ai-8(2062), Leto XL Novo mesto četrtek, 23. februarja 1989 Cena: 2.000 din j '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom liASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 * Ul q- br u-^fh-rrn >o EBfiiik.iign ESW*%-«wEn EZSZSUZEdUSul E22E30H3 CHS2S3ES3 C/) em^ilc« jim tLilAaJFT ob 17.30. - o DPi h0*?0 v Metropolu razpravljali ra?m agaJanju gospodarstva tržnim sodir8™- Na dnevu Komunista bo d^vala vrsta teoretikov in javnih Mlajšim rodovom v uk in poduk Praznik črnomaljske občine — 45 let I. zasedanja SNOS — Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik_ ČRNOMELJ — 45 let je tega, kar seje v takratnem Sokolskem domu v Črnomlju sestal prvi parlament v slovenski nacionalni zgodovini. V tem mestu se je rodila naša demokracija, bili so postavljeni temelji naše državnosti, slovenski narod je proglasil svojo suverenost in potrdil uresničitev odloka Kočevskega zbora poslancev o vključitvi v jugoslovansko federacijo. Vse to seje zgodilo na 1. zasedanju SNOS in v spomin na ta zgodovinski dogodek praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Kot je na osrednji sobotni slovesnosti ob prazniku dejal predsednik občinske skupščine Mladen Radojčič, je črnomaljska občina iz agrarno zaostale napredovala v srednje razvito občino v Sloveniji, kar pa jih ne sme uspavati. Poudaril je, da morajo graditi napredek na inovacijah. Slavnostni govornik, predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ki je bil tudi eden od zapisnikarjev na 1. zasedanju SNOS, je, ko je orisal pomen tega zgodovinskega dogodka, med drugim dejal: »Zgodovinarji bodo brez dvoma občudovali državniško modrost Kardelja, Kidriča in celotnega vodstva OF, ki seje v vojni vihri zavedalo, da slovensko ljudstvo svoje sodbe ne bo dobilo za zeleno mizo, ampak si jo mora pisati samo. V težkih in nevarnih okoliščinah je to vodstvo sklicalo prvi slovenski parlament in pri tem spoštovalo vsa pravila parlamentarne procedure... Vsak, kdor danes prelistava knjižico odlokov SNOS, se bo čudil, kako razvejana ja bila skrb našega prvega parlamenta za UMRL DR. MILAN COPIC LJUBLJANA — V ponedeljek je v Ljubljani umrl dr. Milan Čopič, priznan slovenski strokovnjak za jedrsko energijo, znan tudi v mednarodnih krogih. Sodeloval je pri gradnji naše prve jedrske elektrarne, nazadnje pa je bil direktor Republiške uprave za jedrsko varnost. Sodelavci so ga cenili kot izjemnega strokovnjaka in človeka. BERITE DANES! na 4. strani: • Avtobusna postaja gre čez Krko na 5. strani: • Preveč raka v Kočevju in Ribnici na 8. strani: • Smem upati v nestrankarsko SZDL? na 9. strani: • Dolenjski list v očeh bralcev na 11. strani: • Ob dobri elektriki tudi resnična informacija na 13. strani: • Kdo hoče poteptati Gorjance? na 16. strani: • Kanalizacija na črno v potok • O RAZVOJU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI — Črnomaljska občinska skupščina pripravlja skupaj z medobčinskim študijskim središčem ZK iz Novega mesta ob praznovanju 45. obletnice L zasedanja SNOS strokovno omizje o razvoju slovenske državnosti. Okrogla miza bo v ponedeljek, 27. februarja, ob 17. uri v penzionu Smuk v Semiču, udeležili pa seje bodo priznani strokovnjaki in poznavalci te tematike dr. Janko Pleterski. dr. Ciril Ribičič, dr. Ivan Kristan, dr. Tone Ferenc, dr. Boštjan Markič, dr. Dušan Nečak, dr. Ernest Petrič, dr. Danilo Turk, dr. Anton Bebler in mag. Jera Vodušek-Starič. Ker bo razgovor direktno prenašal ljubljanski radio, posnela pa ga bo tudi televizija, prosijo vse, ki se ga bodo udeležili, da so pravočasni. pravilno poslovanje uprave. To nam dokazuje vrsta odlokov, od tistega o plačilnem bonu in narodnem davku pa do obvezne obdelave plodne zemlje in zaščite gozdov in celo o ustanovitvi roditeljskih svetov v šolah.« Ko je govoril o današnjem času, je Janez Stanovnik med drugim dejal, da smo danes postavljeni pred take krizne preizkušnje, da moramo hkrati s premagovanjem krize dajati tudi novo vsebino naši federaciji. »Smisel naše federacije ni geografija, ampak sociologija. Razlog našega združenja v bratstvu in enotnosti ni bila samo skupna obramba pred zunanjo nevarnostjo, ampak predvsem skupna želja, da ustvarimo pravičnejšo družbo, v kateri bodo spoštovane človekove pravice, vlada demokracije, vsi narodi enakopravni in v kateri bomo uresničevali svoje socialistične težnje. In prav ti motivi skupnega življenja ostajajo v veljavi tako danes kot pred 45 leti. Toda set se je v pol stoletja spremenil in mi smo se spreminjali z njim. Zato je razumljivo, da moramo v novih pogojih z odločnim izvajanjem treh reform dati naši federaciji novo vsebino in novo kohezivno silo. S tem poslanstvom in odločnostjo nove zmage nad izzivi, ki so pred nami, se danes spominjamo dogodkov, ki smo jih mnogi med navzočimi osebno doživljali, mlajšim rodovom pa jih prepuščamo v uk in poduk.« Ob prazniku so v Črnomlju podelili tudi plakete, najvišja občinska priznanja, v bogatem in kvalitetnem kulturnem programu pa so se predstavili Partizanski pevski zbor, pevec Lado Leskovar, Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko, Agropop, plesalci baleta SNG ter igralec Ivan Rupnik. M. BEZEK-JAKSE Janez Stanovnik: »Slovenski narod je bil najuspešnejši takrat, ko sta kultura in politika najtesneje sodelovali, to pa je bilo pred 45 leti v Beli krajini.« ■mm .* CERKEV V SLOVENIJI — Gost na svobodni katedri v Novem mestu, že šesti po vrsti, je bil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. V polni sejni dvorani hotela Metropol je govoril o Cerkvi v Sloveniji v današnjem času. Po predavanju je ljubljanski nadškof odgovarjal na številna vprašanja. Obširneje o tem v nasledni Prilogi. (Foto: A. B) Z razkritimi kartami naprej Samo gradnja HE Vrhovo poteka brez zastojev — Vse drugo zamuja — Brez tujih kreditov ne bo šlo — Za okolje ljudsko posojilo v SRS?_ KRŠKO — Iz delovnega razgovora, ki gaje 17. februarja sklicala posavska gospodarska zbornica, so udeleženci iz Posavja in Dolenjske iz prve roke zvedeli, kako se uresničujejo planirane energetske naložbe za obe regiji. Mednje sodijo savske elektrarne, razdelilna trafo postaja Krško, daljnovod in plinovod za napajanje Dolenjske in Posavja. Na gradnjo elektrarn se navezuje sanacija reke Save, da bo možno namakanje kmetijskih površin. Za zdaj normalno poteka samo gradnja hidroelektrarne na Vrhovem. Do junija bodo končana glavna gradbena dela, in začela se bo montaža. Vse drugo kasni. Vrhovo je pogojeno s čiščenjem Save in prav nič se še ne ve, odkod denar za naložbe v okolje. Iz stikališča v Trbovljah so začeli graditi daljnovod za napajanje Dolenjske in Posavja. Možno bi ga bilo zgraditi letos, KMALU ZEMELJSKA DELA ZA PLINOVOD KRŠKO — Za plinifikacijo Dolenjske in Posavja bodo potrebovali investitorji 110 milijard dinarjev in od tega bodo morali porabniki zbrati 30 odst. Sami bodo morali investirati tudi lastne energetske naprave. Letos nameravajo sfinancirati glavni projekt. Do jeseni bi bila lahko dokončana tudi terenska dela, glavni projekt pa bo napravljen do prihodnjega leta. Trenutno potrebujejo za meritve na terenu 720 milijonov dinarjev premostitvenega kredita. Prispevale ga bodo delovne organizacije. Obrnili so se na tovarni papirja Krško in Radeče, na Krko in IMV Novo mesto. Inž. Niko Kurent je 17. februarja v Krškem pojasnil, da je zdaj od Novo-meščanov odvisno, kako bodo stvari stekle. Glede na njihov amandmaje dejal glede odcepa za Belo Krajino, da je opredelitev zemljišča stvar srednjeročnih planov in da gre zdaj le za splošno dolgoročno povezavo z Belo krajino. Tudi Brežice bodo dobile plin pozneje, takrat ko se bo vod nadaljeval proti Zagrebu. trafopostajo v Krškem pa prihodnje leto, če bodo zanjo lahko združili denar z JE Krško. V razgovoru je Silvo Gorenc, predsednik interesne skupnosti za energetiko in plin Slovenije, poudaril, da po- • Na posvetu so zahtevali tudi, da se v Sloveniji čimprej pove, kateri rudniki imajo perspektivo in kateri ne, ker je njihov premog predrag. Slovenska energija ne bo smela biti dražja od evropske, če naj bi gospodarstvo več izvažalo. Glede okolja pa bi prav tako morali priti na dan z jasno besedo — o njegovem morebitnem saniranju z ljudskim posojilom. trebujemo za savske elektrarne 600 milijonov dolarjev in da je nemogoče, da bi energetika sama vse sama plačala. Take naložbe imajo povsod po svetu nacionalni značaj, torej potrebujemo tudi pri nas več pripravljenosti za skupno reševanje. Racionalno bi bilo ob elektrarni Vrhovo urediti hkrati vse ceste in vodnogospodarske objekte s sredstvi, ki se bodo sicer razpršila po v Sloveniji. Nujni so tudi tuji krediti. »Škoda,« je dejal, »da delegatom konference o okolju, ki so navdušeno sprejeli obetajoče zaključke, ni nihče povedal, da potem ne bo denarja za nove objekte. Inovacija na postane slo življenj- Z okrogle mize o razvoj-no-raziskovalni dejavno-_________sti v Sevnici_____________ SEVNICA — »Inovacija naj postane slog življenja. To je pot od inventivne dejavnosti v inovativno poslovanje,« je med drugim dejal dr. Matjaž Mulej v zanimivem prispevku na ponedeljkovi okrogli mizi o razvojno-raziskovalni dejavnosti kot nuji naše bodočnosti, kot sta to srečanje v Sevnici predstavila organizatorja sevniški občinski izvršni svet in občinska raziskovalna skupnost. Direktorji sevniških podjetij in delavci razvojnih služb so zatem govorili o različnih blokadah, ki preprečujejo razmah inovativnosti. Da bi se kaj za- • Na anketo, kje posavski gospodarstveniki vidijo blokade za razvojno delo, je od 58 anketiranih odgovorilo 37 delovnih organizacij z okrog 30.000 delavci. Lastne razvojne službe ima le polovica (18) ozdov, v njih dela okrog 160 delavcev, to pa je komaj pol odstotka vseh zaposlenih. sukalo na bolje, bi morali korenito spremeniti miselnost, ki poraja zavist, ta pa se obilno napaja tudi zaradi nedorečenosti, kdo naj kaj dobi od ustvarjenega inovacijskega dohodka v podjetju. Lažno dilemo je povsem jasno razkrinkal prav eden naših naj večjih izvedencev za to področje dr. Mulej, ko je nazorno prikazal, kako poteka delitev inovacijskega dohodka med vsemi avtorji in soavtorji, ki so za inovacijo, to pa je vsaka koristna novost, dali idejo in prispevali, daje zaživela, naposled tudi v prid celotnega kolektiva. Pred pričetkom okrogle mize je predsednica sevniškega izvršnega sveta Marija Jazbec v galeriji na sevniškem gradu odprla razstavo o inovacijski uspešnosti v občini. Odprta bo 14. dni, na njej pa je v kratkem predstavljena inventivna dejavnost v Lisci, Jutranjki, Stillesu, Kopitarni, M-Kmetijskem kombinatu Sevnica in v krmeljski Metalni kot najuspešnejšem kolektivu na tem področju v občini. Na razstavi, ki jo je z izbranim glasbenim sporedom popestril sevniški godalni trio, razstavlja tudi večkratni inovator leta v občini Sevnica obrtnik Anton Krajnc z Marjano Pavlič. P. P. Prišel je tudi trenutek, ko bo Slovenija morala reči nekaj o renti, ki je do sedaj ni priznavala. Posavci vztrajajo, da jim povedo, koliko je vredna zemlja in v kakšni obliki naj bi se plačevala renta kot nadomestilo za izgubljena kmetijska zemljišča. Predstavniki investitorja, republiške uprave in obeh regijskih zbornic so opozarjali na številna sistemska neskladja, na neurejene zadeve med republiškimi komiteji in na to, da so se sisi tako razbohotili, da nihče nima več ne pregleda ne roke nad njimi. J. TEPPEY V ITASU SPET ŠTRAJK KOČEVJE — Z decembrskim štrajkom v Itasu se je začel val nezadovoljstva, kije nato januarja zajel tudi več ostalih delovnih kolektivov v Kočevju. Kaže pa, da zdaj prihaja že drugi val nezadovoljstva, ki so ga nekateri napovedovali že ob janaurskih dogodkih. Spet se je začelo v lasu, in to v petek ob 6. uri zjutraj, ko je prenehalo z delom okoli 60 delavcev v strojnem obratu. V ponedeljek, 20. janaurja, je sodelovalo v štrajku že 300 delavcev tega kolektiva, ki so nadaljevali z delom šele po malici. Zahtevajo, seveda, višje plače. V torek, ko to pišemo, razprave in pogajanja še trajajo. TUDI Ml DOBILI NOVO ŠOLO? Šolsko poslopje v Žužemberku je let- u>Sem’v novomeški občini najmanj ugledno, saj je bilo delno zgrajeno že tor * .V zadnjih šliridesetih letih sojo nekajkrat obnavljali in ji nekaj pros- s,il*?v t**di dozidali, toda danes je še vedno premajhna in slabo opremljena. Na , dolarji iz Žužemberka se vesele pomladi, njihov boljši jutri pa je odvisen j p0 za zdaj še hrvaški Dalmaciji so neznanci sredi Splita napadli novinarko Heni Erceg. Ljudstvo je res vzelo usodo v svoje roke. Zlasti srbsko. Je to sploh še mogoče zaustaviti? Pravega odpora in kritike namreč ni. Slovenci smo res kar konkretni v svojih ocenah, vendar nas je samo 2 milijona. V Jugoslaviji pa po modelu, kise vsiljuje, ena gla va šteje en glas. Hrvatje so še naprej modri, ukvarjajo se s sentimentalnimi in emotivnimi vprašanji. Na primer s hrvaškim jezikom, pa še ta problem so jim po pošti poslali iz Beograda S čisto določenim namenom. Bosna se destabilizira na lokalnih aferah, Makedonija je lačna in zahteva skupne kotle. Vprašanje srbskega populizma, ki je v bistvu srbsko nacionalno vprašanje, je vprašanje vseh političnih vprašanj v Jugoslaviji. Vendar nihče bobu ne reče bob, nikogar ni, ki bi se bil o tem vprašanju, ki nedvomno obstaja, pripravljen odkrito pogovarjati. Glasni so samo ideologi srbskega maksi-mizma, ki pravijo: vsi Srbi v eno državo. Kakšna bo ta država? M. BAUER Mladih ne mika vojaška suknja MS SZDL za Posavje razpravljal o vse manjšem zanimanju za vojaške šole KRŠKO — Lani je bilo v srednjih vojaških šolah in akademijah prostih preko 300 mest, ki bi jih lahko zasedli slovenski fantje, vendar je bilo sprejetih samo tretjina. O vzrokih za tako majhno zanimanje za šolanje na vojaških šolah so se spraševali tudi na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje, ki so seje pretekli četrtek udeležili še sekretarji sekretariatov za ljudsko obrambo, predstavniki medobčinske skupnosti za zaposlovanje in koordinacijskih odborov za ta vprašanja pri OK SZDL iz Posavja. Daje problem v resnici pereč, kažejo tudi podatki, čeprav je bil lani vpis v vojaške šole za petino boljši kot leto po- OB »RDEČEM PRAPORU« O RAZVOJNIH PROGRAMIH TREBNJE — Med 18. srečanjem samoupravljalcev »Rdeči prapor«, ki je potekalo 15. in 16. februarja v Kragujevcu, je kljub samoupravljalcev Trebnje, ki se je zaradi varčevanja oziroma smotrnosti odpovedal udeležbi, pripravil v Trebnjem tematsko razpravo o razvojnih programih. Povejmo še, da je bila idejnopolitična zasnova srečanja »Rdeči prapor« tokrat tema Gonilne sile gospodarske in družbene preobrazbe. prej. V Sloveniji je namreč zelo majhno število mladih, ki se odločajo za vojaške šole, kar se odraža v vse manjšem odstotku slovenskih vojaških starešin v JLA. Od leta 1980 do lani je ta odstotek padel od 2,9 na 2,6 odst., sedanje zanimanje za vpis pa nič ne kaže, da se bo razmerje kaj izboljšalo. Premajhno pa ni samo število poklicnih oficirjev JLA, marveč tudi rezervnih vojaških starešin. Na seji so ugotovili, da s takim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni, čeprav so bili razpravljalci dokaj skeptični, ali bo moč kaj narediti. Zanimanje za vojaške poklice namreč upada v vsej Jugoslaviji. Ne gre samo za razlike med življenjsko ravnijo oficirja, ki živi v Sloveniji ali v kateri drugi republiki, marveč tudi za razlike med, recimo, vojnim in civilnim letalstvom ali med vojno in civilno mornarico. Ocenili so, da so koordinacijski odbori za vprašanja ljudske obrambe pri OK SZDL dobro opravljali svoje delo, prav tako so veliko truda vložili tudi učitelji, JLA je pripravljena za sodelovanje, uspeha pa ni in ni. Kljub slabim rezultatom pa bo treba s takim delom nadaljevati, saj je res, da nam nobena druga republika niti JLA ne bodo mogle razrešiti tega problema. Seveda tudi v Posavju niso razmere nič boljše kot drugod po Sloveniji, opaziti pa je, da se mladi najbolj zanimajo za letalsko akademijo v Zadru, kjer pa so merila za spremem izredno stroga. Mogoče bo zanimanje za vojaške šole boljše, če bodo tudi v Ljubljani odprli šolska centra za zveze in saniteto, druga rezerva pa bi bila, da bi tudi JLA več naredila za pridobivanje kadra med mladimi, ki pridejo služit vojaški rok takoj po srednji šoli. Nasploh pa bo potrebno spremeniti celoten sistem informiranja in propagande ter vanj vključiti tudi film. J. S. .JLI&O*'" J 3$«! Mariborsko pismo Aspirin za TAM Maribor v strahu za svojim bolnikom MARIBOR — Huda bolezen mariborskega Tama, največje tovarne v štajerski prestolnici in še vedno enega od vodilnih proizvajalcev tovornih vozil v državi, je z znamenitim množičnim štrajkom svojih delavcev junija lani postala dežurna tema. Kolaps tega velikega poslovnega sistema navsezadnje ne bi imel posledic samo v lokalnih in republiških okvirjih, temveč bi nedvomno vplival tudi na »preraz-deljevanje« moči na domačem tržišču; ne smemo pozabiti, daje Tam tudi pomemben proizvajalec za potrebe armade. Kajpada bi Tamov bankrot bil predvsem katastrofa za Maribor, ne zgolj zaradi tistih nekaj tisoč delavcev in nepredvidljivih finančnih posledic, temveč morebiti še bolj za samozavest mesta. Vzrokov, zakaj seje ugledna in do nedavnega močna mariborska avtomobilska tovarna znašla na tako nizkih vejah, je veliko, mnogi med njimi so zagotovo: padec kupne moči in zato manjša prodaja, zmanjšanje vojaških naročil, ker pač tudi armada varčuje (in se preusmerja tudi k Tamovi Konkurenci, denimo v pribojski Fap — nekateri v Tamu trdijo, da »iz političnih razlogov«, kot reakcija na »napade na JLA v Sloveniji«), pa nihajoča in nedoslena gospodarska politika Mikuličeve vlade, ki velikemu sistemu, kot je Tam, nezmožnemu hitrega prilagajanja in preusmerjanja, ni mogla biti v prid. Toda večji delež krivde mora zdajšnje, še bolj pa bivše vodstvo tovarne prevzeti nase. Dejstvo je, da je Tam v preteklosti preveč spal na lovorikah in se tudi preveč zanašal na vojaški program. Z naročili iz JLA so bili zagotovljeni prodaja, redna plačila in izvoz, ko pa je ta pipa začela usihati, seje takšno pretirano zanašanje na logiko »če-kdo-potem-bo-vojska-vedno-imela denar« izkazalo za kratkovidno in napačno. Poleg tega je Tam s svojimi avtobusi doživel nekaj neuspehov na zunanjih tržiščih (denimo v Saudovi Arabiji) in v tako negotovih splošnih gospodarskih razmerah je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo njegova bolezen iz javne skrivnosti postala javni problem. Za tovarnoje bila še zlasti v zadnjem letu dni edina sreča, da ima Maribor dobro banko, ki mu je vedno znova pomagala z novimi in novimi finančnimi injekcijami. Toda ostalo gospodarstvo v Podravju že odkrito negoduje, češ ne moremo dovoliti, da nas bo ena tovarna vse potopila. Ko so pred dnevi soglašali, da iz lanskega bančnega dobička spet največji kos dobi Tam (25 milijard), so to storili predvsem zaupajoč vodstvu tovarne, da seji z razvojem novega motorja za tovornjake in avtobuse ter z novimi izvoznimi posli (ZDA) odpirajo boljše perspektive. Toda Maribor vendarle živi v strahu, daje bolnik s Tezncga dobil samo aspirin. MILAN PREDAN »NABORNIKU NA POT« LJUBLJANA — Založba Borec je izdala