Štev 41.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
11. oktobra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“
Radičova samovolnost.
Kak voditeli Radičove stranke, tak zagrabečki listi — šteri so za zdašnjo vlado — den za dnevom glasno, kak je hrvatski narod zadovolen z Radičovov politikov i kak odobrava sporazum, šteroga je skleno Štipica Radič po svojem zavüpniki Pavli Radič z voditeli radikalne stranke. Če se malo zamislimo v celi razvoj teh važnih i odločilnih sprememb, štere so nastale s hipom, gda so radičovbi v parlamenti podali svojo svetovno-znano izjavo, štera je hrvatskomi narodi vzela vse, dala pa nikaj, bomo nekelko dvojili o toj velkoj zadovolnosti hrvatskoga ljüdstva. I kak kažejo vsakdenešnja dejstva, je te dvom upravičen. V hrvatskom narodi ne takše zadovolnosti, o kakšoj govori Radič i njegovi verni slüžabniki.
Ali pa Hrvatje morejo biti zadovolni z novov Radičovov politikov? — Poglejmo, po voli koga je ta sprememba nastala. Samo po Radičovoj, ne da bi za to, zvün njegovih najbližjih privržencov, što kaj znao. Narodi se o teh nanačrtaj niti senjalo ne. On je Radiča volo za volo toga, ar njemi je obečavao republiko, hrvatsko vlado v Zagrebi z ednov rečjov popolno samostalnost. Kaj pa je včino Radič? Včasi po volitvaj si je začno premišlevati, če ne bi bilo dobro, da bi se on rešo iz voze. Sestavo je izjavo zato za svojo rešitev — sam najmre pripozna, da je izjava Pavla Radiča njegovo delo, v šteroj je priznao centralistično ustavo, kraljevino, vse zakone, štere je izdala Pašič—Pribičevičova vlada — s tem je sebe rešo, hrvatski narod pa pogrozo. On kak voditeo najvekše hrvatske stranke — skoro celoga hrvatskoga naroda — bi morao pri tom važnom stopaji prle pitati narod i potom zvršiti njegovo volo. On toga ne včino, nego je vse delao na svojo roko i Hrvatje še niti zdaj ne vejo, ka se je pravzaprav zgodilo.
Ravnotak se je godilo pri sklepanji sporazuma z radikali. Narod ne znao za njega. Sporazum je sklenjen, a Hrvatje niti zdaj ne vejo, ka vsebüje. To niti čüdno ne, ar narod ne bio pitan, kakši naj bo sporazum, v kelko naj odstopi „Hrvatska kmečka stranka“ kak zastopnica — zdaj več ne je, ar je delala brez narodove vole i proti njegovim naravnim pravicam — od svojega programa i ka naj zahteva od radikalov kak zastopnikov srbskoga naroda. Ne, narod ne bio pitan, nego je včino Radič vse to po svojoj glavi. Gda je bio spo-
razum sklenjen, je stopo Radič pred vnožico i joj je povedao, da je sporazum sklenjen, a ka je v tem sporazumi, še zdaj ne znano. I to svedoči, da vsebüje stvari, šterih zvün Radiča i radikalskih voditelov, ne sme nišče znati. Odobravati pa bi ga pa li mogli?
Pa ne samo, da Radič ne pita naroda, kak ga naj zastopa, nego niti njegovi poslanci ne vejo, ka misli i šče, i tüdi nemajo nikše moči pri odločitvaj v važnih stvaraj. Značilna je v tom pogledi izjava poslanca dr. Buča. On pravi: „Cela ta politika je stvar Stjepana i Pavla Radiča i nišče drügi ne od poslancov ne od vodstva, nema pravice, da kaj pravi. Zvün treh, štiraj, šteri so z ednov nogov z üna kluba, so vsi ovi poslanci samo za to, da glasajo, kimajo z glavov i ploskajo.“
Vseširom i vsigdar samo Radič. On govori, dava izjave, sklepa dogovore, odavle pravice, za štere se je bojüvao sedem let i vse to dela — brez znanja i privolenja hrvatskoga naroda. Pitanje je, kak dugo še bo to trpelo. Radič se ma bojati, da se bo narod jako hüdo nad njim maščüvao že pri prvih volitvah, štere so strašen bau-bau Radičovcom. Če vse trepečejo njuvi listi od Korošcovoga mariborskoga govora boječ se ka je Korošec vrže z vlade, kak se te volitev ne bi bojali.
