Poštnina plačana v gotovini
M rlbor, ponedeljek 4. JuM*a 1958
štev. 14* tc!> fXIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava; Maribor, Grajski trg V 1 Tel. uredništva in uprave 24-35 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14- uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Aleksandretski
dnikom	odstr
SPORAZUM MED FRANCOSKIM IN TURŠKIM GENERALNIM ŠTABOM. DALJŠANJE PRIJATELJSKE POGODBE MED FRANCIJO IN TURČIJO.
PARIZ, 4. julija. Službeno poročajo: Včeraj je bil v Antijohijl dosežen spora-
ChamberlainovI ©po mini
L o n d o n, 4. julija.
Z veliko pozornostjo so v političnih in diplomatskih krogih pričakovali govor predsednika britanske vlade Chamberlaina, ki ga je imel včeraj v Catheringu.
Njegov govor je pomembne važnosti za razčiščenje evropske atmosfere.
Svet čuti gorje, tako je dejal Chamberlain, ko misli na vojni v Kitajski in Španiji, kjer največ trpi nedolžno prebivalstvo/ Odkar pomni svet, tako je izvajal Chamberlain, ni bilo videti sličnih dokazov človeške brezumnosti. Velika Britanija ter njeni zavezniki govorijo že
dvajset let o tem, kako so dobili vojno, j LONDON,	4.	julija.	Agencija	Stefani
Borili smo se za to, da ohranimo demo- poroča:	Včeraj	je	pričela	s	svojim	delom
— PO-
njena pogajanja glede podaljšanja leta 1926 med Turčijo in Francijo podpl-nne
zum med turškim in francoskim general- prijateljske pogodbe. Ta pogodbeni do nim štabom, ki zadeva organizacijo no- j kument je bil podpisan po turškem zunct-tranje ter zunanje varnosti sandžaka njem ministru Ruždi Arasu in francoske-Iskenderuna, Prav tako so bila tudi skle-imu poslaniku Poncetu.
Angleška pomoč balkanskim državam
Rošetto
1 -4»
Moka
Jb a jo,
A j
>
rJH fr
rr>
Dunajski nergači
kracijo ter da uveljavimo vladstvo prava, ne pa sile. Ce bo vse to ponovno v nevarnosti in če bomo prepričani, da se lahko vse to ohrani le potom vojne, potem se bomo pač morali ponovno boriti.
Chamberlain je v svojih nadaljnjih izvajanjih navajal ogromne številke izgub v svetovni vojni ter je dodal, da je prva dolžnost vsakogar, da uravna vse svoje napore v tej smeri, kako bi se slične izgube izbegmle in kako bi se onemogočil zastoj v napredku, ki prihaja potem kot nujna posledica.
Glede španske državljanske vojne
nova komisija, ki jo je ustanovila vlada, da prouči možnosti gospodarske ter finančne pomoči balkanskim državam. — Člani komisije so višji uradniki finančnega, trgovinskega ter zunanjega ministrstva. Diplomatični urednik »Sunday Ti-mesa» piše, da je odbor ministrov trgo-
»Del. pol.« poroča-v št, SO: »Tudi Berlin sedaj priznava, da so v Avstriji gotove težave in da ne gre tako, kakor se je mislilo. Večje število avstrijskih delavcev, ki so odšli v Nemčijo na delo, se je zopet vrnilo. Pritožujejo se nad slabo prehrano in sploh nad delovnimi raz-vine, financ In zunanjih zadev na svojih merami v Nemčiji. Avstrijsko nacistično sejah obravnaval vprašanje gospodar- j glasilo »Vdlkischer Beobachter« pa piše,
ske in finančne pomoči balkanskim drža vam. Omenjeni list navaja, da gre pri tem za dve vprašanji: Za garancijo kredita, zlasti za izvoz, na način, kakor je to vprašanje urejeno s Turčijo. Drugo pa predvideva možn&st, da poveča Velika Britanija nakup balkanskih proizvodov.
Nemčija e vendarle popustila v vprašanju
avstrifskih dolgov
med predstavniki Anglije in Nemčije do sežen sporazum glede ureditve skih dolgov
Čangkajšek je dal uničiti jezove Rumene In iVIodre reke
spremeni svoj tok. Kitajski zgodovinopisci pišejo, da je Rumena reka v teku 2500 let devetkrat spremenila svojo strugo, tako da se je v teku teh let Izlivala v Tiho morje na devetih različnih krajih. Umetno uničevanje jezov pa se je izvršilo po premišljenem načrtu samo enkrat, to je pred 300 leti, ko je vojska dinastije Ming uničila jezove Rumene reke okoli mesta Hajfenga, katerega so oblegali uporniki. Uporniki so zbežali, toda pol
LONDON, 4. julija. Agencija Havas je poroča: V spodnji zbornici je izjavil fi Chamberlain izrazil misel, da je najbolj- nančni minister, da je bil pri pogajanjih ša rešitev tega vprašanja v tem, da se
vojne sovražnosti ustavijo in da prenehajo. Na tem britanska vlada živahno deluje skušajoč izkoristiti vsako priliko, da se to prizadevanje uresniči.
Iz dneva v dan, tako je nadaljeval Chamberlain, množimo in krepimo oboroženo silo naše zemlje. Smatramo, da mora biti ta naša sila čuvar ter zaščitnik miru, prav tako pa tudi čuvar in zaščitnik naših življenjskih interesov. Zatem je Chamberlain govoril o oskrbi s potrebnimi življenjskimi potrebščinami za primer vojne, povdarjajoč, da se mora zbiratnu-di rezervna hrana ter druge osnovne življenjske potrebščine, da bo na ta način vse pripravljeno, da se prepreči kaos v prvih dneh eventualnih komplikacij. Velika Britanija ne bo v primeru vomega konflikta ostala .nepreskrbljena z živili, v njej ne bo lakote, ker razpolaga s takšno vojno mornarico, ki ji jamči za svobodo pomorske plovbe, zlasti one, kjer prevažajo trgovski parniki življenjske potrebščine.
