53ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 53–64 Avgu{tin Malle Koro{ko-kranjski odnosi in slovenstvo* Pojem »slovenstvo«, ki ga med gesli Enciklopedije Slovenije upravi~eno sploh ne najde- mo, bom glede na generalno tematiko zborovanja zamenjal. Gotovo je, da Slovenci na sen~ni strani Karavank povezujemo razne pojme zaradi njihove nepremi{ljene in inflacijske rabe z negativnimi predznaki. To ob~utljivost stopnjuje v tem primeru poznavanje nem{ke vzpored- nice; prav s sklicevanjem na »Deutschtum« in vse, kar je bilo z njim povezanega in deloma {e danes je, so odrekali Slovencem osnovne pravice. Razpravljal bom o slovenski identiteti, o koro{ki de‘elni zavesti ter koro{ko-kranjskih odnosih. Ko govorimo o slovensko govore~em prebivalstvu na Koro{kem, moramo upo{tevati, da je njegova identiteta ve~plastna, je lahko mo~no regionalno ali celo lokalno dolo~ena. Koro{ki Slovenec je Ziljan, Ro‘an, Podjun~an, Gorjanec, Poljanec ali celo le pripadnik znamenite »selske republike«. Zadnji torej tudi za svojo slovensko okolico posebne‘ z vsemi mogo~imi pozitivnimi in negativnimi predznaki.1 Ne moremo trditi, da med slovenskim prebivalstvom koro{ke de‘elne zavesti in njenih izraz- nih oblik ne bi bilo. Seveda pa bi morali raziskati, kdaj se ta de‘elna zavest pri masi nem{ko in slovensko govore~ega prebivalstva za~ne pojavljati, kdo jo spodbuja in komu nenazadnje koristi. Ko zaznamo pri vi{jih slojih koro{ko de‘elno zavest in jo ti instrumentalizirajo za ohranitev svojih privilegijev, je temeljila dominantna razpoznavna identiteta mase prebivalstva na njegovi socialni pripadnosti: prebivalstvo je bilo v prvi vrsti kme~ko. V obdobju iztekajo~ega narodovanja so sku{ali politi~ni akterji dobesedno uniformirati maso prebivalstva in jo oble~i v »koro{ki gvant«, ki se mu niso uprli niti zavedni Slovenci.2 To so storili {ele, ko je koro{ka de‘elna zavest zapadla ideologizaciji in postajala izklju~ujo~a, nem{konacionalna. Posledi~no je navezanost zavednih Slovencev na de‘elo kot teritorialno enoto presegla navezanost na etni~no kategorijo Slovenec. Koro{ko-kranjskih odnosov ne moremo omejevati na etni~ni aspekt, ki je le njihov del. V zgodovini so bili ti odnosi mnogovrstni, prebivalstvo je nanje delno lahko vplivalo, v redkih primerih glede svoje mobilnosti tudi sooblikovalo, pogosto pa jih je moralo npr. glede admi- nistrativnih ukrepov oblasti enostavno sprejeti. Ob vsem tem bi morali razmi{ljati tudi o odnosu slovensko govore~ega prebivalstva s periferije slovenskega etni~nega ozemlja v zad- njih dveh stoletjih do sredi{~a in obratno ter o tujih vplivih pri oblikovanju zamisli o bodo~nosti Slovencev v kontekstu prelomnih zgodovinskih dogodkov. Raziskovanje prve dr‘avnosti na naselitvenem teritoriju alpskih Slovanov je bila kristali- zacijska to~ka raziskovalcev srednjega veka Milka Kosa, Ljudmila Hauptmanna, Boga Gra- * Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. – 12. oktobra 2002. 1 O tej regionalni in lokalni pripadnosti glej serijo publikacij: Marija Makarovi~ (ur.), Tako smo ‘iveli. @ivljenjepisi koro{kih Slovencev. 1–10. Celovec/Tinje 1993 – Celovec 2002; Marija Makarovi~, Sele in Selani. Celovec – Ljub- ljana 1994. O ve~plastnosti identitete je ve~krat pisal in govoril Anton Pelinka, med drugim 11. novembra 1991 v Tinjah, ko je avstrijsko identiteto karakteriziral kot »evropsko posebnost«, sicer pa je razpravljal o politi~nih, social- nih in narodnih identitetah ter o »koro{ki identiteti«. 2 Tako sta npr. mo{ka zbora slovenskih izobra‘evalnih dru{tev na Brnci in v [kocijanu prepevala {e v dvajsetih letih prej{njega stoletja v koro{kem gvantu. 54 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO fenauerja in drugih. Njihova dela so naletela na Koro{kem na ambivalenten odziv. V posa- meznih primerih zaznamo nestrokovni pristop, ki ga lahko interpretiramo kot izraz »duhov- nega obrambnega boja« ali kot obrambo »de‘elnega posestnega stanja«. Sem spada zlasti ozna~itev Grafenauerjevega teksta o ustoli~evanju koro{kih vojvod kot »debelega {peha«, ki da temelji na malo{tevilnih virih, njegove recenzije v Carinthii leta 19543 tja od {tevilnih omemb v isti strokovni reviji vse do avtorjeve smrti.4 Na drugi ravni je potekala razprava, ki se je razvila med Bogom Grafenauerjem in Wilhelmom Neumannom ob izidu monografije o Michaelu Gothardu Christalnicku5 in h kateri se je Neumann vrnil ob prilo‘nosti raz{irjene druge izdaje.6 Grafenauer se je pri recenziji Neumannove monografije med drugim ob{irneje zadr‘al pri pojmu »ljudstvo« in njegovi rabi v smislu 19. oziroma 20. stoletja. Prav Christal- nickovi zaklju~ki o »poenotenju« koro{kega prebivalstva kot rezultatu mirnega asimilacijskega procesa so igrali v polemikah, strokovnih in dnevnopoliti~nih, pomembno vlogo. Ta klju~ni stavek spada domala med »obvezne navedbe« razprav o koro{ki zgodovini.7 Mlaj{a generacija raziskovalcev zgodovine zgodnjega srednjega veka je na{la nov pristop k interpretaciji etnogeneze slovanskega prebivalstva vzhodnoalpskega prostora. Peter [tih je v {tevilnih raziskavah razpravljal o dolgo trajajo~i etnogenezi Slovencev, pri ~emer je upo{teval razprave Herwiga Wolframa in tematiziral reprojiciranje modernih pojmov ter miselnih kate- gorij v preteklost. Sintezo svojih raziskovalnih naporov je objavil 19968, nekaj pomembnih razmi{ljanj pa je objavil tudi v nem{~ini.9 V tem kontekstu naj opozorim {e na 5. zvezek Zgodovine brez meja, kjer so se Andreas Moritsch, Peter [tih, Igor Grdina in Hans-Dietrich Kahl spoprijeli z nekaterimi miti slovenskega zgodovinopisja in literarne zgodovine.10 Izmed imenovanih avtorjev je Hans-Dietrich Kahl {e zaostril svoja razmi{ljanja in problematiziral nekatere mite slovenskega zgodovinopisja o zgodnjem srednjem veku ter napovedal ob{irnej{o razpravo o etnogenezi Slovencev.11 [tih govori med drugim tudi o katastrofalni samozani- ~evalni predstavi o lastni zgodovini, zavra~a predstavo o zgodnjem srednjem veku kot zlati dobi v zgodovini Slovencev, opozarja na nevzdr‘nost trditve o veliki izgubi »slovenskega 3 Heinrich Swoboda, Bogo Grafenauer, Ustoli~evanje koro{kih vojvod – Die Kärntner Herzogseinsetzung. V: Carinthia I 144/1954, str. 1084. 4 Alfred Ogris, In memoriam Bogo Grafenauer. V: Carinthia I 188/1998, str. 683–685. 