Director jr Administrador
LUDOVICO FURLAH ★
«Ule Coronel Ramón Lista 5164 Suc. IT U. T. 50-5502
Naročnina: Eno leto $ 5.—; Vi lete % S.— Posamezna štey. $ 0.16
PRAUICfl
JUSTICIA
PERIODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO
ca
o
o
£'■0 2 S s *¡ o *> P
n M a> <
TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3054
Registro de la Propiedad Intelectual N? 196.979
No. — Štev. 20
Buenos Aires, 20 de Julio de 1946
AÑO — LETO I.
Zadeva Draže Mihajloviča
(Nadaljevanje)
Med najbolj priljubljenimi poveljniki Draže Mihajloviča je bil tudi Jakov N. Jovovič. Dne 9. julija 1942 ga je polkovnik Stanišič imenoval za komandanta četnikov za okrožje Danilovgrad. Na zahtevo Italijanov je kasneje postal načelnik štaba četniške vojske v črni gori in Boki.
19. marca 1943 je polkovnik Giuseppe Roscioli, poveljnik 47 italijanske infanterije v diviziji "Ferrara", pisal Jovočiču naslednje prijateljsko pismo:
"Dragi Jovočič: — Odgovarjam na Vaše pismo, ki je dospelo pred nekai dnevi in ki me je zelo razveselilo.
Hvala Vam za pohvalne opombe glede moje malenkosti; drago cenim prijateljski občutek, ki ga kažete napram meni in katerega obratno tudi iaz zelo iskreno gojim napram Vam.
_ Kar se tiče novic, ki mi jih pošiljate, sem ve.'- kot ponosen na si jai ne uspehe Vašega bataljona, o sposobnosti katerega nisem nikoli dvomil in ki bo —- to dobro vem — vedel, kako ponovno uspeti in pod Vašim vddstvom ponovno zmagati. Bataljonu in Vam pošiljam izraze svojih "-lobokib želi za bodočnost in za bitke, ki Vas še čakaio."
To pismo (dokument štev. 98) je pisano v italijanščini in ie podpisano od fašističnega polkovnika.
Po italijanski predaii je Jovočič nadaljeval borbo nroti partizanom pod nemško orotekciio. Njegova taktika i o bila neusmilieno pobijati v«R liudi brez razlike na starost ali snol, ki so bili osumljeni partizanskih simnatii. Jovočičeva krutost i° bila tako zverinska, da je niti Nemci ni«o moo-li več pve-našati". Dne 25. fiilij». 1944 ie Jovočič dobil naslednio depešo od noročnika Húeneiceia. n°mškega knmcmdant* v Danilov.srradu :
"7<Ao ruino! Kapitan J. Jovočič. Kosovi Iup.
"Podpolkovnik Frischlinsr nujno zahtevki, da, na vsak način prenehat« z nadalinimi moritvami. Podrobna navodila slediio. Prosi Vas tudi, da o tem obvestite g. Džu-rišiča "
Fotostatični posnetek tega nem-šketra dokumenta (štev. 101) s podpisom nemške«-« častnika ie objav,lien v poročilu iijcroslovan-ske komisiie za ugotovitev vojnih zločinov. Toda četniški ali nacijo-nalistični poveliniki kot so Džu-kanovič, Stanišič, D-'urišič in Jovočič se niso nnkorili samo pove-liu vojnega ministra v vladi kralja Petra Draže Mihajloviča, tem-' več so nri tem prejemali blagoslov tudi od najvišjih dostojanstveni-
kov srbske pravoslavne cerkve. Eden teh dostojanstvenikov je bi! metropolit črne gore — Joanikije V svojem Velikonočnem pastirskem pismu 1942, ki ga je poslal vernikom iz svojega udobnega prebivališča v Cetiniu (ob času italijanske okupacije), ie Joanikije napisal naslednji odstavek (dokument št. 108):
"Ah. srce mi je objela žalost in zalila bolečina in moja duša tužno plaka ob misli, da neki del našega naroda, zlasti mladina moškega in ženskega spola, hodi že več let po grešni poti... Iz zasede napada mirne italijanske vojake..."
Pri notrrebu črnogorskega kola-boracijonista sodnika Kovačeviča, meseca oktobra 1942, ie Joanikije arovoril in rekel med drugim: "Ni boli primernega kraja kot ie to (pokopališče), da se trdno odločimo in zaprisežemo. da se bomo borili proti "komunistom". Na istem pogrebu št? govorila tudi polkovnik Bajo Stanišič in zastopnik italijanske dividiré "Perugia". (Dokument štev. 109.)
AKTIVNOSTI ČETNIKOV V ZAPADNI BOSNI
Zapadna Bosna je spadala pod Nezavisno državo Hrvatsko, ki so jo ustvarili Nemci in Italijani po razsulu jugoslovanske kraljevine. Poglavnik hrvatske države je bil Ante Pavelič, pravi tip pristnih zločincev, ki jih je oorodila druga svetovna vojna. Vladal ie s pomočjo ustašev, hrvatskih fašistov, ki so se posvetili iztrebiti srbski živeli (v Hrvatski). Snomladi in poleti 1941 so ustaši brezvestno pomorili na sto tisoče srbskih mož. žena in otrok. To ie bil hrvatski posnetek Mihajlovičevih četnikov v Srbiji, ki so iztrebliali Hrvate. Kakor četniki. so tudi ustaši zasovražili partizane pod vodstvom maršala Tita — boli kot prave sovražnike Jugoslavije, četniki so hoteli osnovati jugoslovansko državo. v kateri bi bila vsa oblast v rokah srbskeo-a četniškega po-kreta. Ustaši (katoličani) pa so hoteli imeti hrvaško državo, v kateri bi ne bilo Srbov (pravoslavnih). Partizani pa so hoteli imeti jugoslovansko državo, v kateri nai bi vsi državljani bili postavno enakopravni. Proti tei ideji jugoslovanske enakopravnosti pa so bili pripravlieni boriti se četniki in ustrfši. In iz tega skupnega sovraštva (do partizanov in njihovega nrograma) se je porodilo sramotno u^taško-četniško sodelovanje s sovražnikom proti partizanom.
Dne 28. maja 1942 ie bila sklenjena pogodba med dr. Milanom Badovincem in podpolkovnikom
Ivanom šoj atom, ki sta zastopala Nezavisno državo Hrvatsko, in med četniškimi poveljniki — Cvi-jetina Todič, komandant četniške skupine "Ozren", Cvijetina Džurič, načelnik četniškega štaba, in drugi — ki so zastopali Dražo Mihajloviča. Ta pogodba (dokument št. 112) je vsebovala med drugim naslednjo določbo:
"Dokler obstoja nevarnost pred partizanskimi oboroženimi banda-mi, bodo četniške edinice prosto-
voljno sodelovale s hrvatskimi oboroženimi silami v borbi in pobijanju partizanov in za dosego tega namena bodo delovale pod kontrolo hrvatskih vojaških oblasti..'.
Hrvatske državne oblasti bodo zakladale četnike s strelivom po položaj ni potrebi . . .
Četniki, ki so ranjeni v borbi proti partizanom, so upravičeni zdravniške oskrbe na isti način
Después del Congreso Continental
Los pueblos de Yugoslavia desde el momento de su liberación y sin perder un solo instante han iniciado y aun se hallan abocados en la ardua, a la vez que grandiosa, tarea de reconstrucción de su patria. Ello significa de por sí, que esos pueblos se hallan en constante lucha, aunque contra diferentes enemigos y en diferentes frentes, a pesar que la guerra ha terminado hace más de un año. Sí, lucharon y continúan luchando, ayer, contra los enemigos, usurpadores de la libertad y traidores de la patria y hoy contra el enemigo común de todos los pueblos civilizados y progresistas que es la destrucción y todo lo inherente a un estado o a una nación que ha estado soportando durante cuatro años una continua y despiadada opresión.
De aquella primera prueba, es decir de la lucha armada, estos pueblos han salido por sus propios medios y su propia voluntad victoriosos y ante el asombro del mundo han reconquistado la libertad de su patria a la vez que colaborado en la liberación de las demás que se hallaban soportando el mismo yugo opresor. Ellos han salido victoriosos sin que nosotros, los inmigrantes hayamos contribuido con nuestra parte al logro de esa finalidad, como era nuestro deber, ya que ello no es de su exclusiva incumbencia sino que por el contrario, alcanza a todo aquel hombre que siente en sí el deseo de la libertad. Hoy, con ellos, también nosotros somos libres, pues con su victoria nos hemos liberado de la constante amenaza que hasta poco tiempo atrás pendía sobre la humanidad entera.
Hoy, nuestros pueblos, los pueblos de Yugoslavia, se hallan empeñados en la segunda batalla, en esa segunda lucha que libran por el bienestar no solamente de ellos sino de todos; y es ahí, en esa batalla donde nos corresponde intervenir y donde es nuestro deber de aportar no porque somos yugoslavos sino además de todo ello porque nos sentimos hombres libres y porque aquella tarea es la tarea de reconstruir una tierra, más bien dicho, una patria de hombres libres como está llamada a ser o como lo es la patria de los pueblos de Yugoslavia.
A pesar de los envíos ya remitidos y juntados en concepto de ayuda. es decir de aporte a la reconstrucción de nuestra patria aun todo ello es poco y no corresponde a la magnitud y posibilidades de nuestra colectividad no solamente de la Argentina sino de toda Sud América. La experiencia nos ha demostrado que la ayuda es más eficáz cuando la colectividad está organizada y dentro de su organización unida; así se llegó a demostrar que la unidad es el factor primordial del éxito en todas las tareas y especialmente, en estos momentos, en la ayuda. Ese fué el motivo que inspiró y llevó a la realización el Congreso Continental celebrado en esta ciudad los días 25, 26 y 27 de mayo ppdo. y cuyas resoluciones abarcan y señalan una amplia labor a desarrollar no solamente en la República Argentina sino en todo el Continente Latino-americano.
Pero ahora, una vez pasado y realizado el Congreso de referencia, corresponde a todas las instituciones, que participaron en el Congreso, o se solidarizaron con el. llevar a la práctica aquellas resoluciones lo que no solamente significará una unidad de la inmigración yugoslava de la América Latina sino un presagio de un grandioso aporte de la mencionada inmigración en la empresa de la reconstrucción de nuestra patria.
De no procederse así, es decir bregar y contribuir a que aquellas resoluciones se lleven a cabo, no solamente se habrá perdido tiempo y medios en la organización y realización del mencionado Congreso sino que, aquella institución que no cumpla con ese compromiso contraído pondrá al descubierto su irresponsabilidad además de su despreocupación por la unidad de los inmigrantes yugoslavos de la América Latina como asimismo por la contribución de éstos a la reconstrucción de Yugoslavia.
