrhe — Sele—Vrhe, Misl. d. Kljub navedenim nedostatkom bo zemljevid dobrodošel ne samo šolam, ampak tudi državnim, občinskim in župnim uradom tega okrožja kakor tudi vsakemu, ki se zanima za naše kraje. K. Prijatelj. j_f Dr. Pavel Turner._J Dne 10. julija 1904 je »Zgodovinsko društvo« priredilo v Skokali poljudno predavanje. Med ne baš številnimi mariborskimi udteleženoi je bil tudi dr. Turner. V razgovoru ž njim se je takratni društveni tajnik prepričal, kako jasno je ume val dr. Turner velik kulturni pomen našega društva- Takrat vsled smrti Slekovčeve »Zgodovinsko društvo« ni imeflio predsednika. Državnim nameščencem ni bilo v tistih časih v Mariboru priporočljivo, staviti se na čelo kaki slovenski, četudi čisto znanstveni korporaeiji. Dr. Turner je bil popolnoma neodvisen mož in povrh res široke svetovne naobrazhe. Ti in drugi razlogi so odločili, dla je občni zbor dne 12- oktobra 1904 izvolil dr. Turnerja za pred'sed'nika »Zgodovinskega društva«. In ostal je na čelu društvu do 13. februatrjla 1921. ko je radi visoke starosti in slabega zdravja odklonil ponujeno mu ponovno izvolitev, za to pa ga je 'društvo istega dne imenovalo svojim častnim članom. Dne 25. septembra 1924 je zaitisni'1 oči'. Narodi! se je dr. Turner na zelenem Pohorju v fnaimski župniji 21. januarja 1842. Krstil ga je O rosi a v Caf, ki mu je bil tudi prv'i katehet- Turner -jeva hiša je bila: že iiz početka naročena na »Novioe». V gimnazijo v Maribor so ga pustili šele, ko je bil že 16 let star. L. 1866 (je z Odliko dovršil gimnazijo in potem — s 100 gl d. v žepu — odšel v široki svet. Vpisal se jc sicer na vseučilišču na Dunaju, a odšel je v London, kjer je radi znanja raznih jezikov dobil službo v agenciji neke veletrgovine. Angleško- življenje se mu je zelo priljubilo in angleška ideologija je znatno vplivala na njegovo miselnost. Njegovo svetovno na-ziranje je bila nekaka zmes angleškega deizma in agnosticizma s pristavko-m idej starega liberalizma, ki je baš Ob njegovem vstopu v široki svet preživljal svojo zlato dobo. Po štiriletnem bivanju v Londonu se je vrnil na kontinent ter vstopil v službo kot domači učitelj. V tem času se je seznanil z raznimi, odličnimi Hrvati, ki so ga pregovorili, naj se habilitira za docenta narodne ekonomije na. zagrebški univerzi, ki se je imela kmalu otvoriti. Opustil je tedaj študij klasične filologije ter se vpisal na juridični fakulteti od Nemcev ustanovljene uni-vrze v St-rasslburgu. Po njegovem lastnem zatrdilu je bil on prvi doktor, promo-viran na tej fakulteti. V svoji doktorski dizertaciji je obravnaval slovansko rodbinsko pravo- Iz Strassburga je odšel v Pariz, da bi spopolnil svoje študije, a končno zagrebške profesure 1. 