ZELEZAR Leto XX, 1980 JANUAR 1980 ST. 1 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE USPEL REFERENDUM Večmesečne priprave na referendum, ¡ki je bil 14. decembra 1979, so pokazale, da smo opravili še en korak bliže k zastavljenim ciljem samoupravne organiziranosti in interné zakonodaje. Obsežen paket samoupravnih aktov in dopolnitev je pomenil dokaj zahteven in temeljit pristop k obravnavi‘in oblikovanju vsebine pri razpravi posredovanih; samoupravnih aktov. Kljub pripravam na volitve v samoupravne organe, ki so bile prav tako na dah referenduma, o čemer poročamo na drugi strani, smo uspeli pripraviti referendumska gradiva v taki obliki, da so bila z veliko večino glasov sprejeta^ Na dan referenduma je bilo od 3.494 volilnih upravičencev od- sotnih 446 delavcev ali Il3',3 %,'tako, da je na volišča prišlo 3.028 delavcev oziroma 86,7 %. ¡Izid glasovanja za posamezne samoupravne akte, za katere so se odločali vsi zaposleni, je bil naslednji: od skupino 3.494 zaposlenih v DO Železarni Štore je glasovalo: — za statut SOZD Slovenske železarne 2.684 delavcev ali 76,8 %; — za samoupravni ¡sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in skupnih osnovah- in merilih za urejanje stanovanjskih razmer delavcev temeljnih organizacij in ¡delovnih skupnosti 2.622 delavcev ali 76,2%; — za pravilnik o urejanju stanovanjskih razmerij delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti 2.631 delavcev ali 75,3%; — za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Železarno Štore 2.675 delavcev ali 76,6 %; — za spremembe in dopolnitve statuta DO Železarne Štore 2.640 delavcev ali 75,6%; — za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razpolaganje čistega dohodka.; ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe 2.660 delavcev ali 76,1 %. . _ '7 Poleg navedenih samoupravnih aktov so temeljne organizacije in delovne skupnosti ¡sprejemale še druge samoupravne akte in njihove spremembe. Poglejmo si, katere samoupravne akte oziroma njihove spremembe in dopolnitve so sprejemali v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih: — pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela delavcev v TOZD in DS. (Ta pravilnik So delavci sprejemali na samoupravnih delovnih skupinah in delavskih svetih, vendar ga je bilo potrebno sprejeti na referendumu); ' , m. i fy n ■mm B Volišče jeklarne — spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno organizacijo; — spremembe in dopolnitve statuta temeljne organizacije — delovne skupnosti. Tudi za navedene samoupravne akte so delavci glasovali 62—97-odstotno. Najbolj obremenjeni so bili prav gotovo delavci novoustanovljenih TOZD, saj so sprejeli kar 12 samoupravnih aktov oz. dopolnitev. Za njihovo aktivnost zaslužijo' vse priznanje in pohvalo. Aktivnost iz leta 1979 se na področju samoupravne zakonodaje prenaša v leto 1980, v katerem moramo sprejeti še vrsto pomembnih samoupravnih aktov. ' KF Živahno je bilo tudi v MO Oblikovanje 5-letnega plana Slovenske železarne so se v prvem desetletju po obsegu povzpele na vrh sestavljenih organizacij republike, v drugem pa morajo doseči kakovostni preporod in iz bremena postati devizni vir plačilne bilance Slovenije. Na ta cilj srednjeročnega obdobja 1981—1985 bi morala biti naravnana renesansa slovenskega železarstva. Letošnjemu 36-letnemu slavljenju rojstva naše federativne, socialistične republike se je pridružila počastitev 10-letnice delovanja združenega podjetja oziroma sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne. Veliko se je v zadnjem desetletju v slovenskem železarstvu dogodilo. Upravičeno so bili v letih 1967, 1968 in tudi 1969 v železarnah na Jesenicah, Ravnah in Štorah zaskrbljeni za usodo tovarn črne metalurgije v naši republiki. Vse tri delovne organizacije so se zvijale v ekonomskih krčih poslovnih izgub in iskanje rešitve v integraciji slovenskega železarstva je bilo gospodarska nuja. Celo več smo si zaobljubili, kot smo pozneje na področju združevanja dela in sredstev resnično speljali. Hitro izboljševanje ekonomskega položaja po združitvi je v posameznih delovnih organizacijah zmanjševalo združevalno vnemo. Uspeh prvega desetletja sozda Slovenske železarne pa je vseeno očiten. Začetki skupnega življenja slovenskih železarn so bili težavni, zagretost pa velika. Brez skupnih služb v združenem podjetju smo vzajemno urejali vso specializacijo proizvodnje, odstranjevanje nerentabilne proizvodnje in poslovnih izgub, usklajeno povečevali proizvodnjo, sanirali stanje in krepili akumulativnost. Fizičen obseg proizvodnje je najbolj rastel v prvem skupnem petletnem obdobju 1971—1975, v sedanjem srednjeročnem planu 1976—1980 pa so uspehi večji v finančnih rezultatih. DUŠI NAS ZUNANJETRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ Sozd Slovenske železarne ob desetletnici rojstva predstavlja po skupnem prihodku največjo organizacijo združenega dela v Sloveniji, je med prvo deseterico v državi, 'ima'najboljši ekonomski položaj v jugoslovanski črni ¡metalurgiji, z bruto akumulacijo prek poldruge milijarde1 dinarjev letno ima dober .finančni vir za krepitev svojega organizma in uspešno poslovanje v prihodnosti. ■Proslavi ja-nje je sedaj za nami, zato je treba trezno ugotoviti, da poslovne rezultate nismo dosegli-ob .posebnih naporih, da je v delovnem času Slovenskih železarn še veliko rezerve, da nista idealni niti delovna niti tehnološka disciplina in da celo strokovni delavci še ne dajejo vsega od sebe. Naši uspehi so relativni in prej rezultat Slabe domače konkurence kot resničnih proizvodno-poslovnih dosežkov. Celotno jugoslovansko igospdarsko in z njim družbenoekonomsko stanje oni ugodno. Že dolgo nas pestijo visoka inflacija, poviševanje življenjskih stroškov, visok, zunanjetrgovinski, deficit, negativna plačilna bilanca in padanje vrednosti domače valute. Vsa opozorila, sprožena na mnogih kongresih in konferencah, so bila brezplodna, zunanjetrgovinski primanjkljaj in dviganje cen, ki nam brez muk rešuje naše poslovanje, gresta nezadržno po .svoji poti dalje. Tako stanje ne dela ugleda niti proizvodni ustvarjalnosti niti celotni samoupravni družbeni ureditvi, , V desetih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija izvozila za 95 milijard dinarjev, uvozila ,pa za ¡193 milijard 'blaga, kar pomeni, da smo z izvozom pokrili le 49% uvoza, Slovenija