Esperamos que cada una de aquellas entidades sabrá asumir y asumirá el papel que le corresponde y todas unidas lucharán y trabajarán por la unidad, el adelanto y progreso de nuestras colectividades Y de las tierras en que vivimos y por el bienestar de nuestros pueblos, las pueblos de Yugoslavia. •
kot vsi drugi člani Nezavisne države Hrvatske."
Predno je bila ta pogodba sklenjena, je poveljnik 10. hrvatskega pehotnega regim. podpolkovnik Bučar izdal tajno povelje šl. 2439, ki se deloma čita takole (Dokument št. 116.):
"S 15. majem (1942) mora vsa sovražna akcija napram četnikom prenehati. V tem smislu se mora borba nadaljevati proti partizanom (komunistom), ki nosijo na kanah rdeče zvezde."
Mihajlovičev zastopnik v zapadni Bosni je bil kapitan Bora Mi-tranovič. Preko njega je Mihajlo-vič poslal zapoved raznim četni-škim poveljnikom v tem okraju. Dne 23. marca 1943 ie Mitranovič odposlal Jovanu Mišiču, poveljniku četniške edinice "Kralj Peter II.", strogo zaupno povelje Draže Mihajloviča, ki se deloma glasi (Dokument štev. 128):
"(1) — Po neuspešnih bojih v zapadni Bosni in Kraiini pomikajo komunisti svoje glavne sile v smeri Hercegovine. .. Zadnje par dni smo iih obkolili v ozemlju Prozor - Dolini Vukuf - Tomislav grad - I/ivno - in upam, da iih v prihodnjih par dnevih uničimo.
(2) — Nemci držiio Livno, Su-jino in Prozor; Italijani so okoli Ramo in Vranice, medtem ko naše edinice okupirajo ozemlje Vranica - Imotski. ..
(8) — Kakor hitro dobite radijsko nostaio, bom zahteval za vas - zapadno Bosno in bosanske edinice -— vojni material iz An-srlije, in tudi dobili ga boste. . . Naš mladi krali in jaz se vam zahvaljujeva. . ."
Mnogo drugih listin s podpisom Draže Mihailovlča in njeerovih glavnih poveljnikov in kolabora-eijonistov je reproduciránih v poročilu te komisije in kažeio, da so četniške edinice operirale kot svoi-stveni del nemških in ustaških oboroženih sil pod komando nemških in ustaških častnikov. N. pr. 8. novembra 1943 je poveljnik četniškega korpusa v Bosni in Krajini noslal nemški komandi v Banja luki naslednje nujno poročilo:
"Poveljnik Uroš Drenovič je sporočil 7. novembra iz Voaičkega vrha komandnemu štabu naslednje :
Borba proti partizanom se je sedmi dan tega meseca nadaljevala na vsej fronti. Naše levo krilo je dobro vzdržalo, toda desno ie bilo primorano vsled močnejših in ojačenih partizanskih napadov u-makniti se vse do Gornjega Per-vana...
Vojaki so ostali brez municije in pml močnejšimi partizanskimi napadi se ne moremo braniti.
To poročilo pošiljam za poveljnika Drenoviča in zahtevam, da se mu nudi potrebna pomoč v strelivu. moštvu in avijonih..."
To pismo je podpisal komandant Drenovič in posnetek originala se nahaja v poročilu komisije (Dokument štev. 175).
Dne 6. januarja 1943 (na pravoslavni božični večer) je nemški komandant Kasselmann v Han Koli poslal naslednje božično voščilo poveljniku Mičiču in njegovim četnikom: "Nemške čete na
utrjeni točki Han Kola pošiljajo Vam in junaškim četnikom najlepša voščila za vesele Božične praznike."
Posnetek originalnega pisma v pravilni nemščini in v spakedrani srbo hrvaščini, podpisano od Kas-selmanna, je zanešen v poročilo komisije kot dokument št. 184.
Treba je omeniti še eno listino, ki se tiče četniških operacij v zapadni Bosni. To je fotostatični posnetek potnega dovoljenja, ki ga je izdal ustaški poveljnik v Banji luki. Glasi se:
"POTNO DOVOLJENJE — za poveljnika četniškega regimenta "Manjača" g. Vukašina Marčeti-ča in za poveljnika prvega bataljona četniškega regimenta "Manjača" g. Jovana Mišiča — ki gresta vspremstvu 8 četnikov na konferenco v selo Grabska, okraj Do-boj — z namenom, da se izbere skupna administracija, ki bo imela nalogo sodelovati s hrvatskimi oblastmi kot edini zastopnik četnikov v tej pokrajini.
cegovce, nacijonaliste ali pa navadno četnike.
19. januarja 1943 je general Roatta, poveljnik II. italijanske vojske, poslal naslednjo depešo nemškemu komandantu na Hrvaškem (Dokment št. 203):
"Pooblaščen sem od Vrhovne komande, da Vas informiram o pričetku četniških operacij, ki so bile začrtane v Rimu in se prično prve dni prihodnjega meseca. Te operacije bodo pod komando 18. vojaškega korpusa in jih bodo izvedle hercegovske formacije. Pričele se bodo od Prozora in imajoč Glamoč za skupni cilj. Po dovršenih operacijah, o katerih se pričakuje, da bodo trajale kakih 15 do 20 dni. se bodo Hercegovci in Črnogorci vrnili na svoje ozemlje v smislu izrecne želje Poglavnika."
Ta Poglavnik je seveda Ante Pavelič, ki je bil, kot izgleda, pripravljen sprejeti četniško pomoč, ni pa hotel, da bi njegovi srbski četniški zavezniki ostali na teritoriju Nezavisne hrvatske države.
ITdruženje Svobodna Jugoslavija Slovenski odbor
yAüi
vse cenjene rojake na VELIKO PRIREDITEV, katera se bo vršila v nedeljo 11. avgusta t. 1. v veliki kino dvorani Cine Teatro "SENA", Av. SAN MARTIN 3078 ob 9 uri zjutraj.
SPORED:	'
Recitacija "Plegaria a la Paz". Ave Maria.
"Danza macabra", klasični ples.
Živa slika s petjem izvajajo pevci in pevke D. K. D. "Ljudski oder". Los Cisnes, klasični ples.
Deklamacija "Los Reyes Magos", deklamira S. Hlača. Las Holandesas, klasični ples.
Nastopa Angel Hrovatin, kateri bo zapel več pesmi. Danza Española, klasični ples.
Nastopa pevski zbor D. K. D. "Ljudski oder" pod vodstvom tov. J. Samca.
Tristeza, klasični ples. Pericón Nacional in Kolo.
Vse plesne točke izvaja skupina deklet.
Vabi odbor U. S. J. Slovenski odsek.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11. 12.
Vse oblasti ob njihovi cesti imajo ukaz zgoraj omenjenim na vse načine pomagati in jim ne delati kakih težav."
To potno dovoljenje je podpisal polkovnik I. Brozovič, ustaški poveljnik v Banji luki (Dokument štev. 191).
POLOM ČETRTE OFENZIVE
Načrte za četrto ofenzivo proti partizanom v prvi četrti leta 1943 je sestavila v Rimu višja italijanska komanda in nemški poveljnik za jugovzhod general von Lehr. Večie število italijanskih listin, objavljenih v poročilu jugoslovanske komisije za ugotovitev vojnih zločinov, kaže, da je v tej ofenzivi bila oddeljena četnikom Draže Mihajloviča specifična naloga, da preprečijo partizanom umik proti jugu pred pritiskom skupnih nemških, italijanskih in ustaških čet, ki so napadale s severa. V teh listinah nazivajo Italijani četnike bodisi z imenom M.V.A.C. (Mili-zia Volontaria Anti-Comunista) ali jih imenujejo Črnogorce, Her-
Fotostatični odtis te listine, podpisane od generala Roatta, je priob-čen v poročilu komisije.
Dne 15. januarja 1943 je general Roatta poslal depešo poveljniku XVIII. italijanskega vojaškega korpusa, ki se v odlomkih glasi (Dokument štev. 204):
"Neodvisno od operacij, ki jih bodo izvršile naše čete na teritoriju VI. in XVIII. vojaškega korpusa s sodelovanjem nemških in hrvaških čet... bodo postale aktivne (na ozemlju) med XVIII. in VI. korpusem formacije hercegov-sk in črnogorske MVÁC (Milicia Volontaria Anti-Comunista). ..
Čim večje število naših častnikov mora biti uvrščenih v te formacije. .. da se preprečijo napadi na katoliško, nekomunistično prebivalstvo in se tako vzdrži naša oblast in naš ugled. Za dosego tega namena je treba' priti do sporazuma z odgovornimi četniškimi voditelji ter jih posvariti,- da takih prestopkov ne bomo trpeli ter da lahko škodijo našim vzajemnim odnošajem v bodočnosti..."
Toda februarja 1943 je postale jasno, da četrta ofenziva ne bo dosegla svojega namena, ki je bil: partizane kot vojaško silo uničiti. Odklanjajoč bitko v zapadni Bosni in Liki, so partizani prekoračili Neretvo in dospeli v Hercegovina in Saijdjak. Z nenadno protiofen-zivo so spravili italijanski VI. vojaški korpus v opasen položaj i» italijansko divizijo "Murge" raztrgali na drobne koščke. General Amico, poveljnik tega korpusa, je obupal. Apeliral je za pomoč na komando II. italijanske vojske, toda edine čete, ki jih je mogel general Roatta poslati, so bile še na-daljne edinice Mihajlovičevih četnikov.
V	Črni gori je bila v naglostt izvršena splošna mobilizacija in 18.000 četnikov pod poveljstvom častnikov jugoslovanske kraljeve vojske, ki so jih Italiiani izvrstno oborožili, se je razvrstilo ob obrežju Neretve z nalogo, da oslabijo partizanski pritisk na Italijane in preprečijo partizanom, da bi se prebili proti Nevesinju in tako ušli iz obroča, ki so ga okrog njih tesno oklenili Nemci. Italijani, us-taši in četniki. Četnikom so poveljevali Mihajlovičevi najbolj zaupni oficirji — Bajo Stanišič, Pavel Džurišič, Zarija Ostojič, Peter Bačovič in drugi.
Vse to je razvidno iz italijanskih in četniških dokumentov, ki so objavljeni v poročilu komisije. N. pr. 17. februarja 1943 je general Amico poslal naslednjo de-nešo komandantu TT. rcallTanpe armade (Dokument štev. 237):
"Prvo: Naše čete v Prozoru so odrezane in napadane.
Precej partizanskih formacij je doseglo dolino Neretve iz doljen Drežnice.
Druge formacije napadajo Gorjance in pretijo Mostarju.
Opaženih je bilo 1500 partizanov, ki se pomikajo proti vasi Široki breg.
Gorjanci so sedaj še bolj v takojšnji nevarnosti.
Drugič: Mobiliziranje prostovoljne antikomunistične milice (M. V.A.C.) je bilo izvršeno 12. t. m.
