Zli. Številka. I UiW]Ml, i Bito, ZO. oktobra 1915. XLVIII. leto. SLOfENS .Slovenski Narod* na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • pol leta „ • • • • četrt leta..... na m?cec „ • • • • K 24— . 12'— . 2-- velja t Lfnblfanl v npravništvu prejeman: celo leto naprej • , . • K 22*— pol leta „ • • • • » ll-— četrt leta „ • • • . . 5*50 na mesec „ » • • • ■ 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Lici.iistvo: Knaflova ulica fii. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer tsvzesnsl nedelfe in pravnike. Inserati veljajo: peterostopns petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UptavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t, (L, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka votla 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jsarodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod* velfa po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta „ „ • • . 13*— četrt leta „ ^'50 na mesec - • • « 2-30 2a Nemčijo: celo leto naprej - • . 3C 30*—i za Ameriko in vse druge dežele z \ celo leto naprej • • • • K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnisivo (spodaj, dvorišče levo), Knailova a lic a it 5, tele Ion it 85* Italija je napovedala Bolgariji vojno. NAŠE ČETE SO OSVOJILE VČERAJ OPOLNOČI OBRENOVAC TER ZASEDLE SKORAJ CELO MAČVO. — JUŽNO BELGRADA SO PRODRLE ČEZ RIPANJ. — NA A V ALI SO VJELI NAŠI ČEZ 2000 SRBOV. Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Napadi zavezniških armad so tudi včeraj povsodi napredovali. Mačva je večinoma v naši posesti. C. in kr. čete, ki so prekoračile reko na obeh straneh izliva Koiuba-re, so zavzele opolnoči mesto Obre-novac ter višine na jugovzhodu. Iz Belgrada proti jugu prodirajoče zavezniške bojne sile so dospele pri zasledovanju sovražnika čez Ripanj. Ena avstro - ogrska kolona je z bajonetom zajurišala Cigansko brdo južno Grocke ter je prišla v stik z nemškimi divizijami, ki uspešno prodirajo na obeh straneh dolenje Morave. V tridnevnih bojih za Avalo in za pozicije severozapadno Grocke so vjele naše čete 5 srbskih častnikov in 20€0 mož. Bolgari so iztrgali sovražniku prvo utrjeno črto vzhodno Pirota ter so prodrli do okolice Vranje. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fari. * GALLWITZOVE ČETE SO IZVO-JEVALE NOVE USPEHE. — BOLGARI PRODIRAJO PROTI ZAJE-ČARU, KNJAŽEVCU IN ČEZ INO-VO. — ZASEDLI SO VRANJO IN V MAKEDONIJI PREKORAČILI ČRTO KRIVA PALANKA-ŠTIP. Berolin, 19. oktobra. (Kor. urJ) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Pri armadni skupini creuerala feldmaršala von Mackensena ie vze- la armada generala von K6wesa z avstro - ogrskimi četami mesto Obrenovac. Južno Belgrada so dosegli nemški in avstro - ogrski zavezniki po boju višine vzhodno Vranica južno Ripanja in južno Grocke na Donavi. Armada generala von Gallwitza je izbojevala z desnim krilom kraje zapadno Seon kakor tudi Vodanj in Malo Krsno. Ozemlje višin pri Lučici, kakor tudi južno in vzhodno Bo-ževca do Mislinovca smo iztrgali sovražniku. Armada generala Bojadžijeva je prodirala dalje proti Zaiečarju, Knja-ževcu in čez Inovo in proti pirotski kotlini. Druge bolgarske čete so zavzele Vranje v gorenji moravski dolini ter so dalje južno že prekoračile črto Kriva Palanka - Štip. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Naše čete so izvojevale dva važna uspeha: potisnile so Srbe iz Mačve ter zavzele mesto Obrenovac. Kovessova armada, ki prodira čez Belgrad proti jugu, lahko sedaj svobodnejše diha in koncentrira svojo vso pozornost na lastno fronto. Tako so njene čete prodrle že čez Ripanj, ki leži ob železnici kakih 25 km južno Belgrada, ter so se južno Grocke (ob Donavi) zvezale z desnim krilom Gallwitzove armade, ki je z močnimi udarci iztrgala sovražniku nove pozicije. Z veliko naglico napredujejo Bolgari. Proti njim so mogli postaviti Srbi pač le manjše sile in tako prodirajo bolgarske čete, ne da bi naletele na poseben odpor. Najvažnejši in dalekosežni uspeh so dosegli Bolgari v gorenji Moravski dolini. Bolgarska skupina, ki je udarila čez Bosilevgrad, se je polastila malega mesta Vranja ob železnici Niš-Skop-lje ter je tako pretrgala zvezo med Staro Srbijo, prerezala tudi srbske sile na dva dela ter onemogočila nadali-no dovažanje vojnega materijala za srbsko armado preko Soluna. Uradno poročilo pravi nadalje, da so bolgarske čete tudi že prekoračile črto Kriva Pa-lanka-Štip. Carevo selo, Kočana, Štip se torej nahajajo že v bolgarskih rokah in Bolgari prodirajo tu naravnost na Veles v Vardarski dolini, da zasedejo železnico in izolirajo Skoplje od juga. O bojih, ki se odigravajo pri Valandovu, sicer Še ni oficijelnega poročila, vendar javljajo zanesljive vesti, da so Bolgari že tako blizu vadarske železnice (pri postaji Dabrovo), da je promet že ustavljen. Francoske in angleške pomožne čete se lahko torej vozijo le še iz Soluna do srbsko-grške meje, do Gjevgjeli in bi mogle naprej le tedaj, če porazijo v tem okolišu ope-rirajoče bolgarske sile, ki štejejo po francoskih vesteh okrog 40.000 mož. Med Krivolakom in Velesom pa bi te pomožne čete naletele na nove težkoče. Francosko-angleški načrt je bil koncentrirati pomožno armado pri Kumanovem — ta načrt je smatrati sedaj za preprečen. Opreznejše in vsled tega tudi počasneje prodirajo Bolgari čez Ti-mok in proti Pirotu. Teren je tam težaven in Srbi imajo očividno na tej fronti precej dobro izgrajenih obrambnih pozicij. Navzlic temu napreduje Bojadžijeva armada nevzdržno na fronti Zaječar-Negotin, proti Knjaževcu in proti pirotski kotlini, kjer je osvojila prvo utrjeno črto pirotskega mostišča. Operacije v smeri na Pirot in na Knjaževac so naperjene naravnost proti Nišu. Francosko poročilo v prodiranju naših čet. »Temps« javlja iz Niša 19. t. m.: Avstrijsko-nemŠke čete so pridobile v dolini Morave dosedaj 15 km na prostoru ter nadaljujejo svoje napade z močnimi silami. Nemške čete, ki prodirajo po dolini Mlave, se hočejo očividno polastiti bakrenega rudnika Bor, ki leži med Zagubico (ob gorenji Mlavi) in Zaječarom ter se v timoški dolini združiti z Bol- gari. V tem prostoru je položaj Srbov opasen. Bitka pri Ristovcu - Vranji. Pariz, 18. oktobra. Agence Ha-vas javlja iz Aten: Po zanesljivih vesteh iz Soluna traja še bitka, ki se je začela na ozemlju Ristovac - Vranja. Srbi so dobili znatna ojačenja. Brzojavne zveze za Vranjo so pretrgane. Bolgari pred Knjaževcem. Iz Sofije poročajo: Bolgarski prednji voji so že dospeli do samega Knjaževca. Srbi so železnico na Niš in Zaječar razdrli. Pripoveduje se, da se je takoj po izbruhu vojne vtihotapil v mestu oddelek bolgarske pehote, ki je zanetil na več krajih požar ter se še le po hrabrem boju umaknil. Bolgarski avijatiki so obmetavali Pirot z bombami, nemški pa Kragujevac. Donava je z minami zaprta. Bolgari so vplenili še 8 srbskih transportnih parnikov. Boji bolgarskih čet. Iz Sofije poročajo: Ob železnici Leskovac - Vranja so se razvili ljuti boji. Bolgari so zavzeli Dračino. Bolgarska divizija, ki prodira čez Ti-mok, je po trdovratnem boju osvojila Tamnič. Ko so bolgarske čete vkorakale v vas, jih je prebivalstvo — žene in otroci — sprejelo z ročnimi granatami. Pri Knjaževcu se umikajo Srbi v smeri na Niš. Bolgarske čete, ki so prodrle Čez goro sv. Nikole, so napadle srbske pozicije pri Balti - Berilovici. V Makedoniji so Bolgari prekoračili Bregalnico ter zavzeli Kali-mance in Radlovce. Prebivalstvo jih povsodi pozdravlja. Bolgarska armada, ki je udarila čez Blagušo Planino, se nahaja v ljutem boju s srbskimi četami ter prodira polagoma proti Gjevgjelim. Srbiji grozi usoda Belgije. »Secolo« poroča iz Niša: Srbijo pretresa grozen strah, obupno pričakuje ententine pomoči. Srbiji grozi usoda Belgije in odveč bi bilo si ustvarjati iluzije. »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rier« pravi: Pomoč entente prihaja prepozno. Edino kar lahko francosko - angleške čete še dosežejo, je, da vežejo nekaj bolgarskih Čet. Igra na Balkanu je po vsej priliki že izgubljena. Srbski državni zaklad v Bitolju. Pariz, 18. oktobra. Iz Aten poročajo: Potrjuje se, da je bil državni zaklad Srbske narodne banke in srbski državni arhiv premeščen v Bitolj. Ententine čete v Nišu. Iz Bukarešte javljajo: V Niš je dospelo dosedaj 30.000 mož francosko - angleške armade. Italijanski fantasti. Italijanski listi poročajo, da so Avstrijci in Nemci izgubili dosedaj v Srbiji 85.000 mož, vsled česar je Ma-ckensen popolnoma obupan! Razburjenje ruskih listov. Ruski listi so vsled napada Bolgarije na Srbijo skrajno razburjeni. »Birževija Vjedomosti« pravijo, da so se Bolgari kakor divje zverine vrgli na Srbe, »Novoje Vremja« imenuje bolgarsko vojsko »armado za-vratnih morilcev«. Podobno pišejo tudi drugi ruski listi, ki se silno jezijo tudi nad postopanjem Romunije in Grške. VOJNA NAPOVED ITALIJE BOL* GARIJI. Rim, 19. oktobra. Agenzia Štefani javlja: Ker je začela Bolgarija sovražnosti proti Srbiji in združivši se s sovražniki Italije se bori proti njenim zaveznicam, je italijanska vlada na kraljevo povelje razglasila, da obstoji med Italijo in Bolgarijo vojno stanje. Italijanska pomoč na Balkanu. Pariški listi znova zagotavljajo, da je pomoč Italije na Balkanu zasi-gurana. Preko Londona se javlja, da je prvi italijanski transport — 15.000 mož — že na potu, toda ne v Solun temveč pred Dandanele. Italijani se bodo izkrcali v Dedegaču. Pariški listi javljajo: Italija bo najbrž pričela z mornariško akcijo v Egejskem morju ter se bo potem udeležila skupnega podjetja na bolgarski in turški obali. Listi znova zatrjujejo, da je Italija pripravila za Balkan 150.000 mož. Expedicijska armada na delu. Lugano, 19. oktobra. »Tribuna« javlja iz Soluna: Do 13. t. m. je bilo izkrcanih samo 35.000 mož. Od te- LISTEK. Odvetnihona skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Deset funtov mi je koj dal, sto jih pa še dobim, čim pride nanj cela zapuščina.« »Prava reč, teh deset funtov,« se je rogal Dane. »Ti bi bil moral zahtevati sto funtov naprej in si izgovoriti še tisoč ali pa dvatisoč funtov, kadar dobi dedščino. Pa ti si še vedno vsako dobro napeljano stvar pokvaril.