5 Bogo Grafenauer (zbirna recenzija): Gottbert Moro, Die Kärntner Chronik des Paracelsus. Kärntner Museumsschriften 5. Klagenfurt 1953; Wilhelm Neumann, Michael Gothard Christalnick. Kärntens Beitrag zur Geschichtsschreibung des Humanismus. Kärntner Museumsschriften 13. Klagenfurt 1956; Wirklichkeit und Idee des »windischen« Erzherzogtums Kärnten. Das Kärntner Landesbewußtsein und die österreichischen Freiheitsbriefe (Privilegium maius). Südostdeutsches Archiv 3, 1961. V: Z^ XV/1961, str. 219–223. 6 Wilhelm Neumann, Michael Gothard Christalnick. Kärntnens Beitrag zur Geschichtsschreibung des Humani- smus = Das Kärntner Landesarchiv 24. Klagenfurt 1999². 7 Npr. Wilhelm Wadl, Zur Entwicklung des Nationalitäten konfliktes in Kärnten bis zum Jahr 1918 – historische Voraussetzungen. V: Alfred Ogris et al., Der 10. Oktober 1920. Kärntens Tag der Selbstbestimmung. Vorgeschichte – Ereignisse – Analysen. Klagenfurt 19902, str. 9–23, 10. 8 Peter [tih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana 1996 (str. 8–152). 9 Npr. Peter [tih, Ungerechtfertigte Feindbilder in der slowenischen Geschichtsschreibung. In: Europäische Rundschau 29/2001, {t. 1, str. 79–87; isti: Die slowenischen Vorstellungen über die slowenisch-deutschen Beziehun- gen im Mittelalter. V: Harald Heppner (Hrsg.), Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum. Neue Forschungen zu einem komplexen Thema = Buchreiche der Süddeutschen Historischen Kommission 38. München 2002, str. 1–19. 10 Andreas Moritsch (Hrsg.-Izd.), Karantanien – Ostarrichi. 1001 Mythos = Unbegrenzte Geschichte – Zgodo- vina brez meja 5. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana – Wien 1997. 11 Hans-Dietrich Kahl, Slovenci in Karantanci. Evropski problem identitete/Slowenen und Karantanen. Ein europäisches Identitätsproblem. V: Rajko Brato‘, Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze/Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I–II. Ljubljana 2002, str. 978–993. 55ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) nacionalnega teritorija« v srednjem veku ter postavlja pod vpra{aj mit o hlap~evstvu slovan- skega (slovenskega) prebivalstva. Pravi, da se reprojiciranja modernih pojmov in miselnih kategorij v preteklost ne opa‘a le pri slovenskih zgodovinarjih. Prav na osnovi [tihovih in Simonitijevih razprav bi lahko omenili dve konstanti, ki se jih kr~evito oprijema del koro{kega zgodovinopisja: to je izklju~no »nem{ki« karakter plemstva in povsem nem{ki zna~aj mest na Koro{kem.12 Omenili bi lahko {e nastanek koro{ke vojvodine leta 976, letnice, ki so se je na Koro{kem radi spominjali. [tih sicer tudi govori v tej zvezi o »veli~astnem« pojavu, hkrati pa opozarja, da »je bil tudi efemeren«.13 V koro{ko-kranjskih odnosih je ~as reformacije posebno pomemben. Protestantska na~ela so ljudskemu jeziku pripisovala odlo~ilno vlogo in po prizadevanju protestantov se je pri~el razvijati slovenski knji‘ni jezik. Na Koro{kem je reformacija zajela tudi dele slovenskega kme~kega prebivalstva14 in med topose zgodovinopisja spada opozorilo, da »nem{ko plem- stvo« nikoli ni nasprotovalo sloven{~ini in slovenski kulturi in da je pospe{evalo s finan~nimi podporami izoblikovanje slovenskega knji‘evnega jezika.15 Koro{ki stanovi so predvsem z odkupom 300 izvodov Dalmatinove biblije podprli prizadevanja slovenskih reformatorjev.16 Teodor Domej je posvetil posebno pozornost statusu sloven{~ine v ~asu protireformacije, razsvetljenstva in predromantike. Njegova pozornost velja zlasti postopni uveljavitvi ljud- skih jezikov pri rabi v cerkvi in pri izobra‘evanju.17 Erich Prun~ opozarja na delovanje jezui- tov v Celovcu in Dobrli vasi ter na mecensko delo de‘elnega glavarja, grofa Goeßa, na ~igar stro{ke so jezuiti na novo izdali leta 1744 Megiserjev slovar in 1758 Bohori~evo slovnico.18 Intenzivnej{e, a kratko, je bilo na Koro{kem nem{ko-slovensko sodelovanje za~etka 19. sto- letja, ko med redkimi pi{o~imi Slovenci lahko govorimo o porastu de‘elne zavesti.19 @e Guts- man20 je mo~no ob~util zapostavljanje sloven{~ine v de‘eli. [e izraziteje je to do‘ivljal Ur- ban Jarnik21 po objavi svoje razprave o germanizaciji Koro{ke, vendar ne moremo pritrditi mnenju, da bi ‘e v Jarnikovem ~asu ali takoj zatem pri{lo do diferenciacije med redkimi slovenskimi intelektualci glede njihove kulturno-politi~ne orientacije na Celovec oziroma Ljubljano.22 Med slovenskimi zgodovinarji nih~e ne dvomi v pomen dele‘a Matije Majarja- 12 Wilhelm Wadl, Zur Entwicklung. Str. 10–11 (povsem nem{ki karakter mest omejuje na me{~ane, ni‘je sloje in priseljence izrecno izvzema). 13 Peter [tih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina, str. 86. 14 Oskar Sakrausky, Agoritschach. Geschichte einer protestantischen Gemeinde im gemischtsprachigen Südkärn- ten = Kärntner Museumsschriften 21. Klagenfurt 1978². 15 Wilhelm Wadl, Zur Entwicklung. Str. 11. 16 Alfred Ogris, Zur politischen und kulturellen Bedeutung der Kärntner Landstände während der Gegenrefor- mation. V: France Dolinar et al. (Edd.), Katholische Reform und Gegenformation in Innerösterreich 1565–1628/ Katoli{ka prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih de‘elah 1564–1628/Riforma cattolica e controriforma nell’Austria Interna 1564–1628. Klagenfurt – Ljubljana – Wien 1994, str. 431–439, 439. 17 Theodor Robert Domej, Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksichtigung des Zeitalters von 1740 bis 1848. Disertacija. Wien 1986; isti, Dru‘benojezikovni pogledi na sloven{~ino na Koro{kem od 16. do 19. stoletja. Diplomsko delo. Klagenfurt 1993. 18 Erich Prun~, Nekateri problemi koro{kega slovenskega slovstva do 1848. V: Koro{ki kulturni dnevi I. Zbornik predavanj. Maribor 1973, str. 100–127. 19 Erich Prun~, Nekateri problemi. Str. 122. 20 Oswald Gutsman, Windische Sprachlehre. Klagenfurt 1977 (predgovor); Teodor Domej, Slovenska jezikovna misel na Koro{kem v 18. stoletju. V: Boris Paternu et al. (ur.), Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knji‘evnost in kulturi (tipolo{ka problematika ob jugoslovanskem in {ir{em evropskem kontekstu). Ljubljana 1979, str. 195–208. 21 Erich Prun~, Nekateri problemi. Str. 123. 22 Wilhelm Baum, Urban Jarnik und das Selbstbewußtsein der Kärntner Slowenen im Vormärz. V: Harald Krahwinkler (Hg.), Staat – Land – Nation – Region. Gesellschaftliches Bewußtsein in den österreichischen Ländern Kärnten, Krain, Steiermark und Küstenland 1740 bis 1918 = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 9. Kla- genfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2002, str. 167–194, 194. 