1874 ni dobil. Prvi čas je bil nekoliko vznevoljen, a ko je pozneje videl, kako se razvijalo razmere na Hrvatskem, je bil vesel, da ni prišel v Zagreb. Tok njegovega življenja je bil sedaj napeljan v drugo smer. Postal je domač učitelj v visokih aristokratskih rodovinah in je v tem svojstvu ostarel. Deloma sam, deloma s svojimi gojenci je prepotoval skoraj celo Evropo-, po dokončani službi, predno s-e je naselil v Mariboru, tudi Egipet. V mlajših letih je precej pisal, večinoma članke narodnogospodarske, potopisne in lljudskovzgojne vsebine. Že kot dijak je pomagal dr- Prelogu pri njegovi »Makrobiotiki«. V svojem življenju je občeval z -mnogilmi odličnimi osebami, med drugimi z rusko age-ntinjo Kiirjejev-Novikovo in z angleškim zgodovinarjem Freemanom. Ohranilo se je precej njegove korespondence z domačimi in tujimi odlie-njaki, ki jo je izročil arhivu »Zgodovinskega društva«. Precejšen del te korespondence se je, žal, izgubil, deloma pri njegovih selitvah, zlasti pa 1. 1914, ko jc v dobi znanih persekueij najbolj »nevarna« pisma skril na podistrešju vini-čarije, kjer so mu- jih pa viničarji vrgli v stran. Svojo lepo- knjižnico je isto tako zapustil »Zgodovinskemu društvu« in bo oddelek »Bibliotheca Turneriana« v »Studijski knjižnici« še dolgo spominjal na bivšega predsednika »Zgodovinskega društva«. Svoje glavno imetje je pa določil za podpore slov. visokošolcev pri nadaljevanju študij v inozemstvu. Društveni glasnik. Zgodovinsko društvo. Stari odbor »Zgodovinskega društva« je imel od julija do 25. oktobra tri seje. V seji dne 21. julija se je med drugim z zalivalo vzelo na znanje, da je dr. Turner poklonil društvenemu arhivu 53 listin iz 17. stoletja, potem pisma dr. Oblaka, pesnika Cim-permana in Rusinje Novikove. V naslednji seji dne 7. oktobra je pa moral predsednik govoriti že posmrtnico dolgoletnemu predsedniku in častnemu članu dr. T u r n e r } u. Med počitnicami sta se izročili diplomi častnega članstva Msgr. dr. Franu B u 1 i č u v Rogaški Slatini dne 18. avgusta in dr. Matiju M u r k u v Mariboru dne 13. septembra 1924. Obe diplomi je izdelal g. Ivan Gvajc, profesor risanja na drž. moš. učiteljišču v Mariboru. Prva predstavlja simbol južno-štajerske zgodovine (mariborski in celjski stari grad z grbom), druga pa narodopis (kmetska hiša z narodnimi motivi ob robu). Govor Msgr. Frana Btiliča o priliki izročitve častne diplome v Rogaški Slatini dne 18. avgusta 1924. Kada sam o badnjem dami, godine 1921. prigodoin moga jubileja, naime sedanide-setpete godišnjicc života, a petdesete znanstvenoga rada, javno zahvaljivao svim mojim dobrini prijateljima, znancima i drugovima znanosti u domovini i na strani, koji nadjoše vrijednim, da me se prijatno sjete u ovoj prigodi, osobito sam istaknuo, uz koje sam po-voljne okolnosti svoj rad započeo na mojem znanstvenostručnomu polju. Rekao sam naime, da iza dovršenih višili sveučilišnih nauka, te gimnazijske i uopče školske prosvjetne službe u Splitu, Dubrovniku i Zadru godina 1873—1883 i nastupio službu gimnazijskog direktora u Splitu godine 1883, a istodobno i onu muzejskog direk-tora i solinskili iskopina, te konservatora spomenika, mene se poslužila sreča, da mi se ie upravo u početku moga praktičnoga djelovanja otvorilo šire i blagotvornije polje rada na solinskim ruševinama, sretni rezultati kojih otvorili su mi vrata u časne odaje slavnih učenjaka ne samo moje domovine, nego i drugih kulturnih naroda Europe. U nas je doduše u ono doba, u široj javnosti vladalo uopče malo shvačanja za ovu grami nauka, za arheologiju; no kada se u Solini! pojavilo pitanje uvedenja širenja krščanstva u našim zemljama, te