« »Ti si bedak, Dane, in prav grdo je, da tako z menoj govoriš,« je zastokal Mathevv Fane. »Le miren bodi. stric,« je miril Dane in pomagal staremu pisarju obleči površnik. »Izprehodi se malo po parku. Sveži zrak ti bo prav dobro storil. Če te čez dobre pol ure ne bo nazaj, pa pridem za tabo v gostilno.« Ko je bil Dane tako odpravil tvojega strica, si je novic natlačil P^pico in se pripravil, da bi z zbranim duhom čital svoj zanimivi roman. A komaj se je bil vsedel in si vžgal pipo, je zaslišal jako krepko trkanje na vratih. Ne čakaje poziva »Notri!« sta vstopila v sobo O' Neil in njegov prijatelj Ra\vson. Vstopila sta, kakor nastopajo samo policijski in sodniiski ljudje. Naslov Mathewa Faneja sta bila izvedela pri obtožilni oblasti, saj je bil Fane klican kot priča k obravnavi. »Stanuje li tukaj pisar Mathevv Fane?« je strogo vprašal O' Neil, a ta ostri nastop ni spravil Daneja iz ravnovesja. »Fane stanuje tu, ali pa tudi ne,« je z izzivajočo predrznostjo odgovoril Dane"* šele potem, ko je bil prav počasi vzel pipo iz ust. »Pred nekaj dnevi je še tu stanoval in morda pride tudi nazaj, ali pa tudi ne.« »Kam je pa Šel?« »Gospoda, izvolita najprej sesti,« je porogljivo rekel Dane in pokazal na stole, ne da bi katerega primaknil. »Hvala! Ne izplača se sesti, saj hočeva izvedeti samo naslov Mathe-wa Faneja.« »Ah, gospoda, kar nesrečen sem, da vama ne morem postreči,« je smehljaje dejal Dane. »Rekel mi je, da gre v Manchester obiskat svojo hčer, ki je tam omožena. Mislim, da se piše njen mož Hervev, ali vsaj tako nekako se glasi njegovo ime. Tudi je Fane rekel, da morda kar v Manchestru ostane, če dobi kak zaslužek.« »To je jako nerodno. In Vi niti ne veste, v kateri ulici v Manchestru stanuje tisti Harcev ali Hardy ali kakor se že zove?« »Zopet mi je jako žal, da Vam ne morem postreči,« je nasmešno obžaloval Dane. »A če bi ime tiste ulice slišal, bi že vedel, če je prava.« O' Neil in Rawson sta se spogledala in si z očmi rekla, da tu nI ničesar izvedeti. »Če mi hočeta gospoda povedati svoj naslov,« se je zopet oglasil Dane, »vaju takoj obvestim, ako bi se Fane semkaj vrnil, ali če bi o njem sploh kaj izvedel.« O' Neil in Rawson sta hvaležno sprejela to ponudbo in se nekoliko malodušna odpravila iz hiše. »To ste vendar zapazili, da je ta fant lagal, kar se je dalo,« je dejal Rawson še na stopnicah. »Ne,« je začudeno vzkliknil O' Neil. »Videl sem, da je človek brez olike in zdel se mi je, da je nekako smešen . . .« »Gotovo ste se zmotili. Jaz imam vtisk, da je ta fant prav prekanjen in hladnokrven lažnjivec« »Hm — kaj nama je zdaj storiti?« je ves v skrbeh čez nekaj hipov vprašal O' Neil. »Ali mislite, da je Fane res odpotoval, ali da je še v. Londonu in morda sploh ne misli oditi. Ta preklicana navada, ki jo imamo v Londonu, da ni treba zgla-siti svojega stanovanja, nama utegne še vse pokvariti.« »Po mojem mnenju je Fane še v Londonu in tudi ne pojde od tod, ker se nikjer ne more tako lahko in tako dobro skriti, kakor tukaj. A kaj bi storila? Najprej izginiva, da naju tisti prekanjeni fant ne bo mogel opazovati.« Rawson m O* Neil sta hitrih korakov zavila v stransko ulico, obšla četverokotno skupino hiš in prišla nazaj pred hišo, iz katere sta bila malo prej prišla. Vstopila sta v vežo, iz katere sta mogla videti vsakega človeka, gredočega v poslopje, kjer je stanoval Fane. »Če se ne motim, bo tisti lažnji-vi fant kmalu prišel z doma in pojde svarit Faneja« je dejal Rawson. »E — glejte — kaj sem rekel?« Res se je v tem trenotku prikazal na ulici rdečelasi Dane O' Leary, se ozrl na vse strani in potem očividno popolnoma pomirjen krenil po cesti. O* Neil in Rawson sta mu previdno sledila. Dane je vstopil v skromno gostilno in za njim sta kmalu prišla tudi O' Neil in Rawson, a našla sta ga — samega. Seveda nista slutila, da ju je bil Dane že na potu videl v zrcalih neke izložbe. »O, častita gospoda,« se Je z nesramnim nasmehom oglasil Dane, »to pa moram že reči, da sta me hitro iztaknila. Ali sta mi bila mar za petami?« »Da, mladi gospod!« je odgovoril Rawson. »Iz tega pa lahko spoznate, da Vam nič preveč ne verja-meva vsega onega, kar ste namai pripovedovali o Manchestru.« »Tako, tako,« se je norčeval Dane. »In vidva bi zdaj rada ta pogovor z menoj nadaljevala?« »Prosiva Vas, da nama kar na kratko poveste, kje moreva dobiti Mathewa Faneja.« »Ali smem lahko vedeti, iz kakega vzroka po njem izprašujeta?« »To si lahko mislite,« je dejal O' Neil. »Odkrito povem, da Vam prav nič ne zamerim, da poskušate svjoega prijatelja obvarovati, povem Vam pa tudi, da ne bo utekel aretaciji, samo če je živ.« »Kaj? Aretirati ga hočejo? Zakaj vendar?« je nekoliko preplašeno zaklical Dane. »Zakaj? Zdi se mi, da veste to prav tako natančno, kakor jaz . . # sicer pa prosim, dovolite mi vprašanje, če je Mathew Fane z Vami kaj v sorodstvu.« »Moj stric je.« (Dalje prihodnji«.) t ————— 9 6480 - daj pa so bile izkrcane jako številne čete, ki so moralično in materijelno v izvrstnem stanju in oskrbljene z mnogo artiljerije in z municijo. Neprestano prihajajo nove Čete. Znatni oddelki so že v Makedoniji in branijo Vardarsko železnico. Koncentracijska točka zveznih armad bo najbrž Kumanovo, kjer se bo levo krilo dotikalo Srbije in naj oskusi vdreti v Bolgarijo. Vsakodnevnega vojnega sveta zaveznikov v Solunu se udeležujeta vedno tudi italijanski in ruski vojaški ataše v Atenah. Rim, 19. oktobra. Agenzia Štefani javlja 17. t. m.: Združene sile so včeraj odšle rz Soluna na srbsko-bolgarsko mejo. Poveljstvo ekspedicijske armade. London, 19. oktobra. Tiskovni uradi javlja: General sir Charles Mouro je imenovan za višjega poveljnika ekspedicijske armade. General sir John Hamilton se je vrnil na Angleško na poročanje, do prihoda generala Mouroa je vodstvo čet poverjeno generalu Birdwoodu. Grška. Rim, 19. oktobra. Grški poslanik jesporočil ministru zunanjih del odgovor, ki ga je dala grška vlada na srbsko vprašanje glede izpolnitve zavezniške dolžnosti. Poleg znanega grškega stališča omenja odgovor, da je Srbija sledeč svojim evropskim zaveznicam pretrgala diplomatične stike z Bolgarijo, ne da bi bila prej obvestila Grško, svojo balkansko zaveznico. Grško naznanilo končuje s tem. da grška vlada iskreno obžaluje, da sedaj za Srbijo ne more materijelno več storiti, zagotavlja pa, da bo z zvestim prijateljstvom dajala Srbiji vsako z mednarodnim položajem Grške združljivo podporo. Bukarešt, 19. oktobra. Glasom listov je ministrski predsednik Bra-tianu v včerajšnji eji ministrskega sveta naznanil, da je grška vlada uradoma sporočila, da hoče spričo položaja, nastalega vsled napada Bolgarije na Srbijo ostati nevtralna. Aut — aut. " Maasbode« poroča iz Londona: Morningpost« poživlja znova v grozečem tonu Grčijo, naj se izjavi ali za zaveznike ali proti njim. fAko se bo še branila, pravi omenjeni list, stopiti na našo stran, potem je dejansko proti nam. V tem slučaju ne preostane brodovju zaveznikov nič drugega, nego postopati z Grčijo kakor s sovražnikom, blokirati obali in polastiti se vseh ladij in otokov. To bi bil edini »logični« odgovor na to, da se Grčija brani pomagati Srbiji. Rusija in Romunija. iz Bukarešte poročajo dunajski listi: Romunski rusofilski krogi so obupani, ker so izvedeli, da je Bra-tianu ruskemu poslaniku namignil, da naj se ne trudi pregovoriti Romunije, da opusti svoje nevtralno stališče, ker bi bil ta trud zamanj. Ti krogi pa domnevajo, da bo Rusija še enkrat poskusila pridobiti Romunijo na prijateljski način. Če bi pa to ne šlo, potem bo Busija stavila Romuniji ultimatum oziroma si z oboroženo roko izsilila prehod svoje armade preko romunskega teritorija. Prot? prevozu Bolgarov skozi Romunijo. Iz Kopenhagna poročajo »Ber-liner Tageblattu«: Kakor poroča »National Tidende« iz Romunije, je dovolila romunska vlada tisočem v Nemčiji živečih Bolgarov prevoz v Bolgarijo, da stopijo pod orožje. Romunija pa želi kontrolo za to, da se med mnogimi vojaškimi obvezanci ne nahajajo nemški oficirji. Četvero-zveza je podala proti temu ugovor. Italijani so v strahu radi Romunije. »Corriere della sera« se boji, da ima Romunija tajno pogodbo s centralnima državama in da je Bolgariji že pred napadom na Srbijo trdno obljubila, da ostane nevtralna. Vzroki Romunije. Magvarorszag« priobčuje dne 19. nastopno bukareško brzojavko: Romunski finančni minister Co-stinescu priobčuje v nekem bukare-škem rusofilskem listu razlago o vzrokih zakaj da Romunija danes ne more iti z cntento. Pod sedanjimi razmerami, pravi Costinescu, ne preostane Romuniji nič drugega, nego počakati ddgodke na Balkanu. Ako bi posegla Romunija vmes. bi to imelo za posledico, da bi se morala Romunija bojevati na dve fronti. Ako bi se bila Bolgarija oborožila proti nam, potem bi se bili morali zganiti tudi mi. Zakaj naj bi bili torej vezani na dve fronti? Vzrok, da Romunija v maju ni stopila v akcijo, je ta, ker je Rusija odbila naše opravičene teritorijalne zahteve. Romunija se ne more udeležiti dolge vojne. Vojna pa bo dolga, mi pa ne moremo vzdržati dolge vojne, Razlaga I Costinescujeva končuje s tem, da v slučaju, ako bi sedanja vlada vsled napadov opozicije odstopila, ne bi prišla do oblasti ne Take Jonescu, ne Filipescu, marveč konservativna stranka, katero podpira liberalna, da bi se deželi prihranil prelom ne-vtralitete. Cestni kraval v Bukarešti. Ponoči 17. t. m. se je prikazala pred nemškim poslaništvom tolpa »garde narodne časti*. Prišlo je do spopada med tolpo in policijo. Tolpa je razbila dve okni na poslani-škem poslopju. Slednjič je tolpo pregnala policija. Izvršenih je bilo več aretacij. Belgrad. General Rade Gerba je napisal v vojaški prilogi dunajskega »Frem-denblatta<: jako zanimivo črtico o zgodovini srbske prestolice, ki se nahaja sedaj v posesti naših zmagovitih armad. Belgrad, srbsko Beograd, turško Bilgrad ali Darol Džihad (Madžari so mu dali tudi svoje ime: Nan-dor-fehervar = Belgrad) je igral že v keltiških časih važno vlogo. Kel-tiški »Scordisci« so zgradili tu okrog leta 400. po Kristusu svoje utrdbe in v rimljanskih časih je tvorilo mesto Singidunum važno trgovsko in vojaško križišče. Pri razdelitvi rimskega imperija je prišel Belgrad pod iztočno (carigrajsko) cesarstvo. Singidunum so uničili Avari, ostal pa je zopet iz ruševin in pepela in že za časa prvih bolgarskih pohodov v savsko ozemlje se je dvigalo novo mesto »Bjoli grad« na razvalinah rimskega Singiduna. V srednjem veku je dobi! za nekaj časa tudi latinsko ime Allea Bulgarorum, kmalu pa se je polatinilo prvo slovansko ime Belgrad v Belogradum. Nemci so ga za časa svojih vojn s Turčijo nazivali tudi Griechisch-VVeissen-burg. Zgodovina srednjeveškega Belgrada je zelo burna. Madžari, Grki, Bolgari, Srbi so mu bili zapored gospodarji. Po Kosovski nesreči (leta 1395.) je prenesel despot Stjepan Lazarević prestolnico srbskega carstva iz Kruševca v Belgrad. Leta 1425. se polasti trdnjave ogrski kralj Sigismund in leta 1456. pride pod ozidjem Belgrada do prve velike bitke med sultanom Mohamedom II. in ogrskim Hunvadom. Turki so bili krvavo poraženi in nad 60 let je tvoril nato Belgrad zadnjo in najtrdnejšo trdnjavo krščanstva proti »duŠ-maninu«. Pa tudi Belgradu je skoraj odbila zadnja ura. Poleti 1. 