56 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO Ziljskega pri oblikovanju programa Zedinjene Slovenije23; tudi na Koro{kem so podpisovali zahtevo po zdru‘itvi Slovencev v eno upravno enoto.24 Prav v tem ~asu so belja{ki me{~ani odkrito nastopili proti Andreju Einspielerju in njegovemu politi~nemu delu. Manjka pa {e trditev, da bi bil narodnostni spor vnesen na Koro{ko s Kranjske.25 Prav leta 1848 so Koro{ci spet dobili svojo de‘elno upravo in jo uspeli izgraditi. Napo~il pa je tudi ~as zaostrenih narodnih nasprotij in vodilni sloji na Koro{kem so videli v slovenskem narodnem gibanju nevarnost za de‘elo. Nosilci nem{kega nacionalizma so v desetletjih razvili ideologijo anti- slovenizma26 in z oblikami strukturalnega nasilja27 zabranjevali izoblikovanje slovenske iden- titete, slovenske narodne zavesti med {irokimi plastmi slovenskega prebivalstva. Zaman so bili vsi govori, vse zahteve slovenskih de‘elnozborskih poslancev po jezikovni enakopravno- sti v {olstvu, ki naj bi postopoma omogo~ila socialno in narodno emancipacijo slovenskega prebivalstva.28 Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je nem{ko-liberalna in potem nem{ko- nacionalna ve~ina koro{kega de‘elnega zbora zavra~ala tudi vse predloge, ki bi privedli do ve~je demokratizacije volilnega reda, kot je odklanjala vsako koncesijo glede narodnostno zaokro‘enih volilnih okrajev in s tem obsodila slovensko narodno gibanje, ki je za~etka 70-ih let 19. stoletja dobilo masovni zna~aj, na permanente neuspehe, kar je tako slikovito znal povedati dr‘avno- in de‘elnozborski poslanec Franc Grafenauer, ko je ve~krat govoril o tiso~ih politi~nih mrli~ih.29 Izrazito negativno so koro{ki Slovenci v letih 1906/1907 ocenjevali predlog volilne reforme.30 Ne presene~a, da so bile o~i zavednega dela slovenskega prebi- valstva usmerjene tako glede kulturnega kot glede gospodarskega ‘ivljenja v Ljubljano31, ~eprav registriramo tudi radikalno nezadovoljstvo s »samozadovoljnimi Kranjci«.32 Slovenski zgodovinarji so pri svojem delu imeli in imajo pred o~mi praviloma celotno slovensko etni~no ozemlje; to velja tudi za literarne zgodovinarje. Seveda pa tozadevno prihaja tudi do odstopanj in dejansko nikakor ni nujno, da bi moral biti slovenski del prebivalstva na Koro{kem vselej in povsod vklju~en. ^e pa poteka beseda o »skupnem prostoru« Nemcev in Slovencev, pa moramo ob dol‘nem upo{tevanju dejansko problemati~nega reprojiciranja pojmov v preteklost le vztrajati, da ta prostor seveda nista le Spodnja [tajerska in Kranjska, temve~ k njemu {teje tudi znaten del Koro{ke. Prav zato pa je njegova marginalna vklju~itev v »skupni prostor« problemati~na.33 Avstrijsko zgodovinopisje, predvsem koro{ko, postavlja v ospredje Koro{ko kot terito- rialno enoto. Sliko o etni~ni podobi Koro{ke so desetletja dominirale razprave in misli Mar- 23 Vasilij Melik, Die nationalen Programme des Matija Majar-Ziljski. V: Andreas Moritsch (Hrsg.-Izd.), Matija Majar Ziljski = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 2. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/ Dunaj 1995, str. 93–106; Janko Pleterski, Slowenisch oder deutsch? Nationale Differenzierungs prozesse in Kärnten (1848–1914). Klagenfurt/Celovec 1996. Str. 40–71. 24 Stane Granda, Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo. Dokumenti z uvodno {tudijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana 1999, str. 528–547. 25 Avgu{tin Malle, Die slowenische Presse in Kärnten 1848–1900 = Disertacije in razprave/Dissertationen und Abhandlungen 3. Klagenfurt/Celovec 1979, str. 25–26. 26 Hanns Haas, Karl Stuhlpfarrer, Österreich und seine Slowenen. Wien 1977, str. 39–52. 27 Hanns Haas. Genesis und Funktion minderheitenfeindlicher Politik in Kärnten. V: Wolfgang Brunbauer (red.), Raumplanungsgespräch Südkärnten. Wien 1977, str. 17–45. 28 Josef Lukan, Franz Grafenauer (1860–1935). Volkstribun der Kärntner Slowenen = Studia Carinthiaca slove- nica 2. Klagenfurt/Celovec 1981²; Avgu{tin Malle, Einspielerjevo delovanje v koro{kem de‘elnem zboru. V: Ein- spielerjev simpozij v Rimu = Simpoziji v Rimu 14. Celje 1997, str. 163–188. 29 Josef Lukan, Franz Grafenauer. Str. 40–145; Mir XXVI/1907, {t. 5, str. 1–2; Mir XXV, {t. 50, str. 292. 30 Mir XXV/1906, {t. 9, str. 1; {t. 13, str. 70–71, {t. 27, str. 151; {t. 29, str. 158; {t. 31, str. 175–179; {t. 36, str. 207. 31 Mir XXVIII/1909, {t. 1, str. 1; Mir XXX/1911, {t. 1, str. 4–5. 32 Avgu{tin Malle, Pomen slovenskih hranilnic in posojilnic na Koro{kem. V: 100 let Posojilnice Dobrla vas 1890–1990. Dobrla vas 1990, str. 13–41, 26. 33 Harald Heppner (Hrsg.), Slowenen und Deutsche. 57ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) tina Wutteja in njegovih naslednikov po miselnosti, deloma pa tudi funkciji, in to kljub {tevil- nim razpravam slovenskega zgodovinopisja, ki je vlo‘ilo precej truda, da bi korigiralo neka- tere njihove teze, napake. Ne moremo pa trditi, da na Koro{kem ne bi bilo recepcije pomembnih del slovenskih zgodovinarjev. Pogled v Carinthio zadostuje. Da je recepcija ob~asno ostro polemi~na je deloma pripisovati recenzentom in recipientom, ki imajo svojo »samopodobo« o Koro{ki in njeni zgodovini. Na razli~nem nivoju je bila in je v dolo~enih pogledih {e danes obojestranska recepcija znanstvene literature. Pri tem {tevilni avstrijski avtorji radi omenjajo jezikovno pregrajo, ki pa ni nujna in je ob~asno tudi izgovor, zlasti, ko zaznamo preprosto zavrnitev znanstvene diskusije. Le ~emu je koro{ka de‘elna vlada ob~asno dovoljevala prora~unska sredstva za prevajanje del slovenskih zgodovinarjev?34 Prelom zaznamo z razpravo Hannsa Haasa in Karla Stuhlpfarrerja s knjigo »Österreich und seine Slowenen« (Avstrija in njeni Slovenci) iz leta 1977. Na literarnem podro~ju je bilo podcenjevanje slovenske literature in njenega koro{kega dele‘a prekinjeno ‘e prej. Spomni- mo se le na Vinzenza Rizzija in njegovo zanimanje za Pre{erna. ^e koro{ko (avstrijsko) – kranjske (slovenske) odnose gledamo celoviteje, predvsem pa upo{tevamo tudi njihov razvoj po drugi svetovni vojni, potem velja opozoriti {e na jezikovni aspekt, na sloven{~ino in njeno vrednotenje kot bistvenega dejavnika slovenske identitete. O ekonomskih povezavah med obema de‘elama in gospodarskih aspektih so {iroko pisali Ivan Mohori~35, Du{an Kermavner36, Jo‘e [orn37, @arko Lazarevi~38 in {tevilni drugi in pri tem recipirali avstrijsko/koro{ko strokovno literaturo, kar obratno ne moremo zaznati v tem obsegu. Zgornja ugotovitev ne velja le za {tevilne monografije, temve~ tudi za pregledna dela slovenskega zgodovinopisja.39 V {e ve~ji meri velja to za politi~no zgodovino Slovencev po revolucionarnem letu 184840, boje za severno mejo41, za oboro‘en upor v letih 1941–194542 ter za razprave o slovenskih narodnih programih.43 V nekaterih delih koro{ki avtorji zelo nekriti~no pi{ejo o obdobju nacionalsozializma in le ob robu omenjajo posege nacisti~nega re‘ima v gospodarsko ‘ivljenje v zasedenih pokrajinah v Sloveniji. V ob{irni zgodovini obrt- nega gospodarstva avtorji sicer upo{tevajo razvoj raznih panog gospodarstva tudi v krajih, ki so po sen‘ermenski mirovni pogodbi pri{li pod kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, zgo- 34 Kärntner Landesarchiv (KLA), LAD II, 69. Sitzung der Kärntner Landesregierung am 1. Oktober 1947; 70. Sitzung der Kärntner Landesregierung am 3. Oktober 1947. 