NEDELA
XIX. po Risalaj. Evang. sv. Mat. 22 1—14 — Prijateo, kak si prišeo se, nemajoči svadbenoga gvanta?
Gotovo bi se prestrašili, če bi nas gostite sprijao s takšnim pozdravom, kak je sprijao sveto-pisemski krao gosta, šteri ne meo na sebi svadbenoga obleča. Strepetali bi i tüdi sram bi nas bilo. Povesili bi oči, se obrnoli i odišli, da bi gostiteli kak najprle preminoli izpred oči.
Kelkokrat pa nebeski Gostiteo tak zezava vernikom, šteri nevredno pristopajo k njegovomi stoli, da bi bili deležni kraleskoga obeda. Malo se zgledava na njih, kak da bi jih že s pogledom šteo prositi, naj odidejo. Potem pa jih pita, kak je pitao Judaša, gda je prišeo s slüžabniki po njega: „Prijateo, zakaj si prišeo?“ Vsem, ki s smrtnim grehom v srci poklekajo k obhajilnomi stoli, govori: „Ali me ščeš izdati, me žaliti, sramotiti? Odidi, ar nemaš na sebi
svadbenoga obleča ! Obleči se, očisti srce, operi düšo, da boš vreden moj gost. Kak malo jih čüje te glas. Neščo ga čüti. Prisilijo gospoda, da se zdrüži z njimi. Izdajo, onečastijo ga. Oh kak strašna bo nad njimi Gospodova sodba. Reči sveto-pisemskoga gostitela jim bodo velale: „Zvežite njemi noge i roke i ga vržite vö v tmico; tam bo jokanje i škripanje z zobmi. Ar vnogo je pozvanih, a malo odebranih.“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vel. Polana. Porotni sod v Maribori je 17. sept. obsodo našega Hozjan Štefana na pet letno vozo, ar je l. 1924. marc. 12. z dvema pajdašoma šteo küre krasti v Trnji pri Hozjan Štefani i gospodara, ki je tatvino v pamet vzeo i plodo t Ivaje, strelo. Strel je verti glavno žilo predro pa te je v par vöraj vmro. Morilec je trdio, da ne meo namena vmoriti, zato je pa dobo samo pet let voze.
Neje krščansko drüštvo „Zveza kulturnih drüštev imenüvano drüštvo. Tak poroča list „Slovenec" i opomina, da se ne damo zapelati. — Ki je ne z Kristušom, je proti njemi vsepovsedi, tak v cerkvi, kak v drüštvi, tak v politiki, kak v izobrazbi. Ne pozabite, to so Kristušove reči: „Ki ne z menov, je proti meni.“
Da se ne eksekvarivajo zavolo dače naši siromacje, so g. narodni poslanec Klekl prošnjo vlozili na g. finančnoga ministra. Od toga prosijo tüdi, ka se od toče prizadetim zniža dača.
Od g. ministra za poljedelstvo prosijo g. poslanec Klekl podporo za vse od toče poškodovane tak v sobočkon kak lendavskon okraji.
Za premovanje konjov v Beltincih je
posojilnica darüvala 200 Din, lendavska stara kasa 400 itd. — Prignanih je bilo do sto falatov. Premijo je dobilo vsako konjsko marše skoro. Štero pa ne moglo dobili premije, je za pot slüžilo gospodari par deset dinarov. — Ešče šestletna kobila z Gančan je dobila premijo kak štiriletna, ar jo je komisija po zobaj (lehko liberalnih? črkostavec) za štiriletno spoznala. Vnogim je žao, ka so svoje lepe marhe ne gonili.
Naročnino poberte vküp širitelje. Tiskarna nas terja, delavci zahtevlejo svoj namen, dužniki ne odlašajte!
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Pisala je Farkaš Balinti. Prosila ga je, da njoj naj sporoči, če kaj zna. Če je bi znao za jako slabo novico, te naj ne piše, nego naj sporoči po kakšen znanci i če bi bio tak dober, naj sam pride. Naj včini to velko uslüžnost zapüščenoj sirmaškoj siroti deklici, mogoče siroti sestri.
Farkaš je skimao z glavov.
Ta sirmaška deklica dobro sluti. A za to še ne sme zgübiti vsega vüpanja.
Poslao njoj je pismo. O brati še ne ve nikaj gotovoga; — joj je pisao. Po zadnjih poročilaj pa zdaj mora biti že prek v Ameriki. Naj se ne boji, mirna naj bo.