1521. se je dvignil sultan Sulejman II. z ogromno vojsko in .300 topovi iz Carigrada. Polovica turške armade je obkolila Belgrad in po neštetih juriših je padla slavna trdnjava dne 29. avgusta 1521. v turške roke. Kar je posadke ostalo, so Turki deloma razsekali na kosce, deloma prodali v suženjstvo. Do leta 1688. so bili Turki neomejeni gospodarji Belgrada, v katerem je prebival sultanov namestnik. Leta 16S8. pa je prvič navalila nanj cesarska vojska pod bavarskim kurfurstom Maksimi-lianom ter ga osvojila, toda že leta 1690. ga je zopet zavzel veliki vezir Ahmed Čuprilić (Koprili). Leta 1717. so naskočile slavne čete princa Ev-gena Savojskega belgrajsko trdnjavo in poražena Turčija je morala v požarevačkem miru leta 1718. odstopiti Belgrad Avstriji. 18 let je v njem gospodovala cesarska posadka. Po smrti princa Evgena (1736.) pa je prišlo do novega boja s Turčijo in po porazu generala Wal!isa pri Grocki se je na belgrajski trdnjavi zopet zabliščal polumesec (1839.). Še enkrat so ga osvojile avstrijske čete pod generalom Lavdo-nom leta 1789., pa že leta 1791. ga je cesar Leopold moral zopet izročiti Turčiji. Od leta 1801. so gospodovali nad Belgradom okrutni turški valiji, katerih strahovlada je izzvala srbske upore pod Karagjorgjem ln Milošem Obrenovićem. V krvavi borbi si je srbski narod izvojeval avtonomijo, turška posadka pa je ostala v Belgradu še do leta 1867., ko je knez Mihajlo proglasil Srbijo za neodvisno kneževino in je Turčija na pritisk evropske diplomacije odpoklicala zadnje reprezentante svoje suverenosti — garnizijo iz Belgrada. Od leta 1881. je Srbija kraljevina in Belgrad je postal kraljevsko mesto. Nekdaj malo mesto povsem turškega izgleda se je v zadnjih desetletjih silno razvilo. Saj ima veliko trgovinsko in strategično važnost. Zavarovan na eni strani od Save in Donave, z druge strani pa po višinah Topčider, Vračar in Avala, leži Belgrad na oni točki, kjer prestopa velika mednarodna cesta iz zapadne Evrope mejo Ori jen ta in kjer se križa ta cesta z ono, ki prihaja od Egej-skega morja. Še leta 1854. je štel Belgrad Ig.lfi.733 prebivalcem, leta 1880. že 26.615, leta 1900. je imel 70.000, leta 1905. 79.110, leta 1910. 90.000 leta 1914. že daleč nad 100 tisoč prebivalcev. Na turške čase spominja le še tkzv. turška kvart, doli ob bregu reke. Ostalo mesto je po- vsem moderno, z električno razsvetljavo, električnim tramvajem, asfaltiranimi ulicami visokimi palačami, krasnimi nasadi in spada vsled svoje krasne lege pač med najlepša mesta Evrope. i ITALIJANSKA ARTILJERIJA LJUTO OBSTRELJUJE NAŠE POZICIJE NA SOŠKI FRONTI. — SOVRAŽNA PEHOTA JE IZVRŠILA VEČ SRDITIH NAPADOV, PA JE MORALA ZBEŽATI Z VELIKIMI IZGUBAMI. Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Boji na soški fronti so postali obsežnejši. Včeraj opoldan je začela sovražna artiljerija močno obstreljevati naše pozicije na Krnu, v tolminskem mostišču, pri Kanalu in Plaveh ter goriško mostišče in Doberdobsko planoto. Ogenj je trajal z veliko Iju-tostjo do večernih ur in v posameznih odsekih tudi ponoči. Pod zaščito tega ognja je udarila italijanska pehota na številnih točkah k napadu. Na Krnu, Mrzlem Vrhu in pred pozicijami tolminskega mostišča so se vsi sovražni napadalni poskusi razbili v ognju naše pehote, naših strojnih pušk in naše artiljerije, ki ie prijela sovražnika z boka. Sovražna infanterija ie povsodi, kjer je bila navalila, z največjimi izgubami bežala v svoje jarke. Mestoma so rajši kričali le »Avanti« ne da bi zapustili svoja kritja. Takisto so bili odbiti napadi naperjeni proti hribu Sabotinu zapadno Solkana in več močnih sunkov proti pozicijam pri Petovlju, za katere se že nekaj dni vrše krvavi boji. Tudi tu je imela sovražna pehota velike izgube. Na Koroškem in Tirolskem vlada dalje živalna delavnost sovražne artiljerije. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. oktobra. Iz vojno-poročevalskega stana: 16. oktobra: Razven malih ofenzivnih akcij naših oddelkov začetkom doline Dassa na Karniški fronti in na nekaterih frontnih odsekih na Kraški planoti ni bilo včeraj nikakih dogodkov posebne vojaške važnosti. Vpokojeni italijanski generali. Generalmajor Barocelli je vpo-kojen. Ta je 34. general, ki je šel radi »stalnega, dasi počasnega prodiranja« na avstrijski fronti v pokoj. Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Profesor Lovrić poroča: Dne 4. oktobra: Sovražni topovi so prav zbesneli proti južnemu delu Podgo* re. Poka kamenje, lomijo se skale, zemlja zija. Sinovi dalmatinskega Krasa pa stojijo tu in čakajo navala. Ni prišlo do navala, ker je Italijan videl, da ni eden Dahnatinec ni zapustil svojega okopa. Tudi mostišče pri T. je bilo pod ognjem težke italijanske artiljerije. Vse zaman. Naša divna artiljerija se je tudi danes podičila s krasnimi uspehi. V divji beg je pognala sovražnika v R. in v G., uničila je eno italijansko baterijo, razorala tri avtomobile, spravila v molk revolver-topove, ki so brezuspešno streljali na naše postojanke pri Pa., in slednjič je še iz M. Z. pregnala italijanske delavce. 5. oktobra: Tudi danes je naša artiljerija uničila neko sovražno baterijo in razpršila oddelke delavcev pri P. in pri Mz. Cel popoldan je bilo mostišče pri T. pod ognjem. Rezultat? Tudi danes nikakega. Na D., kjer stoje naši dalmatinski sokoli, je živahno streljanje, artiljerijski ogenj. Naši so vjeli nekaj moštva italijanskega pešpolka št. 156. 6. oktobra: Tretjič so se povrnili italijanski delavci v Mz., da nadaljujejo svoje delo. Naša baterija je zopet pomerila na nje in jim sporočila, da imajo bežati nemudoma, kar so oni tudi storili brez obotavljanja. Kakor da bi že včeraj ne bilo dosti, je danes italijanska artiljerija obsipavala ves popoldan mostišče pri T. Da bi vsaj nekaj storili, so vporab-Ijali vdušljive bombe. Vse zaman! Uspeh je bil enak včerajšnjemu. Naši kos vsakemu italijanskemu mojstrskemu delu. 7. oktobra: Danes vendar je ponehal topovski ogenj na mostišče pri T., no, zato pa je bilo toliko živahnejše v odseku med Petovljem in Sv. Mihaelom. Ljuti izdajalec je navalil parkrat z veliko močjo na naše okope. Pa ako mu tudi ni bilo mo- goče dospeti do naših glavnih utrdb, vendar se mu je bilo posrečilo, da je prišel v naše pomaknjene pozicije. Ali tudi to zaman! Naši so navalili nanje kot besni levi in jih iztirali iz zasedenega sveta; Italijani so imeli velike izgube. Italijan še ni hotel odnehati, marveč je s podvojeno močjo se zagnal na isti odsek. Besnost njihova se je razlila ob junaštvu naših sokolov; bili so zopet krvavo odbiti. Da dajo duška svoji jezi radi neuspehov, so začeli divje obstreljevati hrib Sv. M. Ako bi bili vedeli, kako tratijo municijo, gotovo bi bili mirovali. Na 8. in 9. razven topovskega ognja na Doberdobsko planoto in Še na nekatere druge kraje nič posebnega. »Nemško-italijanske tajne pogodbe.« »Messaggero« zahteva, da se morajo takoj dementirati vesti, ki govorijo o nemško-italijanskih tajnih pogodbah, ker take vesti onečaščajo Italijo, še toliko bolj, ker Nemcem prijazno časopisje v Rimu na sumljiv način pritrjuje vladi. Ako bi zavezniki dvomili nad lojaliteto Italije, bi bile posledice strašne. Poročevalec »Berner Bunda« v Rimu piše, da je italijansko Časopisje že opetovano z občudovanjem pokazalo na uspehe Nemcev. Cenzura pa tudi prepoveduje vsako ostrejša besedo proti Nemčiji. Barzilai je govoril v Neaplju o vojni proti Turčiji in Avstriji, glede Nemčije pa samo o gospodarskem boju. Protest proti cenzuri. Stanovsko zastopstvo italijanskega časopisja je vložilo oster protest proti cenzuri, ki mnogo hujše postopa nego po drugih državah, ki se nahajajo v vojni, tlači svobodo izvajanj glede na vojne dogodke in žali čast in dostojanstvo časopisja. Pred vojno se je italijansko časopisje pogostoma zgražalo, kaka da je cenzura v Avstriji; sedaj je v resnici cenzura v Italiji še hujša nego v Avstriji. Shod intervenicionistov prepovedan. Vojno časopisje v Italiji je jako ostro. Cenzura sicer striže tudi to časopisje, ali ostrost je vendar velika. Intervenicionisti so hoteli imeti v Milanu shod, pa ga je policija prepovedala. _ Od soške fronte. Takrat še nisem bil pri bataljonu; našel sem ga v sedanjih, manj težkih njegovih pozicijah, kamor je bil poslan, da se zamašijo vrzeli, ki so nastale v njegovih vrstah pri bojih na hribu Sv. Martina. Odsek, ki ga zavzema sedaj bataljon — od nekega malega griča do vasi — je dolg v zračni črti morda nekaj nad tisoč korakov, strelska vrsta pa je seveda daljša, ker ni ravna. Odkar sem tukaj, ni laška pehota še napadla našega oddelka. Storila je to enkrat poprej in je izprevi-dela, da je tukaj ves trud zaman. Zato mirujemo mi v naših strelskih jarkih. Lahi pa v svojih. Samo s topovi nas Lahi prav pridno obstreljujejo, a tudi naša artiljerija ne počiva in obstreljuje Lahe z očitno večjim uspehom, kakor laška artiljerija nas. Proti laški pehoti imamo močnega zaveznika v močvirni dolini, ki se nahaja med našimi in med laškimi strelskimi jarki, in ki je precej podobna ljubljanskemu Barju. Malo je prostora v