35 Ivan Mohori~, Zgodovina obrti in industrije v Tr‘i~u. Ljubljana 1957; isti, Bomba‘na predilnica in tkalnica v Tr‘i~u. Nastanek, razvoj in delo 1885–1960. Ljubljana 1960. 36 Du{an Kermavner, Politi~na zgodovina Gorenjske 1–3. Ljubljana 1974–1975. 37 Jo‘e [orn, Za~etki industrije na Slovenskem = Documenta et studia historiae recentioris IV. Maribor 1984. 38 @arko Lazarevi~, Kme~ki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidiki zadol‘enosti slovenskih kme- tov 1848–1948. Ljubljana 1994. 39 N. pr. Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. II. Dru‘bena razmerja in gibanja. Ljubljana 1980. Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1979. 40 Npr. Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918. Ljubljana 1965 (v nem. Wahlen im alten Österreich. Am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung = Anton Gindely Reihe zur Geschichte der Donaumonarchie und Mitteleuropas 3. Wien – Köln – Weimar 1997); Janko Pleterski, Narodna in politi~na zavest na Koro{kem. Narodna zavest in politi~na orientacija prebivalstva slovenske Koro{ke v letih 1848–1914. Ljubljana 1975 (v nem. Slowenisch oder deutsch? Nationale Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848–1914). Klagenfurt/ Celovec 1996); isti, Prva odlo~itev Slovencev na Jugoslavijo. Politika na doma~ih tleh med vojno 1914–1918. Ljub- ljana 1971. 41 Janko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn (ur.), Koro{ki plebiscit. Razprave in ~lanki. Ljubljana 1970; Avgu{tin Malle, Zur Historiographie der Kärntner Slowenen. V: Hellwig Valentin et al. (Hrsg.), Die Kärntner Volksabstim- mung 1920 und die Geschichtsforschung. Leistungen, Defizite, Perspektiven. Klagenfurt 2002, str. 157–165. 42 N. pr. Metod Miku‘, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji I–V. Ljubljana 1960–1973. 43 Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992). Ljubljana 1992; isti, Slovenski naro- dni programi. Narodni programi v slovenski politi~ni misli od 1848 do 1945. Ljubljana 1987². 58 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO dovina (obrtnega) gospodarstva pod nacisti~nim re‘imom pa je prikazana v prvi vrsti kot ekonomska uspe{nica.44 Avtorji govorijo o »zdru‘itvi« Gorenjske s Koro{ko, ki je Koro{ki ponovno omogo~ila formiranje samostojne gospodarske zbornice in s tem lo~itev iz podrejeno- sti pod Gradec.45 Podoben je bil razvoj na zadru‘nem sektorju. Povsem idealiziran je opis napredka na podro~ju elektro-gospodarstva in nacisti~nega na~rtovanja izkori{~anja Drave od @vabeka do Maribora. Z nobeno besedo ni omenjeno su‘enjsko delo dunajskih Judov pri gradnji ‘vabe{ke elektrarne, z nobeno prisilno delo ruskih vojnih ujetnikov pri gradnji elek- trarne v Labotu.46 Soavtor te ob{irne zgodovine obrtnega gospodarstva je bil Karl Dinklage, ki je leta navrh napisal {e dve ob{irni knjigi o zgodovini koro{kega delavstva.47 V svoj pre- gled vklju~uje delavsko gibanje na slovenskem etni~nem teritoriju Koro{ke in mestoma bolj kriti~no obravnava »rjavo medigro 1938-1945«.48 V tem poglavju govori med drugim o pri- reditvah ilegalnih nacistov pod okriljem Koro{kega Heimatbunda49, o zasedeni Gorenjski in Me‘i{ki dolini50, o pregonu slovenskih dru‘in s Koro{ke51 in pregonu Slovencev v zasedenih pokrajinah52, o »vklju~itvi« oziroma »priklju~itvi« Gorenjske in Me‘i{ke doline, s ~imer da je Koro{ka {ele dobila pomembnej{e mesto v oboro‘evalni industriji53 ter ob{irno o ‘rtvah nacisti~nega nasilja iz vrst revolucionarnih socialistov in socialnih demokratov.54 Na drugi strani pa pripisuje gavlajterju Friedrichu Rainerju »konciliantno zadr‘anje« do prebivalstva alpsko-jadranske operacijske cone.55 V zadnjih letih pa so na Koro{kem v ospredju pri obrav- navanju nacisti~nega ~asa trije aspekti: pregon nem{ke (staroavstrijske) manj{ine iz Slove- nije (Jugoslavije), AVNOJski sklep(i)56 in takoimenovani odvedenci, osebe, ki jih je jugoslo- vanska vojska aretirala in odvedla v Jugoslavijo. Tam je 91 avstrijskih in 5 neavstrijskih dr‘avljanov pri{lo ob ‘ivljenje. Obseg nacisti~nega terorja nad slovenskim prebivalstvom in udele‘be Avstrijcev pri njem ni predmet temeljnih razprav.57 Nov, dodaten vidik je, da je znaten del vojnih ‘rtev med jugoslovanskim prebivalstvom posledica medsebojnega klanja.58 Del koro{kih medijev je z nerazumevanjem oziroma odklonilno reagiral na poziv pisatelja Handkeja, izre~enega ob prilo‘nosti podelitve ~astnega doktorata Univerze v Celovcu, da naj 44 Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart. Klagenfurt 1953. 45 Kärntens gewerbliche Wirtschaft. Str. 277. 46 Kärntens gewerbliche Wirtschaft. Str. 343. 47 Karl Dinklage, Geschichte der Kärntner Arbeiterschaft. Klagenfurt 1976 (zajema obdobje do leta 1920 = Geschichte I; isti: Geschichte der Kärntner Arbeiterschaft. Klagenfurt 1982 (zajema ~as od 1918 do izida knjige = Geschichte II). 48 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 157–180. 49 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 159. 50 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 162. 51 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 162. 52 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 162. 53 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 166. 54 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 172–180. 55 Karl Dinklage, Geschichte II. Str. 162. 56 Stefan Karner, Die deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien. Aspekte ihrer Entwicklung 1939–1996; Du{an Ne}ak (ur.), »Nemci« na Slovenskem 1941–1955. Izsledki projekta = Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana 2002². 57 Alfred Elste et al., NS-Österreich auf der Anklagebank. Anatomie eines politischen Schauprozesses im kom- munistischen Slowenien. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2000 (avtorji se omejujejo na delo- vanje glavnih akterjev nacisti~ne zasedbene sile in proces proti njim); v slov. Nacisti~na Avstrija na zato‘ni klopi. Anatomija politi~nega spektakularnega procesa v komunisti~ni Sloveniji. Celovec – Ljubljana – Dunaj 2002. 58 To mnenje je v zadnjem ~asu zastopal zgodovinar Stefan Karner v televizijski produkciji Heiß umfehdet, wild umstritten. Dreiländereck Italien, Österreich, Slowenien (avtor prispevka je Walter Raming, znanstveni sveto- valec pa Stefan Karner; film so predvajali na kanalu 3 SAT 25.9.2002, drugi program avstrijske televizije pa je film oddajal 22.1.2003). 59ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) bi navzo~i brali Pru{nikove Gamse na plazu, Kokotove spomine Ko zori spomin in Koleniko- ve spomine Mali ljudje na veliki poti.59 Najob{irnej{e in najtemeljitej{e je o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo v letih 1918 do 1938 pisal Arnold Suppan.60 Pri tem je upo{teval tudi koro{ki aspekt in z njim tesno poveza- no vpra{anje slovenske manj{ine ter vpletenost obeh dr‘av v evropska politi~na dogajanja. Vpra{anje koro{kih Slovencev oziroma slovenske manj{ine o koro{ko-slovenskih odnosih pa je tematiziral tudi ‘e prej, pri ~emer je posebno pozornost posvetil ekonomskim in socialnim aspektom.61 Po osamosvojitvi Slovenije so aktualne razprave glede gospodarskih povezav med Koro{ko (Avstrijo) in Slovenijo naravnane na mo‘nost maksimiranja dobi~ka avstrijskih podjetij v Republiki Sloveniji in deloma na aspekt prostega pretoka delovne sile v primeru vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Tako ekonomsko gledanje niti ni bilo tuje Arthurju in Josefu Lemischu, ki sta na prehodu od 19. v 20. stoletje razpravljala – seveda pod drugimi pogoji in v za~etni fazi modernizaciji kmetijstva – v koro{kem de‘elnem zboru o priseljenih kme~kih poslih, Slovencih in Slovenkah, na velikih posestvih na Krappfeldu in njihovi nagli asimilaciji.62 Kak{en pomen so imeli gospodarski odnosi med Koro{ko in Slovenijo, vidimo tudi iz dejstva, da so se zastopniki obeh de‘el v ~asu najhuj{ih napetosti po 2. svetovni vojni pogajali o blagovni izmenjavi.63 Na Koro{kem je predvsem sekundarna socializacija potekala popolnoma izven vplivnega podro~ja slovenskega narodnega gibanja. Napa~na je tudi trditev, da bi bili na Koro{kem sloven{~ine v {olah pred 1848 ne upo{tevali in da so se zahteve po enakopravnosti sloven{~ine zlasti v osnovnem {olstvu pojavile {ele po mar~ni revoluciji leta 1848 in {e te pod vplivom slovenskega narodnega gibanja s Kranjskega. Sloven{~ina je bila prisotna vsaj kot pomo‘ni jezik, zahteve po ve~ji prisotnosti so znane tudi iz predmar~ne dobe.64 Odlo~itve ob~in glede u~nega jezika in z njim povezanim utrakvizmom moramo videti v kontektstu volilne pravice, ki je pa~ povzro~ila ta rezultat, in upo{tevati tudi dejanske neposredne vplive. Tudi, ~e bi se bile ob~ine odlo~ile druga~e, bi bil rezultat isti. To lahko sklepamo na osnovi dejstva, da je o u~nem jeziku v vsakem primeru odlo~al de‘elni odbor kot vzdr‘evalec {ol. Vse pro{nje slo- venskih ob~inskih predstojni{tev glede uvedbe slovenskega u~nega jezika poznej{ih let je znal odbiti. Prav zaradi jezikovne ureditve ljudskih {ol je prihajalo med dr‘avnozborskimi poslanci iz Kranjske in Koro{ke do stalnih sporov. Koro{ki so kranjskim oziroma slovenskim, ker so med te {teli tudi spodnje{tajerske, odlo~no odrekali vsako pristojnost v tej zadevi.65 59 Peter Handke, Klaus Amann, Wut und Geheimnis. Klagenfurt/Celovec 2002 (vse tri knjige, ki jih je priporo~al Handke, govorijo o koro{kih Slovencih v nacisti~nem ~asu, njihovem pregonu in odporu). 60 Arnold Suppan, Jugoslawien und Österreich 1918–1938. Bilaterale Außenpolitik im europäischen Umfeld. Wien – München 1996. 61 Arnold Suppan, Die österreichischen Volksgruppen. Tendenzen ihrer gesellschaftlichen Entwicklung im 20. Jahrhundert = Schriftenreihe des Instituts für Österreichkunde. Wien 1983. 62 Npr. Stenographische Protokolle der I. Session der VII. Wahlperiode des kärntnerischen Landtages zu Kla- genfurt vom 26. Jänner 1897 bis 10. März 1897. Klagenfurt 1897, str. 774. 63 KLA, LAD II, 41. Sitzung der Kärntner Landesregierung am 9. Oktober 1946; 42. Sitzung der Kärntner Landesregierung am 16./17. Oktober 1946; 46. Sitzung der Kärntner Landesregierung am 27. November 1946. 64 Theodor Domej, Über die Schule zur nationalen Emanzipation. »Wir Slowenen möchten ... nicht gerne nachstehen.« Matija Majar-Ziljski, 1843. V: Andreas Moritsch (Hrsg.-Izd), Matija Majar Ziljski = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 2. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 1995, str. 67–92. 65 Ante Beg, Slovensko {olstvo na Koro{kem v preteklem stoletju. Ljubljana 1912; Martin Wutte, Die utraqui- stische Volksschule in Kärnten. Zur 50jährigen Jubelfeier des Reichsvolksschulgesetzes vom 14. Mai 1869. Klagen- furt 1919; Maria Kurz, Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Der Streit um die Volksschule in Kärnten (1867–1914) = Das Kärntner Landesarchiv 17. Klagenfurt 1990; Peter Novak, Schulgesetzgebung und Minderheiten. Disertacija. Graz 1990; Du{an Ne}ak, Utrakvisti~na {ola v dunajskem parlamentu. V: Koro{ki koledar 1973. Celovec – Borovlje 1972, str. 54–58. 