pitanje mučenika solinskili, a u Splitu pitanje uzdrža-vanja Palače Gara Dioklecijana Solinjanina, a malo zatim u kninskoj i solinskoj okolici našasti natpisi razsvijetliše tamne stranice hrvatske historije, tada moj skroman rad, skopčan ovim iskopinama predje granice moje tiže domovine, te postade domenom proučavanja učenjaka po kulturnoj Europi Više dakle nego li moje direktne zasluge, sretne okolnosti u mojem djelovaniu, iz-njele su moj rad i moje ime pred kulturnu Europu. Ovomu je najbolji svjedok Zbornik učenih radnja, prikazan mi za moj jubilej nazad malo dana, sa straine mnogobrojnih učenjaka u našoj zemlji i širom Europe. Nego ovaj Zbornik otkrio jc i meni samomu jednu okolnost, kojoj ja sam nišam prije dosta pažnje posvečivao, a to je, da sam ja, bilo mojim osobnim dodirom sa učenjaclma moje domovine i Europe, koji su polje moga rada u Splitu i Solinu posje-čivali, bilo pismenim razgovorom potakao mnoge od ovili, da se našim starinam i na-šoin historijom pozabave. Ja sam postao, da se poslužim lijepom prispodobom jednog klasičnog pisca, brus, koji može nabrusiti, može naoštrlti nož da reže, ali sam ne mo/.e rezati: .»ego fungar vice cotis, aeretum reddere auae ferrum valet, exors ipsa secamli.« Ja sam brusio noževe, da mogu rezati, a sam malo rezao; ja sam raduškao a drugi su vadili. A ovo osobito mene veseli. Veseli me, što sam uveo moju užu i širu domovinu u učeno kolo strukovnjaka arheologije i historije po Europi. Veseli me, što se je kroz moj rad upoznala pobliže s nami kulturna Europa: veseli me, što smo i mi, u ovoj mojoj grani, zasjeli nz trpezu prosvjetljene Europe. Veseli me, da sva priznanja, izkazana mi prigodom moga jubileja, odsjevaju na moju užu i širu domovinu. A medju svim priznanjima, koja se ved tri godina nizu, evo i domače Zgodovinsko društvo u Mariboru dolazi, da zadjene list lovora u vijenac, kojim me ovjerfeaše razna učena društva, učeni zavodi u mojoj domovini i van nje. Ako je o vaj list lovora zadnji u ovomu nizu, nije stoga ni najmanji, ni meni manje miliii. Vaše domače društvo, gosp. predsjedniče, koje u svojemu djelokrugu razjašnjava povijest ovoga dijela naše široke domovine, imenovalo mene svojim počasnim članom, htjelo je pokazati svoju solidarnost sa muzejskim društvom u Ptuju, koje me nazad tri godine svojim počasnim članom izabralo, te sa našim sveučilištem u Zagrebu, i kr. srpskom Akademijom nauka u Beogradu, koji me prigodom moga jubileja osobito počastiše. Ovomu društvu, a i Vam, gospodine predsjedniče, koji ste se uz drugove potrudili, da mi ovo priznanje ovde izkažete te mi odnosnu diplomu izničite pred ovom kitom i gospodom, od srca hvala! Osobitu hvalu pako izričem ovdje, na ovomu slovenskoinu tlu, Vami gospodine predsjedniče i svim slovenskim piscima, koji doprinijeste učenili članaka za moj Zbornik. Vas je deset na broju, koji ga uz ostala 82 pisca u 10 raznih jezika ovako lije,po izkitiste. Što me pako na osobiti način u svim ovim priznanjima i domačim i strauim, \e-seli, to je ideja, koja je sve pisce vodila pri učestvovanju u mojemu Zborniku i u svim meni izkazanim priznanjima. Dvije su uprav plemenite ideje vodilice vodile sve ovc