brošuro Naborniku na pot, v kateri avtoija Bojan Kuntarič in Polde Kožar pišeta o organiziranosti JLA, o vojaških činih, o šoli rezervnih oficirjev, o oborožitvi naše armade in o možnostih zaposlovanja v JLA. Bodočim vojakom pojasnjujeta tudi vojaško vsakdanje delo ter nabor in napotitev k vojakom. Brošuro, ki je nastala na pobudo sekretariata za ljudsko obrambo občine Ljubljana-Moste-Polje, bo dobil v Ljubljani vsak nabornik pri vpisu v vojaško evidenco. Knjižico Naborniku na pot, je moč naročiti v Založbi borec in kupiti v knjigarnah te založniške hiše. Kritično o sebi V Kostanjevici najboljša razprava o ekološki ogroženosti KOSTANJEVICA — Po mnenju odgovornih za vodenje javne razprave o poročilu o ekološki ogroženosti krške občine je bila razprava doslej najboljša v Kostanjevici. Kostanjevičani so samokritično obravnavali predvsem svoje lastno ravnanje. Uvodničar Peter Žigante je dejal, da je javna razprava namenjena predvsem temu, da v krški občini končno pridejo do imen in priimkov najbolj odgovornih in dajih za ekološke naloge tudi zadolžijo. Zigante je povedal, da je Kostanjevica z okolico predvidena za razvoj turizma, skupaj z njim pa bi se lahko razvijalo še kmetijstvo, opozoril pa je, da tudi sami Kostanjevičani ne spoštujejo predpisov, kar se kaže v nedovoljenih gradnjah in v nespoštovanju osnovnih načel glede oblikovanja kra- Doslej so bile opravljene javne razprave že v vseh krajevnih skup- nostih razen v krški. Kot je povedal Anton Pleterski, sekretar OK SZDL, je bila udeležba na vseh razpravah izjemno dobra. Razprave so potekale v umirjenem in treznem ozračju, zanje pa je značilno tudi to, da so ljudje kritično spregovorili o lastnem odnosu do okolja. Seveda so ljudje zahtevali tudi odpravo najbolj kričečih primerov onesnaževanja. V KS Dolenja vas so kritizirali Kostak, ker ne poskrbi za sanacijo smetišča, od JE Krško so zahtevali, naj čimprej zgradi odlagališče za jedrske odpadke. V Velikem Podlogu so kritizirali obrat Novole-sa, ki sploh ne bi smel stati tam, kjer je. V KS Krško polje so zahtevali, naj se čimprej sanirajo prazne gramoznice. V DAVOSU O IMV IN RENAULTU • Predlagam, da gremo trumoma pred CK, skupščino in sindokate ter zahtevamo odstop vseh najvišjih funkcionarjev, saj nam niti snega ne znajo več preskrbeti Predlagam naslednje transparente: »Zima blaga brez snega, kriva pa je partija«, »Kučan smuča v Beogradu, zdaj r Ljubljani bo Nastradu«, «Če Smole ne zrihta zime, obračunajmo sa njime«, » Pale zima je en kline, naj odstopi Franc Šetinc«, »Janez dol s položaja, snega bi dal nem šele ma-ja«. (Vinko Vasle) NOVI DEVIZNI TEČAJI SK Krta it. 34 fefetnaija 1989 a devize, efektivo, čeke, kreditna peaaa držav« vrtati velja za nakapal srednji prodajal Avstralija a. dolar 1 5265,66 5273,57 5281,48 Avstrija šiling 100 49928,14 50003,14 50078,14 Kanada dolar 1 5416,26 5424,40 5432,54 Danska krona 100 90283,81 90419,44 90555,07 Finska marka 100 150913,97 151140,68 151367,39 Francija frank 100 102874,42 103028,96 103183,50 ZR Nemčija marka 100 350659,79 351186,57 351713,35 Grčija drahma 100 4207,34 4213,66 4219,98 Irska fant 1 9353,30 9367,35 9381,40 Italija lira 100 476,73 477,45 478,17 Japonska jen 100 5121,11 5128,80 5136,49 Kavlji kv. dinar 1 22433,30 22467,00 22500,70 Nizozemska gulden 100 311127,86 311595,25 312062,64 Norveška krona 100 96618,91 96764,06 96909,21 Porta galska escudo 100 4284,34 4290,78 4297,22 Švedska krona 100 102374,68 102528,47 102682,26 Švica frank 100 413837,06 414458,75 415080,44 V. Britanija funt 1 11415,14 11432,29 11449,44 ZDA dolar 1 6427,59 6437,25 6446,91 C jine. V Kostanjevici je treba zgraditi čistilno napravo in mestno kanalizacijo, zagotoviti odvoz smeti, urediti bregove Krke, Studene in Obrha, preprečiti posege v staro mestno jedro, urediti varovalni pas v sadovnjaku, preprečiti zlivanje škropiv v potoke in Krko. Vse te zahteve so bile v razpravi odločno podprte, hkrati pa so razpravjalci opozorili, da ljudje perejo avtomobile v Krki, da odvažajo pesek z mestnega kopališča na reki, da je novo naselje brez greznic in se odplake izlivajo v Krko. Podobne težave s kanalizacijo imajo tudi okoli šole. Posebej odmevna je bila razprava gozdarja, kije povedal, da so zaradi žvepla ogroženi gozdovi, v krški občini pa so najbolj opazne genetske spremembe na drevju. »Nočemo reči, da je to vpliv JE Krško, ker nimamo dokazov, vendar pa se porajajo vprašanja,« je dejal gozdar in hkrati povedal, da je v gozdovih na Gorjancih najmanj 30 divjih smetišč. Kmet pa seje vprašal, ali se ni razprava začela vsaj dvajset let prepozno in »kaj se bo zgodilo, če zaradi take ogroženosti okolja ne bomo smeli več pridelovati hrane za trg?« Na seji so se dogovorili tudi za takojšnje ukrepe, ki jih bodo izvedli v vsej krajevni skupnosti. J. S. LJUBLJANA »IMV je že postal član družine RNUR, in če bomo v bodočnosti sprejemali nove člane, bomo za tak korak vprašali tudi IM V,« je izjavil na svetovnem ekonomskem forumu (WEF) v Davosu predsednik Renaulta g. R. Levy v pogovoru s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem in Marjanom Anžurjem, predsednikom KPO DO IMV Novo mesto. Marjan Anžurje bil med več kot 900 vrhunskimi poslovneži, ki v mednarodnem gospodarstvu danes nekaj pomenijo, edini iz naše države. Vomen-jenem pogovoru sta predsednik Šinigoj in g. Levy poudarila velik pomen skupnemu francosko-slovenskemu avtomobilskemu podjetju. Dušan Šinigoj je pri tem dejal, da »bomo IMV še naprej podpirali v teh njegovih prizadevanjih«. (Gospodarski vestnik) Naša anketa Spet nazaj h gimnaziji? Še enkrat seje izkazalo, da vsega, kar je staro, ne gre kar tako počez vreči v koš. Tokrat služi kot tak primer gimnazija. Ali so bili vzroki za njeno s ukinitev idološkega ali pa kakega drugega izvora, pustimo tokrat ob strani s važno je, da tistemu novemu, kar naj bi jo nadomestilo, nismo znali®11 \ prave vsebine, torej je bis«. o ostalo le revolucionarno spreminjanje, ne pa j končni cilj. Daje restaku.so najprej opozorili na univerzah, ko so se spopn' ^ jeli s prvimi generacijami, ki so prišle iz usmerjenega izobraževanja. Podlaga s je slaba, so ugotavljali.. Potem so se oglasile še delovne organizacije, sodup> ( je izbilo dno prerekanje med posameznimi središči glede števila oddelkov in ? smeri izobraževanja. Da bi rešili probleme pri vpisu in s tem obstoj nekaKj A rih šol v manjših krajih, med drugim tudi v Črnomlju, so dali na skupščin1 j slovenske izobraževalne skupnosti tem krajem zeleno luč za splošno c°\ |1 braževalno smer, neke vrste gimnazijo. Nekak povratek torej k stari g|inI'*i j ziji. Kako vabljiva je ta zamisel, kaže velik interes za tako izobraževanjetu s v krajih, kjer z vpisom sicer nimajo težav. k ZVONKO IVANUŠIČ, organizacijski vodja v črnomaljski Srednji šoli Edvarda Kardelja; »Z ukinitvijo gimnazije smo ostali brez elitne šole, ne po socialnem statusu, ampak kar se tiče znanja. Resnica je, da je bila gimnazija uspešnejša od usmerjenega izobraževanja, ki ne daje zadostnega znanja za nadaljnji študij. V Črnomlju bomo z no- vim šolskim letom zopet uvedli splošnoizobraževalni program, ki pa v začetku najbrž ne bo dosegel nivoja nekdanje gimnazije. Prav pa bi bilo, da bi povsod vpeljali nazaj bivše popolne gimnazije.« DANIELA UHAN, referentka nao , Novo mesto: »Že ko je pred leti prišlo j ukinjanja stare gimnazije, se mi to ni w s prav. zato pozdravljam razmišljanje o P« < novni uvedbi splošne smeri na srednji so- , Mislim, da je stara gimnazija dala do J splošno izobrazbo in dobro podlago za n daljevanje študija. Pomanjkljivosti sedanj ga sistema so se hitro pokazale, zato vrač® j ja k staremu nimam za korak nazaj, antpa* j za popestritev izobraževalnih možnosti"- BOGO ABRAHAMSBERG, sekretar občinske skupščine Ribnica: »Spominjam se, da sem pred leti na govorilnih urah slišal, da na gimnazijah vzgajajo elito. Ko je šel moj tretji otrok v usmeijeno šolo v Ljubljani, je bil spet prepričan, daje elita. Zame pa je pomembneje, da šola spodbuja ustvarjalnost, ne pa to, ali gre za gimnazijo ali usmerjeno šolo. Pomembno je tudi, kaj si pri vzgoji in izobraževanju želijo mladi, manj pa, kaj si žele njihovi starši.« MARINA ŠILC, referentka za kmetijst' skupščini; vo in gozdarstvo pri občinski skupsem' Kočevju: »Sem za to, da se v srednje50^ povrne stari sistem, se pravi gimnazija^ usmerjenem izobraževanju se ne nauuj dovolj, veliko več splošnih znanj je dala <*■ jakom gimnazija. To je še predvsem P®i membno za tiste, ki nameravajo nadaljeva študij. To vem tudi zato, ker je bil moj bra1 deležen usmerjenega izobraževanja. Pa njem nima kaj dobrega mnenja.« MARTA KASTELIC, dipl. inž. kmetijstva v Agrokombinatu Krško: »Gimnazija daje širšo izobrazbo kot katerakoli druga srednja šola, kar je velika prednost. Poleg tega daje tudi osnove za raziskovalno delo. Na fakulteti sem opazila, da so tisti, ki so prišli iz drugih srednjih šol, težje napredovali v višje letnike. Imeli so težavo s kemijo, matematiko, pa tudi nobenega tujega jezika niso znali pošteno. Skrajni čas je, da pri nas zopet uvedejo gimnazijo.« fj m. FRANC PACEK, ravnatelj srednje šole v Brežicah: »Osebno sem bil proti ukinit)' gimnazije in kolegi prav tako, zato sem vedno med njenimi zagovorniki. Meni ■ š da moramo že zaradi nostrifikacije J' podobne šole, kot jih ima Evropa. Sem <, šolski sistem, ki je dodobro preizkušen tu ^ ) v tujini, in če se splonoizobraževalna šola ) Evropi imenuje gimnazija, potem je Pra'j J da tudi ori nas to ime in nieno vsebin } da tudi pri zadržimo.« nas to ime in njeno SLOBODAN UDOVIČIČ iz Metlike: »Ukinitev stare gimnazije, kije dala veliko več splošnega znanja kot sedanje šole usmerjenega izobraževanja, je bila velika napaka. Sedaj to napako in dejstvo, da stoletnih izkušenj ne gre kar tako zametavati, sramežljivo priznavajo z uvedbo .poskusnih’ gimnazij. Žalostno je, da zaradi takih nepremišljenosti, kot je usmerjeno izobraževanje, trpijo cele generacije mladih ljudi, v končni posledici pa je na škodi celotna družba. V svetu so te stvari preizkušene in ni razloga, da se ne bi tudi tu ravnali po razvitih.« ALFRED ŽELEZNIK, svobodni novinar iz Boštanja: »Z uvajanjem zgrešen ^ usmerjenega izobraževanja so njegovi govorniki zatrjevali, da potrebujemo rf sebna znanja, pokazalo pa se je. da sm gospodarstvu kljub temu še globlje Poto" rj Očitno smo se prehitro odpovedali s dobri gimnaziji, ki nam je dala širša zna J. in splošno izobrazbo, ki jo je lažje nadgr®1 ti. Moji hčerki sta srednješolki in opažaj da skušajo učne programe popri dopolniti.« MITJA PRIJATELJ, diplomirani pravnik iz Trebnjega: »Stara dobra gimnazija nam je prinesla splošna znanja in razgledanost in je dala kar solidno podlago tudi za tehniške smeri. Menim, da stara gimnazija sploh ni bila slaba rešitev, zato je bilo slovo, čeprav morda le začasno, toliko bolj boleče in nesprejemljivo. Gimnazija nam je omogočila, da smo laže samostojno dopolnili in pilili določena znanja za poklice, ki nam danes dajejo kruh.« DOLENJSKI LIST Št. 8 (2062) 23. februarja Trg naj pokaže, kaj kdo zmore Z ustanovnega občnega zbora krške podružnice Slovenske kmečke zveze KRŠKO — »Kmet v naši družbi ni imel pravega položaja in Slovenska kmečka zveza je odgovor na to. Če se ne bomo pobrigali sami za sebe, se tudi negajonetijstva, ter se v celoti zavzeli za kmečka zveza je odgovor na to. Ce se ne bomo pobrigali sami za seoe, se tuai trg. Čeprav je bilo iz vrst predstavnikov drugi ne bodo za nas,« je dejal kmet Janez Abram iz Dobrave na ustanovnem Agrokombinata slišati tudi nekaj trez- občnem zboru krške podružnice Slovenske kmečke zveze na ustanovnem obč- mh besed o tem, kaj vse je bilo na po- nem zboru, ki je bil preteklo nedeljo v Delavskem kulturnem domu Edvarda drocju kmetijstva opravljenega v krški Kardelja. sodobnejši prijemi v SADOVNJAKIH «0 v ‘ v ca a • . azJe in uspesnejse sevni^.d0^akihje Proizvodnja ' iani nahfa-/kl"^m-eti-iske8a kombinata i skih traktn Več vln°gradniško-sadjar-j tronskp °r 6V’ nar°či' še dodatne, elek-roloa;kna^.rave a spremljanje meteo-da boa Matkov, ki bodo omogočale, tanim irPravočasno škropili proti bo- velikn n*°’ ^ar Pomeni> da so porabili takale dra8°cenih škropiv. Ena samim ?^a,se bo Splačala že z enim vrtnoiJ- “Panjem, saj cene škropiv naraščajo! Omeniti kaže še Vrt°glavo !?’ da Občni zbor je bil sklican predvsem zaradi tega, da so na njem izvolili 15-članski upravni odbor, ki bo vodil krško podružnico, ki je bila sicer ustanovljena že lani julija. Izmed članov upravnega odbora pa so na tajnih, neposrednih in splošnih volitvah izvolili tudi svojega predsednika. To funkcijo PRIKAZ REZI TRTE BLANCA — Na sobotnem zboru vinogradnikov največje in ene najprizadev-nejših podružnic Društva vinogradnikov Dolenjske, Sevnice-Boštanj (več o zboru prihodnjič), so se dogovorili, da bo dr. Jože Colarič prikazal rez vinske trte v nedeljo, 26. februarja, ob 9. uri na Podvrhu in ob 13. uri na Vrhu pri Martinu Dolinšku. MLEKO IN HIGIENA RIBNICA — Že lani smo poročali o izredno slabi kakovosti mleka, oddanega na območju občine Ribnica. Kar 62 odstotkov odvzetih vzorcev je bilo neustreznih z ozirom na veljavne predpise. Veterinarski inšpektor Bogomir Stefanič je zato v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Ribnica organiziral po bo v krški podružnici opravljal Toni Koršič, kije zaposlen v krškem M-Agro-kombinatu. Problemi, na katere so opozorili v Krškem, so več ali manj znani in so bili • V razpravi je sodeloval tudi Vinko Vasle, novinar Kmečkega glasa in kandidat za člana predsedstva SFRJ, ki pa v Krškem ni želel imeti predvolilnega govora. Je pa opozoril na nekatere nedorečenosti v govorih predstavnikov Agrokombinata. Dejal je, da so slovenski kmetje barometer dogajanja v slovenski družbi, saj so začutili, da so po duši demokrati. Za demokracijo pa sta značilni pravi- občini, ki se pred 10 teti ni mogla pohvaliti s takimi rezultati, so bili kmetje kritični tudi do Agrokombinata. Vendar so tu mnenja še deljena. Medtem ko so nekateri predstavniki zveze menili, da ime sploh ni važno in da tudi TOK lahko opravlja vlogo zadruge, so drugi terjali ustanovitev zadruge. Posebej kritični so bili do sozda Mercator, ki ne daje od sebe tistega, kar kmetje pričakujejo. Kritično razpravo je bilo slišati tudi na račun obresti. ŽELITE PRIDELOVATI ZDRAVILNA ŽELISCA? ČRNOMELJ — V okviru zimskega Za demokracijo pa sta značilni pravi- izobraževanja je črnomaljska kmetijska ca do svobodnega političnega zdruze- zadruga pripravila več predavanj. Naj-vanja in svobodne, tajne in splošne več jih bo ;z živinoreje, in sicer o plod- škroNl S° sevniški sadjarji preuredili vseh večjih vaseh predavanja o higien-so za bolj natančno doziranje skem pridobivanju mleka. Doslej so bi- TakotwT e'ektromagnetne ventile. la štiri taka predavanja, bojih pa še več, po Dodo prihranili tudi veliko vode; saj bodo trajala vse do sredine marca. . °vem horir, _i— -> u so za kdo skule soboto na srednji kmetijski šoli lokalno J' J ke 7ah"”'“ 0 A AAA pokušnjo vin letnika 1988. Zaradi slabe lanske bere je bilo v oceno poslano le 39 vzorcev, med katerimi so letos še prevladovala dolenjska bela in bela sortna vina. Degustacijska komisija, v kateri so bili vinogradniki Martin in Alojz Cvelbar, Avgust Lužar, Drago Rais-man in Ivan Čolnarje iz vzorcev izločila le eno vino, ostala ocenjena pa so dobila kar visoke ocene. Dolenjska bela vina: Martin Cvelbar (Trška gora) 16,90, Angelca Mila-vič (Trška gora) 16,68, Franc Pavlin (Trška gora) 16,52. Bela sortna vina in rose: Janko Šegina (Rupe) 17,10, Jožve Prosinečki (Trška gora) 16,58, Miro Škufca (Kne-žija) 16,34. Cviček: Krka-tozd Zdravilišča 16,02, Martin Cvelbar (Trška gora) 15,98, Stane JJočevar (Vinica) 15,94. Dolenjsko rdeče vino: Franc Šmajdek (Grčevje) 16,24, Janez Pavlin (Lapore-Trška gora) 15,98, Angelca Milavič (Trška gora) 15,92. Dolenjska volitve. Dejal je, da so to za nas pomembne stvari, in menil, da je Slovenska kmečka zveza tudi politična organizacija. Kmečka zveza se bo morala zavzemati za spremembe v političnem sistemu, ki bodo k nam pripeljale Evropo. Poudaril je še, da se kmet ne sme bati države, ki mora skrbeti za subvencioniranje kmetijstva, boji pa naj se partijske in ideološke države. V tem smislu bi bilo treba pri nas ukiniti velike kmetijske sisteme, podobno kot so jih npr. v Španiji. na takih in podobnih sestankih že večkrat ponovljeni. Tudi to pot so kmetje zahtevali, naj jim vrnejo zemljo, ki jim je bila odvzeta, naj se ukine zemljiški maksimum, kar bi pocenilo pridelavo hrane. Hkrati so zahtevali, da se izenačijo pogoji za delo zasebnega in družbe- ! dinT ke zabtevale 8.000 do 9.000 terfr&0 bila po 700 din eno. Litin No j e velJal 8.000 do 10.000 to kii„ Prodaj so imeli nekaj medu, in ' rat ie hjam po din- Tudi tok-sonlm1 ? ,na tr^n^ci bogata ponudba šonizj • ’ te^°bovi so bili po 2.000 din, ! 12 mačic po 1.500 din. Sejmišča — Na sobotnem j J u so imeli naprodaj 168 do ^ starih prašičev in 42 PrortJ?n Cena prvih> ki s0 Jih 12 nun 93je znašala 10.000 do težp rv d'n za kilogram žive Ifi č ,uge’ k' so j'h prodajali d07teCi,P^feva,i P° 6 500 ‘ h d|n kilogram žive teže. črnina: Janko Šegina (Rupe) 16.10, Miloš Munih (Trška gora) 15,82, Jože Puš (Trška gora) 15,72. Vsem, ki so v oceno prinesli najbolše vzorce, bodo to soboto v menzi kmetijske šole podelili priznanja, istočasno pa vinogradniki te podružnice pripravljajo letni občni zbor. J. P. nostnih motnjah in mastitisu pri kravah. Poljedelci se bodo seznanili z agrotehniko pšenice, koruze, krompirja, travnomešanih detelj in krmnih dosevkov, vsi kmetovalci pa tudi z ugod-. nostmi sisa za pospeševanje pridelave hrane. V začetku tega tedna so v zadrugi pripravili tudi predavanje o pridelovanju zdravilnih želišč. Vsi, ki bi se želeli ukvarjati z zdravilnimi želišči, se lahko še vedno prijavijo v kmetijski zadrugi. ZGLEDNA SADJARKA Ne spominjam se, da bi dela v sadovnjaku imela opravljena že konec januarja, pravi Štefka Rojina, ki upravičeno in s ponosom razkazuje svoj sadovnjak streljaj od Orehovice. Danes ni nobena posebnost več, če ženska popolnoma samostojno obdeluje sadovnjak, vinograd ali njivo. Da ji tako delo leži, je najlaže presoditi jeseni, ko ji narava ves trud skozi celo leto obilo povrne. Skrbna in natančna ni samo pri prebiranju literature, ampak tudi pri vsem delu, ki se ga loti. Premaz za drevesno skorjo, ki ga pripravi iz živalske krvi, lesnega pepela, kravjakov, presličinega čaja in ribjega olja, zanesljivo varuje drevje pred glodalci, m l. EN HRIBČEK j BOM KUPIL«. Ureja; Tit Doberšek Na Škarjah rodi Janko Pučnik v knjigi Velika knjiga o vremenu (Ljubljana 1980) navaja vremenski rek: Valentin (14. februarja) prinese ključe do korenin. Tako ta svetnik napoveduje začetek pomladanskih del, ki jih z rezjo trte začnejo vinogradniki. Letos so nekateri zaradi mile zime začeli rezati trte že pred Valentinovim, po večini pa vinogradniki obrezujejo od druge polovice februarja. Zato ne bo odveč, če v tem času razmislimo o nekaterih dejstvih povezanih z rezjo, saj je znan rek, da trta na Škarjah rodi. Starejši vinogradniki opozarjajo, da trte ne smemo preveč obremenjevati z nalaganjem rodnega lesa. Ta strah izvira brez dvoma iz izkušenj, ki jih imajo s starimi trtami z vzgojo ob kolju. Te trte v resnici niso prenesle večje obremenitve z rodnim lesom, ker so bile šibke, način vzgoje pa ni dovoljeval razporeditve večjega števila rodnih rozg — šparonov. Teh ovir pa danes v glavnem ni več in to starejši vinogradniki pozabljajo. Pri rezi trte ne upoštevajo naslednjih dejstev: 1.) Danes so trte cepljene na bolj bujne ameriške podlage kot nekoč, ko je trta rastla na lastnem korenu ali na manj bujni podlagi riparii portalis. Podlage iz skupine ameriških križancev trt V. berlandieri s trto V. riparia, kot so Kober 5 BB, S04, Teleki 8 B, 420 A, zlasti prvi dve, dajejo močne, bujne trte. Ce trte, kije že po svoji biološki zasnovi bolj bujna, povrhu pa še cepljena na bujnih podlagah, ne obremeni- mo dovolj, se ob cvetenju osiplje. To velja zlasti za modro frankinjo, pa tudi za rumeni plaveč, kraljevino in šipon. 