60 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO Znotraj slovensko govore~ega prebivalstva je pri{lo do ob~asne polarizacije politi~ne orien- tacije. Nem{konacionalni tabor je diferenciacijo uspe{no {iril na etni~no podro~je. Ustvaril je politi~no-etni~no kategorijo »nem{kih« Slovencev, oziroma Nemcem prijaznih Sloven- cev, proti koncu monarhije, predvsem pa od leta 1927 naprej bolj znano pod pojmom vindi{arji, ki jim je Wutte ustvaril ideolo{ko osnovo.66 Slovensko narodno gibanje je ta del slovensko govore~ega prebivalstva poimenovalo z nem{kutarji.67 Na slovenskem etni~nem ozemlju Koro{ke so na{li svojo politi~no domovino predvsem v Bauernbundu. Pri svojih javnih na- stopih so uporabljali kljub vsemu nasprotovanju »novosloven{~ini« prav to in jo kazili z izposojenkami iz nem{~ine, poslu‘evali pa so se tudi pogosteje koro{kih slovenskih nare~nih oblik.68 Z ideologijo »vindi{arstva« so se ukvarjali {tevilni zgodovinarji in jezikoslovci; pre- cej pozornosti je njeni politi~ni funkcionalizaciji posvetil Andrej Moritsch.69 Fran Zwitter je v svoji razpravi Koro{ko vpra{anje glede teh ljudi prero{ko napovedal, ~e upo{tevamo rezul- tate ljudskega {tetja 2001, da bodo ali osvojili slovensko identiteto in postali Slovenci ali izginili.70 ^eprav slovensko govore~e prebivalstvo v celoti ni sledilo slovenskemu narodne- mu gibanju – na Koro{kem je to pomenilo slovenskemu konservativnemu oziroma kr{~ansko- socialnemu s primesjo klerikalizma -, ne moremo re~i, da bi bili »nezavedni Slovenci« do oblik izra‘anja v smislu »slovenstva« tuji. Vemo, da so »Nemcem prijazni Slovenci«, »nem{ku- tarji« oziroma »vindi{arji« zahajali na prireditve slovenskih dru{tev. »Koro{ka domovina« in ostali koro{ki nem{konacionalni tisk za ljubiteljsko odrsko dejavnost slovenskih dru{tev na Koro{kem dolgo ni na{el niti odgovarjajo~ega nem{kega izraza in je pisal o »Igre« (sing.), »Igren« (pl.), torej o igrah. Da bi zatrla vpliv na nezavedne Slovence s strani slovenskih dru{tev, je Koro{ka domovinska zveza (Kärntner Heimatbund) pod vodstvom Aloisa Maier- Kaibitscha od leta 1936 naprej organizirala t. im. Heimatkreise (domovinske kro‘ke), ki so potem na lokalnem nivoju z izdatno podporo centrale organizirali na slovenskem oziroma jezikovno me{anem podro~ju Koro{ke odrske nastope v nem{~ini. Nastopali seveda niso doma~ini, temve~ Celov~ani.71 Pri slovenskih dru{tvih so sodelovali {tevilni delavci, ki so bili sicer organizirani socialdemokrati. Brez njih npr. slovenskega dru{tvenega, odrskega in 66 Martin Wutte, Deutsch – Windisch – Slowenisch [Klagenfurt 1927]. 67 Theodor Domej, Anmerkungen zur Kärntner Volksabstimmung 1920. V: Stefan Karner/Gerald Schöpfer (Hg.), Als Mitteleuropa zerbrach. Zu den Folgen des Umbruchs in Österreich und Jugoslawien nach dem Ersten Weltkrieg. Graz 1990, str. 107–117. 68 Npr. v raznih letakih Koro{ke kme~ke zveze (Kärntner Bauernbund), Nem{kega narodnega dru{tva (Deut- scher Volksverein), v Kmetijskem listu in nazadnje v glasilu Koro{ke domovinske slu‘be (Kärntner Heimatdienst) Koro{ka domovina. 69 Npr. Andreas Moritsch, Das Windische – eine nationale Hilfsideologie. V: Andreas Moritsch (Hrsg.-Izd.), Problemfelder der Geschichte und Geschichtsschreibung der Kärntner Slovenen/Problemska polja zgodovine in zgodovinopisja koro{kih Slovencev = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 1. Klagenfurt/Celovec – Ljub- ljana/Laibach – Wien/Dunaj 1995, str. 15–31; isti, Modernisierung und nationale Differenzierung bis 1918. V: An- dreas Moritsch (Hrsg.-Izd.), Austria Slovenica. Die Kärntner Slovenen und die Nation Österreich/Koro{ki Slovenci in avstrijska nacija = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 3. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana – Wien 1996, str. 45–57; isti, Nationale Ideologien in Kärnten. V: Andreas Moritsch (Hrsg.-Izd.), Die Kärntner Slovenen 1900– 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts = Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 7. Klagenfurt/Celovec – Ljublja- na – Wien 2000, str. 9–28; Lojze Ude, Teorija o vindi{arjih. V: Lojze Ude: Koro{ko vpra{anje. Ljubljana 1976, str. 163–212; Tone Zorn, Vindi{arska »teorija« na avstrijskem Koro{kem po drugi svetovni vojni. V: Koro{ki koledar 1978. Celovec/Borovlje 1977, str. 162–175; Gero Fischer/Peter Gstettner (Hg.), »Am Kärntner Wesen könnte diese Republik genesen«. An den rechten Rand Europas: Jörg Haiders »Erneuerungspolitik«. Klagenfurt/Celovec 1990, str. 96–105; Heinz Dieter Pohl, Die ethnisch-sprachlichen Voraussetzungen der Volksabstimmung. V: Hellwig Va- lentin et al. (Hrsg.), Die Kärntner Volksabstimmung 1920 und die Geschichtsschreibung. Leistungen, Defizite, Per- spektiven. Klagenfurt 2001, str. 181–188. 70 Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vpra{anju. Ljubljana 1990 (predvsem prispevki na straneh 403–483). 71 Ve~ o tem je pisal list »Der Heimatkreis«, ki ga je izdajalo imenovano dru{tvo. 61ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) pevskega delovanja v Borovljah in Glinjah ne bi bilo.72 Delavcem tega sodnega okraja je avstrijska plebiscitna propaganda namenjala posebno pozornost73, jugoslovanska uprava pa zavirala agitacijo ju‘no slovanske socialne demokracije.74 Delavce, ki so glasovali za Jugo- slavijo, so koro{ke oblasti delno pregnale, delno so izgubili delo. Ukrepi, pri katerih so vodil- no sodelovali lokalni odborniki avstrijske socialnodemokratske stranke, so dolgo obremenjevali odnose med prebivalstvom.75 Ob vsem poudarjanju pomena Celovca kot kulturnega sredi{~a vseh Slovencev je bilo od za~etka sedemdesetih let 19. stoletja naprej tudi koro{kim Slovencem jasno, da bo sredi{~e dru‘benega ‘ivljenja vseh Slovencev Ljubljana in tako vlogo so ji v zadnjih desetletjih mo- narhije tudi priznavali. Po plebiscitu 10. oktobra 1920 so bili soo~eni z novo politi~no situa- cijo. Sicer poznamo danes verjetno ‘e vse podrobnosti glasovanja in ni dvoma, da je njegov izid bil posledica dru‘benega dogajanja in politi~nih, gospodarskih in seveda tudi kulturnopoliti~nih ({olskopoliti~nih) odlo~itev prej{njih desetletij, vendar le malo vemo o {tevilnih povezavah preko meje, ki so med Slovenci na Koro{kem in Slovenci v Dr‘avi SHS obstajala po glasovanju. Arnold Suppan teh domala ni upo{teval.76 Tako je npr. varnostnim organom na Koro{kem delalo precej preglavic dejstvo, da so bili in ostali {tevilni koro{ki Slovenci naro~eni na ljubljanski tisk in naro~ali slovensko literaturo.77 Cenzurirali so tudi leposlovje pa ~eprav so to bili slovenski prevodi iz svetovne knji‘evnosti. V knji‘nice sloven- skih prosvetnih dru{tev ni smela knjiga, ki je prihajala iz Ljubljane, mimo celov{ke cenzure. »Imprimatur« de‘elnih oblasti so dolgo potrebovale vse igre, vse pesmi, ki so bile igrane ali pa so jih zbori peli na odrih prosvetnih dru{tev.78 Cenzuri je zapadel tudi slovenski prevod igre »Der Meineidbauer«, »Krivoprise‘nik« avstrijskega pisatelja Anzengruberja; bila je povrhu razgla{ena {e za »Irredentaaufführung« (igra v izvedbi slovenskih iredentistov, op. A. M.).79 Tudi odnosi na gospodarskem podro~ju, npr. na podro~ju zadru‘ni{tva, niso bili takoj prekinjeni.80 V okviru Evropskih manj{inskih kongresov sta de‘elnozborska poslanca Janez Starc in Franc Petek, ki sta skupaj z Vinkom Poljancem v de‘elnem zboru brez pri- dr‘kov priznala izid glasovanja, obenem pa vztrajno zahtevala izpolnitev manj{inskovarstvenih dolo~il sen‘ermenske mirovne pogodbe in obljub provizori~nega de‘elnega zbora z dne 72 Avgu{tin Malle, Kulturno in narodnopoliti~no delovanje v Borovljah/Kultur- und nationalpolitische Aktivi- täten in Ferlach. V: Borovlje in Borovljani. Kultura skozi 125 let/Ferlach und die Ferlacher. Streifzug durch 125 Jahre Kultur. Klagenfurt/Celovec 1995, str. 19–88; isti, Kultura – delavstvo – narodnost. Borovlje od 1848 do danes/ Kultur, Arbeiterschaft, Nationalität. Ferlach von 1848 bis heute. Klagenfurt/Celovec 1997. 