Listek. Detektiv. (Spisal I. N.) Moj etric je bil ugleden mož, poslanec in pregledai avetnik pri treh bankah, torej tudi precej imovit. Ko sem ga proail, naj me pripravi b kaki banki — jaz sem bil namreč prepričan, da sem za finančae deaarae posle rcjen — me je odločno zavrBil, če3, take leaobe, kot 3em jaz, on ne bo podpiral. Vi deč, da to ne gre, ga prosim, naj mi posodi malo denarja. A tudi tu sem naletel slabo, dasi je vedel, da sem v gmotnih ozirih na zelo slabih acgah. No aaposled se mu je le otajalo srce. Obijubil mi je, da mi pomaga do službe detektiva (skrivnega policaja). »Za to službo si ti u.stvarjeo«, mi je dejal, »vidiS, prav za to! Kajti ko bo3 zasačil kakega zlikovca, te bo takcj minilo veselje do vseh tvojih neumnostij.« Sila kola Iomi. Dobro bo, kar bo, si mislim in zahvalim strica sa Hjegovo dobrcto. Tako sera torej posta! skrivni policaj ali detektiv. Načelnik detoktivov me je vzel 7 roke in me začel uriti. Ta načelnik je bil eden najbolj zvitih policajev. Emalu j6 priSel z menoj na čisto in mi tudi kar naravnoat povedal, da s tako neumnim butcem 3e ai imel aikoli opraviti, kakorSea sem jaz. Ta sodba me je v prvem trenutku zelo razdražila, ker sem mislil, da je rayno naaprotao res. kar pravi načelaik. No pa sem se kmalu pomiril, Menil sem aamreč, da \e naSel pclicijaki načelaik v meni veleuma, kakorSen je on sam, pa sem se 8e bolj marljivo uril v tem po»Iu. Ko bi bil jaz prevzeten in bi se hotel postavljati, bi vam takoj povedal povest, ki vara jo hočem pravzaprav napisati; toda ker hočeij biti v prvi vrati odkritoarčen, rad priznara, da sem tudi kasneje 8e ustrelil maraikaterega kozla. Nobedea drugi ni bil kot jaz, ki sem ponsagal zaaledovanemu uzmoviču ubežati; iaz sem bil, ki sem sklenil prijateljatvo z Ijubimko nekega roparja io njega reSil, da ga niso vjeli. Seveda nisem prav niS vedel, zakaj se gre. Ia prav jaz sem bil, ki sem aretiral ministra notranjih zadev v imean postave in ga peljal v policijski urad. ^rizaati moram, da bi mi dali takoj poslovilni list, da ni bil moj stric poslanec. Zaradi tega me pa niao spodili. Tako je bilo sedaj z menoj, ko začujemo o preiskavi neke hiSe. Preiakava se je imela vrSiti urao, ia načelnik je vzel seboj mone, ker drugega ni bilo v nradu. Načelnik je bi! zelo dobre volje. Trdil je, da je že na pravem sledu. Med potjo je postal Se bolj vesel ia prav prijateljsko se jame z meaoj pomeakovati. »Vidite, to-le se |e zgodilo«, začne praviti. »Uiomili 80 v piaalno mizico državnega tajnika in mu izmaknili sedemnajat baakovcev po tisoč goldinarjev. Danes zjutraj je opazil gospod tatvino in takoj naznanil. Takoj sem začel preiskavati. Po dveh urah aem dognal, da je zamogla izvržiti tatvino le hidna, in da so ukradeai baakovci pri Štef • "ubaču. Kako sem mogel posledaje r fi, že lahko veste sami.< »Seveda«, odvrnem resno, dasi se mi je zdelo, da sa načelaik 3ali. »Zdaj greva h GubaSu. Vi ga seveda ne pozaate. Prej je delal dolgo časa v tobačni tovarai, pa ao ga apodili zaradi tatvine. Pretkan ie kot Judež. Zabtevam od vas, da ga Bepreaehoma opazujete in zlasti pazite na njegove oči. V ofieh bere pravi detektiv vse.« Med takimi in eaakimi pogovori prideva k Štefaau Gubacu, ki je obledel, ugledav3i načelnika in aaju prestrašea ogledoval. Načelnik mu je takoj povedal, zakaj sva priSla, in kar naravnoat zahteval, naj vrae bankovce, ki jih je ukradel tajniku. Med tem je zbral Gubač ve8 8voj pogum in odločno trdil, da je sum, ki leti nanj, neopravičcn. »Sam vaju pozivljamt, je dejal, >da preiSčeta hišo, da se tako izkaže moja nedolžoost.< Ko sem videl Gubača in čul njegove odločne besede, aem bil uverjen, da se načelnik moti in da bo z dolgim nosom oddel od Gubača. Priznati moram, da sem bil veael svojega prepričaaja, in da sem prav leno pomagal preiskavati Gubačevo stanovanje. Daai smo premetavali celih pet ur, veadar niamo Bašli nič. Še bolj sem bil vesel. Iskaaih bankovcev ni bilo ne v tablah, ne v ogledalih, Be v peči, ne pod tlemi, ne v steni, ne v posteljah, kratko rečeno: nikjer. A daai tibočakov nismo na3li, smo vendar dobili mncgo zelo aumljifih stvari. Videla sva krasao omarico z vsakovrstnim dragocenim lepoličjem; načelaik je dejal, da je to gotovo od onega uloma v Blatni ulici. Tudi, kako je prislo lepo Stevilo debelih, črnih smodk v neki zabojček, je bilo zelo sumljivo. Bržkone jih je bil nakradel v tobačni tovarai. Ko smo tedaj obrnili celo hi8o narobe, in je imel načelnik že precej dolg noa, se neaadoma spomni in mi pravi: »Pojdite v obednico in preiSčite notraujost ure.