je na boljšem, saj je z uvozom pokrila 59 % uvoženega blaga; vedeti pa j.e treba, da imamo manjše neblagovne devizne' prihodke. Zadolženost države,,ki je posledica primanjkljaja v plačilni bilanci, je dosegla tako višino, da je izhod edino le še v boljšem delu, manjši porabi, povečanem izvozu in znižanem zunanjetrgovinskem deficitu. Tudi Slovenske železarne devizni bilanci republike in federacije pridajajo primanjkljaj. Niti'»polovice uvoza energije, surovin, rezervnih delov in opreme ne pokrijejo z lastnim izvozom. Smo na pragu zadnjega, petega leta srednjeročnega • obdobja 1976—1980. Ocena za leto 1979 nam po 11 mesecih jasno kaže, da v tem letu Slovenske železarne načrtovane proizvodnje ne bodo, dosegle, s tem pa se odmikajo tudi cilji petletnega plana. V ¡lotu 1979 pričakujemo, da bodo Slovenske železarne izdelale okrog 775.000-ton surovega jekla ali okrog 20.000 ton manj odzadnjega leta-predhodnega petletnega obdobja 1975. Nazadovanje v proizvodnji jekla je posledica zapoznele nadomestitve SM ;jfekla z elek-tro jeklarno iz nove peči v Štorah in zniževanje proizvodnje jekla ¡na Jesenicah. Samo Železarna Ravne uresničuje planirano rast proizvodnje jpkla, leta '1979 .ga bo izdelala okrog 214.000 ton ali 10,3.%.. več kot leta 1975. Z dodatnim talilniškim agregatom bi se položaj leta 1980 moral popraviti. V blagovni proizvodnji je zaradi -oskrbe s polizdelki položaj boljši, pa vendar tudi v lem pomembnem kazalcu fizične proizvodnje zaostajamo za dinamiko petletnega plana. Ocena kaže, da bodo z medsebojnim prometom vred DO Slovenske železarne tržišču posredovale okrog 800.000 ton blaga, kar je na ravni leta 1978. Predzadnje leto petletnega obdobja so Slovenske železarne torej stagnirale v finančnem obsegu proizvodnje, napredek pa bo v skupnem prihodku in zlasti v izvozu." Eksterne, realizacije bodo dosegle okrog 13,4 milijarde dinarjev ali 25 % več od leta 1978; pri uvozu bodo napredovale na okrog 58 milijonov dolarjev ali za celih 41-¡Rast izvoza bo največji uspeh leta, ki se izteka in rezultat kaže na to, da Cilj petletnega plana 96 milijonov dolarjev izvoza za leto 1980 ni bil nerealno načrtovan in da je kljub velikemu zaostanku ža predvideno dinamiko, v prejšjnih letih celo dosegljiv. To pa je'v sedanjem deviznem položaju najvažnejša zadolžitev republiškega dogovora o temeljih družbenega plana 1976—1980. „ . ■ IZVOZ — POGOJ NAPREDOVANJA SŽ Leto 1980 bo za jugoslovansko in slovensko gospodarstvo posebej pomembno. Je zadnje leto srednjeročnega obdobja 1976—1980; zato bo pomenilo finalni in najnapornnejši del borbe za doseganje ciljev petletnega družbenega plana. Sočasno bo to leto izhodiščno leto za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985, v katerem je treba oblikovati in sprejeti petletne plane proizvodnje in razvoja. To delo čaka tudi sozd Slovenske železarne. V obdobju 1981—1985 bo potrebno doseči to, kar :se v sedanjem srednjeročnem obdobju ni uresničilo in planirati nove višje cilje-proizvodne ustvarjalnosti,, ekonomičnosti in gospodarske utemeljenosti Pri načrtovanju razvoja-bodo Slovenske železarne morale upoštevati svojo tradicijo, sposobnost, lokacije, v katerih se delovne organizacije sozda nahajajo, energetsko omejenost, ekološke probleme, zunanjetrgovinski .primanjMj a j države in deficit v devizni plačilni bilanci Slovenije. To je možno doseči, samo s .pametnim razvojem elektrojeklarstva. Proizvajalci jekla so v Sloveniji neprestano pod ognjem kritike: — da niso usklajeni s potrebami in razvojem slovenske -kovinske industrije, — da so yfeliki porabniki energije, . — da črpajo velika investicijska sredstva, — da v republiki nimajo ne surovin, ne delavcev in le delne porabnike, — da so zunanjetrgovinsko.pasivni in bremenijo plačilno bilanco republike, — da onesnažuje okolico in -s- da delo v črni. metalurgiji ni „privlačno za mladino. - Vse te pripombe niso objektivne. V razvojnem ¡planu naslednjega srednjeročnega-obdobja .pa bo treba odstraniti, upravičene očitke, da sozd Slovenske železarne živi na račun deviz drugih, organizacij združenega delà. To pomeni, da je treba povečati privlačnost in produktivnost dela ter učinkovitost investicij, porabo energije poravnati z mednarodnimi, dosežki in iz bremena postati vir devizne, plačilne bilance. Proizvodnje železa, valjanega, litega in kovanega jekla železarn Jesenice, Ravne in štore ni možno v celoti prilagoditi slovenski .porabi jekla. $pecializacija proizvodnje je pogoj konkurenčnosti in produktivnosti, zato se ji tudi Slovenske železarne ne morejo odreči.-Iz surovinskih, energetskih, ekoloških in ljudskih razlogov se slovenski izdelovalci ¡jekla morajo orientirati na elektrojeklarstvo in s tem na kvalitetna in plemenita jekla. Tudi paleta teh jekel je preširoka,: da bi z njo lahko postregli vsem porabnikom. Vsaka specializirana. proizvodnja zahteva širše tržno območje za plemenita jekla, pa tudi: celotna Jugoslavija je preozka, zlasti, če upoštevamo druge domače proizvajalce elektrojekla. - Sodelavec pri ulivanju Slovenske železarne, 'bodo -kovinsko' industrijo, republike lahko oskrbovale le toliko,¡kolikor -bosta zboljševala svojo strukturo proizvodnje.in -povečevala porabo, kvalitetnih in plemenitih jekel. Očitek, da ¡Slovenske železarne oskrbujejo tudi druge jugoslovanske -porabnike, .je neutemeljen, saj je v. nasprotju z delitvijo dela celotne črne metalurgije in enotrioisti- jugoslovanskega trga. ¡Drugače je ž očitkom, -da Slovenske železarne ¡s tako, -sicer logično proizvodno, politiko, siromašijo plačilno bilanco -republike. V -deviznem -primanjkljaju je-razlog, zakaj -se slovenski izdelovalci jekla morajo posredno ali. neposredno orientirati na tak izvoz; ki bo v.zunanjetrgovinskem prometu pokrival uvoz in prinašal neto devizni učinek. • JEKLARNE SŽ ZA PLEMENITA JEKLA Dolgo že vemo, da prihodnost ¡Slovenskega železarstva ni v izdelovanju navedenih masovnih jekel. Vemo tudi,, da-je jeklarne treba urediti tako, da bodo ¡sposobne dajati plemenita jekla. -Ne pomaga nam nova -sodobna hladna valjarna na Beli, če jo'-jeklarna ha Jesenicah ne more oskrbovati -s ¡kvalitetnim vložkom. Praksa nas. je že izučila, da -se navadnih jekel ne izplača izdelovati v-lastnih pečeh, temveč jih je'bolje kupiti; kvalitetna in zlasti plemenita jekla ;pa se mora taliti,: saj teh polizdelkov ni v -prometu, vendar