Naročnina ^^pM^^ ^^^ flHHB* A. flHHMH^^^. A ^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* 40 Din - ne- M Mfr, am, ki jc lansko leto prvi oznanil revizionistični program in izjavil, da se Italija postavlja na čelo pokrela za spremembo versaillske mirovne pogodbe. Mussolini, tako gn hvali ameriški list. je določen, da igra važno vlogo pri vposlavitvi zaupanja in ravnotežja proti Franciji. Mussolini nikakor ne bo postal zaveznik Nemčije proti Franciji, ampak posrednik med obema narodoma. Francosko desničarsko časopisje odgovarja na to, da Francija ne rabi nobenega posrednika, ampak da se more vpostaviti resnično prijateljsko razmerje med Francijo in Nemčijo samo po direktnem stiku in pod poiroiem. da Nemčija brezpogojno prizna mirovne pogodbe, ki edine z gurajo mir v Evropi. Italijanski poslanik v NVashingtonu de Martino je informiral podtajnika Castlea. rla se bodo razgovori glede h rodovnega sporazuma nteil Francijo in Kalijo začeli septembra meseca. Sicer so še ni našla podlaga /a nadaljevanje teh razgovorov, todn misli se. da bo v kratkem prišlo do bistvenega zhližanja med italijanskim in framo-skim stališčem. Diplomatski urednik uglednega angleškega lista »Observer« trdi, dn bi tako zbližanje na vsak način bilo uspeh razgovorov med Nemci iu Mussolinijem v Rimu. Itali.ia hi se rada izognila -tro-škom ta zgradbo volne ladje s 23.IHII) tonami, ki hi jo morala na vsak narin zgraditi, ako bi Francozi začeli graditi tako ladjo kot odgovor na nameravano novo nemško kriiarko »Deutsrhlandc. Brez dvoma je Mussolini v Rimu vplival na Bril ninga. da Nemčija gradnjo le ladjo opasti. \ko bi se Nemčija temu odzvala, bi bil brodovni sporazum med Francijo in Italijo brez dvoma zelo olajšan. Na vsak način si Angleži veliko obetajo tudi od poseta Lavala in Brianda v Berlinu, ki vo po njihovem mnenju koncem meseca avgusta. V Parizu samem o vsem tem ni do sedaj št ničesar znanega, ker vlada popolnoma molči. Tudi oflciozni »Tempsi o rimskem sestanku piše hladno in rezervirano. „Jehlene čelade" zahtevajo Alzocito Berlin, 11. avg. A A. Glavni vodja društva »Stahlhelm e, Seldte, je izjavil, da je glavni namen društva dosega izpremembe režima v Alzaciji in Loreni ter poprava meje na vzhodu Komunisti razgrajajo dalje Berlin. 11. avg. AA. Policija je zaradi dogodkov na Bttlovvplatzu izvršila 174 aretacij. Poslopje, kjer se tiska komunistični lisi »Die rote F al me;, je zaprla. Briand zopet zdrav Pariz, 11. avg. A A. »Petit Parieien« piše. da se je. Briandu zdravje toliko popravilo, da se bo konec meseca lahko vrnil v Pariz in da bo mogel zastopati Francijo v Svetu Zveze narodov v začetku septembra. Jugoslavija upravičeno protestira Važna gospodarska posvetovanja Pariz, 11. avg. Ig. Kakor poroča »Echo de Pa- ; ris« iz I ondoua, bo jugoslovanska vlada danes v i Forcign (Uličen predložila noto, s katero izjavlja, ! da nc sprejema Hooverjovega moratorija. List navaja, da se jugoslovanski protest obrača radi tega na angleško vlado, ker je le-ta prevzela predsedstvo organizacije konference strokovnjakov za Hooverjev moratorij. Kot vzrok navaja jugoslovanska vlada, da na to konferenco strokovnjakov ni bila vabljena in da je mogla svoje ugovore proti moratoriju prijavili samo potom memoranda. London, 11. avg. tg. Danes popoldne so zastopniki Nemčije, Francije, Anglije, Belgije, Italije in Japonske podpisali poročilo finančnih strokovnjakov, ki so že tri tedne proučevali tehnične moder-nitete za izvrševanje Hooverjevega moratorija. Razen tega so manjše države, ki niso bile posebej povabljene na ta posvetovanja, dale svoje podpise, in sirer Češkoslovaška. Poljska, Romunija in Grčija. Samo Jugoslavija zaenkrat ni dala svojega podpisa. Belgrajska vlada je po tukajšnjem poslaništvu izjavila, dn prekinjenje nemških plačil preveč ogroža državno gospodar*,vo Jugoslavije. Belgrad bo naj- brž dal svoj podpis, čim bodo stopili v veljavo posebni krediti, ki jih predvideva posebni dogovor za take specialne primere, ki je bil predviden med Francijo in Ameriko. V glavnem je rezultat teh posvetovanj ta, dn iio-'tanejo vsa reparacijska plačila Nemčije za eno leto, od leta 1938 dalje pa se imajo ta plačila nadomestiti po začasno določeni obrestni meri 3%. Pariz, 11. avg. tg. Pogajanja odbora za moratorij v Baslu se po ugodnem zaključku ljudskega glasovanja na Pruskem nadaljujejo z uspehom. Predvsem je zastopnik nemških bank Mel-chior sedaj predložil obširno številčno gradivo in navedel, kako visoka je trenutna nemška potreba po kreditih. Posebno ugoden vtis je napravilo, da so njegove številke bistveno nižje kakor one, ki jih jo svojčas predložil dr. Luther. V ostalem pa se je pri pogajanjih )>ojavila misel, do bi bilo mogoče kredite, ki naj bi se na novo dali Nemčiji. zavarovati s posebnim jamstvom, namreč s hipoteko na vsa nemška privatna dobroimetja v inozemstvu. S to garancijo bi ne bilo samo mogoče zagotoviti nova posojila Nemčiji, temveč tudi bistveno zmanjšati beg kapitala iz Nemčije. Po poraznem plebiscitu Francoska vlada bo obiskala Nemčijo Pariz, 11. avgusta, tg. Kakor napovedujejo pariški listi, se bodo sedaj zečele priprave diplo-nialskih krogov za potovanje francoskih ministrov Lavala, Brianda in Flandina v Berlin, ker je bil napad nemških ekstremistov z ljudskim glasovanjem v Prusiji zavrnjen. V Parizu pričakujejo povabilo nemške vlade že prihodnji teden. Potovanje v Berlin se bo vsekakor vršilo proti koncu meseca, vsekakor pa pred otvoritvijo septemberskega zasedanja Društva narodov. V Parizu smatrajo, da je napetost sedaj dovolj popustila, da bo mogoče uspešno' nadaljevati francosko-nemške razgovovre. Berlin. 11. avgusta, tg. Na današnji seji centralnega odbora nemške državne banke se je sklenilo, da se diskont nemške državne banke od prihodnje srede dalje zniža od 15 na 10 odstotkov, lombardna mera pa od 20 na 15 odstotkov. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je med drugim navajal, da bi imela stroga nnredba glede diskontno mere od dne 1. nvgusta olajšati plačilni promet in pripraviti izvedbo olajšanega prometa, da pa se tozadevno upanje ni izpolnilo Sledovi kopit italijanske armade Po vesibih vo;ašhih vaah na Goriškem — Nove aretaci e Suiak, 11. avg. (Izv.) Z Reke por čajo, da so se na Goriškem zaključile vojaške vaje, ki so bile v leku na Tolminskem in v Vipavski dolini. Tudi topot je bilo dokazano, da je strah primorskih kmetov pred vojaškimi vajami upravičen. Vs .krat, ko so se namreč vršile vojaške vaje bodisi na Krasu, v Istri, na Vipavskem ali v Gorah, je kmet trpel veliko škodo, ki je italijanska vojaška obla-stva navadno niso |k>ravnala. Ne samo lo, temveč vojaška oblaslva niso še danes plačala niti slotinke odškodnine za ogromne komplekse zemlje, ki so jo zasegla na tiovškem polju, v Mirnu pri Gorici, v Sempasu, Ajdovščini in Divači, da jih prirede za zasilna vojaška letališča. Poleg lega morajo kmetje še danes plačneati davke za svet, ki ga jr: država ie davno razlastila. Letos je vojaštvo povzročilo veliko škodo posebno na Tolminskem okoli Sv. Lucije.. Topništvo je kar z baterijami vozilo čez koruzne in krom-pirjeve nasade in vse pomandralo za seboj. Nič boljše se ni godilo Vipavcem. Odškodnine seveda kmetje niso prejeli. Ljudstvo je naravnost obupano. Vsled velike suše je večina poljskih pridelkov, kakor koruza, fižol in krompir, bila nn pol uničena in ostalo so sedaj obrali vojaški konji. Ljudstvo si seveda ne more pomagali, ker se boji represalij. Saj mu je še vedno v spominu dogodek pri Vipavi, ko so vojaki ubili nekega krnela z Oritdišča, ker jih je hotel nagnali iz svojega sadovttj ka. Na Tolminskem je dal poveljujoči general aretirati g Didiča, lastnika istoimenskega hotela Morebiti se je Italijan v govorniškem ognju nekoliko prenaglil ter dal Svetu Zveze narodov pravice, katerih la niti noče, saj je prav zalo pozval mednarodno razsodišče v Haagu, da mu tolmači pravno stališče in bo svojo končno odločitev glede carinske zveze uravnal po sklepih, katere bo dobil iz Haaga. Sodniki bodo govorili šele Čez nekaj lednov. Vsi ljubitelji mednarodnega razsodišča izražajo iskreno željo, da naj bi pri končni razsodbi ne odločevala politika, o kateri se je veliko preveč govorilo v teku debate, ampak, da bi razsodbo diktirala edi-nole pravica in samo pravica. F. Ruyden. v Idriji, in nekega njegovega prijatelja, ko sta se slučajno peljala z avtomobilom na izlet mini > kraja, v katerem so se vršile vojaške vajo. Kakor navadno vsak izletnik, sta imela s seb.ij fotografični aparat, in lo je bil za vojaška oblaslva dokaz, da sla hotela špijoniratit Kaj se je pozneje zgodilo z njima, še ni znano. V tolminski okolici je bilo izvršenih več aretacij, katerih vzrok ni ločno znan. Iz idrijske okolice je bil neki kmet aretiran, ker je vojaštvo med vajami našlo na njegovem svetu zakopano avstrijsko puško. Grozovit ciklon potaplja ladje Toiilon, 11. avg. Dne 9. avgusta v jutro je strahovit ciklon, združen z neke vrste morskim potresom, razdejal obal Toulona in zahteval tudi okoli 20 človeških žrtev. Nenadna katastrofa se je odigrala v dveh fazah. Najprej je začel liail Toulonom in okolico razgrajati vihar, spremljan od toče in bliskov. Napravil je ogromno škodo na poljih in izpremenil ulice južnih kvortirjev mesta v prave hudournike. Nato je zdivjalo morje, ki je dotlej bilo mirno. Ogromni valovi, visoki 6—7 metrov, so se razbijali ob obali in potapljali vse male ladje, ogrožajoč tudi velike parnike. Nebo je bilo črno kakor v najtemnejši noči. Semaforji so razsvetljevali morje, da bi videli, kaj se je zgodilo z ribiškimi ladjami, ki so se bile že pred zarjo podale na visoko morje za lovom, a niso mogli ničesar zapaziti. Poveljstvo luke jc odposlalo nato v odprto morje dve rešilni ladji. Ena se je vrnila i. dvema utopljencema, druga pa s tremi brodolomci. Rešilni ladji sta ob naglem ogledu konstatirali, da je obal pokrita z ostanki razbitih ladij. Večina ribičev sc je re-ila na suho plavajoč. Vendar je, kolikor se je dognalo dosedaj. našlo smrt v valovih okoli 2»l oseh. Tudi nekaj kopalcev je utonilo. V Toulonu samem so bili v skrbeh zaradi mnogih, ki so se bili podali lega dne — bila je nedelja — na razne izlete po morju. Na neki jahti se jc nahajala soproga državnega podtajnika in osebnega tajnika ministrskega predsednika Lavala. gospa Poncet. Okoli poldneva se je zvedelo, da se je la jahta rešila v nek mali pristan nn obali. Veliko škode je riklnn napravil na obali met) vasema nieres in Saiut Matlner. Tu so razhesncli valovi razbili veliko število čolnov in pogoltnili več ribičev in drugih oseb. Vihar je rnzdrl tudi telegrafske in telefonske zveze, tako da se natančno število žrtev šc ni moglo dognati. Razbitih ribiških ladij je najmanj sto. Valovi so razdejali tudi kopa-liščne naprave. Tudi v mestu je neurje povzročilo veliko škode po cestah in kleteh; tudi nekaj zidov se je podrlo. Strašne poplave v Kita'u Obupa n narod iz strahu pred gladom skače nazaj v vodo London. 11. avgusta. Semkaj so dospele podrobne novice o strašni katastrofi poplave na Kitajskem. Hankov je veliko industrijsko mesto in eno najbolj važnih pristanišč Kitajo, njegovo ozadje pa je izključno agrarno. Reke so preplavile stotisoče kvadratnih kilometrov tega ozemlja. Kmetske koče so povečini razrušene, živina in orodje pa uničeno. Nnnkinška vlada organizira pomožno akcijo, ki pa ne ho veliko pomagala, ker je dohod do poplavljenih krajev jako ležak iu ponekod sploh nemogoč. Vode dan na dan donlavljnjo na stotine in stotine trupel ljudi in živali. Povsod so izbruhnile bolezni, kojih razširjenje bo jako težko omejiti. Vlada je naročila v severni Ameriki za 150 milijonov Din moke in drugih živil, ki pa prihaja prepočasi, tako, da je lakota neizbežna. Po vsej državi vlada obup, ljudje, ki so utekli vodni katastrofi, se mečejo v vode. da utečejo šc strašnejši smrti vsled gladu. Split, 11. avgusta, ž. Danes zvečer pride iz Ljubljane državni prvak v plavanju Jadran . Jadran- že četrto leto nosi prvenstvo v plavanju. V Snlitu mu pripravljajo svečan sprejem. Cerkveni rop Španska vlada bo izvedla radikalno agrarno reformo — Samostani se razpuste, imetje se „socializira" — Komunisti proti Iramasonom Mtnlrii sprejel bivši Alfonzov minister Santiago Alba. S'o\a vlada bi pospesila dokončanje del ustavodajne skupščine in razpisala volitve za reden parlament. Vlada ne misli čakali, da bi konstituanta pre-iebalirala načrt agrarne reforme, ampak jo hoče ndejslvili potom odredbe. Vzrok je v tem. (la na eni sirani odlašanje reforme vedno bolj žene kmečki prolelarijat v revolucijo, na drugi sirani pa se dosedanji posestniki boje, da ne bi konstituanta sprejela preveč radikalne agrarne reforme, in za'o ie sedaj zapuščajo svoja posestva, kar bi lahko imelo za posledico pravo gospodarsko katastrofo. Predsednik Alcala Zamora namerava načrt agrarne reforme nekoliko omiliti, da prepreči paniko dosedanjih posestnikov. Tudi bi predebatiranje te reforme v parlr.aeentn moglo slabo vplivati na kurz pezete, ki vedno bolj pada. Agrarna reforma bi Se dva meseca 'Vtipevee*u';e se velik preobrat v predsedstvo Bukarešta, 11. avg. or. Časopisna agencija • Cep: je izvedela i/. Bukarešte, da se pripravljajo velike izpremembe v romunski vladi in da bo po preteku dveh ali treh mesecev profesor lorga predal krmilo države dr. Maniu, ki je opustil prvotno misel, da se popolnoma loči od politike. -Cepsova« odkritja deloma odgovarjajo resnici, ker tudi osebno glasilo profesorja »Jorgec Neainul Rnmanese« priznava, da je avdijenca dr. Maniua pri kralju položaj bistveno spremenila. List najprej voditelju kmctske stranke očita, da preveč poka/nje revolucionarja in da hi rad i demagogijo mase pritegnil nase in tak« vplival na vladarja, toda v nadaljnjih izvajanjih priznava, da je vtis te avdijenre bil zelo globok tako pri kralju kakor pri dr. Maniu. Javnost je sicer razu- Navedbe o davkih Belgrad, 11. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožnico finančnim direkcijam o delovanju davčnih uprav pri ugotavljanju čistih dohodkov listih davčnih obve-zancev, ki so začeli v teku iela voditi novo podjetje ali pa so po začasni prekinitvi podjetje na no.o otvorili. Ta okrožnica navaja v smislu odredb členov 51 in 58 zakona in pravilnika o neposrednih davkih, da sc v navedenih primerih izvrši odmera davka kakor za prihedajo davčno periodo tako tudi sorazmerno za preteklo dobo od začetka davčne obveze do konca prvega poslovnega leta po ugotovitvi čislega letnega dobička. Letni ccbicek v tem smislu se do/ene tako, da se na podlagi zbranih podatkov ugotovi čisti dobiček do-tičnegu davčnega obvezanca, ki ga je dosegel v dobi o:l začetka davčne obveze pa do konca prve-ga poslovnega leta, in se tako dobljeni dobiček zaokroži za celo leto. Tako dobljeni letni čisti Jcbiček 6e vpiše v odgovarjajočo rubriko, v rub--1 k i opombe pa se zabeleži dan, ko sc je začela davčna obveza. Za dobo od začetka davčne obveze pa do konca poslovnega leta sc morata te- ; neljni in dopolnilni davek izračunati tako, da se 1 30 odnosrih davčnih stopnjah iz člena 59 zakona obi vsota, ki velja za vse leto, nato pa se izra-una za tisio .štev ilo meseccv, kolikor je poteklo id začetka davčne obveze pa do konca prvega poslovnega leta. Kdo Titačuie neoosredne drvhe Belgrad, 11. avg. AA. Davčni oddelek finan- •*nt ministrstva je razposlal okrožnice finančnim direkcijam iu inšpektoratom, v katerih jih ob- 1 vešča zastran tolmačenja odredb čl. 44. zakona o neposrednih davkih, dn se ta član nanaša tudi na ir-.ro\ ka podjetja večjega obsega. V tolmačenju . tega člena pravi davčni oddelek tole: Po vi. 10 zakona o neposrednih davkih z dne i IS. maja ltva jc razposlano direkcijam in finančnim in- | j.ck' ratoni. da bodo vedeli' pravilno izvajati čl. j 44 zakona o neposrednih da.kih. pšrnico ie verižijo Nori >ait. 11. avg. ž. Po zakonu o izvozu pše- bili radi mahinaeij z žitom kaznovani ue-1 n trgu' i. Posebno v Vojvodini in okolici No-■ i'ga Sada so so ugotovile razne nepravilnosti ter je bilo samo v leh krajih obsojenih radi nepoštenosti 20 trgovcev. Vlada želi izvesti zakon o izvozu I " lice strogo in pravično. iitečaji julija 1931 Belgrad, 11. avgusta. AA. Splošna državna ;!ati.-ti mbra t. I. pravica izplačila kupona št. 10 obveznic 1% investicijskega posojila iz leta 1921, opozarja oddelek za državne dolgove in državne kredite lastnike obveznic "% investicijskega posojila. da se kuponi št. 10 teh obveznic izplačujejo najdelj do vštetega 14. septembra t. U in sicer samo pri blagajnah oddelka za državne dolgove in državne kr-dite in pri davčnih upravah. Zborovanje usniariev Belgrad, 11. avg. AA. Akcijski odbor za ustanovitev državne zveze obrtnikov, trgovcev in in-dustrijcev usnjarske stroke je napovedal za 16. t. rn. velik zbor obrtnikov, trgovcev in iildustrijcev usnjarsko stroke. Zvezi bo namen zaščita interesov obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke, ker je obrtnike zelo prizadelo naglo razviia-nje tvornic za čevlje. Istočasno sc bo vrši tudi državni kongres čevljarjev iz vse države; začel se bo 17. t. m. Potres neznano fese R Igrad. 11. avgusta, ž. Sinoči ob 22.25 so i zabeležili eeuniegrati katastrofalni potres v daljini 1 UMI U in nt! Belgrada. Maksimum nihanja na aparatu je bil ob 22.14.27. I'dar je bil tako močan, da -o igle ua aparatu poskočile. Sodijo, da ima la kalaslrolalni potres svoje središče v Aziji in da je eden največjih, ki so jih do sedaj zabeležili seiz-mogrnfi. Builini|>ešta. 11. avgusta, ž. Tukni-nja seizmo-graf-ka postaja je zabeležila ponoči ob 22.26 tako močan potres, ila se je regi-lrirana naprava pokvarila. Potres ima epicenter v daljini 5'fOO km od Budimpešte. Ni se še moglo točno ugotoviti, ali je 1 -redi^če potresa v Južni V Triki. I'rednqi Indiji ali i Srednji Vziji. Berlin. 11. avgusta, ž. Vse «ei«niografske postaje v Nemčiji so zabele/ile katastrofalen potres v veliki daljavi tltHHI km. Potres ima svoje sredi-sče najbrže v centralni Aziji. Gibanje je bilo tako močno, da so skočile igle iz aparata. London, 11. avgusta, ž. Danes podoči -o -eiz-mografi zabeležili strašen potres v veliki razdalji. Epicenter je najbrže v oddaljenosti 7IHMI km, najbrže v Japanu. Med Vatikano m m JR Krnom Milanu. 11. avgusta, ž. Včeraj je imel italijanski ambasador v Vatikanu de Vecchi daljši razgovor z vatikanskim državnim tajnikom Paccelijem. Smatra *e. da je to začetek novih službenih po (tajanj, ki se neslužhenu in tajno vodijo žc delj času. Vatikanski krogi naglašajo. da še ni nobeden popustil v vprašanju, ki je najenostavnejše, a ob- j enem najtežje, to je vprašanje vzgoje mladine. — j Upajo, da bo v kratkem načeto tudi to vprašanje, ' ker so listi prenehali ostro kampanjo, ki so jo vodili v prvih dneh s|iora. Kardinali pa še vedno trdijo, da ni niti govora o tem, da bi odšel Musso- ; lini v avdijenco k papežu, kakor sc je lo splošno Smrtna obsodba se izvršila Belgrad. II. avg. AA. Davi ob 4.30 je bila izvršena ob>odba državnega sodišča za zaščito države, po kaleri je bil Ivan Rosic iz Tršea obsojen na -mirt na veSalih. Ivan Levakovič starejši i/. Lipika jo pomiloščen in se mu smrtnn kazen izoremeni v dosmrtno ječo. io ca Belgrad, 11. avg. AA. Kakor jo bilo žc objuv-ljeno, se pripravlja jiod pokroviteljstvom največjega zaščitniku našega kmetijstva iu puboruiku njegovega napredka, Nj. Vel. kralja Aleksandru ler pod častnim predsedništvom njegovega prvega su-del avca predsednika vlade generala Petra Živkovi-čn, v naši državi velika jiolujoča razstava iu šok, ki bo šla jio vsej naši državi, da ponese v najod-daljenejšo vasi kulturo in najiredek. Ker bo ta razstava potujoča, bo velikega pomena za naše kmetijsko prebivalstvo, ker bo šla iz kraja v kraj ler pokazala najnaprednejšim in najzaoslalejšint našim kmetovalcem najboljše jirnktične metode ter jim dajala pouk v vseh panogah higiene in gospodinjstva ter jiokazala na la način kmetovalcem vse naše države pot do novega napredka. Izvršni odbor vrbi vse jiriprave, ki so potrebne za dosego uspeh«. Delo zelo podpira minister za jiromet ing. Lazar Radivojevič, ki se mnogo trudi za uspeh našega kmetijstva, kolikor njegov resor to dopušča, ler jo podpiral čebelarstvo, veterinarstvo in sploh vse one akcije, ki so v /4vezi s kmetijstvom. Ker se mnogo zanima za potujočo kmetijsko razstavo, je minister za promet posla! v Francijo svojega posebnega strokovnjaka, da v Franciji zbere vse za tako razstavo potrebne podatke, tako pri državnih kakor privatnih uslanovah. Ministrstvo za jiromet je za to razstavo pripravilo poseben vlak z 20 posebnimi, za to urejenimi vagoni. Za časa potovanja razstave bo ministrstvo dalo na razpolago posebno železniško osebje. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo pripravljalnemu odboru na razpolago neobhodno potrebne strokovnjake za ureditev oddelkov ler vse, kar je liotrebno za ureditev in prireditev razstave. Za dosego popolnega uspeha razstave je povabil odbor na sodelovanje kot eksperte strokovnjake z univerz, ministrstva za trgovino in industrijo, Centralnega presbiroja, centralnega higijenskega zavoda ter zadružnih in drugih ustanov, ki so vsi vabilo sprejeli. Naši najboljši strokovnjaki bodo podpirali razstavo za časa organizacije ter za časa potovanja po državi, lako da bodo vodili in podpirali organizacijo razstave naši najboljši strokovnjaki, agronomi ter najnaprednejši kmetovloi, ki nam služijo za garancijo, da bo razstava dosegla svoj cilj: napredek vasi. Potujoča razstava bo imela več oddelkov ler se bo v glavnem delila v poljedelski, biljčno-industrij8ki, vinogradniški, sadjarski, oddelek vzglednih in kontrolnih postaj, selek-cijskih postaj, državnih kmetijskih posestev, privatni napredni posestev, zadružniški, ovčarski in živinorejski, mlekarski, higijenski, čebelarski, gospodinjski in tir. Poseben oddelek bo oddelek za pro-pagando, ki je jiosebno namenjen za dvig higijene ha razstava in načina gospodinjstva v vasi. Vršil bo propagun* do z prikazovanjem filmov, z razdeljevanjem brošur, knjig, slik, modelov, načrtov itd., ter bo na tu način skušal obrniti pozornost kmečkega ljudstva na glavne in najvažnejše naloge, katerih izvršitev je potrebna za dvig sela ter širjenje kulture sploh. Posebno velik interes. Posebno velik interes bo v razstavi posvečen oddelku zu zadružništvo in kmetijske organizacije, kjer se bo pokazal ruzvoj iu moč zadružništva v naši državi, ker je lo najvažnejši faklor v razvoju našega narodnega gospodarstva. Na razstavi bo videti organizacijo in uspehe kreditnih, kon-sunmih, nabavljalnih in vseh drugih zadrug, ki obstojajo v naši državi. Prierditev potujoče razstavo jo zbudila veliko zanimanje pri vseh kmetijskih strokovnjakih tako pri nas kakor v inozemstvu. Izvršilni odbor dobiva mnogo ponudb za jiodjioro ter mnogo vprašanj za informacije. Odbor je odredil posebne referente za poedine oddelke razstave. Odbor intenzvino dela zn razstavo ter konferira z osebami, usatnovami in organizacijami o ureditvi poedinih oddeklov. Razstava bo krenila na pot v toku oktobra t. 1. Urad izvršnega odbora sa nahaja v. palači ministrstva za promet, soba 2S'3, kjer tajništvo uraduje dnevno od 9 do 12 dopoldne za zainteresirane osebe, ki dobijo lu vse |>otrebne informacije. Zagrebška vremenska napoved: Nespreiiieit Ijivo. Po vsaki kopelji bodisi hladni ali topli namočite mali robec ali brisačo z „ALGO" in nalahko uadrgnile telo ©2*ca.sfiiia boste prlfetno in irejno svežost ALGA dobiva se povsod 1 stekleuica 16 Din Naval nu svobodo tiska v Nemčiji Odslej bodo Hsti morali prinašati uradna sporočila Berlin. U. avg. AA. NVolff poroča: Predsednik Hindcnbuig jc Mloči izdal novo uredbo, ki je bila že najavljena in ki izpreminja predpise prejšnje uredbe o tisku. S snočnjo novo uredbo se uvede strožja ccnzura glede izrabe zakonskih pravic. Od vseh perijodičnih spisov, ki izhajajo na področju Nemčije, se sme zahtevati, da natisnejo uradna sporočila in odgovore z uradnega mesta in na prej objavljene članke v dotičnih listih. S to odredbo se izpremeni in izpopolni uredba o svobodi tiska in obvezah listov v toliko, ker sme omenjena zahteva glede objave uradnih sporočil izvirati samo od najvišjih oblasti države ali posameznih sestavnih delov te države. Isto velja tudi za objave in sporočila najvišjih pokrajinskih oblasti, kadar se ta sporočila objavijo v obliki uradnega proglasa, vendar se taka objava sme za-) htevati od uredništva periodske publikacije samo ! tedaj, če se s to zahtevo sklada tudi notranji mi-! nister nemJke državne vlade. Ta uredba uvaja tudi novo prakso za pospešitev sodne procedure in postopka pri pritožbah prepovedanih listov. razsaja Jetiha najbolj pustoši v okolici Maribora V svoji letošnji objavi statističnih podatkov je OUZD v Ljubljani objavil med drugim tudi »Zemljevid delavske jetike , iz katerega je razvidno število jetičnih obolenj zavarovanih delavcev v letu 1929 v območju posameznih ekspozitur OUZD-a z odgovarjajočimi absolutnimi in relativnimi števili bolezensko podpornih dni. Jelika najbolj pustoši v območju ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Namen tc^a zemljevida je ^ztolmačen v besedilu, katerega tukaj doslovro navajamo: »Najstrašnejša bolezen, vsled katere hira in umira naše delavstvo, jc jetika. OUZD v Ljubljani ie v času od 1. julija 1922 do danes izdal vseh ,;ol'-zei sk'b podpor že rad čelrt mi!'jarde Din. Od tega odpade eno patino ali 50,000.000 Din samo na eno bolezen — jeliko. Vendar so ta ogromna bremena našega ra.ndnega gospodarstva samo kapljica v morju nepram temu, kar bi bilo neobhodno potiebno storiti za ublažPev bede jetičnega delavstva. Zemljevid delavske jetike.. je prvi korak k ugotovitvi jetičnih gnezd, katere je treba v interesu našega delavstva in našega narodnega gospodarstva čimpreie očistiti. Boljie jc namreč obolenje preprečiti, sko je lc mogoče, kakor pa zdraviti bolnika, ko je mnogokrat že prepozno.