Potom je se dodao: Meni ne velik trüd ta potüvafi. Zednim lehko opravim različne posle. Če vas teda naskori pohodim v najkrajšem časi tüdi zato včinim, ar ščem spoznati sestro svojega prijatela Karčija, se ne bojte i ne mislite, da pridem s slabim glasom.
Premotiti me ščejo ; — je pravila deklca, bledo, s stiskajočim srcom, gda je pismo čtela.
Razrednica, sestra Beata jo je tolažila, da ne tak. Naj prežene podobe svoje domišlije. Naj ne dvoji vsigdar o vsakšem i ne misli, da joj ščejo zakriti skrivnost. Naj verje, da bi njoj ona vse verno povedala, a istinsko ne ve nikaj. Istinsko nikaj.
— Ravno to jo strašno. Vi draga sestra tüdi ne iščete prilike, da bi me pomirili. Pravite mi, naj vüpam v Boga.
— To pravim. Mogoče ne prav ?
— Prav je. Vüpam. Nego glejte, te gospod Farkaš je dugo pripovest skovao. Iz toga vidim, da šče pred menov skrivati, ka že zna. Slabo najmre. Ar Zakaj bi inači pisao pisao tak dugo pripovest, ka itak ne verjem? O, sestra Beata, hodivi molit v kapelo.
— Idem lübo dete. Tüdi jaz prosim Boga, da vam naj ne da prav. Blažena Devica vam pošepetne, če bote pobožno molili, da brat živi.
— Nemre pošepetnoti, ar ne tak
Beata jo je od odločno zavrnola:
— Bogi je vse mogoče.
— Če šče.
— Jaz pa pravim : šče.
Sirota deklica bi tak rada prosila: Bog pripelaj ga nazaj! Vüsta pa neso mogla. Düša je jokala, se skuzila. Kakšteč je štela, da bi
zadonili glasi vüpanja, je v misli vsakša reč postala žalüjoča molitev.
Strašila se je tistoga hipa, gda joj bodo pravili: istino maš, brat ne živi.
Tak za gotovo je vzela, pa se je itak bojala te reči.
Vsi smo tak s tistim, koga Iübimo. Znamo, da ga moramo zgübili. Znamo že, da smrt pride po njega i se z nami ne bo pogajala. Samo ednok je včinola s pravličnim mlinarom. Mi nemremo dobiti od nje odlošanja. Drage oči so oglažovenele, lübe roke omahnole, krčevito otrpnjavajo, blago srce se komaj gible, prihodnji vdarec bo že zadnji, na sladkom obrazi je vövdarila smrtna zona i mi še itak mislimo, da to ne zadnja minota. I gda je düša zadnjikrat kucnola : tüdi te jo čüjemo kak živlenjsko zbüjenje i ne kak slovo. Znamo, da mrtveca mamo pred seov i itak ščemo videti v njem živočega, ne vüpamo zakričati v notranjost srca: konec, konec, ne vüpaj več. A že tüdi ne vüpamo. Itak pa bi šteli vörvati v vüpanji, šteroga ne.
Ravno zato se je zablisno žarek radosti tüdi na Trezikom obrazi, gda njoj je po dveh tednaj vratarica nesla glas: ite v govorilnico, nekši peštanski gospod šče z vami govoriti.
(Dale)
2
NOVINE
11. oktobra 1925
Kalendarje Srca Jezušovoga se dogotavlajo. Naskori bodo deljeni a samo tistim, ki so plačali naročnino. Strani do meli okoli sto z najlepšov vsebinov, cene pa samo 8 Din. Trgovci naročite si je hitro, ar smo jih malo štampali od onih više, ki so namenjeni naročnikom.
Uradna naznanila
Pooblaščeni menjalci penez na železniških postajah morajo dati onim, kim so peneze zamenjali, potrdilo, počem, kda so zame-nili i keliko tüje valute.
Drobiž po 5 i 10 par je vržen v promet z 1. oktobrom.
Ki majo arendaše v svojih hišah, morajo najkesnej do 30. novembra t. leta spuniti i davčnomi uradi zročiti izkaz od najemnikov i najemnine. Vzorci (minte) izkaza se dobijo brezplačno na vsakom davčnom uradi.
Učni tečaj za babice se začne 4. novembra na državnoj babiškoj šoli v Ljubljani, Stara pot št. 3. Prošnje se morejo vložiti do 10. oktobra pri glavarstvi, kde tüdi zvejo prosilke za pogoje sprejema. Siromaške se brezplačno vzemejo na tečaj, šteri bo trpo 10 mesecov. Mlajše od 24 let i starejše od 40 let se ne sprejmejo. Smejo se priglasiti ženske, dovice i dekle. (Iz Uradnoga Lista št. 89. od 23. sept.)