Chamberlain je izvajal, da je Velikad	,e tnkll kS *teie	1600
Britanija že tako pripravljena, da v vsa- sP°d«Jen»	šteJe	10UU	m- P
kem trenutku lahko brani svojo tradicionalno svobodo, prežeta s čutom dolžnosti, da z vsemi svojimi sredstvi prepreči nov vojni konflikt v Evropi. Zatem je omenjal, koliko koristi je bilo radi politike nevmešavanja v španske notranje zadeve, izražajoč prepričanje, da je popolnoma izginila nevarnost, da bi se španski konfikt razširil na druge države.	,	„ .	,	.	,,	,
V zvezi z vprašanjem bombardiranja TeZK© milili C! SKe ekSplOZI O V OkOliCI
Bukarešte
ŠANGHAJ, 4. julija. Potem, ko je general Čankajšek ukazal, da se razstrelijo jezovi, Modre reke, je sedaj, kakor znano, dal uničiti jezove Rumene reke. Namen tega je, da bi japonska armada ne mogla zavzeti Hankova, ki Je sedaj glavno mesto kitajske vlade in generalnega štaba kitajske armade. Spočetka se je mislilo, da bo to zares oviralo japonsko armado, da ne bi mogla zavzeti Hanko-va, toda razvoj kaže, kakor ugotavljajo vojni strokovnjaki, ki se nahajajo na bojnem ozemlju, da bodo Japonci kljub temu Hankov lahko zavzeli. Je pa uničenje jezov zlasti na Rumeni reki usodnega po mena za Kitajsko samo. Kakor Ganges, Indus in Brahmaputra, tako tudi Modra in Rumena reka izvirata v tlbetskem visokogorju. Obe reki omogočata 180 milijonom Kitajcem, katerim namakata ogromno ozemlje. Modra reka je na sv"!em
>a,
tako da parniki do 5000 ton lahko priplo-vejo v Hankov brez težave. Po tej poti plove sedaj velika eskadra jeponskih rečnih bojnih ladij proti temu mestu. V teku 2000 let je na Kitajskem vladala 1800 krat lakota radi povodnji te strašne reke. Rumena reka prestopi svoje bregove vsakih 80 let, vsakih 180 let pa sploh
da ravno tisti, ki so najbolj navdušeno pozdravljali »anšlus«, sedaj najbolj zabavljajo in godrnjajo. List pravi, da so Dunajčani največji nergači in zabavljači in da jim je to že prirojeno. Avstrijski nacisti so poslali v Berlin osemčlansko delegacijo, da se pritoži naravnost pri Hitlerju, Hitler jih ni sprejel, pač pa drugi višji nacionalsocialistični dostojanstveniki. Delegacija pa pravi, da se poprej ne vrne v Avstrijo, dokler ne pride do Hitlerja. Sicer pa angleška časopisna poročila vzdržujejo trditev, da je bil Hitler avstrlj- prejšnji teden strogo tajno na Dunaju. Prišel da je v soboto ponoči, odšel pa je v sredo popoldne. Poroča se tudi, da je Hitler dal oblast nad Avstrijo za eno leto Btirckelu in da ne namerava na tem za enkrat ničesar izpremenitl. Avstrijski nacisti se bodo že morali privaditi!«
Nova moda
V celjski »Novi dobi« št, 27 beremo: »Tako opažamo lahko pri nas, da se v zadnjih letih širi med našim narodom neka nova moda: bele dokolenke, neke vrste suknjiči in klobuki z nekakšnimi čopiči. Ta oblačila so značilna za neko
    _____________ _	skupino ljudi, ki se smatrajo po krvi ali
milijona Kitajcev Je utonilo. Pogubne po- pa raorda tudi samo po mišljenju in ču-sledice tega dejstva se bodo pokazale v stvovanju za pripadnike izvestne narod-poinosti šele v teku prihodnjih dveh me- nostj odnosno miselnosti. Vseh teh ljudi secev. Reka bo poplavila vsa ogromno 16 s‘cer med pan?1 ko™J dober odstotek, planjavo tja do Pekinga ter bo stalo živ- v®bdar je potrebno, da se za nje malo
Ijenje najmanj 300.000 do 400.000 ljudi, dočim jih bo ravno toliko umrlo od lakote in bolezni. Najvažnejša bojna dejanja pa se sedaj sploh ne godijo v srednjem Kitaju, marveč na jugu, kjer so Japonci zbrali okoii 100 vojnih ladij ter se pripravljajo, da otok zasedejo. Ker pa je otok Hajman ogromnega pomena za varnost francoske fndoklne, pa tudi za angleški Honkong, je Francija zbrala v teh vodah 16 vojnih ladij, katerim se je pridružila angleška matična ladja s 30 vojnimi letali na krovu
britanskih parnikov po Francovih letalih Pa je Chamberlain povdarjal, da je britanska vlada že večkrat opozorila lastnike parnikov, da pošiljajo na lasten Hziko svoje parnike v španske vode, da Pa teh opozoril niso uvaževali, ker so računali z možnostjo velikih dobičkov in Pe bi bilo pravilno, da se Velika Britanija zaplete v vojno samo radi teh profit-oikov.
Z veliko pozornostjo se pričakuje tudi današnji Chamberlainov govor v spodnji zbornici, v katerem bo razpravljal o primerih bombardiranja britanskih parnikov v Španskih vodah. V političnih krofih domnevajo, da bo Chamberlain raz-
bolj pozanimamo, ker so predstavniki in propagatorji svetovnonazorne miselnosti, ki pod krinko socialne pravičnosti pridobiva tudi na naših tleh pristaše in zagovornike. Čeprav so vsi ti ljudje skoraj izključno pripadniki kapitalistične struje, saj je med njimi največ imovitih ljudi iz trgovske, industrijske in pridobitne stroke, ki so imeli pred vojno zelo malo ali pa prav nič smisla za razna socialna vprašanja, kažejo sedaj naenkrat neki čuden smisel za socialno pravičnost, seveda vsled izvestnih zunanjepolitičnih vplivov. Njih delo je v prvi vrsti posvečeno kritiziranju naših neurejenih in slabih gospodarskih razmer ter hvalisanju tujih razmer, ki nam jih stavijo ob vsaki priliki za vzgled. Narod, ki je nezado-
BUKAREŠTA, 4. julija. V zadnjem tednu je temperatura v okolici Bukarešte tako narasla, da so se včeraj radi samo-vnetja pripetile številne eksplozije muni-
volien, pa rad naseda takim vabam tem cijskih skladišč, ki so pognala cele ob- \ boli, ker ne pozna dejanskih razmer zunaj mej naše države. Te ljudi si je treba
jekte v zrak. Pri tem je bilo ubitih več vojakov, ki so fungirali kot straže
Potolčen brzovozni že?ezniški rekord
LONDON, 4. julija. Aerodinamična br-zovozna lokomotiva, ki je v posesti londonske »North Railway« ' ki je bila
pravljal tudi o odgovoru burgoške vlade na nedavno britansko noto.
zgrajena ob priliki kronanjskih slovesnosti, je izboljšala dosedanji hit-ostni rekord in je prebrzela 125 angleških milj, jozirema 201 km na uro. Poslednji reko-d je znašal komaj 114 milj. Lokomotiva j predstavlja čudo sodobne tehnike.
zapomniti in jih voditi v evidenci! Skrajni čas bi že bil, da bi vedeli, kdo je z nami in kdo proti nam. Najlažje bi se seveda spoznavali med seboj, če bi bili uniformirani. Zato naj nas nikar ne motijo bele dokolenke, zeleno obšiti suknjiči in klobuki s čopiči. Nasprotno, le žal nam mora biti, da jih ne nosijo vsi, ki pripadajo po srcu tej skupini ljudi, ker bi se na ta način najlažje spoznavali med sabo!«
Siov<utsiui G&ZCtid
Sokolstvo /e pred vio Evropo izpričalo svoio moč in disciplino
300.000 ljudi daje navdušeno priznanje ob najimpozantnejši manifestaciji sokolstva
Praga, 4. junija.
Sokolske slovesnosti so dosegle včeraj svoj višek. Sokolstvo je pred vso Evropo izpričalo svojo moč, svojo disciplino ter svojo neizmerno požrtvovalnost. Ob navzočnosti odličnih predstavnikov vseh evropskih držav, nad 350 poročevalcev svetovnega tiska, in nepregledne množice ljudstva je bil včeraj impozanten na-
stop Sokolstva. Preko 300.000 ljudi je bilo zbranih na stadionu ter je z občudovanjem in priznanjem sledilo posameznim točkam slikovitega sporeda. Globok vtis je napravila pesem Slovanov s prošnjo bogu, naj bi nikdar ne izgubili ljubezen do ujedinjene, svobodne češkoslovaške domovine. Prezident dr. Beneš je z največjo pozornostjo sledil nastoou
ter z mahanjem rok izražal sokolski vojski svoje priznanje. Po končanem nastopu se množice kar niso hotele raziti.
Krasen je bil tudi sprejem jugosloven-ske vojne delegacije 350 mož pod vodstvom brigadnega generala Kukovi-č a. Z jugoslovensko delegacijo je prispel tudi oddelek dijakov vojne akademije ter oddelka letalcev in mornarjev.
m svet
General
Glasnik »Večjega Japonskega" — Obnova japonske vlade — Pokretaši pod črešnjami
njenim razkošju in zapadnjaškim vplivom.
»Dajte svoje mikadu!"