« Kljub temu, da vse brez izjeme priznava potrebo socialnega zavarovanja in kljub temu, da ni šc nihče resno slavil predloga za demontiranje socialnega zavarovanja, se vedno množijo pritožbe proti socialnim institucijam tako od strani delodajalcev — »radi previsokih bremen«, od zavarovancev — radi prenizkih podpor« itd. itd. Novejša socialna zakonodaja gre za tem. da se kolikor mogoče zadovoljijo težnje delodajalcev in dclavcev. Sredstvo, s katerim se to doseže, jc tako zvano predhodno zavarovanje, katerega namen je preprečiti obolenja, nezgode itd. Korist od tega imajo delodajalci, katerim sc bremena socialnega zavarovanja znižujejo in dclavci, kateri v podporah (hranarini, rentah itd.) nimaio in ne sinejo imeti 100%ne kompenzacije za izgubljeno delazmožnost. Misel preprečavanja nezgod, obolenj itd, se zdi na prvi pogled skoro neresna, toda ako pomislimo na eksaktne statistične ugotovitve, da so mnoge nezgode in obolenja povzročile nezadostne varnostne naprave, neprevidnost delavcev, nehigijenska stanovanja itd., potem je jasno, da sc z izpopolnjevanjem varnostnih naprav, s poukom delavcev, z zidanjem higijenskih stanovanj itd. da mnogo doseči v korist delavstva in narodnega gospodarstva sploh. Po ugotovitvah /.bornicc TOI v Ljubljani znašajo bremena socialnega zavarovanja v dravski banovini letno blizu 100 milijonov Din. V vsej Jugoslaviji pa znašajo blizu eno milijardo letno. Skoraj polovico teh bremen nc steka v Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu potom njegovih okrožnih uradov. Ako k temu prištejemo šc bremena privatnega življenjskega za- varovanja svobodnih poklicev — katero zavarovanje služi v glavnem istim namenom kot javno socialno zavarovanje delavcev — in nadalje bremena elementarnega zavarovanja kapitala in zemljišča, potem moramo cenili vsa bremena iz naslova zavarovanja v Jugoslaviji najmanj na 5 n-.iljard dinarjev letno, katere bi sc dale vsaj deloma drugje v narodnem gospodarstvu koristno uporabiti. Predpogoj za uspešno izvajanje predhodnega zavarovanja tiči v ugotovitvi vzrokov, ki povzročajo obolenja, nezgode itd. in v pravilni določitvi jakosti njihovega vpliva. I.ajični nazori brez zadostne statistične utemeljitve so premnogokrat popolnoma pogreseni in vedno premalo točni, j.er predstavljajo samo subjektivne cenitve mesto ob jektivnega točnega računa. Iz razpredelnic, priloženih letošnji publikaciji OUZD-a, ie razvidno lu4i število jetično bolezenskih dni, ki odpadejo povprečno letno na vsakega člana v posameznih industrijah. Zdravstvo in higijena 2.853 dn; Kemična industrija 2.257 „ Tekstilna industrija 2.151 „ Oblačilna industrija 1.966 Trgovina in skladišča 1.028 „ Poljedelstvo 1.607 „ Gostilne, kavarne in prenočišča 1.551 „ Kovinska industrija 1.443 „ Gledališča, orpsli poklici in razno t.420 ., Kamenje in zemljine 1.327 „ Papirna industrija 1.304 „ Poiigrafija 1.297 „ Usnjarska industrija 1.10«» « Promet 1.163 „ Živilska industrija 1.074 . Gradbena industrija 1.028 „ Gospodinjstvo 0.964 „ Lesna industrija 0.930 „ Pisarne in denarni zavodi 0.905 „ Rudarstvo in topilnice 0.143 „ Vse industrije skupaj 1.396 „ Čudno zveni, tla se najnevarnejša gnezda ie tike nahajajo prav v industrijski skupini Zdravstvo in higijena <, to je prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Toda, ako pomislimo, da se mnogo osobja v bolnicah okuži tekom dolgoletne strežbe jetičnih bolnikov in nadalje na mnogokrat premalo zračne brivske lokale itd., potem nam postanejo take ugotovitve same po sebi mu-ljive. Ženska prednost. Ko učno bi še pripomnili, da so ženski mnogo bolj nagnjene k jeliki kakor moški, in s'cer okoli 50?u. Na vsakega moškega zavarovanca OUZD-a je odpadlo v Iclu 1929 povprečno 1.217 jetično bolezenskih dni, dočim je na vsako rensko odpadlo 1.768 jetično bolezenskih dni. V obratih, ki so jeti:"no nevarni, naj se. loici nam.;čajo izključno moški delavci. Slovo naših Amerihancev Po šesttedenskem bivanju v domovini so se izletniki Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Jolietu dne 10. t. m. zbrali v Ljubljani, da se zopet vrnejo v svojo domovino, v Ameriko. Obedovali in večerjali so v hotelu Miklič, kjer se je zbralo poleg 50 ameriških rojakov tako veliko število njih sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih interesentov, da so bili obširni restavracijski prostori prenapolnjeni. Oficijelnih govorov sicer ni bilo, bilo pa je od mize db mize slišati toliko lepih besed in toliko hvale našega napredovanja, da smo prepričani, da so odnesli naši bratje in sestre od nas najboljše vtise. Govoriil so med seboj ob uri slovesa iz domovine v oddaljeno Ameriko, kako milo in drago jim bodo ostali v spominu trenutki sprejema dne 29. junija na Jesenicah, v Ljubljani in na Viču, dne 12. julija ob priliki nove maše v Borovnici in posebno še dne 26. julija pri Mariji Pomočnici na Brezjah. Spomnili so se na potovanje po Oorenjski in Dolenjski notri do žegnatija pri Ireh Farah v Belokrajim, kjer je pridigoval Rev. Plevnik, župnik v Jolietu ravno iz iste podružnice, kakor leta 1830 prvi slovenski ameriški misijonar škof Baraga. Proti polnoči so se podali naši Amerikanci na postajo. Tu je pel kvartet Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, med pevskimi točkami pa je izročil g. Fran Pavlin zadnji pozdrav domovine odhajajočim. Za ta pozdrav se jim je zahvalil predsednik Jednote g. Opeka. V imenu banske uprave se je od odhajajočih, posebno pa od predsednika K. S. K. J. poslovil izseljeniški relerent banske uprave g. Fink, kateremu so se za njegov trud od sprejema na Jesenicah do te poslovitve iskreno zahvalili. Ko je prišel tržaški brzovlak, so se potniki vkrcali v vagone. Cas odhoda je prišel in začelo se je splošno poslavljanje, kajti z izletniki je prišlo nebroj njihovih tukajšnjih sorodnikov in znancev, ki so se kaj težko ločili od svojih dragih, kakor je bilo težko tudi Ainerikancem, toda klicala jih je nazaj dolžnost, njih delo, njih domovi, družine in posli. Med burnim pozdravljanjem navzočih je vlak krenil proti Dunaju, kjer nameravajo izletniki ostati en dan, nadalje odpotovati v Munchen in Pariz, kjer nameravajo ravnotako ostati en dan. Vse potovanje je zopet aranžirala tukajšnja agilna podružnica Cunard linije, s katere veleparnikom Beren-garia (na njem so izletniki tudi prišli v Evropo), odpotujejo v soboto iz Cherbourga domov, kamor prispejo v petek 21. avgusta. Duhovni vodja Jednote Rov. Plevnik pa odpotuje iz Ljubljane šele v četrtek. Še pred odhodom v soboto so se glavni uradniki Jednote oglasili v Gornjem gradu, kjer so dobili vse tri naše škofe: sivolasega nadpastirja dr. Antona B. Jegliča, knezoškofa dr. Rozmana in mariborskega vladiko dr. Andreja Karlina, katerim so se zahvalili za dosedanjo podporo in jih zaprosili za naklonjenost tudi v bodoče. Tako so najboljše zaključili svoj izlet v domovino. 'M SCMICHTOV ' ' . I ' 1 i RADION PERE SAM ! Majdica obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion. ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Občine dravske banovine v številkah Banovinska gospodinjska šola na Mali Loki pri Št. Lovrencu na Dolenjskem. — Gojenke 2. letnika. Glej poročilo v včerajšnjem »Slovencu« na 2. strani. Prosvetni in socialni dnevi V Grobljah 15. in 18. augusfo Vsa bližnja in daljnja okolica se živahno pripravlja na prosvetno slavje, ki se bo vršilo dne 15. avgusta ob priliki blagoslovitve novega društvenega doma v Grobljah pri Domžalah. V zadnjem času se je program izpopolnil v toliko, da se vrši ob pol osmih zjutraj fantovsko zborovanje. Na zborovanju govorita dr. St. Žitko in profesor dr. Karel Capuder. Zunanja slovesnost se prične ob pol devetih s slavnostnim sprevodom. Ker pride drugi vlak iz Ljubljane ob pol devetih na domžalski kolodvor, se bo seveda pričetek za 10 minut zakasnil, tako da bodo mogli tudi pozni Ljubljančani še pravočasno priti. Ta dan se bodo zopet pokazale narodne noše v vsej svoji pestrobarvnosti in ličnosti. Znano je, da je ravno v naši okolici še mnogo smi-da za narodno nošo. Dekleta se bodo vsa pojavila i pristni slovenski modi. Težje je za fante. Fantje bodo namreč nastopili v narodnih nošah in v skupinah na kolesih. Kolesa so za kamniški, domžalski. vodiški. komendski okraj značilna. Pa se bodo le primerno razvrstili. Po sprevodu bo sv. maša na prostem in cerkveni govor knezaškofa dr. Gregorja Kožmana. Prav ta okolnost, da bo vsa cerkvena opravila izvršil naš vladika, dajo prireditvi poseben sijaj. Na prosvetnem taboru takoj po cerkvenem opravilu nastopi s slavnostnim govorom dr. Marko Natlačen. Za govor dr. Marka Natlačena vlada Jubilej zvestobe in dela 'Nedavno je obhajal gosp. Jakob Žirovnik iz Stružišča pri Krunju 10 letni jubilej dela. Pred 40 Ieli je vstopil v službo kot vajenec pri tvrdki V. Majdič v Kranju. Že kot 14 letni deček je pokazal svojo zmožnost in zvestobo do hiše in to je znal veleindustrijalec pok. Vinko Majdič ceniti. splošno zanimanje. Prav njegov govor je mnoge usmeril 15. avgusta v G robi je, čeprav so bili od početka namenjeni morda na planine ali na kak drug izlet. Med opoldanskim odmorom bo preskrbljeno pri domu na prostem za kosilo. Med kosilom igra godba. Na razpolago bodo topla in mrzla jedila, dvojno vino in pivo. — Popoldne bo .jji istem prostoru prosta zabava, pri kateri igrata dve godbi in nastopijo okoliški j>evski zbori. Vsak dan pričakujemo ugodne rešitve prošnje za polovično vožnjo. Od kolodvora v Domžalah do novega doma je 15 minut. Za prihod na prireditev in zvečer za odhod 60 ugodne in številne železniške in avtobusne zveze. 16. avgust. Socialni dan. Predavanja in debate o sodo' nih socialnih vprašanjih v dvorani novega doma. Govorijo najboljši slovenski znanstveniki in javni delavci in sicer: dr. Aleš Ušeničnik (Izrastki sodobnega socialnega nereda v Evropi), dr. Janez Ahčin (Enci-klika Quadragesimo anno), dr. Alojzij Kuhar (Kako naj se vzgoji naš delavski naraščaj, da ostane katoliški tudi v tovarnah in obratih), dr. Joža Ba-saj (Kmet in sedanja gcsjiodarska kriza), dr. Miha Krek (Katoliška prosveta v slovenski kmelsko-delavski prosveti). | sla iskala pač vedno tam, kjer je isto edino pričakovati. Jubilant še danes hodi redno v službo, saj bi brez. Majdičeve hiše skoraj ne inogel živeti. Tam se je tekom dolge dobe lako uživel in bi od samega dolgega časa začel hirali, če bi ne incgel vršiti službe za Majdičevo hišo Zvestemu in še čil' mu jubil-ntu želimo, da bi mu Bog dal moči, dn bi obhajal na s dnnjem mestu vsaj še zlati jubileji Čast jubilantu. Majdi-čevi hiši pa spoštovanje! »Samouprava« prinaša v št. 7 zanimiv in pre- t gleden članek o številu, razdelitvi in jakosti občin : v naši banovini, ki je bil sestavljen na podlagi 1 rezultatov, ki jih je prineslo ljudsko štetje po stanju prebivalstva med 31. marcem in 1. aprilom. Po tem štetju ima dravska banovina 1043 občin z 1,120.584 prebivalci. Najprej naj omenimo, da je štetje pokazalo, da prevladujejo v naši banovini predvsem male občine. Tako je v dravski banovini 915 občin, ki imajo manj kakor 2000 prebivalcev, torej je teh občin 87 % ali 8/9. Vseh ostalih občin, ki imajo nad 2000 prebivalcev, pa je le 128 ali 13% ali 1/9. Nadalje je zanimiva razdelitev občin po ožji lestvici. Manj kakor 100 prebivalcev imajo 4 občine. Manj kakor 500 prebivalcev ima 386 občin ali 37 %. Teh občin je največ. Od 500 do 1000 prebivalcev ima 354 občin, kar znaša 34 %. Od 1000 do 2000 prebivalcev ima 171 občin ali 16%. Od 2000 do 5000 ima 114 občin ali 11 %. Od 5000 do 10.000 prebivalcev zmore le še 11 občin. Nad 10.000 prebivalcev pa zmorejo le 3 občine. Občine po svoji moči prebivalstva niso enakomerno razdeljene po banovini. Močne občine« ima zlasti krški, ljubljanski. kranjski, laški in novomeški okraj. Izredno veliko število malih občin pa premorejo niursko-soboški, oba mariborska, ptujski, ljutomerski in šmarski okraj. Razmeroma visoko število prav malih občin imata še kamniški in litijski okraj. V ostalih okrajih pa so večje ali manjše občine sorazmerno jiomešane med seboj. Prekmurje ima glede občin vse|iolno zanimivosti. Tam sta okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Oba imata skupaj 170 občin. Med temi je 100 občili z manj kakor 500 prebivalci, 3 pa imajo celo manj kakor 100 prebivalcev. Vzrok leži v tem, da so se vsled ukinitve madjarske občinske ustave organizirale skoro vse vasi kot samostojne občine. —• Ljubljanski okraj ima med drugim 8 občin z nnd 3000 prebivalci. Kranjski in krški okraj imata po 6 takih občin, novomeški okraj 5 občin, laški okraj pa 4 občine. Mesta so napredovala prav malo. Rekord ima brez dvoma mesto Višnja gora s 363 prebivalci. Lož jih ima 621. Tudi Radovljica izkazuje samo 836 prebivalcev. Nekatera druga mesta, n. pr. Radeče in Krško, pa imajo precej visoke številke (3938 in 5473). To pa zato, ker občina ne obsega samo okoliša mesta. Zanimive so nadalje še industrijske in zdraviliške oziroma letoviške občine. Najmočnejša industrijska občina je Trbovlje s 17.179 prebivalci. Trbovlje so torej tretja občina v naši banovini, ki ima več, kakor 10.000 prebivalcev, poleg Ljubljane in Maribora. Prva industrijska občina za njimi so Jesenice s samo 6383 prebivalci. Ostale industrijske občine pa imajo od 4000 do 2000 prebivalcev. Industrija je seveda razvita tudi še po mnogih mestnih občinah, ki pa radi nje seveda še nimajo industrijskega obeležja. Največja letoviška občina je Bled s 2757 prebivalcev. Tudi Bohinjska Bistrica ne zaostaja mnogo za njim, saj ima 2501 prebivalca. Dolenjske Toplice imajo 2480 prebivalcev, Dobrna 1856, Kranjska gora 1629. Najmanjša je Rogaška Slatina s 466 prebivalci. Kmečke občine so po številu prebivalstva silno različne. Tako ima šmihel pri Novem mestu 8774 prebivalcev, Cerklje pri Krškem 5030. Živo nasprotje teh pa sta vasici v Prekmurju, LukaČovci z 51 prebivalci, ki so najmanjša občina v dravski banovini, in Novi Breznovci s 53 prebivalci. Gorica pri Brežicah ima tudi le 94 prebivalcev. Občina Hudo pri Višnji gori 156. Za naloge, ki jih dobivajo občine sedaj, je večina naših občin mnogo premajhna in veliko število malih občin samo ovira upravno postopanje in napredek. Sicer pa se obeta nov zakon, ki ho uredil tudi to vprašanje in združil sedanje raztrgane občine v močnejše gospodarske enote. V nedeljo na Žalostno goro Ker je bil podpisani skoro tri tedne na poto-l vanju po južnih pokrajinah naše lepe Jugoslavije, zato se z mnogimi kljub ponovnim obiskom ni mogel porazgovoriti in jim dati zažcljenih pojasnil o svojcih v Ameriki, da si bi bil to rad storil. Da vsaj deloma ustrežem vsem svojim cenjenim prijateljem in znancem, se bo s privoljenjem kompetentne cerkvene oblasti vršila dne 16. t. m. na Žalostni gori pri Preserju ob 10. uri dopoldne slovesna služba božja s pridigo, ki jo bo opravil č. g. prof. dr. Fr. Trdan. Zato vljudno vabim vse svoje prijatelje in znance in vse one, ki hočejo imeti morebitnih obvestil o svojih dragih v Ameriki, da pridejo prihodnjo nedeljo na Žalostno goro. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 16. t. m. na Žalostni gori pri Prcserjul Anton Grdina, predsednik Baragove zveze. „Kamničan" si *e polomil rebra Prav sladko sem sjial ob enakomernem laktu, ki nam ga je udarjal »kamnifanc. Pa sem se nenadoma zbudil — le zakaj? Ravno je na Homcu zvonilo Zdravo Marijo«. Pa kako! Lepo to. da smo se ustavili, kdo bi mislil, da je »kamničanc lako jiobožen. Kmalu sem pa uvidel, da je zadeva drugačna, zakaj železničarjem se ni prav nič hotelo molitve, marveč so nemirno tekali sem ter tja, pa kar nič niso fKivedali. Pravijo, da so se ubogemu Stopnjeval je v službi od vajenca do podmlinarja, zadnja leta pa vrši zelo odgovorno službo električne centrale. Tudi jubilantov oče je bil pri Majdi-čevili v službi nad 40 let. Kol 23 letni mladenič se je poročil z Marijo Bajželj. Z njo je delil veselje in žalost. Srečen zakon je dal 14 otrok, od katerih pa jih živi danes le 4. Leta 1927 mu je zvesta družica mnrla. S polnočjo žene in s svojo varčnostjo si je oskrbel lastno ognjišče, kjer namerava uživati na večer življenja zasluženi pokoj. Umevno je. da življenje ni teklo vedno pod solnčnimi žarki. Prestati je moral zvesti zakonski uar marsikak udarec. Pomoči in tolažbe Zopet žrtev rave P o n o v i č e , 10. avgusta. V nedeljo, dne 9. t. m. popoldne se je pripetila v PouoviČah pri Litiji smrtna nesreča. Utonil je gojenec Loboda Viljem. Del gojencev vzgajali* šča se je šel pod nadzorstvom prefekta Krirncu v Savo kopat. Loboda je bil plavač ter je nekaj časa plaval po vodi. kar naenkrat ga je zgrabil krč. Klical je na pomoč, sogojenci so takoj prihiteli, da ga rešijo. Gojenec Zupan ga je prijel za plavalne hlače in ga porival k Uregu, pa se mu jc izmuznil in se začel potnpljati v globino. Ker se je Zupan sam bal, da ga Loboda ne potegne s seboj v globino, je opustil nadaljnje reševanje. Truplo so dolgo časa iskali s pomočjo čolnov in drogov, jiolapljači so se spuščali v globino, da bi ga spravili ven iz vode. pa ga ni bilo mogoče zapaziti. Ta dela se danes nadaljujejo. Če ga ne bodo mogli najti, je pričakovati, da bo voda truplo naplavila na sipine pri postaji Sava. V Ponovičah je nujno, da se hodijo gojenci kopat v Savo. ker v vodovodu primanjkuje vode in se gojenci radi tega ne morejo do dobra umiti v domači kopalnici. Potreba pa je. da se dobro očistijo, ker prihajajo prašni iu znojni od dela domov. Da vsn.i nekaj odpomorejo pomanjkanju vode, pridejo večkrat gasilci iz Litije in napolnijo z brizgalnami rezervoar iz bližnjega potoka. Tragična nesreča je napravila veliko žalost v zavodu. Gojenci so potrti posedali po klopeh na dvorišču, nikomur ni bilo do običajne igre, vsakdo je premišljeval žalostno sogojenčevo usodo. Gojence Loboda se je v zavodu učil krojaŠtvn ter dobro napredoval. Sorodnikom izrekamo ob tej izgubi naše sožalje. kamničanuc polomila rebra in ef=r sem videl, da so stroju neke ročiee prav žalostno štrlele iz boka. >V špilal bo moral, tako smo uganili popotniki. >Kaj bo pa z nami, ko se pripravlja nevihta in se dela noč?« Kar peš si pomagaj, ali pa čakaj. In tako smo storili, kakor je bilo komu ljubše. Pač mislim, da bi se spodobilo, da hi železniška U|>ra-va f>oslala avtobus. Pa se ni nič tega zgodilo. Eno uro daleč so se nekatere Irpinke mučile z ogromnimi tovori za kamniški sejem naslednjega dne. Nekateri so pa čakali in dolgo so čakali. Namesto ob pol 8 zvečer so se pripeljali v Kamnik ob eni zjutraj. To se je zgodilo dne 10. avgusta leta 1931 in liravijo, da ne prvič, verjetno pa tudi ne zadnjič. Torej »kamničanc ne nosi nezasluženo svojo znano slavo! Bolj prav pa bo, če železniška uprava napravi tej tradiciji konec. Murska Sobota Sadjarske prireditve. Nedelja je potekla v znamenju sadjarskih prireditev. Na Cankovi jc bilo zborovanje sadnih trgovcev. V Pertoči in pri Sv. Juriju pa sadjarska predavanja. Vse tri prireditve so lepo uspele. Umrla je v Črncih 80 letna Sevec Frančiška, Pokojna je bolehala 10 let. Praga : Mura 8 : 2. Hazena Mura jc v nedeljo igrala proti hazeni Praga. Doživela je velik poraz v razmerju 8 : 2. Poraz je povzročila netre-niranost. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za učiteljice na dr. Krek. mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani bodo od 22. avgusta zvečer do 26. avgusta zjutraj. Priglasiti se je še ta teden. Živahen ljubljanski trg. Odkar so dozorele zgodnje hruške, jabolka in slive, so stojnice na gosto zasedene na zelenjadnem trgu. Prav malo manjka, pa bi še spodrinile kmetice in branjevke ubogega Vodnika z njegovega častitega mesta. Ker je od kumaric pa do peteršiljčka vsega v izobilju, ljubljanske gospodinje in kuharice v celih procesijah romajo dopoldne na trg, ki ves odmeva od glasov klepetavih jezičkov. Od 8 do 10 je na trgu taka gneča, da do nekaterih stojnic skoro ne prideš. Upamo, da bo prijetni živžav na sadnem trrfu še dolgo trajal v dobrobit naših želodcev. Ljubljana 10 letnica vladanja kralja Aleksandra Ljubljana 11. avgusta. Poročali smo že, da bo mestna občina ljub-I :■' ska v proslavo lOletnega vladarskega jubileia Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. imenovala novo zavetišče za artilerijsko vojašnico: Zavetišče kralja Aleksandra 1. Spored programa bo v glavnem sledeči: Dne 17. avgusta bo svečana služba božja v stolnici. Ob li odpoldne se bo vršila slavnostna seja ljubljanske občinske uprave, nato pa polaga- HaghetSša vročina minila? Od sv. Jakoba pa tja do Vel. Šmarna so pasji du.-\', ko običajno zavlada najhujša vročina, kar .<•' jo letos ludi dejansko primerilo. Julija je bila v 'liri najvišja temperatura 33.8 iu to 13. julija, ko je Ljubljana porabila tudi doslej največjo množino vole. Vročina pa je ti. I. m. pretekli četrtek dosegla \ ;šek, nakar je nastopilo deloma deževno, n močno spremenljivo vreme. V četrtek je vladalo totalno brezvolrije in zato je bila vročina še neznosnejša. Na vrtu ženske bolnišnice na Stari poti imajo najboljšo vremensko hišico, urejeno po angleškem vzorcu. Termometri >o tam zabeležili, da je znašal tega dne maksimum temperature v četrtek opoldne 34.4 C, a na metereolcškem zavodu 33-6 C. To je bila senčna temperatura. Šolnina temperatura, mejrena z aktinometrom, pa je t;i dan znašala 58.6O. Mnogi Ljubljančani so se čudom čudil', ko so opazovali običajni termometer, ki je v njeni •živo srebro zlezlo le do 50C. Višje ni moglo. ker so navadni termometri gradirani samo tlo 50 C. V petek so se pojavili nalivi, ki so že močno ohladili ozračje. Od včeraj je nastopilo že hladnejše vreme. Pričakujejo, da je najhujša vročina že za nami. To bi si pač želel kmetovalec, kajti po mnogih krajih je nad 2 meseca trajajoča vročina z malimi presledki povzročila veliko sušo in pomanjkanje vede. Kar niso uničile razne nevihle, je še suša pokončala in so po nekaterih krajih uničeni vsi poljski s uleži Stavbno gibanje V Pieleršnikovi ulici za Žabkarjevo vilo so •pričeli pokrivati zgradbo za enonadstropno vilo ■,!csp. Pavlina. Solidna dela izvršuje tvrdka O. T8n-nii Ob isli ulici slo korakov naprej so pokrili enonadstropno hišo g. sinka ter so pričeli zidovje omelavnti. — V Slaničevi ulici izvršujejo slrešna dela na enonadstropno obsežno hišo g. Mijo Tavze-sa Obe hiši gradi stavbenik Anton Mnvrič. — V bližini ie stavbe malo naprej postavljajo streho em.n-id.strcpni hiši gdč sester Snoj, lastnic znane trgovine v Prešernovi ulici. Hišo gradi Prva slov. zidarska zadruga. — Ob koncu zasilnih pritličnih mestnih hiš v ;sti ulici je že pod streho enonad-siri.pna hiša gespe Pinlarič katero gradi zidarski m. -st?" Vinko Borec pod vodstvom stavbne družbe Zidarskih mojstrov . — V Janševi ulici po-lagajo strešni stol na stavbo za pritlično hišo gosp. (ta, — V začetku iste ulice pa dokončujejo enonadstropno vogalno hišo goap. SuSterSiča; vselitev bo mežna 1. septembrom t. L — V Lavri-čevi ulici so pričeli s temeljnimi zidovi za enonad-t i ono hišo 'mestnega monterja g. Antona Komami. Delu na slavbi je prevzel stavbenik Krnil Tomažu-. Hiša bo prihodnji mesec pod streho in bo tako prezimila. — Na vogalu Elnspielerjevk in Ki harid.-ke ulice dovršujejo enonadstropno hišo mestnega računskega uradnika g. Šuštarja in bo v kratkem godna za uporabo. — V Černetovi ulici •i. lali.-o fronto v Beljaško ulico dovršujejo trinad-' io ono stavbo Domu tretjerednic . Zunanjost siavbp je silno priprosta. poživi pa jo nekoliko l dek 7, bnluslndo na Černetovo ulico. Dela iz-\riiijo p-v . :• !ov. zid. zadruga. Na stanovanjski ; v b i ;. Krancela Sonca >o pričeli z. gradnjo pritlični!:;' zidovjn. - Ob cesti v Kožno dolino gradi em.nnd-oropno hišo g. Štefan Žigon. Na njegovi s' jvbi - z.ibeloniraii železubelonsko ploščo nad I nadstropjem in se h:i In teden pričelo pokrivanje hiše. Stavbna dela izvršuje podjetje Bnllelino i;- Kožne doline. — V štrekljevi ulici prihaja pod streho enonadstropna vila voj. kapelnika g. Ocvirka. katero giv.di podjetje Matka Curka. — Gradnja no\io;a štirinadstropnega podaljška hotela g. Mikih.' ob Masaryknvi cisti je v toliko napredovala, da >o preteklo soboto položili strešno železobeton-sko ploščo nad četrtim nadstropjem. Podjetje Ljub-luuKa gradb. družba je dalo delavcem jiošten liki f . katereu j,e bilo zvečer deležno tnal stavbno vndsivo. Stavba ( rafike na vogalu Miklošičeve iu Masarykove ceste dobiva od zgoraj navzdol svi ;.