pisce: a to su ljtibav pisaca Zbornika raznih narodnosti i raiznih naziranja na svijet prema našoj zajedničkoj nauči i njihova solidarnost na polju naučnoga raaa. Prava nauka — stoječi neprestano na domovinskom tlu — ne poznaje granici tif narodnih ni plemenskih. Ona se ne da zasužnjiti pod jaram politike. Ona pod svoje okrilje obuhvača sve narodnosti, pa bile one i politički zaračene. Ova solidarnost dokazom je, da narodi osječaju potrebu sve višeg približenju, da se sve više solida."išu proti današnjoj razvratnosti i uništavanju vječnih ideala čovječanstva, koje je — r.a žalost — još zaokupljeno bezsavjesnim klanjem oko kipa Mamonova, što ruši i ubija i značaje i nauku i domovinske svetinje, pa je opravdane nade, da če u skoroj buduč-nosti svi prosvječeni narodi povratiti opet naukama i zastupnicim nauka ono mjesto. koje ili u radu oko dobrobiti čovječanstva ide. Dokaz su sva priznanja, da i ako s.i u novo doba i nauka i znanje u pozadini, da ipak nose zadovoljstva i moralne naknadc, daleko veče nego su materijalna dobra. Dokazom su sva ova dobra priznanja, da u ovim poremečenim zaračenim društvenim odnošajem, jedna je kula ipak sigurna, okolo koje duhovi, ma bilo koje narodnosti, mogli se okupiti na obranu ideala čovječanstva, a to je nauka, da je ipak jedan svjetionik, koji u ovim tminam svima jedako svijetll, a to je nauka, da se pred svijetlošču ovog svjetionika mogu izravniiti sve narodne, plemenske i vjerske opreke; da ovaj svjetionik može i u ovo doba voditi ljude putem pro-svjete, koja diže uvjerenje, da su svi ljudi i narodi na ovoj zemlji brača u krstu, pozvana da skupa izrade na dobrobit čovječanstva. Sebi pako — u mojoj odiuakloj dobi — iza svili ovili priznanja želim prema višekrat: od mene navedenim riječima moga omiljelog pisca Tacita: »inter obruptam contumaciam et deforme obsequium liceat mlhi iter pergere labore plenum, ambitione vacuum, da sprovedem naime ovo malo d-uia, što mi je još Božja Providnost na ovoj zemlji c!o-sudila, daleko od odurna prkosa i od servilnog laskanja ali daleko i od svake ambicije u patrijotskomu, samozatajnomu i poštenu radu.« Ovu veliku milost neka mi Božja Dobrota na ovomu svijetu podijeli! V seji 7. oktobra se je .izvolil odsek, ki naj pregleda društvena pravila in predlaga potrebne spremembe. Pri tretji seji dne 25. oktobra se je predsednik spominjal umrlega dr. Frana Rosine, ki jc bil med soustanovitelji društva, dolgoleten član ter je kot načelnik mariborske Posojilnice v težkih avstrijskih časih dal na razpolago prostore v Narodnem domu za muzej in knjižnico. Daroval je tudi knjižnici svojo zbirko slovenskih slovnic. Sprejele so se od odseka nasvetovane spremembe pravil, da se predložijo občnem« zboru. Z zahvalo se sprejme v društveni arhiv celotna korespondenca dr. K. Štreklja, ki jo je daroval g. dr. Strmšek. XVI. redni občni zbor se je vršil 26. oktobra 1924 ob 10. uri dopoldne v čitalnici »Študijske knjižnice«. Društveni tajnik g. dr. Strmšek je podal podrobno poročilo o triletnem odborovem delovanju. V vsem je imel odbor 28 sej. Poročal je o »Časopisu«, o Štrekljevi »Historični slovnici«, katere izdajanje se je moralo iz gmotnih razlogov