Sadao Araki proglaša »Kodo«, »Carsko pot«. Naj ne bo več ne proletarcev pa tudi ne kapitalistov, vsi naj bodo samo Jaoonci, ki se borijo za »Nai Nipon«, za »večje Japonsko«. »Dajte svoj denar, svoja zemljišča, svoje tovarne carju!«, kliče general lastnikom velikih zemljišč, ki jih dajejo v zakup, in članom raznih trustov. »Mikado bo vaše imetje uporabil narodu v prid.« Da bi tem »revolucionarnim zahtevam« dali še močnejšega poudarka, so se Arakijevi pristaši v fe-bruraju 1936 uprli. Zavzeli so vojno ministrstvo, vendar pa takrat še niso bili dosti močni. Mikado ni odobril njihove vstaje in oni, ki so jo povzročili, so naredili harakiri, Araki kot duhovni počet-nik pa je padel v nemilost.
Dvoboji s samurajskim mečem
Na vrtu Arakijeve vile se vsako pomlad pod snežnobelim erešnjevim cvetjem vežbajo njegovi mladi prijatelji v starih japonskih junaških igrah. Medtem ko večji del japonske mladine spodbuja športnike k pridobivanju rekordov v stadionih pri rugbyju ali pred plavalnimi bazeni, velja pri omenjenih starih igrali samo čisti moški napor. Tu bijejo dvoboje z bojnimi kopji in z golimi samurajskimi meči, telesa so namazana z oljem, da se svetijo kakor plemenit bronec. Borba traja tako dolgo, dokler močnejši ne zmaga. Na Arakijevem vrtu je že čestokrat tekla kri, nihče pa še ni zakričal od bo-jlečine, kajti general uči to svojo mladino »bušido«, to je umetnosti samopremago-I vanja z ozirom na vse izraze radosti in boli. Za uspehe japonskih športnikov na poslednji olimpiadi je našel Araki samo prezirljive besede in če bi bilo po njegovi volji, bi se prihodnja olimpiada ne vršila v Tokiu, ker smatra Araki ta »cir-i kus množic«, kakor je nedavno nazval to največjo športno prireditev, za popolnoma nejaponski.
Molitev pred krstami
Arakijevi gostje pa se ne merijo samo z orožjem v roki, ampak se z enako gorečnostjo udeležujejo tudi različnih diskusij. V mali generalovi vrtni vili so svoj čas izdelali vojne načrte proti Kitajcem, tukaj so se navduševali ob prevzetnih osvojevalnih načrtih generala Tanake, ki je tudi Arakijev učenec — celo še takrat, ko so gospodarski strokovnjaki svetovali, naj se sklene mir, ki bo za obe strani časten. Vsak večer se zbirajo pred krstami dvanajst neznanih japonskih junakov, ki so padli v borbah za Nanking, in molijo za zmago zastave »Rdečega sonca«.
General ARAKI
Pri obnovi japonske vlade je postal general Sadao Araki prosvetni minister. On je dal tudi pobudo za spremembe v vladi kneza Konoja. Preteklo je že več let, odkar general Araki oblikuje svetovni nazor Japoncev. Njegove aktivistične zamisli so postale smernice za politiko na Japonskem.
Duhovno srodišče Japonske politike
Središče vsega japonskega mišljenja je carska palača v Tokiu. Široki vodni jarki delijo ostali vsakdanji svet od zidov te palače in na obali teh jarkov klečijo vsak dan tisoči Japoncev, molijo k svojemu carju — bogu, Tenu Hirohitu ter na ta način izražajo spoštovanje tisočletnega izročila. Kdor pa hoče videti središče duhovne pokretnosti današnjega Japonskega, naj poišče malo dvonadstropno vilo, ki stoji kake pol ure od japonskega glavnega mesta sredi črešnje-vega gaja. Tukaj stanuje general Sadao Araki ali na kratko »general«, kakor ga vsi nazivajo. Ko zapušča ta mali okretni gospod ostrega inteligentnega lica vsako jutro svojo hišo, je navadno oblečen v tesno krojeno vojaško uniformo, kadar pa ob večerih. sprejema svoje goste, ki ga obiskujejo z vsem spoštovanjem kakor učenci svojega modrijana, jih pozdravlja v svojem širokem kimonu, obšitem z znaki samurajskega dostojanstva, jim z malimi kretnjami sega v roke čisto v slogu stare odličnosti ter jim določa sedeže na plitvih svilenih blazinicah poleg sebe.
Enainpedosetletni prerok
Generala Arakija obiskujejo sami mladi ljudje. Med njimi ne bo menda niti enega, ki bi bil starejši od trideset let. To so visokošolci, ki jih tare glad, pa kljub temu z neumorno marljivostjo pravočasno opravljajo svoje izpite na vseučilišču. Prihajajo tudi gojenci častniških šol, mladi poročniki, kmečki sinovi in sinovi gospodarskih voditeljev japonskega naroda. Vsi t! obiskovalci brezmejno obožujejo šele enainpetdesetletnega Arakija kot svojega preroka, kot početnika novega nauka, ki naj Japoncem zagotovi samovlado v Aziji, Japoncem kot narodu vojakov, vajenim odpovedi in nenaklo-
v bitki za Liaujang prvikrat sijajno odlikoval, nato je hitro napredoval in pripada že od svojega šestintridesetega leta japonskemu vojnemu vodstvu. Tedaj pa se je njegova pot ločila od poti njegovih tovarišev. Araki se ni več zadovoljeval s študijem vojskovodstva. ampak se je začel poglabljati v dela vzhodnih filozofov, v katerih je iskal svojo duhovno zvezdo vodnico. Kmalu so se ob njem pojavili prvi tovariši, večinoma častniki nižjih činov. Častniki, ki se bavijo s filozofijo ...
Ko je potem Araki postal vojni minister, so se prvič oglasila njegova gesla o »carski poti« in takrat so se prvikrat pojavile tudi socialne zahteve. »Pokre-taše« okoli Arakija so sicer pobijali, kljub temu pa je njihov vpliv na mladino neprestano rastel in poslednji »genro«, princ Sajondži, jih je priznal za nosilce narodnega in socialnega preporoda.
Araki je bil že preko dve leti v nemilosti, pri obnovi Konojevega kabineta pa je s štirimi drugimi generali prišel v vlado. Čeprav je dobil samo ministrstvo za prosveto, ga vendar smatrajo vsi za nosilca bodoče japonske politike. Resnica je, da se »prerok večje Japonske« strinja s svojimi ministrskimi tovariši v vprašanjih osvajalne politike, pri vprašanjih socialnega značaja pa se njihovi nazori silno občutno razlikujejo.
Častniki, ki se bavijo z modro* slovjem
Zares je čudno, kako si je Araki mogel pridobiti tak vpliv. Ta človek, ki je zdaj že deset let duhovni vodja Japoncev, iz-jhaia iz osiromašenega samurajskega roda. Odrastel je v najpreprostejši kmečki I sredini na vasi, odpotoval na svojo roko (v Tokio in zaprosil, naj ga sprejmejo v i vojno akademijo. Kot mlad kapetan se je
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 1. julija je bilo pripeljanih 153 svinj. Povprečne prodajne cene so bile sledeče: 5—6 tednov stare 90—120 din za ko-
mad. 7—9 tednov 125—160, 3—4 mesece 175—240, 5—7 mesecev 300—430, S 'do 10 mesecev 440—550, 1 leto stare 710 ;do 820 din. Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50—8, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 98 rilcev.
Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke je sprejel ministrski svet. Uredba vsebuje nove določbe glede blagajniških zapiskov, pokojninskega in bolniškega fonda nameščenstva, nalaganja rezervnega fonda, pupilnega denarja itd.