dolini, kjer bi se moglo plezati naprej po trebuhu. Kakor hitro pokaže sovražnik le pol telesa, je gotovo izgubljen. Pa tudi ako bi sovražnik — z velikanskimi izgubami seveda — premagal to naravno oviro, pride pred umetne ovire, celo omrežje žičnatih ograj, ki bi jih mogel odstraniti samo z novimi velikanskimi žrtvami, ker pobijejo strojne puške ljudi na tla kakor kosa travo in repetirke hitro streljajo. In končno še zadnja ovira: puške, bajoneti, kamenje in sploh vse, kar se da pri- jeti. Brez vsakega hvalisanja in pretiravanja: Ta po vrsti zadnja ovira ne bi bila zadnja po svoji vrednosti. To se mi lahko veruje, saj je bataljon že pokazal svojo vrednost na hribu Sv. Martina, in oni, ki so pozneje prišli k bataljonu, tudi ne bodo delali sramote svojim starejšim tovarišem. Za levim krilom našega odseka leži vas^ ki jo sedaj ne morem imenovati. Ze od daleč se vidi cerkveni zvonik, ki mu je laška granata odnesla vrh. Ta vas me je zanimala iz dveh vzrokov: rad bi bil videl, kako izgleda kraj, iz katerega so morali pred sovražnikovimi granatami iu šrapneli pobegniti vsi prebivalci do zadnjega, in zanimalo me je tudi, ali je ta vas še slovenska ali je že laška. Mesto pred nami, v katerem se nahaja sovražnik, je laško. To mi je bilo znano, kakor mi je bilo tudi znano, da se nahaja v mestu močna slovenska naselbina in da je nameravala družba sv. Cirila in Metoda otvoriti tam slovensko šolo, pa ji je vojna ta načrt preprečila. Tudi mi je bilo znano, da je vas zadaj za nami z gradom na skali, po večini slovenska. No, vas s poškodovanim zvonikom je ravno nekako na sredi in zato sem hotel vedeti, ali je še slovenska ali že laška. Domačinov sicer ni v vasi, a narodnost se da dognati tudi na kak drug način. Poskusi, sem si rekel. V naših strelskih jarkih je stala polovica vojakov s puškami v rokah, druga polovica je pa pridno izpopolnjevala razne ovire. Od vrste sprednjih straž so se slišali od Časa do časa posamezni streli — navaden pojav — sicer pa je vladal popoln mir. Tudi topovi §o molčali, samo veliko oko laškega reflektorja je gledalo nekam desno od nas. Splazil sem se previdno na cesto in dobro pazil, da me ne zaloti oko laškega reflektorja. Kakih 30 do^40 korakov — in bi! sem pri prvi hiši. Odprta vrata — vstopim. V veži in v sobah vse razmetano. Ljudje so morali nepričakovano bežati in so vzeli seboj le najpotrebnejše, kar so pač mogli v rokah nositi. Mučen, bridek vtis. V veži sedem na stol in si vžgem cigareto. A nisem je mogel dopušiti, tako mučen je bil vtis. Zdelo se mi je, kakor da so bili razbojniki ponoči vdrli v mirno hišo. Hiša je bila očitno gostilna. Okno razbito — granata je bila priletela naravnost skozi okno v gostilniško sobo in je tam eksplodirala. Na nepoškodovanem levem zidu je visela velika slika nekega sokolskega zleta, dokaz, da je gostilna slovenska. Če je edina gostilna v vasi slovenska, je gotovo tudi vas slovenska. Šel sem tudi v prvo nadstropje. Vse razmetano; strop ves preluknjan od šrapnelov. Tako je v celi vasi. Nikjer žive duše. Naenkrat zaslišim otožno mi-javkanje, potem drugo in tretje. Uboge mačke. One same, same so ostale v zapuščeni vasi. Tudi šumenje slapa se sliši. To je reka, ki izvira v vasi, ne kot potoček, nego kot prava reka. Skrivnost kraških tal. Nekaj neznano težkega mi je leglo na prsa in me gnalo iz tega grobišča. Na pokopališču postojim. Tudi tukaj so granate orale. Pred mrtvašnico je stal vojak, naslonjen ob zid. Vstopim v majhen prostor in posvetim z električno žepno svetilko. Na desni strani mrtvaški oder in na njem sključen vojak. Umrl, padel v boju? Ne! Vojak diha in spi brezskrbno. Spreletelo me je. Ta vojak bi morda v navadnem življenju za noben denar ne Šel ponoči na pokopališče ali se celo vlegel v mrtvašnico. Zdaj pa spi tu trdno in morda sanja o ženi, o otrocih, o ljubici ali o drugih dragih? Česa naj bi se sedaj strašil? Mrličev? Kaj še! V strelskih jarkih je bilo vse tiho, ko sem se vrnil, samo veliko, tajinstveno oko laškega reflektorja se Je pošastno oziralo po naših junakih ... P. '.: žorKko-jrodKfonskem zasedenem ozemlju. Villa Vicentina. Parkrat že je bila imenovana v sedanji vojni Villa Vicentina. Lepa furlanska vas ob južni železnici med Tržičem in Červinjanom. Posetniki Gradeža iz prejšnjih let, ko še ni bilo stranske proge iz Červinjana v Belvedere, se spominjajo pri tem imenu, kako so tam izstopali, se peljali potem po) poljski poti v Oglej in od tam po Kanalu v morje proti Gradežu naj parniku, ako je bila tista ropotijai sploh vredna imena parnika... V zgodovini Napoleonidov igra Villa Vicentina malo vlogo. Ime je dobila po kolonistih iz Vicenze, ki so se preselil tu sem v 15. stoletju. Od leta 1817. je zvezan kraj z napoleonsko tradicijo. Marija Elizabeta Bonapar-te, sestra Napoleona I., žena pleme-nitaša Felice Pasguale Bacciochi, je odšla po padcu velikega svoifiga 36 brata najprvo v Hainburg na Donavi k svoji sestri Karolini Murat, od tam v Trst, leta 1817. je kupila od družine Georgo Viilo Vicentino. S svojim možem je bivala stalno v Bo-lonji, vsako leto pa je prihajala za več mesecev v Villo Vicentino, tako se jej je bil priljubil ta res prikup-Ijivt kraj. In tudi umrla je v Villi Vicentini. Njen mož, ki je umrl leta 1841., je zapustil Villo Vicentino svoji hčeri princezinji Elizi Napoleon, ki se je poročila z grofom Filipom Ca-merata d' Ancona. Edini potomec je umrl nagle smrti in počiva v dvorni kapeli v Villi Vicentini. Iz posesti matere mladega grofa Camerata je prešlo po njeni smrti posestvo v last edinega sina Napoleona III., Louisa Napoleona... Na furlanskih tleh je kraj, okoli in okoli vse tuje, na kolodvoru pa se je moglo kupiti listek v slovenskem jeziku, ker postajena-čelnik je bil Slovenec, doma iz Kanala. Strassoldo. V furlanskih nižinah je kraj Strassoldo, ime ima kar po grofovski družini Strassol-dov. Grmi iz vedno zelenega eroniz-ma, krasni vrtovi. V Strasoldu je bila prehodna cesta, ena izmed najvažnejših, v Italijo, zato pa je bila napravljena tam proti barbarom velika trdnjava. Iz te trdnjave je postal potem srednjeveški dobro utrjeni grad; zidovje, stolpi, ki so nekdaj obdajali kraj in ga ščitili, so izginili ... Strassoldo, ta kraj je bil tudi že večkrat naveden v poročilih i o dogodkih iz zasedenega ozemlja, ker tudi služi Italijanom v oporišče kakor Villa Vicentina. Villa Vicentina je oddaljena od Gorice 29 kilometrov, prebivalstva je v občini okoli 1200. Strassoldo je majhen kraj, spada v občino Muscoli. V celi občini je prebivalcev okoli 2000. Županoval je v občini baron M. Kuhn pl. Kuh-nenfeld. Poper namesto papri-k e. ilitro, ko je izbruhnila vojna in ko so čutili, da ni avstrijskih vojakov v Furlaniji, so se upali razni italijanski kolesarji v razne kraje, šli so naprej, dokler se jim je zdelo varno. Par kolesarjev pa je pobralo po poti dve kokoši. Vstavili so se pred L., misleč, da je tukaj okoli še vse varno, v Gorico je vendar še predaleč in prenevarno. Dobro napravljene piske bi bili radi jedli. Ukazali so gospodinji, naj jim jih napravi. Hotela je pridjati paprike, ali pred ogrsko papriko so dobili tak rešpekt, da so soglasno vskliknili: paprike pa ne! Poleg njih je sta! mladenič, ki se je prijazno pogovarja! ž njimi. »Bravo giovanotto«! In ta »bravo giovanot-to« je šel iskat za nje pepra, katerega so želeli gospodje italijanski kolesarji namesto paprike. Prav kmalu se je vrnil s »poprom«. Avstrijska patrulja se je prikazala, pripeljal jo je eni »bravo giovanotto« in predstavil razočaranim italijanskim kolesarjem z besedami: »Ecco H pe-vere«! Vojna z Rusijo. LJUTI RUSKI NAVALI OB STIRU SO SE KONČALI POVEČINI S KLAVERNIM PORAZOM RUSKIH ČET. Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Rusi so včeraj nadaljevali svoje napade v močvirnatem in gozdnem ozemlju dolenjega Stira. Pri vasi Bo-guslavka, ki leži severozapadno De-razna, je sovražnik trikrat zaman j jurišal pozicijo neke naše honved-ske divizije. Bil je z ognjem in v bli-žinskem ognju pognan v beg ter je pustil 3 častnike, čez 500 mož iu 2 strojni puški v naših rokah. Tudi neko čez KuHkovice prodira?očo rusko divizijo smo pregnali zopet na vzhodni breg. V okolici Čartorijska je dospel sovražnik na nekaterih točkah na zapadni breg Stira. Tam se boj še vrši. Severno Rafalovke so nas Rusi takisto z močnimi silami napadli. BiH so odbiti, pri čemer smo vjeli 100 mož. Sicer le ostal položaj na severovzhodu nelzpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H d f e r, fml. * NEMCI SO DOSPELI JUŽNO RIGE DO REKE D VINE. — V OSTALEM SO BILI VSI RUSKI NAPADI ODBITI. Berotfn. 19. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Južno Rige so zajurišale naše čete več ruskih pozicij in dospele do Dvine vzhodno Berkovic. VjeU smo enega častnika in 240 mož, vplenili 2 strojni puški. Ruski napad severuo-zapadno Jakobštata je bil zavrnjen. V kraju Smolvi je jedno naših bojnih letal sestrelilo na tla francoski dvo-krovnik, katerega je vodil neki ruski štabni stotnik in ki je bil oborožen z angleško strojno puško. Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Armadna skupina generala von Linsingena. Včeraj naznanjeni boji ob S tiru so se končali za nas ugodno. Vrhovno armadno vodstvo. Nemci pred Dvinskim. Kodanj, 19. oktobra. Ruski vojni poročevalci pravijo, da so dosegli Nemci, dasi se je zanje položaj na bojišču na slabše obrnil, vendar velik uspeh: združenje pri Dvinsku in pri Vilni vojujočih se čet. Nemška fronta teče sedaj v ravni črti in je postala vsled novih ojačenj renro-dirna. Ruske vesti. ponija, 19. oktobra. »Koinische Volkszeitmg« poroča, da piše pol-,sovnik 2umski y Kniievijih Vjetio- mostih«: Ruska armada stori v svoji sedanji ofenzivi še več, kakor lani ob času največje ofenzive. Toda napor ruskih sil ne more vedno trajati. Želeti je. da bi kmalu zmaga kronala ofenzivo na zapadu, ker hoče Rusija svojo armado v zimskih mesecih reorganizirati. Kodanj, 19. oktobra. Izvzemši poštnega vlaka so ustavljeni vsi vlaki iz Minska v Moskvo. Zaradi letalcev je Minsk ponoči ves temen. Begunci ne smejo ostati v mestu. Ženeva, 19. oktobra- Glasom poročil iz Petrograda je imel ministrski svet na sedežu glavnega zapo-vedništva sejo ter je odloČil, da ni vzroka, sklicati že sedaj dumo. London, 19. oktobra. Reuter javlja iz Tokia: List »Asahi Schimbun« priobčuje uradno izjavo, da ie neresnično, da bi bila japonska vlada ponudila Rusiji, naj sklene ž njo zvezno pogodbo. New York, 19. oktobra. Različne severoameriške tovarne so od ruske vlade dobile naroČilo izdelati nad tri milijone parov vojaških škor-njev, k! jih je oddati tekom šestih mesecev. Tovarne delajo noč in dan. Izgredi na Ruskem. Derolin, 19. oktobra. Po brzojavki »Lokalanzeigena« iz Kristijanije je iz Petrograda došla osebnost povedala, da so se zadnji čas tudi v Petrogradu primerili novi krvavi izgredi. Delavci in dijaki so šli z rdečimi zastavami po mestu na trg, kjer je imel poslanec Če'fćre govor, v katerem je zahteval skHcame dume. °osredovala je polieiia. Liudske mase so pobrale kamenje in kar so do-Mle ter bombardirale policijo. Na to so kozaki raznodili mase. Mnogo ljudi le bilo težko ranjenih. ZAPADNO BOJISCrT POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. BeroHn, 19. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Nikakih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Nova ofenziva na zapadu. Curih, 19. oktobra. Ministrski predsednik Viviani je v zadnji seji francoskega parlamenta podal naslednjo izjavo: Na francoski fronti se pripravljajo odločilni dogodki. — Pariški listi tolmačijo to izjavo tako, da se v najkrajšem času začne druga velika ofenziva, ki bo še strašnejša, kakor ona 25. septembra. Francoska vlada računa, da se to pot sigurno posreči, prebiti nemško fronto. Rotterdam, 19. oktobra. »Times« pravi, da je velika ofenziva na zapadni fronti končana in se letos najbrž več ne obnovi. Uspeha še ni pregledati, a Francozi in Angleži so lahko zadovoljni z izgubami, ki so jih prizadejali Nemcem. Francosko - angleška zveza. London, 19. oktobra. Reuter: Francoski ministrski predsednik je brzojavil drž. tajniku Greyu, da ga v trenotku, ko so se v francoskem ministrstvu zgodile premembe, zagotavlja svojega osebnega velespo-štovanja in mu naznanja, da je republika trdno odločena, nadaljevati politiko, ki veže Francijo z Anglijo. Grev se je zahvalil za brzojavko zagotavljajoč Francijo trajnega in vztrajnega sodelovanja Anglije. Dogodki v zadnjem letu, ko so se francoske in angleške čete bojevale ramo ob ramo, so zvezo še utrdili. Grev — odstopi? Amsterdam, 19. oktobra. Dopisnik »Tida« javlja iz Londona: V dobro podučenih krogih se govori, da namerava angleški minister zunanjih del odstopiti. »Times« proti mirovnim vestem. »Times« piše: Neki korespon-dent, ki se je ravno vrnil iz Nemčije in Avstrije, nam pripoveduje, da se v Berolinu verjame nekemu čudovitemu pripovedovanju. Kakor se nam zagotavlja, izjavljajo osebe v visokih službah opetovano, da so člani angleške vlade z gotovimi osebami v Londonu razpravljale o miru. Člani angleške vlade bi bili podali dotične predloge. To se v visokih krogih v Berolinu ne le pripoveduje, ampak tudi verjame. Za one, ki poznajo na Angleškem sedanje razpoloženje prebivalstva, je to pripovedovanje preveč komično, da bi je kdo zavračal. Nikdo ne verjame, da bi se udeleževal kak član angleške vlade ali kak Anglež na odgovornem mestu takih-le razprav. Ako pa visoki krogi v Nemci res sami sebe tako varajo, ni mogoče tega tako hitro in tako temeljito odpraviti. Mi povemo Nemcem, da bi srd razjarjenega Drebiva:stv2 vsakega takega za Vedno pregnal z vodilnega mesta. Vse vesti te vrste so popolnoma brez vsake podlage. Nemško trgovsko brodovfe. »Munchner Neueste Nachrich-ten« poročajo, da je na zborovanju neke velike angleške parobrodne družbe eden glavnih članov rekel, naj se pri obračunu z Nemčijo razdeli tudi nemško trgovsko brodovje. List meni, da bo pri sklepanju miru Nemčija kaj takega zahtevala. BOJ NA MORJU. Pariz, 19. oktobra. »Temps« javlja: Poštni parnik »Evgen Pereira« je 16. t m. v Marsaille pripeljal re-šence s poštnega parnika »Admiral Hamilton«, ki ga je nemški podmorski čoln pred kratkim potopil v Sredozemskem morju. 50 ljudi se je potopilo, 40 jih je bilo ranjenih. Štokholm, 19. oktobra. Hambur-ška parnika »Pernambeco« in »So-derhžam« sta bila od angleških podmorskih čolnov blizu Hafringeja torpedirana. Pernambuco« je peljal železno rudo na Nemško. Ustavili so ga trije angleški podmorski čolni. Moštvo je moralo stopiti v Čolne, Parnik je obsegal 8000 ton. »Soder-ham« je peljal les na Nemško in je obsegal 1197 ton. Gefle, 19. oktobra. Ministrstvo zunanjih del je dobilo iz Petrograda vest, da je angleški podmorski čoln pripeljal parnik »Nike«, ki je peljal železno rudo v Stettin, ter ga spravil v Reval. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. oktobra, (Kor. ur.) Glavni stan poroča: V noči od 17. na 18. oktobra so napadli naši izvidni oddelki sovražne izvidne oddelke, jih pognali do jarkov njihove glavne črte nazaj ter so jim prizadejale težke izgube. Pri Ari Burnu in Sedil Baru streljanje in bombardiranje. Na ostalih frontah ničesar bistvenega. Vojna ob Dardanelah. »Koinische Zeitung« poroča, da je priletela v glavni stan na Galli-poliju turška granata in ubila štiri generale. Ruski poraz v Kavkazu. Carigrad, 19. oktobra. O ruskem poskusu napada na kavkaško fronto poročajo iz Erzeruma: Rusi so v gosti megli napadli turško središče na severu reke Araks,r a so bili s hudim ognjem strelskih pušk in z bombami takoj odbiti in so zapustili mnogo mrtvih in ranjenih ter polno orožja in drugega materijala. Tudi na drugi točki fronte na naše desno krilo je z velikimi silami poskušala napasti ruska kavalerija, a je bila nazaj vržena. Neka ruska patrulja je izgubila več mrtvih in ranjenih ter nekaj vjetnikov. Ker se Rusi boje turškega napada, utrjujejo hitro svoje pozicije. Ruski vojaki prihajajo k turškim prednjim stražam in jih prosijo kruha in tabaka. Dva ruska oficirja sta prišla k turškim oficirjem in jih vprašala za najnovejše! novi- ce. Ko so izvedeli za zmago Bolgarov in za neuspehe angleško-franco-ske ofenzive na zapadu, so bili jako potrti. Na naši fronti se je že začela zima. Mi iz primorci Ml Iz Gorice 19. oktobra. Danes so italijanski zrakoplovci zgodaj vstali. Po osmi uri dopoldne so bili že nad Gorico in sicer jih je priplulo kar sedem, ki so prinesli Goričanom za zajutrek bombe. Metali so bombe dol, padale so po ulici Torrente, okoli vile Windsbach, torej blizu Kostanjevice škode pa niso napravile nobene. In zrakoplovi so odšli, odkoder so prišli. — Nad ulico Formica je bila pred par dnevi priletela granata, padle so še druge granate poleg živinskega trga in smeri proti državnemu kolodvoru. Od nekod iz Fur-lanije so priletele; so jih imeli za tisti dan Italijani še nekaj odveč. — V Gorici se dobi: pečenko, juho in kos kruha v restavrantu za 1 K 78 vin. Vino točijo po 1 K 76 v do 1 K 92 v liter. — V naši okolici poka pogo-sioma. Šrapneli in granate priletajo tja do Volčjedrage. — Semeniška ulica nima miru. Sedaj so šrapneli prebili in preluknjali orla nad toba-karno. Kako je v Gorici. Arnold H61-briegel piše v podlistku »Neue freie Presse«: »V Gorici pa je tako: Ko piješ kavo, je skoro bolj gotovo, da te ustrelijo kakor ne. Dame gredo v trgovino, kupit rokavice. Gospodična v prodajalni se smeje zahvalno — deset minut pozneje je brez nog... Odkar Italijani ne streljajo samo čez Gorico, marveč tudi v Gorico, se je povrnilo v mesto 6000 oseb. Trgovina in promet sta oživela, meščansko življenje dobiva stare oblike, vojna in bombe in smrt ne predru-gači;'o vsakdanjosti...« Za svojega brata Josipa Perica in njegovo družino, ki so pobegnili iz Opatjega sela, hiš. št. 35, bi rada izvedela Agata F r a n d o -i ič , Krollendorf 21, pošta Ulmer-fetd Nižje Avstrijsko. Pisal je zadnjič 30. junija na poti od doma. Kdor kaj ve, naj sporoči, oziroma naj se oglasi Peric svoji sestri. V Tolminu je sedaj nekaj nad 200 ljudi. Ob izbruhu vojne je bilo ostalo komaj 70 ljudi potem se jih je nekaj vrnilo, tako, da jih je sedaj okoli dvesto. Rabatišče (Via Rabatta) v Gorici so seveda tudi že obiskali šrapneli in granate. Mimo stolne cerkve tje čez je priletela težka granata in napravila v ulici škodo, vsled česar je bilo treba Rabatišče zapreti prometu. To je stara ozka ulica ob vhodu s trga Sv. Antona, proti koncu je širša, tam je bila palača Rabatta. V tej staromestni ulici se nahaja zavod za zapuščene dečke (Istituto civico per fanciulli abbandonati), ustanovil je ta zavod dobrotnik Vogrič, po katerem se ni pretakala italijanska kri, zavod pa je bil strogo italijanski in marsikak slovenski deček je izšel iz njega kot zagrizen Italijan. Tečaji za italijanske srednješolce v Gradcu. V petek 22. oktobra otvorijo v Gradcu tečaje za italijanske srednješolce. Vsi učenci se morajo vpisati 20. m 21. v poslopju italijanske ljudske in meščanske šole, Schonaugasse 7. Poduk se bo vršil začasno tu, pozneje v poslopju prvega državnega gimnazija. Samomor italijanskega profesorja Giov. Bresce iz Gorice v Italiji. Poročali smo o samomoru Bresce na kratko. Giovani Bresca je bil profesor na italijanski gimnaziji v Gorici. Kot irredentist je pobegnil v Italijo in misliU da se mu bo tam dobro godilo. Ali ni bilo tako. Ukazano mu je bilo, da mora iti v Florenco in tam je smel iz svojega stanovanja samo pod določenimi pogoji. Morda se je zdel italijanski vladi sumljiv, ker je bil c. kr. avstrijski uradnik. »Odrešeni« Bresca je s težavo prenašal tako ravnanje, zato je skočil skozi okno na tlak in si razbil črepinjo. Umrl je v Trstu po dolgi bolezni gosp. Fran A b r a m, član znane ugledne tržaške slovenske rodbine, brat odvetnika dr. Josipa Abrama. Rojstev je bilo v Trstu od 3. do 9. t. m. 44, 22 možkega in 22 ženskega spola; umrlo je v isti dobi 83 oseb. ' Podpisane ifJine posojilo! Zopet gre klic po deželi: Prinesite svoj denar, zaslužek in prihranek, posodite ga domovini v njenem boju za obstanek. Že se nam nagib-Ije palma zmage; globoko v svojo deželo je prepoden na severu težko zadeti sovražnik in napadajoče armade italijanskega izdajalca se v krvi razbijajo ob železnotrdnem zidu naših neumornih bojevnikov. In nič ni junakov preveč; z