73 Tik pred glasovanjem je de‘elno vodstvo socialdemokratske stranke pri~elo izdajati {e list »Sozialdemokra- tische Mitteilungen für das Abstimmungsgebiet«. 74 Tone Zorn, Prispevek k vpra{anjem jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A. V: Janko Pleterski et al., Koro{ki plebiscit. Razprave in ~lanki. Ljubljana 1970, str. 283–293; isti, Iz problematike jugoslovanske uprave na Koro{kem pred plebiscitom leta 1920. V: Kronika XVIII/1970, str. 89–96. 75 O dogodkih in zadr‘anju socialdemokratov je »Koro{ki Slovenec« ve~krat pisal vse do leta 1934. Glej tudi: Tone Zorn, Odnos avstrijskega delavskega gibanja do slovenskega vpra{anja na Koro{kem med plebiscitom in letom 1925. V: Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921–1941. Ljubljana 1974, str. 175–186; isti, Prispe- vek k problematiki preganjanja koro{kih Slovencev po plebiscitu. V: Kronika XXIV/1976, str. 170–171. 76 Arnold Suppan, Jugoslawien und Österreich 1918–1938. 77 Avgu{tin Malle, Politika je zavirala kulturno delovanje. Osrednja kulturna organizacija med prvo in drugo svetovno vojno. V: Teodor Domej et al., ^lovek ne ‘ivi samo od kruha. Slovenska prosvetna zveza in njenih petinse- demdeset let. Celovec 1983, str. 27–51. 78 Arhiv Slovenskega znanstvenega in{tituta (ASZI), fond Kasselj, mapa »Zvezda« Hodi{e. 79 KS II/1922, {t. 3, str. 2. 80 ASZI, Zapisnik sej na~elstva in nadzorstva Zveze koro{kih zadrug 28.2.1921 – 15.8.1938; Zapisnik sej upravnega in nadzornega odbora Zveze koro{kih zadrug odnosno Slovenske zadru‘ne zveze v Celovcu 21.1.1938 – 13.12.1956. 62 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO 81 Koro{ki Slovenec je redno poro~al o zasedanjih: KS V/1925, {t. 41, str. 2; {t. 44, str. 1; {t. 46, str. 1; {t. 47, str. 1–2; KS VI/1926, {t. 35, str. 2, {t. 37, str. 1; KS VII/ 1927, {t. 30, str. 2; {t. 35, str. 2; {t. 36, str. 1–2; KS VIII/1928, {t. 34, str. 1, {t. 35, str. 1, {t. 36, str. 1–2, {t. 38, str. 1–2; {t. 39, str. 1–2; KS IX/1929, {t. 36, str. 1; KS X/1930, {t. 28, str. 2; {t. 38, str. 1; KS XI/1931, {t. 35, str. 2, {t. 36, str. 1, {t. 37, str. 1, {t. 38, str. 1–2; KS XII/1932, {t. 25, str. 1; {t. 27, str. 1–2; KS XIII/1933, {t. 39, str. 1, {t. 40, str. 1–2, {t. 41, str. 2–3; KS XIV/1934, {t. 36, str. 2; KS XV/1935, {t. 37, str. 1, {t. 38, str. 1; KS XVI/1936, {t. 37, str. 2, {t. 39, str. 1, {t. 41, str. 1; KS XVII/1937, {t. 29, str. 1; KS XVIII/1938, {t. 31, str. 1. 82 Avgu{tin Malle, Valentin Sima (red.), Narodu in dr‘avi sovra‘ni. Pregon koro{kih Slovencev 1942/Volks- und staatsfeindlich. Die Vertreibung von Kärntner Slowenen 1942. Celovec/Klagenfurt 1992; Avgu{tin Malle (ur.), Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Pregon koro{kih Slovencev 1942:2002. Klagenfurt/Celovec 2002; Feliks J. Bister, Jo{ko Buch, Die Deportation slowenischer Familien aus Kärnten 1942. Wien 2003. 83 Brigitte Enter, Augustin Malle, Auf dem Weg zur Selbstfindung. Geschichte der slowenischen Volksgruppe von 1945–1955 (manuskript raziskovalnega projekta SZI). Klagenfurt/Celovec 1999, str. 11–26. 84 Slovenski vestnik II/1947, {t. 13, str. 2; Brigitte Entner, Augustin Malle, Auf dem Weg, str. 223–237; Augu- stin Malle, Katholische Kirche und Kärntner Slowenen. V: Helmut Rumpler (Hrsg.), Kärnten. Von der deutschen Grenzmark zum österreichischen Bundesland = Geschichte der österreichischen Bundesländer seit 1945, zv. 6/2. Wien – Köln – Weimar 1998, str. 748–773, 754–757. 85 ASZI, fond NskS. 86 Avgu{tin Malle, Organizacije, dru{tva in ustanove slovenske narodne skupnosti na Koro{kem. Poskus opre- delitve njihove zasidranosti in vpliva med Slovenci na Koro{kem. Celovec 1997 (manuskript raziskovalnega projek- ta SZI). Str. 34–36. 87 Avgu{tin Malle, Organizacije. Str. 33. 88 Brigitte Entner, Augustin Malle, Auf dem Weg. Str. 481–529 (oblast je zavla~evala npr. ustanovitev Zveze biv{ih partizanov Slovenske Koro{ke in delala te‘ave Dru{tvu politi~nih internirancev in obsojencev za Slovensko Koro{ko; POOF za Slovensko Koro{ko je zasedbena oblast tolerirala ob sklicevanju na ustanovitev med drugo svetovno vojno. To je upo{tevala tudi avstrijska zvezna vlada, koro{ka de‘elna vlada pa je na svojih sejah ponovno razpravljala o delu POOF – na seji 28.3.1946 je napovedala ukrepe proti aktivistom OF, na seji 9. in 11.11.1946 pa je de‘elni glavar Piesch poro~al o dopisu britanske civilne uprave, ki je pojasnjeval, na kateri osnovi OF deluje lahko naprej. 28. septembra 1920, v tesnem sodelovanju z Josipom Vilfanom in Engelbertom Besednjakom uveljavila na~elo o pravici manj{ine do neoviranega stika z »mati~nim narodom«.81 S tem sta vsaj nekoliko umirila napade na »slovenski iredentizem«. S tem pojmom je ve~ina na Koro{kem domala nediferencirano poimenovala vsako aktivnost v slovenskem smislu, zlasti pa vsako »{kiljenje« preko meje. Odpor proti nacizmu je {tevilne koro{ke Slovence pripeljal v narodnoosvobodilno gi- banje, {tevilni predvojni »iredentisti« pa so se zna{li prav zaradi svojega slovenstva v tabori{~ih nem{kega rajha.82 @e med vojno so poznavalci koro{kega vpra{anja opozarjali, da bodo o bodo~i usodi koro{kih Slovencev odlo~ale predvsem velesile in povojna politi~na konstela- cija.83 ^eprav je jugoslovanska vojska od{la s Koro{ke in je postalo malo verjetno, da bodo velesile odlo~ile koro{ko vpra{anje v smislu temeljnih to~k OF, so {tevilni Slovenci {e upali na zdru‘itev z »mati~nim narodom«, ~eprav niso vsi sogla{ali s politi~no ureditvijo ideolo{ko jasno opredeljene nove Jugoslavije. Duhovniki, ki so podpisali znameniti memorandum zu- nanjim ministrom v Moskvi, so se tola‘ili s tem, da re‘imi propadajo, »narod« pa da je nekaj trajnej{ega.84 Tudi po formalni ustanovitvi drugega tabora – Narodnega sveta koro{kih Slo- vencev 28. junija 1949 (bolj pravilno bi bilo, ~e bi govorili o obnovi predvojne strukture), so bili vsi prepri~ani, da brez kulturne povezave s centrom ni pre‘ivetja.85 