V Jugoslaviji bo letos srednje dobra pšenična letina. Tako pravijo poročila iz Vojvodine, kjer se je pšenica lepo razvila in je dozorela. Zgodnjo pšenico so že poželi in se je pričela žetev ostale pšenice. Donos pa je v posameznih predelih prav različen in se giblje od 6 do 18 stotov na oral. Spričo okolnosti, da je žetev
v polnem teku, je cena stari pšenici na novosadski borzi že precej popustila in notira sedaj stara potiška pšenica 222.50 do 227.50 din, medtem ko se je cena pred dobrim tednom gibala na višini 255 do 257.50, v izjemnih primerih pa je šla navzgor do 265 din za 100 kg.
Uradni tečaji za mesec julij. Za mesec julij je finančni minister določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.50, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.30, 1 nemška marka 15, 1 poljski zlot 8.20, 1 belga 7.40, 1 madžarska penga 8.60, 1 brazilski milrajs 2.60, 1 uruguasjki pezos 15, 1 palestinski funt 237, 1 turška papirnata lira 34.50, 1 albanski frank 14.10, 1 francoski frank 1.33, 1 švicarski frank 10, 1 italijan ska lira 2.27, 1 holandski goldinar 24, 100 bolgarskih levov 44.50, 100 romunskih le jev 32.40, - danska krona 9.60, 1 švedska krona 11.10, 100 španskih pezet 250, 100 grških drahm 39. 100 češkoslov. kron 151 100 finskih mark 95, 100 letonskih latov 1810, 100 perzijskih rijalov 100 din.
Imetniki avstrijskih šilingov pozorJ
Narodna banka obvešča vse one jugoslovanske državljane ki imajo avstrijske šilinge da morajo vse zaostale efektivne šilinge (v papirju in kovane) položiti v tuzemskih zavodih najkasneje do 5. julija (zaključno) rad’ pošiljatve na Dunaj z namenom, da jih zameniaio za dinarje. Po navedenem roku ie deponiranje efektnih šilingov nemogoče.
Za povzdigo konjskega športa
Re s o 1 u c i j e, sprejete na sestanku delegatov konjsko športnih društev dravske banovine v Zidanem mostu dne 26. junija 1938.
Vzreji dobrega toplokrvnega konja se posveča v državi premalo potrebne pozornosti. Med toplokrvnimi konji prihaja v poštev prvenstveno kot vprežni konj amerikanski traber. ki je cenjen po vsem svetu po svoji hitrosti, vztrajnosti, trdnosti in skromnosti Radi pomanjkanja dobrih plemenskih žrebcev v državi je stanje te reje nezadovoljivo. Za dravsko banovino je nakupiti najmanj 4 žrebce n sicer dva za Ljutomer, po enega za Sv. Jernej in Ljubljano.
Za pospeševanje konjereje so potrebna konjsko športna društva, kj se naj obra-zujejo po enotnih pravilih. Ustanovijo naj se po vseh večjih krajih toplokrvnih okolišev in v te pritegne zlasti kmetska mladina, da se izvežba v vožnji in jahanju. Mladeniči teh okolišev naj se vpokličejo radi odsluženja kadrskega roka v konjenico ali topničarstvo.
Centrala kasaških društev v Jugoslaviji naj čim preje skliče svoj občni zbor, da more ta sklepati o reorganizaciji in novem sedežu Centrale. Ministrstvo za poljedelstvo se prosi, naj da centrali potrebna sredstva za redno izplačevanje derbyjskih nagrad in podpor vsem včlanjenim društvom v višini 4/a za dirke določenih nagrad. Centrala naj izposluje če-trtinsko vožnjo na železnicah za posestnike, spremljevalce, trenerje in vozače konj in vse priprave( vozove, oprema, krma) za dirke. Pravtako naj se dovoli četrtinska vožnja za plemenske kobile.
Ministrstvo za telesno vzgojo, ki podpira vse športne panoge v državi, naj nakloni primerno podporo tudi konjskemu športu, ki je najplemenitejši in velike važnosti za pospeševanje konjereje v naši agrarni državi Merodajni faktorji ne posvečajo temu športu potrebne pozornosti in je zategadelj nemogoča udeležba iz naše države na mednarodnih turnirjih, na katerih sodelujejo vse naprednejše kulturne države. Z udeležbo na teh bi se obrnila pozornost na konjegojstvo v Jugoslaviji.
Kr. banska uprava dravske banovine se naproša, da v pospeševanje tujskega prometa dokonča izgradbo dirklišča v Zaki na Bledu. Pri gradbi stadionov v večjih krajih je treba misliti na izgradbo proge za kasaške dirke.
Dirke naj se vršijo enako v vsej državi in strogo po predpisih mednarodnega kasaškega pravilnika in določbah centrale. Nagrade za dirke naj se razdel jo tako, da znaša 1. največ polovico določene nagrade, II. 3U I., III. */a II. in IV. */» III. (Nagrade 3000.—; I. 1200. II. 800, III. 600, IV. 400.) To bi odgovarjalo našim prilikam. Pri dirkah, ki se prirejajo z javno (banovinsko ali državno) podporo naj se pri propozicijah posebno vpo-števajo konji iz domače kmetske reje. Nujno potrebno je izdajanje lastnega glasila za konjerejo in konjski šport.
mo
h fotnje Rodpm
Kresovanje CMD. Na predvečer blagovestnikov Cirila in Metoda, t. j. v ponedeljek dne 4. julija t. 1. zvečer priredi tuk. podružnica CMD kresovanje na grajskem griču.
Srečni dobltkarji sokolske tombole. L tombolo 2000 din je dobila Stajnko Marija pos. hčerka iz Polic, moško dvokolo Breznik Roza, služkinja na Ščavnici, žensko dvokolo Kozar Frančiška, pos. hči v Meleh, jedilni servis Štefan Gierkeš. pos* sin v Lutvercih, fotoaparat Klemenčič Milan, gostilničarjev sin v Gor. Radgoni, uro budilko gdč. Mija Kregar, zas. uradnica v Gor. Radgoni. _______________
Ne pozabi naročnine!
Ut	MOVitA
” *	V^rlrtFlr	wWW	nrv?w^fvV?|f	www^r~w	vvp
Odkritje ..glavnega stana" Pintariieve razbojniške tolpe v Vrhlogl
Kino Union. Od danes dalje grandiozni velefilm »Ujetnik dvorca Zente« z Ronald Colmanom.