močjo in silo so ravnokar udarili na Balkan, da poneso na vse strani svojo zmago- slavno zastavo. Kakšna odločna volja, kakšno junaštvo, koliko samoza-tajevalne domovinske ljubezni navdaja te nepremagljive bojevnike! Nikogar ni, ki bi hotel zaostati za drugimi. Tudi pri nas v dežeii, ki nam kaže — nemotena od vojnega viharja lice vsakdanjega delavnega življenja. Storite vsi, ki Vam ni dano boriti se z orožjem, z orodjem mirnega dela, kar zahteva čas vojne sile od Vas. Nobeno kolo naj ne stoji, je Vaša želja. Noben mlin naj ne molči, je Vaša vsakdanja prošnja. Naše orožje naj bo sovražniku strašno in vedno strašnejše, je Vaša volja. In našim ljubljencem tam zunaj na bojnih poljanah, trudnim in bolnim pri nas v deželi, naj se privošči vse, kar jim more storiti ljubezni-polno delo, je Vaša molitev. Naprej torej! Ničesar nam ne manjka in tudi v prihodnje naj nam ne primanjkuje ničesar! S požrtvov valnostjo in z veselo domovinsko ljubeznijo ste dosedaj vse prinesli, kar je domovina zahtevala. To storite še enkrat! Še počivajo zakladi v deželi, kakor da bi bili prihranjeni za dovršitev sijajnega dela zmage. Poglejte po svojih omarah in predalih in izpraznite jih brez obotavljanja, ker je vendar Vaše srce polno požrtvovalne ljubezni. Bogato nas je zemlja v tem letu obdarila z zlatimi sadeži. Nihče nas ne more izstradati! V naši lastni moči počiva naša sreča in naša zmaga! Vi, kmetovalci, tam zunaj na Vaših ponosnih domovih in kmetijah, VaŠe delo je bilo blagoslovljeno in mnogokratno se je povišal donos VaŠe zemlje. Naj prodre tretji klic domovine do Vas! Glejte, Vaše njive so na novo obdelane, konjsko kopito jih ne bo pomandralo, nobena sovražna kroglja jih ne bo razrila. Varno branjeno in skrbno čuvano pričakuje sveže seme svojega časa, ko bo vzraslo v sad in bo zagledalo solnce srečnejše dobe. Čujte vsi, ki se Vam kliče! Ko-nečna zmaga bo naša. Podpisujte vojno posojilo, da jo kronate in obdržite. Dnevne vesti. — Črnovojno pregledovanje prostovoljnih strelcev. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se člani črni vojni podvrženih korpo-racij, če so v črnovojniških letih in če niso v bojni vrsti, predstavijo čr-novojnemu pregledovanju. Potrjeni člani se uvrste k skupni vojni ali k domobranstvu. Letniki 1865—1872 se uvrste z dnevom splošnega nastopa teh letnikov. — Zglasilne pole za podčastnike in vojaške invalide. Zglasilne pole za podelitev prostih mest podčastnikom in vojaškim invalidom se dobijo brezplačno v pisarni c. in kr. dopolnilnega okrajnega poveljstva v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7., kjer se tudi vsa vprašanja o tej zadevi radovolino pojasnijo. — Pri c. kr. priv. splošni prometni banki, podružnici v Ljubljani, preje J. C. Maver so III. avstrijsko vojno posojilo podpisale med drugimi tudi te-le stranke: Gospa Alma Urbane, Ljubljana 20.000 K; gospa Ana pi. Tounago, Ljubljana 10.000 K; Cecilijanska družba fare Marijinega oznanenja v Ljubljani 2400 K; gosp. Gustav Eger in gospa Marija Eger, Železniki 50.000 K; gospod Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani 12.000 K; gospod Maks Jermann, Ljubljana, nadaljnih 4000 K; gospa Jennv Kaučič, Ljubljana 4000 K; g. Jožef Presker, Ljubljana 10.000 K; gospa Renate Bock, Ljubljana 2000 kron; gdč. Edith Bock, Ljubljana 2000 K; gdč. Albina Toman, Ljubljana 4500 K; gospa Friderika Tonnies, Ljubljana 20.000 K; gospod Gustav Wilhelm Tonnies, Ljubljana 10.000 kron; gospa Fritzi Seemann, Ljubljana na I. in II. vojno posojilo 7000 kron, na III. vojno posojilo 3000 K, skupaj 10.000 K- — Vojno posojilo. Pri podružnici avstrijskega kreditnega zavoda v Ljubljani so med drugimi podpisali' III. avstrijskega vojnega posojila — izdaja oktober 1915: nom. 40.000 K g. Jožef Krisper, Ljubljana; nom. 30.000 K g. Adolf Lorant, Ljubljana; nom. 25.000 K g. Georg Engelhart, četovedja v 7. lovskem bataljonu; nom. 20.000 K g. Franc Galle, gra-ščak v Bistri pri Borovnici: nom. 50.000 K gospa Elsa Galle, Bistrica pri Borovnici; nom. 20.000 K ga. podpolkovnikova Mina Lang, Ljubljana nom. 10.000 K Nj. Svit. princ Hermann von Schonburg - \Valden-bunr. Šnenerk: nom. 8000 K gospa Josinina dr. Flerinova, Žežemberg; nom. 3000 K g. dr. Demeter pl. Blei-wels. c. kr. zdravstveni nadzornik, Ljubljana. — Zlati klas — reši nas! C. kr. poljedelska družba na Dunaju se obrača do vseh poljedelskih krogov s predlogom, da prirejajo zborova- fija, na katerih bi se naj primerno poudarjal uspeh avstrijskega poljedelstva. Take množinske prireditve bodejo okrepile trdno nado na srečni izid našega vojskovanja v najširših krogih prebivalstva. Pa tudi daleč izven naših državnih mej, v nevtralne dfržave in v sovražno deželo bo prodrla vest, da je naklep, užugati našo domovino z izstrada-njem, se razbil ob moči poljedelstva. Kakor se nam poroča, namerava v tem oziru prirediti večjo akcijo c, kr. kmetijska družba za Kranjsko in sicer najbrže dne 2. decembra. Ob ti prireditvi se bode prodajal tudi kovinasti znak »zlati klas«. Pa tudi drugi interesenti, zlasti iz poljedelskih krogov, naj bi zase ali pa v razprodajo naročali ta znak. Cena temu klasu znaša 30 vinarjev; tozadevna naroČila je nasloviti na vojnopomož-ni urad c. kr. ministrstva notranjih zadev (Kriegshilfsbureau des k. k. Ministeriums des Innern), Dunaj, L, Hoher Markt 5, ki prevzame riziko nabave; v kolikor prevzamejo prodajo znamenja društva in komiteji, ki se bavijo s krajevno vojno oskrbo, dobijo ti znake za ceno po 24 vinarjev, tako da jim ostane po 6 vinarjev pri vsakem znaku za krajevne vojnooskrbovalne namene. Čisti dobiček iz prodaje je namenjen deloma splošni vojni oskrbi, deloma pa posebnemu namenu gojitve poljedelstva v posameznih deželah v roke političnih deželnih šefov in sicer na ta način, da se bodejo iz teh do, nosov podeljevale ustanove ali učni prispevki sinovom v vojski padlih ali poljedelcev, ki so postali invalidni, za izobrazbo v zimskih šolah, poljedelskih šolah, poljedelskih srednjih šolah itd. Znake se pošilja — če se izrecno ne želi drugačne dopoši-ljatve — proti povzetju. Znaki se dobivajo v škatljah do 100 komadov v nemškem, Češkem, poljskem, slovenskem, hrvaškem, romunskem, rusinskem in italijanskem jeziku. — Cene pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči. Deželna vlada je dogovorno z armadnim etapnim poveljstvom določila za celo Kranjsko deželo naslednje cene pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči: pri volih za 1 kg žive teže 2 K 20 v, pri kravah in bikih 2 K, pri teletih 2 K 20 v, pri prašičih pršutnikih 2 K 50 v, pri pitanih prašičih 2 K 70 v. Kdor te cene prekorači bo kaznovan z globo od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. — Vojna olajšava kmetovalcem. C. in kr. vojno ministrstvo je sporazumno s poljedelskim ministrstvom dovolilo, da se smejo kmetovalci, ki imajo nad 25 repov živine, oprostiti črnovojniške službe, če so edina moška moč v hiši in če pripadajo rojstnim letnikom 1865—1872. Prošnje je vlagati na c. kr. domobransko ministrstvo potom politične oblasti in potom poljedelskega ministrstva. — Trgovci in prodajalci posode, kakor tudi stranke, se znova opozarjajo, da bode do 30. novembra oddati vso posodo iz bakra,, medenine in niklja ter pralne kotle in si mesto te treba nabaviti nadomestil-no posodo iz pločevine. Ker bodo stranke nadomestilno posode začele kupovati je vsak trgovec in prodajalec postavno dolžan imeti v svojem lokalu maksimalen cenik, kateri se dobi pri mestnem magistratu. Kakor je pa videti, so interesovanci to pustili popolnoma vnemar, kajti dosedaj je prišel po cenik samo še eden, ostali se pa za stvar prav nič ne zanimajo in jim preti nevarnost, da se uvede proti njim kazensko postopanje, ki bi imelo zelo neprijetne posledice. Ker je naredba stopila že v veljavo, naj se tozadevni obrtniki z maksimalnimi ceniki takoj preskrbe. Kazen je do 5000 K globe ali pa zapor do 6 mesecev. Torej, pozor! — Komisijonelni obrtnopolicijskl ogled. Na magistratni deski je razglas, da je napravila tvrdka Karol Pollak na Dunajski cesti št. 23 skladišče za surove kože. Komisijonelni obrtnopolicijski ogled se vrši dne 4. novembra ob 10. dopoldne na lici mesta. Bližnji in dam)! sosedje se opozarjajo, da, kdor ima proti temn kak ugovor, da ga pravočasno vloži pismeno pri mestnem magistratu ali pa da pride dne 4. novembra na lice mesta in ga tam lahko tudi ust-meno poda na zapisnik. Na poznejše ugovore se bi zamoglo ozirati le toliko, kolikor to zahtevajo javni in-teresLf — Obrtniki, ki prodajajo nadomestimo pločevinasto posodo, morajo imeti v svojih lokahil poleg maksimalnih cenikov nabite tudi dobro vidne napise: »Uradni cenik na razpolago«. — Krmite konje z divjim kostanjem. Odsek centrale za krmila na Dunaju, ki se peča s presojo redilne vrednosti raznih snovi, je dognal, da je divji kostanj prav dober dodatek h krmi za konje. Več kot 5% se ga ne sme naenkrat primešati. — Postojnskega dekana Matijo Erzarja je imenoval cesar za kanonika kolegijatnega kapitelja v Novem mestu. — Umri je danes 20. oktobra v hiralnici v Ljubljani vpckojeni nad-učitelj g. Štefan Tomšič po dolgotrajni in mučni bolezni. Služboval je nazadnje v Ribnici. Znan je bil kot izvrsten in skrajno vesten učitelj. N. v m. p.! Pogreb bo v Četrtek 21. t. m. ob 3. popoldne iz hiralnice Radecke-ga cesta št. 9. — Pogreb gospe Josipine Šaplja, soproge ravnatelja ljubljanskega pogrebnega zavoda, se je izvršil včeraj popoldan ob veliki udeležbi dam in gospodov iz najodličnejših ljubljanskih krogov. K zadnji poslo-vitvi pred hišo žalosti so se zbrali oziroma pogrebnega izprevoda udeležili so se med drugimi gospodje: župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar z večjim številom občinskih svetnikov, podpredsednik deželnega sodišča dvomi svetnik P a j k, pisarne deželnega predsedništva okrajni glavar K r e s s e, magistratni ravnatelj dr. M. Z a r n i k z mestnim uradništvom. Da počaste rajnico, ki je kot gojenka dunajskega glasbenega konservatorija z odličnimi uspehi nastopala kot solistka na koncertih »Glasbene Matice« v Ljubljani, je možki zbor pevcev tega društva pred hišo žalosti in pred kapelico ob Martinovi cesti pod vodstvom g. koncertenega ravnatelja Mateja H u b a d a zapel v srce segajoče ža-Iostinke. — Redka lovska sreča. Poroča se nam: Ko je prijahal na 15. t. m. podlovec Stanko Žnideršič na vojaško vežbališče v Neumarktu na Štajerskem, zaslišal je in zagledal jato divjih gosi, katere so ravno nad vežbališčem vedno nižje in nižje krožile in se končno spustile na tla. Imenovani podlovec je zajahal v bližino, nakar so se zopet dvignile v zrak. Pognal je konja v dir za njimi in posrečilo se mu je stoječemu v ostrogah prijeti eno gosi za nogo in jo obdržati, konj se je seveda spla-šil, a podlovec prime vajeti v zobe in zadavi v najhujšem diru gosko, na kar pristavi konja. Vjeta goska je bila jako lep eksemplar, tehtala je 4*20 kg. Podlovec jo je oddal stotniku in ta jo je dal nagačiti za bataljon v trajen spomin na lov goske z konjem. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske za čas od 10. do 16. oktobra t. 1. Novorojencev je bilo 19 in 2 mrtvorojena. Umrlo je 22 oseb, med njimi 10 tujcev. Za tifusom (legarjem) je umrla 1 oseba iz druge občine prepeljana v deželno bolnico, za jetiko 4, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi pa 15 oseb. Razen zgoraj omenjenih je umrlo tudi še 5 vojakov za trebušnim legarjem, 1 vojak pa za grižo. — Oboleli so za infekcioznimi boleznimi in sicer za kozami (vavi-ola) 2 vojaka, za škrlatico 2 vojaka in 1 tujec, došel iz druge občine, za tifuzom 7 domačinov, 9 tujcev, 172 vojakov z bojišča, za vratico (difterijo) 6 domačinov, za kolero nihče. Samomor. V Tomačevem pri LJubljani se je 15. t m. ustrelil 19-letni infanterist Elek Schwarz. V Šmartnem pod Šmarno goro le gorelo pri posestnici Urši Mohar in je škode 1600 K. Požar v Lescah. V petek ponoči je začelo goreti pod streho gospodarskega poslopja znane gostilničar-ke in posestnice gospe Frančiške Wucherer. Ogenj se je razširil in napravil 40.000 K Škode. Gluhonemega potepuha so prijeli v Ložu. Star je kakih 30 let. V molitveniku ima zaisano »Ivan Polanec iz Smarjete ob Pesnici.« Drobne vesti iz Štajerske. Hoče pri Mariboru. Dne 13. oktobra t. L, popoldne ob 6. uri, je nameraval vojaški voznik Janoš Ker-metzi prekoračiti z dvovprežnim vojaškim vozom železniško progo pri Hočah. V tem hipu pridrvi lokomotiva, zgrabi voz in ga vleče s konjema vred kakih 50 korakov seboj. Eden konj je bil precej opraskan, voz popolnoma razbit, voznika-vo-jaka je pa ubilo. Zadevo preiskujejo oblasti. — Sodišče v Gornji Radgoni je obsodilo oskrbnika in kantinerja Janeza Burko, ker je prodajal liter mleka po 50 do 80 v, na 20 K denarne globe, oziroma dva dni zapora. — Iz Ljutomera: V zasluženi pokoj je stopil tukajšnji realni učitelj Ivan Krvi. Z njegovim upokojenjem ie ljutomerska realka začasno opuščena, kar je velika izguba. G. Kryl je poduceval na tej šoli nad 40 let ter je vzgojil mnogo odličnih mož, ki so zdaj širom domovine v imenitnih službah. Imenovani je tudi med narodnimi prvobo-ritelji na Murskem polju izza časa narodnega preporoda. — Ptuj. Dne 12. oktobra je zapazila šivilja Elizabeta Rižner ležati na tamošnji občinski cesti žensko mrtvo truplo. Dognalo se je, da je bila mrtva ženska neka Ne?a Koren, doma iz Laporja. Obiskat ;'e šla svojega na smrt bo!^e?*a očeta, to-da na potu jo je prehitela smrt. Pri njej so našli 22 kron v gotovini. — Sterntal pri Ptuju: V tukajšnji vojaški bolnišnici se nahaja čez 3000 ranjenih vojakov, katerim prinaša dobrosrčno prebivalstvo iz okolice darila in razrr* okrenčila. Poročil se je v Zagrebu vseučili-ški docent dr. Vale V o v k z gospodično Margito M u s i ć e v o, hčerko našega rojaka, vseučiliščne-ga profesorja dr. Avgusta Musića. Kolesarski tat. Poštni uslužbenec Viktor Rus, ki stanuje na Rimski cesti hišna štev. 18, je prišel 18. t. m. ob svoje, še skoraj novo, pred štirimi meseci kupljeno kolo »Adler«. Ukradeno mu je bilo med 6. in 7. uro zvečer z dvorišča glavne pošte. Rečeno kolo ima, kakor omenjeno tvorniško znamko »Adler,«. na rdeča plašča. Vredno je 160 K. Občinstvo se opozarja pred nakupom. Izgubil se je dne 16. oktobra ponoči od palače deželne vlade do Beethovenove ulice zlati, ovalni manšetni gumb z brilantom. Najditelja se naproša, da ga odda na policiji. Delavci za Pulj, berite današnji oglas. Žrebanie razredne loterije (5. razred, 10. dan). 25.000 K dobi št. 28.316. Po 20.000 K dobe št. 55.082, 99.611. Po 10.000 K dobe št. 45.230, 79.978, 94.364. 5000 kron dobi št. 15.416. Po 2000 kron dobe št. 923, 34.002, 39.428, 44.680, 53.860, 57.063, 57.911, 63.641, 67.776, 72.714,73.078, 74.295, 84.447, 84.557, 108.516. Po 1000 kron dobe št. 676, 3196, 9440, 16.265, 21.088, 22.909,23.928,24.529, 26.499, 30.000, 31.646, 36.631, 36.926, 38.892, 39.253, 44.476, 47.938, 65.702, 72.768, 74.635, 88.977, 92.574, 94.168, 95.461, 95.774, 99.067,101.042,101.310 in 102.935: Podpisujte vojno posojilo! Razne stvari. * Zaradi razžaljenja češkega naroda je bil na Dunaju obsojen na 20 K globe neki Rikard Drach, zmerjal in poniževal je češki narod na javnem prostoru. * Prepovedan časopis. Na Bolgarskem izhajajoči časopis »Slav-janski Glas« je prepovedan za celo Bosno in Hercegovino. * Stekle mačke. V Sarajevu so mačke tekom dveh dni napadle in ogrizle sedem oseb. Vlada je takoj oskrbela, da so te osebe odpotovale v Pasteurjev zavod v Budimpešto. * Tiralica za Supilom. »Obzor« poroča, da je izdalo budimpeštansko kazensko sodišče tiralico za bivšim hrvatskim poslancem Franom Supilom in sicer radi veleizdaje. Šupilo se nahaja v inozemstvu. * V Karlovcu na Hrvatskem zmanjkuje moke in kruha. Dočim peko v mnogih mestih na Ogrskem kifelčke in žemljice, pa primanjkuje v Karlovcu vsega, kar speko peki ponoči, to je zjutraj že na vse zgodaj razprodano. * Pri kvartanju zgorela. V Selcih na Braču so v neki družini po večerji kvartali. Nesreča je nanesla, da se je prevrnila svetilka - petrolejka in je začelo v sobi goreti. Pri gašenju so se štiri osebe tako opekle, domača gospodinja celo tako hudo, da je naslednji dan umrla. * Občinski zastop v Tridentu je bil prekrstil zadnja leta, kakor so bili to storili razni italijanski občinski zastopi v primorskih deželah, ceste in ulice po italijanskih mestih (Roma, Venezia, Brescia) in po gorkih italijanskih »patrijotih«. Sedaj pa so ceste in ulice dobile nazaj svoja stara imena, tako tudi Via Larga (Široka ulica), ki je nosila nekaj časa ime »patrijota« Rodolfo Bellenzani. Spominjajte se »Rdečega križa". ......... rt.....,........... Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo: Olga Balon iz Stare vasi na Bizeljskem 10 K, daroval Karol Košenina z Vranskega; za Berto Kenda iz Tolmina: Alojzij MedvedŠček v monariškem oblačilnem uradu v Pulju, zbral 35 kron, in Matilda Majdič v Kranju 30 kron, skupaj 65 kron; Za Zavod za v vojni oslepele vojake: Marija Kržišnik, restavra-terka v Narodem domu v Ljubljani 10 kron, mesto venca na krsto blago-pokojnej gospe Šaplja. Srčna hvala! Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Bolni napljnči Sanatorij lAtf len z Zlate svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. Najboljše koznu fistilo za <^y/Strita O. Seydl Stritarjeva ulica 7. Dr. J. Z.f zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, in ta je: Sevdlln". Metsorolosično poročilo. VISIM nad morjem 300*2 Sreda I zračni tlak 7SS na | oktobra Čas opazovanja Stanje barometra v mm 1 Tempera-j tura? C° Vetrovi Nebo 18.; »» 2. pop. 9.zv. 7390 739 7 11-7 63 si. jvzh. si. szah. jasno 19. 7. zj. 7385 58 si. jzah oblačno $» 2. pop. 9. zv. 737-4 7374 100 82 si. jvzh. sr. zah. » • 20. 7. zj. 737 1 7 2 1 brezvetr. Srednja temperatura pond. 67°, norm 10-1, torka 80°, norm. 9-9°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0*0 mm. t Globokoužaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni našega najboljšega soproga, najblažjega očeta, ozir. brata, strica in svaka, gospoda Štefana Tomšiča na učitelja v pokolu danes ob 1. uri ponoči odrešil večmesečnega, mukepolnega trpljenja. Pogreb bo jutri 21. t m. ob 3. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa, Radeckega cesta, na pokopališče k Sv. Križu. 2710 Večen mu spomin! LJUBLJANA, dne 20. oktobra 1915. Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila. Dobiva se povsodi I Schichtovo perilo - vojno perilo NajcenejSi in naiboliSi načm pranja: Namoči perilo nekoliko ur ali čez noć s pralnim praškom lt2»BSka hvala". Peri tedaj dalj kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je še potrebno, da se najlepše perilo dobi. Prihrani delo, čas, danar In milo. 2663 Ojalaal je naiboliše sredstvo za Čiščenje rok v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi I Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske tovarne v Ljubljani U9 pozor! za delo s Oni delavci, ki so se na podlagi zadnjega razglasa v »Slovenskem Naroda11 premogom v Pulfa, . naj počakafo, da se jih pokliče v našem listu na odhod v Pulj. Preskrbeti se Jim moralo dovoljenja za potovanje. (2707) P v Laškem trgu se odda takoj v najem. Dr. Jos. Kolseb, odvetnik v L3šk8m trou. 2705 &W* Spretna "^Bg z večletno pisarniško prakso, zmožna vseh pisarniških del, posebno pa stenografije, želi nremenit! službo. Cenjene ponudbe pod „Vestu a 1915". 2700 B^T" Išče se $29 e vešč slovenskega in nemškega jezika za špecerijsko trgovino na deželi v postojnskem okraju. 2699 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 2686 prodajalka prva moč se išče za večjo manufakturno trgovino. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. s primerno Šolsko izobrazbo, veščega tudi nemščine, sprejme Ferdinand Spilar, trgovec z mešanim blagom v St. Petru na Notranjskem. Ponudbe in zadnje šolsko izpričevalo je poslati na gorenji naslov. 2635 Kupimo vsako množino t1 • (košem e) od starega sklepa, ki se konec oktobra mora prevzeti kg po K 7 75 iz Buda-peste po povzetju. t im, gjjjgj t UaHllin'- Jezice i kupuje, vreče pošlje in vozne liste preskrbi, plača maksimalno ceno, katero Je izdalo trgovinsko ministrstvo dne 8. oktobra tovarna za podplate F, Hnaflsč, Šmartno pri Litiji 3E ZELEZfiATO VINO S KINO lekarmrja PICCOLhja v Ljubljani Vsebuje navedeno množino železa. kar je pri sličnih vinih malokdaj. 