V	Mostar je danes dospelo 1000 mož in takoj smo jih razvrstili ob ovinku Neretve. Jutri — osemnajstega — nam bo na razpolago v Mostarju drugih 1000 mož iz M-
V.A.C.	Ostalih 3000 miličarjev prostovoljne antikomunistične milice pa prične jutri prihajati v Konjič..."
Dne 18. februarja 1943 je general Spigo, iz XVIII. italijanskega vojaškega korpusa poslal naslednjo depešo komandi II. italijanske armade (Dokument št. 240): "V zvezi z ustmenim poročilom, ki ga je izročil poveljniku štabne komande, mi je narodni poslanec Jevgjevič povedal tole: Pričenši s tridesetim dnem tega meseca bo 5000 prostovoljcev MVAC iz Bosne koncentriranih okoli Konjiča ob Neretvi pod Jevgjevičevo m mojo komando.
To je storjeno v sporazumu s
VI.	vojaškim korpusom, da se izvedejo operacije proti partizanom, ki prihajajo iz cone Imotski-Pro-zor."
Položaj italijanskih čet v dolini Neretve je povzročil veliko skrbi ▼
PRAVICA
Stran 3
generalnem štabu II. litalijanske armade in generala Roatto je kot poveljnik nadomestil general Robotti. Dne 18. februarja 1943 je poslal Robotti italijanski vrhovni komandi v Rimu telegram, ki se v odlomkih glasi (Dokument štev. 242):
"Prvič: Položaj na ozemlju VI. vojaškega korpusa je postal nenadno težaven. . . Partizanske mase, ocenjene na kakih 12.000 dobro oboroženih mož, sc> obkolile naše čete v Prozoru. Naše čete se še nadalie branijo.. .
Drucič: VI. vojaški korpus je pooblaščen porabiti vse sile, ki so na razpolago, vključivši edinice prostovoljne antikomunistične milice. . . da se položaj popravi. . ."
Dne 19. februarja je načelnik naslednii telegram komandi VI. štaba italijanske II. armade poslal vojaškega korpusa (Dokument št. 244) :
"Hitro sporočite, če se Črnogorce lahko rabi takoj ali v teku par dni. kakor tudi ime kraja, kje se lahko rabiio."
Komanda VI. voiaškegra korpusa je očividno hotela rabiti četnike takoi. kajti isti dan ie general Robotti br zo j a vil naslednje (Dokument štev. 245) :
"Dokler se položaj ne popravi, lahko rabite Črnogorce, toda absolutno potrebno je, da se jim onemogoči škodovati prebivalstvu ali ga ropati."
Nemci so morali ustaviti četni-ško klanje Albancev v Sandjaku. Italijani so morali ustaviti četni-ško klanje in ropanje rimo-katoli-čanov in muslimanov v Bosni in Hercegovini!
Dne 28. februarja 1943 ie Am-brozio, general Vrhovne italijanske komande v Rimu poslal naslednji telegram poveljniku II. italijanske vojske v Sušaku (Dokument štev. 252):
"Njegova ekselenca Pirzio Biro-H 'in Njegova ekselenca Robotti sta naprošena, da se udeležita seje, ki se bo vršila v uradu te Vrhovne komande v sredo zjutraj 3. marca in na kateri se bodo pregledale zadeve v zvezi z organizacijo Draže Mihajloviča."
Kaj se je zgodilo na tej seji, kateri ie moral prisostvovati tudi sam Mussolini, ni poročano, znano pa je, da so do kapitulacije Italije četniki Draže Mihajloviča operirali pod komando italijanskega generalnega štaba.
Dne 25. maja 1943 je Luigi Mi-gliorini, major v italijanskem VI. vojaškem korpusu, poslal sledeče pismo majorju Petru Bačoviču, čettniškemu komandantu za vzhodno Bosno in Hercegovino (Dokument štev. 268) :
"S tem Vam naznanjam, da je danes general Giannuzzi premestil svojo komando v Dubrovnik na povelje VI. vojaškega korpusa. Poveljnik mesta Bileče ostane polkovnik Josef Falletti, s katerim lahko držite kontakt po načinu, kakor smo se dogovorili. Če imate nujne novice za sporočiti, prosim, pošljite jih naravnost po driu. Peroviču.
"Ob tej priliki Vam pošiljam svoje iskrene prijateljske pozdrave.
Tega istega majorja Bačoviča je odlikoval kralj Peter z redom Zve-
zde Karadžordže na priporočilo Draže Mihajloviča (Dukument št-538).
Medtem pa je kralj Peter v Londonu poročil svojo grško princezi-njo in 12. maja 1944 je poslal generalu Mihajloviču naslednje poro čilo (Dokument štev 644):
"V imenu kraljice in svojem imenu Vam iražam svojo zahvalo v položaju ministra Jugoslovanske armade v domovini, Centralnemu odboru, Cerkvi in mojemu iunai-kemu narodu za vaeš čestitke ob priliki moje poroke. Bog vas bla-goslavi in naj vam da moč, da vzdržite do končne zmage in osvoboditve!"
Ta poslanica ie podpisana "Peter II." in spodai sto i i naslednja pripomba: "Purič. strogo zaupno štev. 189, 12 maja."
P"rič ie bil Petrov ministrski predsednik, še nikoli ni poiasnil, zakaj ie ta zahvalna poslanica bila označena za "strogo zaupno". Ne vsebuie nikakih vojaških tai-nosti. vsebuje pa eno veliko politično tajnost. V maju 1944, tri mesece no iziavi britanskega premie-ria Chürchüla pred britskim parlamentom. rla ie angleška vlada zaključila podpirati osvobodilno voj sko piaríala Tita. na ingoslovan-sk>" kralj sili Mihajloviča. da vzdrži do končne zmage" nad isto vojsko maršala Tita. . .
KOLABORACIJA V SRBIJI
Številne listine v poročilu jugoslovanske komisije za voine zločina kažejo, da so četniki v Srbiji sodelovali v, Nemci in Bolgari in s voisko Milana Nediča, načelnika lutkarske vlade v Beogradu. Mi-hailovičevi poveljniki so obiskava-li Beograd in se v mestu svobodno kretali. Dobivali so materialno in finančno pomoč od Nemcev. Sklenili so uradne nogodbe z nemško komando v Srbiji in iavno so «o udeleževali obešanja ujetih parti zanov.
Aprila 1942 sta bila dva partizanska voditelja. Ilija Katič in Ti-homir Sarič, ujeta od pomešanih nemških, Nefličevih in Mihajlovi-čevih čet ter obeSená na mestnem trgu. Ta prizor ie bil fotografiran od raznih strani in oddajani so bil govori. Eden izmed govornikov je bil Budimir Busiljčič, poveljnik Mihajlovičevega Četniškega korpusa Tamnovo. (Dokument štev. 649.)
V Srbiji se je nahaial zavod za prisiljeno vzgojo mladine. Dne 4. septembra 1944 je ravnatelj tega zavoda Milovan P. Popovič poslal naslednje pismo g. Veliboru Jpni-ču, ministru za izobrazbo v Nédi-čevem kabinetu:
"Častmi je sporočiti Vam, v smislu Vašega strogo zaupnega akta št. 16 z dne 30. avgusta 1944, da sem poslal 104 študente k srbskim oboroženim silam in sicer: 53 v korpus Srbskih prostovoljcev, 26 Srbski milici in'25 Draži Mihajloviču. Dijaki so bili izbrani na podlagi prostovoljnih prošenj in proste izbire".
Fotostatični posnetek tega pisma; ki ga je podpisal Milovan G. Popovič, je zanesen v poročilo komisije kot dokument štev. 653. To kaže, da so uradne agencije Nedi-
čeve lutkarske vlade nabirale novince za Mihajlovičevo borbo proti partizanom.
V svojem mesečnem poročilu ministrstvu za notranje zadeve, ki je bilo datirano 7. februarja 1944, pravi Svetozar Štefanič, prefekt okraja šabac, med drugimi rečmi tudi tole:
"...četniki Draže Mihajloviča se gibljejo v vseh občinah tega okraja in vršijo svoje lastne vrste policijsko nalogo. Posebno pozornost obračajo komunistom in njihovim simpatičarjem in ako katerega zasačijo, ga ubijejo. . ."
Iz te listine (štev. 661) je razvidno, da so se četniki svobodno kretali v Srbiji ter da so pomagali nemški vojski vzdržavati red in mir z "ubijanjem komunistov in niihovih simpatičarjev", edine skupine, ki' se je aktivno upirala nacijem in njihovim pomagačem.
Dne 4. maja 1942 je kapitan Dušan B. Radovič. poveljnik zlatibor-ske četniške edinice, poslal pismo optniški komandi, ki se v odlomkih glasi:
"... 2. maja tega leta sem se pod pritiskom sovražnika umaknil na desni breg Drine.
"Dne 3. maja letos, okrog 9. ure ...so me Nemci ustavili in razorožili mojih 69 mož. dasi sem imel v žeou potrebne listine o legalnosti moje edinice ostati na. ozemlju Sr-biie. Nisem se upiral, ker nisem imel navodil.
"Prosim, hitro me obvestite, kam na i grem in kateri edinici se nai uridružim".
Fotostatični odtis tega pisma, ki ga ie podpisal kapitan Radovič, je vkliučen v poročilu komisije kot dokument štev. 694.
Jugoslovanska armada v domovini ie tudi prakticirala kolabora-ciio s sovražnikom. Dne 24. julija" 194.4 je polkovnik Miliutin Rado-jevič, deleiarat Vrhovne komande jugoslovanske armade, poslal poveljniku korpnsH čegarsko depešo, ki °e v odlomkih glasi:
". . •Kraiskomandantura zahteva sestanek z našimi ofic¡r¡ iz tega ozemlia, da uredimo "čistko komunistov" v Zaolaniu. Tega za zdaj ni treba, potrebna pa ie po drugih krajih, da dobimo orožje in strelivo..."
Iz te listine (štev. 709), ki jo je podpisal polkovnik Radojevič, je razvidno, da je Vrhovna komanda jugoslovanske armade vodila posredna pogajanja z nemško vojaško komando z namenom, da dobi orožje in amunicijo za borbo proti partizanom.
Dne 23. septembra 1944 je Vrhovna komanda jugoslovanske armade poslala Miha.ilovičevim poveljnikom depešo, ki se deloma glasi:
"Splošen položaj: Ameriški polkovnik je izjavil 21. septembra v navzočnosti čike (Miha j lovi č a , Centralnega odbora, načelnika in Neška, da na podlagi sporazuma
ruske čete ne bodo prekoračile jugoslovanske meje ter da so radi tega že 20 dni stale ob naši meji, ne da bi jo prekračile; da bodo ame-rikanske čete prišle v Jugoslavijo in jo okupirale, toda šele tedaj, ko bodo deželo Nemci zapustili, ter da se bo pod amerikansko okupacijo vršil plebiscit, toda na tak način, da bo Čika (Mihajlovič zmagal in Tita legalno odstranil. . .