ustaviti, o arhivu, o predavanjih. Najvažnejše, kar se je v pretekli poslovni dobi doseglo, je javna »Študijska knjižnica«, katero je končno prevzela v svoje okrilje mestna občina mariborska, ker so ostali brezuspešni vsi poskusi, da bi to važno kulturno institucijo prevzela država. Blagajnik dr. Pipuš je podal poročilo o denarnem stanju društva. L. 1923 se je zaključilo s primanjkljajem 12.000 Din. L. 1924 se je gmotno stanje vsled državne podpore, raznih denarnih zavodov in zasebnikov toliko zboljšalo, da je ves dolg poravnan ter ima društvo še na razpolago 18.116 Din. Od odbora predlagane spremembe pravil je občni zbor z nekaterimi dodatki sprejel. Za novo triletno poslovno dobo je občni zbor izvolil za predsednika prof. Ko-vačiča, za odbornike pa gg.: dr. Dolarja, J. Glaserja, dr. M. Herica, M. Ljubša, dr. A. Medveda, dr. R. Pipuša, M. Pirca, K. Prijatelja, dr. P. Strmška, dr. J. Tominška. Za namestnike: prof. dr. V. Močnika, dr. M. Kovačiča in N. Vrabla. Za pregledovalca računov G. Majcena in ravn. J. Zupančiča. V L odborovi seji 27. oktobra se je odbor naslednje konstituiral: podpredsednik dr. A. Medved, tajnik .Janko Glaser, blagajnik dr. Pipuš. Za urednika »Časopisa« se je izvolil dosedanji urednik prof. Kovačič, v literarni odsek v pomoč uredniku pa gg.: tir. Dolar, ravn. Pire, dr. Strmšek in ravnatelj dr. Tominšek. V kuratorij »Študijske knjižnice« se kot zastopnika društva izvolita predsednik Kovačič in dr. Heric. Prof. dr. Strmšek je izročil društvenemu arhivu Štrekljevo zbirko še neobjavljenih nabožnih narodnih pesmi. Sklene se, ob sklepu 20. letnika »Časopisa« izdati kazalo vseh letnikov, ki ga je sestavil soodbornik g. Ljubša. Študijska knjižnica. V najožji zvezi je bilo »Zgodovinsko društvo« s »Študijsko knjižnico«, ki je bila «in ostane punčica v očesu njegovem. V ravnokar dotekli društveni periodi je bil glede knjižnice storjen važen korak: knjižnici je segla pod pazduho mestna občina mariborska. Občina je dala na razpolago lepe prostore, ona plačuje dve uradniški moči in slugo, skrbi za kurjavo in razsvetljavo ter je še 1. 1924 prispevala v gotovini 42.000 Din. za napravo stojal ter nakup in vezavo knjig. Darovanih knjig je sprejela knjižnica 1. 1924 2424, med temi so knjige dr. Turnerja, ki jih je imel v svoji vili v Frainu. Nakupilo se je 1052 del, 169 knjig je sprejela knjižnica kot dolžnostne izvode iz Slovenije. »Zgodovinsko društvo« prepušča svoje v zameno sprejete tiskovine knjižnici, pridržujoč si lastninsko pravico. Poleg tega je nabavilo na svoje stroške nekaj del in v denarju dalo 300o Din. od državne podpore, ki jo je sprejelo. Knjižnico upravlja poseben kuratorij, v katerem ima »Zgodovinsko društvo« dva zastopnika. Obiskovalcev je imela knjižnica 1. 