smo še vedno razpeti med kakovostjo iri koJiči-no. Za talilnice ali jeklarne Slovenskih železarn velja: —• postati morajo. tehnološko sodobne in sposobne za. izdelovanje zahtevnega kvalitetnega programa plemenitih jekel; -rr dobiti morajo urejene delovne pogoje in take prijemke zaposlenih, da bo delovni kader zadovoljen, stalen in sposoben; — zagotoviti morajo urejen in stalen vir surovin, surovega železa, jeklenih odpadkov, ferolegur in železove gobe; — urediti morajo naprave za odstranjevanje prahu, plina, zvočnih in drugih motenj prebivalstva. ¡Logično je, -da -take: .jeklarne, ne morejo konkurirati integralnim železarnam, njihova proizvodnja'pa se mora ióméjeváti na visoko vredne asortimente. V teh jeklarnah je količina podrejena vrednosti-proizvodnje al-i višini povprečne realne -ocene jekla. Tovariš ¡Leskošek-Luka pravi: »To ¡só apoteke, železarstva«. iNe homo grešili, če se pri razvoju slovenskega železarstva/ozremo na naše sosede y Avstriji, kjer je jeklarstvo močno razvito. -Na področju plemenitih jekel je-pred leti po Združitvi Bôhlerja, .Scholler-ja, Bleckmanna in Styrie .nastalo podjetje VEW ali združene plemenite jeklarne. Ta tvorba je leta ¡1975 zaposlovala 27.000 delavčev, izdelala 300.000 ton jekla, jekla in končnih izdelkov .prodala ža 15 -milijard -šilingov 'in to okrog 75 % v izv-oz,- V teh številkah še vidi -p6-vprečna cena, ¡ki je na tono .jekla vsaj 4-krat viš ja od dosežka Slo-venskih železarn. VEW je .¡dodatno temu velik avstrijski .vir deviz. Sedanji proizvodni program Železarne ¡Ravne ima nekaj značilnosti avstrijskih plemenitih jeklarn;-' nadaljnji, ¡razvoj, ki bo predvsem odvisen od kakovosti surovega jekla, mora.pomeniti nov korak plemenitenja proizvodnje' v v-seh -treh slovenskih železarnah.- I llzdelov-anje plemenitega-jekla zahteva določene optimalne zmog-■ Ijivosti' talilnih agregatov; V sodobnem elektrojeklarstvu' je. obločna peč samo za taljenje; -rafinacija in legi-ranje ;se opravljata v ponov-ci, zato temu pravijo- izvenpečna -ali pon-bvčna metalurgija,: ki jo- bod-o - že v naslednjem srêdnjerocnem obdobju -imele vse tri jeklarne SŽ. Taka .tehnologija" je draga, zato je ¡ekonomična samo za jekla, - kr jih'na"enostavnejš-ih-tehnoloških postopkih,b rezva-kuuma in mešanja, ni mogoče izdelati.. Grešili homo, če -bomo pri-rekonstrukcijah r in zlasti/pri ¡gradnji-tiove:jeklarne Železarne Jesenice poskušali- -doseči « dva udarca na. mah, rentabilno proizvodnjo: masovn-ih- in -plemenitih .-¡¡jekel. Leta 1985.hi.moraloo znašala 201,6 milijona din. . Podpisniki tega sporazuma "o-ziroma porabniki bodo zagotovili 65,8 -milijona din. 5 Opravičenost vlaganj -in iz-I gradnje tega centra je dokazana na ugotovitvi, da znašajo stroški predelave odpadkbv v surovo jeklo samo eno Šestine od stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji surovega jekla in rude. Povzeto, iz Inform. lifta »Sekundarne sirovine« t Novi samoupravni organi Na dan referenduma smo opravili tudi volitve, v samoupravne organe. Izvolili smo: — delegate v delavske svete TOZD in DS — delegate v organe samoupravne delavske kontrole v TOZD in DS — delegate v delavski svet delovne organizacije in samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije — delegate v odbor posebne finančne službe delovne organizacije — delegate za člane in namestnike disciplinske komisije delovne organizacije, predsednika in in podpredsednike ter člane te komisije iz zbora združenega dela DELAVSKI SVET DO: Delegat 1. Janžekovič Srečko 2. Vajdič Franc 3. Burič Alojz 4. Gajšek Branko 5. Čehovin Boris 6. Borovšak Franc 7. Drofenik Ivan 8. Kroflič Zdravko 9. Butinar Milan 10. Gajšek Branko 11. Ritenšek Miro 12. Jevšnik Peter 13. Goršek Stane 14. Urleb Slavko 15. Strohmeier Mirko 16. Majer Tomo 17. Štefančič Vlado 18. Camloh Anton 19. Mahne Daniel 20. Čagalj Josip 21. Ramšak Marjan 22. Mikola Milan — delegate v delavski - svet SOZD Slovenske železarne — delegate v odbor SDK SOZD Slovenske železarne — delegate v odbor interne banke SOZD Slovenske železarne Novoustanovljene temeljne organizacije jeklarna, valjarna I, valjarna II in jeklo vlek so tokrat izvolili tudi delegate skupnosti in zbora združenega dela. Naj zapišemo, da so vsi predlagani kandidati prejeli potrebno večino glasov in bili'tako'izvoljeni v zgoraj navedene organe. V tej številki objavljamo sestav delegatov v organih na ravni delovne organizacije in v SOZD Slovenske Železarne, — v delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: TOZD-DS plavž plavž jeklarna jeklarna valjarna I valjarna I valjarna II valjarna II jeklo vlek jeklo vlek livarna I livarna I livarna II livarna II livarna II MO MO TT TT vzdrževanje vzdrževanje vzdrževanje 23. Žibret Anton vzdrževanje 24. Dvoršek Slavko energetika 25. Cmok Franc energetika 26. Zupanc Jože transport 27. Čanžek Janez trahsport 28, Dečman Milan KK 29. ¡Simovič Dragan KK 30. Kropušek Alojz GKSG 31. Spolenak Andrej GKSG 32. Lazar Martin DPG 33. Povalej Jože DPG 34. Čretnik Ivan PP 35. Korent Rado IR 36. Bajramovič Enver EO 37. Žolnir Ivan komerc. 38. Vrečko Stanko finan. 39. Veber Martin | kadr. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO: 1. Planinšek Viktor plavž 2. Hadič Rifat jeklarna 3. Soline Milan valjarna. I 4. Arh Ahton valjarna II 5. Galuf Stanislav jeklo vlek 6. Vogrinc Mihael livarna I 7. Šuster Maks' ■ livarna II 8. Virant Milan MO 9. Kranjc Vinko TT 10. Turnšek Jernej vzdržev. 11. Potočnik Drago energetika 12. Lah Janez transp. 13. Groznik Ljubo KK 14. Vrhovšek Franc GKSG 15. Kompolšek Matilda DPG 16. Grubenšek Franc PP 17. Krošl Dušan IR 18. Barič Filip EO 19. Horvatič Zvone komerc. 20. Golež Lidija - fin. 21. Vrtovec Nada kadr. ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE DO: 1. Užmah Alojz ; plavž 2. Tomažin Dominik g jeklarna 3. Verbič Stane • valjarna I Pričevanje iz NOB 27 TRN V PETI Da je želel sojetnikom tudi dejansko pomagati, je dokazal naslednji dan, ko je poskrbel, da mu je dekle, g katero je imel vsak dan zvezo in mu je nosila tudi hrano v zapor, prinesla tudi pilo in nekaj drugega orodja, s katerim naj bi odstranili železje na oknih in ušli, Žab po tej poti-ni šlo in poskus se ni obnesel, ker delo ni šlo brez hrupa in tudi prepočasno je bilo ob nenehnem nadzorovanju stražarjev. Noč je nato minila brez posebnih presenečenj in pri svojih rednih obhodnih stražah niso posebno nadlegovali, izmučenih jetnikov. Že navsezgodaj pa je spet pridivjal policaj, v dežnem plašču s svojimi zločinskimi pretepači. Pri vsakem izmed zapornikov so ugotavljali, koliko je še življenja in moči v njem, da bi lahko prenesel nadaljnje zaslišanje. Takoj so lahko videli, da' je v naših treh junakih komaj še. iskra življenja, saj se posebno Blisk niti obrniti ni mogel na ležišču brez tuje pomoči. Menda so se zato odrekli nadaljnjemu zasliševanju za tisto dopoldne. Žal pa ni ostalo pri tem. O- krog. enajste ure dopoldne so namreč nedieevci spet planili v sobo. Bili so tu policaj v dežnem plašču in oba stalna zasliševalca, 'poročnika Bato in Stevo, ter še vrsta drugih oficirjev. Kot vihar so se spravili nad Bliska in tovariša, jih pretepali in brcali in silovito zmerjali, češ, vam že pokažemo, kaj se pravi pritoževati se nad našim ravnanjem z vami. Vi ste, svinje banditske, organizirali delegacijo domačinov, da se je šla pritoževat v nemško ko-mandaturo zaradi našega postopanja'z vami. Vam že pokažemo pritoževanje, pobili vas bomo in to takoj, so kričali nad njimi. Pozneje so naši fantje zvedeli, da je šla delegacija Pivčanov k Nemcem v komandaturo in protestirala zaradi mučenja primorskih ljudi. Pritožili so se komandantu, da čelo otroci ne morejo spati, ker imajo neprestano pred očmi krvave in do smrti izmučene ljudi, ki so .skoraj morali hoditi po štirih skozi naselje, . medtem ko so jih krvniki priganjali in pretepali s palicami. Zahtevali so od Nemcev, naj posredujejo oziroma postavijo ujetnike pred sodišče, da jim bodo sodili, če so česa krivi, nikakor pa naj ne dovolijo več, da bi njihovi zavezniki Srbi tako kruto in nečloveško ravnali z njimi. Komandant je- dejansko poklical štab nedičevcev in mu prenesel sporočilo protestnega obiska domačinov ter tudi sam posredoval, naj svojega mučenja in ravnanja z domačini in tudi partizani ne obešajo tako na veliki zvon in naj se omejijo na zasliševanje za zaprtimi vrati. To posredovanje je seveda izdajalske zločince spravilo s tira in vsi pobesneli so svojo jezo spet stresli predvsem na Bliska in njegova tovariša. Ko pa so to Svojo prvo neznansko jezo nekoliko ohladili, so vendarle upoštevali nemško posredovanje in poslej Ujetnikom privoščili nekaj ur počitka, pa tudi pretepali jih niso več toliko. Pač pa sta zdaj svoje obiske in pridige med zaporniki pogosteje o-pravljala oba duhovnika — katoliški katehet ih krvavi belogardistični poročnik ter pravoslavni pop, prav tako'poročnik. Nenehno sta se sukala med izmučenimi jetniki in jih'nagovarjala, se jim prilizovala in hinavčila, naj se jima .izpovedo svojih grehov, nakar bodo dobili zanje odvezo in verjetno tudi prostost. Spet je bil Blisk tisti, ki ga je to prilizovanje najprej spravilo s tira. Kljub svoji skoraj popolni onemoglosti se je dvignil na ležišču in obema hinavcema odbrenkal strahotno lekcijo o njunem izdajalskem in hinavskem‘početju, za katero bosta morala kmalu odgovarjati. Čeprav je načelnik obveščevalne skupine, kapetan Stevo, javil po zvezi Primičevih deklet, da naj Blisk in tovariša še naprej vzdržijo vse sovražnikovo mučenje, ker jih namerava rešiti iz zapora s svojo skupino sodelavcev, preoblečenih v gestapovske in es-esovske uniforme v noči med 29. in 30. marcem, oziroma v noči na 31. marec, če ne bo mogoče tega izvesti že prvo noč, se Blisk le ni zanašal samo na to, marveč je podvzel tudi sam v zaporu vse, da bi jih ta vesela noyica ne zazibala v preveliko upanje in jih morebiti omrtvičila. Organizirano so še lotili dela'in priprav na reševanje, kot da jim ni bila obljubljena nobena pomoč od zunaj. Z vtihotapljenim orodjem so se lotili železnih rešetk na oknu, kar so seveda morali delati samo ponoči in silno previdno", ker so zunanji stražarji na. Ulici in notranji v hodniku nenehno dobro nadzorovali svoje ujetnike. Nekajkrat so Zato bili v nevarnosti, da jih stražarji odkrijejo, a se je vse še nekako . srečno končalo. Seveda so jih vmes nenehno vznemirjali tudi.' zasliševalci, ki so ob vsakem času vdirali v zapor ter kričali nad jetniki in jih pretepali. V noči s ponedeljka na torek, 27,- marca 1945, so prav tako ne-' nadoma pridrli in policaj v dežnem plašču je med jetnike treščil 4. Stokavni'k Drago Valjarna II 5. Hernavs Emil jeklo vlek 6. Zimšek Jože livarna I 7. Bule Vinko livarna II 8. Šramel j Alojz MO 9. Gregorin Marija TT 10. Gozdnikar Mirko vzdržev. 11. Kavka Lidija energ. 12. Ocvirk Prane 'transp. 13, čerenak Jožica KK 14. Kavka Marjan GKSG 15. Povalej Jože DPG 16. Košec Franj a DSSS Opomba: delovne skuprfosti imajo skupnega delegata! DISCIPLINSKA KOMISIJA DO: 1. Kozole Ivan plavž član 2. Vrečko Karl plavž nam. 3. Vengust Ivan jeklarna član 4. Zorič Franc jeklarna nam. 5. Kostanjevec Mirko valj. I član 6. Pilih Andrej valj. I nam. 7. Selič Edi valj. II član 8. Perčič Ivan valj. II nam. 9. Cehner Stanislav jeklo vlek član 10. Zelič Branko ' jeklo vlek nam. 11. Arih Franc . liv. I član 12. Tadžič Sulejman liv. I nam. 13. Oprešnik Janez liv. II član 14. Koprivc Primož liv. II nam. 15. Jošt Franc MO član 16. Sevšck Miha MO nam. 17. Urbanc Alojz TT član 18. Planinšek Ivan TT nam. 19. Sovič Franc vzdrževanje član 20. Pišek Ivan Vzdrževanje nam. 21. Vengust Dušan energ. član 22. Lukič Vojo energ. nam. 23. Horvat Milan transp. - član 24. Mlakar Bogo transp. nam. 25. Magajna Vlado KK član 26. Zimšek Stane KK nam. 27. Šepetave Marjan GKSG. član 28. Župnek Ivan GKSG nam. 29. Tofant Marija DPG član 30. Kitak Marjan DPG nam. 31. Valant Mirko PP član 32. Felicijan Alojz PP nam. 33. Žekar Bogdan. IR član 34. Zagoričnik Ignac IR nam. 35. Škoflek Albin EO član 36. Trdin Beno EO nam. 37. Klanjšek Albin komerc. član 38. Pušnik Jože komerc. i nam. 39. Cmok Ferdo - fin. član 40. Vidic Anton fin. nam. 41. Štefančič Ivan kadri član 42. Gajser Darinka kadr. nam. DELEGATI IZ SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA DELA ZA DISCIPL. KOMISIJO: Delegat TOZD-DS 1. Cokan Jožica kadr. 2. Gornik Franc komerc. 3. Janžekovič Srečko plavž 4. Kranjc Srečko energ. 