2. ) Trte danes na splošno bolj izdatno in bolj redno gnojimo. Ob rednem gnojenju, s katerim nadomestimo porabljene hranilne snovi, ostanejo presežki hranilnih snovi v zemlji in silijo k bujni rasti mladik. Če trto premalo obremenimo z rodnim lesom, bo kar naprej rasla, grozdje se bo ob cvetenju osipalo, namesto obilnega pridelka grozdja bomo imeli veliko manjvrednega rožja. 3. ) Danes skoraj ne najdemo vinogradnika, ki ne bi (poleg količev) kot oporo uporabljal žice. Pri žični opori je listje bolj enakomerno razporejeno in bolje osvetljeno. Tako nam žična opora omogoča razporeditev rodnih rozg — šparonov in lahko močni trti pustimo 2 do 4 šparone, saj nam razopreditev na žici v dveh etažah ne dela nobenih težav. S pomočjo žične opore lahko trto bolj obremenimo z rodnim lesom in s tem povečamo pridelek. Pri žični opori in vzgoji ob žici je pristop k trtam ob škropljenju lažji in delo lahko temeljiteje opravimo. 4. ) Novejše raziskave so dokazale, da je napačno mnenje, da se z večanjem pridelkov znižuje kakovost. Zelo roden trs lahko da obilen pridelek z dobro kvaliteto, zanikrna trta pa daje malo pridelka in ima bolj kislo grozdje. Redno, zadostno gnojen in skrbno škropljen trs da poleg obilnega tudi kvalitetno grozdje. O napisanih dejstvih velja razmišljati. T. DOBERŠEK Kmetijski nasveti j moramo kolobariti Poudarki iz radijske oddaje Studia D V, alDJern° s pisanjem iz prejšnje številke. Pa S(ai,iobarjeniuje?elo pomemben predposevek, ki pusti tla v dobrem ali Vrsten'Sem s.tanJu- Želeni so seveda taki, ki jih zapuščajo v dobrem. V gos__Le rastlin vključujemo; glavni posevek, ki ima naječjo vrednost za Zaščit-ars,tvo 'n J'e praviloma najdlje na njivi; zaščitni posevek, ki ima glavn 0 v‘°8° zglavnim posevkom (oves v detelji); podsevek, ki se vseje v k0naW°SeVek ^na Pr'mer korenje v pšenici), in končno dosevek, kije la-strnih -knadni’ strn*ščni ali prezimni. Strniščni dosevki se sejejo po spravilu ni d z'k nj'kovo spravilo je že jeseni ali pa šele naslednjo pomlad. Prezim-sPomlad' * obvezno prezimijo, kot pove že ime, pospravimo pa jih zgodaj Dosai’ itako da Je še možna spomladanska setev. VecU| fVdk.uporabljamo za krmo, prehrano ljudi ali zeleni podor, ki po-rivajn .j . no humusa v tleh. Dosevki so koristni tudi zaradi tega, ker pok-Pori |jn u8odno vplivajo na strukturo zemlje ter jo varujejo plevelov, je, p., 0 z!n' trajanja poznamo dvopoljne, tropoljne in večpoljne kolobar-načelaPr°,zvodnosti Pa č'ste poljedelske, krmne, posebne ipd. Osnovna seVka Pri sestavljanju vrstenja so: vedno je treba upoštevati vpliv predpo-koi0u’ vFstehje ne sme poslabšati tal, okopavine naj se izmenjujejo z žiti, v h°deWa,^U na3bo '/brana taka kombinacija poljščin, ki bo dala naj večji dole na tiln ne nazadnje, upoštevati je treba tudi potrebe hleva, torej živinore- NanThjskem.obratu- v koloh 6 vrs.tenja> kijih delajo na naših kmetijah, so predvsem v tem, daje zlasti v Ur vkli učenih premalo metuljnic, posebno detelj. Preveč je koruze, vedno rnon°kulturi, kar že ima slabe posledice. Na naših kmetijah je še 'Pd. p PFemnlo dosevkov, premalo se upošteva tudi čas razvoza gnojevke Prfc^irK), ki veliko zahteva, naj bi sejali za poljščino, ki veliko daje, lhlgj. ln°» ki malo zahteva, pa za tako, ki malo daje. Kmetije, ki pridelujejo Za Zr_-' nai vključijo v kolobar detelje, predvsem lucerno, namesto koruze thenjap -*e bolje sejati ječmen, po njem pa dosevke. Del koruze naj bi za-s pšen■ Zzrnatimi stročnicami. Predlagam setev ozimnega graha v mešanici vrsl 'Co ah pa jarega graha v mešanici z ovsom ali jarim ječmenom. V Pa jePeba vključiti tudi čimveč travnikov, na prašičerejskih kmetijah ln ji0r'stno več koruze za zrnje zamenjati z ječmenom itd. pridgie. enkrat: z upoštevanjem naravnih zakonitosti in vrstenja bo kmet al yeč hrane, boli kakovostno in bolj zdravo, predvsem pa cenejšo. Inž. T. HROVAT ! $ N 5 N S * N N N S N s % Šele pritisk preganja brezbrižnost Odnos do narave V ekološkem pogledu sla tako sodobni kapitalizem kol tudi realni socializem pokazala izjemno negativno brezbrižnost. Oba namreč tekmujeta v okviru blagovnega gospodarstva, ki ekoloških vprašanj ne zajema in tudi ne more zajeli iz lastnih moči. Ekološki odnos mora biti enemu kot drugemu vsiljen od zunanjih dejavnikov. Tu pa se spet pokaže prednost kapitalizma. Ne sicer zaradi njegove gospodarske moči, pač pa zaradi političnega sistema, na katerega se opira. Politični pluralizem daje možnost različnim ekološko osveščenim gibanjem, da s svojo politično težo prisilijo gospodarstvo v ekološko obzirnejši odnos. Do kakega odločilnega prodora tudi tu še ni prišlo, vendar pa se mora gospodarstvo vse bolj ozirati na take zunanje pritiske. Realsocialističnemu gospodarstvu tega ni treba. Politični monopol, ki ga imajo ti režimi, jih osvobaja slehernega pritiska drugače ali enako mislečih — ker gre pač za monopol. Pra v realsocialistični sistemi, ki bi pojmovno mogli imeti povsem drugačen odnos do ekoloških vprašanj, so zato najbolj neodgovorni v svojem obnašanju do narave in lastnih ljudi. (Dr. France Bučar v Novi reviji) Štirje slovenski predlogi NISMO STRANKA Kmečki stan je spoznal, da ne more biti enakopraven dejavnik družbe, če ni organiziran. Veliko je negotovosti o tem, kaj Slovenska kmečka zveza je, stranka ali kaj drugega. Je stanovska politična organizacija, ne želimo biti stranka, saj kmetje ne nazadnje predstavljamo le 7 odstotkov prebivalstva na Slovenskem. Nobenemu svojemu članu ne branimo pridruževati se kakršnikoli prejšnji ali novi organizaciji. Podpiramo nova politična gibanja, ker se tako širi obzorja svobode in demokracije. (Ivan Oman, predsednik SKZ, v Primorskih novicah) Zadruga ne plača obresti Občni zbori podružnic Slovenske kmečke zveze NOVO MESTO — Nujen je sporazum z lovci, da bodo ti pravično povrnili škodo, ki jo povzroča divjad. Podpirali bomo težnje po sistemskem usklajevanju cen mesa in mleka in ob tem vodili akcije za drugačno gospodarjenje z gozdovi. Poleg tega bomo vztrajali pri • Na nedavnih občnih zborih so izvolili Slavka Košaka v upravni odbor Slovenske kmečke zveze. Košak, član šentjernejske podružnice, bo zastopal v tem organu vse štiri podružnice z novomeškega območja._____________ zahtevi po vrnitvi nezakonito odvzete zemlje. Sodelovali bomo v predvideni SADJARJI! ČRNOMELJ — V soboto, 25. februarja, bo ob 9. uri v sadovnjaku pri osnovni šoli v Župančičevi ulici prikaz rezi sadnih dreves. Če bo slabo vreme, bo prikaz prihodnjo soboto. Vabljeni vsi, ki jih to delo zanima! reorganizaciji kmetijskih zadrug in ne bomo ravnodušni do dogajanja v sozdu Mercator. V tem smislu so zaokrožili kmetje na skupnem sestanku vrsto razprav z nedeljskih občnih zborov podružnic Slovenske kmečke zveze v Šentjerneju, Straži, Mirni peči, in Novem mestu. V vseh teh krajih zbrani kmetje so govorili o precej podobnih težavah. Člani podružnice SKZ Novo mesto so zlasti očrnili prakso, da morajo za posek lesa plačati velike zneske za biološko amortizacijo. Bili so ogorčeni na račun zahtev, ki kmetom nalagajo lupljenje požaganega lesa. V družbeni sečnji lupljenje ni potrebno, so poudaijali. Na račun neenakega položaja družbene in zasebne proizvodnje so šli tudi očitki kmetov, češ da zadruga zahteva od kmetov za zakasnela plačila obveznosti obresti, sama pa teh ne plačuje. Sicer naj se zadruga šele izkaže. Po zakonu o podjetjih se morajo organizirati po načelih podjetja in tedaj se bo izkazala resnična donosnost njihove proizvodnje, kot je menil Jože Beg. ^ M Hočejo zadrugo po svoji meri Z občnega zbora podružnice Slovenske kmečke zveze v Sevnici_________ SEVNICA — Nedeljski približno štiriurni občni zbor podružnice slovenske seveda pa je jasno, da bi bila pot do kmečkezvezevSevnicUi se gajeudeležilastotnijakmetov.je izzvenelvos.ro taleče. Japn»y zabl ostah kritiko dosedanje kmetijske politike. Na kritike o zadružništvu v občinskih logih sta predstavnika sevniškega kmetijskega kombinata pojasnjevala, da izvirajo mnogokrat tudi iz ne dovolj dobrega poznavanja stvari, zato sta kmete opozorila, da so jim vrata kooperacije vedno odprta za vsakršne informacije in pomoč. Kmetje so namreč na zboru zahtevali vrsto podatkov o zadrugi in ji očitali, da še zdaleč ni po njihovi meri in daje včasih vprašljiva tudi strokovnost pospeševalne službe. Te očitke sta direktor Albin Ješelnik in direktorica toka Kooperacija Jožica Mlakar odločno zavrnila, predsednik OK SZDL Janko Rebernik pa je pozval kmete k malo večji strpnosti pri obravnavi preurejenih vprašanj, tudi zadružništva, saj bodo verjetno kmetje le morali še sodelovati s prav temi ljudmi. Kmetje so namreč večkrat postavili zahtevo, da oblikujejo lastno zadrugo. na dveh bregovih s strokovnjaki. Občni zbor je opozoril tudi na nujno zaščito oz. ustrezno vrednotenje kmetijske zemlje, na kar je še posebej opozoril predsednik Zveze slovenske kmečke mladine Emil Erjavec, zlasti v luči izgradnje spodnjesavskih elektrarn. Prav zato so se na SKZ zavzeli, naj bi imela tudi sevniška podružnica svojega člana v upravnem odboru SKZ. Zanj so izvolili Romana Žvegliča. Poziv čebelarjem Popis čebeljih družin NOVO MESTO — Da bi zajezili širjenje čebeljih bolezni, so tudi v dolenjski regiji z odredbo predpisali popis in zdravljenje čebeljih družin. Tako morajo čebelarji v novomeški občini, ki še niso člani čebelarskih društev, do 28. februarja letos prijaviti svojo dejavnost tem društvom. Po končanem popisu bodo organizirali zdravljenje čebeljih družin, in sicer bo sredstva za nabavo potrebnih preparatov dala republiška zveza čebelarskih društev, sredstva za izvedbo akcije pa bodo prispevali lastniki čebel in čebelarska društva. Zahtevane podatke sprejemajo: Mirko Repar, Dvor 12, za krajevne skupnosti Žužemberk in Hinje; Jože Turk. doma iz Dolnje Straže in zaposlen v novomeškem Pionirju, za krajevne skupnosti Dolenjske Toplice in Straža ter Ivan Somrak, stanujoč v Novem mestu, Majde Šilc 19, in zaposlen na OO ZZB NOV Novo mesto, ter Miha Burgar iz Novega mesta. Slednji stanuje v Novem mestu, Milke Šobar 10, in gaje moč dobiti tudi v občinski izobraževalni skupnosti. Somrak in Burgar sprejemata podatke za čebelarje iz skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto ter iz KS Birčna vas, Brusnice, Bučna vas, Gabrje, Mali Slatnik, Mirna Peč, Otočec, Podgrad, Dolž, Prečna, Stopiče in Uršna sela. Tone Hočevar iz Šmalčje vasi 40 sprejema čebelarje z območja Senterneja in Orehovice, medtem ko naj se ljubitelji čebel iz šmarješke in škocjanske krajevne skupnosti s podatki o čebelah obračajo na Staneta Gorenca iz Družinske vasi. Za čebelarsko društvo Krka vodi evidenco Jože Volčjak iz tovarne zdravil Krka. Ob obrezovanju Nekaj osnovnih pravil Obrezovanje sadja je najbolj strokovno opravilo v sadovnjaku. Čas zanj ni toliko pomemben, velja le pravilo, da mora biti drevo obrezano še pred brstenjem. Več napak naredijo lastniki sadovnjakov z načinom obrezovanja. Kdor nima zadostnega znanja, naj vzame v roke strokovni priročnik ali pa obišče tečaj oz. praktičen strokovni prikaz. Preden se lastnik sadovnjaka loti obrezovanja, naj pregleda, če je treba kako drevo v celoti zamenjati, bodisi zaradi neustrezne sorte, rasti, bolezni ali poškodbe od zime ipd. Neustrezno drevo je treba čimprej zamenjati, saj se spomladi s saditvijo novih sadik zelo mudi iz dveh razlogov. Prvič, ker se morajo na novo posajena drevesca čimbolje ukoreniniti, in drugič, ker se z odmikanjem najprimernejšega časa za sajenje izbira pri drevesničatjih naglo slabša. Potem pride na vrsto obrezovanje, ki mora upoštevati osnovna načela in vzgojo krone. Spomladi je tudi primeren čas za dognojevanje. Organska gnojila je treba zadelati v zemljo, mineralna dušična gnojila pa lahko potrosimo kar po površini. Ob začetku brstenja poškropimo drevesa z enem izmed oljnih pripravkov, folidol oljem ipd. J. BARBO IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NKŠIH OBČIN Avtobusna postaja gre čez Krko Verjetno že pred poletjem nova postaja nasproti stadiona avtobusni promet po Zagrebški in Partizanski — Modei Do zgraditve mostu Modernizacija prodaje kart NOV O MESTO — Kar je nekdaj veljalo za železniške postaje, še vedno velja tudi za avtobusne: so ogledalo mesta. Kakšno ogledalo je sedanja novomeška avtobusna postaja, je očitno vsakomur, ki je kdaj potoval skoznjo. Kot vse kaže, pa je ie na vidiku boljša rešitev. »Avtobusno postajo bomo še letos prestavili na drugi breg Krke,« pravi direktor Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje inž. Albert Račečič. »Dolgo smo iskali primerno lokacijo. Vse dosedaj ponujene so bile namreč le začasne, tako tudi tista, ki naj bi bila na parkirišču pred novim stadionom, desno od ceste proti Straži. Ker je bila ta z več vidikov neprimerna, smo krenili na drugo stran ceste, se pravi južno, in prav tam, se nam zdi, smo našli pravo mesto za avtobusno postajo. Res, da bi bilo potrebno za ureditev nekaj več zemeljskih del, se pa za to po- kjer je sedaj postaja, bo podzemno parkirišče, in če bodo dela pri blagovnici to zahtevala, bomo morali avtobusno postajo že junija preseliti na novo lokacijo.« Tudi pri »Gorjancih«, ki so upravitelj avtobusne postaje, so z novo rešitvijo zadovoljni. Lokacija je dobra, saj je blizu železniških postaj Kandija in Center, pa tudi do mestnega središča ni daleč. Za potnike bo zgrajenih več spremljevalnih objektov: čakalnica, prodajalna kart, okrepčevalnica in razni kioski. »Z drugimi avtobusnimi prevozniki smo se • Novomeški občinski izvršni svet je v torek prekinil sejo in tako člani niso odločali o predlogu sklepa o javni razgrnitvi natečajnih rešitev za avtobusno postajo v Novem mestu. Na natečaj za avtobusno postajo je prispelo pet elaboratov. Žužemberk čaka že 19 let Bo z novim referendumom rešena najbolj potrebna žužemberška šola? — Stara šola bo telovadnica nuja trajna rešitev, kar je zelo pomembno. K izdelavi idejnega projekta smo povabili pet izkušenih izvajalcev. Njihove predloge je že ocenila strokovna žirija, ki je svoje mnenje poslala izvršnemu svetu. Preselitev avtobusne postaje je nujna, saj nas k temu silijo tudi dela pri novi blagovnici. Na mestu, DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. februarja, bodo (v Novem mestu do I9.ure, v ostalih krajih do 17. ure) odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Blagovnica KZ v Žabji vasi • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Špecerija na Glavnem trgu 21. Ker je sobota, 25. februarja, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure. ŽUŽEMBERK — V občini Novo mesto je bilo od leta 1962, ko je bil prvič razpisan referendum o izgradnji šolskega prostora, pa do danes, ko seje izteklo drugo odboje samoprispevka, zgrajenih in nanovo opremljenih 10 osnovnih šol in nova osnovna šola s prilagojenim programom. Ostanejo še tri šole, ki v referendumskem obdobju niso bile deležne bistvenih jzboljšav. Te šole so OŠ 7. korpusa v Žužemberku, OŠ Milka Šobar-Nataša v Šmihelu in OŠ Katja Rupena v Novem mestu. Med temi je najbolj .potrebna novogradnje osnovna šola v Žužemberku, ki prav ob novem samoprispevku, ki se v novomeški občini pripravlja za naslednje petletno obdobje, upa na novo šolo. Šola v Žužemberku je bila v programu izgradnje šol že v obdobju 1972—79, pa tudi v obdobju 1979—84. V zadnjem obdobju ni prišla v program, ker so prepričali delegate krajevne skupnosti, da so druge šole v občini bolj potrebne. Takrat so jim tudi obljubili, da bo izgradnja nove šole prva v naslednjem referendumskem programu. Tako sedaj Suhokranjci čakajo, da bo njihova dolgoletna želja, potem ko so kar 19 let plačevali za izgradnjo drugih šol, uresničena. Delavci žužemberške šole so že več let v najbolj neenakopravnem položaju do drugih osnovnih šol. Ta šola ima najmanj kvadratnih metrov površine na POKUŠNJA LE ZA IZBRANE — V tem mesecu po večini vinogradniških podružnic po Dolenjski tečejo lokalne pokušnje lanskih vinskih pridelkov. Minulo soboto je bila pokušnja za vinogradnike Trške gore (na sliki, več na 3. strani). Povsod je podobno. Kar je grozdja po lanski pozebi še ostalo, je dozorelo in ob dobrem kletarjenju postalo tudi dobro vino. Žaradi pičle letine in malo vzorcev pa je pod vprašajem tudi izvedba letošnjega tedna dolenjskega cvička. Seveda pa se vinogradniki ob tako lepem vremenu močno bojijo, da bo obrezana trta prezgodaj odgnala in se tudi z letošnjo trgatvijo ne bo moč hvaliti. Če bo to res, bodo nekateri vinogradniki obupali. (Foto: J. Pavlin) V vrtincu nelikvidnosti METLIKA — Terjatve metliške Beti do svojih kupcev znašajo že blizu 50 milijard dinarjev. (Za boljše razumevanje: gre za 5000 milijard starih dinarjev!) Tako ogromna neplačana realizacija se seveda mora poznati tudi na likvidnosti sicer trdne firme. Seveda ima tudi Beti obveznosti do svojih dobaviteljev surovin. vendar so te obveznosti kljub vsemu enkrat manjše od vsote, ki jim jo dolgujejo njihovi kupci. Plačilna sposobnost gospodarstva nasploh se zmanjšuje tako rekoč iz meseca v mesec, finančna disciplina in s tem poslovna morala drastično padata. In v ta vrtinec hočeš nočeš vleče tudi do nedavnega še dobre in trdno stoječe firme. Še pred tremi leti Beti skorajda ni tožila svojih kupcev zaradi nepravočasno plačanih terjatev, r zadnjem času pa je to vsakdanji posel. Največ tožb sproži Beti zaradi neplačanih obresti, ki jih kupci očitno jemljejo kot neekonomsko kategorijo, v podjetništvu pa je strošek kapitala izenačen z ostalimi produkcijskimi stroški v prodajni ceni. Največ težav z izterjavo zapadlih plačil ima Beti s kupci iz južnih republik, vse več pa je tudi v Hrvaški in Sloveniji takšnih, ki ne plačujejo v zakonskem roku. Poleg tega sodišča v južnih delih države te stvari zelo počasi rešujejo. Že tako in tako Beti in sploh vsa tekstilna industrija veliko denarja izgubi zaradi zeh dolgih plačilnih rokov, ki so tudi tri mesece. V tem času se zaradi inflacije prodajna vrednost artikla zmanjša za okoli polovico. Da bi to težko stanje vsaj malo omilili, v Beti, kolikor je v sedanjih razmerah sploh možno, že delajo nekakšno selekcijo med kupci. Najslabšim plačnikom robe ne pošiljajo oziroma nove pošiljke pogojujejo s