"Da tistega časa pa nas prosi, da nadaljujemo z borbo, če treba tudi z nemško pomočjo... v imenu Roosevelta nam zagotavlja našo ševpredno bo konec tega leta.
"Položaj v Srbiji: I. partizanski korpus (1., 6. in 37 divizija) povečini v okrožju Kolubara. . . njegove prehodne edinice skušajo doseči šumadiio. V celoti ne kažejo /namenj kake večje aktivnosti. XII. korpus (13., 36. in 11. divizija) v okolici Boranje Jagodne. Proti partizanom so naperjene sledeče sile: dva brandenbutška bataljona. pojačena, zapirata cesto Mladenovac-Topola, da ustavita prodiranje proti vzhodu; divizija Prinz Eugen se pomika iz Višegra-da in ena oklopna divizija, sestoje-ča iz petih bataljonov, je prispela v Gornji Milanovac 21. septembra zvečer. . . Za naše operacije proti XI. korpusu smo dobili dva bata-liona prostovoljcev... in možno je, da dobimo tudi en nemški bataljon.
"Položaj ie torej izboren".
Fotostatični odtis te listine (št. 725), ki io ie podpisal kapitan Voinimir M. Markovič, eden izmed važnih poveljnikov jugoslovanske armade v Srbiji, je reproducirán v poročilu komisiie. Ime amerikan-skega polkovnika, kateremu se predpisuje zgoraišnja izredna izjava. ni omenjeno v depeši, toda upati je, da septembra meseca 1944 ni bilo amerikanskepa oficirja. ki bi bil tako nepreviden v navzočnosti toliko prič. Obstajala je močna klika častnikov v vojnem departamento v Washingtonu, ki ie smatrala (in dozdevno še smatra), da je Mihajlovičeva kola-boracija z Nemci bila potrebna iz rozloga, da se prepreči čirienje komunizma ; toda do septembra 1944 ie moral potek dogodkov prisiliti tudi to skupino oboževateljev Mihajlovičevega izdajstva biti previden v svoji kritiki o gibanju maršala Tita, in pri zagotavljanju ko-laboracijonistov o nadaljnem podpiranju od strani vlade Združenih držav.
V septembri? 1944, ko ie ameriška misiia nrišla k Mihajloviču, je bil edini cili četniških sil, da vržejo partizane iz Srbiie. V svojih po-vplijb edinicam, da se borijo, so Mihajlovičevi poveljniki dali četnikom razumeti, da je voina med Rnsiio in araglo-amerikanskim blokom neizogibna ter da bo izbruhnila na Balkanu. Dne 4. septembra 1944 ie Dratrotin S. Račič, poveljnik četrte čete udarniškega korpu-
Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačnica v Villa Devoto M.EOPOL» UšAJ
★ "i
Avda. Feo. BEIRO 5380
Ü. T. 50-4542
Na čajanki v Ljudskem Odru
Znan je izrek: Ko ima Ljudski Oder prireditev je gotovo dež. Seveda ne moremo trditi, da je prav zmeraj, kajti mnogo prireditev se je že vršilo v prostorih našega društva, brez da bi nas vreme nadlegovalo, pa tudi marsikatera lepa prireditev je splavala po vodi radi dežja. Tako se je godilo tudi v nedeljo 14 julija, ko smo odkrili kip maršala Tita. Da ni bila prireditev prenesena za drugo nedeljo sé imamo zahvaliti udeležencem, ki so se kljub temu, da je neprenehoma grozilo k dežju, vseeno udeležili v lepem številu. Nekateri »o celo prihajali ko je že deževalo. Slišalo se je med rojaki: ne gremo pro? dokler ne vidimo Tita. Za naše ženske je bil kočljiv problem, kajti napravile so toliko peciva,
sa jugoslovanske kraljeve armade v domovini, izdal svoie navodilo št. 6. ki se v odlomkih čita takole:
"Zavezniki so rdečkarje zapustili. Nič več ne orejemaio materialne nomoči, kajti na poliu zunanje polit,iVe oostaja položaj med So-vjeti in Anglo - amerikanci čedalje bolj napet in možno je, da se vname med niimi oborožen boj radi balskanskih vprašanj. Radi tega je Tito, oo navodilih iz Moskve, sku- . šal Dostaviti svoio oblast nad Srbijo in to z namenom, da bi notem lahko zahteval. da se Jugoslavija želi pridružiti Sovietom; medtem na mi m Amerikanci in Angleži pri-poveduipjo. da očistimo Srbiio v čim naikrajšem času — hre? razlike kakšnih vnrinnv $e voslnžuie-mo — v nameny. da ustvarimo pogoje za njihov prihod na Balkan na našo zahtevo.
"Vsled teca ie torej borba, v katero «e sedai oorlaiamo odločil na za Srbiio. odločilna za Jugosla-viio in za Balkan kot, celota, kajti naša zmaga (nad partizani) ali naša premaga ter naglica, s katero vršimo svoje dolo, bo odločila, ali Jili pridejo Anglo-Amprikanci, ali Sovieti na naše ozemlje".
Fotostatišni odtis tega navodila (Dokument štev. 726), s nodoisom maiora Račiča. ie reproducirán v poročili' komisije. Poročilo vklin-čuie več drinrih povelj in navodil maioria Račičn. ki kažejo, da so se četniki v Srbi i i horili rama ob rami z Nemci z Npdičpvo milico in Npmri. z Nedičevo milico in fašisti čnimi Bolgari — vse nroti nar-tizanom. Poročilo «tudi vkliučnie ukaz Draže Mihailoviča z dne 27. maia 1Q44, s koterim imenuip Mi-hajlovič teira istega majoria Pačila v štab četrte skupine udarniškega korpusa ii'<*osJovansVe kralieve armade v domovini (Dokument št. 729).
Dokler se ne najdeio nadalini dokazi, se ne more soditi o resničnosti izjav, ki so jih napravili Mi-Mihajlovičevi poveljniki, ko so izjavljali, da so Anglo-amerikanci silili in nagovarjali četnike za borbo proti partizanom, kajti partizanska zmaga bi pomenila sovje-tizacijo Balkana, medtem ko bi čet-niška zmaga pomagala, da bi ame-rikanske in angleške čete prišle v Jugoslavijo kot gost četniške komande.
da ga je bilo povsod polno. Kaj ž njim če ne bo čajanke?
Ker ni kazalo da bo vreme kaj zboljšalo, je odbor pripravil mize v pisarniški sobi, na hodniku in kjer se je dalo samo, da je bilo pod streho. Med udeleženci je bilo videti mnogo novih obrazov, pa tudi člane ostalih slovenskih društev. Vse je nestrpno čakalo da bo odkrit kip, ki je bil postavljen pod odrom, z ozadjem okrašenim z argentinsko, jugoslovansko in slovensko zastavo. Končno je nehalo deževati in pokazale so se celo zvezde, toda vsi smo vedeli da ne bo dolgo trajalo, zato pa je bilo s sporedom pohiteti.
Otvoril ga je tov. Silvan Ko-mavli, ki je v kratkih besedah povedal «pomen današnje čajanke, med tem pa je bilo dvignieno za-grinjalo, ki je pokrivalo kip marš. Tita. Takoj na to je spregovoril predsednik Ljudskega Odra, tov. Jek.še, ki se je v imenu društva zahvalil tistim, ki so tako izvrstno izklesali iz kamna kip največjega junaka nove Jugoslavije. Imenoval jih je vse po imenu ter jih pozval na oder. Treba je bilo nekaj časa predno so se predstavili na odru. Slovenci smo pač skromni ljudje, bojimo se pohvaliti z onim, kar z našo naprednostjo in kulturo ustvarimo, in če napravi-vimo še táko delo, da bi ira nam veliki narodi lahko zavidali, mislimo da nismo nič napravili. Naš roiak in umetnik Jordan Krošelj, ki ima največ zaslug pri klesanju kipa, je povedal pred mikrofonom prav po Homerjevo, — ki je dejal "Jaz vem da nič ne vem", čeprav ie bil največji grški modrijan —: "Jaz nisem nič napravil —ie de-ial—, moi tovariš Mirko Pertot ie napravil vse. Meni so dali kos kamna, odbil sem kar ie bilo odveč, in prišel ie ven Tito." V teh besedah ni bilo bahaštva. le skro-mpn izraz "jaz nisem nič napravil", in vendar je tik njega stala "metno izdplana Titova clava, ki bi se marsikatera umetniška razstava ponašala ž nio. Poleg Jordana Krošelja, beležimo tukai imena njegovih sotrudnikov: Mirkota Pertota modelista, Mirkota Beče-lja in Angela Hrovatina.
Ko so potihnili aplavzi je spre govoril tajnik Ljudskega Odra,
. Mirko Ščurk, ki je med drugim deial: "Ni odveč če na tem mestu izrazim želio mnogih naših rojakov, ki je tudi želia Ljudske tra Odra in gotov sem da bom tudi izrazil željo naših umetnikov namreč, da ta kip Osvoboditelja ne ostane samo last našega društva kateremu je darovan, temveč da postane v bodoče last združene slovenske koloniie, ki bo krasil eno in edino slovensko društvo v katerem si bomo vsi bratsko podali roke." V imenu ženskega odseka T-iudskeca Odra je spregovorila Nadica Brankovič, ki je apelirala na prisotne naj pomagajo pri zbiranju blaga in denarnih sredstev da olaišamo trpljenje naših v domovini, Nato sta govorila Ušaj in Baretto v imenu Gospodarskega Podpornega Društva in Slovenskega Doma. Prav lepo je dekla-
mirala gospodična Vida Gomišček poezijo v španskem jeziku, ki jo je sama zložila Titu na čast. Lepo so se ulivali verzi iz katerih je opevano junaštvo in genij Osvoboditelja jugoslovanskih narodov. Deklamatorka je bila deležna burnih aplavzov.
Še par besed je spregovoril tov. Komavli v katerih se je dotaknil tudi obletnice francoske revolucije in padca Bastilje. S tem je bil prvi del sporeda zaključen.
Mešani zbor naših malih ni imel sreče pokazati se prvič pred občinstvom, kajti pričelo je znova deževati, upamo pa da jih bomo ob prvi priliki prav gotovo videli. Ni mogel manjkati naš solist Angel Hrovatin, ki nam je tudi takrat zapel dve pesmi in sicer "Mornarja" in "Gor čez izaro", katerega je spremljal pevovodja Markuža. Hrovatin se ni dal pregovoriti da
bi nam zapel še eno, čeprav so m« še delj časa sledili aplavzi.
Kakor sem že prej omenil je bila udeležba kljub slabemu vremenu precej lepa, naše ženske bod* s čistim dobičkom te čajanke nakupile blago za tiste, ki so v Jugoslaviji po prestani vojni ostali nagi in bosi.