5. Maekovšek Anton jeklarna 6. Ludvik Zvonka GKSG 7. Pišek Alojz TT Predsednik DK Sovič S Franc Podpredsednik Valant Mirko podpredsednik Urbanc Alojz podpredsednik Štefančič Ivan DELAVSKI SVET SOZD SŽ: jjf Stepanič Erih vzdrževanje 2. Camloh Anton. TT 3. Stokavnik Drago valjarna II 4. Korent Rado IR- 5. Majer Tomo MO INTERNA BANKA SOZD SŽ: l! Gozdnikar Mirko vzdrževanje 2. Gregorin Marija TT 3. Košec Franja fin. 4. Strohmeier Mirko - liv. II 5. Tomažin Dominik jeklarna SDK SOZD SŽ: 1. Šuster Maks * livarna II Svečanost ob jubileju -Delavci TOZD ElektroplaVž in aglomeracija so 20. decembra 1979 svečano proslavili 25-letnico obratovanja ielektroplavža. O razvoju in delu temeljne organizacije, smo že poročali v letu 1979. Takrat objavljamo posnetke s svečanosti, ki je bila v Domu žele-zarjev na Teharjah. Svečanosti so se udeležili poleg zaposlenih v TOZD tudi;:'delavci-upokojenci te temeljne organizacije, družbenopolitične organizacije DO Železarne Štore in člani kolektivnega poslovodnega odbora Železarne Štore. O pomenu jubileja je .spregovoril predsednik delavskega sveta tov. Srečko Janžekovič. Za predsednikom delavskega, sveta pa so spregovorili še vodja TOZD tov. Mihael Plahuta, predsednik KPO dipl. ing. Dušan Burnik in. dipl. ing. Milko Starc. 'Nato je .sledila podelitev priznanj in. .plaket tistim delavcem, ki šo svoje delo združevali v tej temeljni organizaciji 25, 20 in iO let. . Delavski svat te temeljne organizacije je na tej svečanosti sprejel med-drugim- tudi sklep, da se plavžarji Železarne Štore pridružujejo praznovanju dneva plavžar jev Jugoslavije, ki 'bo. letos že drugič. Uredništvo Na svečanosti so bili zbrani vsi, tudi upokojenci Podelitev priznanj in plaket za zvestobo kolektivu plavža Pozdrav prvega obratovodje na elektroplavžu dipl. ing. metalurgije Milka Starca na svečani proslavi Posvetovanje o kadrih v metalurgiji Težko bi bilo strniti posvetovanje v kratek zapis, ker je bilo tako v osrednjem referatu kot v bogati razpravi osvetljena vrsta bistvenih problemov, ki tarejo danes kadrovanje za delo v metalurgiji. Organizatorji posvetovanja so bili: zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov; republiški sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin — republiški odbor; posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo; splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije. Gostitelj tega drugega posvetovanja v mesecu decembru 'je bil IMPOL Slovenska Bistrica. Že prvo posvetovanje, ki je bilo leto prej v Štorah, je vzniklo za-, radi vedno večje problematike pridobivanja - kadrov za delo v metalurgij i. -Drugo posvetovanj e je bilo na osnovi izkušenj in rezultatov temeljiteje pripravljeno. To - dej s t v-o nam • lahko vliva tudi več optimizma pri razreševanju dokaj pereče kadrovske problematike. Brez dvoma je posvetovanje pokazalo, da s kadrovsko podobo v metalurgiji ne moremo biti zadovoljni. Trpimo zaradi pomanjkanja kadrov vseh izobrazbenih struktur, od ozkega profila delavcev, pa do fakultetno izobraženih strokovnjakov. Tudi številna udeležba zastopnikov, uporabnikov in izvajalcev, zavodov, u-stanov in inštitutov iz vse Slovenije je potrdilo, da je problem kadrovanja za metalurgijo toliko pereč, da mu je nujno, treba najti še pravočasno primemo zdravilo. ■ V Sloveniji imamo številna izobraževalna središča za delavce v metalurgiji z zadostnimi -kapacitetami, ki jih žal ne moremo napolniti in tudi na žalost kasneje ne uspemo zadržati v stroki. 'Nekateri razlogi za takšno stanje tičijo v tem, da nismo znali mladini vzbuditi primernega zanimanja. Saj je pri Odločanju za poklic metalurga zelo močno prisotna še zastarela miselnost, da gre za najtežje in umazano delo, • ne vedoč, da je danes' v metalurgiji vrsta visokomehaniziranib naprav š Sodobnimi'tehnološkimi procesi,-ki so ali pa bodo v kratkem- računal n iš ko vodeni. Mladim moramo na primeren način prikazati vse prednosti in v ta krog vključiti vse ¡učitelj e-mentorje, tki- bodo zbali predstaviti tudi naš napredek in tako primerilo motivirati našo mladino.^ Vse to-narekuje vedno tesnejše sodelovanje med združenim delom in šolami, kar je ob uvajanju Usmerjenega izobraževanja še posgbej pomembno. Prav ¡gotovo je' pozitivno, da ir lamo izobraževalne ustanove za metalurško področje, ki so v stanju vzgojiti zadosti kvaliteten kader; vendar je treba storiti še mnogo, da bi njihove kapacitete uspeli tudi zasesti. Draga težava je v tem, da nam delavci ne o-stanejo v stroki in da smo priča previsoki fluktuaciji. Dejstvo, da imamo vedno, manjši priliv delovne šile iz drugih republik in da lahko pričakujemo še določen osip kadrov, ki zdaj dela pri nas, zahteva od nas vsekakor novih rešitev. Posvečati bomo morali še več truda za ugodje delavca, prehrano, stanovanje, rekreacijo itd. Tudi kadrovske službe čaka na tem področju še vrsta nalog, ki jim bo ikos le s primerno organiziranostjo. in odgovarjajočo kadrovsko zasedbo. Poklicu metalurga bo treba dati večjo družbeno veljavo in zadosti prepričljivo prikazati, da se je v metalurgiji marsikaj spremenilo na bolje. Bolj -¡bomo morali paziti na to, da nove objekte ne bomo prehitro spremenili v stare oziroma jih zanemarili in napravili š' tem neprivlačne — odbijajoče. Kratek pregled O tem,- kaj so povedali razpravljate, -kaže, da so bila stališča dokaj enotna — povedali so naslednje: - Status delavcev v metalurgiji je bul- že zgodovinsko priznan le, da smo ga počasi razvrednotili. Bazna industrija mora napredovati, -Sicer bomo še bolj v-eza&i na uvoz ob vse bolj razvijajoči se -predelovalni industriji. Pomanjkanje kadrov V metalurgiji-se pojavlja ha vseh nivojih, predvsem pa manjka fizičnih delavcev; Vse preveč ostajamo na tem, da ugotavljamo, premalo pa ukrepamo ;in strokovno ■ pristopamo k načrtovanju in pridobivanju kadrov. Perspektivno bomo potrebovali bistveno strokov-nejši kader in se ne bomo mogli zadovoljiti s tem, da ostaja za naše izobraževanje povečini samo izbirek. Študij ob delu zavzema Vedno večji razmah in tako dopolnjuje velik primanjkljaj 'rednega vpisa na metalurško fakulteto.