> belo obieko. Stavba bo mogla bili popolnoma dovršena šele začetkom novembra t. 1. • Frančiškanska prosveta oriredi v nedeljo, dne 16. avgusta 1931. izlet na Magdalensko goro. Odhod ob 13.31. uri glavni kolodvor, dani in prijatelji vljudno vabljeni. Katastrofalen potres. Ssizmograf zavoda za metcrcologijo in geodinamiko je zabeležil v noči od 10. na"II. t. in. katastrofalen potres s početkom ob 7.1. v i 27 min. in 37 sek. v daljavi 10820 km in je trajal nad dve uri. Bil jc tako močen, da je vrglo iglo i/ ležajev. Poostritev prometnih predpisov. Kakor ; io informirali, namerava policijska uprava znatno poostriti prometne predpise un ljubljanskih ulirah in cestah. Zadnje čase so se namreč zelo p.gosto dogajale razne prometne nesreče, ki so jih povzročali zlasli kolesarji. Policija namerava z novimi predpisi zagotoviti neoviran promet. Obenem pu opozarja policija tudi pešce, naj s svojim vedenjem na cesti pomagajo uravnovesiti ljubljanski promet. Sredina ceste je namenjena izključno le vozilom. Hodniki pn ne smejo služiti za zbirališča, za razgovore nli pn celo za seje. Pešci naj vedno pogledajo na levo in desno, ko nameravajo prekoračili cesto. Posebne patrulje stražnikov v civilu pa bodo nadzorovale promet vozil. Prometni referent na policiji je pooblaščen, da kaznuje vso neon vi Ine iu nebrzdane voznike z dvojno dosedanjo kaznijo. Pustile vojaške straže pri miru! Uprava policije nas je obvestila, da so se zadnje čase dodajali slučaji, ko osobilo ponoči razni pijanci nadlegujejo vojaške straže ler nočejo ubogati, kadar jili lo pozovejo, naj se odstranijo. Uprava policije zato opozarja občinstvo, naj v lastnem interesu ne hodi v bližino vojaških objektov In straž ter naj se vedno in brezpogojno pokori pozivu straže iu naj se v vsakem slučaju naglo odstrani. Vojaška straža vrši težko In odgovornosti polno službo ler ima orožie, da ga v slučaju potrebe tudi rabi po predpisih. Kdor ho hi vpošleval tega opozorila in hi prišel v kakršenkoli konflikt z vojaškimi stražami. bo od policije brezobzirno in z vso strogostjo kaznovan. nje temeljnega kamna na zemljišču za topničarsko vojašnico, kjer bo ubožnica stala. Zvečer istega dne bo bakljada po mestu s sodelovanjem voiaške godbe in raznih društev in korporacij. Občina bo razsvetlila grajsko poslopje, meščanstvo pa bo ob proslavi jubileja razobesilo zastave. Vse ostale slavnosti so prenesene na dneve od 5, do 8. septembra, ko se bo pod imenom »Kraljevega lcdna-< vršil v Ljubljani velik pevski in gledališki festival. (•) Smrtna nesreča starega postreščka. V ponedeljek ob 7.30 zjutraj se je primerila pred hotelom Unionom ležka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Avto ekonomata graščino Turjak je podrl na Ila 70 letnega postrešča Franca Matjašiča, ki ju dobil hude poškodbe na glavi in v prsnem košu. Matjašič jc bil prepeljan v bolnišnico, kjer je pa že čez nekaj ur umrl. Policija preiskuje tragični slučaj. O Korajža ljubljanskega tesarja. Prijatelj našega lista nam piše: čeprav je minulo že teden dni od dogodka, vendar si Vas dovoljujem opozoriti nanj, ker je bil pač redkost, čeprav »a je časopisje prezrlo. Dne 3. avgusta je namreč splezal na zvonik Št. Jakobskc cerkve, ki je 70 m visok ljubljanski tesarski mojster Martin Sušnik in tam pogumno telovadil. Sušnika je občudovalo spodaj zelo mnogo ljudi, saj je taka izredna korajža v Ljubljani tudi res nekaj redkega, posebno še, ker bo Sušnik obhajal letos že 70 letnico rojstva. O Na trgu se ho napravil red? Vse kaže. da se bo naposled na trgu vendar le napravil red v prometnem pogledu. Nastale so namreč prav dezo-latne razmere ler je zavladala v prometu pravcata anarhija. Policijska uprava se je naposled odločila, da poseže vmes in uredi promet z vozili lako, kakor lo določajo predpisi. Ob navadnih dnevih bu-sla dva stražnika dirigirala ves promet. 2e včeraj sla nastopila svojo službo in zapisala več voznikov, ki niso vpoštevali' predpisov za vožnjo po trgu. Ob večjih tržnih dnevih pa bo promet nadzorovalo več stražnikov. Bil je pač zadnji čas, da se odstranijo le neprilike. Tržnega nadzorstva v tem oziru ne zadene krivda, ker so njega organi obremenjeni z drugimi posli, tako s kontrolo živil in Irga sploh. Pr. linPalača Viktoriac zraven kavarne >Emona« Ordinira od 11 — 12 in od '/,2—3 O Domače sadje na trgu. Zadnje dni je prišlo na trg že mnogo domačega sadja. V prvi vrsti sedaj trg zalaga štajerska s hruškami in jabolki. Prav lepe hruške-maslenke in druge prihajajo iz krajev okoli Brežic in Ptuja. Od tam pride dnevno po več sto košar hrušk. Na trgu so tudi bosanske hruške. Hruške, zdrave in lepe, se sedaj prodajajo po 4—0 Din kg, jabolka pa po 3—5 Din. Grozdja je na Irgu obilo, zato so cene padle. Bosansko, ba-natsko in dalmatinsko grozdje prodajajo že po 0 Din kg. G Aškerčeva cesta se bo otvorila preko bivšega Peichlovega sveta. Po daljših pogajanjih se ji* dosegla sprejemljiva ponudba. Sedanja lastnika posestva g. lrma in Josip Tomšič odstopita svet za podaljšek Aškerčevo cesle do Groharjeve ulice. Stroški za izgradnjo cesle bodo znašali približno 00.000 Din. 0 Nova kanalizacijska dela. Mestna občina predvideva izvršitev raznih večjih kanalizacij, ki pa ne bodo mogle iti na račun rednega proračuna. Zanje bi se najelo posebno posojilo: tako bi slale: a) kanalizacija v zvezi z regulacijo Ljubljanice, b) kanalizacija v Šiški ter c) Trnovega. Milja Gradišča in Rožne doline okro^ 8,300.0r-dan nas I.«; Miha Maleš, keramika; Josip Ciglič, avtolaksi: Mirko Katnič, vodovodna inštalacija; Saksida in drug, družba z o. z., stavbarstvo; Branko Cerjak, brivec; Ivasovič Ivan, soboslikarstvo; Franc Bara sinova, meh. dclavnica itd.; Ivan l.o-gar, pek; Jože Omejc, sedlar; Josipina Dolničar, prodaja živil; Franc Kenk, krznarstvo; Franja No-grašek/- prodaja sadjai zelenjave itd. na debelo; Rudolf Velepič, žaganje drv; Fran Jancžič, trgovina s kurivom in stavbnim lesom; Marija Kraljič, prevozništvo; Kgidij Resman, trgovina z mešanim blagom; Štefan Podunajec, brivcc; Karol Žnidar, avtotaksi; Romuald Fantini, trgovska agentura; Alojzij Brčan, mesar; Ciril Korošec, trgovina z meš. blagom; »Depa«, trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki; Dana Mausar, avtotaksi; Roza Za-noškar, žensko krojašlvo; Marija Kopač, trgovska agentura; Marija Mohorič, trgovina z mlekom; Frančiška Vidrih, strojno pletenje; Herman Pečenko, trgovina s kurivom in stavbnim lesom. © Utopljenec v Gruberjevem prekopu spoznan. Včeraj smo poročali o tragičnem dogodku v Gruberjevem prekopu, kjer je utonil neznan moški. Policija je Se predvčerajšnjem telegrafirahi v Šent Rupert na orožniško postajo, naj obvesti o tem Otmarja Knlencu, čegar naslov so našli v utopljenčevem žepu. Včeraj dopoldne pa se je zglasil na policiji 31 letni Josip Koleni', posestnikov sin z Vrha pri šent Rupertu. Povedal je, da je Otmarjev brat in izrazil sumnjo, da je utopljenec najbrž njegov oče, 72 letni Ignac Kolenc. Ta je že tri tednu popival in se čudno obnašal, Inko daso domači mislili, da se je očetu zmešalo. V spremstvu detektiva Podobnika si ji; Josip Kolone ogledal truplo utopljenca v mrtvašnici pri Sv. Krištofu in v njem res spoznal svojega oč.ela. Pokojnega Kolenca bodo pokopali v Ljubljani. Dve večji tatvini. Skladiščnik Stavbne družbo Ivan Grum je prijavil, da so neznani In-lovi vlomili v skladišče le družbe na šimirlinski tesli 32 in odnesli več predmetov, tako 1 moško kolo znamko Aiglon , 3 sedem do osem metrov dolgo gonilne jermene, 2 zobcaslu strojna kolesu, 3 magnete in i stružno ploščo v skupni vrednosti 0750 Din. Za tatovi ni sledu. —- Druga večja tatvina se je pripetila perici Mariji Zriiušek iz Bizoviku. Tej je dne 10. t. m. neznan tat pobral raz voziček na Novem Irtru velik zavoj perila, losi ge. Nickels-bachur, stnnujoče na lt|oiweisovi 5, Tat jo skupno odnesel 15 brisač,' 0 rjuh, 5 prevlek, vuč srajc, in robcev v skupni vrednosti 3555 Din. Perilo,je po večini zaznamovano z nionograniom A. N. G Nočno službo imata danes lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Km ali, Gosposvetska 10. Naši železničarji obsojajo atentate na. vlake Belgrad, 11. avgusta. A A. Centralna uprava udruženja jugoslovanskih iiacijunalnih železničarjev in brodarjev je imela 8. in i). I. m. plenarno sejo, na kateri z gnjusoni obsoja zločince, ki so i izvršili atentate na naše vlake tur izjavlja sožalje nedolžnim žrtvam. — Po seji jo izdala uprava tale komunike: Trideset tisoč jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, organiziranih v udruženju liacijonalnih železničarjev in brodarjev z največjim studom obsoja početje ogabnih atentatorjev na vlake, ki poslavljajo v sosednjih državah peklenske stroje v mednarodne vagone. Jugoslovanski nacijo-nalni železničarji izražajo sožalje nedolžnim žrtvam zločina ter prisegajo svojemu kralju in domovini, da bodo kot vestni čuvarji z vsemi silami bdeli nad življenjem potnikov. Ker so peklenski stroji prišli v vlake izven mej naše kraljevine, smo prisiljeni apelirali na vest naših tovarišev v sosednjih državah, da tudi oni z bdečo pazljivostjo preprečijo vandnlske napade na nedolžno življenje potnikov ler * f v r *w prt Krt za da s lem ohranijo dosedanji ugled in dobro ime železničarskemu stanu. Proslava utei&mmske us§ave Berlin. U. avgusta. II;. Danes ju bila v Berlinu in po vsej državi proslava vveimarske ustave. Radi gospodarske krize je bila proslava Kolikor mogoče enostavna. Dvorana državnega zbora jo bila okrašena. Ob 12 je prišel Hindenburg, finančni minister Dietrich pa je imel slavnostni govor, o katerem je naglasa I nujnost, da se na podlagi \vei-niarske uslnve spremeni konstilucija v nekaterih posameznostih, da se s tem odpravijo partikularna nasprotslva, dvojno in nasprotujoče si delo, na kratko, da se uresniči to, kar imenujemo državno reformo. Zaključni govor je imel državni kancler dr. Briining, v katerem je ponavljal ta program. Končno so deFilirale čele pred državnim predsednikom llindenburgom. svojega zarocenca ie stresala Izpred mariborskega velikega senata. Žalostna je zgodba, ki se jc obravnavala včeraj v torek pred tukajšnjim senatom petorice; zgodba, kakor jih je nešteto v naših dneh... Posestniški sin Franc Jančič iz Gačnika pri Jarenini se je seznanil s posestniško hčerko 22 letno Karolino Šibek iz Jarenine. Med obema se ie razvilo ljubavno razmerje. Jančič je redno zahajal k Šibckovim in večkrat celo pomagal pri domačih delih. Začetka leta j 1931 pa se je razmerje med obema jelo čezdalje bolj j ohlajevali. Ko jc maja meseca zvedela Šibekova, da i ima Jančič razmerje z neko drugo žensko, jo je to ! sila potrto. Hotela si je biti na jasnem, pri čem da je. Dne 25. maja t. 1. je kakor pravi obtožnica počakala na Jančiča, ko se je v družbi vračal od maše domov. Ko je šel mimo nje, je ni niti pogledat nakar je Šibekova zaklicala, naj malo počaka, ker bi rada z njim nekaj govorila. Jančič se ni zmenil za to, ampak je nadaljeval svojo pot. Stekla je za njim, potegnila samokres ter sprožila iz razdalje treh korakov. Strel pa je šel k sreči lik ob levi strani glave, ne da bi bil Jančiča zadel. Ko ji je Jančič hotel izbiti samokres je sprožila drugič, vendar se naboj topot ni vžgal, nakar ie Šibekova zbežala. Včeraj je Šibekova sedela na zatožni klopi radi poizkusa zločinstva zoper življenje in telo. Zagovarjala se ie s tem, da sta si oba prisegla zvestobo in da sme drug drugsga ubiti, čim bi kršil to prisego; tudi ni hotela Jančiča obiti, ampak samo preplašiti. Razpravo je vodil ss. Lenart, dr. Tom-bak. Habermuth, dr. Čemer in Kolšek prisedniki. Zapisnikar Miškot, obložbo je zaslopal dr. Zorjan. Obtoženka ie bila obsojena na šest mesecev zapora. Sodišče se ni moglo prepričati, da je imela namen Jančiča usmrtiti. Bitka s tihotapci Izdatno oblo/cni so se približevali meji pri Sv. Križu z nakano v srcu: spraviti preko meje 2 kg saharina, 1 kg tobaka za noslanje, 200 kom. užigalnih kamenčkov in druge slične šmiiglarske-robe. Sila oprezna je ta tihotapčad! Pa je še več opreznosti in čuječncšti na drugi strani. Ko so 34 letni Oto Rozman ter dva brata Škrlec menila. Ca so že opravili svoj tihotapski posel, je zadonel krepek Stoj ; v tem trenutku sta se brata Škrlec zasukala ler z uprav rekordno brzino stekla nazaj onstran meje. ravno lako ic poizkusi! tudi Rozman, ki mu pa tii bila sreča mila. Obmejni stražniki so oddali šest strelov, na katere so s streljanjem reagirali tudi drzni tihotapci. Končno se je posrečilo našim obmejnim nr^pnnni Rozmana uieti: našli so pr i njem se 1*1 nabojev za samokres.. Tihotapsko robo so zaplenili. Obsodba se je glasila; 57 jurčkov a!i leto dni zapora. Rozman ni imel denarja in je nastonil zaporno kazen. Ostala dva pa že bosta ob priliki. .. DEKUšKJ ZAVOD »VESNA« V MARIBORU Popravni izpit na ženski obrtni šoli bo 12. IX., začetek oh 8. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko obrtno šoln bo i.sli dan od 8 do 12 in od 15 do 17. V internat Vesna« se sprejemajo ledi učenke drugih srednjih šol. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda. Jesenice Tuiistc. ki prihajajo z izletniškim vlakom na Jesenicc, opozarjamo, da je vsako nedeljo ob 8, torej takoj po prihodu turistovskega vlaka, v župni cerkvi sv. maša. Marsikateri turist se je le ugodnosti in prilike poslužil, mnogi pa so, ki tega ne vedo. Komur pa je na tem, da se čimprej izogne zatohlemu dolinskemu zraku, ta naj se pa požuri do Sv. Križa, kamor bn ravno prav prišel do 9, ko 1 se ondi vrši dopoldansko opravilo. Pri sv. Križu je namreč več gospodov duhovnikov na letovišču in tako so v sedanjem času sv. maše tudi tekom dopoldneva. Jeseniško carinarnico bodo vendarle pričeli graditi. Slala bo na obširnem občinskem zemljišču, na tako zvanih 'Žalah, lam. kjer so sc doslej ustavljali popotni cirkusi in vrtiljaki. Pretekli teden so pričeli s predpripravami, in sicer s tako silo, da dela niti v nedeljo niso mogli ustaviti. Mimoidoči j so zmajevali z glavo, češ, da je slab začelek, ka sc mora takoj prvo nedeljo skruniti Gospodov dan. , Renomirana stavb, tvrdka Tonnies, ki ie delo prevzela, bo prav gotovo ludi brez nedeli in praznikov delo dovršila v določenem roku. Vesel dan ie bil za jeseniške gospodinje, namreč preteklo nedeljo, ko so čule uradni razglas, da sc sme odslej goveje meso prodajati po I 14, 12 in 10 Din. > Slovenčcv boj proli prelbanitn i cenam mesa ic segel torej ludi do Jesenic. Smo pa □ Ob desetletnici vlade Nj. Veličanstva kralja priredi Mariborsko slovensko žensko društvo v nedeljo, dne 10. t. m. znakovni dan in konccrt v mest. parku v prid nove zgradbe na Počitniškem domu kraljice Marije« na Pohorju. Pri koncertu svira vojaška godba. Najlepše se oddolžimo svojemu vladarju, da ob 10-letnici njegovega plodo-nosnega delovanja prispevamo k temelju doma, katerega naloga bo, čuvati zdravje naše mladine. □ Diplomski izpit je napravil te dni na llin-denburški politehniki oziroma mestni inženjerski akademiji v Oldenburgu Mariborčan Josip llalb-widl sin tukajšnjega uglednega hotelirja llaib-dla. S tem si je mladi inženjer, ki je svojčas zaslovel v našem mestu radi uspelega poizkusa, ki ga jc bil napravit v bližini Treh ribnikov z modelom raketnega letala, pridobil naslov inženjerja za zra-koplovstvo. —■ Ob tej priliki naše najprisrcnejse čestitke! □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8—12 in 15 do 18. (J Najstarejša mariborska gcueracija izumira. V visoki starosti 03 lel je umrla včeraj v svojem stanovanju v Krčevini 25, gospa Josipina Ledinek, vdova po finančnem komisarju. Pogreb blage in plc-menile pokojnice bo jutri ob pol 17 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Svetila ji večna luč! □ Smrtonosnim poškodbam je podlegel včeraj v tukajšnji bolnišnici posestnik Anton Bolšnik, ki liiu je bil njegov svak kakor smo že včeraj poročali, prereza! trebuh. Zadevo ima sedaj v rokah oro/ništvo. □ Mariborski časnikarji so v ponedeljek popoldne na prisrčen proslavili 50 letnico svojih stanovskih tovarišev Franja /ebota in Vckoslava Špin-illerja. Ob tej priliki jc predsednik tukajšnjega novinarskega kluba Udo Kaspcr s primernim vuščil-nini govorom izročil obema slavljencema spominski darili, nakar so spregovorili še Radivoj Rehar, Mirko Golob, Fran Brozovič in drugi. Slavljenca sta se za prisrčne česiitke toplo zahvalila. Omenjena proslava je potekla v znamenju v/orne stanovske solidarnosti in vzajemnosti mariborskih časnikarjev. [J Povratne vozovnice za Mariborski otok. --Mestni avtobusni promet nam sporoča: od srede naprej se upeljejo pri vožnjah na Mariborski otok posebne returne vozovnice, ki stanejo pel dinarjev. Občinstvo sc naproša, da omenjene vozovnice spravi in da jih hrani do povratne vožnje. □ Z motornim kolesom je zavozil v brzojavni drosr 2S letni železničar Jurij Rožanc včeraj popoldne na tržaški cesti. Dobil je izredno nevarne poškodbe na glavi ter pretres možganov. □Sin našuntal fante zoper očeta! V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 56 letnega posestnika Štefana Režonjo iz Vratjevca, vsega obtolčenega in zdelanega. Režonja ni mogel nekaj dni ničesar govoriti in jc šele včeraj izpovedal, da so ga fantje ponoči pričakali, ko se je vračal od dela domov, ter navalili nanj z ročico in neko verigo. Poškodbe so bile tako občutne, da je Režonja obležal v nezavesti; zatrjuje, da je sin našuntal fanle, s katerim sta si radi nekih dediščinskih zadev navzkriž. Zadeva bo imela ;voj zaključek pred sodiščem. □ Na Koroški cesti 83 je umrl v starosti 60 let zasebnik Anion Valeskini. Pogreb je jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Blag mu pokoj! □ V kup kamenja je zavozil pri vožnji proti Mariboru 24 letni Vlado Weiksl, ko mu je motorno kolo radi opolzlih tal zdrselo na stran. Pri padcu jc zadobil poškodbe na glavi. Zdravijo ga v mariborski splošni bolnišnici. mnenja, da bi bile cene mesu na Jesenicah lahko še cenejše, ker jeseniški mesarji imajo gotovo mani režijskih stroškov kakor pa ljubljanski. Vsak seka v svoji hiši, nimajo stojnic, cenejšo klavnico, kratko pot za prevažanje itd. Morda bi se pa v tej gospodarski krizi dale le šc nekoliko znižati cene. Olepševalno društvo, ki je lako krepko prijelo za delo, bi dobro storilo, ako bi poskrbelo, da bi ob tržnih dneh iz drevoreda izginila nesnaga, ki jo puste tam konji, ki pripeljejo pridelke na Irg. Glavno jeseniško šetališče bi pač zaslužilo, da mu omenjeno društvo posveti vso svo- jo pažnjo. Trbovlje Podružnica SPD Trbovlje gradi na Mrzlici nov planinski doni, ki bo po trudapolnem delu v par lednih končan. Vsled tega razpisuje službo stalnega oskrbnika v planinskem domu. Pogoji so razvidni pri g. Dragu Radcju, trgovcu, Trbovlje. Pismene ponudbe do 20. avgusla 1931, pri podružnici SPD Trbovlje. FOTOAPARATE ^^^^ 'vl'dk /.oiss-ikoil Ivodenstock. Voiglliinder, \Velta, Cerlo itd. iina vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! — Dnevna kronika Koledar Sreda, 12. avgusta; Klara, devica; Hilarija, mučeuica. No vi grobovi -f- V Kamniku je umrla gospa Ana Potočnik .•oj. Lricu. Pokopali jo bodo danes popoldne. Blag ji spomin! Preostalim nase sožalje! -j- V Metliki je umrla gospa Julijana Hre-'jioi-ii! roj. Sturui Pogreb bo danes popoldne ob 5. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše sožalje! Ostale vesti — Kraljev teden. 17. avgusta letos bo minilo deset let, odkar je po smrti kralja Petra L Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander I. Vsa država bo ta radostni dan proslavila s posebno slovesnostjo, saj jo naš narodni kralj uspel v teb desetih letih svoje vlade pronikniti s svojo ljubeznivostjo, z ostrim umom in s svojo dobrohotnostjo v srca vseh jugoslovanskih državljanov. — Mesta in pokrajine bodo tekmovale, kdo bo bolj imenitno in primerno proslavil 10 letnico kraljevega vladanja. Ljubljanski občinski svet se je ludi že bavil s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepov enodušno sprejel nasvet, naj jesenski festival v Ljubljani ki bo dosegel višek v odkritju spomenika kralju Petru L, nosi ime Kraljevega tedna. Tako se enako oddolžimo spominu kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra f. — Ogromno množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju spomenika kralju Petru, se bodo udeležile tudi ,'seh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo pod geslom »Kraljevega tedna«, strnjene v mogočne falange, manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja in združene domovine. — Abiturijentom! Tovariši abtiurijenti, ki nameravate študirati na ljubljanski univerzi in re-flektirate na znižani relutum v akademski menzi, pišite po nabiralno polo. Pri reševanju prošenj se bo poleg drugih okolnosti upošteval predvsem tudi nabrani znesek. Menza prične poslovati v začetku oktobra, formularje za prošnje dobite v pisarni D. P. D. Za vse informacije se obrnite na naslov: Dij. podp. društvo, Miklošičeva c. 5. _ Tečaj za koserviranje na Dr. Krekovi mešč.-gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani je od 17. V t II. do 22. VIII. 1031. Začne se v ponedeljek ob dveh popoldne. Vpisnina 200 Din, oskrbnina za notranje 150 Din. Notranje prinesejo s seboj tudi 2 rjuhi, brisačo in prtič (servijeto). — Državna realna gimnazija v Kranju. Prijave za popravne izpite se sprejemajo do vštetega 24. avgusta. Izpiti se bodo vršili od 25. avg. dalje po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski. — k sprejemnim izpitom za I. razred se jo treba prijaviti dne 21. avgusta pismeno ali ustno. Pismene prijave morajo bili kolkovane s 5 Din. Pri prijavi naj se predložita krstni list n izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne 'iule. Zakasnele prijave k sprejemnim izpitom se bodo sprejemale še 25. in 20. avgusta. Razpored sprejemnih izpitov se bo naznanil pri prijavi, sprejemni izpit je po čl. 1. Pravilnika o spre-emnih izpitih obvezen i za redne učence i za )rie, ki hočejo polagati privatne izpite, počenši s 1. razredom. Vpisovanje učencev-novincev bo 1. septembra od 8. uro dalje, vpisovanje lanskih učencev pa 2. septembra dopoldne. Zamudniki se bodo vpisovali še 3., 4. in 5. septembra od 10. do 11. ure. Ostale odredbe (o niž. in viš. izpitu ler o pričetku pouka) bodo pravočasno objavljeno ua razglasili deski. — Ravnateljstvo drž. realno gimnazije v Kranju. — L selekcijsko premovanje goveje živine v Sevnici, ki je bilo določeno za sredo, 26. avgusta, jo preloženo za tedeu dni in sicer na sredo, dne 2. septembra. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Obisk premovanja se obeta od vseh strani, tako da bo ob tej priliki videli in slišati marsikaj zanimivega. — Planinci! Cesto se dogaja, da zahtevajo člani SPD. ki za letos še niso poravnali članarine, ali ki nimajo za 1931 potrjene legitimacije, članske ugodnosti v planinskih kočah. Opozarjamo, da nepotrjene legitimacije niso veljavne. Ugodnosti more uživati le oni član, katerega legitimacija je vidirana za tekoče leto. Nepotrjeni! legitimacije sc članom odvzamejo. — Odbor SPIl. —' Pevske svečanosti. V okviru festivala »Kraljevega tedna::, ki se bo vršil v jeseni za Časa velesejmskih prireditev v Ljubljani, so bo skušalo po daljšem presledku zopet oživiti pevske svečanosti v večjem slogu. Kdor je že imel priliko poslušati pevske koncerte na prostem, pri katerih nastopajo ogromne mase pevcev in pevk, pozna mogočni učinek takih prireditev in bo z veseljem pozdravil vest, da bo podobna pevska svečanost uvrščena v spored ljubljanskega jesenskega festivalu Kraljevega tedna '. Pevska Zveza , organizacija, ki ima svoje podružnice razpredene po vsej dravski banovini, bo nastopila z velikim koncertom, pri katerem bo sodelovalo nad 2000 pevcev in pevk. Pesmi, ki bodo ob tej priliki izvajane, so po večini takega značaja, da bo lahko ta ogromni zbor razvil vso svojo silo in podal umetnino z ono mogočno širino in silno učinkovitostjo, ki nepopisno deluje na poslušalca. Koncert bo dirigiral znani zbiralec slovenskih narodnih pesmi, pevovodja profesor Bajuk Marko, ki že pridno pripravlja in organizira pevsko svečanost, kakršne še ni priredila nobena večja pevska organizacija v Jugoslaviji. Na dan, ko se bo la koncert vršil, bo gotovo privrelo ogromno ljudstva z dežele in iz širše Jugoslavije v Ljubljano, da čitje petje in vidi impozantni nastop svojih rojakov. — Beneška noč na Bledu. V soboto 15. avgu-sla, ob priliki praznovanja desetletnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., bo priredila Zdravil iška komisija na Bledu z ognjemeti, bengaličnimi slikami, raketami in umetnim ognjem veliko svečano razsvetljavo, katero bodo vodili jugoslovanski strokovnjaki. Vsak, kateremu jo lo malo poznano Blejsko jezero,'110 bo zamudil ugodne prilike, da se liavžije. bajne krasote druge velike beneške noči na Biodu. Ker se pričakuje nu la dan znatno večji obisk, jo intervenirala Zdraviliška komisija ua Bledu pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, dn na la dan da ila razpolago nekaj posebnih vlakov, k i bi /.adoslovali večjemu prometu in omogočili tudi nočni povratek obiskovalcev. -- Požar. V noči od 0. do 10. t. 111. ob 2 je začela goreti streha svinjaka pri staroupokojeneni rudarju Jožefu Knapiču v I ludi jami pri Laškem. Reeiško gasilno društvo je bilo takoj na mestu s svojo motorno brizgalno in jc rešilo spodnji leseni del gorečega jioslopja in tudi tik stoječo hišo, ki iina tudi lesene svisli. Kmalu je prispelo tudi laško gasilno društvo, kateremu pa ni bilo potreba stopili v akcijo, ker je prvo društvo že ogenj udušilo. Lastnik je bil zavarovan le za malenkostno svoto. — Cerkveni shod na Kuntu. Cerkveni shod na Kumu in Jernejevo lepo nedeljo bomo letos obhajali že 23. avgusta. Pomagalo bo več g. duhovnikov, ker bo prišlo iz vse Dolenjske in Posavja mnogo božjepotnikov. Pobožnosti bodo pričele že 21. in 22. ovgusta t. I. Marija Raka. Take vročine ne pomnijo najstarejši ljudje. Četudi smo nad 700 111 visoko, je znašala v senci toplota 23° R. Soparica povsod. Zato je bil strah tem večji, ko so se 7. avg. zgrinjali nad nami od vseh strani temni oblaki. Razuu nekaj zrn toče ni bilo vendar nič hujšega. Pač pa je blagodejen dež fcopet močno poživil naravo. Hvala Bogu! — Prihodnjo soboto na Veliki šmaren, bomo slovesno obhajali god farne patrone. Sv. opravilo bo pa že ob 8. — Ogromen poiar v tvornici v Bački Palaliki. V ponedeljek ponoči ob 1 se. je naenkrat pojavil požar na strehi glavnega poslopja tvorniee jute in konoplje v Bučki Palanki. Vzrok požara ni znan. To tovarno, največjo le vrste v državi, so že leta 1882. osnovali bratje Mihels, ki so tudi danes lastniki. V tovarni stanujoči uradniki iu čuvaji niso požaru takoj opazili ter so se radi vročine umaknili v svoja stanovanja. Tudi je bila otežkočena v tem času telefonska zveza. Zato jo jiožar zavzel ogromne dimenzije in so do jutra do temelja pogoreli glavno poslopje iu vsi stranski objekti ter ogromne količine surovin. Z največjim naporom se je posrečilo rešiti strojnico in skladišče z novimi stroji, ki so dospeli šele nedavno. Škoda, ki jo je požar povzročil, še ui ugotovljena. znaša pa gotovo več milijonov dinarjev. Braije Mihels so izjavili, da bodo v najkrajšem času montirali nove naprave, tako da bo več slo delavcev samo začasno ostalo brez dela. Pri gašenju požara je dobil smrtnouevarne opekline strojnik tovarne Emerik llofinann. Ko je odpiral rezervoar z vodo, ga je objel plamen, tako da jo omedlel. Našli so ga vsega opečenega. — Pnu&e.vski most dokončan. Dela na Pan-čevskem mostu so končana. Zadnji, sedmi lok je končan. Gradnja mostu je pričela maja meseca leta 1927. Tedaj so začeli z otvoritvenimi deti. Začeli so sondirati teren, kjer sedaj stoji most. Prava dela so se |>ričela šele prvega marca 1928. Sedaj je most dokončan in bo kmalu izročen prometu. S tem bo izročen prometu tretji najdaljši most v Evropi. Dvojni užitek boste imeli poleti ako bodete pazili na redno jirehnino. Najsi-gurneje Vam bode pomagala pri tem hladna Pripravlja se z Ovotnix-kozareeui, ki ga morete dobiti povsod, kjer se prodaja Ovo-maltinc in sicer za ceno 13 Din. Dobiva so v vseh večjih kopališčih. — Razstava kuncev. V dneh 29. avgusta do 7. septembra 1931 se bo vršila o priliki jesenske razstave na ljubljanskem velesejniu poleg perut-ninarske razstave tudi razstava kuncev. Vsi kunče-rejci, ki žele svoje živali razstaviti, naj se prijavijo pismeno ali ustmeuo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, odseku za rejo kuncev, in sicer naj-kesueje do dne 16. avgusta t. 1. V prijavi se mora navesti število kuncev, ki jih želi rejec razstaviti, pasmo, spol, starost (v inesecih) event. prodajno ceno iu število kletk, na katero vsak rejec re-flektira. Na pozneje došle, ali nepopolne prijave se odsek ne bo mogel ozirati. Razstava se radi fiomanjkanja prostora ne mogla vršiti v tako velikem obsegu, kakor lansko lelo, zato se bodo pripustili k razstavi le res prvovrstni, odrasli plemenski kunci, mladiči pa le v toliko, kolikor bo na razpolago prostora. Obenem se ho vršila v posebnem oddelku razstava kunčjih kožic in izdelkov iz njih. Vsa natančnejša navodila in pojasnila daje Kmetijska družba v Ljubljani, odsek za rejo kuncev. — Pri utrujenosti, raziiražljivosti, tesnobnosti, | pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, liščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josek grenčica iz-| datno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bo-lezni prebavil izjavljajo, da se izboruo obnese »Franz-Josef« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. »Franz-Joscf* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in speceijrskih trgovinah. — Cepljenje zoper steklino. Po sedaj v naši državi veljavnih predpisih je obvezno za vse osebe, ki jih jo poškodovala stekla ali glede stekline sumljiva žival, da se dajo cepili zoper to strašno in |io izbruhu neozdravljivo kužno bolezen. Vsaka oseba, katero so poškodovale stekle ali stekline sumljive živali, se morajo takoj prijavili občini; vse nadaljnje j>a potem odredijo pristojna občinska oblast odnosno poklicani zdravnik in veterinar. — V naših krajih se pošiljajo poškodovanci v higijenske zavode banske uprave, kjer se cepijo na antirabičnih oddelkih po najmodernejšem načinu brez vsake nevarnosti in posebnih težav oziroma se prepusti cepljenje ludi za to določenemu zdravniku. Stroške za to cepljenje plača za državne in banovinske uradnike driava odnosno banovina; za siromašne državljane plačujejo samostojne oziroma zdravstvene občine, za učence srednjih šol foudi za zdravstveno zaščito, uradi za ožje. rodbine, za vojake iu častnike pa vojaštvo. Občine kakor tudi privatne poškodovane osebe imajo pra-vico zahtevati povračilo stroškov od lastnika žirnti, ki so prizadele poškodbo. Potue stroške za siromašne državljane plačuje, občina, premožne osebe pa plačujejo same te stroške, toda občine in vsakdo lahko zahteva povračilo od lastnika Hvali po pred- j>isih obiega državljanskega zakona. Vse drugo je določeno v Pravilniku o cepljenju zoper steklino v Službenem listu z, do« 30. aprila I. I. Navrt stolnega mesta Ljubljane s seznamom ulic. Sestavila: ^1. Čeme iu M. Tomšič, seznani uredil J. N. Jeglič; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izdaja novega načrta Ljubljane je bila zelo nujna polreba. V zadnjih letih se je mesto zelo razširilo, nastale so nove ulice, ceste in trgi. Marsikdo je bil večkrat v zadregi, ako je iskal novo ulico, nli če je bil vprašan od tujca, kje je ta nli ona ulica. Vse zadrege so z izdajo novega mestnega načrta odstranjene. Načrt je izborno sestavljen in risan v petili barvah. Vse ulice, eeste in trgi so v načrtu jasno razvidni, tako tudi javna poslopja, politični in vojaški uradi, cerkve ild. V načrtu je v oglu mali zemljevid ljubljanske okolice. Vsem uradom, jiosebno še podeželskim šolam in drugim korporacijam. kakor ludi posameznikom, ki pridejo nn prihodnje slavnostne dneve v naše lepo mesto, načrt loplo priporočamo. Cene so sledeče: načrt s seznamom velja Din 20, načrt nalepljen ua karton s seznamom Din 35; nalepljen ua platno v žepni obliki s seznamom Din 45. na platno s palicami in s seznamom Din 5j; seznam sam brez načrta Din 5. Kamnik Ceikvcn koncert, ki ga je priredil Kamniški oktet- v dekanijski cerkvi, je izborno uspel. Okle! je imel program točno in brezhibno naštudiran ter jc podal točko za točko naravnost sijajno, vendar pa sc je pevcem poznala neka utrujenost in to posebno tenorju; deloma se da to opravičiti z napornim delom tcnorla v službi. Predvsem je pač najbolj ugajala sopranislka operna pevka ga. Ivanka Ribičeva in to najbolj v Rotovi Salve Regina. Poslušalce si je osvojila s svojo neprisiljeno in jasno izgovorjavo, barvo glasu ter mehko višino. Ravno-tako se je pokazal mojstra v obvladanju tehnike orgel g. Blaž Arnič, gojenec dunajske glasbene akademije, v vseh točkah, posebno pa v lastnem delu »Koncertni preludij za orgle v 2 stavkih«. — Program sam je bi! srečno izbran. Občinstva je bila cerkev polna, toda samih letoviščarjev; Kamničane bi lahko na prste seštel. Kamničani raje popevaio moderne šlagerje, ker kranjskih« ne znajo ali pa kvečjemu še kako Terezinko«, pesem, posebno pa narodna jim jc deveta briga. Kamniškemu oktetu pa častitamo ter želimo še mnogo uspehov in se nadejamo, da nas v kratkem zopet razveseli s svojim nastopom. Šport Cerkve Kolesarsko dirko so imeli zadnjo nedeljo naši fantje in možje. Pa se ni preveč srečno izteklo, ko so vozili — nesrečniki — mesto po cesti, po mesu in kosteh. Naše mnenje je: dobro ie, če človek pametno uporablja kako stvar, a če tega ni, ni dobro! Tekma v različnih vedah bi bila bolj priporočljiva! Slikanje župne cerkve se :— pričeto pred 9 leti — sedaj nadaljuje. Ko bo cerkev v celoti poslikana, bo šc bolj veličastna kot jc sedaj. Prihodnji mesec bo 23 let, kar je bila cerkev posvečena. Gornja Radgona V nedeljo, dne 16. avgusta bo imel naš rojak, dr. Anton Terstenjak novo sv. mašo. Pridiguje mu njegov bratranec, profesor Peter Kovačič. Vso slovesnost namerava še prav posebno dvigniti močan pevski zbor pod vodstvom našega skladatelja Janka Ciriča, s sodelovanjem /nanili najboljših domačih pevcev. Na programu so sledeče skladbe: P. 11. Suttuer: Mišsa Seraphica Fr. Witt: Tanturn crgo (moški zbor), Pr. \X itt: A ve Maria (moški zbor), K. Bervar: Novomašnik (moški zbor). Gospod primicijant, doktor modroslovja. je gojenec Cani-sija v Inoinostu, kjer je promoviral i6. .okt 1929. Po novi sv. maši se vrne nazaj na univerzo, da dokonča še bogoslovne študije. Ker je že znan v ožji in širši javnosti kot resen sotrudnik katoliške akcije, je razumljivo, da se vsa »upnija z veseljem pripralja na ta Gospodov dan. Oglas šE O PRETEKLI NEDELJI. Marsičesa smo v Ljubljani vajeni, toda kti., takega pa še ne, so govorili v nedeljo. Pri dveh važnih prireditvah veliki incidenti, ki j>a ne sinejo ostati za one. ki so jih izzvali, brez jioslodie. Gostoljubnost sem ali pa tja, toda oni, ki je v gostell. se mora dostojno obnašati. Kdor bo s|>o-štoval lo pravilo, la se ne bo nikdar mogel prlft)-ževati radi negostoljubuosti Ljubljančanov. Incidenti v večjem ali manjšem obsegu p r l nogometu niso |>ravzaprav nič novega, toda v plavanju'.' Zalo je pa treba zlasti dogodke, ki so si! dogodili pri plavalnih tekmah, še posebej obsojati iu one, ki so jih povzročili, najstrožje kaznovali. Ne sinemo dopustiti, da bi nas ua naših tleli psovali razni zvezni funkcijonarji, igralci oziroma aktivni plavači pa izzivali pretepe. Ako Zveza ne bo hotela storiti ostrih ukrepov, bomo objavili imena vseli onih članov Juga. ki so se pretepnli in celo tako daleč izpozabili, da so napudli damo! Ka/.uinemo, da boli obmorske klube ostra konkurenca, ki jo nudi Ilirija, toda boriti se je treba /, enakimi sredstvi. S funkcijonarji j>a, ki se ne znajo obnašati, pa ven iz Zveze! Drugače bo jiri-hodnje leto, ako bomo zopet izpostavljeni psovkam, še vse drugače poteklo prvenstveno tekmovanje. Ko smo že pri sodnikih ,ne smemo seveda prezreti ludi nogometnih sodnikov. Kar oba ljubljanska kluba sta trpela radi nemogočih sodni-! kov. V Ljubljani je premalo energičen sodnik ve-j liko kriv pretepov. V Zagrebu je pa še veliko | slabši in ueobjektiven sodnik pomagal, da je HaSk zabil šest golov, od katerih sta samo dva regularna! Pod takimi sodniki mora danes nastopit i moštvo, vsak protest je zavrnjen. Finančni politiki Zveze so danes izročeni na milost klubi, ki ne vlečejo! Naravno, da dolgo tako stanje ne bn vzdržalo, svetujemo j>a, da se za prihodnje letu mora marsikaj spremeniti. Drugače...?! Pri plavalnih tekmah moramo omeniti, da je opaziti naravnost ogromen napredek našega plavalnega športa. To se najbolj jasno vidi iz sklepa Zveze, ila bosta nastopila v Parizu pri Evropskem prvenstvu naša plavalca Laiuprotovu iu Wilfau. Ta dva sla danes daleko najboljša plavača v državi in taktično tudi edina, ki sta sposobna repre-zentirali naš plavalni šport. Naš plavalni šport napreduje. To ve tudi naše občinstvo. V nedeljo je bilo pri finalnih tekmah zbranih obakrat več kot tri tisoč gledalcev. Toliko gledalcev še ui bilo pri nobenem tekmovanju. Gledalci'so pa tudi najboljša garancija, da se lahko priredi tudi kako večje mednarodno tekmovanje! Radi plavanja pa ne smemo prezreti nogometa. Prvenstvo je takorekoč že odločeno. Pr'. i trije v naši ligi so: Gradjnnskf, Hajduk in Con-cordia. Naša zastopnika se bosta pa morala boriti za zadnje mesto med seboj. Ravno tako neugodno stališče ima pa v belgrajski skupini Jugoslavija. Izgleda, da je kaznovana, ker je bila najbolj proti ligam. Zelo težko bo prišla v finalne tekme za državno prvenstvo. Sašk, ki je v nedeljo odj>ra-vil celo dosedaj nepremagano moštvo BSK v šestih minutah z 2:0, je skoro gotov, da zasede drugo mesto. V vojvodinski skupini je Mačvn sicer še vedno favorit, toda Sand je na močvirnem igrišču zmagat z 1 :0. Radi tega lahko Mačvo Se vedno prehiti Vojvodina. Naši lahkontleti so so pa tudi v Pardubicah postavili. V močni mednarodni konkurenci so se jjJaciralt: Tučan pri teku na 800 111, Burntovifi pri teku preko zaprek. Tučan jo jirišel prvi na cilj v času 2 :01 : 4, Buratovič pa čez zapreke 110 m drugi. Pri maratonskem teku je pa prišel šporn deveti. Vspeh naših ntletov je zelo pomemben, kajti proti tako močni konkrenei naši atleti še niso siartali. cs prt Tudi pri nas se opaža vsesplošen napredek. — Gradimo nov, moderen vodovod s primernim številom hidrantov. — Delo je v polnem teku ter bo menda koncem meseca septembra t. 1. dokončano. — Nadaljna, res hvalevredna pridobitev je nova motorna brizgalna, ki si jo jc nabavilo prostovoljno gasilno društvo Črna. — Slovesna blagoslovitev iste bo 15. avgusta. — Da pa brizgalna odgovarja res vsem zahtevam, ki se morejo staviti na današnji moderni stroj, je dokazala prva vaja, ki se je vršila 2. t. m. Ta vaja pa je pokazala tudi še nekaj drugega, namreč, da je moštvo še premalo disciplinirano, ker so si nekateri gasilci dovolili šale, ki nikakor niso bile na mestu. Brizgali so namreč namenoma tudi v hišne veže, v odprta okna, po ženskah in moških brez izjeme, tako da si viclel klobuke frčati po zraku in jc voda kar curljala od ljudi. — Smatramo, da sc je to zgodilo brez vednosti poveljstva, ter apeliramo na isto, da poskrbi za to, da enaki slučaji y bodoče izostanejo. Dobrna pri Celja Nesreča. V sredo je šla od doma po bregu navzdol gospa l ani IVlz. Naenkrat ji je na •drinom bregu spodrsnilo, tako da je gospa padla ter si jiri padcu dvakrat zlomilo nogo. j'onesrečenko je tukajšnji zdravnik obvezal ter je zaenkrat ostala v svoji vili na Dobrni. III :.- "V | V* '.' . e: Zgradba novega hladilnika v Velenju. Direkcija državnega rudnika v Velenju oddaja na temelju rešenja Direkcije državnih rudarskih preduzeča, št. 20.970-31 od 4. avgusta t. 1. in v smislu člena 86. stavka 1. Zakona o državnem računovodstvu delo za zgradbo hladilnika na temelju neposredne pogodbe. Pogodba se bo izvršila dne 31. avgusta t. 1. ob 11 pri podpisani. Kavcija 5 odst. za domače in 10 odst. za inozemce od ponudene vrednosti se naj položi pri blagajni Direkcijo državnega rudnika v Velenju najpozneje do 10 dopoldne na dan pogodbe. Pi'avico za pogodbo imajo samo oni, ki dokažejo svoje podjetniške sf»osobnosti. Načrti, proračun stroškov, splošni in tehnični pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah pri podpisani. Iz pisarne Dirckcijc državnega rudnika Velenje, br. 8081. 1 rod i sledilo Zmago-Hravo VSK TRIOLAV : VSK 16. ART. POLK 9:0 (1 : (I) Med gori navedenima vojaškima kluboma se je v nedeljo popoldne vršila na igrišču Ilirije tekma, ki je končala z rekordno zmago VSK Triglava. -Triglav« je že v jirvoni polčasu štirikrat potresel mrežo nasprotnika; pravcati dež golov pa se je pričel šele v drugem polčasu, ko so izborno razpoloženi napadalci Triglava zabili v prvih 10 minutah liič manj kakor 5 golov. Med artileristi« je nastala zmešnjava. Vratar in oba branilca so jo kar na lepem pobrisali z igri."'a. Njihovemu zgledu je v naslednjih hipih ostalo moštvo in jo ucvrlo v garderobo, valei so bežeče pozdravili s trikratnim in nato še sami zapustili igrišče. Radio Programi Hadio-Ljuhlfana f Sreda, 12. avgusta: 12.15 Jugoslovanska glp--ba, violina-solo. — 12.45 Dnevne veati. — 13.1"' Čas, jdošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Literarna ura. — 20.00 Orgelski koncert Kanizija Friclja. — 21.00 Salonski kvintet. — 2?.< Čas, dnevne vesti. Četrtek, 13. avgusta: 12.15 Harmonika, gerji. 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, tu 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: (iinrv stične vaje. 20 Dr. Lojze čainpa: Časnik in karstvo. 20.30 Davorinu Jenku v spomin: 1. l! no besedo govori g. nadsvetnik Skalar. U. I' ,t Davorina Jenka poje kvartet Glasbene Malic (gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar. 21.15 Samospevi gdč. Vedralove. 21.45 Citre sole, g. Mezgolits. 22.30. Čas, dnevno vesti. Drugi programi t Četrtek, 13. avgusta: Belgrad: 12.35 Radio orkester. 19 Citre. MV:-i> Ljubljana. 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Koncert (Ljubljana). 22.40 Radio orkester. — Budapesl: 12.05 Orkestralni konce■!. 16.20 Ciganska glasba. 20 Orkestralni koncert. Dunaj: 19.40 Vesela ura. 20.25 Snlzburir. 21 IV skn serenada (zbor dunajske oper"). .'2.20 Y i i Koncert. — MIlan: 11.15 Pestra glasba. 13 Plošče. 20.45 Komorna glasba. — llslu: 20.30 Vokalni 1 . i cert. 22.05 Jazz glasba. — Praga: 19.55 Koncert vojaške godbe. 20.55 Koncert radio orkestra. _'.M5 Orgle. — Langenberg: 20 Koncert. 21 Serenade. — Kini: 21 Pester koncert iu komedija. Berlin: 1') Humor v nemški pesmi. 20 Plesna glasba. _'.'. Kon cert. — Ivatovice: 20.15 Koncert. 22.30 Jionceil solistov. 23 Lahka glasba. — Toulouse: 13 Popevke. 19. Popevke. 21 Orgle. 21.30 Koncert orkestra "1 Kitare. 23.30 Argentinski orkester. Stuttgart: 19.45 »Dolgu 110Č' in '-Obračun . dve enodcianki. 21 Pevska serenada. 23.15 Zabavna glasba. ___JHIJSICBS-';* prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo nieto tuba Din 8,— iti Din 13.— Materi zemlji znova jemljo mero Pariški urad za stopinjske meritve je pred kratkim naprosil vse geografske institute na svetu, da bi sodelovali pri merjenju prihodnje leto. Materi zemlji hočejo znova vzeti mero! Vsak, kdor je le malo pogledal v šolo, bo dejal, da je to pač nepotrebno, saj so že dolgo dognane vse mere zemeljske krogle vzdolž in povprek. A zdi se, da je znanstvenikom v tem pogledu vest nemirna iu srce težko, ln tako ima postati leto 1932. za geologe posebno važno. Seveda pa se bodo topot pri merjenju posluževali vse drugačnih ..meril nego nekoč, ko so morali strokovnjaki z vatlom v roki prehoditi zemljo. Topot bo delo opravil radi o in znanstveniki bodo. le beležili uspehe. Navadnemu zemljami se bo zdelo neverjetno, da bi se radio ne zmotil kar za cele kilometre, tcda znanstveniki imajo očividno do njega večje zaupanje nego do starih merskih načinov. Že pred dvema letoma je bil začel general Ferrie, ki ni samo poveljnik Eiffeiovega stolpa, marveč tudi /.namenit znanstvenik, z merjenjem zemlje s pomočjo radiovalov. In zdi se, da je imelo njegovo delo tak uspeh in je vzbudilo v znanstvenih krogih tako zaupanje, da se bo delo prihodnje leto v svetovnem obsegu ponovilo. postajami in Eiffelovim stolpom, in uspehi so bili naravnost sijajni! Ti sprejemni aparati so primerni tako za kratke kakor za dolge valove in imajo napravo, ki ujete valove večmiilijonkrat ojači. Tako je mogoče s pomočjo neverjetno občutljivih oscilatorjev (merivci nihajev) meriti nihaje do tisočinke sekunde. Potemtakem že lahko verjamemo, da namera zmeriti zemeljsko oblo s pomočjo radia, niso zgolj neči-merne besede. Sedaj bi pa mogel kdo še to vprašati, čemu prav za prav to novo merjenje? Ali je tu po sredi zgolj učenjaška radovednost? Nekaj izredno važnega in zanimivega mora na vsak način biti, ker kažejo posebno geologi velikansko vnemo /a to podjetje. Ti možje so že davno prepričani o tem, da naša zemlja še vedno izpreminja svoje lice. Cele gore se premeščajo, otoki, da — celi deli sveta so na potovanju in plovejo okrog; zdi se celo, da se Amerika in Evropa približujeta druga drugi. Enako se gibljejo druge proti drugim Alpe in Pireneji. Vsekakor je to gibanje tako počasno, da bi bilo treba — če sploh res je tako, kakor menijo znanstveniki — tisoče in milijone let. preden bi navedene točke zadele druga ob drugo. N;> i i j hitro se navidezno premika otok Kor?ika, toda tudi to je le geološka »brzina«. Otto Lilienthal, pionir modernega letalstva, ki je pred 35 leii pri svojih letalskih poizkusih v gorah pri Rathenovvu smrtno ponesrečil. Spisal je knjigo: Ptičji let temelj za letalsko umetnost«. Ferrie-jeva iznajdba je pravo Kolumbovo jajce. Ce oddamo po radiu časovni znak, potem časovna razlika med oddajanjem in prejemom nikakor ui nič samovoljnega. Ta razlika se da izraziti v sekundah; in kar se tiče solnčnega časa, je razlika ene dolžinske stopnje enaka času 4 minut. Za dve medsebojno zelo oddaljeni točki na zemeljski površini moremo zato s pomočjo časovnih znamenj zelo lahko določiti število minut, za katere sta obe točki oddaljeni med seboj. Da — to oddaljenost moremo dognati do vrtoglavih decimalnih mest natančno. Seveda za taka merjenja ne zadostuje minutni kazalec žepne ure, saj gre tu za tisočinke sekunde; toda tudi te majhne delce časa je še vedno mogoče opaziti — niihova dolžina znaša po 4.63 decimetra. Treba je torej le, da se čas oddaje natančno določi in izmeri; v ta namen so izdelali v Parizu veliko število prenosnih merilnih aparatov, ki so tako natančni in zanesljivi kakor merilne priprave v zvezdarnicah. Delali so že z njimi poizkuse med raznimi ameriškimi oddajnimi samo in nam potem povedala, če in preti — zanamcem. Maroški sultan Ovidov grob Bolgarski in romunski arheologi so pri kraju Anadol-kej blizu Constanze že dolgo iskali grob rimskega pesnika Ovida. Sedaj so listi prinesli kratko vest, da je prof. Bratescu izkopal sarkofag, v katerem je utegnil biti pokopan slavni P. Ovidius Naso. Med najplodovitejšimi in najduhovitejšimi pesniki rimske kulturne zlate dobe zavzema Ovid prvo mesto. Vsa poznejša pokolenja so z zanosom čitala njegove pestiti, slikarji in kiparji so črpali iz njih snov in navdahnjenje za svoje umotvore. Iz Ovidovih pesmi poznamo nravstveno dejanje in nehanje starega Rima. In prav v tem vedenju za vse tajno in kulturnim užitkom. Malokdo je Rini in rimsko življenje tako poznal in ljubil kakor Ovid. Užival ga je v druobi svoje visoko iz-, obražene, zveste tretje žene in edine hčere. V takih razmerah ga je čisto iznenada zadelo pregnanstvo v Tomi, v takrat še malo i znani pokrajini Meziji blizu donavskega ustja. J Vzroki tega pregnanstva še do danes niso 1 točno pojasnjeni. Vse pa kaže na to, da je Ovid poznal kako skrivnost, ki je bila na kvar dobremu imenu cesarske družine — morda je vedel za kako zakonolomsko razmerje cesarjeve hčere Julije. Da bi se znebil neprijetne priče, je cesar pesnika izgnal — Vsekakor gre sedaj za to, da se z natač-nimi, vsakih deset let se ponavljajočimi merjenji nedvomno ugotovi, kaj je z domnevo o gibanju posameznih delov sveta Ln delov dežela. V ta namen bodo po podatkih prvega merjenja s pomočjo radia napravili distančni zemljevid o najbolj vidnih točkah zemeljske površine. Oh drugem merjenju čez deset let tn potem ob tretjem, četrtem itd. bodo napravili po vsakokrat dobljenih uspehih enake zemljevide v taisti izmeri. V svrho primerjave jim bo treba polagati potem le zemljevid vrh zemljevida, pa bodo natančno vedeli, če je lice zemlje togo in nespremenljivo, ali pa se včasih smehlja ali pa reži ter pri tem obraz nabere v gube odnosno razpotegne, pri čemer se točke njenega obraza premaknejo, kakor se premakne lega mozola na licu ali nosu, če se smejemo ali jočemo. Znanost je že taka, da hoče vse dognati in ji pri tem ni nič premajhno in nič preveliko. Tako bo tedaj potipaia topot za žilo mater zentijo kaj Parizu. V Pariz je dospel ua obisk maroški sultan Sidi Mouam.sd ben Juzef. Na kolodvoru ga je sprejel držav, predsednik Doumer. Angleška letalka V i.> v Johnson, ki je iz Londona i poletela v Tokio iu porabila za to pot teden dni. kakor je izgnal tudi grešnega člana svoje družine. Javno so Ovidu očitali, da s svojimi ljubavnimi pesmimi izkvarja mladino in so ta njegova dela izključili iz javnih knjižnic. Vendar njegovega pregnanstva ni sklenilo sodišče, marveč se je izvršilo zgolj na cesarjev ukaz, zaradi česar je smel tudi v pregnanstvu ohraniti svoje premoženje, dostojanstvo in državljanske pravice. Vendar ga je zadela ta kazen v živo in mu uničila življenja srečo in umetnostno snovanje. V svojih spisih pretresljivo slika svojo nesrečo. Vse prošnje pri Avgustu, da bi ga pomilostil ali rimske visoke družbe nam je po vsej,priliki iskati vzroka, zakaj je Ovida doleteio pregnanstvo. Ovid ui spadal v umetniški krog, ki ga je zbral na dvoru cesarja Avgusta Mecenas. Seveda pa ne more biti nobenega dvoma, da .je cesar poznal njegove pesmi. Ko je bil star že 50 let, je pesnika kakor iz jasnega neba zadela cesarjeva nemilost iu pregnanstvo iz Rima. Odkodi ta usodni udarec? Ovid je bil sin odlične iu itnovite družine ter je živel v zelo ugodnih gmotnih razmerah. Tako je imel vse možnosti, da se popolnoma posveti svojemu pesniškemu zvanju „Ma1yginova" odkritja Malyginova ekspedicija je odkrila jugo-zapadno od otoka Karola Aleksandra tri nove majhne otoke. V vzhodnem delu Back-sove ožine so odkrili četrti otok, ki leži na 81.12 stopnji severne širine in na 50 55 stopnji vzhodne dolžine. Ledolomilec je prodrl v Makhamovo ožino in posadka se je izkrcala na otoku Aldger. Podganji otok Ne\v York izvaža svoje smeti na otok Riker, ki leži nasproti Long Islaitd Soundu in East Riverju. Vsak dan pripeljejo tja povprečno po 10 parnikov smeti, ki jih nato sežigajo. Na otoku neprestano gori. S smetmi zanašajo na otok podgane, ki se tu strahovito hitro plode. Računajo, da je na otoku tačas do 5 milijonov podgan! Podgane izvrstno uspevajo in so tako razvite in pre- Vlaka trčila na mostu. Nesreča se je zgodila nad reko Alleghany v Pittsburgu. Nekaj tovornih voz je treščilo v globočino; človeških žrtev na srečo ni bilo. drzne, da napadajo pse in celo ljudi. Poizkusili so že vsa mogoča sredstva, da bi podgane zatrli; toda nobeno se ni obneslo — niti strupeni plini ne. Sedaj je prišel na otok Nemec Billig, ki je prevzel nalogo, da podgane iztrebi. V ta namen se poslužuje nekega sredstva, ki je raztopljeno v vodi. Sredstvo zelo diši po janežu in podgane so po- Kemično preiskovanje kruha. Državni zavod za pekarstvo v Nemčiji je bil razpisal nagrado za najboljši nemški kruh, pri čemer treba upoštevati okusnost, prebavi j i vos! in hranil noat. mu dovolil živeti vsaj malo bliže ljubljenemu Rimu, niso zalegle. Tudi nasledn k Tiberij je bil gluh za njegove prošn e. Tako je moral ostati Ovid v Tcmiju, kjer je mnogo trpel zaradi ostrega podnebja in negotovosti. Sredi tujejezičnega prebivalstva se je čutil dvakrat osamljenega in je bridko vzkliknil: »Tu sem barbar jaz, ker me nihče ne razume.