Zaupniki razbojnikov po vsem Dravskem polju — Številne aretacije — Pojasnjen vlom pri Amerikanceh
Preiskava, ki jo vodi poveljnik mariborske orožniške čete g. kapetan D. M a-v r i č proti Pintaričevi razbojniški tolpi, je r^otovila, da je imel Pintarič skoro ~) vsem Dravskem polju svoje pajdaše, ki so kupovali od njega in rogovih pajdašev razne predmete, ki so Pintariču ter njegovim pajdašem padii v roke pri raznih tatinskih, vlomilskih in razbo; 'V1rih pohodih. Pod vodstvom orožr:sikega narednika g. Z o r e n č a, ki ima tudi zasluge pri izsleditvi zloglasni zločincev, so včeraj mariborski oro“r.iki ves dan vodili Kelca in Juharta po Dravskem polju in slovenjebistriškem sre-u, kjer sta ot- zločinca pokazala, kje povsod o ukradene predmete prodajali. Pri tem se je izkazalo, da je bil »glavni stan« Pinta--'- ter njegovih pajdašev v Vrhlogi pri nekem Y ~.nu Berglezu, kjer so se Pintaričevi pajdaši od časa do časa sestajali. Pri Berglezu so bile tudi razne ženske, s katerimi so se zločinci po »delu« zaba-
vr" Berglez sam pa je od z'očincev v smislu poizvedovanj orožnikov za smešne cene kupoval blago, ki r' ga roko-mavhi prinesi k njemu. Predmete, kakor ure, obleke, perilo itd. pa je Berglez prodajal naprej raznim kmetom t~r se na ta način preživljal. Slične »postojanke« so imeli Pintaričevi pajdaši tudi v Račah, Dobrovcih itd. Povsod so imeli zaupnike, V so kupovali predme*:, ki so izvirali od zločinskih pohodov Pintaričeve razbojniške tolpe. Posledica včerajšnjih poizvedovanj in zaslišanj Pintariča ter njegovih pajdašev je bila ta, da so orožniki izvršili številne aretacije. Pri nekaterih osebah v Račah in drugod so našli orožniki predmete, ki izvirajo od tatvin, ki jih je izvršila Pintaričeva tolpa. Orožniki vršijo po vsem Dravskem polju energično j čiščenje ter je dosedanja preiskava dognala, da je bilo težko priti zločincem na sled, in to radi tega, ker so imeli povsod zatočišče. Dokončno je sedaj razjasnjena
Strela v tvornico
Kakor prošlo nedeljo, tako se je tud včeraj zgrnila nad Mariborom nevihta s strelo. Takozvana potujoča strela je vsekala v tezenski transformator, takoj nato tudi vlomna tatvina pri Amerikancih pri pa vrezala v tkalnico tvornice Teksta. Ptuju, kjer so Pintariču in Majeriču padli Bilo je ob pol 17. uri, ko je kuharica ravnatelja gdč. Malči šla krmit kokoši. Ta njena minutna vestnost je rešila tvornico. Strela je namreč udarila v kablsko napeljavo in smetišče je bilo že v plamenih, ko je vrla kuharica opazila pretečo nevarnost za tkalnico, kjer so same zgorljive stvari milijonske vrednosti. Na
Dunajska vremenska napoved predvideva zu jutri v torek 5. t. m. naglo po-jenjanje oblačnosti.
10 dni trohnel na smreki. V Žerjavu so	našli kosci	obešenega	in trohnečega
na	neki smreki	45 letnega	rudarja Ivana
Pandeva, ki so ga pogrešali že od 22. junija. Pandevo truplo je bilo ob najdbi že popolnoma v razpadu ter objedeno.
Birma V Staro-katoliiki cerkviI Iz učiteljske službe. Po lastni prošnji:siji bo letos dne 23. julija od 9. do 11. Manjkali so celi kosi na rokah in obrazu, . .	.	tnr51f„	.	'so	bili premeščeni: Mislej Josip iz Stare'ure predpoldne v Gambrinovi dvorani, ki so jih najbrže vrane izpikale. Vzroki
Včeraj je	slavila	staro -KaronsKa	ceJ-|ceste (Ljutomer) v Kamnico, Maribor, 1. Pozivajo	se	vsi	rezervni oficirji,	ki	po-	samomora sicer	niso točno	znani, vendar
kev slov«	apostola	sv«	wiriia.	in	iviLtoda	<<■*	Hr?	nntfArmn	Ho	moimrioMP
v roke dragocenosti in vrednostni papirji v skupni vrednosti okoli 200.000 dinarjev. Ukradene predmete sta zločinca prodajala, dočim sta vrednostne papirje uničila. Nepojasnjena je doslej še samo velika tatvina pri posestniku Greifu, glede katere trdi Pintarič, da ni bil zraven. Na drugi strani pa je preiskava dognala, da je imel Josip Koder veliko denarja in da je obdaroval razne osebe, zlasti ženske, tako da je očitno, da je Koder izvršil vlom pri Greifu.
Razen Pintariča, ki ga imajo še vedno pri poveljstvu mariborske orožniške čete v Krekovi ulici, so orožniki >'-*ale pajdaše izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Pintarič se silno zanima, kaj pišejo o njem časopisi ter je ^al našemu dopisnil " da naj časniki ne pišejo vsega, kar je on povedal, in sicer radi sorodnikov.
kraj nesreče so prispeli vrli pobreški gasilci, katerim pa k sreči ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so medtem domači z velikim naporom storili vse potrebno, da se prepreči milijonska škoda.!
ter je ob tej priliki bila v Mariboru prva sv. birma. Birmancev je bilo nekaj nad 10, med njimi tudi 3 odrastle gospodične, cerkev (vel. dvorana Nar. doma), okusno okrašena, je bila do kotička polna ljudi.
Slovesno službo božjo je imel general, vikar posvečen škof g. VI. K o s iz Zagreba, pridigoval pa je hrvatski v eminentni formi, priznani govornik g. profesor Si-novčič iz Zagreba.
Cerkveni obred v strogem duhu narodnosti kakor tudi skupen obed je napravil globok vtis verskega bratstva, ljubezni in iskrenosti, kar je tupatam našlo zelo pohvalno komentiranje.
Himen! V Celju sta se poročila g. Karel Štokelj, učitelj v Središču ob Dravi, in gdč. Ela Kavčičeva, učiteljica isto-tam. V Mariboru sta se poročila tehnični vodja avtobusnega podjetja Viktor Princi in zasebnica M. Vogrinčeva. Obilo sreče!
Mrtvaški zvon. V tukajšnji bolnišnici sta umrla trgovec in gostilničar v Račah Franc Jeglič, star 59 let in delavka Katarina Voukova, stara 50 let. Na Koseskega ulici 17 je preminil v starosti 82 let vpokojeni mizar državnih železnic Matija Spripčnik. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Nove, izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu juniju 1938 izdanih in črtanih obrtnih pravic. Izdanih: Led-vinka Jaroslav, izdelovanje stančnih nožev, Frankopanova c. 25, Znider Franjo, st., ključavničar in izdelovalec tehnic, Po brežka c. 9-a, Geč Marija, trg. z mešanim blagom na drobno. Glavni trg 15, Gadi Vilko, kovač, Slovenska ul. 26, Trček Jurij, čevljar. Meljska c. 76, Marin Anica, krojaštvo ženskih in otroških oblek, Koroška c. 11, Toth Zofija, obrt luk-nanja tekstilnih kart, Aljaževa ul. 23, Ma-ly Viljem, brivec, Frankopanova c. 27, Kirbisch Rajmund, podruž. trgovine z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na drobno. Aleksandrova c. 71. Črtanih: Volčič Frančiška, nadaljevanje mizarskega obrta, Vrbanova ul. 1, Železnik Blaž, avtomehanik, Tatenbachova ul. 14, Tvrdka Geč in Gnus. trgovina z galanterijo, Papirjem in kuhinjsko posodo, Glavni trg 15, Zagode Jakob, trgovina s starimi pred ■neti, Koroška c .17, Zagode Jakob, trg. z mešanim blagom brez živilskih potrebščin na drobno, Koroščeva c. 17, Platzer friderika, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Gosposka ul. 3, Oomboc Štefan, krojač, Cankarjeva ul. 1, Leerniger Emerik, podkovač Slovenska «1. 26.