- Izkušnje kažejo, da naši novi fakultetno izobraženi kadri preslabo obvladajo tuje jezike, kar kaže na potrebo po ponovni uvedbi tujih ’jezikov na tehniške visoke šole. Vse preveč 'smo zaposlili nekvalificiranih delavcev na dela, ki zahtevajo kvalifikacijo in S tem razvrednotili poklic in zmanjšali motivacijo za izobraževanje, na kar ima svoj vpliv tudi črtanje odbitkov zaradi manjkajoče izobrazbe. Delavce vseh izobrazbenih stopenj je treba -regrutirati iz-bliž-nje okolice, ker samo na te lahko resneje računamo. Odliv - mladine v izobraževanje za netehnlške poklice je postal občutno prevelik, žal pa še vedno močno privlačen. Pri izobraževanju ozkih profilov še nam je v preteklosti vse preveč' regrutiralo učencev posebnih šol, ki niso kos dokaj velikim zahtevam in še zlasti velikim odgovornostim pri praktičnem delu. Glede kadrov smo v splošnem v krizni situaciji, pri kateri je mogoče z gotovostjo u-gotoviti, da v Sloveniji nimamo več rezervne delovne sile. Vsaka občina dela svoje programe industrije in seveda na to zaposlitev. Zaposlovanje ne bi smelo več naraščati. Investicijski elaborati bodo morali v prihodnje postaviti v ospredje kadre in na tem ¡graditi prihodnjo novo ali razširitev proizvodnje. Poudarjeno je bilo splošno mnenje, da industrija še premalo pozna naloge, ki jo čakajo s prehodom na usmerjeno'izobraževanje. Plod tehtne in splošno razgibane razprave, kot tudi osrednji referat predsednika izvršnega odbora PIS za metalurgijo, tov. Valentina Črva, je nakazal vrsto problemov in tudi rešitev, ki so strnjene v dobro pripravljenih zaključkih, ki jih je posvetovanje na koncu -svojega -plodnega dela tudi sprejelo. Zaključki dragega posvetovanja o kadrih v metalurgiji, ki je bilo 19. decembra 1979 v IMPOL Slovenska Bistrica. 1. Razprava, v kateri -je sodelovalo več kot tretjina vseh na--vzočih, je pokazala, da je bil referat, ki ga je podal tov. Valentin Črv, ustrezen. Prikazal je večino problemov, ki jim že leta sledimo v kadrovski politiki v metalurgiji. Referat je bil v celoti podprt, zato ga bomb udeležencem tudi dostavili kot sestavni del zaključkov. V razpravi je bil referat dopolnjen z nekaterimi popravki v statistični obdelavi. V razpravi so razpravljate poudarili nujnost boljšega nagrajevanja, kar je potrebno uskladiti s principi nagrajevanja po delu. 2. Razvojni programi temeljnih organizacij združenega dela morajo zajemati podatke o možno- ' stih pokrivanja potreb z ustreznimi kadri. Razpoložljivost kadrov v okolici je osnovni pogoj za izbiro razvojnega programa temeljnih organizacij Združenega dela, za delovne organizacije pa vse do panoge, zato moramo kadre bilancirati tako med družbenopolitičnimi skupnostmi kot tudi med panogami. 3. Načrtovanje kadrov mora biti strokovno pripravljeno, zato je potrebno preiti od sedanjega, pogosto improviziranega pristopa planiranja, že ob izdelavi tega srednjeročnega programa razvoja proizvodnje k planiranju potreb kadrov s strokovnimi metodami. 4. Za najprimernejše metode planiranja kadrov v organizacijah združenega dela za naslednje obdobje priporočamo indeksno korelacij sko metodo (za delovne organizacije z večjim številom zaposlenih) v praksi. Udeleženci posvetovanja bodo osnovne metode sprejeli z zaključki. Sta slišala za predlog ZIS? Ne? Poslušajta kaj so predlagali. Skupna poraba znotraj TOZD se sme povečati za 14 °/o, tistim v negospodarstvu pa samo za 10 °/o. Ja, draga tovariša, premisliti bo treba in iti nazaj v industrijo. 5. Kadrovske službe je potrebno bolje organizirati. Sposobne morajo biti, da skupaj z vzgojno-izobraže vatnimi organizacijami pridobivajo dovolj mladih za vse vrste v metalurgiji potrebnih poklicev. V praksi bodo kadrovske službe uporabile načine za pridobivanje kadrov, ki so bili na posvetovanju omenjeni in so se v praksi izkazali kot uspešni. ? 6. Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja je-potrebno pospešiti prilagajanje učnih programov v neposredni proizvodnji in to za vse vse stopnje šolanja. Glede na racionalizacijo in strokovnost šolanja metalurških kadrov moramo podpirati nadaljnje ustanavljanje novih centrov izobraževanja v manjših krajih ali centrih. 7. Z delitvijo dela med’ izobraževalnimi ustanovami ^ bomo hitreje in bolje opremili specializirane izobraževalne centre, štipendijsko politiko pa- omogočili usmeriti z ustreznimi popularizacijami tudi v šole za metalurške poklice. - Pri tem ugotavljamo, da nismo v metalurgiji dovolj seznanjeni z organizacijo usmerjenega izobraževanja in metalurškimi usmeritvami v delovnih organizacijah. 8. Za hitrejše prilagajanje novim tehnološkim procesom moramo usposobiti ‘kadre S funkcionalnim izobraževanjem, pri čemer bomo uporabili nove motivacijske ukrepe. Organizacije združenega dela bodo uspešne izkušnje s tega področja izmenjavale prek Splošnega združenja črne in barvaste metalurgije ih, livarn Slovenije. 9. Zadolžitve za. izvajanje gornjih sklepov sodijo v pristojnost splošnega združenja, posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo, društva inženirjev in tehnikov, sindikatov. Razmejitve teh zadolžitev bodo izdelane na odboru za izobraževanje pri Splošnem združenju črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije. 10. Izvajanje sklepov in njihovo realizacijo bomo ugotavljali na naslednjem posvetovanju, ki bo čez leto dni. Alojz Pišek, str. inž. In kako si preživel novoletne praznike? Uh, zanič! Za veliko denarja, malo muzike, prazen žep, pa še z ženo sva se zaradi tašče skregala. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu TOZD TT je na svoji 6. seji pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: T- Predlog št. 444 tov. Antona Fermolška iz TOZD TT »Vgraditev varnostne varovalke na elektroinstalacij.i traktorja« se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. 2. Predlog št. 462 tov. Ignaca Trobiša iz TOZD TT »Orodje z vstavi j ivi-mi ploščicami in zaščitno pušo« se sprejme. Faktor ustva-ritvene sposobnosti je 2 a, avtorju pripada več posebnih nadomestil. Prvo je izračunano na osnovi prihranka 20.887 din. Komisija za gospodarjenje TOZD EPA je na svoji 5. redni seji pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: ¡1. Za predlog št. 248 tov. Miloša Stanojeviča in Martina Senice iz TOZD Vzdrževanje »Sprememba pritrditve drobilnega valja na gred drobilca koksa na aglomeraciji« se odobri izplačilo III. posebnega nadomestila. Prihranki znašajo 89.163,20 din, nadomestilo si avtorja delita v razmerju 50: 50. 