« Vendar je kasneje zložil hvalnico Avgustu, za kar so mu Tomičani priznali častni venec. Osem let dušnega in telesnega trpljenja v pregnanstvu je pesnika popolnoma strlo ter je umrl 17. leta po Kristusu. Če je resnica, da so našli sedaj njegov sarkofag, bo imel svet spomin nanj v zaokroženi celoti. Leteti limonadar. V posodi na hrbtu nosi limonado in kakao na ledu, ki ju prodaja v papirnatih čašah. hlepne na tnko vodo. A bolj ko pijo, bolj so žejne, in tako se napijo smrti — sredstvo se namreč v podganah izpreminja v smrtonosen plin. Ne\vyorčani so radovedni če se Biliigtt (»odjelje posreči. Ilrata Schmidt, ki sta čez severno steno splezala na Ma-Uerhoru. Tako — čakajte me torej lofno ob 3 popol- i dne — danes pet let.« Pmie več mleka V i:i< zemstvii jo v zadnjem času v teku močna u i }• -mimin /a večjo uporabo mleka, tega prvovrstnega živila. Na Mudjsirskem se je ustanovil poseben odbor za propagando mleka, ki ima v načrtu izdelali poseben film v ta namen ter izdati posebne lepake iu brošure, s katerimi naj bi se med ljudstvom in posebno meščanstvom Širila misel večje uporabe mleka. Posebno pažnjo bo odbor polagal na lo, da se v vsaki večji vasi postavi moderna mlekarna, ki bo preskrbovala ljudstvo s pasteriziranim mlekom. Tudi v Italiji je že v teku velika akcija za širjenje uporabe mleka. Italija proizvaja okoli 5 milijard litrov mleka na leto. a od tega se popije rsamo pold,ruga milijarda litrov, medtem ko so ostalo mleko porabi za nirarsko obrt. Italijan popije povprečno t deciliter mleka, kar je seveda izredno majhna količina. Da bi se uporaba mleka povečala posebno po mestih, namerava italijanska vlada odrediti, da se v vseh večjih mestih organizirajo velike mlekarne, opremljene z modernimi stroji. Te mlekarne naj bi bile last mlekarskih zadrug, ki bi stale pod državnim nadzorstvom. V ko- Z domačih sejmov Mariborski Urinski sejem dne 11. avgusta. Prignanih je bilo '20 konj, 15 bikov, '201 volov, 322 krav in 27'tole!. Skupaj 048 komadov. Cene: debeli voli 5—0, poldebeli 3.75—4, plemenski 8.50—5, biki za klanje 3—4, klavne krave debele 3.50—5, plemenske krave 2.75—3.50, krave klobasarice 2— 2.75, molzne krave 3—8.75, breje krave 3—3.75, mlada živina 4.50—8, telela (5—7. Prodanih je bilo 422 komadov. Od leh za izvoz v Avstrijo 51, za Italijo pa 55. — Mesne cene. Volovsko meso I. 14— 10, II. tO—12, meso od bikov, krav in telic 0—8, telečje I. 18—25, II. 8—10, svinjsko sveže 12—24. Živinski sejem v st. Lovrencu na Dolenjskem. V ponedeljek se je vršil v št. Lovrencu na Dolenjskem velik živinski sejem. Prodanih je bilo nad 70 parov volov, nekaj vagonov tudi za inozemstvo (Švica). Cena prvovrstnih volov je bila 5 do 0 Din. Edino en izredno lep par je bil prodan po 7 Din žive vage. Kljub temu, da je bilo nekaj živine prodane zu inozemstvo, so ostalo. ee-ne pri starem. Veliko volov so pokupili tudi ljubljanski mesarji. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trg jebilo pripeljanih 10.012 pršutarjev in 3221 špeharjev. Iz Jugoslavije •2055. Cene: Špeharji najboljši 1.47, I. 1.40—1.45. 11. 1.30—1.42, kmečki najboljši 1.00. II. 1.45—1.55, pršutarji 1.40—210, najboljši 2.20. Tendenca: Špeharji so se podražili za 10 grošev, pršutarji pa za 5 do 10 grošev. Kupčija z žitom in sadjem v Sremski Mitro-vici jc bila izredno živahna. Kmetje so pripeljali okoli li vagonov pšenice, ki so jo prodali po 100 dinarjev stot. Cena pomladanskemu ječmenu je bila od 170—190, cena jesenskemu 130—135 in ovsu 13Q, Na trgu je bilo-izredno mnogo sadja in tudi kupcev. Na trg so pripeljali okoli 4000 lubenic likor že obslojijo zasebna takšna podjetja, naj bi prešla v roke zadrug. Dovoljenje za osnovanje mlekarn bodo italijanska oblativa odslej dajala t-amo zadrugam. Dne 1. septembra prične poslovati v Novem Vrbasu velika osrednja mlekarna, ki jo jc osnovala Osrednja zveza mlekarskih zadrug v Novem Sadu. Mlekarna je opremljena z modernimi stroji, ki so prišli iz Danskega. Tudi montirali so stroje Danci. Stroški za mlekarno znašajo 350.000 Din. Mlekarna bo v prvi vrsti proizvajala maslo, ki ga bo razpečavaln po vsej državi in prebitek izvažala tudi v inozemstvo. Njena kapaciteta znaša 30.000 litrov mleka dnevno ali 1000 lilrov smetane. Osrednja zveza mlekarskih zadrug bo gledala na to, da t>e mlekarstvo ludi v podeželskih zadrugah čim prej modernizira. Po vsem svetu se torej vedno bolj uveljavlja misel, da jo mogočo dvigniti mlekarstvo edino r> spopolhitvijo mlekarskih obratov, ki.v meslih edini lahko povsem jamčijo,- da prejme odjemalec res zdravo mleko, ki so ga moderni stroji očistili vseh bacilov. in 2000 melon. Lubenice so se prodajale od 0.50 do 3, toda kmetje so jih prodajali tudi po 25 do 50 par, samo da so se jih rešili. Kmetje so ogorčeni radi tako nizkih cen. toda to blago morajo dati za vsako ceno, ker se jim sicer pokvari. V Zagreb sta bila odpravljena dva vagona lubenic in dva tudi v Ljubljano. Lubenice se izvažajo tudi na Dunaj in v Gradec. Grozdje se je prodajalo od 2 do 4, jabolka 1—3, breskve 4—6, borovnice 2 Din za liter. Za pospeševanje pridelovanja lana. Trgovska zbornica v Belgradu je poslala v Osijek 1 vagon lanenega semena, da se razdeli med kmete. Tako se hoče razširiti pridelovanje oljnatega lana, da bi se omejil uvoz v tako velikih količinah iz Argentine. Razdeljeno seme je prvi domači plod argentinskega semena. Na t ha ie bilo pridelanega od 800—1200 kg, kar predstavl ja vrednost cyl 2000 do 3000 Din, ako računamo cene po današnji svetovni ceni 250 Din. Po zatrdilu strokovnjakov so stroški za pridelovanje lana zelo nizki, ker toga lana ni treba pleti in ga ni treba obirati, temveč se žalijo kakor pšenica. Vseje se lahko tudi v slabši zemlji. Ta vrsta lana ne odvisi mnogo od podnebja ali vremena, ker ne gre za to, da bi bile bilke visoke. Proti VaCovi točami. V nedeljo se je vršilo v Osijeku veliko zborovanje usnjarskih obrtnikov in trgovcev, kateremu so prisostvovali tudi obrtniki iz okolice. Po dolgi razpravi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se na vsak način prepreči ustanovitev Bafcve tovarno za čevlje, kakor tudi ustanavljanje Bafovih delavnic za popravilo čevljev. Bafova tovarna bi bila v veliko škodo domači usnjarski obrti. V Avstriji je žetev slaba. Po uradnih podatkih bo letošnja žetev v Avstriji slabša kakor lani. Letošnji pridelek zimske pšenice namreč znaša 2,804.000 stolov proti '1,158.000 stotov lani. Itži je bilo pridelane t.;i,",0.000 stotov proti .'i.iHit.tHKi. zimskega ječmena 113.000 proti UU.OOO, poletnega ječmena 2,'2;->t.OOO proti 2,557.000 stotov lani. Žetev poletne pšenice bo približno takšna kakor lani. Amorli-acijii obveznic .V, konverzacijskega posojila poljske republike iz I. HfJi. Dne 1. julija 1931 je bilo izžrebanih 48.000 obveznic tega l>olj-skega državnega posojila in za pojasnila naj se lastniki obrnejo na generalni konzulat poljske republike v Zagrebu. Borza Dne 10. avgusta 1931. Denar Ljubljana, Amsterdam 2274.96—2281.80, Bruselj 786.21—788.57, Curih 1101.15—1104.45, Dunaj 798.36—795.70, London 274.18—275, Nevvvork 5635.10—5652.10, Pariz 221.44, Praga 167.48, Trsi 295.26-296.10. Aagreb. Amsterdam 227-1.90—2271.80, Dunaj 703.86—795.76, Bruselj 786.21—788.57, London 274.18—275, Milan 295.26—296.10. Nevvyork kabel 5616.10—5663.10, ček 5635.10—5652.10, Pari/. 221.lt —221.77, Praga 167.26—167.76, Curih 1101.15— 110-1.45. Skupni promet brez kompenzacij 10.8 mili j. Helj/rail. Amsterdam 2274,90—2281.80, Bruselj 78621-788.57, Curih 1101.15-1104.45, Dunaj 793.36 —795.76, London 274.18—275, Nevvvork 5635.10— 5652.10, Pariz 221.11—221.77, Praga 107.26—107.76, Trst 295.26—296.16. Curih. Beli/rad !).0S.I14. Pariz 20.08. London 2-1.8975, Nevvvork 512,31475, Bruselj 71.40, Milan 26.80. Madrid 44.20, Amsterdam 206.60, Dunaj 72.05. Stockholm 137.20, Oslo 137.05, Kopenhagen 137.05, Sofija 3.7175, Praga 15.18, Varšava 57.4250, Budimpešta 90.0250. Atene 0.05. Carigrad 2.43. Bukarešta 3.0-175, Ilelsingfors 12.90. Vrednostni papirji Liubljana. Celjska 150 den., Lj. kred. 120 d.. Praštediona 950 den., Kred. zavod 195, Vevče 120 den., Stavbna 45 den., 8"s. 80—82, 7'< Bler. pos. 71—72.50 (72, 73), 7% pos. Drž. hip. banke 71.50—73. 6% begi. obv. 59.50—60 (59.50). Bančne delnice: Kavna gora 00 den.. Hrvatska 50—60, Poljo 53.50—55, Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jutro 67—08 (67). Lj. kred. 120 den., Medjimarcdna 68 den.. Obrtna 3(1 den., Praštediona 957.50—965, Srbska 190—192, Zenjaljska 120—123 (120). Industrijske delnice: Nar. šum, 25 den., Guttmann 115—125, Slaveke 25 den., Slavonija 200 den., Danica 65—66, Pivara Sar. 190 d.. Drava 220—225 (220). šečerana Osjek 216—220, Osi. ljev. 210 den., Brod. vag. 55 blago.. Union 50—60. Vevče 120 den., Uagusea 300—330, Oceanin 190 den.. Trboveljska 205—235. i Belgrcal. Narodna banka 6000, 7% inv. pos. i 77.50—79.50 (5000 nom.), agrarji 43.50—46, vojna I škoda 353—357.50 (345, 347. 355 kom. 569). avgust I 355 (200 kom.), sept. 358 (350, 200 kom.), nov. 360, dec. 362, Srečke ltduč. križa lit (100.000 nom.), 7',V Bler. po-. 70, "'.'u po.s. Drž. hip. banke 73. Mutaciji: ilriuntili papirjev v innzemslru: London: 7')l Bler. pos. 60—67.50, Nevvvork: H% Bler. pos. 73—76, 7% Bler. pos. 67.50—60, 7 "i, pos. Drž. liip. banke 63.50—65. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.50, Wiener Bankveruln 14, Escompleges. 14*. Živno 78.30, \u-i-iger Chemische 108.50, M und us 72.75, Vlpine 13, Trboveljska 29.50, Kranj. iud. 41, Leykam 1.35. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. okol. Som bor 97.50 -99.50, sr. okol. Indjija 98—100. okol. šid 9!i—101 oves bač., sr., slav. 127.50—182.50. V.-eoslalo nespremenjeno. Promet: 15 vagonov pšenice, s,1? vagona koruze, 1 vagon ječmena, 1 vagon ovsa, 3 va-gono fižola. Tendenca neizprenienjena. »Sombor. Pšenica sr., slav. 79 kg 20'; 162—104, oves bač., sr. 147.75—152.75, koruza bač. gar. 99— 101, fižol uzauč. 180—1!K). Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 104 vagone. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet tih. Pšenica dec. 13.45, 12.-15. zaklj. 12.43—12.14. marec 15, 13.65, zaklj. 13.63—13.65, rž dec. 11.75, 10.85, zaklj. 10.83—10.85, marec 12.50, 12.20, zaklj. 12.18 —12.20, koruza maj 14.40, 13.65, zaklj. 13.7—13.75. Les Lesni trg v Ljubljani. Splošno vlada v Ioni kupčiji še vedno mrtvilo, vendar se v zadnjem času opaža precejšnje povpraševanje po tesanem lesu. To jo treba pripisati živahni stavbni seziji. Iščejo se tramovi sveže produkcije; ker pa je produkcija Iramov radi slabih cen v zadnjem času zelo padla, ni zaloga svežih tramov velika. Tudi zaloge desk se |>olngoina praznijo. Bukovina se prodaja II. in II. kvalitete, in sicer suha. Povpraševanje je tudi po hrastovih plohih. Zaloga drv pu je silno velika in cena za t-lara drva ne krije uiti proizvajalnih stroškov. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se dobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. 1 H 1 Direkcija državnega rudnika Velenje proda potom pismene ofertalne licitacij« na dan 21. septembra 1931 ob 11 zalogo potohoksa od ca 200 ton. Kavcija po zakonu se položi pri Direkciji rudnika Velenje najkasneje do 10 na dan licitacije. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. + V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, papa, brat, zet, svak, stric in nečak, gospod o Cvahte žandar. podpolkovnik v pok. in v rez. po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 12. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bo prepeljalo iz Lesičjega pri Škofljici v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 13. t. m. ob 4 popoldne izpred cerkvice pri Sv. Križu na pokopališče istotam. Lesičje-Ljubljana, dne U. avgusta 1931. Gizela Cvahte roj. Schauta, soproga. Simona in Saša, Olga dr. Tavčarjeva, otroka. sestra. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ob glavni cesti proti Št. Vidu, kakor tudi v Št. Vidu, poceni naprodaj. Poizve se pri Fran j i Cirman, St. Vid št. 17. Pridobivajte novih naročnikov! Potrtega srca naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša dobra mati, stara mati, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa Hranilnica in posojilnica v Hafdin: pri Ptuju naznanja v globoki žalosti, da je umrl njen zvesti in dolgoletni član, g. rinec posestnik v Hajdini. Pogreb dragega, nepozabnega člana-pokojnika bo v četrtek 13. avgusta 1931 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti. Hajdina, dne 11. avgusta 1931. NAČELSTVO. roj. Stupm včeraj, dne 10. t. m. ob 8 zvečer, v 70. letu svoje starosti, po kratki mučni bolezni Bogu vdano umrla. Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v sredo, dne 12. t. m. ob 5 popoldne na pokopališče Sv. Roka. Metlika-Ljubljana-Zagreb, 11. avg. 1931. Fran in Rudolf, sinova, in rodbine: Hrehorič, Štnrni, Nemanie, Weis. .k w r?.-* a »tn i- O c- "s o _ ■S _ U. „Q ^d 2 J - ^ SgiggS ^^ ri _ hj —— c --J co ® oq 32?! 1« a J« -ti = £0 a »t/3 — — a. o H c -O d 03 1> (N - &SH1 M u ^ n a> N » .ir o> - m ■- o ^ i —* I —r •• _ č3~> i .2? -Z, 'S S a •*' -2 ^ . c -1 -r ;» N jc o 2 " > ^ '> a* -g2 e<« ►JN 00 ° I « — as | Otfrid v. Hanstein: trohotno potovanje no luno Vseeno, saj sva tudi tako izgubljena. On jc edina rešitev nas vseh in je najin tovariš.« Zgodilo se je vse nekaj drugega, kakor pa se je Korus bal. Ali Right jc postal naenkrat odločen. Kje jo Vaša umetna koža?« Korus prikima. Oblečeni raztrgano kožo, s.tj imava lepilo. Vi mi ua razporke nalepite krpe tretje kože. Ker bom potreboval samo nekaj minut, bo morda držala in me obvarovala mraza.« Dajte tni obe čeladi. Vi se oblecite, jaz bom pu tačas pogledal, ako bi se vsaj ena dala kako popraviti.« Čelado Korusovo je zmečkala ledena klada. Aine-ričanova je bila sicer nepoškodovana, a so bile cevi v notranjosti docela zvite. Kabina jo bila priča mrzličnega dela, Američan je pozabil na svojo bolezen iu koval po cevkah. Delo je bilo res utrudljivo. Egon je bil tehnik, zato bi bil vse lažje opravil. Ura je pretekla za uro, preden sta aparat za silo pokrpalu. x Izpuhtelo bo preveč kisika.« Vzamem si ga v bombo prav nekaj malega.« Pokazalo se je, da je bilo vse delo zastonj, cevke so puščalo, Korus pa odločno strese z glavo. Mora pa iii tudi brez kisika, samo da čelada drži loj>loto. Tukaj se bom še enkrat nadihal kisika. Dober plavač sem, lovci na bisere pa morejo vzdržati jxxl vodo pet minut in še več, ne da bi dihali. Tudi jaz.sem bil žo dostikrat dolgo pod vodo, in svoj namen bom dosegel v nekaj minutah ali pa nikoli.« Korus si jc tačas nadel umetno kožo. Bila je na več mestih raztrgana in Američan je razpoke prelepil z velikimi kosi. : Seveda pa ne moreva vedeti, če bo lepilo vsemirskemu mrazu kos.« Korus je bil gotov, nataknil si je čelado, njenega ventila pa ni zaprl, tako da je lahko še dihal. Vzel je v roke dolgi usnjati laso in majhno kisikovo bombo. Videl je bil Egona, da se je bil z njegovo pomočjo pognal dalje. Zdaj pa le v božjem imenu. Pihnite mi še nekaj kisika v čelado in zaprite cevko!,; Američan mu pogleda v oči. >Položite poleg mene leisikove bombe, kolikor jih je še. Ako se tudi Vi nič več ne. vrnete, poleni meni ne kaže, da bi se še dalje mučil.« Korus ni odgovoril, ampak molče znesel bombe v kabino, nalo pa se je sklonil in Ali Right mu je spustil v čelado še nekoliko kisika in jo zaprl. Segla sta si v roke iu Korus je stopil v zatvorno cev, zaprl notranja vrata in šel k izhodu. Bil je tak trenutek, da je moral z vso silo obvladati živce, ko je pogledal ven v vesoljstvo in pomislil, da mora raket ozapustiti. Ni poznal naravnih zakonov kakor Egon in ni razumel, kaj so godi. Groza ga je spreletavala. Egon je plaval kake štiri metre proč. Korus se je na nekaj spomnil. Laso je bil osem metrov dolg. Kaj če bi obstal kar tukaj ob izhodu in vrgel laso ter Egona ž njim ujel? Poskusil je. Z vso silo je zagnal tenki jermen, pa ni hotel leteti. Ni imel nobene opore, da bi v brezzračnem prostoru frčal. Konec je visel prosto v zraku. Korus je stisnil zobe. Čutil je, tla že težko diha. En konec lasu je pritrdil čvrsto na raketo, drugega prav tako krepko ob svoj pas, odprl kisikovo steklenico, si jo držal za hrbet, noge so mu ostavile raketo in močno mu je kovalo srce, ko ga je pognalo v vesoljstvo. * ••/ '" Vzlet druge rakete je kajpada vzbudil ogromno pozornost, dasi so bile prav redke zvezdarne, ki so jo opazile. Vsi časopisi so zopet prinašali na stolpce dolge članke, ki so proslavljali čin Valdemarja Apela in Irene Allister, ki sta vzletela čisto preprosto, brez vsake reklame, brez umetnih otokov in brez slavnostnih govorov. Seveda jo pa tudi zdaj vse prevevalo prepričanje, da sta novi človeški žrtvi brez koristi. Kakšna blaznost! Raketo je vrglo v vsemirje, štiri tedne ni po nji ne duha ne sluha, nato pa se naenkrat pojavijo nerazumljivi signali, signali, katerim komaj kdo še verjame, no iu zato vzleti še druga raketa \ vsemirje. da prvo poišče! Saj bi bilo smešno, ako bi ue bilo lako žalostno in 110 iii šlo zopet za človeško življenje. Vkljub vsemu pa so Apela slavili, kajti druga raketa je vzletela brezhibno in so zvezdarne lahko cele iu-e opazovalo njeno vitko lepoto. Nato pa je postajala manjša, vedno manjša, dokler ni kot majcena pičica izginila v vsemirju. Z velikim spoštovanjem so govorili o Jocu Alli-stru, ki je zdaj izgubil še svoje zadnje dete. Razven prav redkih, ki so jih žigosali za neozdravljive , pa nihče ni verjel, da bi šc kdaj kaj slišali o obeh raketah, čeprav so tudi to pot čez nekaj dni našli na morskih valovih izpraznjeno pomožno raketo. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'5U Din ali vsaka besed« SO par. Na|man|il oglas e- i 5 Din. Oglasi nad Ocvel vrstic sc računalo vlifa. Za odgovor anamkot Na vprašanja brca znamke nc odgovarfamo I ■ hotelu ali trgovini išče Jober in pošten 23 leten mladenič. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9132. Učenca s predpisano šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden in pošten« št. 8966. Pridno dekle kot pomivalko sprejme takoj hotel Štrukelj. Išče se za takoj pridna in poštena kuharica gospodinja za župni-šče v Istri pri Trstu. Ekonomija brez živine. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 8951. Učenka pridna in poštena, iz dobre hiše, 16—18 let stara, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme s popolno oskrbo v trgovino z meš. blagom Anton Turnšek, Rečica v Savinjski dolini. Potnika ; kavcijo sprejme vpeljan mlin v Sloveniji. Mesečna plača in provizija. Ponudbe pod zn. »Ljubljana in okolica« na upravo -SI.«. Delavca mlajšega, pridnega, zanesljivega, se sprejme za gospodarskega pomočnika v trajno delo. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 9075. Gospodinja stara 30—40 let, zmožna vseh domačih del, se takoj sprejme k samostojnemu gospodu na deželo. Dolenjke ali Stajerke imajo prednost. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9131. Trgovskega učenca primerne šolske izobrazbe, spretnega in zgovornega, čedne zunanjosti -sprejme: Postržin, Krško. Trgovskega vajenca z vso oskrbo v hiši takoj v upr. sprejmem. Naslov »Slovenca« pod št. 9122. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (dugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj. Pišite poni I Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte j informacije. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. *5L ^Vj^/j Dijake se sprejme v vso oskrbo. Instrukcija in klavir na razpolago. Trgovina, Kar-lovska c. 34, Ljubljana. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, se takoj odda v palači .Vzajemne posojilnice' na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. Dve mirni gospodični iščeta opremljeno sobo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8800. Trisobno stanovanje i v bližini sodišča, v III. nadstropju, se takoj odda. j Samo resni reflektantje naj pošliejo svoj naslov upravi »SI.« pod št. 1500. Stanovanje 2 večji in 2 manjši sobi, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, tik sodišča, ] se odda za 1. november. ; Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članoy pod zn. Mesečno 1800« na upravo »Slovenca«. ____Dve zvezani sobi t j v | v II. nadstropju, na trg, L-venec l opremljeni, sc oddasta ta- z najmanj 2 razr. mešč. koj enemu gospodu. Na-šole se sprejme v trgovi- slov v upravi » Slovenca« no z meš. blagom. Hrana j pod št. 9100. v hiši. - Naslov v upravi | »Slovenca« pod št. 8904. Posojila stavbna in osebna, posreduje najugodneje (strogo zaupno) samo svojim članom! Vabimo k pristopu. Delež 20 Din, pristopnina 10 Din. za odgovor znamka 3 Din. Osr. gosp. zadruga, r. z. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 19-111. Uradne ure: v sredo in soboto od 15—17. Naprodaj je novozgrajena vila s 4 kompletnimi stanovanji. V isti je elektrika, vodovod, kopalnice; vrt ograjen s fino izdelano ograjo. Nahaja se v Šušterši-čevi ulici v Udmatu. Poizve se: I. Oražem, Moste Stavbno parcelo 5000 m'„ ob glavni cesti, tik pod Šmarno goro. — Poizve se: Robas, Tacen št. 66. r Kupim dobro ohranjeno pisalno mizo in malo rabljen pisalni stroj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8968. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava .Merkur« Ljubljana Šelenburgova ulica 6 II nadstr Sprejme se takoj priden in pošten fant za prekajevalnico (mesarijo). Naslov v po- j no. družnici »Slov.« v Celju. Brzojavne droge bor. smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4. Srebrne krone staro zlato in srebro ku-pme RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pn gostilni Možina. Krojači! Kupujem vsako količino krojaških odrezkov. Ponudbe z najnižjo ceno in vzorcem na Industrijo volnenih izdelkov P. Maj-di£, Celje. Čitajte in širite »Slovenca«! Izpraznitev letne zaloge po globoko znižanih cenah pri tvrdki o MU" damska in moška konfekcija Prešernova ulica št. 7 Oglejte si izložbe in bogato izbiro v trgovini! Telefon 2059 1'remog siiiia drva 1'ogačnih, Bohoričeva ulica 5 Priporoča se domači naravni Razpis dražbe! Cerkveno-konkurcnčni odbor v Št. Vidu na Planini pri Scvnici odda pre-kritje baročne strehe na zvoniku s cinkasto pločevino. Proračun in prospekti na vpogled pri načelniku. Dražba se vrši na licu mesta dne 23. avgusta 1931 ob 15. Odbor. Puhasto perje čisto fiobano po 48 Din , kg. druga vrsta po 38 Din Piarino kg čisto belo gosi« po dobro ohranjen, prodam. I 1*0 Din kfi m čisti puh Nar,lov v upravi »Slov.« P° 250 Din kg RazpoSi-pod št. 9133. j Itam po poštnem povzetiu. - L BROZOV1C - Zagreb. K3J81 llica 82 Kemična čistilnica peria. tvrdke »MALINA« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. 4. Krušno moko io vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari trg St 32 Vreče nakup in prodaja Al. Grebene, Dunajska c. št. 36. Maiinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOH, L:uhl'an;i Dunajska c. (i Dve gospodični iščeta dobro domačo hra- 1 Ponudbe na upravo Slov.« pod Dobra«. I Inserirajte v ,Slovencu'! ananas: •ttsraKaMSSSHfiMtBSE Osvald Dobetc-Ljubljona Pred Slfofiio si. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega ili modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C „ . . . in C. M. S. predmetov. No rteoeio! K Nn drobno! Ladijski pod v debelini 25 in 30 mm ima stalno na zalogi in prodaja po najnižji dnevni ceni »Ilirija«, d. z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28-20. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri »Luna«. Maribor. Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna Fiat 503 štirisedežen, v dobrem stanju, naprodaj za 17.000 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. MiSirariii* Rt. proso, ajdo in le^cnen kupite naiteneie pri A VOLK. LJUBLJANA Rwljc»8 cest« i* Veletrtrovi no lita m moke. Premog, drva Naša ljubljena, dobra žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa Kamila Volčanšeh roj, Stumberger je danes v starosti 34 let, po dolgi in mučni bolezni, boguvdano umrla. Zemeljski ostanki se prepeljejo iz Ljubljane v Brežice, kjer se bo vršil pogreb 13. avgusta ob 16. uri. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1931. Žalujoče rodbine: Volčanšek, Stumberger, dr. Hočevar, Vračko in Marine. Knjige naprodaj: Mayerjev Leksikon, Wel-tallov Menschhcit, Gros-ses Kneippbuch, Kinder-heilkunde, Svetovalec v bolezni in zdravju, Jezikovni spisi p. Škrabca, Henrik Ibsen, Gothes-Werke. Russische Literatur. - Zgornja Hrušica 15, i Mathianova vila. Pisalni stroj srednjevelik, novejšega ' tipa, naprodaj za 1500 D [ v trafiki Pugelj, Miklošičeva cesta 34. Otroški voziček poniklan ter na peresih, prodam za 600 Din. Na-! slov v upravi »Slovenca« pod št. 9108. Dnevnik ■Slovenec na|bol)e informirani list! dostavlja na dom ..KURIVO" dr. z o.z. Dunajska cesta št. 33 TE i EFON 114-34. Opekarna »Emona« d d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in hobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila. !£2 Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega očeta, gospoda Jožeta SvoUsaha se prav prisrčno zahvaljujemo vsem za iskrene izraze sočutja. Ravno tako se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so spremljali blagega pokojnika k večnemu počitku. Ljubljana, dne 11. avgusta 1931. Žalujoča rodbina SVOLJŠAKOVA. Vsemogočni je poklical k sebi našo ljubo mamo, staro mamo in taičo, gospo Ano Potočnih roj. Eržen Poslovila se je od nas v ponedeljek, dne 10. avgusta t. 1. ob pol 7 zvečer, k večnemu počitku pa jo spremimo v sredo ob 5 popoldne na Zale. Sv. maša se bo brala v župni cerkvi na Šutni. Kamnik, dne 11. avgusta 1931. Žalujoči ostali. Zahvala Ob kruti izgubi našega ljubljenega soproga in očeta drlciJUDr.DanilaMajarona se najiskreneie zahvaljujemo vsem in vsakemu za mnogoštevilne izraze blagodejnega sočutja, ki so nam v veliki meri pomagali omiliti našo težko bol. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom, dekanu juridične fakultete g. univ. prol. dr. Janku Polcu, g. ministru Ivanu Hribarju, podpredsedniku Advokatske komore g. dr. Janku 2irovniku, zastopniku društva »Pravnik« g. prorektorju univ. prof. dr. Metodu Dolencu, g. rektorju univ. prof. dr. Alfredu Šerku in zastopniku Zveze slušateljev ljubljanske univerze g. akademiku Breclju za tako prisrčne poslovilne besede, s katerimi so priznali pokojnikovo idealno delovanje za svoj narod, in vsem darovalcem prekrasnih vencev, posebno g. banu dravske banovine dr. Dragu Marušiču, univerzi Kralja Aleksandra I., mestni občini ljubljanski, Advokatski komori v Ljubljani, Savezu advokatskih komor v Beogradu, društvu »Pravnik«, Pravničkemu društvu v Zagrebu, profesorskemu kolegiju juridične fakultete in Zvezi slušateljev ljubljanske univerze. Zahvaljujemo se pa tudi vsem zastopnikom državnih oblasti, korporacij in društev, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili v tako veličastnem številu na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1931. Fernanda in dr. Ferdinand Majaron. • v* , s v-^h •';'-> • • Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo hltuCavnlCorshlh del za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni pripomočki, kot proračun in načrti se dobe za Din 30'— od 13. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je vložiti do 20. avgusta 1931 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Pokognlnski zavod za nameščence v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel če«. Slovo naših Amerihancev Po šesttedenskem bivanju v domovini so se izletniki Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Jolietu dne 10. t. m. zbrali v Ljubljani, da se zopet vrnejo v svojo domovino, v Ameriko. Obedovali in večerjali so v hotelu Miklič, kjer se je zbralo poleg 50 ameriških rojakov tako veliko število njih sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih interesentov, da so bili obširni restavracijski prostori prenapolnjeni. Oficijelnih govorov sicer ni bilo, bilo pa je od mize do mize slišati toliko lepih besed in toliko hvale našega napredovanja, da smo prepričani, da so odnesli naši bratje in sestre od nas najboljše vtise. Oovoriil so med seboj ob uri slovesa iz domovine v oddaljeno Ameriko, kako inilo in drago jim bodo ostali v spominu trenutki sprejema dne 29. junija na Jesenicah, v Ljubljani in na Viču, dne 12. julija ob priliki nove maše v Borovnici in posebno še dne 20. julija pri Mariji Pomočnici na Brezjah. Spomnili so se na potovanje po Gorenjski in Dolenjski notri do žegnanja pri treh Farah v Belokrajini, kjer je pridigoval Rev. Plevnik, župnik v Jolietu ravno iz iste podružnice, kakor leta 1830 prvi slovenski ameriški misijonar škof Baraga. Proti polnoči so se podali naši Amerikanci na postajo. Tu je pel kvartet Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, med pevskimi točkami pa je izročil g. Fran Pavlin zadnji pozdrav domovine odhajajočim. Za ta pozdrav se jim je zahvalil predsednik Jednote g. Opeka. V imenu banske uprave se je otl odhajajočih, posebno pa od predsednika K. S. K. J. poslovil izseljeniški referent banske uprave g. Fink, kateremu so se za njegov trud od sprejema na Jesenicah do te poslovitve iskreno zahvalili. Ko je prišel tržaški brzovlak, so se potniki vkrcali v vagone. Cas odhoda je prišel in začelo se je splošno poslavljanje, kajti z izletniki je prišlo nebroj njihovih tukajšnjih sorodnikov in znancev, ki so se kaj težko ločili od svojih dragih, kakor je bilo težko tudi Ainerikancem, toda klicala jih je nazaj dolžnost, njih delo, njih domovi, družine in JKJSli. Med burnim pozdravljanjem navzočih je vlak krenil proti Dunaju, kjer nameravajo izletniki ostati en dan, nadalje odpotovati v Munehen in Pariz, kjer nameravajo ravnotako ostati en dan. Vse jioto-vanje je zopet aranžirala tukajšnja agilna podružnica Cunard linije, s katere veleparnikom Beren-garia (na njem so izletniki tudi prišli v Evropo), odpotujejo v soboto iz Cherbourga domov, kamor prispejo v |ietek 21. avgusta. Duhovni vodja Jednote Rov. Plevnik pa odpotuje iz Ljubljane šele v četrtek. Še pred odhodom v soboto so se glavni uradniki Jednote oglasili v Oornjein gradu, kjer so dobili vse tri naše škofe: sivolasega nadpastirja dr. Antona B. Jegliča, knezoškofa dr. Rožmana in mariborskega vladiko dr. Andreja Karlina, katerim so se zahvalili za dosedanjo podporo in jih zaprosili za naklonjenost tudi v bodoče. Tako so najboljše zaključili svoj izlet v domovino. Majdica obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mola Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za Dranje vedno samo Rrtdlon. ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Občine dravske banovine v številkah Banoriuska gospodiujska šola mi Mali Loki pri Si. I.oirenru ua Dolenjskem. _ Gojenke 2. letnika. Glej poročilo v včerajšnjem »Slovencu« na 2. strnni. Prosvetni in socialni dnevi V Grobf:'afi 15. in 18. a- pusto Vsa bližnja in daljnja okolica se živahno pripravlja na prosvetno slavje, ki se bo vršilo dne 15. avgusta ob priliki blagoslovitve novega društvenega doma v Grobljah pri Domžalah. V zadnjem času se je program izpopolnil v toliko, da se vrši oh pol osmih /jutra) fantovsko zboru*n nje. Na zborovanju govorila dr. SI. Žitko in profesor dr. Karel Capuder. Zunanja slovesnost se prične ob pol devetih s slavnostnim sprevodom. Ker pride drugi vlak iz Ljubljane ob pni devetih na domžalski kolodvor, se bo seveda pričetek za lo minut zakasnil, tako .la bodo mogli tudi pozni Ljubljančani še pravočasno priti. Ta dan sp bodo zopel pokazale narodne noše v vsej svoji pestrobarvnosli in ličnosti. Znano je, da je ravno v naši okolici Se mnogo smisla za narodno nošo. Dekletu se bodo vsa pojavila ) pristni slovenski modi. Težje je za fante. Fantje bedo namreč nastopili v narodnih nošah in v skupinah na kolesih. Kolesa so zn kamniški, domžalski. vodiški. komendski okraj značilna. Pa sp bodo ie primerno razvrstili. Po sprevodu bo sv. maša nn prostem in cerkveni govor knezoškofa dr. Grejrorja Rožmana. Prav ta okolnost, da bo vsa cerkvena opravila iz- t vršil naš vladika. daje prireditvi poseben sijaj. Na prosvetnem taboru takoj po cerkvenem opravilu nastopi * slavnostnim govorom dr. Marko Natlačen. Za govor dr. Marka Natlačena vlada Jub'teš zvestobe in dela Nedavno je obhajal gosp. Jakob Žirovnik iz StražiščS pri Kranju 40 letni jubilej dela. Preil 40 leti je vstopil v službo kot vajenec pri Ivrdki V. Majdič v Kranju. Že kot 14 letni deček je pokazal svojo zmožnost in zvestobo do hiše in to je znal veleindustrijalec pok. Vinko Majdič ceniti. splošno zanimanje. Prav njegov govor je mnoge usmeril 15. avgusla v Groblje. čeprav so bili od počelka namenjeni morda na planine ali na kak drug izlet. Med ojioldanskim odmorom bo preskrbljeno pri domu nu prostem za kosilo. Med kosilom iern godba. Na razpolago bodo topla in mrzla jedila, i dvojno vino in pivo. Popoldne bi ci i*1< m j»ro- I štoru prosta zabava, jiri kateri igrata dve godbi in I nastopijo okoliški pevski zbori. Vsak dan pričakujemo ugodne rešitve prošnje ' za polovično vežujo. ()odlngi rezultatov, ki jih je prineslo ljudsko štetje po stanju prebivalstva med 31. marcem iu 1. aprilom. Po tem štetju ima dravska banovina 1043 občin z 1,120.584 prebivalci. Najprej naj omenimo, da je štetje pokazalo, da prevladujejo v naši banovini predvsem male občine. Tako je v dravski banovini 915 občin, ki imajo manj kakor 2(XX) prebivalcev, torej je teh občin H7 % ali S 9. Vseh ostalih občin, ki imajo nad 2000 prebivalcev, pa je le 128 ali 13% ali 1 9. Nadalje je zanimiva razdelitev občin po ožji lestvici. Manj kakor 100 prebivalcev imajo 4 občine. Manj kakor 500 prebivalcev ima 380 občin di 37 %. Teh občin je največ. Od 500 do 1000 pre-bivalcev ima 354 občin, kar znaša 34 %. Od 1000 do 2000 prebivalcev ima 171 občin ali 16%. Od 2000 do 5000 ima 114 občin ali U % Od 500« do 10.000 prebivalcev zmore le še 11 občin. Nad 10.000 prebivalcev pa zmorejo le 3 občine. Občine po svoji moči prebivalstva niso enakomerno razdeljene po banovini. Močne občine ima zlasti krški, ljubljanski, kranjski, laški in novomeški okraj. Izredno veliko število malih občin pa premorejo mursko-soboški, oba muriborsku, ptujski, ljutomerski in šmnrski okraj. Razmeroma visoko število prav malih občin imata še kamniški in litijski okraj. V ostalih okrajih pu so večje ali manjše občine sorazmerno pomešane med seboj. Prekmurje ima glede občin vsepolno zanimivosti. Tam sta okraja Murskn Sobota iu Dolnja Lendava. Oba imata skupaj 170 občin. Med temi je 100 občin z manj kakor 500 prebivalci, 3 pa imajo celo manj kakor 100 prebivalcev. Vzrok leži v tem, dn so se vsled ukinitve madjarske občinske ustave organizirale skoro vse vasi kot samostojne občine. — Ljubljanski okraj ima med drugim 8 občin z nnd 3000 prebivalci. Kranjski in krški okruj imata po 6 takih občin, novomeški okraj 5 občin, laški okraj pa 4 občine. Mesta so napredovala prav malo. Rekord ima brez dvoma mesto Višnja gora s 363 prebivalci. Lož jih ima 621. Tudi Radovljica izkazuje samo 836 prebivalcev. Nekatera druga mesta, n. pr. Radeče in Krško, pa imajo precej visoke številke (3938 iu ^>473) To pa zato, ker občina ne obsega samo okoliša mestu. Zanimive so nadalje Se industrijske in zdraviliške oziroma letoviške občine. Najmočnejša industrijska občina je Trbovlje s 17.179 prebivalci. Trbovlje so torej tretja občina v naši banovini, ki ima več kakor 10.000 prebivalcev, poleg Ljubljane in Maribora. Prva industrijska občina za njimi so Jesenice s samo 638:t prebivalci. Ostale industrijske občine pa imajo od 4000 do 2000 prebivalcev. Industrija je seveda razvita tudi Se po mnogih mestnih občinah, ki pa radi njo seveda še nimajo industrijskega obeležju. Največja letoviška občina je Bled s 2757 pn4>ivalcev. Tudi Bohinjska Bistrica ne zaostaja mnogo za njim, saj ima 2501 prebivalca. Dolenjske Toplice imajo 2480 prebivalcev, Dobrna 1856, Kranjska gora 1629. Najmanjša je Rogaška Slutinu s 466 prebivalci. Kmečke občine so po številu prebivalstva silno različne. Tako ima Smihel pri Novem mestu IS77I prebivalcev, Cerklje pri Krškem 5030. Živo nasprotje teh pa sta vasici v Prekmurju, Lukačovri z 51 prebivalci, ki so najmanjša občina v dravski banovini, in Novi Breanovci s 53 prebivalci. Gorica pri Brežicah ima tudi le 94 prebivalcev. Občina Hudo pri Višnji gori 150. Za naloge, ki jih dobivajo občine sedaj, jc večina naših občin mnogo premajhna in veliko število malih občin samo ovira upravno postopanje in napredek. Sicer pa se obeta nov zakon, ki bo uredil tudi to vprašanje in združil sedanje mztrgaue občine v močnejše gospodarske enote. V ttedeffo tm ^aJo^fno poro Ker je bil podpi.mi skoro tri tedne na potovanju po jufnih pokrajinah na'e lepe Jugoslav jc. zato se z mnogimi kljub ponovnim obiskom ni mogel porazgovoriti in jim dati zaželjenih poj.vnil o svojcih v Ameriki, da si bi bil to rad storil. Da vsaj I deloma ustreženi v^em svojim cenj -nim prijateljem in znancem, sc bo s privoljeniem kompetentne cer- I kvene oblasti vršila dne 16. t. m. na Žalostni gori pri Preserju ob 10. uri dopoldne slovesna slu/ba božja s pridigo, ki jo bo opravil č g. prof. dr. Fr. | Trdan. /ato vlindno v.ibim vse svoje prijatelje m znance in vse one, ki ho"ejo imeti morebitnih obvestil o svojih dragih v Amcr ki, da pridejo prihodnjo nedeljo na Žalostno goro. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 16. t. m. na Žalostni gori pri Preserju! Anton Grdina, predsednik Baragove zveze. „Kafnmičcafi" st e polomil rebra Prav sladko sem spal ob enakomernem taktu, ki nam ga je udarjal ^knmničan-. Pa sem se nenadoma zbudil — le zakaj? Ravno je nn Homcu zvonilo »Zdravo Marijo . Pa kako! Lepo to. da smo se ustavili, kdo bi mislil, da je sknmničan lako jiobožen. Kmalu sem pa uvidel, da je zadeva drugačna, zakaj železničarjem se ni prav nič hotelo molitve, marveč so nemirno tekali sem ter tja. pa kar nič niso povedali. Pravijo, da so se ubogemu knmiiifaiiD-> polomila rebra in e*r sem videl, da so stroju neke ročice prav žalostno štrlele iz boka. »V Spital bo moral, tako smo uianilf popotniki. Kaj bo pa z nami, ko se pripravlja nevihta ln *r dela noč? Kar peš si pomagaj, ali |>a čakaj. In lako smo storili, kakor je bilo komu ljubše. Pač mislim, da bi se sp< dobilo. dn bi železniška uprava poslnla avtobus. Pa se ni nič tega zgodilo. Eno uro daleč so se nekatere trpinke mučile z ogromnimi tovori za kamniški sejem naslednjega dne. Nekateri so pa čakali in dolgo čakali. Namesto ob pol 8 zvečer so se pripeljali v Kamnik ob eni zjutraj. To se je zgodilo dne 10. avgusta leta 1931 in pravijo, da ne prvič, verjetno j>a tudi ne zadnjič. Torej »katiiničnil ne nosi nezasluženo svojo znano slavo! Bolj prnv pa bo, če železniška uprava napravi tej tradiciji konec. Mursha Sobota Sadjarske prireditve. Nedelja jc potekla v znamenju sadjarskih prireditev. Na Cankovi jc bilo zborovanje sadnih trgovcev. V Pertoči in pri Sv. Juriju pa sadjarska predavanja. Vse tri prireditve so lepo uspele. Umrla je v Črncih 80 letna Sevec Frančiška. Pokojna je bolehala 10 let. Praga : Mura 8:2. Hazena Mura jc v nedeljo igrala proti hazeni Praga. Doživela je velik poraz v razmerju 8 : 2. Poraz je povzročila netre-niranost. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za učiteljice na dr. Krek. mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani bodo od 22. avgusta zvečer de 20. avgusta zjutraj. Priglasiti se je še ta teden. Zopet iriev Save Ponovi če, 10. avgusta. Živahen ljubljanski trg. Odkar so dozorele zgodnje hruške, jabolka in slive, so stojnice na gosto zasedene na zelenjadnem trgu. Prav malo manjka, pa bi še spodrinile kmetice in branjevke ubogega Vodnika 7. njegovega častitega mesta. Ker jc od kumaric pa do peter.šiljčka vsega v izobilju, ljubljanske gospodinje in kuharice v celih procesijah romajo dopoldne na trg, ki ves odmeva od glasov klepetavih jezičkov. Od 8 do 10 je na trgu taka gneča, da do nekaterih stojnic skoro ne prideš. Upamo, da bo prijetni živžav na sadnem trfn še dolgo trajal v dobrobit naših želodcev. V nedeljo, dne 9. t. m. popoldne se je pripetila v Ponovičah pri Litiji smrtna nesreča. Utonil je gojenec Loboda Viljem. Del gojencev vzgajali-šča se je Sel pod nadzorstvom prefekta Krmaca v Savo kopat. Loboda je bil plavač ter je nekaj časa plaval po vodi. kar naenkrat ga je zgrabil krč. Klical je na pomoč, sogojenci so takoj prihiteli, da ga rešijo. Gojenec Zupan ga je prijel za plavalne hlače in ga porival k bregu, pa se mu je izmuznil in se začel potapljati v globino. Ker se je Zupan sam bal, da ga Loboda ne potegne s seboj v globino, je opustil nadaljnje reševanje. 'Truplo so dolgo časa iskali s pomočjo čolnov in drogov, potapljači so se spuščali v globino, da bi ga spravili ven iz vode, pa ga ni bilo mogoče zapaziti. Ta dela se dane« nadaljujejo. Če ga ne bodo mogli : najti, je pričakovati, da bo voda Iruplo najilavila ila sipine pri jKistnji Sava. V Ponovičah je nujno, dn se hodijo gojenci kopat v Savo, ker v vodovodu primanjkuje vode in se gojenci radi tega ne morejo do dobra umiti v domači kopalnici. Potreba pa je. da se dobro očistijo, ker prihajajo prašni in znojili od tlela »lomov. Da vsaj nekaj odpomorejo pomanjkanju vode, pridejo večkrat gasilci iz Litije in napolnijo z brizgalnami rezervoar iz bližnjega potoka. Tragična nesreča je napravila veliko žalost v zavodu. Gojenci so potrti posedali po klopeh na dvorišču, nikomur ni bilo do običajne igre, vsakdo je premišljeval žalostno sogojenčevo usodo. Gojenec Loboda se je v zavodu učil krojaštva ter dobro napredoval. Sorodnikom izrekamo ob tej izgubi naše sožalje. Stopnjeval je v službi od vajenca do podiulinarja, zadnja lela pa vrši zelo odgovorno službo električne centrale. Tudi jubilantov oče je bil pri Majdi-čevih v službi nad 40 let. Kot 23letni mladenič se je poročil z Marijo Bajželj. Z njo je delil veselje in žalost. Srečen zakon je dal 14 otrok, od katerih pa jih živi danes le 4. Leta li*27 mu je zvesta družica umrla. S pomočjo žene in s svojo varčnostjo si je oskrbel lastno ognjišče, kjer namerava uživati nn večer življenja zasluženi pokoj. Umevno je, da življenje ni teklo vedno pod solnčnimi žarki. Prestati je moral zvesti zakonski uar marsikak udarec. Pomoči in tolažbo Ljubljana 10 letnica vladanja kralja Aleksandra LJubljana, II. avgustu. Poročali smo /e, da bo mestna občina ljubljanska v proslavo lOletnaga vladarskega jubilela Nj. Vel. kralja Aleksandra l. imenovala novo za-vcli.-čc za artilerijsko vojašnico: Zavetišče kralja Aleksandra I. Spored programa bo v glavnara sledeči: Dne 17. avgusta bo svečana služba božja v stolnici. Cb II odpoldne sc bo vršila slavnostna seja ljubljanske občinske uprave, nato pa polaga- nje temeljnega kamna na zemljišču za topničarsko vojašnico, kjer bo ubožnica stala. Zvečer istega dne bo bakljada po mestu s sodelovanjem vojaške godbe in raznih društev in korporacij. Občina bo razsvetlila grajsko poslopje, meščanstvo pa bo ob proslavi jubileja razobesilo zastave. Vse ostale slavnosti so preuešenc na dneve od 5. do 8. septembra, ko se bo pod imenom »Kraljevega tedna« vršil v Ljubljani velik pevski in gledališki festival. Najhujša vročina minila? Od sv. Jakoba pa tja do Vol. ftmarna so psuiji dnevi, ko običajno zavlada najhujša vročina, kar .sc jo lotos tudi dejansko primerilo. Julija je bila v .-enci najvišja temperatura 33.8 in to 13, julija, ko je LJubljana porabila tudi doslej največjo množino vode. Vročina pa je ti. t. m. pretekli Četrtek dosegla višek, nakar jf* nastopilo deloma deževno, a močno rpremenliivo vreme. V četrtek je vladalo totalno brezvetrije in zalo je bila vročina »e neznosnejSa. Na vrtu ženske bolnišnice rta Slari poti Imajo najboljšo vremensko hišico, urejeno po angleškem vzorcu. Termometri so tam zabeležili, da je znašal tega dne maksimum temperature v četrtek opoldne 34.10, a na metereoloikem zavodu 33.0C. To je bila senčna temperatura. Solarna temperatura, mejrena z aktinometrom. pa je ta dan znašala i3.ee. Mnogi Ljubljančani so se čudom čudil', ko «o opazovali običajni termometer, ki je v pjcin živo srebro zlezlo le do 50 C. Višje ni moglo, ker »o navadni termometri gradirani s.imo do oOC. V petek so se pojavili nalivi, ki so že močno ahladili ozračje. Od včeraj je nastopilo že hladnejšo vreme. Pričakujejo, da je najhujša vročina že za nami. To bi i-i pač želel kmetovalec, kajti po niiiogdi krajih je nad 2 meseca trajajoča vročina z malimi presledki povzročila veliko su^o in Pomanjkanje vode. Kur niso uničile razne nevihte, je »e suš« pokončala in so po nekaterih krajih uni- eni vsi poljski sadeži. Stavbno gibanje V Pleteršnikovi ulici za Zahkarjevo vilo so ndčeli pokrivati zgradbo za enonsdslropno vilo jesp. Pavlina. Solidna dela izvršuje tvrdka G. I«n-■„|,,. — Ob isti ulici sto korakov naprej e,. pokrili ehonadstropno hišo g. Sinka ter so pričeli zidovje ometavali. — V Stnničevi ulici izvršujejo strešna kih mojstrov«. — V Janševi nliri po- : liigajo strešni stol na stavbo z« pritlično h;Ao go*p. Pernela. — V začetku iste ulice pa dokončujejo enonadstropno vogalno hišo gosp. SnSterSiča: vse- ; tiiev bo motna s I. scpletubrcm I. 1. — V Lavrl-č vi ulici mi pričeli .» temeljnimi zidovi /a enonad- ; stropno hišo mestnega monterja g. Antona Koma- | na. Dela na slavbi je prevzel stavbenik Emil To- ; mažič. lLša bo prihodnji mesec pod streho in bo I tako prezimila. — Nn vogalu Eiusplelerjeve in t Kebaridske ulice dovršujejo enonnd.-lropno hišo i im stnega računskega uradnika g. »uilarja in bo v kratkem godna za uporabo. — V Černetovi ulici j z daljšo Ironto v Beljaško ulico dovršujejo trinad-stropno stavbo Hotna tretjerednic . Zunanjost | stavbe je silno priprostn. poživi pa jo nekoliko ; prizidek z balustr.ado na Černctovo ulico. Pela iz- j vr-uje Prva slov. zid. zadruga. — Na stanovanjski | stavbi g. Franceta Sopca so pričeli z gradnjo pri- j lličnega zidovja. — Ob cesti v lložno dolino gradi cnonadslropno hišo g. .Štefan Zlgon. Na njegovi , slavbi "o /ibelonirali železobetonsko ploščo nad I nadstropjem in .se bo ta leden pričelo nokrlva-nje hiše. Slavbna dela izvršuje podjetje Rattellno ■ iz Kožni doiine. — V slrekljevi ulici prihaja pod ! slreho eni nudslropna vila voj. kiipelnlka g. Ocvirka. katero fradl podjetje Matka Curka. — Gradnja novega štirinadstropnega podaljška hotela g. Mi-kliča ob Masarykov i cesti je v toliko napredovala, da -o preteklo soboto položili strešno žele/nbeton--,.> ploščn nad četrtim nadstropjem. Podjetje Ljtib-1 lan-kn gradb. družba je dalo delavcem pošten li-'■< ■ . kalen -a bilo svečer deležno ludi stavbno vi d-tvo. Stavba Grafike ua vogalu Mikloši-r-ve in Masarvkovc ceste dobiva od zgoraj navzdol • vnjn belo obleko. Stavba ho mogla biti jiopolno-jna dovršena šele začetkom novembra I. I. © Smrtna nesreča starega pnstre-čka. V ponedeljek ob 7.30 zjutraj »e je primerila pred hotelom Unionom težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Avto ekonomata graščine Turjak je podrl ua tla 70 letnega post rešen Franca Mat.jašiču, ki je dobil hude poškodbi' na glavi in v prsnem košu. Matjašič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je pa že čez nekaj ur umrl. Policija preiskuje tragični »lučaj. • Korii.jža Ijuhljaii-kega tc-arja. Prijatelj uaiega lista nam piše: Čeprav je minulo že teden dni od dogodka, vendar »i Vas dovoljujem opo zorili nanj, ker je bil pač redkost, čeprav ga je časopisje prezrlo. Dne 3. avgusfa je namreč splezal na zvonik št. Jakobske cerkve, ki je 70 m visok ljubljanski tesarski mojster Martin Sušnik in lani pogumno telovadil. Sušnik,i je občudovalo spodili »ejo mnogo ljudi, saj je taka izredna korajža v Ljubljani tudi res nekaj redkega, posebno še. ker bo Sušnik obhajal letos že 70 h lnico rojstva. •j Na trgu se bo napravil red? Vso kaže. da se bo naposled ua trgu vendar le napravil red v prometnem pogledu. Nastale so namreč prav ilezo-latne razmero ter je zavladala v promelu pravcata anarhija. Policijska uprava se je naposled odločila, da poseže vmes in uredi promet z vozili tako, kakor to določajo predpisi. Ob navadnih dnevih bosta dva .stražnika dirigirala ves promet. Že včeraj sta nastopila svojo službo in zapisala več voznikov, ki ni>o v prištevali predpisov za vožnjo po trgu. Ob večjih Ir/nili dnevih pa bo promet nadzorovalo več stražnikov. ISil je pač zadnji čas. da se odstranijo le ueprillke. Tržnega nadzorstva v tem oziru ne zadene krivda, ker so njega organi obremenjeni z drugimi posli, lako s kontrolo živil in trga sploh. Dr. Liudcvit Merttin SpPalača Vikloria zraven kavarne >Eniouar Ordinira mi II —U* iu ud '..2-3 © Dve vetji tatvini. Skladiščnik Stavbne družbe Ivan Orum Je prijavil, dn so neznani tatovi vlomili v skladišče te družbe na Sjuurtlnski cesti 32 Iu odnesli več predmetov, iHko t moško kolo znamke Alglon , il sedem do osem metrov dolge gonilno jermene, 2 zobčasta strojna kolesa, 3 magnete in i stružno ploščo v skupni vrednosti 0780 Din. Za tatovi ni sledu. — Druga večju tatvina se jc pripetila perici Mariji Zrintšek iz Bizoviku. Tej je dne 10. t. m. neznan tat |iohral raz voziček na Novem trgu velik zavoj perila, last ge. Nickels-bticher. stanujoče na Bleivveisovi 5, Tat je skupno odnesel 15 brisač. 