Smrtna kosa. Na Pobrežju, Gubčeva u'ica 15, je izdihnila posestnica Neža •Jamnikova, stara 44 let. Žalujočim nre-0stalim naše toplo sočutje.
breg; Mislej Josipina iz Stare ceste j sedujejo drž. uniformo, da isto navedene domnevajo, da je šel v prostovoljno smrt
(Ljutomer) v Kamnico, 1. breg; Marte lanc Dora iz Št. Vida pri Grobelnem (Šmarje) v Limbuš Maribor levi breg); Kaiser Terezija iz Žavca (Ptuj) v Hajdino (Ptuj); Hribernik Karolina iz Jareni-ne (Maribor, levi breg) v Hajdino (Ptuj); Hvala Anton iz Trnja (Dolnja Lendava) v Artiče (Brežice); Tauzes Marija iz Lipe (Dol. Lendava) v Blanco (Brežice); Klančnik Marija iz Kamnice (Maribor, 1. breg) v Kapele (Brežice); Zeli Alfred iz Mute (Dravograd) v Gor. grad (Gornji grad); Senčar Marija iz Stranic (Konjice) * Konjice; Podvršnik Anton iz Skomarja (Konjice) v Zreče (Konjice); Urbas Marija iz Čreslovca (Maribor, desni breg) v Hrastnik (Laško); Fettich-Frankheim Oton iz Gerlincev (Mur. Sobota) v Kapelo (Ljutomer); Kolar Gabrijela iz Marenberga (Dravograd) v Križevce (Ljutomer); Janžekovič Matevž iz Kamnice (Maribor, levi breg) v Gornjo Polskavo (Maribor, desni breg); Hribovšek Emilija iz Sv. Barbare v Sl. gor. (Maribor, levi breg) v Reko (Maribor, desni breg); Hribovšek Emilija iz Sv. Barbare v Slov. gor. (Maribor, levi breg) v Reko (Maribor, desni breg), Fabič Janko iz Črešnjice (Konjice) v Ruše (Maribor, desni breg); Betriani Antonija iz Jurklostra (Laško) na Tezno (Maribor, desni breg); Pohar Josip iz Planice (Maribor, desni breg) v Št. Ilj (Maribor, levi breg); Kselrnan Roza iz Cvena (Ljutomer) v Gor. Sv. Kungoto (Maribor levi breg); Berce Olga iz Šmarja (Šmarje) v Št. Lenart Maribor, levi breg); Seljak Kristijan iz Sv. Ane (Maribor, levi breg) k Sv. Marjeti ob Pesnici (Maribor, levi b.); Lenbant Ljudmila iz Svetlega Potoka (Kočevje) k Sv. Marjeti (Ptuj).
Priljubljeni in znani prometni kontrolor Merc se ie ponesrečil. V soboto popoldne se je pripetila na koroškem kolodvoru prometna nezgoda, katere žrtev je postal znani prometni kontrolor Konrad Merc. Ko je pregledoval železniške tire, je pribrzela mimo neka rezervna lokomotiva, ki je zgrabila Merca za obleko, ga vlekla za seboj in odvrgla na tir. Merc je tako nesrečno priletel na tla, da je pri tem zadobil več poškodb na glavi in so ga morali mariborski reševalci s pretresenimi možgani prepeljati v tuk. splošno bolnišnico. Pri ljub
VAM. JV OVi v	VUJJUU	Oilil	l
ga dne prinesejo na pregled.	radi	tega, ker je bil radi pijanosti 7. ju-
Nocoj na kres! Bran-i-bor podružnica ?ija odpuščen. Bil^je zaposlen pri svin-v Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje k nocojšnjemu Cirilmetodovemu kresovanju. Ob 18.45 se zberemo na kri-
čenem rudniku v Žerjavu. Pandov zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Ne obešaj suknjiča z denarjem nako-
žišču Koroščeve in Vrbanove ulice, kjer j stanj. Nekemu prodajalcu perutnine iz se začenja kamniški drevored; ob 19. uri dežele se je pripetil v Strossmajerjevem
drevoredu prav svojevrsten slučaj. Radi vročine je obesil svoj suknjič z denarjem vred na bližnji kostanj. Med pospravljanjem svojih kletk se je približal kostanju doslej še neizsledeni zlikovec in odnesel njegov suknjič. Ko je hotel kmet obleči svoj suknjič, je presenečen opazil, 'da suknjiča r.' več na kostanju.
Živahna »izmenjava« dvokoles: Eno
odhod k Sv. Urbanu. Pevci še posebno vabljeni. Izkažimo se!
P. n. abonente in abonente na bloke
naproša uprava narodnega gledališča v Mariboru, da čim preje poravnajo svoje že zapadle obroke.
Strogo obvezen sestanek bo v sredo 6. julija 1938 ob 19. uri v delavnici Jadralno letalske skupine v Razlagovi ulici. Kdor, se sestanka ne bi udeležil in se tekom na _ n.°* (“u2»o odpeljano. Službujoči 10 dni, to je do 16. t. m., ne bi pismeno	je našel na vogalu Vetrinjske in
opravičil, bo črtan iz seznama članstva Jen^ove ulice ob zidu naslonjeno dvokolo JLS Maribor I.	|brez vsake evidenčne številke. Dvokolo
...	..	,	,	x	.	!Je bilo po vseh znakih sodeč ukradeno
Jutri pride potujoča protipUnska raz- jn ga je nameraval rokomavh na kakr-stava v Maribor. Kakor smo ze poroča-; šenkoli način spraviti v denar. Kolo so h, pride potujoča protiplinska razstava shranili na tuk. policiji. - Iz nezaklenje-jutn, 5. t m. ob 16.01 v Maribor (G av. ne pralnice gostilničarke Brančičeve v kolodvor), kjer bo stala do 16. t. m Vsi, 'zg. Radvanju je neki doslej še neizsledeni ki se zanimajo za najnovejša sredstva tatun odnesel novo dvokolo v vrednosti obrambe pred napadi iz zraka, bodo imeli ;i800 dinarjev. Drznega »ljubitelja« tujih najlepšo priložnost, da se seznanijo z j koles zasleduje policija, vsemi v to panogo spadajočimi pridobit- K__	.	,	-	, ,	.. „
vami današnje tehnike. Dolžnost	nas1	™	i v	£ * Zg°r'
vseh je, da posvečamo protiplinski	raz-	1 a	. ’ Ae v so“
st. vi naivedo pažnjo. to tem boli. ker je	?'T*"" h“zase>’
to v našem lastnem interesu.	'	'	®	,	' mc? "‘eg°',e
I sestrične	pri	vojakih, je po moževem na-
Radi včerajšnjega slabega vremena se logu	pomagal	ženi	pri	gospodarstvu,
vrši tombola in veselica Sokola Pobrežje Okrog 11. ure se je pred hišo pojavil v nedeljo 10. julija.	brezposelni delavec z namenom, da gre
Mesto cvetja na krsto pok. dr. Milku v Berglez ga je vprašal, kaj stika Danevu poklanja družina Gaspari Proti- P°noči okrog hiše. Nočni gost se je tako tuberkulozni ligi v Mariboru znesek Din raz°ur^> da je udaril Bergleza z nekim 100.—.	i topim predmetom parkrat po glavi, tako
V Gradec s Putnikovim avtokarom v‘J	z^rudi' Yes ,v kr“
sredo, dne 6. julija za le Din 100.—. Pri- I '	v	n«? V Pal ,je za'
javite se takoj pri Putniku Maribor.	SLnZ ’	m, S°	B?rgleza	s
težkimi	poškodbami	na glavi	odpremih	v
Mesto naročenega valčka — pretep in tuk. splošno bolnišnico.
končno obračunavanje z nožem.	V neki,	™	,
gostilni v Radvanju sta se vč"aj	popo'-	.	S	metrov visokega lesenega ogrodja
dne srečali dve družbi. V vestem razpo-
je treščil v globino pri popravilih tuk.
loženju se je eni družbi zahotelo -- n’esu	m°žke kaznilnice^ zaposleni 18 letni de-
in je pri godcih naročila valček. Drugi	*avec^anez ^{°fzan- Ponesrečeni je po
družbi pa to ni bilo po godu Spočetka	nesre^nem naključju prišel v dotiko z
mirno prerekanje se je stopnjevalo v vse-	• ®*e*tričniin vodom visoke napetosti, kar
splošno razburjenje in premetav' sto- P°vzročilo, da je omahnil preko lese-,	lov	ter	kozarcev.	R-?vila	se	je	pravcata	nf °^ra|e stavbnega ogrodja in treščil z
Ijenemu	kontrolorju želimo, da bi čim pre bjtka in so nekateri ,norali poiskati naj_	glavo ob tla. Nezavestnega in vsega v
je okreval.	[krajšo pot iz gostilniškjh prostorov  'o	krv' s *ez^'m' poškodbami na fflavi so
Fotografska smola. V zvezi z notico :je skozi okno. Med pretepom je obležal £a marib°rski reševalci prepeljali v tuk. pod tem naslovom v sobotni Številki po-j na bojišču prevoznik Kovačič i- Plinar- sP*ošno bolnišnico in je njegovo stanje jasnjujemo, da ne gre v predmetnem slu-, niške ulice z več vbodljaji na glavi, tako zeI° resno-
čaju za fotografa g. Japlja, ampak za da so ga morali marib. reševalci odpre-1 Kolo v betnavskem ribniku. Ko se je nekega fotografskega amaterja.	|	miti	v tuk. splošno bolnišnico. Bojevrti v betnavskem ribniku kopal di;ak 1. deš.