★
Kip maršala Tita je izdelan i« kordobskega kamna, medtem ko j« stojalo kjer je položen iz domačega kraškega kamna iz Repentabra, daroval ga je tov. Angel Hrovatin, delal pa ga je Mirko Bečelj. Kip je izklesal Jordan Pertot p« modelu ki ga je izdelal Mirko Pertot. Darovan je bil D.K.D. Ljudski Oder, kjer se sedaj nahaja. Slovenska kolonija je lahko ponosna da ima v svoji sredi tak« nadarjene rojake.
M. Š.
Ropali, obešali in morili so nas
Če bi bil sedaj v Evropi človek, ki za strahote pretekle vojne sploh ne bi vedel in bi sedaj prebiral italijanske časopise, bi se prav gotovo z vsem srcem zavzel za današnjo Italijo, ki joka, moleduje, spletkari in kriči v svet, kakšna grozna krivica se ji godi. Ta človek bi bil prepričan, da je nova Jugoslavija dežela anarhije in nezakonitosti, da ta nova Jugoslavija ogroža teritorialne pravice Italije. Ta človek niti od daleč ne bi zaslutil, da je bila mogočna fašistična Ttaliia tista, ki ie napadla Jugoslavijo, da si tako utre pot na Balkan in Donavski bazen in polagoma uresniči svoie imperialistične tpžnie. Seveda je požrešnim fašistom pri njihovem poskusu, razširiti svoje cesrastvo. temeljto spodletelo. In šele na podlagi te ugodovitve bi spoznal, da premagana Italija vpije zato, da bi odvrnila od sebe krivdo za vse neštete zločine, ki so iih italijanski vojaki v času vojne izvršili v zasedenem ozemliu, in to po Primorski ie že 20 let prej občutila blago-dati italijanske okupacije.
Ogromne skladovnice dokaznega materiala hrani komisija za u-gotavljanje zločinov, ki so jih okupatorji izvršili po Jugoslaviji, velik del teh je povzročila italijanska vojska.
Za vse zločine, ki so bili izvršeni v tako zvani Ljubljanski pokrajini", so odgovorni v prvi vrsti poveljniki in vojaki kraljeve vojske, z generalom M. Roato, M. Robotti-jem in G. Gambaro na čelu. Oni, zlasti general M. Robotti, so odredili strenjanje talcev, požiganje vasi. ubijanje vojnih ujetnikov, množično pošilianje v internacijo, uboje in pokolje, zaplembo imovine, mučenja itd. Vse te zločine so izvrševali vojaki in oficirji redne italijanske vojske.
V kratkih 29 mesecih okupacije so po do sedaj zbranih, še nepopolnih podatkih,, Italijani ustrelili nad 1000 talcev, odgnali v internacijo okrog 40.000 Slovencev, to je več kot osmino celotnega prebivalstva pokrajine, in to od dojenčkov pa vse do 80-letnih starcev, mož in žena; v internaciji je pomrlo okoli 7000 ljudi.
Italijani so požgali in poruših' nad 10.000 hiš in pobili okrog 7000 mirnih civilnih prebivalcev ter ujetih in ranjenih partizanov.
In če pogledamo po naši Primorski, od Triglava preko Goriške i» Krasa in po vsej Istri, vse je ena sama razvalina, povsod grobovi nedolžnih, pobitih ljudi.
Danes, ko vsa Primorska težk» pričakuje mednarodne zavezniške komisije, so skoraj po vseh vasek pripravljene razstave, ki prikazujejo grozodejstva italijanskih i*
nemških fušietov. Rnr.imnnrien«
trupla, razbite lobanje dokazujejo, s kakšnim sadizmom so ti visoko kulturni narodi uničevali naše ljudi. Nesramno so mučili in posiljevali naše žene in dekleta, nobenik obzirov niso poznali do nosečih žena.
Naj navedem samo en primer, kako so te zveri divjale po našik va«ph, morile in požieale.
Dne 22. maja 1944 so pridrveli Nemci in fašisti iz Gradi^ke v Brda pred vas Cerovo in začeli besno streljati po vasi in po bližnjih vinogradih. Delavci v vinogradu so poskrili po iarkih, vendar so jih Mpmci pet uieli in pripeljali v vas. V vasi samo so pobrali še štiri žen-xkp ter vse skupaj odgnali prpd hi-< o Spverina Fortija kifr so jih mučili in nato vse postrelib. Med temi žrtvami podivjanih fašistov je tudi Leopolda Forti. mati petih » otrok, ki ie bila že štiri mesece noseča. dalie Rozina Kraševec, mati 7-Jet,ne deklice in sedem mesecev noseča. -Takim Jože Okroglič Karel, Colja Miha. Kumar Anton.
»r. Hiti ho It alpe m
Diplomiran v Zagrebu in Bs. Airesu Specijalist notranjih bolezni
Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure.
San Martín 955 1 nad. dep. C. U. T. 32-0285 in 0829
TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač
Frane Spačal
Perú 498	Villa Martelli
U. T. 741-0034
PRAVICA
Stran S
Ob drugi obletnici Jožeta Srebrnič
Dne 11. julija je minulo 2 leti od kav »o hladni soški valovi objeli, enega izmed največjih slovenskih sinov sedanje «lobe. Prav tesno nafti je postalo pri sr-«u ko smo zaznali kruto vest o izgubi tovariša, ki nam je bil oh enem prijatelj in voditelj.
Slovenski narod je izgubil nekaj nenadomestljivega, zato pa bo ostalo Srebrničevo ime zapisano na častni strani v zgodovini slovenskega naroda.
Slava njegovemu spominu! ★
Sin priprostih starišev, doma iz Solkana pri Gorici, poslan je bil v šole; ko je zapustil šolsko klop je moral obleči avstrijsko vojaško suknjo, v kateri pa se ni počutil prav udobno. Ko je dovršil vojaščino mu je Dr. Henrik Turna ponudil mesto v pisarni, kar pa je Srebrnič odklonil, namreč bolj je ljubil vrt in lopato nego pisarno. Pozneje, ko je dovršil zadnje vojaške orožne vaje je ■dosegel — proti lastni volji — stopnjo nadporočnika, kar je odklonil in kot posledice tega je moral za omrežje na Ljubljanski grad. Ob pričetku svetovne vojne 1914, so mu hoteli ponovno naši-
Prinčič Jožefa, Prinčič Alojz in 'Štekar Jožefa.
Ko je Severin Forti. ki ^e ie ta čas mudil v hiši, slišal streljanje in obupne klice svoje žene Leopolde in ostalih žrtev, je stopil ven in na ves trias zavpü: živel Tito! živel Stalin! V nasledniem hipu so ga podrle fašistične krogle.
Fortijevo hišo so nato popolnoma izropali in jo potem zažgali,
prav tako so izronali celo vas in tu di pobite, ki so ležali na tleh. Samo v denarju so odnesli oreko poo.OOO lir, zlatnine in srebrnih Predmetov pa v vrednosti 100.000 lir
Ta no niso bile edine žrtve v tei vasi. 18 avgusta isteo-a leta so ujeli 24-'etnega TVota Trkuč. ca nečloveško mučili, ker ie bil "te're-nec" in <ra nato ubili. Prav isti dan ie oad«l bbVn vasi nartizan Niko-la iz Makučeve družine.
Poleg teca so odvedli v interna-ciio 14 oseb. od katerih se'jih šest ni vrnilo. V borbi pa je padlo 13 partizanov iz te vasi.
TaVe in še hujše grozote je pre-z¡vliala vsa Primorska, povsod so klali, pobijali in požigali, da bi u-dušili v ljudstvu želio po svobodi. Doéeerli na so nasnrotno. Narod sr; if snoprijel s temi zvermi na živ-Ijenie in smrt.
V tej borbi ie padlo 46.800 poštenih. zavednih Slovencev. 7000 ie ostalo pohabljenih. 95.460 ie bilo pregnanih izselienih. 19.957 domov so nam požgali in 16.837 do tal porušili.
To so ogromne žrtve, ki jih je Primorska doprinesla k skupni zavezniški zmagi narl fašizmom, in te žrtve ne smeio hiti zastonj.
Težko že pričakujemo mednarodne komisije, da i i povemo, da hočemo sami odločati o svoji usodi, da hočemo k Titovi Jugoslaviji. Dovoli smo žrtvovali in ne bomo nikdar dopustili, da bi bili pahnjeni v ponovno suženistvo pod Italijo. Odločno pa odklanjamo vsako drutro rešitev primorskega vpra-šanie. ki bi bilo izven Federativne ljudske republike Jugoslavije.
ti prej odklonjene zvezde, katere je ponovno odklonil, radi čega je moral pod posebnim nadzorstvom na gališko fronto.
Srebrnič je že mnogo prej razumel kaj pomeni" imperijalistična vojna, zato pa ob prvi priliki je prešel k Rusom. Prvotno je okusil vse dobrine ujetniške-ga življenja, toda leto 1917. ga je že vdobilo svobodnega med svobodnimi. Tam je ostal pet let, na kar se je vrnil domov, kjer se je takoj oprijel dela, ki ga je čakalo na Primorskem. Izkušen borec, in dober organizator ni mnogo premišljal, pričel je tam kjer je bilo najbolj potrebno.
Mnogo se je trudil za odpravo izkoriščanja delavca in kmeta, v ta namen se jo tudi podal na delo z ustanavljanjem delavskih zadrug. Mnogo je tudi doprinesel pri uspešnem razvoju "Ljudskih odrov". Enako ga vdobimo tudi pri listih, posebno pa pri tržaškem "Delu" kjer je med drugim spretno polnil bogato rubriko "Delavska šola'', s katero je polagoma, toda sigurno mnogo pripomogel, da je večji del Slovenskega delavstva pravilno in pravočasno znal razumeti pomen borbe za osvoboditev vseh sužnjev.