0 rjuh, 5 prevlek, več srajc in robcev v skupni vrednosti 3555 Din. Perilo Jo i*> vaSint zaznamovano z monogniiiioni A. N. 0 Nočno službo imata iluncs lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5. iu mr. Kurall, Gosposvelska 10 Marrhor 0 Domače -adje ua Irgu. Zadnje dni je prišlo na trg ie mnogo domačega sadja. V prvi vrsli .-eilaj trg zalaga štajerska .- hruškami iu jabolki. Prav lepe h.> iiške-ninslenke in druge prihajajo iz krajev okoli Brežic iu Ptuja. Od lam pride dnevno po več sto košar hrušk. Na Irgu so tudi bosanske hruške. Hruške, zdrave in lepe. se sedaj prodajajo po I (i Din kg. jabolka pa po 3- 5 Din. Orozdja je na trgu obilo, zato mi cene padle. Bosansko. ha-nalr-ko in dalinatinsko grofije prodajajo že po 6 Din kg. •"i Aškerčev« cesta -e bo olvoriln preke bivšega Peichlovega svetil. Po daljših pogajanjih je dosegla sprejemljiva ponudba. Sedanja lastnika posestva g. Irma in Josip Tomšič odstopita svet za podaljšek Aškerčeve ceste do Groharjeve ulice. Stroški za izgradnjo rei-le bodo znašali približno 00.000 Din. ■ Nina kaiiiili/acijska delu. .Medna občina predvideva izvrsilev raznih večjih kanalizucij, ki pa ne bodo motile iti mi ručun rednega prorai una. : Znnje bj se najelo posebno posojilo; tako bi slale: a) kanalizacija v zvezi z regulacijo Ljubljanice, b) kanalizacija v Šiški ter c) Trnovega. Mirja Gra-diš« i in Ho/.ne doline okrog S.3011.000 Din. V prihodnji seii mestne občinske uprave si: bo verjetno že sklepalo o odijbritvi načrtov razpisa in posojila /ii izvršitev kanalizacij v zvezi z regulacijo Ljubljanice. • Nov m.mi-i re-tai valjar si nabavi mestna občina, ker se je zanj ie davno Izkazala potreba. Vsem mladcem ln mladenkam ? Fotografirajte, fotografirajte na barvno občutljivi Lumierov film j da boste imeli le večje veselje Dregerija GKEGORIf', Ljubljana. l»rr.eruo>« ul. 5 Na svojega zaročenca je streljala Izpred mariborskega velikega senata. Žalostna je zgodba, ki se je obravnavala včeraj v torek pred tukajšnjim senatom petorice; zgodba, kakor jih je nešteto v naših dneh... Posestniški sin Franc jančič iz Oačnika pri Jareninl se je seznanil s |>osestniško hčerko 22 letno Karolino Šibek iz Jaretiine. Med obema se je razvilo ljubavno razmerje. lančič je redno zahajal k Sibekovim in večkrat celo pomagal pri domačih delih. Začetka leta 10 31 pa se je razmerje med obema ielo čezdalje bolj ohlajevati. Ko jc maja meseca zvedela Sibckova, da •m i Jančič razmerje z neko drugo žensko, jo je to • tla uotrlo. Hotela si jc biti na jasnem, pri čem da jc. One 25. maja t. I. je kakor pravi obtožnica počakala na Jančiča, ko se je v družbi vračal od maše domov. Ko je šel mimo nje, je tli niti pogledal, na-k;ir jc iibekova zaklicala, naj malo počaka, ker bi rada z njim nekaj govorila, lančič se ni zmenil /a lo. ampak jc nadaljeval svojo pot. Stekla je za njim, potegnila samokres ter sprožila iz razdalje treh korakov. Strel pa je šel k sreči tik ob levi -trnni glave, ne da bi bil Jančiča zadel. Ko ji je lančič hotel Izbili samokres je sprožila drugič, vendar sc nalioj lopot ui vžgal, nakar je Sibekova zbežala. Včeraj je Sibekova sedela na zatožni klopi radi poizkusa zločinstva zoper življenje in telo. Za-govarjala se je s tem, da sta si oba prisegla zvestobo in da sine drug drugega ubiti, čim bi kršil lo prisego; tudi jii hotela Jančiča ubiti, ampak samo preplašiti. Razpravo je vodil ss. Lenart, dr. Tom-bak. Mabfrmuth, dr. Čemer in Kolšek prisedniki. Zapisnikar Miškot, obtožbo je zastopal dr. Zorjan. Oblo/čuka ie bila obsojena na šest mesecev zapora. Sidišče se nI moglo prepričati, da je imela namen Jančiča usmrtili. Bitka s tihotapci pri Sv, Križu l/d.ilno obloženi so se približevali meji pri Sv. Križu / nakano v srcu: spraviti preko meje 2 kg saharina, 1 kg tobaka za noslanje, 200 kom. užigalnih kamenčkov in druge slične štnuglarske robe. Sila oprezna jc ta tihotapčad! Pa jc še več opreznosti in čuječnosti na drugi strani. Ko so 'H letni Oto Ro/man ter dva brata Skrlec menila, da so že opravili svoj tihotapski posel, je zadonel krepek Stoj"; v tem trenutku sta se brala fikrlcc zjokala ter z uprav rekordno brzino stekla nazaj onstran nieic. ravno tako ic poizkusil tudi Rozman, ki mu pa ni bila sreča mila. Obmcini stražniki so oddali še«t strelov, na katere so s streljanjem reagirali tudi drzni tihotapci. Končno se je posrečilo našim obmejnim organom Roznnna ujeti: našli so pri njem Se 10 nabojev za samokres. Tihotapsko robo so zaplenili. Obsodba se je glasila: 57 jtirčknv ali leto dni /apora. Rozman ni imel denarja in je nastopil zaporno kazen. Ostala dva pa žc bosta ob priliki.. DEKIJsM ZAVOD »VESNA« V MARIBORU Popravni izpit na ženski obrtni šoli bo 12. IX., I začetek ob 8. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko i obrtno šolo bo isti dan od 8 do 12 in od 15 do 17. V internat Vesna «c sprejemajo tudi učenke drugih srednjih šol. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda. Celje ■ Fiančitk&nska prosveta priredi v n«deljo. dne tO. avgusta 1931. i/let ua Magdalcacko goro. Odhod ob 13.31. uri glavni kolodvor. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. • Katastrofalen potres. Seizmograf zavoda za nieterc'logijo in geodinaniiko je zabeležil v noti od 10. na II. I. iii. katastrofalen potres s početkom ob 2.' ri 27 min. in 37 sek. v daljavi 10620 km in jc trai.it nad dve uri. Bil jc tako močen, da je vrglo iglo iz ležajev. , 1'ooslritev prometnih predpise«. Kakor -.no e informirali, namerava policijska uprava znatno poostriti prometne predpise nu ljubljanskih ulicah in cestah. Zadnje č«w so se namreč zelo !„.,_.,,-to dogajale razne prometne nesreče, ki so jih povzročali zlasti kolesarji. Polirija namerava 7. novimi predpisi zagotoviti neoviran promet. Obenem p;i opozarja policija tudi pešce, naj s svojim vedenjem na cesli pomagajo uravnovesiti ljubljanski promet. Sredina ceste je namenjena izključno le vozilom. Hodniki pa ne smejo služIli zu zbirališča. /;• razgovore ali pu celo za seje. Pešci naj vedno pogledajo na levo iu desno, ko nameravajo pre-kornčiti cesto. Posebne patrulje stražnikov v civllu pa bodo nadzorovale promet vozil. Prometni referent na policiji je pooblaščen, da kaznuje vse neprevidne iu nebrzdane voznike z dvojno dosedanjo kaznijo. Pustite vojaške »traie pri mira! Uprava jolleije nas je obvestil«, da so ne zadnje čase do-za.jali slučaji, ko osobito ponoči razni pijanci nadlegujejo vojaške straže ler nočejo ubogati, kadar jih le pozovejo, naj se odstranijo. Uprava policije zato opozarja občinstvo, naj v lastnem interesu ne hodi v bližino vojaških objektov fn straž ter na| se vedno in brezpogojno pokori pozivu straže in naj se v vsakem slučaju naglo odstrani. Vojaška .-Iriižn vrši težko in odgovornost i polno službo ter ima orožje, da ga v slučaju potrebe tutfl rabi po predpisih. Kdor ne bi vprfSleval lega opozorila in bl prišel v kakršenkoli konflikt z vojaškimi stražami. bo od policije brezobzirno iil z vso strogostjo kaznovan. O Novi obrti in trgovine v Ljubljani. Mestnemu magistratu je bilo julija prijavljenih 30 novih obrtnih in trgovskih obratov, in sicer: Srečko Vršič, trgovina z mešanim blagom; Ignacii Novak, trgovina s spacerijakim, kolonijalmm in materialnim blagom pod protokolirano firmo Ivan Per. dan na*l.«j Miha Malti, keramika; Josip Ciglič, avtotaksi; Mirko Katnič, vodovodna inštalacija; Saksida in drug, družba z o. z., stavbarstvo. Branko Cerjak, brivec; Ivasovič Ivan, »oboslikarstvo: Franc Bara sinova, meh. delavnica itd.; Ivan Lo-gar, pek; Jože Omeic, sedlar; Josipina Dolničar. prodaja živil; Franc Kenk, krznarslvo; Franja No-graick, prodaja sadja, zelenjave itd. na debelo; Rudolf Velepič, žaganje drv; Fran Janežič. trgovina s kurivom in stavbnim lesom; Marija Kraljič, prevozništvo; Egidij Resman, trgovina z mešanim blagom; Štefan Podunajec, brivec; Karol Žnidar, avtotakai; Romuald Fantini, trgovska agentura; Alojzij Brčan, mesar; Ciril Koroiec, trgovina z mei. blagom; Depa-, trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki; Dana Mauja* avtotaksi; Roza Za-noikar, žensko krojaštvo; Marija Kopač, trgovska agentura; Marija Mohorič, trgovina z mlekom: Frančiika Vidrih, strojno pletenje; Herman Pečenko, trgovina e kurivom in «lavbnim lesom. (•) Utopljenec v Gruberjevem prekopu -poznan. Včeraj sino poročali o tragičnem dogodku v Gruberjevem prekopu, kjer je utonil neznan moški. Policija je Je predvčerajšnjem telegrafirala v ftent Rupert na orožuiško postajo, naj obvesti o tem Otnmrja hnlenco, če gar naslov so našli v utopljeiičcveiii žepu. Včera| dopoldne pa se je i- jo Otnisirjev brat in izrazil sunmjo. da jo uiopljc-, nec najbrž njegov oče, 72 letni Ignac Kolone. Ta ! je že Iri ledne popival in se čudim obnašal, lako daso domači mislili, da se jc očetu zmešalo. V j spremstvu detektiva Podobnika si je Josip Kolene I Ogledal truplo utopljenca v mrtvašnici pri Sv. Kri-, šlofu in v njem res spoznal svojega očela. 1'okoj-nega Kolenca bodo pokopali v Llubljani. D Gledališka druiina KPD. Danes «e vrši redni sestanek Gledališke družine. Glavne točke dnevnega redil so: poročilo o pretekli sezoni, poročilo o odliorovih sklepih, in razgovor o bodočem delu. Priilile sigurno vsi! — Odbor. Nesreče in nr/cmlr. V nedeljo t), avgusla je 10 lelni Ivan Gaboršek od Sv. Pongrirea pri Gri-Žalt. rudar v Zabukovcii, padel ua cesti v. Grižali s kolesa in se težko poškodoval nn desnem licu. — Smarlnem ob Paki, je v poin deljek padla 7. dreve-Klaneiiik Marij;,. 41 letna dninuricu iz Slatine pri s:i, si zlomila levo roko in si ležko poškodovala desno nogo in prša. \ rhovšek Franc. 71 lelni delavec, stanujoč Za gradom 5. je padel v nedeljo s svjsel na podu ler si zlomil ključnico. — Neki voz je pred Irdnom v Toliarjih pri Celju povozil 11 letnega Bulinarja Karla, sina sluge na dekliški meščanski šoli v Celju. Butinar je dobil pri trm poškodbe na desni nogi ped kolenom ter ostal doma v oskrbi. Sedaj pu se je stanje dečka nenadoma poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnišnico. kjer se nahajajo ludi vsi drugi ponesrečenci, o katerih danes poročamo. f Smrtna kosa. Oizelj Anten, klepar nn Vrnn-! sketn. je v iioneedljek 10. avgustu v javni bolnišnici umrl v starosti 71 |pf. Naj v miru počlvut ts Otrok izginil. Pod tem naslovom smo poročali. d« Je izginil v četrtek n« cesti proti Trnov-ljam (i letni sin posestnika Franca Veternlka iz Lokrovca. Otroka so našli par dni za tem v Gu-berju zdravega in ga izročili stariem. .er Aretarija. V ponedeljek zjutraj so aretirali na nekem kozolcu v Zavodnl pri Celju 20 letnega Franca Kifla. ki ga zasleduje sodišče zaradi dveh lalvin, ki ju je izvršil v Ht. Jurju ob juž. Žid. & Šport. Prijateljska nogometna tekma, ki bi se morala, kakor smo javili, vršiti v nedeljo na ! Igrišču SK Olja na (iluziji med SK Trbovlje In I SK Celje, se ni vršila, ker je bil SK Celje od LNP I kaznovan z enomesečno zabrano igre. Namesto le l tekme se jo vršila Ireningteknia med prvim moštvom in rezervo SK Celje, ki se je končala z zmago prvega moštvu v razmerju 0 : 5. n Ob desetletnici vlade Nj. Veličanstva kralju priredi Muriborsko slovensko žensko društvo v nedeljo, dne 10. t. m. znakovni dan iu koncert v mest. parku v prid nove zgradbe na Počitniškem domu kraljice Marije nu Pohorju. Pri koncertu svira vojaška godba. Najlepše se oddolžimo svojemu vladarju, da ob 10-letuici njegovega plodo-nosnega delovanja prispevamo k temelju doma, katerega naloga bo, čuvati zdravje naše mladine. □ Diplomski izpit je napravil tc dni ua Hin-denburški politehniki oziroma mestni inženjerski akademiji v Oldenburgu Mariborčan Josip llalb-widl siu tukajšnjega uglednega hotelirja lialb-dla. S tem si jc mladi inženjer, ki je svojčas zaslovel v našem mestu radi uspelega poizkusa, ki ga je bil napravil v bližini Treh ribnikov z modelom raketnega letala, pridobil naslov inženjerja za zru-koplovstvo. — Ob tej priliki naše najprisrčnejše čestitke! □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko onravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8—12 iu li do 18. □ Najstarejša mariborska generacija izumira. V visoki starosti 93 let je umrla včeraj v svojem stanovanju v Krčevini 25, gospa Josipina Ledinek, vdova po finančnem komisarju. Pogreb blage in plemenite pokojnice bo jutri ob pol 17 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Svetila ji večna luč! □ Smrtonosnim poškodbam je podlegel včeraj v tukajšnji bolnišnici posestnik Anton Bolšnik, ki mu je bil njegov svak kakor smo že včeraj poročali, prerezal trebuh. Zadevo ima sedaj v rokah oro/ništvo. □ Mariborski časnikarji so v ponedeljek popoldne na prisrčen proslavili 50 letnico svojih stanovskih tovarišev Franja Zebota in Vekoslava Spin-dlerja. Ob tei priliki je predsednik tukajšnjega novinarskega kluba Udo Kasper s primernim voščil-nim govorom izročil obeina slavljcncema spominski darili, nakar so spregovorili še Radivoj Rehar, Mirko Golob, Fran Brozovič iu drugi. Slavljetica sta se za prisrčne čestitke toplo zahvalila. Omenjena proslava ie potekla v znamenju vzorne stanovske solidarnosti iu vzajemnosti mariborskih časnikarjev. □ Povratne vozovnice za Mariborski otok,- — Mestni avtobusni promet nam sporoča: od srede naprej se upeljejo pri vožnjah na Mariborski otok posebne returne vozovnice, ki stanejo pet dinarjev. Občinstvo se naproša, da omenjene vozovnicc spravi in da jih hrani do povratne vožnje. n Z motornim kolesom je zavozil v brzojavni drog 28 letni /elezničar Jurij Rožanc včeraj popoldne na Tržaški cesti. Dobil je izredno nevarne poškodbe na glavi ler pretres možganov. I Sin nasuntal fante zoper očeta! V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 50 letnega posestnika Štefana Režonio iz Vratjevca, vsega oblolčenega in zdelanega. Režonja ui mogel nekaj dni ničesar govoriti iu je šele včeraj izpovedal, da so ga fantje ponoči pričakali, ko se je vračal od dela domov, ter navalili nanj z ročico in neko verigo. Poškodbe so bile tako občutile, da je Režonja obležal v nezavesti: zatrjuje, da je siu našuntal fante, s katerim sta si radi nekih dediščinskih zadev navz-kriz. Zadeva bo imela svoj zaključek pred sodiščem. H Na Koroški cesti 83 je umrl v starosti t*i let zasebnik Anton Valeskini. Pogreb jc jutri ob 10 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Blag mu pokoj! i "i V kup kamenja je zavozil pri vožnji proti Mariboru 24 letni Vlado Weiksl, ko mu je motorno kolo radi opol/lih tal zdrselo na slran. Pri padcu je zadobil poškodbe na glavi. Zdravijo ga v mariborski splošni bolnišnici. na isli veselici, ki 6e je vršila isto nedeljo kakor evharustični shod v Konjicah, iz radodarno^ti delili tudi zaušnice. Darovalec je bil nek gospod iz Maribora, »prejemnik pa nekdo iz Zreč. Povod jc dala nemška konvcrzacija, proti kateri je nekdo protestiral, češ. da se na taki prireditvi ne sme nemškutariti. Toliko v izpopolnitev dnevne kro- Konjice zglasil na policiji 31 letni Josip Kolene, posestn kov sin z Vrhu pri ftent Rupertu. Povedal ie. d Desetletnico vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra bo svečano proslavilo tukajšnjo Katoliško izobraževalno društvo prihodnjo nedeljo, dne 16. avgusta t. I. popoldne po večernicah v dvorani Katoliškega društvenega doma. K lepi prireditvi vabimo ie zdaj. Vstopnina bo znižana. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v Valeii-čakovi trgovini. Poročali smo pred por dnevi, da jc neka družba na svojem povratku z veselice, ki jo je priredilo neko društvo v Zrečah, brez povoda napadla mimoidočega fanta. Dodatno smo zvedeli, da so se- nike. Jesenice Tuiistc, ki prihajajo z izletniškim vlakom na Jcsenice, opozarjamo da jc vsako nedeljo ob 8, torci takoj po prihodu turistovskega vlaka, v župni cerkvi sv. maša. Mtnsikateri turist se je tu ugodnosti in prilike pojlužil, mnogi pa so, ki lega nu vedo. Komur pa je na tem. da se čimprej izogne zatohlemu dolinskemu zraku, ta naj se pa požuri do Sv. Križa, kamor bo ravno prav prišel do 9, ko sc ondi vrSi dopoldansko opravilo. Pri sv. Križu je namreč več gospodov duhovnikov na letovišču iu tako so v sedanjem času sv, maše tudi tekom dopoldneva. Jeseniške carinarnico bodo vendarle pričeli graditi. Stala bo na obširnem občinskem zemljišču, na tako zvanih Žalah tam, kjer so ie doslej ustavljali popotni cirkusi in vrtiljaki. Pretekli teden so pričeli s predpripravami, in sicer s tako silo, da dela niti v nedeljo niso mogli ustavili. Mimoidoči so zmajevali z glavo, češ, da je slab začetek, ko sc mora takoj prvo nedeljo skruniti Gospodov dan. Rcnomirana atavb. tvrdka Tiinnies, ki ie delo prevzela, bo prav gotovo tudi brez nedelj in prazni-kov delo dovršila v določenem roku. Vesel dan jc bil za jeseniške gospodinje, nnmreč preteklo nedeljo, ko so čule uradni razglas, da se sme odslej goveje me'so prodajati po 14, 12 in 10 Din. »Slovenčev« boj proti pretiranim cenam mesa je segel torej tudi do Jesenic. Smo pa mnenja, da bi bile cenc mesu na Jesenicah lahko še cenejše, ker jeseniški mesarji imajo gotovo mani režijskih stroškov kakor pa ljubljanski. Vsak seka v svoji hiši, nimajo stojnic, cenejšo klavnico, kratko pot za prevažanje itd. Morda bi se pa v Icj gospodarski krizi dale Ic šc nekoliko znižati ccne. Olepševalno društvo, ki je tako krepko prijelo za delo, bi dobro storilo, ako bi poslirbelo, da bi ob tržnih dneh iz drevoreda izginila nesnaga. ki jo puste lam konji, ki pripeljejo pridelke na trg. Glavno jeseniško šelajišče bi pač zaslužilo, da mu omenjeno društvo poaveti vso svojo pažnjo. Trbovlje Podružnica SPD Trbovlje gradi nit Mrzlici nov planinski dom, ki bo po triidapolncm delu v par tednih končan. Vsled tega razpisuje službo stalnega oskrbnika v planinskem domu. Pogoji so razvidni pri g. Dragu Radejti, trgovcu, Trbovlje. Pismene ponudbo do 20. avgusta 1931. pri podružnici SPD Trbovlje. Dnevna kronika Kole daur Sreda, 12. avgustu; Klara, devica; tlilarija, uiučenica. Novi grobovi + V Kamniku je umrla gospa Ana Potočnik ,*oj. Eržen. Pokopali jo bodo danes popoldne. Blag ,i spomin! Preostalim naSe Sožalje! -J- V Metliki je umrla gospa Julijuna llre-'lorie roj. štunn Pogreb bo danes popoldne ob 5. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše sožalje! Ostale vesli — Kraljev teden. 17. avgusta letos bo minilo deset let, odkar je po smrti kralja Petra 1. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander 1. Vsa država bo ta radostni dan proslavila h posebno slovesnostjo, saj je naš narodni kralj uspel v teli desetih letih svoje vlade pronikniti s svojo ljubeznivostjo, z ostrim umom in s svojo dobrohotnostjo v srca vseh jugoslovanskih državljanov. — Mesta in pokrajine bodo tekmovale, kdo bo bolj imenitno in primerno proslavil 10 letnico kraljevega vladanja. Ljubljanski občinski svet se je ludi že bavil s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepov enodušno sprejel nasvet, naj jesenski festival v Ljubljani ki bo dosegel višek v odkritju spomenika kralju Petru L, nosi ime Kraljevega tedna, lako se enako oddolžimo spominu kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra L — Ogromne množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju spomenika kralju Petru, se bodo udeležile tudi vseh drugiti gledaliških in pevskih svečanosti ter iiodo pod geslom Kraljevega tedna , strnjene v mogočne falange, manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja in združene domovine. ...... — Abiturijentom! Tovariši abtiunjenti, ki nameravate študirati na ljubljanski univerzi in re-Ilektirate na znižani relutuin v akademski menzi, pišite po nabiralno polo. Pri reševanju prošenj se bo poleg drugih okolnosti upošteval predvsem tudi nabrani znesek. Meitza prične poslovati v začetku oktobra, formularie za prošnje dobite v pisarni L). P. D. Za vse informacije se obrnite na naslov: Dij. podp. društvo, Miklošičeva c. x _ Te«aj za kose ni ra nje on 1>r. Krek«« i ineše.-gospodinjski šoli v Xg. Šiški pri Ljubljani je od 17. Vili. do 22. VIII. 11)31. /.učne se v ponedeljek ob dveh popoldne. Vpisnina 200 Din. oskrbnina zn notranje !."0 i »in. Notranje prinesejo s seboj ludi 2 rjui-i. brisačo in prti« (servijoto). — Državnn realna gimnazija v Kianju. Prijave za popravne izpite se sprejemajo do vštetega 21. avgutla. Izpiti se bodo vrSUi od 23. avg. dalje po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski. — K sprejemnim izpitom za 1 razred se jo treba prijaviti dne 24. avgustu pismeno ali ustno. Pismene prijave morajo biti kolkovane s 5 Din. Pri prijavi naj se predložita krstni list n izpričevalo o dovr-enem 4. razredu osnovne 'iole. Zakasnele prijave k sprejemnim izpitom so lodo sprejemale še 25. in 20. avgusta. Razpored »prejemuih izpitov se bo naznanil pri prijavi. Sprejemni izpit je po čl. 1. Pravilnika o spre-eninih izpilili obvezen i za redne učence i za mu,, ki hočejo polagati privatne izpile. počenM , ). razredom. Vpisovanje učencev-novincev bo 1. septembra od 8. ure dalje, vpisovanje lanskih jčencuv pu 2. septembra dopoldne. Zamudniki se bodo vpisovali še 3., 4. in 5. septembra od 10. do 11. ure. Ostale odredbe (o niž. in vi?, izpitu ter o pričetku pouka) boilo pravočasno objavljene na ruzglasui deski. — Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Kranju. — I. selekcijsko premovanje goveje iivinc v Sevnici, ki je bilo določeno za sredo, 2(5. avgusta, je preloženo va teden (liti iu sicer na čredo, dne l. septembra. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Obisk premovanja se obetu od vseli strani, tako du bo ob tej priliki videti in slišati marsikaj zanimivega. _ Piuniuei! Cesto se dogaja, di zahtevajo člani SPD, ki za letos še niso poravnali člun rine. ali ki nimajo zu 1031 potrjene legitimacije, članske ugodnosti v planinskih kočah. Opozarjamo, dn nepotrjene legitimacije niso veljavne. Ugodnosti more uživali le oni član. katerega legitimacija je vidiruna za tekoče leto. Nepotrjeno legitimacije se članom odvzamejo. Odbor SPD. — Pevska svečanosti. V okviru feidivaln jKraljevega tednu . ki se bo vršil v ieseni za časa velesejnisklh prireditev v Ljubljani, se bo skušalo po duljšem presledku, zopet oživili pevski' svečanosti v večjem slogu. Kdor je že imel priliko poslušali pevske koncerte na prostem, pri katerih nastopajo ogromne mase pevcev in pevk, pozna mogočni učinek takih prireditev iu bo z veseljem pozdravil vest. da bo podobna pevska svečanost uvrščena v spored ljubljanskega jesenskeua festivala Kraljevega ledna . Pevska /veza . organizacija, ki ima svoje podružnice razpredene po vsej dravski banovini, bo nastopila z velikim koncertom, pri katerem bo sodelovalo nad 2000 pevcev in pevk. Pesmi, ki bodo ob tej priliki izvajane, so po večini takega značaja, da bo lahko 1» otmimnl zbor razvil vso svojo silo in podal umetnine z ono mogočno širino iu silno učinkovitostjo, ki nepopisno deluje na poslušalca. Koncerl bo dirigiral znani zbiralec slovenskih narodnih pesmi, psvovodja profesor Bn.iuk Marko, ki /e pridno pripravlja in organizira pevsko svečanost, kakršne ie ni priredila nobena večja pevska organizacija v Jugoslaviji. N i dan, ko se bo la koncert vršil, bo -rolovo privrelo ogromno ljudstva z dežele iu iz širše Jugoslavije v Ljubljano, da čuje. pelje in vidi iiupozantni nastop svojih rojakov. — Beneška noč na Bledu. V soboto 15. avgusta. ob priliki praznovanja desetletnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra L. ihi priredila Zdraviliška komisija na Bledu i. ognjemeti, bengaličnimi slikami, raketami in umetnim ognjem veliko svečani) razsvetljavo, knlero bodo vodili jugoslovanski slrokovnjuki. Vsak. kateremu je le malo poznano Blejsko jezero, nc bo zamudil ugodne prilike, du se navžije bajne krasote druge velike beneške noči nu Bledu. Ker se pričakuje na ta dan znalno večji obisk, je intervenirala Zdraviliška komisija nu Bledu pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, da na la dan da na razpolago nekaj posebnih vlakov, ki bi zadostovali večjemu prometu in omogočili tudi nočni povratek obiskovalcev. — Požar. V' noči od 0. do 10. t. ni. ob 2 jc začela goreli streha svinjaka pri staroupokojenem rudarju Jožefu Knapiču v Hudi jami pri Laškem. Rečiško gasilno društvo je bilo takoj na mestu s svojo motorno brizgalno in je rešilo spodnji leseni del gorečega poslopja in tudi tik stoječo hišo, ki ima tudi lesene svisli. Kmalu jc prispelo tudi luško gasilno društvo, kateremu pa ui bilo potreba stopiti v akcijo, ker je prvo društvo že ogenj ujušilo. Lastnik je bil zavarovan le za malenkostno svoto. — Cerkveni shod na Kumu. Cerkveni shod na Kumu iu Jeruejevo lepo nedeljo bomo letos obhajali že 23. avgusta. Pomagalo bo več g. duhovnikov, ker bo prišlo iz vse Dolenjske in Posavja mnogo božjepotnikov. Pobožnosti bodo pričele žc 21. in 22. ovgusta t. I. Marija Raka. Take vročine ne pomnijo najstarejši ljudje. Četudi smo nad 70o m visoko, je znašala v senci toplota 25° R. Soparica povsod. Zato je bil strah tem večji, ko so se 7. avg. zgrinjali nad nami od vseh strani temni oblaki. Razun nekaj zrn toče ni bilo vendar nič hujšega. Pač pa je blagodejen dež zopet močno poživil naravo. Hvala Bogu! — Prihodnjo soboto na Veliki .