Pregled uniform rez. oficirjev. Mestno skupini pa sta se kasneje zopet spnnadli mešč. šole Erik Kranjc, je našel v ribni-poglavarstvo v Mariboru, vojaški odde- v neki drugi gostilni na Radvanjski cesti, ku črno pleskano železno ogrodje ne-lek. razglaša sledeče: Vsakoletni pregled vendar pa k sreči ni bilo nobenih žrtev kega dvokolesa, ki ga je bu	ne_
uniform rez. oficirjev po rekrutni komi- radi valčka razdraženih duhov.	ki tat tam odvrgel.
Stuustua
'VVVVPVVvV
Zmaga ISSK Maribora na torišču belega športa
Na teniških igriščih ISSK Maribura je bil včeraj opoldne teniški dvomatch med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Oba kluba sta postavila mlajše moči in se je izkazalo, da razpolaga ISSK Maribor z rutiniranejšimi igralci kakor SK Železničar, ki so bili tudi v tehničnem pogledu nekoliko boljši. ISSK Ma ribor je zmagal v razmerju 7:0. Posa-
mezni rezultati so bili naslednji: Albane-že (M):Vampl (2) 6:0, 6:1; Tončič (M): Kopič (2) 6:1, 6:0; Dernovšek (M):Gre-gorič (2) 6:4, 6:4; Paulin (M):Vodušek (2) 6:3, 7:5; Kirbiš (M):Štaleker (2) 6:0, 6:1; Albaneže-Kirbiš (M): Vampi - Kopič (2) 6:3, 6:3; Dernovšek-Vončič (M):Bo-žlč-Gregorič (2) 3:6, 6:2, 6:2.
Kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo
V Varaždinu je premagala včeraj Sla-vija Krajlšnika s 5:1 (1:0). Ker je prva tekma ostala neodločena 3:3 se je Slavl-ja kvalificirala za finale z zadnjeplaslra-nlm iz letošnjega prvenstva, to je zagreb ško Concordlo. Tekmi bosta 10. in 17. t. m. V Kragujevcu se je končala tekma med Radničkl:2elezničar (Niš) z zmago Radničkega 5:1. Ker je v prvi tekmi 2e-
lezničar zmagal samo z 2:0, pojde Rad-hički v finale. V Novem sadu je osiješka Slavija zmagala nad Vojvodino z 1:0. Ker je tudi v prvi tekmi zmagala Slavija s 3:2. se je z dvojno zmago sigurno uvrstila med finaliste. Razen gornjih štirih klubov bosta v imalnih tekmah za vstop v ligo igrala še Sparta iz Zemuna Gradjanski iz Skopi ja.
m
Nogometne tekme za srednjeevropski pokal
Izpremembe v - ptujskem občinskem svetu. Banska uprava je razrešila gg.
Scharnerja, dr. Fichtenaua, Kodello in Straschilla ter je namesto navedenih in pa občinskega svetnika prof. Franca Aliča, ki je bil premeščen v Beograd, imenovala za občinske svetnike gg. ravnatelja posojilnice dr. Milana 2upančiča, železničarja delavca Ivana Frenkoviča, tesarskega mojstra Alojza Vimerja, notarja Petra Malešiča in prof. Antona Kolariča. V zvezi s to spremembo bo danes ob 18. uri v mestni posvetovalnici javna seja, na kateri bo podal župan svoje poročilo, nato pa bo zaprisega novo imenovanih članov mestnega sveta.
Nenadna smrt. V Križevcih je umrla gospa Marija Vrablova. mati učitelja g. Toneta Vrabla. Dobri ženi bodi ohranjen časten spomin.
IjutmeesteMviee
Vpokolen je bil banovinski zdravnik v Ljutomeru g. dr. Čeh.
Napredovanje. V višjo položajno skupino so napredovali Olga Zeilhofer, učiteljica na Cvenu, Križman Jožef, učitelj v Križevcih, dr. Ludvik Haring, sanitetni referent v Ljutomeru.
Sv. Vid (tri Btofo
Sokolsko letno telovadišče je bilo predmet živahne debate v zadnji seji občinskih mož, k; so sklenili, da se svo-ječasno tamkajšnjemu Sokolu v najem oddano letno telovadišče zopet odvzame. Ta sklep občinskih mož je zbudil precejšnje razburjenje in mnogo komentarjev — celo v nasprotnem taboru.
JUuute vesti
Zblazneli krmar je na parobrodu dubrovniške plovne druibe »Rad« v Ant* versu ustrelil poveljnika parnika, kuharja in še nekega mornarja, razen tega je še težko ranil dva druga mornarja.__________________
Zdravnik: »Za injekcije mi boste plačali 50, za obisk pa 200 dinarjev.«
Bolnik:	»Izvolite,	gospod doktor,
za injekcije pet kovačev, obisk vam bom pa že vrnil.«
Včeraj so se vršile revanžne tekme iz prvega kola za srednjeevropski pokal. V Zagrebu je bila tekma med jugosloven-skim državnim prvakom tlaškom in FC Kladnom, ki se je končala s HaŠkovo zmago v razmerju 2:1 (!:0). Ker se je prva tekma v tem srečanju končala s 3:1 za Kladno, je skupni izid obeh tekem 4:3 za moštvo Kladno, ki bo potemtakem dalje igralo v tekmah za srednjeevropski pokal. V Pragi bi se morala vršiti vče raj tekma med praško Slavijo in BSK, ki pa je bila preložena na danes popoldne. Praška Sparta je igrala v soboto proti SK Gene vi in se je tekma končala 1:1, tako da je Sparta izpadla že pri prvem tekmovanju. V Budimpešti sta igrala Ambrosia in Kispest neodločeno 1:1. Ker pa je Ambrosiana v prvi tekmi zmagala s 4:2, bo igrala dalje v drugem kolu.
Tudi v Budimpešti je bila tekma med četrtim zastopnikom Češkoslovaške 2i-denice (Brno) in Ferencvarošme, ki se je končala z zmago Madžarov s 3:0 (1:0). Kljub temu, da so 2idenice doma zmagale s 3:1, bo z boljšo razliko golov Igral dalje Ferencvaroš. V Bukarešti je Rapld zmagal nad Ujpestom s 4:0 (0:0). Madžari so prvič zmagali s 4:1 in je bilo dovolj, da bodo radi razlike enega gola igrali Romuni dalje v drugem kolu. V Turinu je Juventus izločil Iz nadaljnjega tekmovanja budimpeštansko Hungarijo s 6:1. dočim se je prva tekma končala 3:3. V Milanu se je končala tekma med Milanom in Ripensio (Bukarešta) z zmago Milana v razmerju 3:1. Ker je v prvi tekmi zmagala Ripensia s 3:0, je bila zmaga Milana pretesna, da bi se kvahfi-iciral za naslednje kolo.