Radi poštenja, dalekovidnosti in odločnosti je bil <na splošno zelo priljub-lien, zato ga vdobimo vedno kjer je bila niegova navzožnost potrebna. Pri volitvah v občinski svet, je prepustil mesto žunana drugemu kandidatu, dela se ni ogibal, časti pa. Pri gradbi novega občinskega vodovoda ie prijel za kramp skupno z drugimi delavci, katerim je bil tovariš-voditelj. Pozneje, to je leta 1942 je bil izvolien za komunističnega poslanca v rimski parlament, s tem pa ni opustil dela na deželi. S posebnim znnimaniem je sledil razvoju mladinskega gibania in če prav je bil poslanec se je v^dno rad odzval povabilu mladine in prišel na sestanek v grmovje ob Soči. Fašistična reakcija je naraščala z vsakim dnevom, naralelno ž rio so naraščala tudi vprašanja, ki jim ie bilo treba nuinega odgovora; tudi v tem o7iru ie bil tov. Srebrnič s svoio hladnokrvnostjo na mestu. Ko je bil zadniič noklican v Rim mu je rekel neki Dr. iz nasnrotnega tabora: Jože no hodi v Rim ker je nevarno; na kar ie Srebrnič odvrnil: Stranka me kliče in jaz nanravim mojo dolžnost pa naj se zn-ndi kar hoče. Odšel ie v Rim, kjer ie bil pozneje skupno z drugimi tovariši aretiran. V rimskih zaporih ie ostal mesec dni, na kar je bil prepeljan na otok Ustica kier ie nrebil not let. To-^a to ni bilo dovoli, ker od časa do časa ie moral no več mespcev v Neapel-^ke zapore. Ko je dokončal naloženo mu kazen (zakai?) se ie vrnil domov kjer ie ostal samo par mesecev in že je bil nonovno aretiran in odveden v tržaške zapore in od tam zanet v konfinaciio za dr„fHh pet let. Tudi to pot si ie prislužil leto dni stroeep-a zapora v Neanoliu.
Vse to pa ni nikakor unognilo jeklene volje neumornerra borca, ampak nasprotno duševno krepkejši se je vrnil med narod katerega je tako hrepeneče ljubil.
Srebrniču je zopet pretila nevarnost, zato so mu tovariši svetovali in pripravili vse potrebno, da je srečno odšel čre7, mejo v Jugoslavijo, misleč da tam bo bolje. Prvotno se je tam skrival, na kar se je odločil javiti policiji. Dr. Čok mu je med drugim pomagal .urediti vse potrebno za odhod v Sovjetsko Zvezo. Potni list je bil že odposlan v Sofijo,
*
Tov. Srebrnir
govori partizanom in
terencem
v Brdih. *
/
Sovjetskemu konzulu v podpis. Med tem pa je pričela vojna in z njo so se pojavile razne težkoče, ki so preprečile namenjen odhod. Toda temu ni bilo dovolj, kajti jugoslovanska policija je prijela tov. Srebrniča in ga izročila v roke ital. fašistični policiji, tudi to ni uklonilo jeklene volje šestedesetletnega ne-utrudljivega borca. Fizično nekako izčrpan, toda ne utrujen, duševno pa močnejši nego nikdar prej je dovršil veliko deloknjigo o Slovanih. Mnogo dela je še imel pred seboj ali prehitra smrt je to preprečila ravno v času ko bi ga narod najbolj potreboval. Celo njegovo življenje je bilo ena sama veriga dela in borbe, in danes ko bi že videl uspešne sadove je nehalo biti njegovo srce. ★
Vest o smrti Jožefa Srebrnič je globoko zacffela ves Slovenski narod, kako ne bi, saj z Srebrničem izgubi moža, kateremu gre v prvi vrsti priznanje, da so naši bratje tako enotno nristopili k "Slovenski Osvobodilni Fronti" ter končno obračunali enkrat za vselej z barbarskim fašizmom.
Srebrnič vzor neutrudiljivega borca, vzor pravega delavskega voditelja, kateri ni nikdar iskal zase nobene udobnosti, žrtvoval je celo svoje življenje v splošno dobrobitje delavsko kmetskega ljudstva. Zato pa danes naše misli hitijo na njegov grob, kamor v znak priznanja in poštovanja v duhu polagamo venec rdečih rož.
Jože Srebrnič je umrl ali njegov duh je ostal med nami in nas bo bodril pri težkem delu, katero nas še čaka.
Goriški.
Tov. J. Drašček je prejel od prijatelja pismo, kateri mu piše o tovarišu J. Srebrniču.
Solkan, dne 16/4/194«.
Dragi tov. Pepi, po dolgem, zelo dolgem času ti vendar lahko pišem. Prestali smo težko dobo, katera nas j« stala ogromnih žrtev, posebno naši krn-ji in to naša lepa Primorska je gotovo dala največji odstotek. Med padlimi j« tudi tov. Jože Srebrnič (Jurist) z katerim sem bil na otoku Ventotenne d« meseca maja 1943. Zadnjič sva se videla ko so me odpeljali v kazenski bataljon. Tov. Jože Jurist je začasno pokopan v Prelesju pri Plavah, 12. aprila t. 1. mislimo prenesti njegove zemeljske ostanke na Solkansko pokopališče. Da bo pogreb čim slovesnejši je bil izvoljen odbor, kateri ima nalogo, prvo da nabere gradivo za brošuro, katera bo govorila o njegovem delu z« skupno stvar zatiranih in izkoriščanih, drugo nabiranje prostovoljnih prispevkov za spominsko ploščo (katere odkritje bo na dan pogreba), spominska plošča bo postavljena na pročelje njegove hiše.
Trudimo se, da se bo vse izvedlo kot je to zaslužil tov. Jože, kateri je bil izvoljen od naših delavcev, kmetov im delovne inteligence, kot zastopnik vsek zatiranih in izkoriščanih, vsled tega s« tudi na tebe tov. Pepi, da tudi Vi ta» bračam (v imenu odbora za prekop) odolžite spomin na njega. Tam Vas je mnogo kateri ga osebno poznate. Gotovo imate še vedno Kulturno Prosvetn» in druga društva. Ako Vam je mogoč«
INSTITUTO DENTAL MODELO
DE ESPECIALIDADES Director: ®r. M. MtJCHNIK
Govori se slovensko — Cene zmerne
SANTA FE 3511	ü. T. 71 -5692
jroYorite o njegovem delu in življenju, nabirajte' prostovoljne prispevke z katerimi se bo, ko bodo časi bolj primerni, postavil dom (mogoče kulturni, ali za sirote naših padlih ali kaj sličnega), kateri bo nosil njegovo ime, ter bo obenem trajen spomenik za vse, kateri so padli za našo Svobodo. Prilagam ti sliko, kjer je tudi naš dragi učitelj-tova-riš. Ta slika je zadnji spomin, slikan je ▼ naših sončnih Brdfh malo prej kot smo g-a za vedno izgubili. Ako želite
vam bomo poslali tudi brošuro katera bo govorila o njegovem delu za skupno stvar. Če si želiš Ti bom lahko kaj obširnejše pisal, piši kaj te bolj zanima ter stavimi vprašanja.
Za takrat končam z tovariškimi pozdravi Mariji in Brunici ter vsim znanim in tudi ne poznanim katerim je pri srcu skupna stvar in svoboda. Upam na čim hitrejši odgovor.
Zdravo vsim tovariš
Tino Klanjšček
Tov. Jože Srebrnič, član Pokrajinskega odbora NOF. za Slovensko Primor je.
PISMA IZ DOMOVINE
Tovariš Bitežnik iz Cinco Saltos je prejel naslednji dve pismi:
Slov. Bistrica 1. 12. 45.
Dragi Svak!
Neizrečeno sem se razveselila Tvojega dragega pisma, srčna Ti hvala. Torej vojno, to strašno vojno smo končali in posreči prestali vsi Tvoji in moji ožji sorodniki. Karlo je zelo dosti prestal, dosti je imel trpljenja, lakote, strahu, a hvala Bogu prestal je s celo kožo. Po 4 letih ločitve sva prišla spet skupaj, lmesec je bil doma na dopustu, sedaj je pa v Tolminu vslužbi. Bolj podrobno Ti b« že sam pisal. Jaz sem pa še vedno
Ravna so zasedene od Jugoslavije in rabimo dosti pridnih in skrbnih ljudi. Tako končam z upanjem da pismo predolgo ne bohodilo in prav presrčno pozdravljam vse sorodnike posebno pa Tebe, Tvoja svakinja Marija in Dragica, in vseh naišh!
pri Mami doma z malo Dragico, ki je seveda že precej zrastla. Mislim, da ostanem še tu do spomladi, da se bodo razmere še bolj uredile in bo tudi malo lažje s hrano. Naša lepa domovina je pomandrana, izropana, tako da bo težko še par let. Ali glavno je da smo sami svoji. Štajerska še ni tako hudo poškodovana razen Maribora in Celja, ki sta trpela od bomb. Ali Kranjska in Primorsko je že huje in so požgane cele vasi. Naša rodna vas še stoji cela, Grgar pa je močno oškodovan.
Pepe je invalid ali mislim, da ni prehudo ker je nekje v službi v Ajdovščini. Bila sem tam 1 teden, zelo sé mi je dopadlo. Ubogi Očka je čisto oslepel,ali hodi pa čist korajžno. Samo vedno je bil zelo žalosten ker še ni imel nič vesti od Tebe. S Karlom sva ga tolažila kakor sva mogla, da boš prav gotovo prišel. Saj je še edina tolažba njegov Pepe! Za tora j Pepe Očka težko čaka, opuščen dom tudi, zato pa Jožko na pot. In to Tvoje pismo mu bo gotovo za nekaj časa podaljšalo življenje, in Ti ne odlašaj in skoro pridi. Grgar in
nam švigale italijanske in nemške krogle okrog ušes, pa ni bila prav prijetna, enako smo mi vračali fašistom z bombo in puško v rokah, s pesmijo na ustih.
Na juriš, na juriš, na juriš, krik borcev vihra skozi hoste, so vragove vrste so goste! Udari, navali, usekaj, izpali! Na juriš, ohej, partizan, pred tabo svobode je dan!
To je partizanska pesem, to smo zapeli kadar smo jurišali na nemške tanke in bunkerje. Nato Vas še enkrat lepo pozdravim, pozdravite strica Ivana in svojo košato družino pa vso žlahto, ki jo imamo tam, posebno Mašelinove. Ma-šelini se pritožujejo, da kako je z njimi tam, ki nič ne pišejo.
Zdravo
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Drugo pismo.
Ravne, 9. I. 1945.
Dragi stric!
Po dolgem času se mi je nudila prilika, da Vam lahko- v svobodi pišem in pozdravim z geslom S. F. - S. N.! Želim, da bi se v najkrajšem času osebno srečala v naši Gorici. Tudi jaz sem se 2 leti junaško boril proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu, tudi žrtvoval sem in kri prelival, trikrat aem bil ranáen in postal vojni invalid pa nič za to, za svobodo naroda in za domovino sem bil pripravljen darovat tudi življenje.
Pri nas doma je vse v redu, zdravi smo vsi, jaz sedaj se začasno nahajam doma, Slavica je postala učiteljica za-časa naše borbe, sedaj uči šolo v Vipavi, Hilda hodi v učiteljiške šole v Gorici, Tata, Mama, Marica in Anica so doma na kmeti ji, tudi Vaš oče je pri nas, samo revež, ki nič ne vidi, Gosteva sta zdrava teta Olga in Franc, teta Marija je tudi poročena v Dragovice, pa ji' je mož tako hitro umrl, sedaj ima pa enega sinkota Lojzeta, Mašelinevi so vsi zdravi in so vsi doma samo nune je umrl.