< Brez ugovora sluSam in greai preiskovat uro. Ko pa tudi tu ne aajdem tisočakov, me bipoma obide pregreSaa želja, in storil aem nekaj, česar se bom aramoval vae življenje. Jaz, tajni policaj, varuh tujega blaga, sem postal tat. kmaknil sem lepo, črno smodko in jo urno spravil v žep. Nato aem bitel t aosedajo sobo in povedai, da tudi v uri ni nič. Načelaik ni vedel, kaj bi začel. Kar se domislim, kaj ko bi imel Gubač bankovce pod lasuljo. »Nekaj sera se apomnil«, rečem načelBiku. Načelnik je vedei, kake pametne misli jmam jaz navadno, zato me je surovo zavrnil. »Držite jezik za zobmi!« Kmalu aato se ločiva od Štefaaa Gubača in sicer zelo naaprotnih misli. Načelnik' \e bil pobit, jaz pa vesel 7 dno duSe. Mislil sem si, da ga bo ta siučaj nekoliko ponižai, in da v prihodnje ne bo več tak surovež. Ko prideva v čuvajaico, je dobil moj načelaik takoj neko aovo Daznanilo. Brž je sedel v voz in se odpeljal. Jaz sem pa oatal v sobi in prav po domače raztegail svoje utrujene ude na zofo. Vzel sem ukradeno smodko, jo od8čipnil na koacu ter jo zapalil. Komaj potogaem dvakrat, trikrat, pa jo vržem ob tla Tako zopern duh je imela, da je nisom mogei k?d-ti. Mislil sem si, kako ie vendar včaaih čiovek lahkomisljen iu bedast. Svojo čaat da za amodko, pri kateri potem spozoa, da je zavila vanjo fabričanka en laflček avo- jemu ljubemu v spomin. V takih in enakih mislih mi je radovednoat rastl« bolj in bolj, in hotel sem videti, kaki so ti lasje. Poberem stnodko in jo razvijetn. Kaj najdem? Sredi debeie, firne bavane je lepo v okrogio zvit bankovec za tisoč goldinarjev. Kraaeo las! Ko sem smodko zažgal, se je bankovec opaiil, in zato je tako smrdelo. — Seveda aem takoj vedel, pri čem da smo, da je Štef&n Gubač, preje delavec v tobačri tovarni, zavil ukradene tiaočake v smodke. Zato so bile tako čudao debele in velike! V istem trenutku mi naznanijo, da želi župan z menej govoriti. Hoj, mestai župan ia z menoj govoriti! Brž vtakaem raztrgano smotko in bankovec v žep in v dveh minutah sem stal pred mestaim županom in državnim tajaikom, ki je bil prišel k ajemu. »Ali ste bili tudi vi pri preiskavanju?« me vpraSa neprijazao. »Da, tudi jaz sem bil zraven«, odgovorim predrzno mu zroč v oči. >In uapeh?« »Gospod aačelaik je vse preiskal, a ni niS dobil.« »Potem tudi tam ne bo nič«, pravi tajciku in skomizne z rameni. Tedaj pa se začnern proti vsem pravilom uljudnoati in omike smejati. Seveda to goapodoma ni bilo vSeč ia iupan se zadere »Kaj se režite? Morda hočete nerodaež je vaS načelnik, ali nad menoj: reči, kakšeu kai?< »Gospod župan, jaz sem uverjen, da je denar pri Gubaču. In če bočete, vam lahko dokažem za trdno.< »Ali ste to povedali načelniku?« »Hotel sem, pa mi je deial, aaj držim jezik za zobmi.« »Govorite!« Na tako odločno povelje razložim vae natanko, da se mi je zdela sumljiva zlasti neka akatlja z debelmi, črnimi smodkami, ia d» so bankovci v teh amodkah. Župan me gleda začuden, državni tajaik pa vzklikne: »Gospod, vi ste najboiiSi policist, kar sem jih vide!!« Za pol ure sem spet potrkal pri Gubaču, ki me je vsprejel seveda zelo samozavestao. Ko niu pa pravira, aaj lai pokaže one črne amodke, bi se bil kmalu zvrnil strahu na tla. Po vrsti odpiram smodke in v vsaki sem našel tisočak. Ker Šteian Gubač skoro nič ni vedel, kaj se godi ž njim, sem neopašen pridejal ae oni tisočak, ki sem ga imel v žepu, da jih je bilo ravao sedemuajbt V3eh skupaj. Ko se vrnem, seveda z gospodom Gubačem vred, v čuvajnico in položim na mizo vseh aedemnajat tiaocakov, je bil načelaik tudi zraven in lasje so sema zacudeaja kar Boježili. Tleskni! je z rokami in zavpil: >In jzz aera mislil, da je ta človek aajvečji osel na svetu!« Ni mi treba praviti, da sem kmalu avanziral, ia da sem danes aajimeaitBejSi in najbolj prebrisani detektiv, kar jih je, dasi kradel kasaeje aisem več in tudi kaj tako posebaega nisem Bikcli več ugaail, kot oni presrefini dan. »M i r«