plačilom starih obveznosti. A. B. učenca in je v tem času edina osnovna šola z dvoizmenskim poukom. V tem času jo obiskuje 340 učencev, ki so razporejeni v 13 oddelkov. Med njimi je več kot polovica vozačev, ki v šolo z avtobusom in kombijem prihajajo iz 42 naselij Suhe krajine. V šoli je devet klasičnih učilnic, mnoge med njimi si tega imena ne zaslužijo več. Tehnično vzgojo izvajajo v ločeni učilnici ob šolski stavbi, ki ni grajena za šolske potrebe. Tudi telesna vzgoja poteka v telovadnici, ki je last TVD Partizan in se nahaja na trgu, stran od šole. Edino, kar je v tem času na šoli primerno, je kuhinja, ki so jo, tudi za potrebe brigad, zgradili pred leti, zato pa je veliko premajhna jedilnica. Po besedah ravnatelja šole Cirila Kosmine so vsi prostori za poučevanje preskromno opremljeni. Premalo je učnih sredstev, prav tako tudi učil za posamezne predmete. Tisto, kar še najbolj moti staro šolsko poslopje, pa je cesta. Sola 7. korpusa Žužemberk namreč stoji sredi prometnega križišča cest, ki peljeta v Novo mesto in Trebnje. Hrup s ceste tako moti pouk, da ga morajo zaradi tega tudi prekinjati. Prav zaradi slednjega so žužemberški delegati zahtevali, da se za šolo izbere nova lokacija pri spomeniku ali na Kleku v bližini sedanje šole. Da bi ugotovili, ali je možno in smotrno dograditi in obnoviti staro šolo, si je pred dnevi šolo v Žužemberku in prostor ob šoli ogledala posebna komisija delavcev republiške izobraževalne skupnosti, LIZ-inženiring iz Ljubljane, v njej pa so bili tudi predstavniki občine. Komisija je ugotovila, da je na obstoječi lokaciji najbolj primerno šolsko poslopje dograditi, njegov najstarejši del, ki stoji ob cesti, pa bo prostor za novo telovadnico. Z ugotovitvami seje strinjal tudi izvršni svet novomeške občine pa tudi delavci šole, s katerimi so se minuli petek zvečer pogovarjali. Sedaj v Žužemberku čakajo le na to, kako se bodo o usodi njihove nove šole odločili občani novomeške občine na četrtem referendumu. J. PAVLIN *— i IZŠEL ČASOPIS DRUŠTVA INVALIDOV NOVO MESTO — Društvo invalidov je pred kratkim izdalo prvo letošnjo številko svojega časopisa. Na njegovih straneh pisci predstavljajo tako delo društvenega vodstva kot tudi dejavnost posameznih aktivov invalidov, in sicer so bili avtorji na delu s peresom in fotografskim aparatom. »Obvestila, informacije« invalidskega društva Novo mesto obveščajo člane društva o programu izletov in objavljajo zajeten seznam darovalcev sredstev za prapor. Časopisje namenil prostor tudi humorju in celostranski nagradni križanki. že dogovorili in uskladili nove vozne rede in tarife. Od Zagreba do Ljubljane bo sedaj 6 kilometrov več. Močno obremenjeni bosta Zagrebška in Partizanska cesta, vendar le začasno. Ko bo zgrajen novi most, bo precej lažje,« pravi Marjan Smrke, direktor tozda Avtobusni promet. »Poslovanje bomo približali potnikom, precej pa ga bomo tudi posodobili. Tako bomo uvedli računalniško vodeno prodajo kart in rezervacij na relaciji Zagreb — Novo mesto — Ljubljana. Pri gradnji postaje nastopajo Gorjanci kot soinvestitor. Del bo prispevala tudi Komunalna skupnost, plato pa je dolžan napraviti investitor blagovnice na Novem trgu.« T. JAKŠE Most za mestne potrebe Javno predstavili zamisel za premostitev Krke NOVO MESTO — Če pristanemo na to, da je most nekaj več kot gradbeni objekt, smo zanj pripravljeni tudi plačati. Tako je sklenil svoj uvod prof. dr. Peter Gabrijelčič, ko je pred kratkim v Novem mestu govoril na predstavitvi smernic za arhitektonsko oblikovanje novega novomeškega mostu. Pri novomeškem mostu je največji problem njegov nagib, drugi problem pa je precejšnja širina. Novi most je treba povezati z obstoječim železniškim tako, da bi ju več združevalo kot ločevalo, kakor je Gabrijelčič skušal odgnati nemara močno izražene novomeške pomisleke do gradnje tega objekta. Z diapozitivi je podrobno predstavil dva ljubljanska mostova in tako mar-sikakega od omenjenih pomislekov očitno pregnal. Prav z lepimi objekti, ki jih je prikazal v sliki in besedi, pa je zaostril vprašanje o razpoložljivem denarju za predvideno premostitev Krke. Najbrž tudi ne bo lahko prepričati Novomeščanov, da je most na zdaj predvidenem mestu dobra rešitev. Tudi na predstavitvi zamisli o mostu so občani znova opozorili na močno povečan promet na Cesti herojev in Partizanski cesti po predvideni premostitvi Krke. Toda ta most potrebujemo, in sicer za povezavo dveh precej ločenih mestnih delov. Njegove gradnje ne narekujejo tranzitne potrebe, kot je menil Lado Kotnik. L. M. Znanilci novih časov Male Strmice Prebivalci že imajo vodovod, načrtujejo pa telefon in cesto MALA STRMICA — Če se prej desetletja ni zgodilo nič, ne moremo pričakovati, da bi zdaj taki majhni kraji kar čez noč napredovali. Tako seje dalo razumeti občana, ki je v Mali Strmici pred kratkim nagovoril tam zbrane ljudi, ki so s priložnostno slovesnostjo končali napeljavo vodovoda Velika Strmica—Mala Strmica. Vodovod so gradili dobro leto. Organizacijsko skrb si je naložil strmski gradbeni odbor, ki pa je prevzeto nalogo zmogel le ob družbeni pomoči. Denar za strmiški vodovod so namreč prispevali v občinah Trebnje in Novo mesto. Tako vodovod na Mali Strmici uteleša sodelovanje med dvema občinama, saj je njegov izvir v krajevni skupnosti Velika Strmica, ki leži že onstran meja občine Novo mesto. Naslednji trd oreh bo za Malo Strmi-co telefon, za katerega so že postavili drogove. Hkrati so že zakoličili traso povsem nove ceste. Ta bo dobra bližnjica z Male Strmice v dolino in hkrati prometna povezava med novomeško in trebanjsko občino. ZDRUŽILI DVA PRAZNIKA OTOČEC — V kulturnem domu bo v petek, 24. februarja, ob 19. uri program, ki so ga člani kulturnega društva namenili praznovanju slovenskega kulturnega praznika in 8. marca. Sodelovali bodo tamburaši KUD Žužemberk, domači pevski zbor ter mladi iz osnovne šole in vrtca. V Bršljinu preveč prostora? Predlogi o občinskem samoprispevku se močno nagibajo v prid bolnišnici in šolam — Nadzor! NOVO MESTO — Mnenja izjavnih razprav o novem predvidenem samoprispevku, ki so bile v krajevnih skupnostih in tečejo v organizacijah združenega dela, kažejo, da občani soglašajo z razpisom referenduma za nov samoprispevek. Tako so nedavno ugotovili na seji OK SZDL Novo mesto. O končnem predlogu za načrt prihodnjega občinskega samoprispevka bodo odločali delegati novomeške občinske skupščine na zasedanju 28. februarja letos. Prek sto dosedanjih javnih razprav kaže, da občani podpirajo t. i. b različico iz osnutka občinskega referendumskega programa, zato bodo delegati na februarskem zasedanju občinske skupščine glasovali najverjetneje o predlogu, po katerem bi prebivalci novomeške občine dajali s samoprispevkom denar za gradnjo novomeške bolnišnice ter šol v Bršljinu, Žužemberku in Mrzli dolini. nemu dogovoru o varstvu reke Krke in njenih pritokov. Glede kadrovskih postopkov so podprli imenovanje Draga Rustje za glavnega in Marjana Legana za odgovornega urednika Dolenjskega lista ter kandidaturo Adolfa Zupana za predsednika novomeškega občinskega izvršnega sveta. L. M. Glede dograditve osnovne šole Bršl-jin je v razpravi ravnatelj OŠ Katja Rupena Franc Nahtigal menil, naj bi nekoliko zmanjšali bršljinsko naložbo in na njen račun povečali zdaj pretesno OŠ Katja Rupena. Martin Šuštaršič iz Žužemberka je poudaril, da se v tem kraju ne strinjajo s predvideno dograditvijo in prenovo OŠ Žužemberk. Ra-divoj Trelc iz Novega mesta je v dolgi razpravi zahteval strožji nadzor nad izvajanjem referendumskega programa in med drugim spraševal o primernosti in upravičenosti pobiranja denarja od občanov s samoprispevkom. Po predlogu OK ZKS Novo mesto pa bi morali predlagatelji referendumskega programa svoj predlog strokovno podpreti. Delegati so se na seji strinjali, naj OK SZDL Novo mesto pristopi k družbe- NE SNEGA NE DEŽJA — Letošnja zima bi težko našla svojo sestrico v dolgoletni vremenski zgodovini. Pomlad prihaja prezgodaj, prave zime pa niti ni bilo. Zaradi dolgotrajne suše so po vseh in naseljih, kjer ni vodovoda, vodnjaki suhi. Gasilci in komu-nalci vsak dan razvažajo vodo in komajda lahko vsem ustrežejo. Miro Košiček (na sliki levo), član gasilskega društva v Žužemberku, z rdečo cisterno že tri mesece vozi vodo v su-hokranjske vasi. Vsak dan napolni osem suhih vodnjakov. (Foto: J. P.) Z novo upravo nad stare težave V Metliki se pripravljajo na korenito reorganizacijo javne uprave METLIKA — V Metliki že dalj časa razmišljajo o preobrazbi javne uprave. Pobudo za ustreznejšo organiziranost javne uprave v tej belokranjski občini so pred časom podprli tudi na skupščini občine in v družbenopolitičnih organizacijah. V skladu s tem ter na podlagi določil ustreznih zakonov, družbenih dogovorov in drugih predpisov je metliški izvršni svet lani oktobra sprejel izhodišča za preobrazbo javne uprave. Javna uprava zajema državno upravo, upravne organe občinske skupščine in strokovne službe interesnih skupnosti. V preteklosti je bilo že nekaj predlogov za reorganizacijo strokovnih služb interesnih skupnosti pa tudi občinskih upravnih organov, vendar nobenega niso izpeljali. Tokrat pa gre očitno zares. V izhodiščih so si za cilje reorganizacije zastavili v prvi vrsti ustreznejšo organiziranost upravnih organov, popolnitev neustrezno pokritih področij dela, združevanje opravljanja istovrstnih in podobnih det, skupno pripravo gradiv za delegatske skupščine, v novi organiziranosti javne uprave bo večja možnost izbire najprimernejših delavcev za opravljanje posameznih del, sedanja biro-tehnična in računalniška oprema bo bolje izkoriščena, poleg tega pa nameravajo hkrati z uvedbo enotnega informacijskega sistema to opremo posodobiti. Čeprav se pred javno upravo postavljajo nove dodatne naloge, ne bodo za opravljanje teh povečali števila zaposlenih. Med drugim nova organiziranost javne uprave konkretno pomeni tudi ukinitev strokovnih služb interesnih skupnosti kot delovne skupnosti, ta dela pa bodo poslej opravljali v okviru na novo organizirane občinske uprave. V skladu z ustreznimi republiškimi družbenimi dogovori in z izhodišči metliškega izvršnega sveta v osnutku nove organiziranosti občinske uprave predvidevajo namesto sedanjih štirih dva uporabna organa, in sicer upravo za družbene prihodke in skupni sekretariat. V okviru slednjega naj bi delovale posamezne organizacijske enote za področja družbenoekonomskega razvoja, družbenih dejavnosti, notranjih zadev, ljudske obrambe in občinske uprave. Ta izhodišča bodo obravnavali zaposleni v občinskih upravnih organih in strokovnih službah interesnih skupnosti. Sestavni del te obravnave je tudi program ukrepov, ki naj do leta 1992 zagotovijo najprimernejše število izvajalcev, upoštevajoč republiška merila. A. B. Novomeška kronika j ra, 2 JAMA —Na Vrhovčeviulici,vneP nib, redni bližini upravnega poslopja *nazj meške Komunale, je v asfaltu za 'alij meške Komunale, je v asiauu - .. a velika luknja, ki se razširja v ^ ^ so v tima lUMija, m st iow“j“ . trta 'Z rejši ljudje, ki imajo opravka na«>od( sodišču. Samo vprašanje časa je, M s pros luknji končala človeška noga, lank r y 'ežji zgodi, da se bo votlina celo sese”%| >prt zadnjem času sicer učinkoviti ko® ^ 1 prel bi nevarno past lahko zasuli, more1 delL s peskom, ki jim je ostal od letošnje ki ni pokazala zob. inže šolsl plakat"— Vposlopjudružben^, koli ličnih organizacij v Kettejevem drevoi ^ Ko!, litimi uigamz^itij v i\.tntjv»w---- je pred dnevi visel plakat s slog* V »Vsaka partija ima svoj konec«, k> P? ^ »oj ni bilo usojeno dolgo življenje. Ne >em je preprosto strgal. Neuradno se go' . » n imajo miličniki in drugi organi te*, tilj, postave navodilo ta plakat varovan l" J nep trganjem in uničevanjem, kar naj 1 no en dokaz strpnosti in pluralistične _ roe en dokaz strpnosti in pluransuuuv dahnjenosti slovenske oblasti. Lju J vab pa je daleč. Mestno načelstvo up pa je daleč. Mestno naceisivu notranje zadeve seveda ni moglp P ( devati, da se bodo plakata lotihr ^ , domnevnem izviru pluralnostimviol MU utmmt v nem 1/.VH u uiuiaiHv-«, - i ke partije ima svoj konec« v Ketteje^ ab, drevoredu niso varovali ^ ® I SuS£MSS!*Sl!S»si,t« nese pomladi. Zlasti ne v našem me*' razi zele je p vse Ena gospa je slišala, da je J10... j, ,e kako ima naš someščan dve sluz ^ dve plači v istem delovnem časm P zadela več ljudi, čeprav je pušči tela samo na eno osebo. Iz NOVOMEŠKE PORODNiŠNi V času od 13. do 19. februarja*!^ j« »uMieškiprnodnišnici rodile: Nad4i° ' iz Kanižarice — Kristino, Mubera , 0-novič iz Črnomlja — MireM^ pjijJ w Kristino^Mub^vigfr jen Gunde iz Malih Vodenic — mermančič iz Brezja — Pefr0’ u0iit | e, r„,nrl» b Matih V^Honir — TU10j*TJi leSP Vrščaj iz Otočca — Nino, Ivanka “ ^ j, ■ iz Straže - Majo, Ljubica. Hjgft, fa Vrškovca — Martino in Matija, A ^ teljan iz Kamanja - Tomisla^’ fl). ^ Požek s Krvavčjega vrha — Sabino. /it nčiška Hrovat iz Vavte vasi — An®'. ■ it dreja Barbič iz Vel. Bučne vasi -- ^ Blaža, Zorka Umolac iz Črnomlja''.^ rijo, Marjana Bohte z Uršnih sel „ Štefka Srebrnjak z Malega Slatn aSel» j,, Tanjo, Ljubica Pečaver iz Zajačkeg . — Majo, Verica Krištof iz Gorenje™’ ~~ Gregorja, Mira Hrovat iz P°dg° ^ Miro, Irena Luič iz Črnomlja Ivanka Zaletelj iz Gornjega Križa '' , baro, Marjanca Lamut iz Trebnjeg^ J c H Evo, Blanka Pust z Mirne — Aljo.2č£,„ teč Jereb iz Krmelja — Matejo, Mile «. gan iz Gorenjega Kota — Klavdij • ■ , ga dreja Božič iz Gabrja — Matejo, Hren iz Dol. Nemške vasi — Sašo, * • XII-narka. M«!,., Hudoklin iz Mladja — Darka- Klobučar z Uršnih sel — Žapet, llivu ' Gorše iz Hrasta pri Vinici P" IZ NOVEGA MESTA: Milka Mi lvj Ragovo 12 — Suzano, Angelina ^ ^ Glavni trg 21 — Gregorja, Marje p. ^ vič, Majde Sile 20 — Evo, Eva JoK'-^ T[ govska 33 — Žiga, Lidija Hace, Na ^ 18 — Primoža. pc Vo etliKij I Ni Sprehod po \l N J” DŠ FOLKLORNA SKUPINA lVA(opr. nj VRATIL je dobila ponudbo za a ne boste verjeli! — v Izraelu, ^r^^^jenb iiv c/v-zois. vvijv.ii; v u-i‘niHViPj fantje imajo za potovanje Pr|P VCA' noše. program, inštrument, V3C. NUSC, IMOgUclIll, NIŠU«."- " voljo. Muči jih le pomanjkanje dem*J pr \ bi ga moralo biti nekaj m"J 0jdi; »Ivanu Navratilu« računajo na P®"n|l0sti j,( lovnih organizacij, kulturne v Zveze kulturnih organizacij, zas D OL°® in drugih. Optimisti upajo.. BELOKRANJCI SI ZE ŽELIJO GLEDATI tudi 2. ljubljanske televizije, vendar so ’$jc? vsaj kaže, le njihove pobožne ze pa je tudi res, da prave akcije za te v teh želj še ni bilo. To so bolj g0^1 invnr, L-i r\o no rlnniin llfaU** (id pogovori, ki pa ne dobijo uradnih Pf ^ tov. Trdne zahteve bi morali pr"1. Mm111 t republiko za to odgovorni drsaj1^ i natolcevanje. 1 svoiro, j ~ Obrtniki so na otvoritev !: 'entraziimr3 v?bd' z vabili, kar je pov- i so kateri doh'|Maij razumljivo PaJe’da 'i Ijudic c.e'° P° več vabil. Sedaj j neporahliplbaj0’,ab so °sta'a združenju še n° ali na c”6®2 anska sredstva za poštni-[°čamn r,S° 3 bab 23 udeležbo. Pripo-vab'l, pa tah?hod"jič P°slJejo raje manj TAJNlir JIo£na ln nepopačena, rabila zdmi« ■ S° pa bili tudi takšni, ki ■ 8a gotovo asTui-r MPLejeli’ Čeprav bi S' dolgoletni Jas.UZ1*1- Med takšne šteje tudi združenia 7^'’ sedaso bili odgovorni pri je njihova stLPrCd V0} leta °P°zorjenKda cčjČ R°ŠKA OFENZIVA *** *Roškcetrta števi|ka miadinskf 5Sp?sss.tsar£ hrbtu nan' arna’ saJ 'ma rnladinec na dobim d„-?no "daz Pa v tem mestu ne ^ko im, m -i ... na v icui mestu i , j zbe«. Ostali sestavki govore 'Cnovanih akademskih svobošči- 4 Predgrač ' :m Wubu Škorc. Oo DK,nzi’ kočevski kulturi, delu di"skem kl,,h d|r,ad in dogajanjih v nrila- Delavci še vedno ne razumejo vloge sindikata v ____________prenovi________________ ČRNOMELJ — Kot so poudarili na nedavni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Črnomlju, mora sindikat postati samostojna organizacija, predvsem pa organizacija članstva, in ne državnega aparata. Njegova naloga ne bo več le prenašanje idej Socialistične zveze in Zveze komunistov, ampak se bo boril predvsem za boljši socialni položaj delavcev, za realnejšo ceno delovne sile in vsega, kar navaja sindikalna lista. Kljub temu da so imeli v črnomaljski občini številne razgovore v osnovih organizacijah, v izvršnih odborih teh organizacij, na posvetih predsednikov OO kakor tudi v občinskem svetu Zveze sindikatov, večina delavcev še vendo ne razume vloge sindikata v prenovi, sindikata torej, katerega naloga bi bila uresničevati interese članstva. Zato v občinskem svetu menijo, da bo potrebno še veliko dokazovanja, zlasti z delom, da si bo sindikat pridobil zaupanje članov in da ga bodo le-ti zares sprejeli kot svojo organizacijo. Peter Kastelic Boj z naravo ZGORNJA PODGORA — Zgornja Podgora je vasica, nekaj kilometrov oddaljena od Starega trga. Sicer spada k črnomaljski občini, vendar so ljudje bolj povezani s kočevsko. Tudi telefon je prišel iz Kočevja. »Ker pa živimo ob robu, pa naj gre za kočevsko ali črnomaljsko občino, od nikoder ne dobimo kaj prida pomoči. Preveč smo odmaknjeni. Nekdo pač mora biti zadnji,« pravi Peter Kastelic. Prav zaradi te odmaknjenosti je vas na najboljši poti, da čez leta izumre. Mladi so namreč v glavnem že vsi odšli, v vasi je le še en šolar. »Razumljivo, da so ljudje zapustili Podgoro, saj tukaj nimajo od česa živeti. Mi stari še vztrajamo pri obdelovanju njivic, toda kaj, ko jih vedno bolj zarašča grmovje! Lastniki zemlje, ki ne živijo več v vasi, ne čistijo parcel, in če ostane naša njiva med takšnimi parcelami, se grmovja ne moremo več obraniti. Poleg tega morajo biti vse njive ograjene pred divjadjo, pri kmetovanju pa nas močno ovira tudi kamnit teren,« pripoveduje Kastelic, ki je, kar se živine tiče, največji kmet v vasi. Ima tri bike in kravo, pri ostalih devetih hišah pa premorejo le še kravo, telico in vola. Kmetovanje v krajih, kakršna je Podgora, ni le mukotrpno, ampak tudi drago. »Za vodo smo dalj po novem letu že 400 tisočakov. Živina pač mora piti,« pove Peter, ki ima to srečo, da mu na kmetiji poleg žene Marije pomagata še dva sinova, medtem ko je pet otrok odšlo od hiše. Toda ob koncu tedna tudi Podgora oživi. Takrat se vrnejo otroci iz Kočevja, Črnomlja in drugih krajev in pomagajo ostarelim staršem zorati njivico, pripeljati les iz gozda. Ob nedeljah zvečer pa se vas znova ovije v molk. M. B.-J. Odrinjena obrt dobiva veljavo Črnomaljski obrtniki odprli svoj dom, razvili prapor in pripravili razstavo obrtnih izdelkov — Jože Mrzljak: obrti dati mesto, ki ji gre_ v drobnem gospodarstvu potrebno uporabiti čimveč inovacij, znanja, za ČRNOMELJ — Pretekli četrtek je bil za člane črnomaljskega obrtnega združenja velik dan, saj so razvili prapor ter odprli svoj dom, ki so ga z lastnimi sredstvi in brezobrestnimi posojili zveze obrtnih združenj Slovenije uredili v nekdanjem Kovinarju. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik združenja Jože Ovniček, 216 obrtnikov in 108 pri njih zaposlenih delavcev ustvari desetino družbenega proizvoda v občini, kar gotovo ni zanemarljivo, vendar družba šele zadnje čase spoznava pomen drobnega gospodarstva. Predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Mrzljak je v slavnostnem govoru dejal, da se obrtniki srečujejo s podobnimi težavami kot gospodarstvo. Poleg materiala in osnovnih sredstev jim primanjkuje tudi denarja, največje obremenitve pa predstavljajo visoki prispevki sisov ter obresti za nepravočasno poravnane davčne obveznosti. Zato toliko več pričakujejo od novih zakonov. V občini bo pri razvoju obrti pomagal tudi novoustanovljeni podjet-niškoinovacijski center. Seveda bo tudi NAPOVED VLOŽILO 11 OBČANOV ČRNOMELJ — Napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov je do konca januarja v Črnomlju vložilo 11 občanov, ki so v preteklem letu zaslužili več kot 20.077.310 din. Med njimi je 6 zdravnikov, 2 dipl. inž. rudarstva, dipl. inž. farmacije, glasbenik in trgovski potnik. Kot so povedali na upravi za družbene prihodke pa je vprašanje, če bo kateri izmed njih sploh obdavčen, ker morajo plačevati tudi obveznosti za družinske člane. ZNIŽANJA NE BO? KOČEVJE — V državi, republiki in občinah so spet resno zastavili akcijo za znižanje števila zaposlenih v negospodarstvu. Kočevski izvršni svet je na ponedeljkovi seji (20. februarja) imenoval komisijo, ki naj bi ugotovila, če bi se dalo zmanjšati število zaposlenih v državnih organih in sisih. Že na tej seji pa so sporočili, da z zmanjševanjem števila zaposlenih v teh organih bolj slabo kaže, saj imajo ob upoštevanju sedanjih republiških meril celo enega zaposlenega premalo! Tudi v preteklosti se je ob podobnih akcijah za zmanjševanje števila zaposlenih v negospodarskih dejavnostih dogajalo tako, da je bilo po končani akciji v teh dejavnostih zaposlenih več. jfeT OBRTNIKI DOBILI DOM — Trak pri novem domu, ki so si ga črnomaljski obrtniki uredili v nekdanjem Kovinarju, je prerezal dolgoletni član obrtnega združenja Pavle Kmetič. UKINITEV IN USTANOVITEV KOČEVJE — V kočevski Komunali zaposlujejo vedno več mladih ljudi, v njenem okviru pa deluje tudi tako imenovani razvojni center, v katerem se zaposlujejo predvsem mladi strokovnjaki. Zaradi tega so se začele tudi že priprave na ustanovitev osnovne organizacije ZSM. V kočevskem obratu Vezenine Bled pa bodo mladinsko organizacijo ukinili. Ob ustanovitvi tega obrata je bil kolektiv mlad in so zato ustanovili mladinsko organizacijo, zdaj pa so leta naredila svoje. Ribniški zobotrebci iveri ZGODILO SE JE REŠETO — Končno je spet izšlo Rešeto. Že na prvi strani se pisec sprašuje, če bomo krenili v 21, ali 19. stoletje, v Evropo ali v...? (ni napisal v kaj, je pa kljub temu razumljivo). Ža dobrega ocenjujejo bralci tudi članek Preboj iz formskega dela (verjetnoje mišljeno fo-rumsko), kar pa bodo počeli še naprej tajno, saj pod člankom ni nihče podpisan. O obratu BPT v Loškem Potoku pa je zapisano, daje potrebna učinkovitejša organiziranost in ne ukinitev. | ŠOLARJI ZA PRAZNIK — Bliža se praznik občine Ribnica. V njegovem okviru so na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici že razpisali natečaj za najboljša literarna in likovna dela pod naslovom »Ustvarjalnost mladih«. KURIRČKI BODO PRESPALI V RIBNICI — Dogovorjeno je že, da bo letošnja kurirčkova pošta prispela iz Strug v Ribnico 31. marca. Ob 10. uri bo sprejem in proslava pred domom JLA. Kurirčki | bodo počivali v Ribnici do ponedeljka, 3. aprila, ko bo kurirčkova pošta krenila na pot proti Kočevju. ZBOGOM, CELODNEVNA SOLA! - Samoupravni organi osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice in izobraževalna skupnost Ribnica so v soglasju s starši sklenili, da ukinejo celodnevno šolo na podružnični šoli v Dolenji vasi. Vzrokov | je več, glavni pa je gotovo pomanjkanje denarja. Preveč raka v Kočevju in Ribnici V občinah Kočevje in Ribnica tretjina več raka pri moških, kot znaša povprečje KOČEVJE, RIBNICA — V Kočevju in Ribnici ljudje že več let govore, daje tu veliko več občanov, obolelih za rakom, kot sicer v Sloveniji. Že pred dvema letoma smo skušali zvedeti o tem kaj več, pa smo dobili odgovor, da to statistiko vodijo v Ljubljani, daje do podatkov težko priti, da bi lahko po nepotrebnem vznemirjali občane itd. TEi£y «ZA AKTIVISTE Tr?DECEGA KRIŽA 'ečajzaakk ^ ~ TukaJ je bil v soboto 6aPdSrte,Rdeče8akriža'kisose 'ih kra ev„ k ,ln'akti.visti iz štirinajs-v občini organizacij Rdečega križa v°fa meri a,,tec?J3 k' Je Ld plod dogo-obfinskimSklPŠČino ^ Slovenije in Predaval °dborc,)m RK Trebnje, je Ivica žni^edsednica RR Slovenije Pomenu r?-,'0 tovorila je o vlogi in Ur. p človekoljubne organizacije Trebnie C ,Z?ldaršiČ direktor ZD Vieritr slusate'jem predstavil po-P°udarlrr,aVStvene8a varstva občanov s v°ril iena Pravicah občanov. Go-deleji n , '0 negi bolnika na domu in Sila iz ,r.,L?C8a kr'za Pfi tem. Marinka delo ie o^?anjMkega centra rA socialno bievaJ Pe,„i°n a ,° socialnem skrbstvu, PšČine d to strok°vna sodelavka sku-niško de?!; ’ pa Jc Predstavila založ-javnost te organizacije. Cjrebanjske ko|Punist^R,NA ~ V vrs'ah trebanjskih kar sam? a J,eJ?recei takih članov, ki si Sla£3?-°1°filJ?,<' koliko članarine bo-'n je meri8 *' kcsje članarina še previsoka Vanie rtW1k5iTle!?bn'rn' vzroki 23 varče-n‘ti seda; knj'z'c; čeprav nekateri tega takšno i"6 Priznajo, drži pa tudi, da je Povsem movo Jno Plačevanje članarine iSlPil II Izboljšali bodo 480 ha zemljišč Za agromelioracije bo na območju Grič—Belšinja vas in območje Jelševec potrebnih 930 milijonov — Komasacija ne bo potrebna — Investitor M-KZ Trebnje O umrljivosti za rakom so začeli razmišljati (zaradi vznemirljivih podatkov) tudi v domu starejših občanov v Kočevju* ki deluje komaj tretje leto. Stanka Žagar, glavna sestra v domu, pravi: »V našem domu starejših občanov smo ugotovili, daje med varovanci 5 odstotkov rakavih bolnikov, umrljivost za rakom pa znaša kar 20,4 odstotke, kolikor znaša tudi umrljivost zaradi pljučnih obolenj; največ umrlih v našem domu pa je zaradi obolenja srca in ožilja, in sicer 44,8 odstotkov. Zato sem začela raziskovati, koliko je raka-vih_bolnikov v občini Kočevje«. Žagarjeva je nato obiskala prof. dr. Vero Pompe-Kirn, pri kateri je dobila uradne podatke v Registru raka v SRS na Onkološkem institutu v Ljubljani. V obravnavanem petletnem obdobju od leta 1980 do leta 1985 je za občini Kočevje in Ribnica znašala incidenca raka (to je število na novo ugotovljenih primerov) skupno 492 (294 pri moških in 198 pri ženskah). Če preračunamo te podatke na 100.000 prebivalcev in jih primerjamo s slovenskim povprečjem, potem je znašala v teh petih letih incidenca raka pri moških v občinah Kočevje in Ribnica 389 (na 100.000 prebivalcev) v celotni Sloveniji pa le 288,5; pri ženskah v naših dveh občinah 254, v Sloveniji pa 249,1. V občinah Kočevje in Ribnica je torej v primerjavi s Slovenijo občutno več raka pri moških. Zanimivi so podatki, za katerimi vrstami raka ljudje najpogosteje obolevajo. Navajamo podatke za občini Kočevje in Ribnica: moški v naših dveh občinah najpogosteje obolevajo za rakom na pljučih — 26,1 odstotka (Slovenija 22,2 odst.), na želodcu 12,8 ' (11,8), prostati 12,4 odst. (7,8), na koži 5,6_(7,6), na danki 5,2 (5,8) itd. Ženske v občinah Kočevje in Ribnica (v primerjavi s Slovenijo) pa najpogosteje obolevajo za rakom na prsih — 19.1 odstotka (20 odst.), na koži — 15.1 odst. (10 odst.), želodcu — 9,5 Pore s nrlii °miteJa dobil dosti pod- °K Zg, naJ bi lanske Presežke Oni a^denlt osnovnim organizacijam kakšen ?V° 16 denarja ne bi porabile za zmeraj J?,ni beoPra>skl miting, je pa še obrača /-i J Prav- presežke članarine banke! anslV0, k' J'b je ustvarilo, kot pa !an'zacikD7tE i"1? DA — Osnovna or-'rebnieJ t- v f-aboda-tozda Temenica (apriorkt * 5leje ,le tr' člane, zavrača a°ve0r>7i? '(ditev o neaktivnosti nji-2k i u k' so ga zasledili v gradivu o*, niepn abodova tr°)ka izreka OK ZK "fetode a fmu sekre'arju kritiko za take l ZK nicrf a’ sai P° njihovem forumi tudi a°va dni-Sarni seb' "amen, ampak je nji-•-baz0„ K,zost' da vsaj malo pridejo v slišali ,vi a takole stališče Labodovk smo moral; o3ev,,z ust člana OK ZK. da bi ukiniti ,iU s 'remi člani kratkomalo firmi se i [Ug!pa se je spet vprašal, v kateri ZK zaserl i nb kai spremenilo, če je OO avke kor’ Pa čepra* gre za vodilne de- TREBNJE — Kmetijska zemljiška skupnost občine Trebnje je predlagala uvedbo agromelioracijskega postopka na območju Grič—Belišnja vas, to je v delih katastrskih občin Štefan, Knežja vas, Občine, Grič in Korenitka ter na območju Jelševec, to je v delu katastrskih občin Jelševec, ki zajema območje vasi Jelševec, Mirna vas, Cikava, Velika Strmica in Čužnja vas. Zemljišča na agromelioracijskih območjih so z družbenim planom občine Trebnje trajno namenjena za kmetijsko Za izvedbo agromelioracij na območju Grič — Belišinja vas, ki obsega 210 ha kmetijskih zemljišč, seje izreklo 62 lastnikov, ki posedujejo na tem območju 187 ha zemljišč, to je 89 odstotka površin. Po predračunu bodo stroški te melioracije znašali 403 milijone dinarjev. Za izvedbo agromelioracij na območju Jelševec. ki obsega 270 hektarjev kmetijskih zemljišč, pa se je odločilo 65 lastnikov, ki imajo 224 ha zemljišč, oziroma 83 odstotka površin. Po predračunu bodo stroški te melioracije znašali 527.000.000 din. pridelavo, agromelioracija teh zemljišč pa je v skladu srednjeročnim občinskim družbenim planom do leta 1990. Tudi zato delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela trebanjske občinske skupščine niso imeli nikakršnih pomislekov ob sprejetju odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka. Med agromelioracijo bodo odstranjevali kamenje in grmovje, izravnavali nastale jame, urejali poti, založno gnojili in uvajali donosnejše kulture. Lastniki in uporabniki zemljišč morajo sami posekati in odstraniti grmovje, odstraniti izruvano kamenje, zasuti nastale jame in uporabljati zemljišče v skladu z investicijskim programom izvedbe agromelioracij. Investitor del za izvedbo agromelioracije na območju Grič — Belšinja vas in na območju Jelševec je M-Kmetijska zadruga Trebnje, ki bo od Zveze vodnih skupnosti Slovenije dobila denar za 90 odstotkov predračunske vrednosti te pomembne naložbe, medtem ko bodo prispevali lastniki oziroma imetniki pravice uporabe teh zemljišč le za desetino vseh stroškov. P. P. pridobitev le-tega pa osnovati ustrezen šolski sistem. Podpredsednik skupščine Zveze obrtnih združenj Slovenije je ob slavnostni otvoritvivdoma obrtnikov poudaril, da se s tem Črnomaljci pridružujejo večini slovenskih obrtnih združenj, ki že imajo domove. Zavzel seje, da bi zasebništvo postalo enakopravno družbenemu sek-toru, vendar bo potrebno storiti še marsikaj, da se bo razvoj obrti zares razmahnil. Na slovesnosti so razdelili najzaslužnejšim članom združenja in številnim drugim, ki so pomagali pri delu, priznanja in plakete, v domu pa so odpli razstavo, na kateri je svoje delo in izdelke predstavilo 74 obrtnikov. M. B.-J. odst. (8,6), na jajčnikih — 7,5 (5 odst.), pljučih — 6 odst. (4,2), na danki — 5 (5,6), na vratu maternice — 4,5 (7 odst.), na telesu maternice — 4,5 (7 odst.) itd. Najobčutljiveša je razlika pri raku na pljučih in prostati pri moških. Tega raka je v kočevski in ribniški občini daleč največ in občutno več kot v celotni Sloveniji. Pri ženskah pa je v naših dveh občinah nadpovprečno veliko raka na koži; na vratu in telesu maternice pa ga je celo občutno manj, kot je povprečje za Slovenijo, nekoliko manj ga je tudi na prsih. K temu je gotovo pripomoglo tudi prosvetljevanje žensk pred leti. Na vprašanja, kateri so glavni vzroki za rakovo obolevnost nasploh in v Kočevju posebej ter kako naj bi ukrepala posameznik in družba, da bi bilo teh bolnikov manj, poudarja prof. dr. Vera Pompe-Kirn, da raka povzročajo predvsem razne človekove razvade in onesnaženo okolje. Kajenje in alkohol sta najpogostejši vzrok za raka na pljučih, na mehurju, v grlu, žrelu, ustni votlini in požiralniku. Alkohol pa je tudi med povzročitelji raka na jetrih, želodcu in MI ZA STRANKE, DRUGOD PA PROTI NJIM RIBNICA — Pred kratkim je obiskal Ribnico Enzo Carboni, prijatelj iz pobratene občine Arcevia v Italiji. Domačini so ga zaprosili, naj jim pove o italijanskih izkušnjah z večstrankarskim sistemom. Odgovoril jim je, da so njihove izkušnje take, daje v Italiji strank in strankic preveč ter da bi bilo bolje, ko bi imeli največ trimočne stranke. V nadaljevanju pa je povedal še o strankah v Evropi. Pri tem je poudaril, da se Evropa združuje in gre vse v to smer, da bodo stranke v Evropi vedno manj pomenile. Pomembni bodo le gospodarski in družbeni interesi. Z našimi strankami in zvezami torej spet krepko zaostajamo za Evropo. O strankah in zvezah pa bodo v Ribnici z Arceviani še govorili, gotovo tudi ob bližnjem prazniku občine Ribnica, 26. marcu, ko vsako leto obišče Ribnico tudi delegacija te italijanske pobratene občine. J. P. GORI TAKO IN DRUGAČE KOČEVJE — Občasni požari na travnatih površinah v okolici Rudniškega jezera v Kočevju povzročajo okoliškim gasilcem vrsto nevšečnosti. Že vrsto let si prizadevajo, da bi bil izdelan načrt za uporabo tega zapuščenega zemljišča. Prizadevanja pa so brez uspeha. Tudi sestanek leta 1987 s predstavniki delovnih organizacij, ki razpolagajo z navedenim zemljiščem, ni rešil te zadeve. Navzlic dogovoru ni bil izdelan načrt varstva pred požarom. Letos je bilo že več požarov, a so jih gasilci pogasili. Ti menijo, da bi bil čas, da se to vprašanje spravi z dnevnega reda. Po vsej verjetnosti zadeve ne bo rešil pred dnevi na osem naslovov poslani dopis požarnega inšpektorja občinske inšpekcijske službe. Pristojni bi po več kot desetih letih razprav že morali nekaj ukreniti z navedenimi površinami. Ce ni druge rešitve, naj ta zemljišča oddajo zasebnikom. OKROGLA MIZA O ŠTIPENDIRANJU TREBNJE — Občinska konferenca ZSM in izvršni sevt SO Trebnje prirejata v petek, 24. februarja, ob 16. uri v prostorih sejne sobe občine okroglo mizo o štipendiranju in zaposlovanju. Vabijo vse štipendiste, da se je udeležijo. Stanka Žagar, glavna sestra v Domu starejših občanov Kočevje. žolčevodih. Splošno navodilo za preprečevanje raka bi torej bilo: opustiti kajenje in čim manj piti, se bolj posvečati rekreaciji, hoji v naravi in sploh zdravemu življenju. Se vedno pa ni raziskano, zakaj je v Kočevju in Ribnici toliko več raka med moškimi in kaj ga povzroča, zato je tudi težko svetovati, kaj je treba upoštevati poleg že splošno znanih napotkov za zdravo življenje. Natančnejši odgovor pa bo lahko dala le podrobnejša raziskava in študija o tem. JOŽE PRIMC Največ zdravniki Skupni dohodek je prijavilo 14Trebanjcev TREBNJE — 14 Trebanjcev, od tega 5 zdravnikov, je pri občinski upravi za družbene prihodke vložilo napovedi za skupni dohodek občanov za leto 1988. Največ dohodka je prijavil direktor in zdravnik (42.285.320), sledi zdravnik (38.607.061), zdravnica (29.581.834), vodja delovne skupnosti, pravnik (27.659.680), zdravnik (26.711.953), direktor, magister ekonomije (25.357.814), direktor (24.105.200) direktor (23.147.632). upravnik, diplomirani pravnik (23.690.075), zdravnica (23.689.376), sodnik, diplomirani pravnik (22.441.977), diplomirani inženir (21.114.956), vodovodni inštalater (21.186.081) in delavec na teritorialni obrambi (20.845.295). DOLENJSKI UST m II IZ NKŠIH OBČIN rsm lOiiil IZ NKŠIH OBČIN Opekarna uvaja nove izdelke Stotnija delavcev kolektiva Opekarna — Rudnik snuje razvoj izključno na domačih surovinah, na peskih in glinah — Kmalu spet strešna opeka BREŽICE — Opekama — Rudnik, do letos dislocirani tozd anhovskega Salonita, zdaj posluje kot samostojna delovna organizacija, kar je za kolektiv bolj racionalno. Že doslej so izdelke razvijali in izpopolnjevali sami s svojimi strokovnjaki v želji, da bi čim bolje izkoristili surovine, ki jim jih daje narava, in jih prodajali oplemenitene in predelane. Poslovnim partneijem, gradbenim in drugim strokovnjakom sojih 16. februarja predstavili v Zdraviliškem domu v Čateških Toplicah. Za goste so pripravili priložnostno razstavo celotnega proizvodnega programa in jih nato ustno in pisno seznanili z mnenji pristojnih inštitutov. Kupci so doslej poznali Opekarno-Rudnik po silikatnih zidakih za oblaganje fasad, po cepljenih fasadnih zidakih, navadnih in modularnih blokih ter po gramozu, kremenovem pesku, opekarskih, lončarskih in keramičnih Res vsi enaki? Sevniški obrtniki nameravajo sprožiti ustavni spor SEVNICA — Sevniško obrtno združenje se bori za to, da obrtniki ne bi bili tudi po črki zakonov postavljeni v podrejen položaj. Tako so sevniški obrtniki dali Zvezi obrtnih združenj Slovenije kar tri pobude, da bi ta sprožila ustavni spor oziroma spremembo predpisov. Pri prvi pobudi gre za to, da bi sprožili ustavni spor zoper uvedbo posebnega prometnega davka na storitve zasebnih avtoprevoznikov. Zvezni izvršni svet je namreč v začetku tega leta uvedel poseben prometni davek v višini 5 odstotkov na storitve avtoprevoznikov zasebnikov. Ti morajo davek obračunavati in odvajati od storitev družbenemu sektorju in občanom. Obračunavanje posebnega prometnega davka postavlja zasebne avtoprevoznike v pra vno in ekonomsko neizenačen položaj. Sevničani menijo, da je protiustaven tudi sedanji sistem obračunavanja osebnih dohodkov za obrtnike. To pojasnjujejo s tem, da je obrtnik samostojen gospodarski subjekt, o njegovi pravici do osebnega dohodka pa odločajo v skupščini skupnosti pokojninsko-inva-iidskega zavarovanja, kar je pravno in organizacijsko nezdružljivo s samostojnostjo obrtnika kot gospodarskega subjekta. Ekonomsko je takšno odrejanje osebnih dohodkov obrtnika nesprejemljivo, ker je v pogojih visoke inflacije določen v fiksnem znesku za vse leto vnaprej brez revalorizacije. Poleg že omenjenih dveh pobud, da bi na Zvezi obrtnih združenj Slovenije sprožili ustavni spor, pa sevniško obrtno združenje daje odboru za ekonomiko pri zvezi, naj na osnovi obstoječih predpisov o revalorizaciji osnovnih sredstev in obračunu amortizacije prouči celotno problematiko in da republiškim organom pobudo za spremembo predpisov. Sevničani so prepričani, da so predpisi o revalorizaciji in obračunu amortizacije od osnovnih sredstev za obrtnike izrazito diskriminacijske narave. P. P. Fiat buri duhove Zakaj nov avto? Nemalo ogovarjanja in tudi ogorčenja je med Krčani vzbudila vest, da si je izvršni svet omislil nakup novega službenega avtomobila Fiat croma, ki naj bi ga tam imeli tudi za potrebe Formaglas, nove tovarne v ustanavljanju. Sodu pa je izbila dno predvsem ugotovitev, da so člani izvršnega sveta potrdili nakup avtomobila šele potem, ko je že bil v občinski garaži, poleg novega R-25. Čeprav se zdi, da bi morali člani družbenopolitičnih organizacij in občine vedeti, kaj se dogaja v hiši, in vse sporne zadeve razčistiti med sabo, je bilo na seji družbenopolitičnega zbora o avtomobilu postavljeno delegatsko vprašanje. Postavil gaje Cveto Bahč, sekretar občinske konference ZSMS Krško. Spraševal je, na podlagi katerega sklepa je bil avto nabavljen, koliko je stal in za kaj ga bodo na občini potrebovali. Predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik na vsa ta vprašanja ni mogel dati pravega odgovora. Zato je Bahč zahteval, naj se delegatsko vprašanje in odgovor nanj objavi v delegatskem glasilu Naš glas, kar predvideva tudi