2. Za predlog št. 280 tov. Miloša Stanojeviča1 iz TOZD Vzdrževanje »Izboljšava in rekonstrukcija pretočnih lokov in priključkov za hlajenje steznih cilindrov in objamnih obročev pa elektrodah TH peči« ■se odobri izplačilo II. posebnega nadomestila. Prihranki znašajo 246.070,55 dih. 3. Predlog št. 440 tov.'Miloša Stanojeviča iz TOZD Vzdrževanje »Izboljšava hidravlike oljnih vodov na steznih cilindrih« se sprejme. Faktor -ustvaritvene sposobnosti je 2b. Avtorju pripadajo tri posebna; nadomestila. Prvo je-obračunano na. osnovi prihranka-347.290,50 din. Komisija za gospodarjenje TOZD Energetika je na svoji 14. redni seji pri obravnavi inovacijskih predlogovisprejela naslednje sklepe:. ¡1. Predlog št. 461 tov. Voja Lukiča in Hasana Harattibašiča ’riz TOZD Energetika »Avtomatsko dodajanje vode v sistem 1 iz Opoke« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo se izplača na osnovi prihranka, ki bo obračunan po enem letu uporabe. 2. Za predlog št. 437 tov. Franca -Cmoka, Iva Godiclja in Antona Mušiča »Hladilni vložek stabilizatorja industrijskega,gorilnika VA-RIO« še dopolni Sklep s 13. seje, in sicer da lahko sprejmejo avtorji predloga tudi drugo in tretje nadomestilo, če bo predlog v uporabi nad 3 oziroma 5 let. Komisija za racionalizacije TOZD Livarna I je na svoji 2. seji pri obravnavi predlogov sprejela naslednje sklepe: g II Predlog št. 207 tov. Janeza Rezarja iz TOZD Vzdrževanje »Rekonstrukcija dvigala 10 Mp na 40/10 Mp žerjavu v livarni I«.,se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno nadomestilo. 2. Predlog št. 459 tov. Jožeta Žnidarja iz TOZD Vzdrževanje »Preureditev transporta peska« se sprejme. Faktor ustvaritvene -sposobnosti je 3b. Predlog bo ponovno obravnavan po enem -letu uporabe. Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarne in valjarn je na svoji 7. seji pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela’naslednje sklepe: 1. Predlog' št. 464 tov. Franca -Godiclja iz TOZD Vzdrževanje »Rekonstrukcija električnega krmiljenja na koračni peči 1 in 2« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je'2 a. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo je. bilo obračunano na osnovi prihranka 74.122,83 din. 2. Za predlog št. 84 tov. Ivana Krumpaka iz mehanične delavnice »Ojačitev vmesnih podpor pri konti napravi« se odobri izplačilo III. posebnega nadomestila. Prihranek -znaša 39.395,14 -din. 3. Predlog št. 450 tov. Franca Ozka im Marjana Ramšaka iz TOZD Vzdrževanje »Hladilni sistem za hlajenje ležaja elektro motorja -fine proge v valjarni I« se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo bo izračunano eno leto po uporabi predloga. 4. Za. predlog št. -134 tov. Franca -Trafela iz;, jeklavleka »Izboljšava koničenja specialnih profilov«, se odobri izplačilo II. posebnega nadomestila. Prihranki znašajo ,103.68249 din... ' 5. Predlog, št; 456 tov. Jožeta OBovhe iz valjarne -II »Preureditev odvoda pri odrezovalnih Škarjah v valjarni. II« se sprejme.. Avtorj-u. pripada enkratno nadomestilo. 6. Predlog št. 457 tov. Vlada Šelckarja iz valjarne II »Preureditev ohišja kasetnih skrinj« se. Sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. 7. Za predlog št. 83 tov. Martina Rojca iz mehanične delavnice »Zavetenje odprtin premera 70 mm na hladilni klopi« se-odobri izplačilo III. posebnega nadomestila. Prihranki znašajo 121.809,46 -din. 8. Predlog št. 466 tov. Dominika Tomažina iz jeklarne »Rekonstrukcij a hladilne klopi konti naprave« se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. v 9, Za predlog št. 262 tov. Dominika Tomažina iz jeklarne »Rekonstrukcij a Venca kristalizatorja. za 'koktlp kv. ,100« Se odobri. izplačilo II. posebnega nadomestila. Prihranki znašajo 59.490,95 -din. 10. Predlog št. 415 tov. Branka Him-melreioha iz TOZD Vzdrževanje »Sprememba pri nastavitvi pritis-ka brušenja« se .sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. lil. Za predlog št. 95 tov. Stanka -Zupanca iz TOZD Vzdrževanje -»Kabelski vozički« se odobri izplačilo III.‘posebnega nadomestila. Prihranki -znašajo 54467,50 din. Komisija‘za gospodarjenje TOZD RK je na svoji 4. seji pri“ obravnavi inovacij-sprejela naslednje sklepe: il.. Predlog št. 427 -tov. Nika. Mogilniickija,-Lazarja Jovanovskega -iz TOZD KK in Marjana Mravljaka iz D,S IR »Delovni-pult z vrtljivimi ploščami za fino brušenje in poliran je« ..se.-sprejme. Faktor ustvaritvene ^sposobnosti. je 2 a. Avtorjem pripada na osnovi prihranka '68.339,17 din enkratno nadomestilo. Vsak prejme tretjino. Komisija za inovacije TOZD Livarna II je na svoji seji pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: ,1. Za predlog št. 95 tov. Stanka Zupanoa iz TOZD Vzdrževanje »Kabelski vozički« -se odobri izplačilo III. nadomestila. Prihranki znašajo 36,1-11 din. 2. Za predlog št. 87 tov. Franca Bukovška iz mehanične delavnice »Sprememba pri lopaticah axmana« se odobri izplačilo II. nadomestila. Prihranki znašajo 40.067,92 din. 3. Predlog št. 432 tov. Ivana Jevšenaka iz TOZD Vzdrževanje »Montaža podstavkov za pritrditev vibratorjev na -dozatorju 50/PŽ« sej sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti, je il a. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. -Prvo je obračunano ha osnovi prihranka 24.000 din. 4. Predlog št. 469 tov. Miodraga Banjeviča, Mirka Stfohmajerja in Vinka .Am-ona jz livarne II »Izdelava skladišča surovin za k-upolko« se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo. 5. Predlog -št. 471 tov. Staneta Goršaka iz TOZD livarna II »Sprememba vpenjalne glave pri -brusilnem stroju FEIN — MS 40 840-2« se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno nadomestilo. Oddelek za inovacije iz krajevne skupnosti ŠTORE V enem zadnjih dni starega leta 1979 se je vodstvo štorske krajev--ne skupnosti sestalo na razširjeni seji skupaj z delegati in družbenopolitičnimi delavci kraja. Razpravljali so so .ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Celje in višini prispevne stopnje po tem sporazumu. Delegati so se odločili o zadevi ponovno razpravljati v januarju 1980. Povzeto iz diskusije: TOZD bodo morale prispevati nove milijone, prehrambena industrija in trgovina pa sta kot prvo zainteresirani za razvoj kmetijstva, premalo ali sploh kaj? (ne vemo) soudeleženi v projektu! Sicer pa, nekaj sličnega je mislila tudi konferenca .delegacij' SIS železarne Štore z dne 17. decembra 1979. DEDEK MRAZ Dedek Mraz je letos obiskal tudi zasplke- okoli Štor. Na veliko radost otrok so se igralci — amaterji štorskega AG Železar, priložnostno oblečeni seveda, popeljali skozi Kompole, Pečovje, Laško vas in Lipo. Kljub slabi informiranosti prebivalstva (lepaki so zadnji delovni dan starega leta ostali pri železniški kurirski službi), se je v hladnem nedeljskem dopoldnevu zbralo kar precej , otrok pa tudi mamic in Ob vstopu v novo leto sta predsednika Sveta skupščine in krajevne konference SZDL“ Gaberšček in Zelič govorila na tej seji o rezultatih v preteklem letu. Tovariš Jože Gaberšček je posebej pohvalil najaktivnejše delegacije in tovariša Štefana Krumpaka. Slednji je človek, ki nesebično pomaga vedno, kadar je treba pomoči. In vsem tistim krajem, ki tiho in diskretno pomagajo ustvarjati našem kraju lepši jutri, gre zahvala in priznanje. ’, Svet skupščine KS, kot glavni akter vseh dejavnosti za preobrazbo kraja je po besedah predsednika SZDL delal zelo dobro. Kaj bi :ne, ko pa ima za svojega vodjo tako sposobnega in vitalnega moža, lcoi je inženir Jože Gaberšček! . očkov, občudujoč veseli Dedkov sprevod. Na vozova obeh furmanov konjskih vpreg . se je nagnetlo otrok in pa harmonikarja Zdravko in Franci z Laške vasi. Dedek-Mraz-je bil radodaren z bombončki Jn čokolado (sredstva za obdaritev je, prispevala štorska krajevna skupnost, za kar se ji AG Železar in pa območne delegacije toplo zahvaljujejo), m/amice pa so s steklenicami poskrbele, da so se lahko pogreli staroj si ¡ spremlj eval-(Nadaljevanje na 8. strani) Rajanje z dedkom Mrazom na Pečovju KADROVSKE ‘VESTI Upokojeni V mesecu novembru, so se v naši delovni organizaciji upokojili naslednji delavci: Avgust VODIŠEK, rojen 11. 8. 19,19, stanujoč Bodrež 16, Grobelno. V Železarni Štore se je zaposlil dne 13. 6. 1946 kot čistilec cevi, Kasneje je bil .prerazporejen. k opravljanju del in nalog odbij alec v livarni ' sive t litine, kjer je ostal vse do upokojitve. Redno je bil upokojen dne 31. 8. 1979. -V - -* . Valentin DOBERšEK, rojen 18. 2. 1921, stanujoč Loka pri Žusmu 93. V Železarni Štore si je pridobil lastnosti delavca dne 17. 5. 1960 v gradbenem oddelku kot pomožni delavec. Kasneje je bil premeščen v TOZD Elektroplavž kot prebodar I, kjer je ostal vse do upokojitve. Invalidsko .je bil upokojen dne 23. 11. 1979. Martin MASTNAK, rojen 23. 9. 1934, stanujoč Bukovje 9. V Železarni se je zaposlil dne 5. 8. 1957 kot strojni oblikovalec v. šamo-tami. Kasneje je bil prerazporejen v DS za investicije in razvoj kot skladiščni delavec v ope-rativi, kjer je ostal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen dne 30. 11. 1979. Frančiška. METLI CAR, rojena 4. 6, 1917, stanujoča Štore 76. S 5. 10. 1963 si je pridobila lastnosti delavke v. Železarni Štore. Prerazporejena je bila k opravljanju del in nalog čistilke v komunalnem oddelku, kjer je ostala vse do upokojitve. Redno je bila upokojena dne ¡30.11.1979. Pavla ČESNIK, rojena 2. 3. 1926, stanujoča Gesta na grad 19, Celje. V Železarni Štore-se je zaposlila dne .1. 10. ¡1961 kot pomožna kuharica, kjer je ostala vse do upokojitve. Redno je bila upokojena dne 30. lil. 1979. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MARKA ŠENTJURCA se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in celotnemu kolektivu Železarne Štore, ki so-mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za lepe poslovilne besede ter godbi na pihala za žalostinke.I Žena in otroka ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in moža KARLA SIKOŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali Vence in cvetje; posebna . zahvala velja štorskemu ' pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke in govorniku. za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala žena in sin Horsti ter Srečko z družino Nada JAZBINŠEK, rojena. 11. 7. 1924, stanujoča Trnovce. V Železarni Štore se je zaposlila k opravljanju del in nalog pletilka šare v komunali. Redno je bila .upokojena' dne 30. 11. ,1979. Slava VIDIC, rojena 27. 1. 1922, stanujoča Štore 151. V. Železarni štore se je. zaposlila dne 5. 10. 1954 kot laborant. Kasneje je bila prerazporejena k opravljanju del in nalog kemik-analitik, kjer je ostala vše do upokojitve. Redno je bila' upokojena dne 9. 10. 1979. Ivah OJSTERŠEK, rojen 29. 11. 1924, stanujoč Štore 5. V Železarni štore se je zaposlil dne 15. 10; 1947 kot tehtalec-čistilec v livarni sive litine. 'Kasneje je bil prerazporejen :k opravljanju del in nalog'kurjač sušilnih peči, , kjer je ostal vse do upokojitve. Redno je bil upokojen dne 30. 11, 1979. Dopisujte v l^kásúM ŽELEZAR (Nadaljevanje s 7. strani) ' Ci sprevoda. Naj torej ostane ta zvrst zabave najmlajših tradicija tudi v bodoče. Pri“ tem ne mislim žalostnega konca, ki ga je doživel Dedkov koleselj, ki so ga obješ t-neži v Štorah odvlekli ispred kulturnega doma, ga razdrli in vrgli v graben pod Kresnikami. Neodgovorno dejanje, vredno vse graje in sramote povzročiteljev! ŠPORTNI AKTIV V LAŠKI VASI Športni aktiv v Laški vaši je to postal tudi uradno, čeprav je ob-, stojal že kako leto prej. Pred zimsko sezono, ko je dejavnost aktiva naj večja, so imeli dva sestanka. Zadali so si širok program dela. Eni obeh sej je prisostvoval tov. Tinček Veber, ki je svetoval aktivu, naj se .tudi izven- zimskih športov angažira pri telesni kulturi, saj so članom .aktiva po predhodno določenem urniku na razpolago objekti v Štorah. Kar 40 članov se je letos vključilo v Štorski Partizan. Datumsko so določili različna tekmovanja v smučanju, kot na primer Jožijev memorial (za celo Krajevno skupnost — že tradicija), troboj vasi itd. Načrtuje se ureditev Smuk proge v Mlakarjevi drči :— Žlajfi. Tečaji smučanja za otroke bodo letos organizirani prav tani, saj je območje v osebi tov. Karlija Hol-cingerja dobilo tudi svojega vaditelja. Partizan Štore pa bo aktivu posodil vlečnico. Na sestanku skupaj s tovarišem Vebrom so govorili tudi o novi TRIM stezi, o brunarici v Žlajfi, tem lepem, lahko dostopnem kotičku,'kjer naj bi uredili odbojkarsko- igrišče. Celo »Igre brez meja« so, se spomnili. Plan dela je obsežen, ker pa volje ne manjka, smo prepričani, da bo odbor s predsednikom Dragom Sivko skupaj- z aktivom vse zadane naloge tudi realiziral. Čeprav bo ta številka Železarja izšla šele po novem letu, želim vsem bralcem kot dopisnik -—no-vičar štorske krajevne skupnosti — uspehov polno leto 1980! Jože Kragelj STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA.STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški, odbor: Gradišnik Frido,' Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je’ časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2.-1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.