Zabave je precej v naših kraiih sedaj k rejo punce na vas zvečer in prepevajo slovenske partizanske pesmi to je nekaj zanimivega, no saj ni nič čudnega, kadar pride človek na svobodo iz takega zatiranja, je ves neumen od veselja. Tudi veselice in kulturno zabavne prideditve s plesom imajo mladinke in mladenči večkrat v koljenski šoli, ke!r tam je najbolj primeren prostor. Tudi 42., 43., 44. in 45. je bilo precej zabavno po Trnovskem, Čepo-vanskem in Cerklanskem, takrat, ko so
D. K. D. LJUDSKI ODER
Praznuje 21. let svojega obstoja z veliko prireditvijo, katera se bo vršila v dvorani "Centro Armenio".
Na tej prireditvi sodelujejo vsa slovenska društva. Natančni spored bomo objavili v prihodnji številki "Pravice".
Tovariš Josip Zupančič, je prejel od sestre, sledeče pismo:
. Stranje na Dolenjskem i. l. 1946.
(Pri Novem Mestu)
Dragi brat!
Sporočam ti, da sem vdobila tvoje pismo katerega smo bili vsi veseli. Dolga so bila ta štiri leta. Ko nismo vedeli eden za drugega. V teh štirih letih smo veliko pretrpeli. Tako da nisem mislila da bi dočakala svobode! Pa nam ni bilo usojeno da bi nas umorili Belogardisti. Da bi ti hotela vse popisati kaj smo doživeli v tej vojni, bi bila še precej debela knjiga. Brat Lojze je bil pri partizanih od začetka 1942. leta. Bil je
precej težko ranjen. Sedaj jé prost, vojaške službe. Od sestre Lene in od Pe-pe so bili tudi možje v naši vojski in so se vsi zdravi povrnili domov. Stric se je tudi dobro držal. Ker ni bil sposoben za vojsko je pa podpiral z živežem, kajti večkrat so bili naši fantje lačni. A vkljub temu niso odnehali svoje borbo. Jaz sama ppm delala na terenu od prvega poče+kn naše borbe. Zato pa je tudi sovražnik čutil da sem mu trn v peti in preganiali so me nri vsakem koraku, a niso mi vzeli poguma. Leta 1942 so mei hoteli odpeljati v Italijo. Pa sem jim pobegnila. Od tistega časa som se morala skrivati. Zadnie čase pred raz-sulom Nemčije bi me bili kmalu vdobili doma. Moji živci so bili vsemu navajeni, zato sem jim tudi takrat ušla. Od tistega časa sem se morala skrivati. Domov pa nisem mogla več, ker so vsako noč stražili hišo. Zato sem ostala pri partizanih, Mati pa se je morala umakniti k Leni, ker niso imeli doma miru. So jih zelo preganjali. Vedno so jim grozili da jih bodo ubili! Kadar premišljam pretekle čase se mi zdi da so bile le težke sanje! Sama ne morem verjeti, da je bilo vse to res kar sem doživela.
Veliko smo pretrpeli ali danes je vse to za nami. Veseli me, ker pišeš da so se tudi sinovi od sestre borili za našo stvar. Tako da se ne moremo sramovati domačih ljudi. V izdajalski vojski ni bil nobeden od naše žlahte.
Veliko si je sovražnik prizadeval, da bi nas uničil. Včasih so nas res precej
pohodili in veliko naših borcev je padlo. Ali uničili nas niso, dočakali smo Svobodo. Živi smo ostali. Tudi mati so kar zadovoljni na Peči!
Od Lene hčerka je tudi cela Partizan-ka. Starejša hodi na železnico delat vsak dan. Nobenkrat ni tako mraz, d» ne bi šla na delo. Ona hoče da se čimprej obnovi naša porušena domovina.
Sedaj se bom poročila. Izbrala sem si zavednega partizana, res je invalid! A sem ponosna nanj! On tudi nima nobenega izdajalca v svoji žlahti. Ima 6 bratov in so vsi partizani. Iz vojskf sicer ni še izpuščen ker je še malo premlad in tudi se še ni odločil: ali bo r vojski ostal, ali bo šel v civilno službo''
Bobnarjev Lojze iz Ajdovca, ki j» odšel iz Argentine v partizane, je sedaj prišel domov. Povedal je da sta pred 2 leti bila skupaj, Semoličevega Lojza so Italijani ubili leta 1942. Matevžer Lojze je padel kot partizan. A Janez p« je bil izdajalec. Štefečevi fantje so šK vsi z izdajalsko vojsko na Koroško.
Tukaj okoli Dobrniča so bili skoro vsi v izdajalski vojski. Zato pa je bilo z* partizanske družine tako težko, ker s* domačini izdajali in pobijali naše civile.
Kar boš čital v časopisih je vse res. ker mi «taino" TálíC 'aSC'tiY" Rtfffil utótKt. • tako kakor so nas poprej drugi. Velik» žrtev je dala naša domovina. A^ ni jih dala zastonj! Sedaj smo srečni m svobodni.
Res nimamo še vsega v izobilju ker je sovražnik ropal štiri leta po naš« zemlii, a pomanjkanja pa tudi ni treb« trpeti . S časom bo vsega dosti, ker ne bodo žrli naših žuljev kapitalisti, ampak bomo od našega dela uživali sami!
Naj končam to moje pisanje s prisrčnimi pozdravi od vseh tvojih sester in brata. Ko prejmeš pismo takoj odpiši, da bom vedela če si vdobil.
Te pozdravlja tvoja setra
Slavka.
Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri
Krojačnici "GORICA" Franc Leban
i
W ARNES 2191
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA V SAAVEDRI
sta narazpolago za načrte, betonske proračune in firmo
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja
Av. Luis Huidobro 4554 U. T. 70-51)2
Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah.	ŠOLSKE POTREBŠČINE
ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288
LA PATERNAL
PRAVICA
S li un 7
Tov. Češnik je prejel od sestre slede-pismo:
Knežak, 17. II. 1946.
Dragi brat!
Prijeli smo pismo od tete iz Severne Amerike, potom katere smo zvedeli, da ni zdrav. Več drugih vaščanov se je že oglasilo, mi pa od Tebe nismo vdobili ie nobenega glasu. Ko si Ti odšel v Argentino brat Tone je bil poklican k vojakom, kjer je ostal do razpada Italije na kar se je odpravil proti domu, toda na potu v bližini Rovinja so ga prijeli četniki, kateri so mu zvezali roke z žico, da mu je brizgala kri izza. nohtov, nakar so ga mučili na vse načine. Pozneje so ga izročili Nemcem, kateri so ga skupno z drugimi tovariši gnali kot živino na postajo od koder so bili v živinskih vozovih odpeljani v Nemčijo. Štiri dni jim niso dali niti mrzle vode, ioda pravo trpljenje se je pričelo komaj v Nemčiji.
Ko je bilo 27 stopinj pod ničlo je moral biti bos in v kratkih hlačkah, da se mu je bolj privila žila, s katero je bil tepen in nato polit z mrzlo vodo. Tudi kaj se pravi lačen biti je znal prav dobro, poleg vsega tega so mu pritrdili »a hrbet tablico z napisom: Bandit. To je trajalo tri mesece nakar se je nekaj izboljšalo, toda tam je ostal tri leta i.o je dokler niso prišli bratje Rusi in ga rešili vsega trpljenja.
Kako se je spremenil, si lahko predstavljaš, od nekdanjih 85 kg. teže je prišel na 40. Pozneje ko je stopil v vrste partizanov se je toliko bolj junaško boril proti sovražniku. Ko je prišel v Ljubljano, sem ga šla obiskati, jaz ga nisem spoznala dokler me ni on poklical. Postaral se je tako, da izgleda starejši nego oče, ki imajo že 75 let.
Nekaj o bratu Francu. Ko smo mi morali v begunstvo on je moral k vojakom. Bil je v Sardiniji od aprila 1941. Tudi on je prestal marsikaj, največ pa gladu. Po razpadu Italije je prišel v roke Amerikancem, toda on je pričel delati hitro za partizane. Sedaj je doma, ima namreč malarijo.
Tudi brat Berto je bil na mestu od prve ure. V začetku je bil v gozdu s partizani, dokler niso pridrveli Nemci v ogromnem številu, šest dni je taval po gozdu nakar je prišel domov kakor strah, lačen je bil, da ni mogel spregovoriti. Partizansko delo je nadaljeval doma dokler ni bil izdan. Četniki so nam napravili natančno preiskavo, k sreči njega isti dan ni bilo doma. Vsem so nam zelo grozili, posebno pa očetu in meni.
Nekega dne so naši pregnali Nemce in četnike, kateri so pri odhodu pobrali vse vozove in živino, tudi očeta so prisilili, da je moral peljati četnike v Aj-
dovščino, od tam so hoteli poslati očeta domov brez volov, na kar so protestirali, radi česar ga je en "junak'' udaril v obraz da je padel na tla. čez pai> dni se je oče vrnil z voli, toda eden je bil tako poškodovan, da smo ga morali dati v mesnico; sedaj pa ne moremo do drugega. ■«.
Mnogokrat smo bežali, toda včasih nismo vedeli kam. Ko so pridrveli Nemci so obkolili vas in pobrali vse. Moški so bili odgnani v Nemčijo, med njimi tudi mnog<o žensk, od teh sta umrli dve Andrejevi prav mučeniške smrti.
Dragi brat Joško! Prosim Te če nam moreš kaj pomagati, pošlji nam kaj obleke in obuvala čim prej.
Končno Te najlepše pozdravljamo vsi skupaj.
S pozdravom, Tvoja sestra
Česnik Marija.
Tovarišica Vera Čermelj, je "prejela pismo od svoje matere iv sestre v katerem je pišeta sledeče:
Gojaee, dne 1. maja 1946. Draga Verica!
Preko tvojih gospodarjev smo danes prejeli tvoje pismo, katere smo toliko časa nestrpno pričakovali. Ne moreš si predstavljati kako sva bili veseli s Cerilko, ko smo čitale vaše pismo.
V prvem pismu sem ti pisala da Cerilka je bila težko ranjena v nogo teko borbe, toda danes je že precej okrevala. Na zadnji prireditvi je že plesala, tako vidiš da mi je že dobra in zven vsake nevarnosti.
Danes smo imeli tukaj zelo žalosten pogreb, pripeljali so Viktorja Nedalenga na naše pokopališče. Njegovo truplo je počivalo tri leta daleč od nas. Viktor je dal svoje življenje za osvoboditev naše domovine. Pri odprtem grobu so mu zapeli pevci iz Sela, govorili so tudi trije tovariši, kateri so v svojih govorih prikazali zasluge in vrline Viktorja v borbi proti naci-fašizmu. Pokojni Viktor zapušča ženo in dva otročiča. Slava njemu.