1924 8440, na dom izposojenih je bilo 11.632 del. — »Študijska knjižnica« je za našo severno narodno in državno mejo ena najvažnejših piosvetnih institucij, zatorej jo priporočamo v podporo. Marsikomu delajo knjige le napotje ali se v slučaju smrti raztepejo. Naklonite jih »Študijski knjižnici«! Muzejsko društvo v Ptuju. Letni oh'"-ni -/.bor se jc vršil dne 9. aprila 1924 v gimnazijskih prostorih. Druši /eni predsednik prof. dr. Fr. Kotnik je poročal: Število članov je naraslo od zadnjega obč. '-nora (11. aprila 1923) od 219 na 300. Če smemo to pripisati na račun prosvetnega tekmovanja med ptujskim prebivalstvom, je to veselo znamenje. Predavanja i n g o-\ or i. Ravnatelj dr. Mantuani je predaval o Tut Anch' Amunovi grobnici (skioptične siike), prof. dr. Fr. Kovačič o ptujski kulturni zgodovini v 13. in 14. stoletju. Na sestanku historičnih društev mariborske oblasti v Varaždinu je referiral prof. Kotnik o narodopisju. Na slavnostnem zborovanju ob društveni 301etnici sta imela slavnostna govora konservator V. Skrabar o društveni zgodovini, prof. Kotnik pa o društvenih ciljih. Ob tej priliki je govoril pros. dr. Nikola Vulič iz Belgrada na ptujskem gradu o Ardejc'li, prof. dr. Egger iz Dunaja pa o temi, kaj so dognale izkopine v Saloni za zgodovino (Prihod Hrvatov se da datirati na leto 602—603), prof. dr. Pirchegger iz Gradca o postanku in razvoju ptujskega gradu, dr. Stele je imel več predavanj o umetnostnih spomenikih v mestni in minoritski cerkvi, dr. M. Abramič iz Splita pa o Mitrovem kultu in njega spomenikih na Bregu pri Ptuju. PoitinožUev zbirk. Iz prazgodovine: 2 medena srpa iz Cerovca pri Slatini (nakupili od g. Plemenitaža), 2 medeni sekiri, kladivo — vse najdeno v kamnolomu v Cerovcu (dar hotelirja Stojnška v Rog. Slatini). Iz rimske dobe: 1 rimska žara z novcem Dioklecijana (86—90 pred Kr.), i rimski vrč iz Zg. Hajdine, prva na vrtu posestnika Meznariča, drugi pri posestniku Skrbinšku. Tam je moralo biti rimsko grobišče. Prof. Sima Trojanovič iz Skoplja je podaril nekaj staroslov. starin. Kamen z letnico 1561 iz starega ptujskega magistrata (darilo posestnika in trgovca Senčarja). Reliefna podoba iz zidu pri cerkvi sv. Ožbalta, 14. stol. Narodopisna zbirka: 2 lesena možnarja, 1 lesen lijak, 2 žveglji, 3 orgljice, 2 pasti za polhe iz Konjic (podaril tretješolec Barle), 2 kmečki podobi na steklo iz Krčevine pri Ptuju (podaril tre-tješolec Arnuš). Več prerisanih in slikanih ornamentov kmetskih hiš iz Stojnc in okolice (izvršil učiteljiščnik Al. Smodič). Arhiv: Kronika pl. Dienersbergov (dar g. Breznika od Sv. Bolfenka na Kogu), Huf-schmiedezunftordniing der Stadt Pettau 1705 z lastnoročnim podpisom ces. Leopolda I. •-'......• rljKR . '.••":' • ■"■ ' > .* '*5"2. •>•'*■» h JŠ3 mmm fl. 1915-1924.) H Narodopisny Vrstnik Českoslovansk*. ^očn. XVII., 5. 1-4. Praga 1924. y J -Ki.., ^ff: Sm^: jezik, istoriju i folklor. Ur. Pavle Popovi. Kuj. III. ' H Beograd 19: Deogirao s Vjesnik za arheologi ju i historic Dalmatian. Fr. Buli>6 i M. Abramič. God. XLVI,Split 1923. 1773. V Praze 1924. ho Iexlkoou osad z roku mmm -i - HBL. :.,......wv H^-f-v :: Slavja. Časopis pro slovanskou filologii. Ur. O. Huier in M. Murko. RoC. III., seš. 1-3- Praga 1924. fe S ,, , r^^ u. i « Čremošnik dr. G., Naša trgovaCka društva u srednjem veku. Separ. otisak »Glasnika zem. muzeja uBosni i Hercegovini. Sarajevo' 1924r & : s , 4 , , &, _ , ^ ii) C ' ' Fr. Mesesnel. Ljubljana 1924. j;!«% H za umetaostno zgodovino. IV. L, m. 4. Ur. dr. Iz. Cankar in dr- H.,,. _ EiSE^B Narodna starina. Ur. dr. Josip Ma!tasovi6. Sv. 6. Zagreb 1924. i® (Mm