1 steklenica 2 kroni. 11=11-Q i k Leskovlcft Meden Ljubljana, Jurčičev trg. Državni uradnik, 32 let star, želi v svrho ženitve znanja z mlado, inteligentno gospodično lepe zunanjosti ter blagega značaja. Mlade vdove niso izključene. 2708 Le resne ponudbe s sliko pod „DeČkO/2708" na upravn. »Slov. Naroda«. — Stroga tajnost zajamčena. J. Zamijeti čevljarski mojster v Liiiblfanl, Gradišče 4 izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 128 r Modni salon 911. Sefiej-Sfrnafi 3314 priporoča cenjenim damam : klobuke le najfinejše izvršbe. : v Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. Fotograf ki je rr.ajnika meseca slikal vojaka Pavla Tecilaz ća v Ljubljani, naj bo toliko pošten in poslal slike že plačane njegovi materi Karolial Tecilasićj Trst, Piazza fiicsep-plna 4. 2709 Zaradi odpotovanja prodam takoj ceno lep dobro obranjen avtomobil s 4 seBcleBŠEl. 27C6 Vpraša in ogleda se V trafiki Jezeršek, Zaloška cesta 166. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznan« In katera okrepčujo lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. i steklenica z navodom 1 krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlo. mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusieka y Liubljani Resl;eva cesta št, I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega inbli. mostu. 18 V tej lekarni dobivafo zdravila tudi člani bolniških blagajn fosne železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v LJubljani- Gonoktein. Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu čoku. črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d. GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V Janovskega. Na nemški praški kliniki vseuč. proi. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J Bukovskv, vseuč- prof. dr. F. Samberger, vseuč. docent dr. I Odstrčil itd. M. U dr. HL." FESTA, pri-marij bolnice v Koricah piše: Vaš preparat je izvrstno sredstvo za lečenje sečnih cevi in to zaradi tega, ker a) ne zapušča za sabo nobenih despeptičnih znamenj, ter ga bolniki radi jemljejo dalje časa; ne iziva medi kamen-toznih exanthem kot veliko število drugih preparatov; c) a največja njegova prednost je, da ima terapija v njem delotvorni desin-fecicus, ker specifična vnetja sečne cevi in mehurja hitro zdravi. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5'—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lekarna Trnkoicv, Zagreb: Lekarna ,Salvator*f g. Mit. telbacb, Jelacicev trg. Proizvaja: Farmakološko - kemični laboratorij „HERA„ Praga-VrioTice 552. Debaviteli vojnega nUnistratva in Vojno - zdravstvenega združenja. ie i hrano išče samski gospod. Ponudbe pod samski 2690" na UDravn. »Slov. Naroda«. 2690 Limiiii€iw esenea 1 steklenica 1 krono. Odgovarja 10 limonam. 2196 Lekarna Trnkoczy LJubljana, zraven roto vi a. Sprejmeta se tako) dva poštena zmožna obeh deželnih jezikov v do-bro:dočo trgovino z mešanim blagom na Spod. Štajerskem. Ponudbe pod „pošten deček 2363" na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2969 Sprejmeta se izurjena prodajalka za manufakturno trgovino in učenka Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2696 Pristen dober i i se dobi pri 8 L SEBEHIKU V Spoti. SiSRf. Sprejme se 2672 uic pomočnikov železninske stroke in nekaj delavcev Franu Stupica« Ljubljana, Marije Terezije c. 1. lepo meblovana s O takoj Odda« Sv- Petra cesta 4. L nadstropje, levo. — Razgled na cesto. 2659 Sprejme se takoj uranu izvežban v retuši. Avg. Berthold, Ljubljana, Sodna ulica 13. 2687 Agentura: Fran Sever Trst, Stadion 24 posreduje prodajo vseb deželnih pridelkov in izdelkov, posreduje nakup vsakierega v Trstu nahajajočega se blaga- 2622 Mleko, maslo, sir, jajca, suho sadje, orehe, koamo, mast, špeh, Salami itd. plačuje po najvišji ceni. Popotni kožuh in 2661 ftožuhoviihisfa vreča za noge za avtomobiliste, še skoro nova, po« tem popolnoma nov, težak s havelok s se ceno proda. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. Sveže češplje = hruške (tepke) knpnjo vsako množino In po najboljših cenah 2014 veležganjarna sadja M. Rosner & Co., Ljubljana. Deželno oblastvo Kranjske vojnozavaro-valcega oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, Okrajno oblastvo R11-dolfovo (Novomesto) sotruđaihe proti dobremu plačilu. Ponudbe naj se pošljejo v Novomesto na zgorajšnji naslov. 2677 Damske klobuke : v največji izberi priporoča : MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. Popravila najceneje. 2465 Popravila najceneje. se C9SSSnWESnnHV93a ss Delniška glavnica 0,000.000 kron. n 2550 Stritarjeva uliea žtev. 2. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema začenši s 6. oktobrom 1.1. prijave za Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron, Pi.poroča nakup srečk za 5. razred IV. c kr. avstrijsko razredno loterije. S,vi,-,Sb^Mje ot& oktobra d. o <$• novembre 1915, Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda 1 Vi srećka E 40--, W srećk© k 20-—, 1/4 srečke H 10«—, Vs srečke K S-. Cene za novo vstop:vse igralce: srečka K 200- , i/2 srećke K i00-~f 1/4 srečke » 50-—, «/• srečke K 19— i . .. x L.t tl.M . . . ... Naročila ae vrte naj uvodne Je pe postni nakaznici.___P° &W nalninpogojih m priporoča svojim komjtentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji. III. b/2% avstrijsko vojno posojilo 0893 Lepa dvonadstropna VILA % velikim vrtom v LJubljani, W0F~ so ugodno proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Rastlinska destilacija „FL0RIAN" ▼ LJubljani sprejme potnika proti ugodnimi pogoji, le zanesljive, spretne, v stroki že vajene moči pridejo v poŠtev. Cenjene ponudbe na zgorajšnji naslov. 2660 ■ Jtfodm šotori Stuchly - Mas Ljubljana Osebno borane novosti 3 Dunaja. Priporoča: največjo i}bero klobukov Židovska ulica št 3 Dvorski trg ?> za dame in deklice kakor tudi bogaio zalogo žalnih klobukov. Zunanja naročila na izbiro z obratno poŠto. Solidno blago* tPooravila točno in vestno tPriznano nizke cene. brivski pomočnik so pod Jako ugodnimi pogoji aprelme takoj pri 2673 0. Fettich - Frankheim v Ljubljani. mm- m Kupim 2 lovska psa in sicer enega braka (prednost imajo braki istrijske pasme do 2 let stari) in enega fermača. 2680 Ponudbe s cenami na upravništvo »Slov. Naroda«. Prodaja VINA Okoli 200 hektov zajamčeno naravnega vina iz letnikov 1912. in 1913. prodaja ravnatelistvo SUvn v Ha, Hlasta ulita št. 75. Ovčjo volno j. vseh vrst in vsako množino 21«? kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK, mJzTZrt«. A. & E. SKABERNE Ljubljana. Mestni trg 10 specijalna tpgcuina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo« kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja*barheata in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Irsern prstan z obeskom, lepo •maj Uran.....K 2 — Srebrn prstan, lepo emajliran „Vlrlbns nnlUs" . . K 2r— Srebrn prstan, lepo emaUiran, .Svetovna vojna" z rdečim .....K 2-30 Schntsengra-ben- ........ K 5-— Srebrn prstan „irapnei" za .....K 5*— telesen prstan s srebrom preoblečen, lepo Izdelan K 3 — Železen prstan z 14 kar. sletom preoblečen in zlatimi robčki K 10-Istl telesni krsten z zlatom ISjSr* Največja izbira m Najboljše ure ^^^^= najfinejše svetovne znamke, kakor tudi zlatnina, srebrniua in namizna oprava. Cene nizke. Cene nizke. Za obilni obisk se vljudno priporoča Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani. Lastna tovarna ur v SvlcI. Cenik tudi po poštf gratis. a telesni arstan z zuiiom - m JSSaS^iuizMAri i- I Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni. SANATORIUM • EMONA ZA-NOTRANJE-IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. • PORODNIŠNICA ' LUUBLiJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 »•zDR«jw:iwwki-DR- FR. DERGANC Dva Hi polni asa 2 prodajalki ki so vešči železninske in špecerijske ! stroke sprejme proti dobri plači ' veletrgovina. Nastop službe takoj ali najpozneje v 6 tednih. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. * 2679 s Modni salon s Bozi I^slTd Ljubljana, Rimska ClC št. 6 priporoča conj. damam krasno izbero najnovejših damskih in otroiklk klobukov In čepic ga zimsko sezono. z=z Najboljša in naj zdrav ejša zzrzz barva1 za lase in brado je dr. Drallea ,3NERIL", k! daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri m Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trasičo št. 1. Lasno kite, podlago in mrežice ▼sob vrst; gledaliične In toaletne ===== potrebščino itd. - Podpisujte vojno posojilo! Bok k podpisovanja na III. Ss|a°|o avstrijsko ▼ojno posojilo poteče dne 6- novembra 1915. Ne zamudite priložnosti, nabaviti si ta, dosedaj najdoblčkanosnejši naložbeni papir, pri katerem se Vam obrestujejo tako naloženi prihranki PO P t, O ~9 o S o e a OJ O "3 N a o .s > tZZ te ►o s I 3 * 05 m E « c e a, S ■s a. i CORCEVfl 6 14 kO L E S A PRIZNANO HAJ B0LJ5A 5FDANJ05TI X A.50REC LjURLIAh A MARIJE TEKE ZIJE CESTA ij.lh NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJ A Z AH TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK RREZPL AĆN0 Nudimo Vam vse ugodnosti. Na podlagi K 100*— starega vojnega posojila zamorete podpisati B 500"— novega. Češka industri jalna banka podružnica v Ljubljani Stritarjeva ulica 9. Prijava. HI. davka prosto 5'/2% avstrijsko vojno posojilo, vračljivo 1. oktobra 1930. Na podlagi prijavnih pogojev izdanega prospekta subskri- bira„____ podpisan____________ 1H. davka prosto 572% avstrijsko vojno posojilo, k subskripciji predloženih kron_____........................__ Jp položim kavcije kron----......................................................_.....— v gotovini ali v vrednostnih papirjih, zaznamovanih zgoraj.*) Podpisan............. se zaveže.___vplačati ob določenem terminu polni (v določenih obrokih) znesek, ki mu bode na podlagi te prijave dodeljen. dne--------_.......___________1915 Ime ** Naslov: 1 *) Ako se založi kavcija v vrednostnih papirjih, naj se ti zaznamujejo na tej prijavi. Prejem se subskribentu pismeno potrdi. Isti se bodo vrnili samo proti izročitvi potrdila. 2693 **) Ime in naslov naj se pišeta razločno. B 1 64