Od agrarne reforme prinaša 88. Uradni list tri odredbe. Prvo je izdao demokratski minister dr. Krizman da se veleposestniška zemlja razmeri, se začne z naseljenjom, se zemlje razdeli znova, gde so krivice itd. — njegov naslednik radikal Simonovič podravlja to odredbo i zbriše pri tožbah stroške države pa veleposestev, te nosijo interesenti (kim ide zemlja) agr. reforme; toga odredbe pa pali popravlja tretji minister Pavle Radič, ki predpiše, da se morejo pali v vsakoj občini voliti agrarni odborniki i to po trikratnom oznanili, ka v agrarni odbor pošlje tüdi občinsko poglavarstvo svoje kotrige i ka vseh slüžba je brezplačna. Imena zvoljenih odbornikov se mora taki naznaniti županijskomi agrarnomi uradi.
Država.
Smrt zavolo terjanja dače. Ar je ne mogo plačati previsoke dače Suppanc Emerik veletrgovec z belicami v Rogatci, se je od strahu pred eksekucijov zagiftao, i vmro. Samomora ne odobravamo, nego z prstom kažemo na politiko, radikalov, demokratov i radičovcov, štera v smrt tira nesrečne ljüdi.
Kak delajo demokratje z dačov i kak z zemljov? Finačna delegacija je dala okrožnico svojim podrejenim davčoim uradom, v šteroj predpiše, da se nesmiljeno moro vsi zaostanki dače sterjati. I kda to zahteva okrožnica z edne strani, z drüge strani prepove izplačilo penez tistim občinam za ceste i drüge potreboče, v šterih je što ešče dužen na dači. — Proti vsem zakonskim predpisom je dana vö, ta okrožnica kak je lepo razložo g. poslanec Vesenjak. Ne pozabimo, gda te krivice premišlavamo, ka so gospodje pri davčnih uradaj večinoma demokratje. A toga ne povejo demokratski kortešje, gda hodijo po naših vesnicah, ne povejo, kelko več se je sterjalo od našega siromaškoga naroda, kak je bilo navrženo, ne povejo kakšo plačo dobijo za to terjanje, nego delijo zemljo grofovsko, tisto zemljo, štera neje njihova, tistim ljüdem, za štere nikda reči neso v parlamenti povedali, nego štero so njive banke do mozga zgübile z 35% ali 40% procenti intereša. Orjunci, ki so bože hiže oskrunjavali, nedužne Ijüdi pobijavali, vmarjali, naše tiskarne i liste oropavali, ar so spadnoli iz vlade i nemajo nikše moči — pa kak bi tüdi meli, ve majo v celoj Sloveniji samo dva poslanca Pivka pa Žerjava — tej ljüdje da nazaj splezijo na konja moči, po naših občinah zemljo obečavajo ali strašijo, ka je zgübijo siromaki.
Boži ljüdje v Soboti, Ižekovcih, na Hotizi i indri, pa ne pametnoga med vami, ki bi skoz prstov teh laži prorokov pregledno i malo resno začno premišlavati i dao odgovor na eta pitanja: 1. Poznate človeka, ki vam zemljo obeče? Ne. 2. Je njegova zemlja, štero obeče? Ne. 2. Je pošten človek? Ne vemo, ar ga ne poznamo. 4. Je sedo v vozi ? Mogoče, ar ga ne poznamo. 5. Drži bože i cerkvene zapovedi? Ne, ar nedele i svetkov ne sveti. 6 Jeli ma oblast deliti zemljo? Ne, ar te oblasti niti minister nema, nego samo parlament i te tüdi nej proti božoj zapovedi. 7. Zakaj vas pa te strašijo ? Poznajo vašo slabost, zmotijo vaš mir i v toj kalnoj vodi ščejo oni loviti — glase za svojo stranko. — Pametni i odločni bodite Slovenci !
Kak so gospodarili demokratje z radikali na železnici? Novi radikalni minister je odvzeo brezplačne karte, ar so se godile strašne krivice. Samo na ednom vlaki so bile te krivice po samoga ministra izjavi: V 1. razredi je plačalo karte 33 oseb, brezplačno se jih je pa pelalo 184, — v II. razredi jih je plačalo karte 284, brezplačno se jih je pa vozilo 511, v III. razredi je plačalo karte 9000 (siromaki Vr.) brezplačno se jih je pa vozilo 939. — Od teh krivic naj bi gučao v Prekmurji g. Pivko pa kak so vrgli vö katekizmuš z meščanske šole i vučiteljišča demokratje, pa povedao bi to tüdi, kelkokrat je on bar samo z ednov rečjov zdigno glas, ka se našim ljüdem da zemlja. V Prekmurji slive jesti, v Beogradi pa proti osvedočenji toga dobroga Ijüdstva gučati i glasati, to je zaistino demokratska politika, g. Pivka.