Del organiziranih Slovencev, ki je iz{el iz NOB, je to zapisal tudi v statutih svoje organizacije86, obnovljene konzervativne strukture pa so se do takega koraka dokon~no dokopale v sedemdesetih letih preteklega stoletja.87 Iz rednih poro~il varnostne direkcije za Koro{ko dunajski centrali iz prvih povojnih let izhaja, da so obstajali tesni odnosi z Ljubljano in da so vsi veljali za iredentisti~ne.88 Po pari{ki odlo~itvi 20. junija 1949 je tudi Avstrija do teh registriranih ire- dentistov iskala nov odnos. Odlo~itev glede meje je padla. Zvezni predsednik Karl Renner in 63ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) 89 Avgu{tin Malle, Praznovanje 30-letnice koro{kega plebiscita. (V tisku) 90 Hellwig Valentin, Kärntens Rolle im Raum Alpe-Adria. Gelebte und erlebte Nachbarschaft im Herzen Euro- pas (1965–1995). Klagenfurt 1998; isti, Kärnten und der Alpen-Adria-Raum. V: Karl Anderwald et al. (Hrsg.), Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, str. 225–276. zvezni kancler Leopold Figl sta prav 10. oktobra 1950 v Celovcu koro{kim Slovencem na- menila novo vlogo, vlogo posrednika do sosednje dr‘ave.89 Poziv obeh dr‘avnikov je za- mujal, ker so prav koro{ki Slovenci spodbudili prvo kulturno izmenjavo med Avstrijo (Koro{ko) in Jugoslavijo (Slovenijo). Aktivnosti so postopoma pre{le na Delovno skupnost Alpe–Ja- dran.90 Tako kot vse je tudi »slovenstvo« podrejeno {tevilnim dejavnikom in procesom in se v svojih izraznih oblikah neprestano spreminja in dopolnjuje. To pa ne velja le za dele na Koro{kem, temve~ za celoto slovenskega naroda. Z u s a m m e n f a s s u n g Die kärntnerisch (österreichisch) – krainisch (jugoslawisch, slowenischen) Beziehungen und die »slowenische Identität« Avgu{tin Malle Die Beziehungen zwischen Kärnten und Krain können keinesfalls auf einen einzigen Aspekt – den ethnischen eingeschränkt werden. Auch unter der slowenischsprachigen Bevölkerung Kärntens gab es Ausdrucksformen eines Landesbewußtseins. Identität wird als mehrschichtiges Phänomen gesehen. Im ausgehenden 19. Jahrhundert, vor allem aber in den ersten Dezenien des zwanzigsten wurde Landes- bewußtsein mit Deutschnationalismus überladen, im Sinne des Deutschnationalismus funktionalisiert und damit für die Sprecher des landesüblichen Slowenisch ein Ausschließungsfaktor, der schließlich im Sprachgebrauch der Ersten Republik im Terminus »Irredenta« seinen Ausdruck fand. Die kärntnerisch-krainischen Beziehungen widerspiegeln sich in verschiedenen festen Formeln. Karantanien mit seiner territorialen Ausdehnung und relativen Eigenstaatlichkeit war für viele sloweni- sche Medievisten Kristallisationspunkt slowenischer Frühgeschichte, österreichische, vor allem Kärnt- ner Historiker legten Wert auf die Behauptung, Adel und Bürgerschaft wären durchwegs »rein deutsch« gewesen; noch heute verweisen letztere gern auf die Unterstützung der Landstände bei der sloweni- schen Bibelübersetzung und zeichnen ein friktionsloses Bild des Zusammenlebens beider Ethnien. Peter [tih problematisiert die Wahrnehmung eigener (slowenischer, Anm. des Autors) Geschichte und hinterfragt die Ethnogenese der Slowenen und zahlreiche feste Formeln slowenischer Geschichtsschrei- bung und kritisiert die verbreitete Unsitte, moderne Begriffe und Denkkategorien in die Vergangenheit zu reprojizieren. Die real existenten und funktionierenden wirtschaftlichen Beziehungen zwischen Kärnten und Krain bis 1914 wurden zum Teil nur von slowenischer Seite aufgearbeitet. Nach 1918 wurden sie Teil der österreichisch-jugoslawischen. Um sie bemühten sich beide Partner auch in Zeiten zugespitzter politi- scher Gegensätze. In den kärntnerisch-krainischen Beziehungen spielte die Situation der Kärntner Slowenen eine wesentliche Rolle angefangen von den Forderungen nach nationaler und sprachlicher Gleichberechti- gung in der Österreichisch-ungarischen Monarchie, über die Realisierung der Minderheitenschutzbe- stimmungen des Vertrages von Saint Germain und des Artikel 7 des Staatsvertrages bis hin zur Einbin- dung der Kärntner Slowenen in die Beziehungen zwischen den beiden Staaten. Die Slowenen maßen der Sprache als einem der sichtbarsten Identitätsmerkmale und dem damit verbundenen Komplex der Sekundärsozialisation die entscheidenste Bedeutung zu. Kärntnerische Reichsratsabgeordnete waren entschieden gegen jede Einmischung »slowenischer« Reichsratsabgeordneter in Kärntner Angelegenhei- 64 A. MALLE: KORO[KO-KRANJSKI ODNOSI IN SLOVENSTVO ten. Die utraquistische Schule wurde von Kärntner Seite konsequent als eine dem Willen der Gemein- den bzw. der Bevölkerung entsprechende verteidigt, obwohl über deren sprachliche Einrichtung letztend- lich der Landesausschuß entschied. Die Teilung der slowenischsprachigen Bevölkerung in einen »na- tionalbewußten« Teil und einen »deutschfreundlichen« wurde gesellschaftlich begünstigt und schließlich idelologisch untermauert. Die kulturellen, wirtschaftlichen und politischen Beziehungen der Kärntner Slowenen zu Ljubljana waren in den einzelnen Phasen unterschiedlich intensiv und sind nach 1920 auch im Lichte von Beschlüssen der Europäischen Minderheitenkongresse zu sehen. Zur Zeit der Er- sten Republik galten für die slowenische Kulturarbeit in Kärnten besondere Zensurbestimmungen. Marginal beachtet werden von Kärntner Seite Maßnahmen des Chefs der Zivilverwaltung in den be- setzten Gebieten Kärntens und Oberkraines und später in der Operationszone Adriatisches Küstenland, wobei der Anteil der Kärntner an der NS-Verwaltung in diesen Gebieten weitgehend ausgeblendet wird oder auf »Führungpersonen« beschränkt bleibt. Im Rahmen der österreichisch-jugoslawischen (slowenischen) Beziehungen wurden von Kärnt- ner Seite in den letzten Jahren vor allem zwei Themenbereiche in die Diskussion eingebracht: die Vertreibung der deutschsprachigen Minderheit (aus Slowenien) und die damit verbundenen »AV- NOJ«-Beschlüsse sowie Restitutionsfragen und die Frage der »Verschleppten«. Die österreichi- sche Seite hat letztere spätestens seit Aufnahme geregelter diplomatischer Beziehungen zum The- ma gemacht hat. Die Kärntner Slowenen waren Mitinitiatoren des Kulturaustausches zwischen den beiden Staa- ten und wesentlicher Faktor in den Beziehungen zwischen der jugoslawischen Teilrepublik Slowe- nien und dem österreichischen Bundesland Kärnten. Die Zusammenarbeit fand in der Arbeitsge- meinschaft Alpen-Adria eine funktionierende organisatorische Form.