poslovnik skupščine. Bahč se namreč ni zadovoljil z odgovorom v obliki sarkastičnega vprašanja, češ kaj bi bilo, če bi v vsaki tovarni morali takole odgovarjati glede nabave osnovnih sredstev. glinah. Gradbincem in trgovini so tokrat ponudili novost, fasadne plošče za toplotno izolacijo, ki so se pri preskusih dobro obnesle in zato dobile ugodno oceno Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Gradbeni in tehnični material prodaja Opekarna na debelo in na drobno. Inovacijam posvečajo veliko pozornosti in za uvajanje nove proizvodnje dajejo veliko denarja. Opekarna je ena redkih organizacij v regiji, ki sije s svojimi pobudami za tehnične izboljšave in iskanje novih programov znala zagotoviti sredstva za razvoj nerazvitih območij oziroma krajevnih skupnosti, sredstva, ki jih zavod za zaposlovanje namenja za prekvalifikacijo delavcev in druge vire. Vso proizvodnjo snujejo na domačih surovinah. J. TEPPEY Proizvodni program nemeravajo še širiti in med drugim napovedujejo oživitev nekdanje opekarne. Na to jih navajajo surovine, ki jih imajo na pretek. Izdelovali bodo strešno opeko, po kateri je brežiška opekarna slovela daleč naokoli. Sami so razvili tudi odlično izolacijsko snov in gradbena lepila. NAREJENO SPROTI IZNIČIJO KOSTANJEVICA — Članom ribiške družine ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, ne samo zaradi turistov, ampak predvsem zaradi ljudi, ki tam živijo. Zagnani ribiči imajo letos za seboj dve očiščevalni akciji. Začeli so 29. januarja in nadaljevali 5. februarja na obrežju Lačnega potoka skozi Gornjo in Dolnjo Prekopo. Prihodnjič so se namenili čistiti bregove Krke od Mršeče vasi do Podbočja. Vse to delajo brezplačno in prostovoljno. Krajane, ki jim njihovo delo ni mar, opozarjajo, naj ne pljujejo v lastno skledo in naj ne mečejo nesnage v vodo, kot ponovno počnejo nekateri prebivalci Prekope. Če se bo to nadaljevalo, obrežje potokov in reke ne bo nikoli čisto in škoda je tudi papirja in časa, ki so ga brežiška, krška in novomeška občina potratile za odloke o varstvu Krke. OPEKARNA BREŽICE PONUJA NOVOSTI — Gradbinci so dobili v Čateških Toplicah popolne informacije o izdelkih iz njenega programa. Goste je zanimala odpornost proti mrazu in drugim vremenskim vplivom, ki so jim bili izdelki izpostavljeni med poskusi Zavoda za raziskavo materiala Ljubljana in drugih inštitucij. Na sliki (levo) v. d. direktorja Martin Preskar med razlago ob prihodu gostov na razstavišče. (Foto: J. Teppey) DEVETERICA PRIJAVILA DOHODEK SEVNICA — Občinska uprava za družbene prihodke Sevnica je prejela letos 9 napovedi davka od skupnega dohodka občanov za leto 1988, torej toliko od tistih, ki so zaslužili več kot 20.077.310 din. Na seznamu so trije zdravniki, dva družbenopolitična delavca in po en direktor, diplomirani strojni inženir, obrtnik in diplomirana ekonomistka. >4t Anica Šetinc Kmetice so prispevale za inkubator BREŽICE — Občinski aktiv kmečkih žena šteje 800 članic, vendar nas bo kmalu čez tisoč, ko se nam bodo pridružile še ženske z Bizeljskega in Pišečkega,« napoveduje predsednica Anica Šetinc. »Zimske in jesenske mesece si zapolnimo z izobraževanjem iz kmetijstva in gospodinjstva. Ženske si same izbirajo predavanja, ki jih najbolj zanimajo. Za letos imamo izobraževanja 160 ur. V programu imamo devet ekskurzij po Jugoslaviji in obisk kmetijskega sejma v Veroni, kjer bodo naše kmetice prodajale dobrote iz kmečke peči. Prodajno razstavo domačih jedi pripravlja aktiv v Sromljah. Povabljene smo tudi na kmečko ohcet v Ljubljano. Sodelovale bomo na Slovinovi prireditvi Vino-cvetje v Brežicah, za novo leto pa spet na sejmu v Ljubljani in na brežiškem živžavu. Za dan žena si bomo ogledale eno od kulturnih prireditev v Cankarjevem domu. Lani smo bile prvič tam in ženske so se tako navdušile, da te priložnosti ne bodo izpustile. Za take stvari jim ni žal de-naija, tudi za izlete, na katerih se kaj nauče, rade volje sežejo v žep. Na zadnjem srečanju v Brežicah smo mimogrede zbrale 84.300 dinarjev za inkubator, ki ga potrebuje za prezgodaj rojene otroke Univerzitetna ginekološka klinika v Ljubljani. Prav je, da to javno povem in jim izrečem zahvalo,« pravi Seti-nčeva, ki že od leta 1971 predseduje aktivu kmečkih žena. j.T. Pomoč oblasti v dobro ljudi Z novoletnega srečanja med predstavniki občine in verskih skupnosti v Krškem KRŠKO — Na trrdicionalnem novoletnem srečanju med predstavniki družbenopolitične skupnosti in verskih skupnosti, kije bilo preteklo sredo v krškem hotelu Sremič, so ugodno ocenili medsebojne odnose. Hkrati so duhovniki opozorili na nekatere težave. Predsednik krške občinske skupščine Zoran Šoln je v svojem pozdravnem govoru dejal: »Naša družba in družbenopolitična skupnost sta soodgovorni, da se odnosi z verskimi skupnostmi razvijajo v splošno družbeno dobro, prav tako pa morajo biti tudi verske skupnosti odgovorne vernikom in vsem ljudem, da skupaj premagujemo družbene težave,« je med drugim dejal Šoln. Potem pa je nadaljeval z orisom družbenih in ekonomskih razmer, ki so se v zadnjem letu še poslabšale. Dejal je, da so spremembe sistema po meri človeka nujne, vendar si te spremembe po Jugoslaviji različno razlagajo, očitno pa je, daje Slovenija v procesu demokratizacije najbolj napredovala. »Prepričan sem, da tudi slovenska Katoliška cerkev sprejema in odobrava proces demokratizacije, kije edina pot za premagovanje krize, in k temu lahko svoj delež prispevajo tudi verske skupnosti.« njimi je bil tudi predsednik OK SZDL Branko Pirc, pa so obljubili pomoč pri razreševanju zapletov. Branko Pirc je V imenu duhovnikov leskovške in videmske dekanije se je predsedniku Šolnu zahvalil Janez Zorko, dekan dekanije Videm. »V sedanjem trenutku nas marsikaj skrbi kot vse druge državljane, a hkrati pozdravljamo vsako pošteno, modro in jasno odločitev. Veseli smo skrbi za človeka in njegove pravice, ki so si že izborile prostor v javnem življenju. Zaupati moramo v etične vrednote, ki nas vodijo k evangeliju, k bogu in človeku. Tudi cerkev v Posavju občuti demokratizacijo, v kateri so možnosti za življenje v sožitju veliko bojjše. Odločno lahko rečemo, da nam ni do oblasti, z zavestjo skupne odgovornosti pa smo dolžni oblastem pomagati ohranjati pravičen red, ki bo v dobro ljudstvu, ki ga tudi mi vodimo,« je dejal dekan Janez Zorko. y »Strinjajo se z nami, a ne ukrepajo Poskus z Informacijami BREŽICE — Poskusi s tiskanim glasilom se niso posrečili, od razmnoženih tipkanih obvestil in drugih sestankov na pisarniškem formatu pa se predsedstvo občinske konference ŽSMS nadeja več odziva, več povezanosti z aktivi. Iz informacij naj bi bralci sproti zvedeli, kaj počno mladi v delovnih kolektivih, v šolah in krajevnih skupnostih, kaj pripravlja novega predsedstvo in kako sprejemajo v občinski skupščini, v Socialistični zvezi in drugod njihove predloge. »Do zdaj je bilo navadno tako, da so se z njimi strinjali, ukrenili pa zelo malo ali nič,« je dejal sekretar OK ZSMS Drago Ivanšek. »Največ pobud smo dali s področja kadrovske politike,« je dodal. »Zavzemali smo se za boljše štipendiranje in za zaposlovanje mladih strokovnjakov v domačem okolju. Za boljšo povezavo z združenim delom Drago Ivanšek predlagamo delovnim kolektivom, naj študentom ponudijo teme, ki bi jih ti obdelali v diplomskih nalogah, da bi se spoznali med seboj in navezali stike, kjer jih zdaj sploh ni. Dali smo tudi po bude za boljše varovanje okolja, za ureditev odlagališča odpadkov v občini, za zaščito podtalnice in zahtevali odgovor, zakaj novo črpališče v Glogovbrodu dve leti in pol po uradni otvoritvi še ne deluje.« Drago Ivanšek je omenil, da so predlagali drugačno razmejitev šolskih okolišev in protestirali proti krčenju šolskih programov, J. T. O ZDRAVSTVU KRŠKO — Delegati zbora združe- tudi v celoti sprejel kritiko duhovnikov zaradi pogreba leskovškega dekana Pregeljca, od katerega se ni poslovil noben predstavnik občine Krško ali ZZB NOV, čeprav je bil dekan udeleženec NOB. J. S. nega dela krške občinske skupščine so skupaj z delegati občinske zdravstvene skupnosti obravnavali položaj zdravstva v občini. V razpravi je bilo slišati precej kritičnih pripomb, pred zaključkom skupnega zasedanja pa so sprejeli sklepe, ki jih je predlagal krški iz- | vršni svet. POGOVORI V PRIJAZNEM OZRAČJU — Letošnje novoletno srečanje med predstavniki občine Krško in verskih skupnosti je minilo v prijetnem ozračju. čeprav so imeli duhovniki nekaj manjših pripomb na delovanje nekaterih ustanov. (Foto: J. Simčič) VODO BODO ZAPIRALI SEVNICA — Sevniška Komunala obvešča, da ukrepi za zagotovi- tev zadostnih količin pitne vode, ki smo jih objavili zadnjič, ne veljajo več, oziroma da bodo skušali v mestnem vodovodu zagotoviti vodo tudi krajanom v višje ležečih predelih v drugih časovnih obdobjih, kot so sprva napovedali. To naj bi dosegli z zapiranjem vode med 15.30 in 19. uro ter od 22.30 do 4.30. V tem času vode ne bodo imeli v naslednjih predelih mesta: stara Sevnica (Glavni trg, Cesta na grad, Drožanjska, Florjanska). Kvedrova (od Partizanavproti trgu), Prvomajska, Šmarje (Šmarska, Pot na Zajčjo goro, Dalmatinova, Kajuhova, Stanetova in Ribniki). Konec tedna ni bilo vode zaradi strojeloma v črpališču pri Stillesu. Vse spremembe bo Komunala sprotno objavljala po sevniškem radiu. Posavsko sadje na dobrem glasu Tradicijo je treba nadaljevati, zato bodo obnovili sadovnjake na Blanci in v Sevnici — Zastavljen je ambiciozen cilj: pridelati 500 vagonov sadja SEVNICA — »Gre tudi za prilagajanje sortimenta zahtevam trga, za sodobnejši način obdelave in povečanje pridelka na hektar,« je pojasnila direktorica tozda Proizvodnja sevniškega M-Kmetijskega kombinata inž. Martina Kritnik, zakaj se lotevajo obnove oziroma razširitve sadovnjakov na Blanci in v Sevnici. Gre za nadaljevanje koncepta palme- Duhovniki so opozorili na težave, ki jih imajo pri urejanju zemljiških zadev, z ljubljanskim regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine ipd. Predstavniki občine Krško, med te po zimski pozebi 1985, vedeti pa je treba tudi to, da so bili nekateri nasadi, ki so se umaknili novim, stari okrog 20 let. Z deli na 10 fia zemljišč na Čanju, to je v obratu Blanca in na 9 ha površin okoli Sevnice so pričeli lansko jesen, končali pa naj bi jih do letošnje spomladi. Mila zima gre sevniškim sadjarjem kar na roke, tako da so lahko večino del opravili že dosti prej, kot so predvidevali. Stotnija Moja dežela. Na Blanci bodo sadili predvsem znane sorte jabolk jonagold, gloster. idared, nekoliko manj pa red jonatan in zlati delišes. V Sevnici bodo pridelali novo sorto jabolk elstar na 3 ha, na 6 hektarjih pa bodo hruške, zvečine sorte vilja- Martina Koritnik, direktorica tozda Proizvodnje Novo v Brežicah^ NA PAPIRJU JE VSE LEPŠUj Strokovnjaku, ki sije flrefc! tev prometa skozi mestno sreaisce tev prometa skozi mestno sredi** vas čast, dokler je ureditev lepo za^ načrtih. Ko se v praksi pojav*)0 » ^ ustavljajo promet, pa bi avtorpn zagotovo padel na izpitu. Na ot*n enosmernega vozišča so doK— . ^« teni parkirani avtomobili in'tov0 oskrbo trgovin se zagozdijo v Nekaj je narobe. V mestii je vine, parkiranje časovno ni ni*1 ^ j no, ure za nakladanje in razklaOTr V[ pr« z no, ure za nakladanje in razi nedoločene. ..ranili VČASIH SE KAJ NAMENA IZGUBI - Tak očitek je bil a&U mači občini za okroglo mizo o dediščini in njenem varovanju ■7«„ i7o,.hilnaibiseW«*Z N' ječk vsen nepr Quii luml nedž skem muzeju. Izgubil naj bi se bil ^ obraložitvijo za prepoved gmdnJ m* močju Šentvida in Velikih M3'3 bi uničevali arheološkega bog35'. /j*) naj bi bila pristojne opozorila tu ,. cija, vendar ni zaleglo, zato so raj ; moženje in če tisti, ki 50J“* •"Au. dobili v upravljanje ali celo v las i, JA BI V KAL ALI nisi-. » — Delegati samoupravne stan j skupnosti mislijo drugače. HlS~. 40U moženje in če tisti, ki so jm P^jil domu v upravljanje au eciu. — - „ p, be, zanje slabo skrbijo, P01^ ^ 1 način, da jih bodo vrnili. Sta»°”£j skupnost jih je pripravljena P ' poskrbeti zanje od temeljev do s ^ z dvoriščne strani, ne le s proce j- ■ # bi bilo v njih zagotovo več sta manj pisarn. V času od 10. do 17. teB|3. ,pJ brežiški porodnišnici rodile: Nad ,,, iz Bregane — Aneto, Jasna Brdovca - Martino. Melita P tsraovca — Martino. . ov,-* Prigorja — Roberta, Sanja Ma^ Petro, Marta Kinkaj Obrežja Kamna Niko'. Manja Klem^ Čanja — Andrejo. Simonita R' Krškega — Nadjo. Marina r j Dobove — Martmo, Zinka Bob vškega — Andrejo, Ivica G»"* 7ToVcr Roka. Milica Glas iz Dol. L .jc. ................... . Brežic . Magdo, Božica Topolovec iz gjJ Kristijana, Jožica Bostele iz Zd®_^-anjl rino, Antonija Škvarč iz Skopic ^ gj Dražena Luketič iz Sav. Maro® Jet« I dro, Stanka Dvoršak iz BlatneSf ja, Fanika Beuc iz Krškega —1 jana Slamar iz Krškega — 7°______(čaB Josipa Percela iz Rozg. Bobovca Čestitamo! kdaj vsaj POVl den tu,i lenj: vod avte je šl žele se 1 kot nik, na; dos raz: lav Qu v[ ca, gal ko' pre lke si d li i: oct Ce lik Prt les m ko čle po Rt gk trt na sli hc sp oc Krške novice STARI MAČKI — V nekatefib M delovnih kolektivih so poml^01 . ‘ ■ In VZ.CII UOUCbCUllU III /»apOSll jjjgi/ ljudi, nekateri med njimi so sefi* zali pri svojem delu. Pomladih P • * di v TCP Djuro Salaj, vendar na s ^ bi, poseben način. Zaposliliis® fjr nekaj bivših direktorjev »z d nekaj Divsin aireiaorjcv ~ ^ ^ rektorja Tovarne pohištva iz ort■ j g | ja okrepitev v četici starih #J .— mačkov (baje so bili nekateri c j,i , ni) pa je Brane Musar iz Dela. pjj, hko pričakujemo napredek | a.ji Salaj, saj je znano, da so stan [ mazani z vsemi žavbami. :eS Seje zbora kraj g ti vs BURNE SEJE- ~j-; »ra-j I skupnosti so že od nekdaj znane ^ flruj burne, včasih pa tudi dolgovezne.^ z|as. je to neke vrste davek na demo ^ ] na demokratizacijo), ki so jo v J že udejanili. Zadnja seja Je, .tovec)* burna, sai ie delegacija iz KS Lesa ■, M tiran nikov iz občine, ker eden izjpe - .med ni bii najbolje pripravljen. Pn^gl^l da se bo zadeva rešila in bom j Z no poročali. . Ni DVAKRAT PREMISLIL J predsednik Slovenske kmečk . p j Krškem seje dvakrat premisiing ■ pa I didature za predsednika, nazad J pristal, da prevzame to težko,n ,jen,sn. nr\ rlr\l-5nr\ct IčtA II* bil 1^ J * nodolinost.Potemkojebilizvog^i pa štirikrat zahvalil za izvolite » zaupanje človeku godi«. Sevniški paberki tl VODA NAJVEČJA NOST-VsevečjeSevm^oV,. J (od5.do8.,od 11.00 p.«11-- ..e ure), kakor so obvestili uporau nega vodovoda po sevniškem pjj našem časopisu, ne more zajj?' Tjiji' movka in delno conferance. Vsekakor gre v sevniških nasadih za sortiment, ki je zelo zanimiv tudi za izvoz. našem časopisu, ne muic ,UInij' , vode. Čeprav je nejevolja ljudi r vendarle ni pravično, da bi zar. tff' trajne suše ves srd prenesli na P, , vodarjev. Zdaj, ko je konec "-’ Sevniški sadjarji računajo, da bodo na 120 hektarjih površin, ko bodo nasadi v polni rodnosti, pridelali okrog 500 vagonov sadja in se tako uvrstili med večje pridelovalce, O dobri kakovosti posavskih in tudi sevniških jabolk in hrušk pa gre že dolgo dober glas, tako da bodo sadjarji nedvomno nadaljevali to tradicijo. Samo za primerjavo omenimo, da so Sevničani lani načrtovali pridelek 270 vagonov jabolk, predvsem zaradi suše, delno pa tudi toče, ki je v sadovnjaku v Šentjanžu klestila kar dvakrat, pa so pridelali le nekaj več kot 100 vagonov sadja. Okrog 60 ton jabolk so tudi izvozili v Zvezno republiko Nemčijo. 1 vodarjev. z.oaj, ko je kuik*---Sevničanov ostalo brez kaplj'ce I je po svoje tudi najboljša šola va j bi bilo dobro, da bi se resnost' .^oN1 tam. kjer pomanjkanja vode sc .^tt> tili. Tako nas.bralci opozarjajo, ,yj I avtobuse še kar naprej pere, sum.-1 ^ I tajajo tudi vsi osebni avtomob' • teh dneh bleščijo po naših cesta • ,, RAZSVETLJAVA — Ko »V mo o varčevanju, spet ne n10rc e njti f | opozoril bralcev, da varčevm^ ^ jč vžJJvl/AJI 11 UlUILLt, Ufl ■ elektriki ne velja za vse. Tako L. niško javno razsvetljavo elektn . g / '., saj njene luči svetijo še t)a tek zjutraj. LJUBEZEN Vinogradnik' PgoI:< kdor ima ženo, rad jo pusti don13: ((ci- pa vzame s sabo. jo ima pa še raj vii( vinogradniki Društva dolenjsk'^ (J’ gradnikov- podružnice Sevnica^ ^ tanj zvečine pripeljali s sabo svoj tudi na sobotni občni zbor, b° * 6nf I da še po dolgih letih skupne h | usode tli precej velika ljubezen- p------------------------------- JI svet z orhidejo v srcu V Dolenjski galeriji se bo s slikarsko razstavo Podstavila Kolumbijka, ki, poročena s Francozom, že nekaj časa domuje v Novem mestu Pravijo, da ' N°v° MESTO JUHU, n c,oveško življenje mikavno pred- se „ zat0’ ,ker so njegove poti take ! r -.j-c___poti tako predvidljive. Tudi Maria Teresa Vumones Lopez de Dubreuil. Kolumbijka iz Bogote, si najbrž še do avnega ni mogla misliti, da bo ,.aJ domovala v Novem mestu, .aj Pohodno. Toda usoda jo je ezala s Francozom, ki je ugle-. n ln vpHven sodelavec v Renaul-■ m ko gaje ta firma poslala v do-0 metropolo za enega od avt' m" strokovnjakov v skupni ‘omobilski tovarni IMV-Renault, zel p3-vVf^a 7 mo^em- V mestu ob m Krki je hitro navezala stike in kn, n'"1 Prijateljem razkrila tudi nikaV - *la’ ^ 0 seje izkazalo, da ni „a *na začetnica, pač pa izdela-(j0 .-1, arka’ umetnica, ni bilo treba ra ' esed za dogovor o samostojni lavn V|: Določeno je, da bodo razs-s ikarskih del Marie Terese v nni°nes kopez de Dubreuil odprli ea, obif14’ 8alerij‘ v I^k.1 mar' sak “ ok|iskovalcem Dolenjske 'n drugim ljubiteljem li-Vn e aiT|etnosti na Dolenjskem že DreHa v vsaj v g'avnili obrisih Ike 3 j' ' siikarstvo te razstavlja-sirikfr vsem njegove značilnosti, li iz °!-iuJemo citirati nekatere mis-or P° peres dveh poznavalcev in enjevalcev njenega dela. Dr. Ivan .esar med drugim pravi: ».Tema- slika 0ve^k? telo postane v tem knmRt'iU sY.°jevrsten govor, oblika Qlov„,nikacije med univerzalnim Dn«!' °m, 'n P°sameznikom. Tako b„ Ja 16 0 v njeniit slikah beseda. skH u’naravo okoli sebe, planine Jf - m-ln t0 zato. da bi v njih slikaKi»Cl0VeŠka. ob*ičja- V teh hote ■ slvar>tvah prepoznamo J-enje, da se premagajo nasprotja, odstrln. razdvojenost. Ta nasprotja eros i/*3 V siikarstvu Marie Terese te n 0t osnovna določilnica celo-sveta °uVek -*e rtajsvetlejša svetinja Dn ’ ,sta v njem dialektično nem 23113 žaljenje in smrt. V misel- vse tuzemsko in eshatološko stremljenje človeške biti.« Umetnostni zgodovinar Luka Matijevič, kustos Dolenjske galerije, pa je zapisal: »Slikarski opus Marie Terese se deli na dva glavna cikla in oba dosledno izpričujeta njeno humanistično slikarsko poslanstvo. Če je prvi posvečen človeku, si v drugem izbere najvišje razvito rastlinsko vrsto — orhidejo... Ko seje Maria Teresa dokončno odločila zapustili Kolumbijo, je s ciklom orhidej kot simbolom svoje domovine želela izraziti globoko spoštovanje do vsega, kar jo je do tedaj povezovalo z rodno grudo. Vso svojo ustvarjalnost in domišljijo je usmerila v mikrokozmos, ki ga je videla v globini eksotične rože. Cvetovi orhidej so postali prizorišče. na katerem so ponovno zaži- nem navdih svetu slikarke je zemlja eros, za celoto. V celoti človek- svn!^ V'd' Preteklost in sedanjost co i ?