šmaren, bomo slovesno obhajali god farne patrone. Sv. opravilo bo pa že ob 8. — Ogromen požar v tvornici v Bački Palan-ki. V ponedeljek ponoči ob 1 se je naenkrat pojav il požar na strehi glavnega poslopja tvornice jule in konoplje v Bučki Pnlanki. Vzrok požara ni znati. To tovarno, največjo te vrste v državi, so že leta 1882. osnovali bratje Mihels, ki so tudi danes lastniki. V tovarni stanujoči uradniki in čuvaji niso požara takoj opazili ter so se radi vročine umaknili v svoja stanovanja. Tudi je bila otežkočena v tem času telefonska zveza. Zato je požar zavzel ogromne dimenzije in so do jutra do temelja pogoreli glavno poslopje in vsi stranski objekti ter ogromne količine surovin. Z največjim nuporom se je posrečilo rešili strojnico in skladišče z novimi stroji, ki so dospoli šele nedavno. Skoda, ki jo je požar povzročil, šc ni ugotovljena. znaša pa gotovo več milijonov dinarjev. Bratje Mihels so izjavili, da bodo v najkrajšem času montirali nove naprave, tako da bo več slo delavcev samo začasno ostalo brez dela. Pri gašenju požara je dobil snirlnonevarne opekline strojnik tovarne Einerik llofinann. ivo je odpiral rezervoar z vodo, ga i'* objel plamen, tako da je omedlel. Našli sn gu vsega opečenega. — Puučovski most dokončan. Dela na Pan-čevskem mostu so končana. Zadnji, sedmi lok je končan. Gradnja mostu je pričela maja mesecu hi ' 1027. Tedaj so začeli z oivorilveninii deli. Za-čeli so sondirati teren, kjer sedaj Moji mosl. Prava dela n se pričela šele prvega marca 1928. Sedaj je most dokončan in bo kmalu izročen prometu. S tem bo izročen pronu lu tretji najdaljši most v Evropi. Dvoini užitek boste imeli poleti ako bodeto pazili na redno prehrano. Najsi-gurneje Vam bode pomagala pri tem hladna OVOMALT Pripravlja si- z Ovotui\-kozarcc(n. ki gu morete dobili povsod, kjer so prodaja Ovo-maltine iu sicer za ceno i j Diu. Dobiva se v vseli večjih kopališčih. pisili občega državljanskega zakona. Vse drugo je določeno v Pravilniku o cepljenju zoper steklino v Službenem listu z dne 30. aprila t. I. Načrt stolnega mesta Ljubljano s hoziiu- lnoni ulic. Sestavila: M. Oornn iu M. Tomšič, seznam uredil .1. N. Jeglič; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izdaja novega načrta Ljubljane je bila zelo nujna potreba. V zadnjih lellli se jc mesto zelo razširilo, nastale so nove ulice, ceste iu trgi. Marsikdo jc bil večkrat v zadregi, ako je iskal novi) ulico, ali če je hi! vprašan od tujcu, kje je la ali ona ulica. Vse zadrege so z izdajo novega mestnega načrtu odstranjene. Načrt je izborilo sestavljen in risan v potili barvah. Vse ulice, ceste iu trgi so v načrtu'jasno razvidni, lako ludi javna poslopja, politični in vojaški uradi, cerkve itd. V načrtu je v oglu muli zemljevid ljubljanske okolice. Vnmi uradom, posebno še podeželskim šolam in drugim korporacijam. kakor tudi posameznikom, ki pridejo ua prihodnje slavnostne dneve v naše lepo mesto, načrt toplo priporočamo. Cene so sledeče; načrt s seznamom velja Din 20, načrt nalepljen ua karton s seznamom Din 33; nalepljen na platno v žepni obliki s seznamom Din 45, na platno s palicami in s seznamom Din 55; seznani sam brez načrta Din 5. Kamnik Ceikvcn koncert, ki ga jc priredil Kamniški oktet- v dekanijski cerkvi, je izborno uspel. Oktet ie imel program točno in brezhibno naštudiran ter jc podal točko za točko naravnost sijajno, vendar pa sc jc pevcem poznala neka utrujenost in to posebno tenorju; deloma se da to opravičiti z napornim delom tenorja v službi. Predvsem je pač najbolj ugajala sopranistka operna pevka ga. Ivanka Ribičeva in to najbolj v Rotovi Salve Regina. Poslušalce si je osvojila s svojo netirisiljeno in jasno izgovorjavo, barvo glasu ter mehko višino. Ravnotako se je pokazal mojstra v obvladanju tehnike orgel g. Blaž Arnič, gojenec dunajske glasbene akademije, v vseh točkah, posebno pa v lastnem delu «Konccrtni preludij za orgle v 2 stavkih«. — Program sam je bil srečno izbran. Občinstva je bila cerkev polna, toda samih IetoviJčarjevj Kamničane bi lahko na prste scštel. Kamničani raje popevaio modeme šlagerje, ker kranjskih ne znajo ali pa kvečjemu šc kako Icrezinko , pesem, posebno pa narodna jim jc deveta briga. Kamniškemu oktetu pa častitamo ter želimo šc mnogo uspehov in se nadejamo, da nas v kratkem zopet razveseli s svojim nastopom. Šport Cerklje — Razr-ta v a kumev. V dneh 20. avgusta do 7. septembra 1931 t-c bo vršila o priliki jesenske razstave ua ljubljanskem velesejmu |>o|eg perut-ninarske razstave tudi rnzslavn kuncev. Vsi kunče-rejci, ki žele svoje živali razstnviti, nuj se prijavijo pismeno uli ust meno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, odseku za rejo kuncev, in sicer uaj-kesneje do duo 10. avgusta t. L V prijavi m- mori navesti število kuncev, ki jih želi rejec razstavili, pasmo, spol. starost (v mesecih) event. prodajno ceno in število kletk, mi katero vsak rejec r<-llektiru. Na pozneje doHe, ali nepopoluc prijave se odsek ne bo mogel ozirati. Razstava se radi pomanjkanja proslora ne mogla vršiti v lako velikem obsegu, kakor lansko lelo. zalo se bodo pripustili k razstavi lo res prvovrstni, odrasli jdeiueu.-ki kunci, mladiči pa le v toliko, kolikor bo uu razpolago proslora. Obenem se. ho vi>ila v |Hj.-ebui>iu oddelku rnz*|:i\a kunčjih kožic in izdelkov i/, njih. Vsa natančnejša navodilu in j>o-ja.-niln daje Kmetijska družba \ I jubljani, odsek za rejo kuiieev. - Pri niriijeno-ii, rii/ilr.idjivosti. tesnobnosti, pomanjkanju -panja, srčnih tet koča h. tiščali ju v pr.-|h pospeši naravna Krmu-Jihel' grenčica i datno kroženje krvi v spodnjem delu tele-i in pomirljivo učinkuje n:i valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da .-e izborno obnc.-e Franr-Jo«el< voda kot či-li!no sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz -umoolrove kanala debeleg i črevesa. Franz-Jo-cf rr< nčica -e dobiva v veh Ickurnuli, drngrrijah iu spoecljrekih trgovinah. — Cepljenje zoper steklino. )\> sedaj v naši drŽavi veljavnih predpisih je obvezno za vse osebe, ki jih Je puškodovnla slekla ali udede stekline sumljiva žival, da se dajo cepiti zoper lo strašno in po izbruhu neozdravljivo l.užno bolezen. Vsaka oseba, katero so poškodovale slekle ali stekline sumljive živali, se morajo tukoj prijavili občini; vse nadaljnje pa potem odredijo pristojna občinska oblast odnosno poklicani zdravnik in veterinar. — V naših krajih se pošiljajo poškodovanci v bigijenske zavode banske uprave, kjer se cepijo na antirnbičnih oddelkih po najmodernejšem načinu brez vsake nevarnosti in posebnih težav oziroma se prepusti cepljenje tudi za to določenemu zdravniku. Stroške zu to cepljenje plača za državne in bunovinske uradnike driava odnosno banovina; za siromašne državljane plučujejo samostojne oziroma zdravstveno občine, za učence srednjih šol fondi za zdravstveno zaščito, uradi za ožje mdbine, za vojak«' in častnike pa vojaštvo. Občine kakor tudi privatne poškodovane osebe imajo pravico zahtevati povračilo »Iroileov od laitnika tirali, l,i m prizadelo poikodlto. Potne stroške za siromašno državljane plačuje občimi, premožno osebe pa plačujejo sume te stroške, toda občine in vsakdo lahko zahteva povračilu od. lastnika Hvali po pred- Kole-.iarsko dirko so imeli zadnjo ncdclio naši fantje in možje. Pa s« ni preveč srečno izteklo, Uo so vozili — nesrečniki — me.-io j>o cesti, po mesu in kosteh. Naše mnenje jc: dobro jc, čc človek pamclno uporablja kako stvar, a čc tega ni, ni dobro! Tekma v različnih vedah hi bila bolj priporočljiva! Slikanje žtipnc cerkve sc — pričeto pred 9 leti — sedai nadaljuje. Ko bo ccrkev v celoti poslikana, bo še bolj veličastna kot je sedaj. Prihodnji mesec bo 25 let, kar je bila cerkcv posvečena. Gornja Radgona V nedeljo, tlite 1(i. avgusta bo imel naš rojak, dr. Anion Tcrstenjak novo sv. maso. Pridiguje mu njegov bratranec, profesor Peter Kovačič. Vso slovesnost namerava šc prav posebno dvigniti močan pevski zbor pod vodstvom našega skladatelja Janka Cirica, s sodelovanjem znanih najboljših domačih pevcev. Na programu so sledeče skladbe: P. II. Sattncr: Missa Scraphica Fr. \Vitt: Tantum ergo (moški zbor), Pr. Vtitt: A ve Maria (moški /bor), K. p,ervar: Novomašnik (moški zbor). Cio«pod primiciiaut. doktor modro, lovja. je gojenec C.ini->ij.i v Inoiuostu, kjer je promoviial lo. .okl 192". Po nov i sv. ma»i -c vrne uazai na univerzo, d.i dokonča šc bogoslovne študije. Ker je že znan v ožji iu širši javnosti kot resen sotrudnik katoliške akcije, je razumljivo, da -c v>a župnija z veseljem pripralja ua ta Gospodov dan. Črna pri Prevajlah Tudi pri nas se opazj vsesplošen napredek. — Gradimo nov, moderen vodovod s primernim številom hidrantov. — Delo je v polnem teku Icr bo menda koncem incscca septembra t. !■ dokončano. — Nadaljna. res hvalevredna pridobitev je nova motorna brizgalne, ki *i jo je nabavilo prostovoljno gasilno društvo Črna. — Slovesna blagoslovitev iste bo 15. avgusta. — Du pa brizgalna odgovarja res vsem zahtevani, ki *c morejo .staviti na današnji moderni stroj, jc dokazala prva vaja. ki sc je vršila 2. t. m. Ta vaia pa je pokazala tudi ic nekaj drugega, namreč, da je moštvo še premalo disciplinirano, ker »o si nekateri gasilci dovolili »ale, l:i nikakor niso bile nj mestu, Brizgali so namreč namenoma tudi v hišne veže, v odprta okna. po zuntkah in moških luez izjeme, tako da si videl klobuke frčati po zraku in jc voda kar curljala od ljudi. — Smatramo, da vc jc to zgodilo brez vednosti poveljstva, ter apeliramo na i6to, da poskrbi za to, da enaki ulučaji v bodočo izostanejo. Dobrna pri Celju Nesreča. V sredo je šla od doma io bi- u navzdol gospa l uni IVti. Naenkrat ji je nu -Imu ni bregu spodrsnilo, tako du je gospa pa.Hu l«r si pri padcu dvakrat zlomilo nogo. Ponesrečeni«) te tukajšnji zdravnik obvezal ter je zaenkrat ostala v svoji viii na Dobrni. S K O PHKTKKLI NEDELJI. Marsičesa smo v Ljubljani vajeni, todu kit, t*\egn pa še ne, so govorili v nedeljo. Pri dveh važnih prireditvah veliki Incidenti, ki pu ne smejo ostali zu one, Ui so jih izzvali, brez. poHlcdlc. Gostoljubnost sem lili pa tja, todu oni. ki je v gortteh, se mora dostojno obnašali. Ivdor bo spoštoval to pravilo, tu se ne bo nikdar mogel pritoževali radi negosioljubnosli Ljubljančanov, Incidenti v večjem ali manjšem obsegu pri nogometu niso pravzaprav nič novega, toda v plavanju? Zato je |ia trebil zlasti dogodke, ki so se dogodili pri plavalnih tekmah, še posebej obsojali iu one, ki so jih povzročili, unjslrožje kaznovati. Ne smemo dopustili, da hi iia-< uu naših lleli psov al i razni zvezni funkcijnunrji. igralci oziroma aktivni plavači pa izzivali prelepe, Ako Zveza ne bo hotela storiti ostrih ukrepov, bomo objavili imena vseh onih članov Jugu, ki so se pretejmli in eelo lako daleč »pozabili, da so napadli damo! Razumemo, da boli obmorske klube ostra konkurenca. ki jo nudi Ilirija, toda boriti se je treba z enakimi sredstvi. S fuiikcijonarji pu. ki se ne zuajo obnašati, pa ven iz Zveze! Drugače bo |>ri-hodnje leto, ako bomo zo|iet izpostavljeni psovkam, še vse drugače poteklo prvenstveno tekmovanje. Ko smo žo pri sodnikih .ne smemo seved i prezreti tudi nogometnih sodnikov. Kar pba ljub ijanska kluba sta trpela radi nemogočih sodni kov. V Ljubljani je premalo energičen sodnik veliko kriv pretepov. V Zagrebu je |)a še velik11 slabši iu lieobjektiven sodnik pomagal, da je. Ituik zabil šest golov, od katerih sta samo dva regularna! Pod takimi sodniki mora danes nastopiti moštvo, vsak jirotest je zavrnjen. Finančni pol i-liki Zveze so danes izročeni nu milost klubi, ki ne vlečejo! Naravno, da dolgo tako stanje ne bo vzdržalo, svetujemo pa, da se za prihodnje lelo mora marsikaj spremeniti. Drugače...?! Pri plavalnih tekmah moramo omeniti, da je opazili naravnost ogromen napredek našega plavalnega športu. To se najbolj jasno vidi iz sklepa Zveze, ila bosta nastopila v 1'arizn pri Evropskem prvenstvu nusa plavalcu lampretova in Wilfan. Ta dvn slu danes daleko najboljša plavača v drfa vi in taktično tudi edina, ki slu sposobna repu zeutirati naš plavalni šport. Nas plavalni šport napreduje. To ve ludi naše občinstvo. V nedeljo je. bilo pri finalnih tekmah zbranih obakrat va kol tri (isoč gledali-ev. Toliko gledalcev šc n bilo pri nobenem tekmovanju. Gledalci so pa tudi najboljša garancija, «ln s(> lahko priredi tudi kako večje mednarodno tekmovanje! Itadi plavanju pa ne smemo prezreti nogo-« meta. Prvenstvo jo takon koč že odločeno. I'i trije v naši lici so: (iruitiniiski. Ilaiduk iu <'o> cordin. Nušn zu-lopniLa se bosta pa morala borili za zadnje mesto med seboj. Kavno tuko neugodna slališčo ima pa v belgrajski skupini Jugoslavija. Izgleda, da je kaznovana, ker jc bila najbolj proli ligam. Zelo težko ho prišla v finalne tekmo z državno prvenstvo. Snšk, ki je v nedeljo odpiu vil eelo dosedaj nepreuiaganu moštvo l!SK v š, . stih minutah z. 2 : o. ji- skoro gotov, da zased drugo mesto. V vojvodinski skupini je Mačva s cer še vedno favorit, toda Snnd ji* na močvirnem igrišču zmagal /, 1:0. Radi tega lahko Mačvo -vedno prehiti Vojvodina. Naši lahkoalleti sn Se pu ludi v Pardubi ih postavili. V močni modna rodni konkurenci o se planirali: Tučmt pri teku nn soo m. Buiatovič pri teku preko zaprek. Ttifan je prišel prvi nn cilj v času 2:01 : I. Buralovič pa čez zapreke 110 m drugi. Pri maratonskem teku ji- pu pri'-e| šporn deveti. Vspcli naših atletov je zelo pomemben, kajti proti tako močni koukronci naši atlcli še niso jiarluli. Oglas Zgradba novega hladilnika v Velenju. Dirckcija državnega rudnika v Velenju oddaja na temelju rešenja Direkcije državnih rudarskih preduzeča, št. 20970-31 od 4. avgusta t. I. in v smislu člena 8f>. stavka 1. Zakona o državnem računovodstvu delo za zgradbo hladilnika na temelju neposredne pogodbe. Pogodba se bo izvršila dne 31. avgusta t. I. ob 11 pri podpisani. Kavcija 5 odst. za domače in 10 odst. za inozemce od ponudene vrednosti se naj položi pri blagajni Direkcije državnega rudnika v Velenju najpozneje do tO dopoldne na dan pogodbe. Pravico za pogodbo imajo samo oni, ki dokažejo svoje podjetniške sposobnosti. Načrti, proračun stroškov, splošni in tehnični pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, br. 8081. \SK I HItiL.VV : V>K I«. VRT. POLK 9 : 0 (I : tt) Med gori navedenima vojaškima kluboma sije v nedeljo popoldne vršila na igrišču llirij■• lekr.iu. ki je končala z rekordno zmago VSK Triglava. Triglav je žo v prvem polčasu štirikrat potrese! mrežo na-protuika; pravcati dež, golov pa se je pričel šolo v drugem polčasu, ko -o izborilo razpoloženi napadalci Triglavu- zabili v prvih tO minutah nio manj kakor 5 golov. Med artiloristi je nuslnhi zmešnjava. Vratar in oba branilca so jo Kar nu lepem pobrisali z igrišča. Njihove mu zgledu jo v nnsleijujib hipih sledilo ostalo moštvo iu jo ucvrlo v garderobo. Zmagovalci so bežeče pozdravili s trikratnim zdravo in nato »c sami zapustili igrišče. Radio Programi Kadio-Ljublfanai Sred«, 12. avgusta: 12.1S Jugotlov anjka glasba vjohna-«olo. — 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 < as, ploščo, borza. — 18.30 Salonski kvintet. 1°,30 Literarna ura. — 20.W) OrgeUki konccri f . Kaniziia Friclja. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.0 i Čas, dnevne veiti. četrtek. 13. avgustu: 12.15 Harmonika, šla-gerji. 12.15 Dnevne vesti. 1:1 <•»>, plošče, borza. |v:Ki Salonski kvintet, 10.30 Drugo IJlaga' Ginina stične vaje. 20 Dr. Lojze Campii: čumiik in časin korslvo. 20.->0 Davorinu Jenku v spomin: I. Uvodno besedo uuvori g. nudsvehiik Skalar. II. Pesmi Davorinu Jenka poje kvartet Glasbene Malii (gg. 1'oihii, Završali mL. Završali st. in Skala« 21.15 Samospevi gdč. Vodrulovo. 21.15 Citre solo, :i. Mezgolils. 22.30. Cas, dnevne vesli. Drugi programi t Četrtek. 13. avgusta: Belgrad: 12.35 iiadio orkesh r. 1!l Cilre. 'JO.IiO Ljubljana. 22.50 Večerni koncert. Zagreb: l'J.'.ii) Plošče. 20.30 Koncert (Ljubljana). 22.10 Radio orkester. — Buda pest: 12.05 Or' ' Irnlni koncerl. 10.20 Ciganska glasba. 20 Orkestralni koncert. Dunaj: 19.40 Vesela nra. 20.25 Salzburg. 21 Pevska serenada (zbor dunajske opere). 2J.20 Vecomi koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. I ! Plošči 20.45 Komorna glasba. — Oslo: 20.30 Vokalni koncert. 22.05 Jazz glasba. — Praga: 19.55 Koncert vo jaške godbe. 20.55 Koncerl radio orkestra. 2J.15 Orgle. — Laugcnhcrg: 20 Koncerl. 21 Serenado. — Rim: 21 Pester koncert in komedija. Berlin; 10 Humor v nemški pesmi. 20 Plesna glasba. 2'> Ivon cerl. — Katoviee: 20.15 Koncert. 22.30 Koncert solistov. 23 Lahka glasba. — Toulouse: 13 Popevke. 19. Popevke. 21 Orgle. 21.30 Koncert orkestra. 23 Kitaro. 23.30 Argentinski orkester. — StuttiMrt: 19.45 Dolga noč ' in Obračun . dve oiiodejauki. 21 Pevska serenada. 23.15 Zabavna glasba. Beli zobje: Chlorodont ■iiiffliHri:iii,Mfl >lar strega podnebja in negotovosti. Sredi tujejezičnega prebivalstva se je čutil dvakrat osamljenega in je bridko vzkliknil: Ttt setn barbar ,.az, ker me nihče ue razume. Vendar je kasneje zložil hvalnico Avgustu. za kar so iiut Tomičani priznali častni venec. Osem let dušnega in telesnega trpljenja v pregnanstvu je pesnika popolnoma strlo ter je umrl 17. leta po Kristusu. Če je resnica. da so našli sedaj njegov sarkofag, bo imel svet spomin nanj v zaokroženi celoti. Leteči limonadar. V posodi na hrbtu nosi limonado in kakao na ledu, J;i ju prodaja v papirnatih čašah. lilepne na tako vodo. A bolj ko pijo, bolj so žejne, in tako se napijo smrti — sredstvo se namreč v podganah izpreminja v smrtonosen plin. Newyorčani so radovedni če se ' Billigu podjetje posreči. . Ovidov grob Bolgarski in romunski arheologi so pri kraju Anadol-kej blizu Constanze že dolgo iskali grob rimskega pesnika Ovid«. Sedaj so lisli prinesli kratko vest, da je prof. Bratescu izkopal sarkofag, v katerem je utegnil biti pokopan slavni P. Ovidius Naso. Med najplodovitejšimi in najduhovitejšimi pesniki rimske kulturne zlate dobe zavzema Ovid prvo mesto. Vsa poznejša pokolenja «o /. zanosom čitala njegove pesmi, slikarji in kiparji so črpali i/, njih snov in navdahnjenje mi svoje umotvore. Iz Ovidovih pesmi poznamo nravstveno dejanje in nehanje starega Rima. In prav v toni vedenju za vse tajne l rimske visoke družbe nam je po vsej priliki iskati vzroka, zakaj je Ovida doletelo pre-! gnanstvo. Ovid ni spadal v umetniški krog, ki ga je zbral na dvoril cesarja Avgusta Mecenas. Seveda pa ne more biti nobenega dvoma, da je cesar poznal njegove pesmi. K< je bil star ; že ."><) let. je )lesnika kakor i/, jasnega neba j zadela cesarjeva nemilost in pregnanstvo iz j Rima. Odkodi ta ugodni udarec? Ovid je l»il sin odlične in imovite drtt-| žine ter je živel v zelo ugodnih gmotnih raz-! merah. Tako je imel vse možnosti, da se po-| polnotna iiosveti svojemu pesniškemu zvanju „Mfalyginova" odkritja Malyginova ekspedicija je odkrila jugo-zapadno od otoka Karola Aleksandra tri nove majhne otoke. V vzhodnem delu Back-sove ožine so odkrili četrti otok, ki leži na 81.12 stopnji severne širine in na 50.55 stopnji vzhodne dolžine. Ledolomilec je prodrl v Makhamovo ožino in posadka se je izkrcala na otoku Aldger. Podganji otok New York izvaža svoje smeti na otok Riker, ki leži nasproti Long Island Soundu in East Riverju. Vsak dan pripeljejo tja povprečno po 10 parnikov smeti, ki jih nato sežigajo. Na ot< ku neprestano gori. S smetmi zanašajo na otok podgane, ki se tu strahovito hitro plode. Računajo, da je na otoku tačas do 5 milijonov podgani Podgane izvrstno uspevajo in so tako razvite in pre- Ullo Lili ent bal, pionir modernega letalstva, ki je pri Hathenouu smrtno ponesrečil. Spisal je Ferrie-jeva iznajdba je pravo Kolumbovo jajce, če oddamo po radiu časovni znak, potem časovna razlika med oddajanjem in prejemi m nikakor ni nič samovoljnega. Ta razlik: o da izraziti \ sekundah; iu kar se tiče sob ■ tK o * časa, je razlika ene dolžinske stopnje eniiivii času 1 minut. Za dv^, medsebojno / ■!• t,di!.i!j< ni točki na zemeljski površini me-;-rein< / to - pomočjo časovnih '/nimeuj zelo lciik' določiti število mimiTJ za katere sta obe i tki oddaljeni med seboj. Da — to oddaljeni-! moremo dognati do vrtoglavih decimalnih mest natančno. Seveda /,;i taka merjenja ne zadostuje i lii ::li'i kazalec žepne tire, saj gre tu za tiso-oinke si knnde; teda tudi te ina.jbne delce časa ie so vidni mogoče opaziti — njihova dolžin:: znašn po 1 fi'! decimetra. Treba je torej le: da >e "as oddaje natančno določi in izmeri; v ta nttmen so izdelali v Parizu veliko ši vik prenosnih merilnih aparatov, ki so take natanvni in zanesljivi kakor merilne priprave v .zvezdarnicah. Delali so že z njimi poizkuse med raznimi ameriškimi oddajnimi Materi zemlji znova jemljo mero Pariški urad za stopinjske meritve je pred kratkim naprosil vse geografske institute na svetu, da bi sodelovali pri merjenju prihodnje leto. Materi zemlji hočejo znova vzeti mero! Vsak, kdor je le tnalo pogledal v šolo, bo dejal, da je to pač nepotrebno, saj so že dolgo dognane vse mere zemeljske krogle vzdolž in povprek. A zdi se, da je znanstvenikom v tem pogledu vest nemirna in srce težko. In tako ima postati leto 1932. za geologe posebno važno. Seveda pa se bodo topot pri merjenju posluževali vse drugačnih meril nego nekoč, ko so morali strokovnjaki z vatlom v roki prehoditi zemljo. Topot bo delo opravil radio in znanstveniki bodo le beležili uspehe. Navadnemu zemljami se bo zdelo neverjetno, da bi se radio ne zmotil kar za cele kilometre, toda znanstveniki imajo očividno do njega večje zaupanje nego do starih merskih načinov. Že pred dvema letoma je bil začel general Ferrie, ki ni samo poveljnik Eiffelovegn stolpa, marveč tudi znamenit znanstvenik, z merjenjem zemlje s pomočjo radiovalov. !u zdi se. da je imelo njegovo delo tak uspeh in je vzbudilo v znanstvenih krogih take zaupanje, da se bo delo prihodnje leto v svetovnem obsegu ponovilo. postajami iti Eiffelovim stolpom, in uspehi so bili naravnost sijajni! Ti sprejemni aparati so primerni tako za kratke kakor za dolge valove in imajo napravo, ki ujete valove večmilijonkrat ojači. Tako je mogoče s pomočjo neverjetno občutljivih oscilatorjev (merivci nihajev) meriti nihaje do tisočinke sekunde. Potemtakem že lahko verjamemo, da namera zmeriti zemeljsko oblo s pomočjo radia, niso zgolj neči-merne besede. Sedaj bi pa mogel kdo še to vprašati, čemu prav za prav to novo merjenje? Ali je tu po sredi zgolj učen jaška radovednost? Nekaj izredno važnega in zanimivega mora na vsak način biti, ker kažejo posebno geologi velikansko vnemo za to podjetje. Ti možje so že davno prepričani o tem, da naša zemlja še vedno izpreminja svoje lice Cele gore se premeščajo, otoki, da — celi deli sveta so na potovanju in plovejo okrog; zdi se celo, da se Amerika in Evropa približujeta druga drugi. Enako se gibljejo druge proti drugim Alpe in Pireneji Vsekakor je to gibanje tako počasno, da bi bilo treba — če sploh res je tako, kakor menijo znanstveniki — tisoče in milijone let. preden hi navedene točke zadele druga ob drugo. N; tj hitro se navidezno premika otok Ker i'ja, toda tudi to je le geološka r brzina«. in kulturnim užitkom. Malokdo Je Rim in rimsko življenje tako poznal in ljubil kakor Ovid. Užival ga je v druobi svoje visoko izobražene, zveste tretje žene in edine hčere. V takih razmerah ga je čisto iznenada zadelo pregnanstvo v Tomi, v takrat še malo znani pokrajini Meziji blizu donavskega ustju. Vzroki tega pregnanstva še do danes niso točno pojasnjeni. Vse pa kaže na to, da je Ovid poznal kako skrivnost, ki je bila na kvar dobremu imenu cesarske družine — morda je vedel za kako zakonolomsko razmerje cesarjeve hčere Julije. Da bi se znebil neprijetne priče, je cesar pesniku izgnal — pred 35 ie.. pri svojih letalskih poizkusih v gorati knjigo: -Ptičji let temelj zn letalsko umetnost«. Vsekakor gre sedaj za to, da se z natač-nimi, vsakih deset let se ponavljajočimi merjenji nedvomno ugotovi, kaj je z domnevo o gibanju posameznih delov sveta in delov dežela. V ta naiuen bodo po podatkih prvega merjenja s pomočjo radia napravili distanani zemljevid o najbolj vidnih točkah zemeljske površine. Ob drugem merjenju čez deset let in potem cl> tretjem, četrtem' itd. bodo napravili po vsaki krat dobljenih uspehih enake zemljevide v taisti izmeri. V svrho primerjave jim bo treba polagati potem le zemljevid vrh zemljevida, pa bodo natančno vedeli, če je lice zemlje togo in nespremenljivo, ali pa se včasih smehlja ali pa reži ter pri tem obraz nabere v gube odnosno razpotegne, pri čemer se točke njenega obraza premaknejo, kakor se premakne lega mozcla na licu ali nosu, če se smejemo ali jočemo. Znanost je že taka, da hoče vse dognati in ji pri tem ni nič premajhno in nič preveliko. Tako bo tedaj potipala topot zn žilo mater zemljo samo in nam potem povedala, če in kaj preti — zanamcem. Vlaka trčila na mostu. Nesreča se je zgodila nad reko Alleghany v Pittsburgu. Nekaj tovornih voz je treščilo v globočino; človeških žrtev na srečo ni bilo. . drzne, da napadajo pse in celo ljudi. Poskusili so že vsa mogoča sredstva, da bi podgane zatrli; toda nobeno se ni obneslo — niti strupeni plini ne. Sedaj je prišel na otok Nemec Billig, ki je prevzel nalogo, da podgane iztrebi. V ta namen se poslužuje nekega sredstva, ki je raztopljeno v vodi. Sredstvo zelo diši po janežu in podgane so po- Brata Schmidt, ki sta čez severno steno splezala na ] Matterhora. 1 dne Tako — čakajte tnc torej točno ob 3 popol-— danes pet let.«