Poraz ISSK Maribora v Colju
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Celju ter odigral proti celjskim Atletl-kom prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z zmago Atletikov v razmerju 5:3 (2:0). Zmaga domačega moštva je bila zaslužena, toda omeniti moramo, da je v moštvu ISSK Maribora igralo 6 juniorjev. ISSK Maribor je sicer predvajal dobro tehnično igro, dočim so Atletiki goste prekašali v startu in odločnosti.
Ostalo nogometno tekmo
Celje: 01imp:Svoboda (Ljubljana) 4:2
(1:1).
Beograd: Jugoslavija:Gradjanski 1:1 (1:0)-
Skoplje: Bask:Gradjaaski (Skoplje)
2:2.	___
Lepo uspela kolesarska dirka „Poitolo“
Podružnica kolesarskega kluba »Po štele« v Hočah je priredila včeraj popol dne na 40 km dolgi progi Hoče - Ptuj Hoče kolesarsko dirko, pri kateri je star-talo 19 kolesarjev. Zmagal je Leopold
Keršič v času 1:11:45, na drugo mesto
se je plasiral Drago Kolar v času 1:14:30 3. Franc Ramftl 1:20:10, 4. Franc Greif 1:21:55, 4. Vili Zdolšek 1:26:5. Organizacija je bila brezhibna, za kar gre zasluga prireditvenemu odboru s predsednikom g. Lubšo na čelu.
Lepa zmaga slovenskega tenisa. V
Ljubljani je bil včeraj medmestni teniški dvoboj Trst:Ljubljana, ki se je končal z zmago Ljubljane v razmerju 5:1.
h akutpega St. lija
Agilni štentll]ski Sokol je na mani-festanten način proslavil, letošnji Vidov dan. Prireditev, pri kateri sta sodelovala prvenstveno sokolska deca in naraščaj s pestrim sporedom, je privabila mnogo občinstva, častno pa so bila zastopana tudi vsa obmejna oblastva. — Zbrane je nagovoril društveni starosta, nakar je ob sodelovanju sokolske godbe sledilo izvajanje pestrega sporeda. Za uspeh te prireditve gre priznanje aranžerjem s. Frančki Varlovi in br. F. Kapunu._________________________________
Darulke za azilni sklad P TL!
Obrnite se na grafologa
Rešite se reume uživaoč Varaždinske Tool ce
Nima smisla mučite se z reumatičnimi slabostmi ker se jih lahko iz* tiebite z enkratnim le* čenjem v Varaždinskih Toplicah- Brezpogojno zdravilni kopanle lepe sobe. divna okolica, dobra kapljica, nizke cene: sobe od din 20—. kopeli din 10—. oskrba 25.— do 35-— dnevno. Zahtevajte takoj prospekte in prijavite pravočasno vaš prihod da Vam lahko rezerviramo lepo sobo.
ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja aela na strogo znanstveni bazi grafologije In daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Va5e bodoče življeme,
Oblika »prejem« v H« riboni notci „Zamorc“
vtak d* n ed 9 — 12 do poldan In 15 — 19 po 11
Potrti neizmerne žalosti Javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v soboto, dne 2. julija v Negotinu nenadoma preminul naš dragi sin in brat
Franio Frede!
Inž poo narednik.
Maribor, dne 4. julija 1938.
Zalujoia druilna Fractal.
poldan
Odgovarja tudi na došlo korespondenco, V Maribo-4046 ru Ostane do dne 11. t. m,
Razno
LINOLEJ
kartolej, voščeno platno, gumi platno, umetno usnie kupite najceneje pri »Obnovi«, F. Novak. Jurčičeva 6. 4132
Predno odpotujete ne pozabite kupiti
KOVCEKE, nahrbtnike kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosa, Aleksandrova 13. 3975
Mal’ polož dar domu na o tar!
afrjk Zimo. volno
k-apok. vato kupite najceneje pri tvrdki »Obnova« F. Novak. Jurčičeva 6-	3954
automob:listi motociklisti - POZOR!
Bencin, olje angleške Dun-lop pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski Črpalki. Tattenbachova ul. 14 Se priporoča Justin Gustinčič.________________3381
Spomnite se CMDI
Posest
nova hiša
z vrtom napredai zelo ugodno. Devica Mariia Brezje 86-4131
Stanovanje
4-SOBNO STANOVANJE
z vsem kom.ortom oddani s
1. oktobrom. Graiski k:no. — Istotam 2-sobna Karsonera s kopalnico se odda s 1. avgustom-	4107
Lenka
Morala je pridno šivati, ne da bi se veselila, da bo tudi sama videla ples, ki ga Loti kar ni mogla pričakati. Prav nič ni upala, da bi smela iti tja. Sicer bi ne želela, toda biti nekaj uric blizu Vavrene, govoriti z njim! Toda zgodil se je Čudež. Teden dni pred plesom jo je vprašala teta, ako hoče z njimi na ples naj si pripravi obleko. Roublnkova je to storila samo zato, ker je slišala govorice o se bi, da je hudobna, stroga in okrutna.
Lenka seveda ni imela tako drage obleke kakor Loti, toda njena spretna roka je znala tudi iz skromnega ustvariti nekaj in kolikor je manjkalo sijaja, je dodalo še njeno mlado, izrazito lice, ža-
reče oko, bogati lasje in lepa postava Prišel je končno zaželjeni večer. Zunaj je zmrzovalo, zvezde so svetile. Gospod aktuar se je gladko obrit sprehajal po sobi in pričakoval dame, ki so se še oblačile.
Danes je imel na sebi »Klapalka«, črn frak, ki se mu je najbolje prilegal; ime je dobil po svojem mojstru. Zunaj so se oglasili kraguljčki, sani so se ustavile pred hišo. Aktuar je stopil k vratom damske sobe in potrkal.
»Hitite, sani so že tu.«
»Toda Roubinek, saj še niso streljali.«
V tem je počil strel Iz možnarja in takoj se je razlegel še drugi. Pričetek plesa. Loti je pravkar končala svojo toaleto in stala pred zrcalom ter se ogledovala. Mati je navdušena gledala sveže, zalo
dekle v okusni, bogato okrašeni obleki.
»Ne, ti moraš biti kraljica Loti! Ako hoče biti dama lepa, mora biti lepo ra-ščena, in to si ti, Loti!« Kmalu je spet dodala: »Ako hoče biti dama lepa, mora imeti črne oči, in te imaš! Še te pentljo, Loti, tako — ako hoče biti dama lepa mora imeti črne lase, in te tudi imaš. To da Roubinek —!« je zaklicala nevoljno ko je nestrpni mož znova potrkal na vrata. »Kakor sem rekla, ti,moraš biti kraljica!«
V zimski večer so pokali streli na čast filozofskemu plesu.
»Torej le pazi, da se ne pomečkaš. Ali si gotova, Lenka?« je naglo vprašala nečakinjo.
»Sem.«
Ob zrcalu je stala Lenka, ne potrta, ne
ponižana niti zavistna, stoično mirna. Ko je zagledala opremljeno Loti, se ji je oglasila bojazen, ali bo všeč Vavreni v svoji preprosti obleki. Nevede se je prestrogo sodila, ker ni vedela kako se ji vse imenitno prilega, kako ljubka je, ka-v'or razcvela šmarnica.
Končno so se vrata odprla in hladno ko gospoda aktuarja je v presenečenju pomežiknilo, ko je zagledalo Loti v vsem sijaju. Sedli so v sani in zdrčali proti bližnjemu Karlovu, ki je žarel od neštetih lučk.
Na mostičku pred gostilno so stali dimnikarji v paradi s svetlimi bakljami v rokah, dalje Kmotv^’ "'•ivtako v slavnostni uniformi.	.
(Halle-)
Izdaj« konzorcij »Jutra« v Ljubljani.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za :nser.atni del odg...ar* SLAVKO RFJA. Tiska Mariborska tiskarna a predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.