°movme Kolumbije, pravimi‘P krivico na zemlji, večnost in Jivost, blaženost in trpljenje. Maria Teresa Quinones Lopez de Dubreuil vele pravljice, bajke in legende o predkolumbijskem El Doradii. Slikanje orhidej jo je popeljalo v fantazijski svet otroštva in mladosti, na robove deževnega pragozda, ki seji je trajno vtisnil v spomin.« Toliko za malo daljšo predin-formacijo o razstavi, ki bo v dolenjski galeriji na ogled marca in posvečena tudi dnevu žena. Glede na posebne okoliščine pa to ne bo samo zanimiv kulturni dogodek, ki bo prav gotovo pritegnil pozornost likovne javnosti Novega mesta, temveč bo precej več. Napovedi namreč pravijo, da se bo Dolenjska galerija na otvoritveni dan spremenila tudi v prostor za srečanja uglednih državnikov in predstavnikov poslovnega sveta. I. ZORAN V samostanu gre knjižnici bolje Valvasorjeva knjižnica lani kljub dvemesečni zapori (zaradi preselitve) dosegla boljši obisk in izposojo kot vsa leta predtem — Prirast knjižnega fonda — Ida Merhar: »Letos slabo kaže za nabavo knjig, ker ni denarja«_ KRŠKO — Valvasorjeva knjižnica, ki zadnjega pol leta domuje v preurejenih njej namenjenih prostorih kapucinskega samostana, je postala ena najbolj obiskanih kulturnih ustanov v krški občini. Skupine šolarjev gostujejo v knjižnici malone vsak teden pa tudi skupine odraslih iz Posavja in od drugod v njej niso redke. Knjižničarke imajo obiskovalcem kaj pokazati, poleg knjig na novih policah v posameznih sobah tudi časopisno čitalnico in študijsko sobo. Poseben mik pa pomenita samostanska knjižnica, ki hrani številne dragocene stare knjige in knjižne redkosti, ter galerija restavriranih starih slik kapucinskega samostana, ki so ji določili prostor povsem na vrhu zgradbe. Statistike o tem, koliko je teh obiskov in obiskovalcev, ne vodijo posebej, lahko pa postrežejo z natančnimi podatki o bralcih oziroma izposojevalcih knjig. Navaja jih tudi poročilo o delovanju Valvasorjeve knjižnice v letu 1988, ki pravi, daje lani od januarja do decembra to knjižnico obiskalo 23.196 bralcev oziroma so zabeležili toliko obiskov stalnih in občasnih bralcev. Izposodili so si več kot 60.000 knjig. Tako obisk kot tudi izposoja sta se lani zelo povečala, to pa še posebej po preselitvi knjižnice v zdajšnje prostore. Poročilo ugotavlja, da bi bil uspeh zagotovo še večji, če bi bila knjižnica odprta vse leto, ne pa samo deset mesecev. Zaradi preselitve ni delovala cela dva meseca. Minulo leto je bilo za knjižnico spodbudno tudi zaradi rekordnega prirastka novih knjižnih enot. Knjižnica je namreč pridobila kar 4153 teh enot, kar je znatno več, kot znaša dolgoletno povprečje letnega dotoka novih knjig in ostalega gradiva. Seveda je z nakupom Mali pregled Vovkovega slikarstva NOVO MESTO — Na upravi inšpekcijskih služb so v četrtek, 16. februarja, zvečer odprli malo retrospektivno razstavo slik novomeškega ustvarjalca Tonija Vovka. O avtorju in njegovem delu je govorila Marjanca Kočevar, ki je zrecitirala tudi dve Vovkovi pesmi, večer pa je popestril še Dolenjski oktet. Slikar je nato sam popeljal obiskovalce po razstavi in jim predstavil razvojno pot, po kateri je kot ustvarjalec krenil, od realizma prek postekspresio-nizma. poparta do krajinske abstrakcije. ki jo predstavlja njegov zadnji cikel Burjevci. V kletnih prostorih uprave inšpekcijskih služb so pred kratkim adaptirali manjšo dvorano, ki jo namenjajo tudi za kulturne prireditve. Vovkova razstava je že druga kulturna prireditev, v načrtu pa jih imajo še celo vrsto. pridobila le polovico omenjene količine. ostalo je prišlo v hišo v obliki darov. S tem se je knjižni sklad knjižnice povečal na okoli 35.600 enot. To je resda že lepo število knjižnih dragotin, še vedno pa fond znatno zaostaja za normativi in standardi. »Če bi hoteli zadostiti vsaj minimalnemu standardu, ki zahteva dve knjigi na prebivalca, bi moralo biti na naših knjižnih policah skoraj še enkrat več knjig, torej 56.400,« ugotavlja Ida Merhar. »Kdaj bo knjižnica lahko to dosegla, je nemogoče predvidevati, zlasti še, ker so se pogoji za nabavo knjig zelo zaostrili. Republiška kulturna VEČER LENČKE KUPPER TREBNJE — Jutri, v petek, 24. februarja, bo v prireditveni dvorani stare osnovne šole v Trebnjem koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora trebanjske glasbene šole. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bosta zbora predstavila pesmi koroške glasbene ustvarjalke Lenčke Kupper. Mladi pevci in pevke bodo nastopili ob klavirski spremljavi. Spremljajočo glasbo je za to priložnost napisal skladatelj Slavko Mihelčič. Prireditelji pričakujejo, da se bosta tega glasbenega večera udeležila oba povabljena ustvarjalca, Lenčka Kupper in Slavko Mihelčič. Mladim na stežaj odprta vrata l^Jet KUD Pavel Golia Trebnje — Kako naprej, o tem govori Zvonka Falkner k‘je te d • A*40 kratkomalo preskočimo »zgodovino« KUD Pavel Golia, li vsaj to 1 .obe*ezdo * 0 let uspešnega dela, moramo v telegrafskem slogu omeniti ru^., ’ , sta nastanek in prav tako nenehna rast tega kulturno-umetniškega zlasti z J1- s.neJe Povezana z zakoncem Jožetom in Zvonkom Falkner. In še Va, ki ie Polovico Falknerjev, saj je Zvonka od prvih dni na čelu društ- Wša lme 0 sPrva okrog 55 članov, danes pa jih šteje še enkrat toliko, dramsl,111 Pevski zbor, nonet Carmen. Gledališke ahnnmnie zdai omoer Poou 3 skup'na in filmska sekcija so V.mesTn 0 0dpravlJal1 kulturno mrtvilo bliske 23t,°se ie kfog privržencev lju-t novim U tUre zla8oma širil. Začeli so ni Pnjemi in kulturno ponudbo. Tri razstave Hgljanka Orača stau?meški slikar raz- »JjnVS __gkih stavbah — Novomeški dela J3nko °rač razstavlja svoja meStu v' na treb krajih v Novem slomi: razstavišču gostišča Pri Pritličij na,°J=led njegovi akvareli, v davka " obcinske stavbe, kjer so v tej t;l‘Ja,ln dru8e službe, tudi dela naris,r mkl'na bodn'ku v zgornjem Pščine0^ stavbe občinske sku-0račeve°bi-iLjUbldanski cesti pa Medtem i? ‘ke V olju in pastelu-'išču p ■ , smo 0 razstavi v gos- Poudarr'rS °nu že pisali 'n pri tem kazein! lzraat0 lirično noto, ki jo ludi7A 3kvarek — podobno velja na (T, ‘sle Oračeve akvarele, ki so . s ea v tako imenovani novi občini mo D finske skupščine) zapiše- Gledališke abonmaje zdaj omogočajo ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta. V filmski dejavnosti so priljubljene predstave za otroke oz. učence trebanjske osnovne šole. Prav tako enkrat mesečno od letošnjega februarja pridejo na račun tudi odrasli gledalci, ki jim bodo o svojem delu spregovorili tudi ustvarjalci filmov. To pa je že zametek filmskega gledališča. »Predvidevajo, da bo imel marca samostojni koncert Trebanjski oktet, v aprilu komorni zbor, maja plesna skupina Maja, junija mladinska dramska skupina itd. Iz te skupine je tudi T reban-jka Romana Salehar. ki je uspešno končala študij na AGRFT v Ljubljani in je obljubila pomoč pri režiji ter drugih rečeh. »Mladim in njihovim pobudam, alternativnim pogledom so v našem društvu na stežaj odprta vrata,« poudarja Falkneijeva. »Zavedamo se, da imajo mladi ogromno problemov, ne vedo. kam bi se dali, in te bi radi pritegnili, da bi se pokazali in dokazali.« P. PERC Lepota šumi kot slap Soče V novomeški SDK razs-tavlja slikarka iz Tolmina NOVO MESTO — Podatek, da je imela še ne 25-letna Jana Dolenc iz Tolmina v zadnjem letu, potem ko je junija 1988 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kar deset samostojnih razstav, pove, da gre za izjemno delavno likovno ustvarjalko. Dolenčeva se pogumno spoprijema z najrazličnejšimi motivi in izzivi, kijih ji ponuja življenjsko okolje. Zelo rada pa ima krajino, ne tisto v tradicionalnem pomenu, saj upodablja le izreze, lastne poglede na naravo. Vrsto motivov iz njenega domačega okolja, še posebej soških voda s slapovi in hudourniško strugo, je slikarka oblikovala v cikel, ki je že drugi teden na ogled v razstavišču v novomeški SDK (v Kandiji). Franc Zupan je v spremni besedi za zloženko, izdano ob tej razstavi, med drugim zapisal, da je realnost za Dolenčevo danes sicer pomemben pobudnik nekega miselnega in slikarskega procesa, da pa nam slikarka ponuja čisto svoje, lahko bi rekli nadrealistično videnje. »Ob vseh stilnih oznakah pa zaenkrat še vedno ostaja kot najpomembnejše spoznanje: lepota, ki jo je ustvarila, je samo logičen nasledek nekega vztrajnega hotenja in poštenega dela.« stavbj „U-Pa naj 0 lrelJ' razstavi (v i n: • vsern to, da olja in pasteli zna«,J potrjtijejo že od prej znane slil(ars.ostl'n kva''tete Oračevega doka:, Va' ‘ud'ta razstava namreč tiv jnJ"V’ k'jim krajina ni samo mo-V ‘n povod • mi5avljaJt ine vezi. I. Z. Povod, da ustvarjajo, ampak Thiselr>«V Z ni°,ud' čustvene in Zvonka Falkner: »Dolenjska naj bo odprt prostor za kulturno izmenjavo!« »Enkrat mesečno bomo skušali ob filmskih predstavah za mlade temu občinstvu predstaviti tudi domače ali tuje ustvarjalce s kateregakoli področja, pripoveduje Zvonka Falkner. »Ciklus pričenjamo 23. februarja z gostjo Dra-gano Trivundža, pogovor pa bodo vodili člani dramske sekcije Križemkraž. Ta skupina pripravlja tudi lepljenko Igrajmo se gledališče, ki sem jo priredila po delu Pika Marjana Marinca. Skušali bomo skozi vso sezono popestriti in obogatiti kulturni vsakdan Trebanjcev, in sicer tudi z nastopi naših skupin. Celoletna literarna šola Udeleženci se bodo na šestih seminarjih seznanili s staro besedno umetnostjo Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kije v minulih letih izvedel številne zanimive oblike izobraževanja za literate začetnike, za mentorje literarnih krožkov, za vodje literarnih skupin, za urednike literarnih glasil v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter za druge zainteresirane, se je letos odločil organizirati celoletno literarno šolo. Šolo si je zamislil kot izobraževanje v seminarski obliki, in sicer se bo od februarja do junija zvrstilo šest enodnevnih seminarjev, ki bodo z. enakim programom potekali v Ljubljani, Celju in Kopru. S to izobraževalno obliko želijo organizatorji rednemu pouku slovenskega jezika in književnosti na šolah dodati poglobljene informacije o Ijogatih tradicijah literatur in kultur, ki so pri nas večinoma manj znane. Udeleženci se bodo seznanjali s staro indijsko, afriško, his-pano-ameriško in antično kulturo, pri čemer pa bo poudarek na pisni in ustni besedni umetnosti ter s tem na vlogi besede v različnih delih sveta. Nekaj časa pa bodo posvetili tudi metodiki poučevanja književnosti in sodobnim metodam branja leposlovnih besedil. Prvi seminar, na katerem je Primož Pečenko predaval o vlogi in pomenu palijske literature v Aziji, je že za nami. Na naslednjem bodo udeleženci skupaj s predavateljico Martino Šircelj obravnavali afriško ustno izročilo. V obdobju marec — april bodo na seminarju pod vodstvom Tamare Ditrich obravnavali vlogo besede v stari Indiji, maja pa bo Matjaž Babič seminaristom predstavil položaj besedne umetnosti v antiki: v stari Grčiji in starem Rimu. V majsko-junijskem času bodo na zadnjem od predvidenih seminarjev govorili o metodičnem sistemu šolske interpretacije leposlovnega besedila. Razpravo o tem bo vodila predavateljica Boža Krakar-Vogel. I. Z. skupnost je svoj delež pri tem zmanjšala od 50 na 35 odstotkov, kar pomeni, da bi morala zdaj občinska kulturna skupnost prispevati za nove knjige kar 65 odstotkov potrebnega denarja. Glede na razmere, v kakršnih seje znašla kultura, in še posebej zavoljo neštetih nejasnosti v zvezi s financiranjem je težko karkoli reči v zvezi z letošnjo nabavo. O vsem drugem, kar bi knjižnica tudi morala imeti, od računalnika do najrazličnejših pripomočkov, pa si ob takšnem stanju, razumljivo, ne upamo niti razmišljati.« I. ZORAN PESMI ZA PRAZNIK KOČEVJE — V teh dneh. pred dnevom žena, je kočevska srednja šola izdala zbirko pesmi svoje dijakinje Romane Novak, ki obiskuje 4. letnik družboslovne-jezikovne dejavnosti. Vodstvo šole še do konca meseca zbira naročila po delovnih organizacijah, ŠTIRINAJSTKRAT NA ODER? PREČNA — Kot kaže, so se amaterski igralci iz tega kraja prav odločili, ko so za letošnjo gledališko sezono izbrali komedijo Miloša Mikelna Afera man-dragol, saj so povsod, kjer nastopijo, dvorane polne. Izjema je bila le Mirna. Doslej so nastopili že v Prečni, Straži. Dobu in Šentrupertu, še najlepše pa so jih sprejeli v Semiču. Jutri, v petek. 24. februarja, se bodo predstavili v Domu Edvarda Kardelja v Krškem, zatem pa jih čakata dva nastopa v novomeškem Domu JLA, povabili pa so jih tudi v Brusnice in na oder v Metliko. TUDI S PISANO BESEDO RIBNICA — Akademski slikar Bojan Gorenec si sam piše spremne besede za razstave in sploh večkrat zastavi pero, da spregovori o vprašanjih, na katera naleteva pri likovnem ustvarjanju. Je tudi soavtor posebne številke Problemov, posvečene likovnim vprašanjem. Svoja nova razmišljanja o tem bo predstavil jutri, v petek, 24. februarja, zvečer v galeriji v Miklovi hiši. USPEŠNO GOSTUJEJO MIRNA PEČ — Mimopeška gledališka skupina uspešno gostuje z Nušiče-vim Pokojnikom v krajih dolenjske in posavske regije. Igralci imajo za seboj že blizu deset nastopov, pred njimi pa so še nova gostovanja. Ob koncu tega tedna bodo Nušičevo komedijo predstavili v Trebnjem, po 10. marcu pa tudi v Novem mestu. Posavski muzej za 40-letnico Junija nared še trije pro-stori za zbirke BREŽICE — Februarja pred 40 leti je slikar Franjo Stiplovšek pripeljal v Krškem uskladiščene muzejske predmete v brežiški grad in 26. junija so odprli prve zbirke v šestih sobanah. Do jubileja bodo poskušali v Posavskem muzeju, ki seje medtem razširil v obeh nadstropjih, dokončati tri dodatne prostore za nove zbirke. V jugovzhodnem delu prvega nadstropja nameravajo po izjavi ravnatelja prof. Marjana Gregoriča najprej zaključiti restavriranje štukature pred slavnostno dvorano. Potem bodo v novem delu uredili muzejsko zbirko z mestnimi znaki in dokazi mestne samouprave, numizmatičnimi primerki, sakralnimi predmeti in glasbili. Predstavili bodo tudi zbirko orožja. Do konca leta naj bi zagledal beli dan zbornik Posavje II, če ne bo kakih zapletov pri financiranju. V njem bodo prispevki o salzburški posesti v Posavju, o srednjeveških novicah, o narodnostnih bojih v Posavju, o NOB, o 50-letnici Tovarne papirja v Krškem, o ekologiji, o gradbeni zgodovini gradu Brežice, o Posavcih v avstroogrski in jugoslovanski mornarici ter študentih dunajske univerze iz Posavja. Za slovesnost ob obletnici bo junija razstava o delu muzeja ter večja likovna razstava. Muzej bo takrat prvič podeljeval priznanja. J. T. GRUMOVO NAGRADO DOBIL DRAGO JANČAR KRANJ — Tu so na tradicionalnem, že 19. tednu slovenske drame podelili Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega leta. Nagrado je dobil pisatelj in dramatik Drago Jančar za delo Zalezujoč Godota. Podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Žakelj je na slavnostni podelitvi med drugim dejal: • Podatek, da se v Sloveniji letno napiše 30 dramskih besedil, je presenetljiv. Prav tako razveseljuje delež slovenskih gledališč v jugoslovanskih umetnostnih iskanjih.« kultura in izobra- ževanje Kako je videti kulturni utrip v Kočevju? Prebuja na več pod-___________ročjih____________ KOČEVJE — Zdajšnji kulturni utrip v kočevski občini vidi Dragica Gornik, predsednica skupščine občinske kulturne skupnosti, tako: Zgledno dela mlado KŠD v Fari, zlasti pevska in folklorna sekcija tega društva. Zelo uspešna je delavska godba v Kočevju, ki je v kratkem času temeljito prenovila prostore in ustanovila več sekcij, v katerih dela okoli 250 mladih in starejših članov. Kočevski kino je uvedel filmsko vzgojo, filmsko gledališče, abonmaje, prireja predavanja, kulturne in naravoslovne dneve in tesno sodeluje s šolami. Tudi knjižnica ni več samo izposojevalnica beril, ampak tudi vzgaja, izobražuje in obvešča krajane. Zanimanje za branje se v Kočevju povečuje. Podobno je v Osilnici, Fari, Podpreski in kočevskem domu starejših občanov, kjer so izposojeva-lišča knjig. Pohvaliti velja gradbeni odbor za obnovo cerkvice na Trati, pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika. Zdaj jena vrsti obnova zlatega oltarja v tej cerkvici, ta dela pa financirata republiška in občinska kulturna skupnost. Kulturna skupnost Slovenije bo sodelovala tudi pri obnovi Seškovega doma, kije že razglašen za kulturni spomenik. V domuje tudi muzej, ki pa ima premalo prostorov za prikaz najrazličnejših dejavnosti. Zato še ni moč urediti stalne etnološke, lovske in arheološke razstave pa tudi še ne razstaviti zbirke grafik, ki jih je muzeju podaril akademski slikar Božidar Jakac in so zdaj shranjene v tre-zoiju kočevske banke. Veliko dela čaka tudi Zvezo kulturnih organizacij. Odločili so se več narediti za izobraževanje gledališčnikov, lutkarjev in literatov. Žal nikakor ne more spet zaživeti delo v literarni sekciji in tudi delovanje likovnikov ni več takšno, kakršno je bilo pred leti. Se naprej pa bodo negovali ljudsko in umetno pesem, kar sicer sodi v dejavnost noneta Rog, moškega pevskega zbora Svoboda in zbora mladih pri Zvezi kulturnih organizacij. Veliko narede za obisk kulturnih prireditev tako imenovani kulturni animatoiji v delovnih organizacijah. J. P. Krška miniaturka »Drobci ljubezni« za slo-venski kulturni praznik KRŠKO — V Krškem se že nekaj časa dogajajo slovensko pomembne obrobne založniške stvari. O dveh pesniških slikanicah za otroke, ki ju je izdal Literarni klub Beno Zupančič, smo že poročali, tokrat pa imamo pred seboj drugačno knjižno novost. Gre za v ijavo umetno usnje vezano miniaturko Drobci ljubezni, drobno knjižico s pesmimi članov Literarnega kluba Beno Zupančič in drugih posavskih ustvarjalcev, ki seje pojavila pred kratkim v dneh proslavljanja slovenskega kulturnega praznika. Knjižica prinaša izbor ljubezenske lirike, kije bila že objavljena v Literarnih listih in Posavskih srečanjih. Avtorji pesmi v tem izboru so: Vida Fritz. Asta Malavašič, Drago Pirman, Domenika Korošec, Vidka Kuselj, Maja Malavašič, Jure Koritnik, Bojana Kopina, Silvo Mavsar in Franci Jevševar. To je obenem prvi poskus tematske izdaje sodobnega pesniškega ustvarjanja v Posavju. Prvi odmevi so ugodni, in če poskus sodimo po njih, je izdaja miniatu-rke dosegla svoj namen. Knjižica Drobci ljubezni je plod skupnega dejanja Literarnega kluba Beno Zupančič in (nove) agencije Opus iz Sevnice. Izšla je kot prva knjižica zbirke Mini opus, ki jo ureja Silvo Mavsar. Izdajatelji so k sodelovanju pritegnili slikarja in oblikovalca Tonija Vovka iz Novega mesta, ki je dal knjižici, prvi krški miniaturki, zunanjo in notranjo grafično podobo. I. Z. DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Obrnite se na pravega človeka! Smem upati v nestrankarsko SZDL? Mislim, da je treba SZDL ohraniti, vendar ne kot krovno organizacijo, temveč kot neapriorni politični prostor, kot demokratično politično areno Koga naj bo sram Mirenska kultura V dvorani, v kateri so nastopili igralci KD Prečna z Miklovo Afero mandra-gol, nas je bilo 28 in zaradi tega je ena študentka z zgroženim polšepetom zaupala kolegici, da jo je sram. Vendar, prosim vas, takle polšepet ne more biti niti približno resen namig za kakršnokoli sodbo o