Draga Verica! Ne moreš si predstavljati, kako hudo in straš-
PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. L O J K
Técnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-718G
Cortinas Enrollables
do Madera
y
Composturas en General
Juan PcéenX&e»
9
CALDERON 2851. Bs. Air U. T. 50-1344
no je bilo za nas in ne samo za nas temveč za ves naš narod tekom te krvave in strašne borbe. Toda kljub težkemu položaju nismo obubali temveč smo delali z vsemi našmi močmi za osvoboditev naše drage grude. Pri nas v hiši ni nobenega moškega, a jaz in Cerilka smo pomagale pri osvobodilni borbi. S Cerilko sva kuhale in prale za naše partizane, nosile sva hrano na Caven v gozd. Kakšen dan smo upali do njih in drugikrat pa ne ker je bilo vse obkoljeno od sovražnika in naši partizani so bili po več dni brez jesti, ker mi nismo mogli do njih. Nekega dne so naši partizani začeli s hudim napadom in sovražnik so je moral umakniti, po noči so prišli partizani iskati hrane. V naši hiši je bilo skladišče, v prvi sobi od zadaj smo napravili luknjo skozi zid, koder so prišli v hišo. Ko sem videla da so naši partiza ni sem jima dala kar sem imela, prišlo so vsi mokri in lačni, več dni niso ničesar pokusili.
Vse slabo smo radevolje prenašali, ampak smiraj za naše brate in našo domovino. Ovadili so nas. da imamo v naši hiši skladišče in da Cerilka pomaga partizanom. Po noči so prišli v hišo četniki in smo morale vstati ravno isto noč so prenočevali štirje partizani. Peljali so nas na sodišče da nas bodo sodili, noge so se mi tresle, mislila sem kaj bo s Cerilko, prinesli so jo ker ono ni mogla hoditi je bilo ravno malo časa od kar je bila ranjena. Sodišče, oziroma, četniški stan je bi v Baskavi hiši tam smo ostale celo noč. četniki so zagotavljali Cerilki da jo bodo ustrelili, ona se ni ustrašila odgovorila je njima da vse prenese za pravico. Kjer je bila Cerilka tako slabo jo niso mučili, pstili so nas na svobodo. Izdal nas je neki mladenič iz Sela, tako vidiš, da tudi med našimi domačini je bilo izdajalcev.
Gojaška dekleta so z velikim veseljem in navdušenjem islužila za našo domovino. Z vozovi in avtomobili so vozile živeš in druge potrebščine za naše partizane. Ako ni prišlo do kap'italucije Italije, naša vas bi bila požgana, kakor se je to zgodilo v Brjah, Rihem-berku in drugih vaseh.
Cerilka se sedaj nahaja v službi v Sent Vidu pri Vipavi, kjer vrši službo na pošti. Drugič ti bomo pisale več obširno.
Sprejmi srčne pozdrave od Ce-rilke in od mene tvoje mame, enako pozdravi tatu. N
Ema Cermelj.
RESTAVRACIJA SV AN tli: BWBO&F
AÑASCO 2622
—».i \ ---- '
»» -t.-Vrrf-l ni
PO NASELBINI
Himen. — V soboto 20. t. m. s» poročila Cvetka Umek s našim rojakom Milanom Mučičem. Svadba se je vršila v prostorih G.P.D.S. v krogu bljižnjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem stanu.
ŠTORKLJA. — V Cordobi je 14. trn. obiskala štorklja Alberta in Bazilij« Drašček, ter jim a prinesla krepkepi sinčka po imenu Albert, Emil.
Tov Draščeku in njegovi tov. Bazilfai naše iskrene častitke.
KROJACNICA
FRANC MELINC *
Paz Soldán 4844 U. T. 59-1356
MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva
Bejnae KoSer
Guido Spono 665 Munro F.C. E.
fiesta vrači j a
A. BENULIČ & J. FRANČEŠKIN
Izborna hrana.
Zmerne cene.
Chorroarín 596
I.. ROJIC
TRGOVINA JESTVIN
TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153
AVTOPREVOZNO PODJETJE Anton EBiažina
9
Triunvirato 2789 U. T. 54-0257
KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C
Av. Central 3720
Calle N" 2 3729 U. T. 741 - 4520
Dr.
CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora ppr teléfono. Defensa 1155	U. T. 34-5319
Cochería "VIIXA REAL"
SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Beiró 5000 - U. T. 50-4791
U . T. (18-4)015	^
ESPEG (A L1 O A D
PIVARNA KROGLIŠCE in KEGLIŠCE DJURO KOVAČ
Sveže Pivo ★
WARNES 2113 La Paternal
__PRAVICA__
Editado por tas Sociedades D.K.D. Lj. Oder, S.r ,19. I. Cankar y Agr. Yug. Libre - Com. Esloveno
■ ■ ' --;' -
UDRUŽENJE SVOBODNA JUGOSLAVIJA - SLOVENSKI ODBOR RAČUN OD MESECA JANUARJA DO APRILA 1946
DOHODKI:
Bilanca v blagajni dne 31. decembra 1946 ........ $	3.815.55
Članarina................ .... .............. „	1.366.00
Izkaznice.....................................................37.50
Prodani boni 3 kampanije..................... „	114.00
Božična kampanija.............................71.00
Razni darovi ................................ „	13.50
Nabiralna pola Koordinacijskega odbora štev. 33............730.00
Skupni dohodki ....................... $	6.147.55
IZDATKI:
Obleka nova in drugo za tretjo pošiljatev.......... $	4.575.00
Tiskovine in drugo ........................... „	129.15
Pošta, znamke................................ „	30.00
Skupni izdatki....................... $	4.734.15
V blagajni.............................1.413.40
$	6.147.55
PREGLED:
Skupni dohodki od decembra pa do 30. aprila 1946. . . $ 6.147.55
Skupna izplačila v isti dobi.................... „	4.734.15
USTANOVITEV NOVEGA ODBORA
Mi nismo mnenja da naš narod t Jugoslaviji ne potrebuje več naše pomoči, najsibo materijalne ali moralne, temveč je naša dolžnost kot dobri sinovi nove federativne Jugoslavije, da ji čim več pomagamo s tem da pomnožimo naše •dbore, da ustanovimo nove po vsej bližnji okolici, da priključimo v naše vrste vedno večje število rojakov, ki do danes niso še v naših vrstah.
Ne sme biti Slovenca ali Jugoslovana da bi ne poznal naše organizacije, vsak zaveden Slovenec mora danes nositi v žepu izkaznico U. S. J. kjer je ta simbol nove domovine po kateri smo toliko hrepeneli.
Rojaki napravite vašo dolžnost.
V soboto 22. junija se je v prostorih Ljudskega odra zbrala večja skupina naših istrskih roiakov, kateri so ustanovili pododbor U.S.J. Do danes naši istrski rojaki niso imeli še svojega pomožnega odbora, da se je pa ta ustanovil gre zasluga dvem požrtvovalnim istrskim rojakom tov. I. Erman in I. Subiotto. Kakor smo že omenili, na tem prvem sestanku istrskih rojakov je bil izvoljen začasni odbor, ki je sestavljen takole: predsednik: I. Erman, taj-. nik Peter Ptičič, zapisnikar Martin Ferlin, blagajnik A. Mazan: odborniki: I. Subiotto in J. Bi-letta.. Novemu odboru želimo mnogo uspeha na delu za pomoč domovini.
RESTAURACIIA
wPri Škod siik m"
KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE Jožef Shodmik
Añasco 2652 U. T. 59-8995
TRGOVINA IESTVIN
Otoifc Tnrel
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
Preostanek ..'.....
FRANC RUSTJA, tajnik.
OBRAČUN SHODA V DVORANI "PRINCIPE JORGE"
Dohodki:
Prostih darov so nabrala naša vrla dekleta v narodnih nošah ... $ 717.30
Ker se ni mogel vdeležiti shoda je poslal naš zaveden rojak Peter Roje .......... „ 10.—
Skupaj $ 727.30
Stroški:
Za dvorano "Pr. Jorge" ... $ 150.— Za prilogo v Slovenskem lil
eJekše Ektor
MIZARSKA DELAVNICA *
Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67 - 3621
Jugoslovanska Restavracija "EL ADRIATICO"
Sveža hrana	Dobra postrežba
M. V U K M A N
Av. Feo. Beiró 5201 — U. T. 50-5924
............ $ 1.413.40
ODON STANTA,blagajnik.
stu in Pravici .............. 150.—
Za slikanje .............. „	25.-—
Za zvočnik v dvorani .... „	15.— Za napise, prevoz istih in
delo ..................... „	32.—
Za delitev propagande in
vožnja .................... ,,	5.—
Za brzojave Molotovu in
maršalu Titu .............. „	150.—
Za pomoč domovini se je iz-
čilo Koordinacijskemu Odboru „	200.30
Skupaj $ 727.30
Kdor si hoče naročiti slike, katere so bile priobčene v prilogi, naj se obrne na sedež Odbora, calle San Blas 1951, ali pa na telefon: 59-3667. ' Cena je: v obliki razglednice $ 1.—; večje pa $ 3.—.
Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJARNICA Delo solidno
L. Ikankovié
MORLOTE 138	La Paternal
U. S. J. Pododbor Parque Patricios. — Naš pododbor, kateri je malo časa od tega od kar je bil u-stanovljen, je priredil v nedeljo 7. t. m. kegliško tekmo v prostorih Jugoslovanskega društva Samopomoč Slovencev. Kljub slabemu vremenu se je tekme udeležilo precejšnje število rojakov, kateri s« se odzvali vabilu našega pododbora. Čistega prebitka te tekme i« bilo $ 174.50, kateri gre za pomol našim bratom v domovini. Pododbor U. S. J. se tem potom iskren» zahvaljuje odboru in članstvu društva Samopomoč, za njihovo gostoljubnost. Vsi, ki so se odzvak" našemu vabilu, zaslužijo vse priznanje.
FARMACIA "SOLER"
LAURA M. E. CAPPARELLI DE CASCIARI Farmacéutico Servicio nocturno de urgencia Feo. Beiró 4984	U. T. 50-2078
KROJAČNICA Stanislav Maurié
Velika izbira modernih oblek ★
Trelles 2642 U. T. 59 - 1232
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE
Peter Sanehuk
Av. San Martín 5468 U. T. 50-8539 --1---
MEHANIČNA DELAVNICA
Anton Klime *
Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750
STAVBINSKA KOVAČA
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443 - Florida F.C.C.A.
1K E C n E O " E IT u o I* A Lastnika brata- &WVTAB&
PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO
RIO CARAPACHAY TIGRE, F.C.C.A.	U. T. 749-589
Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50
Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK
FRANC ŠTEKAR
Stavbinski podjetnik ★
Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084
TRGOVINA IESTVIN
Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104
Ferdinand Cotie
Trgovina z železnino ★
Lope de Vega 2989
U. T. 50-1383
o s i p 111 n i a
Mehanična delavnica
Villa Real 140 losé Ingenieros U. T. 757-640