Dvajsetletnico svojega obstoja je svetlo velikanski kat. dijaški zavod- sv. Stanislava v Št. Vidi pri Ljubljani. Dobro, ka je v teh letah sejeo zavod, se ne da popisat. Daj Bog, da sv. Stanislava čisti düh še naprej širi i podpira tüdi nas v ustanovitvi Martinišča.
Žandar i komisar sta areterala župnika. V nedelo, 6. septembra je predgao v svojoj farnoj cerkvi v Bukovici župnik Miroslav Bubanič. V cerkvi sta bila vodja žandarske postaje i radikalski komisar občine. Oba državniva uslüžbenca sta našla v župnikovoj predgi nekše protidržavne izjave i pozvala sta ga na občino, gde sta ga proglasila za zgrablenoga. Niti sta ne pustila, da bi šo domo se preobleč. Večer so ga pelali žandarje v Virovitico v vozo, gde je celo noč preverüstüvao šetajoč se po sobi, ar ne meo kam bi mogeo leči. Drügi den je bio postavlen pred sod i po preslišavanji izpüščen, ar ne bilo nikšega vzroka za areteranje. — Potom pa pravijo, da je RR. (Radikali-Radič) bolše, kak je bilo PP. (Pribičevič-Pašič). Govoriti je lehko, a delati tak, kak se govori, je drüga stvar.
Spadaj starca iz višine 25 metrov. Šestdeset letni delavec Marko Ninkovič je popravlao na bregi v Koševi ograjo, štera je bila
čisto sprhnena. Ta ograja čuva, da ljüdje ne spadnejo v 25 metrov globoko jamo, štera se vleče taki kre poti. Starec pa se je opotekno i spadno v globino. Močno skučenoga so pripelali v špitao.
Svet.
Amerikanski zavodi za süšenje. V London je prišeo g. Aner, šteri ma slavno ime med amerikanskim svetom, posebno ženskim. On je vučiteo 70 zavodov za süšenje. Pravo je da se njegovi zavodi vnožijo. On misli, da je neobhodno potrebno, da se vsakša amerikanska gospa bar 14 dni na leto podvrže zdravlenji v ednom od njegovih zavodov. G. Aner zametava vse dozdajšnje načine süšenja i pravi, da je potrebno samo fizično delovanje i trdna vola znižati žmečavo. Posebno se ponaša s tem, da se njemi je v 6 tednaj posrečilo ednoga črvatülaša posüš ti od 286 fantov na 184.
Dva nenavadniva štrajka. Newyork je doživo dva nenavadniva štrajka. Če že vse na sveti štrajka, zakaj ne bi tüdi mi, so si mislili barberski pomočniki i cestni čistači obüteli i so začnoli štrajkati. Kak pri drügih štrajkaj, tüdi pri tom ide za povišanje plače. Poslodajalci so odbili zahteve štrajkajočih, zato so jih tej zapüstili i tak se je moralo staviti vse delo.
Zaoblüba amerikanskoga bogataša. Newyorški bogataš O. Konkle se je v časi, gda njemi je sin ležao na smrt betežen v posteli, zaoblübo, da v Newyorki da postaviti najvišjo palačo na sveti i jo da na razpolaganje luteranskim misijonarom. Palača bo mela 65 štokov i bo visika 266 metrov; vrejena bo kak hotel s 4.500 sobami. V palači bo cerkev, špitao, banka za misijonare, kopališče i drüge naprave, štere slüžijo udobnosti. Koštala bo 15 miljon dolarov zvün cene prostora, na šterom bo postavlena. Zidina bo mela lastno električno centralo.
10 kil žmeten novorojenček. Kmetica F. Pagliarullo v Taranti je porodila sinčka, šteri je v taki po rojstvi vagao 10 kil. Mati i žmetni sinko se počütita prav dobro. Kmetica P. je porodila že 18 dece.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Velepražarna kave
Obrtna Banka d. d.v Ljutomeru.
MEZNARIČ RADO
MARIBOR, — GLAVNI TRG 21.
Trgovci zahtevajte vzorce in cenike.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.