Mirenčanih. posebno še, ker nam je vsem znano, da študentarija nima nobenega pravega spoštovanja do tradicije. Poleg tega, kako naj neka študentska usmerjena glavica ve, daje 18. ura ob sobotah najbolj neprimeren čas za tešenje kulturne lakote Mirenčanov. (Neprimerne so sicer tudi druge ure in dnevi, vendar je sobota ob omenjeni uri, kot ste se prepričali, vedno korak v prazno.) Kako naj ve, da razne vodilne krajevne strukture, ki se na sestankih z obračajočimi očmi in zadnje čase tudi z dvignjenim kazalcem sprašujejo, zakaj se na Mirni nič ne dogaja? Te strukture pravzaprav pogrešajo tiste vrste kulturnih dogodkov, na katerih bi se lahko pokazale v družbi s še višjimi strukturami. Tak dogodek bi bil, če bi vi, amaterji iz dramske skupine K D Prečna, pripeljali s seboj kakšnega čisto ta pravega generala in ministra. Eh. potem ja, potem bi se v dvorani kar trlo struktur! Kako naj ta glavica ve, da se na primer vzgojno-pedagoške strukture že nekaj let intenzivno ubadajo s preživetjem, da jim zmanjkuje časa celo za otroke? Kako naj ve, da nekakšna amaterska dramska skupina, ki vlači po odru nekega Mikelna (ali ni to sezedelejevski politik?) sploh ne more vznemiriti? Morda bi vznemirila tudi s tem, če bi bila predstava recimo v ponedeljek od 10. ure — 10.45. Sicer pa se vsa Mirna ukvarja z razno črno, sivo in tja do rahlo vijoličasto ekonomijo. Tako težko pris-luženih denarcev ne morejo Mirenčani kar tako zapravljati za neko Afero mandragol. S tem v zvezi so izjema upokojene', posebno tisti z beneficirano delovno dobo, ki so se že v času službo-vank v državni službi toliko najedli kulturne hrane, da sedaj upravičeno abstinirajo. Vidite, če bi na vse to pomislila tista študentka, bi bila ponosna, da se nas je v dvorani zbralo kar 28. P. S.: To, da so nas z uprizoritvijo obogatili in da smo v komediji dobili odgovore tudi na zgornje sitnosti, je že druga zgodba. STANE PEČEK Ko bi se pred letom dni obrnila na p ra rega člo veka, tega zapisa danes ne bi bilo. O tem sem se prepričala pred nekaj dnevi. Hotela sem namreč dobiti neko knjigo. V pojasnilo naj povem, da je bil edini podatek o knjigi, ki sem ga imela, le naslov. Najprej sem poskušala v Pionirski knjižnici, vendar zaman. Bila sem prepričana, da jo bom dobila v Študijski knjižnici. Razočarana sem misel na to, da bom knjigo kdaj dobila v roke, opustila. Želja pa je še vedno tlela v meni. Svojo težavo sem nekega dne, ko mi tudi v Ljudski knjižnici niso znali ustreči, zaupala prof. Bačerju. Ne samo da mi je podrobno razložil, kako bi prišla še do ostalih podatkov, o avtorju knjige, datumu izida in imenu založbe, ampak mi je le podatke čez nekaj ur sam sporočil po telefonu. Da je Študijska knjižnica ustanova, ki je dolžna poiskali interesentu željeno knjigo ali pa ga vsaj usmeriti tja, kjer jo bo dobil, ni treba posebej poudarjati. Knjigo sem končno dobila r> Ljudski knjižnici. Ne gre toliko za knjigo, gre za to, kako nemočni smo neknjižničarji pred knjižničarji Da o kakšni pomoči kot človek človeku sploh ne govorimo. Pra v nasprotno me knjige učijo že dolga leta. Kot i’ posmeh pa berem prav v tej knjigi: »Če te napake iz preteklosti ne izučijo, si do smrti obsojen, da jih ponavljaš.« M. L. Novo mesto Ob nedeljskem prebiranju tednikov meje nekaj misli in ocen zmamilo k priložnostnemu zapisu, ki ga izročam uredništvu v sprejem in bralcem v presojo. Dotika pa se dolenjske duhovne podobe. Ta naj bi bila po nekaterih znamenjih (trganje plakatov pred Ruplovim prihodom na novomeško katedro javnih pogovorov, maloštevilna prisotnost predstavnikov uradnih političnih teles, ki bojda zato ne prihajajo, ker so navajeni sedeti v prvi vrsti) duhovno enolična. pravoverna, provin-cionalno teroristična. Nasilno odstran- nihče silil v prvo vrsto, čeprav bi lahko; kako je bilo pri drugih povabljencih, ne vem, toda na pogovore, predavanja, diskusije, razstave, predstave in tako naprej Dolenjci menda hodimo kot občani in le malokdaj nekateri tudi po službeni dolžnosti. Smo, o tem sem prepričan, v večini tisti, ki si ne damo vzeti svojega civilnega življenja in osebnih pravic, da si sami izbiramo in odbiramo osebni in skupni duhovni prostor. In moram reči, daje ta na Dolenjskem za vsakogar lahko kar bogat, duhovno prav nič enoličen. Samo v jevanje javnih obvestil res ni spričevalo zrelosti in kulturnosti. Z Ruplom, ki o slednjem piše v sobotni prilogi Dela, se človeško prizadeto strinjam, saj osebni ali skupinski politični vandalizem ali kakršnakoli prostaška objestnost nikdar ni bila v prid svobodi in napredku. Kdor koli je to počenjal in zaradi česar koli je to storil, naj ve, da s tem sramoti dolenjsko duhovno in politično življenje! O abstinenci na katedrskih razpravah, kijih prirejata sociološko društvo, katerega član sem, in mladinska organizacija, ne bi zgubljal besed, saj za lase privlečena razlaga (prebral sem jo v Dolenjskem listu — intervju z organizatorji), zakaj predstavnikov uradnih političnih teles ni. ne dosega tistega strokovnega ali hipotetično teoretičnega nivoja, da bi bila vredna večje pozornosti. Taje zgolj infantilna politikantska puhlica, nevredna celo manj kultiviranega duha! Recimo: pri Stanovnikovem obisku sem videl mnoge vidne uradne Dolenjce. ki so brez zadrege ali občutka prizadetosti na hodniku in stopnišču vztrajali v poslušanju, ob Grmičevem obisku ni HALO, DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 16. in 18. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. Dovolj je že eksperimentiranja Splošno srednjo šolo imamo (tudi v Črnomlju) — kaj pa sedaj? • Ne zanima ga kritika stanja, ker živi t' blagostanju. K zmešnjavi glede razpisa za novo šolsko leto so precej prispevale tudi različne informacije sredstev obveščanja. Nekateri so zatrjevali, da je B-smer v naravoslovni usmeritvi namenjena le 6 izvzetim šolam od južne strani Gorjancev, vinorodnega Ljutomera, do hribovskega Tolmina. Na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije so nekateri delegati opozarjali, da nas nekdo posiljuje s tem programom in da ni bilo predhodne širše javne razprave. Hvala bogu in sreča za slovenski narod, daje ni bilo. saj bi tudi ta program lahko postal poligon za bitko strok, kjer bi zmagal močnejši in vztrajnejši. Ravno zaradi tega smo morali preboleti že nekaj hudih otroških bolezni, med drugimi OTP in specialno usposabljanje učiteljev samoupravljanja. Ne dolgo nazaj je ta stroka zaradi zmanjšanega fonda ur zagnala vik in ZLATA MARIJA IN FRANC KOVAČ — V soboto, 19. februaija 1939, sta se v farni cerkvi v Šmihelu vzela Franc in Marija Kovač iz Bršljina, minulo soboto pa sta, natanko po petdesetih letih, v otoškem gradu zakon potrdila z zlato poroko. Franc se spominja, da takrat ni bilo tako spomladansko in sončno vreme, snežilo je, da so se svatje komajda otepli snežink. Jubilantoma seje v zakonu rodilo 6 otrok, danes pa imata 15 vnukov in enega pravnuka. Vsa leta sta živela v Bršljinu in Franc je daleč naokoli poznan kot dober mizar. Danes gaje za obličem in žago že zamenjal sin. (Foto: J. P.) krik, da bo ta ukrep imel hude posledice za celotno družbo. Mislim, daje imelo hujše posledice dejstvo, da se stroka ni znala pravočasno pripraviti na nove razmere. Kdo se bo tem učiteljem oddolžil za vse muke. ki sojih morali prestajati ob poučevanju tega predmeta? Se vedno nas malo žuli obramba in zaščita z vsemi taktikami boja proti zunanjemu sovražniku, ki ga pa ni in ni. Ena od velikih pogruntacij je bila tudi informatika. dokumentalistika in arhivistika pa bibliotekarstvo. Tudi Zavod za šolstvo SRS je odmeril tem novim predmetom, delovni praksi ter proizvodnemu delu veliko svoje dragocene pozornosti, zlobnež bi trdil, da celo več kot matematiki. Ko smo vse to preboleli v veliko škodo učencev, zapravili dragocen čas in znatna sredstva, smo končno prišli do splošnega programa. Sedaj pa se obnašamo kot kmečka nevesta, kot da ne moremo več brez »permanentnega eksperimentiranja«. Nekateri bi radi iz srednje šole naredili znanstveni inštitut, drugi strpali učencem v glavo čimveč strokovnih in praktičnih znanj, nekateri vidijo v družboslovni usmeritvi nekoliko lažjo pot za velik del generacije, ki pa se po končani srednji šoli znajde v hudi zagati pri izbiri študija, da ne govorimo o bodoči zaposlitvi. Končno moramo mladi generaciji povrniti tudi nekaj izgubljene samozavesti, ki jo bodo z novo ponudbo pridobili. To je občutek, da jim bodo odprta vrata pri izbiri študija, ker bodo pridobili dovolj temeljnih znanj in imeli možnost še med srednjo šolo odkrivati svoja nagnjenja in interese. Zakaj pa ne bi verjeli dr. Lazariniju, ki je ob neki priložnosti poudaril, da bi študenti kemije potrebovali več znanja materinščine in tujega jezika! Prepričana sem, da same naravoslovne vede brez prave doze humanističnih ne morejo oblikovati celovite osebnosti, kar velja tudi za družboslovje. Splošni program, ki ga končno imamo, je po meri učenca in zdrave pameti (če se še borimo za socializem po meri človeka). Čas je, da tudi v šolstvu začnemo intenzivneje iskati poti do kvalitete, saj je dovolj eksperimentiranja s kvantiteto. Tudi v proizvodnji smo predolgo merili produkt v tonah, kar nas sedaj hudo tepe. Brez odlašanja moramo v šolstvo vpeljati najnovejše izsledke pedagogike in metodike in z njimi seznaniti učitelje, da strokovni predmetni aktivi ne bodo več eno samo tarnanje s svetovalci vred. Končno si tudi učitelj zasluži toliko pozornosti in pomoči od za to postavljenih inštitucij. Težnja po večji kvaliteti se utegne razbliniti v neuresničljive sanje, če bomo še dolgo pristajali na stabilizacijske ukrepe in strpali v oddelke čim več učencev, da se bomo uskladili z možnostmi. Družba ima tako šolstvo, kot si ga zasluži. Ne moremo pozabiti, daje nekdanja gimnazija dala tej družbi veliko učiteljev (tudi matematikov in fizikov), zdravnikov, inženirjev itd. Torej nova smer ni naravoslovna smer »z napako«, prilagojena za podeželske šole, temveč je kvaliteten program, ki pa bo mladim pustil tudi nekaj časa za njihovo mladost, do česar imajo pravico. GABRIJELA VIDIC-MIHELČIČ ravnateljica Srednje šole Edvarda Kardelja. Črnomelj Novem mestu je toliko sila razgibane in pestre likovne, muzejske in knjižnične ter fotografske razstavne scene, pa literarne in književne strokovne in poetske doživljajske izpovedi, poleg tega pa še javnih in natečajnih strokovnih razprav o urbanističnih in arhitekturnih konceptih in rešitvah in ne nazadnje tudi najrazličnejših teaterskih nastopov na tehnološko in tehnično postaranem odru, da, če smo pošteni, o duhovni enoličnosti lahko pripovedujejo le ljudje s slepo pego v glavi. Morda pa bi bilo bolje rabiti izraz »politična enoličnost«! Lahko bi v zvezi z njo vprašali, kaj je s političnim pluralizmom v tej Trdinovi pokrajini? Priznam, priložnostni zapis je nastal predvsem zaradi tega vprašanja. Ob Ruplovem razmišljanju, ki zadeva vprašanje, kakšna bi lahko bila v prihodnje nacionalna politična shema, torej tudi dolenjska, mi je predvsem blizu tista njegova ugotovitev, kako dvomi o koalicijski vlogi Socialistične zveze, če bo ta imela še lastno članstvo. Tudi jaz dvomim in bi morebiti res prišlo do zmede. Vendar rešitev problema vidim povsem drugače, celo drugače kakor uradna politika. Mislim, da je treba Socialistično zvezo ohraniti, toda ne kot krovno organizacijo ali kot prostor kolektivnih političnih subjektov — ti naj po mojem svobodno in na stroške lastnega članstva cveto v pluralnem nacionalnem političnem prostoru — ampak kot neapriorni politični prostor ali kot nekakšno demokratično politično ali programsko politično in kadrovsko areno za vsakogar, ki želi prav v njej in prek nje dobiti večinsko podporo za svoje ideje, zamisli, predloge, programe, projekte v celoti ali samo v zvezi s taistimi in takšnimi vsebinami, ki jih tudi drugi sprejemajo. Takšna Socialistična zveza bi bila torej za vsakogar in za vsako gibanje zgolj možnost, tako na krajevni, kakor tudi na občinski in republiški ravni, da dobi pravico in možnost priti v programskem in kadrovskem smislu v delegatski skupščinski parlament. Prav nič me ne bi motilo, če bi se ustanovila tudi Zveza socialistov, toda vse zdajšnje in morebitne nove politične zveze in razne projektne in programske skupine naj iščejo svojo možnost prav na javnih programsko-volilnih sestankih, zborih Socialistične zveze kot za nikogar v naprej dane arene demokratičnega pro-gramskopolitičnega in vsakršnega drugega dialoga — po volji ljudi, ki bi vstopali vanjo. Komur bi uspelo dobiti zaupanje ljudi, bi ga moral dokazati z delom, kdor ne bi uspel, bi imel pravico upati in še poskušati, da o kontroli sploh ne govorimo! Zato: naj cveto organizacije, če je taka volja ljudi, toda nikar monopolizma, forumskih koalicij v vseljudskem političnem parlamentu enakih možnosti za vsakogar in možnost za tiste, ki si bodo pridobili naklonjenost večine! Smem upati v takšno, nestrankarsko Socialistično zvezo? Smem, saj smo menda svobodni ljudje, ljudje, ki tudi z nemogočim smemo ploditi duhovno različnost — za čas, ko bo nemogoče mogoče! FRANCI ŠALI • Sem proti demokraciji, ker demokracija ne ponuja nobenih garancij dobrega. (Vinko Ošlak) • Svet je navidez cvetoča greda, ki zaudarja, onesnažen s kemikalijami in puhlimi besedami. (Dr. Adolf Kinkela) DOMAČE TRNJE • K družbenemu programu je veliko prispeval. Kradel je manj, kot bi lahko. • Vse je že pod vodo, oni pa še kar naprej gasijo. • Ali ni svinjarija, da so jim za vile, hiše in stanovanja podtaknili tako poceni kredite? • Komunistični verniki se bojijo strankarskih nebes. MIRAN SKALAR SLOVENSKE ŽENSKE ZA BOLNIŠNICO FRANJO Slovenske ženske, organizacije, delovni kolektivi, pridružimo se vseslovenski solidarnostni akciji za rešitev partizanske bolnišnice Franje! Franjo je pred kratkim hudo poškodoval zemeljski plaz. Zato vas pozivamo, da sredstva, ki jih običajno namenjate za obeleževanje 8. marca — mednarodnega dneva žena, letos namenite za obnovo tega enkratnega naravnega, kulturnega in zgodovinskega spomenika, ki je z likom dr. Franje Bidovec hkrati tudi spomin na pogum in požrtvovalnost slovenskih žensk med NOB. Sredstva nakazujte na račun št. 52020-743-1146. Mestni muzej, Idrija, z oznako »Za bolnišnico Franjo« Svet za vprašanja žensk pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije Za resnico o profesorju Tone Oven je bil plodovit slavist in pisatelj Reka Krupa je v negativnem smislu poznana po celi Evropi. Manj pa je znano, da sta bila ob Krupi rojena dva za slovenski narod pomembna človeka, Janko Lavrin in Tone Oven. Lavrin, esejist, pisatelj, urednik in prevajalec, je umrl, tik pred svojim stotim rojstnim dnevom, 1986. leta v Londonu. Medtem ko je po mojem Janko Lavrin toliko znan, da ga ni trtba širše opisovati, je bilo o Tonetu Ovnu premalo napisanega. Tone Oven, literarni zgodovinar in urednik, seje rodil leta 1905 v Stranski vasi pri Semiču v kmečki družini. Bil je zelo nadarjen in so ga dali v šole. Okrog leta 1930je na Češkem doštudiral slavistiko in se kmalu za tem zaposlil kot profesor slovenskega jezika na mariborski gimnaziji. Od tam so ga premestili v Ljubljano, iz Ljubljane pa gaje banska uprava kot komunista kazensko premestila na ptujsko gimnazijo. Bil je zaveden Slovenec, zato je bil trn v peti ptujskim nemškutarjem. Ob prihodu Nemcev je živel krajši čas v ilegali, saj je zvedel, da so nanj Nemci razpisali 10.000 mark nagrade in da so po celem Ptuju obešeni plakati z njegovo sliko. Preoblečen v kmeta je zato iz Ptuja pobegnil v Belo krajino. Takoj je začel iskati somišljenike za boj proti okupatorju in je bil med prvimi člani OF za Semič. Delal je skupaj z zdravnikom dr. Lojzetom Mihelčičem. Obstaja več razlag, zakaj in s kom se je profesor Oven sprl. Dejstvo je. da ga je maja 1942 odpeljala z doma partizanska patrulja in od takrat ga domači niso več videli. Franček Saje je pisal v Belogardizmu, daje bil profesor Oven organizator bele garde, kar pa po trditvah domačinov ne bo držalo. Sicer pa naj resnico o tem ugotovijo zgodovinarji in svoje izsledke objavijo. ' Naj v podporo trditvi, daje bil profesor Oven plodovit slavist in pisatelj, spomnimo na njegovo delo. Leta 1934 je izdal knjigo o Ksaverju Mešku, leto pozneje je objavil pri Belokranjski knjižnici (!) v Ljubljani študijo o Prešernovem Krstu pri Savici. Napisal je učbenik češkega jezika in izdajal list Mrtva straža ter objavil vrsto člankov. F. DERGANC Sever zaprl Dom E. Kardelja Da ne bi zlobneži našli v naslovu zlobne simbolike, naj povem, da je Sever priimek, ki ga že dalj časa uspešno nosi Andrej, regionalni elektroenergetski inšpektor. Dom Edvarda Kardelja i’ Metliki pa je zaprl iz povsem razumljivih razlogov. Ustrašil se je namreč, da bi prišlo do upepelitve kulture žejnega metliškega občinstva. Na stanje, v katerem se nahaja metliški kulturni hram, je bilo izrečeno že nešteto pripomb. Neprimerna in dotrajana elektroinstalaci-ja je dobesedno izzivala, da nekega dne pošlje 220 V skozi telo nesrečnega subjekta. Projekcijska kabina pa je, po besedah inšpektorja, bolj spominjala na celico z električnim stolom. Kinooperaterji so stopali vanjo pepelnato sivega obraza, znoječ se po dlaneh in pod pazduho. Izstopali pa so, režeč se belemu dnevu in celemu tednu življenja, ki je še pred njimi do naslednje kinopred-stave. Mnogi menijo, da je A ndrej pretiraval, ko je zaprl kStturni dom. Strinjajo se, da je dom sicer v obupnem stanju, vendar pa nas zgodovina uči, da so kulturniki od Prešerna naprej vedno delovali i' nemogočih razmerah, kajti le bolečina in trpljenje lahko pri umetniku povzročita izločanje za umetnost nepogrešljivih aminokislin. Obstaja pa še ena hipoteza glede zaprtja kulturnega doma. Zadnja prireditev v njem je bila takrat, ko so lokalni mladinci pripravili razgovor z Igorjem Bavčarjem. Posamezniki so še prepričani, da je potrebno zapreti vse, kar diši po pluralizmu. Ko že pišemo o zaprtju doma. se povrnimo za deset let nazaj, ko so ga odpirali. Godba igra ponosne in vesele koračnice. Iz odra se razlegajo verzi naših poetov in družbenopolitični govorci trobijo o pomenu nove pridobitve. Občinski praznik je in Metličani odpiramo nov kulturni dom. Nasmehi in solze srečnice v očeh. Stiski rok. Trak je prerezan. Dom je izročen namenu. Nihče ne misli na to, da dom sploh nima uporabnega dovoljenja. Sedaj je dom zaprt in hvaležni moramo biti elektroenergetskemu inšpektorju, sicer Semičanu, živečemu v Metliki, za njegovo dejanje. Tako smo dobili razlog, da ob prihodnjem občinskem prazniku dom spel slavnostno odpremo. MATJAŽ RUS SPOROČILO PODODBORA Kolegij Pododbora za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko Belo krajino zahteva od skupu*£ legatov za zbor občin skupso® Slovenije in skupine delegatov “ gospodarsko področje ZZD s pščine Slovenije, da obravnava formacijo o delu skupine deKf~\ in njeno oceno povelja in mnenje k tej oceni, zlasti ® ločeno mnenje. Pododbor zahteva od skug delegatov za zbor občin skup®" SR Slovenije in skupine delegam za gospodarsko področje skupščine SR Slovenije, da g*j” f za sprejem informacij o delu ss P ne delegatov in njeno ccenopovdi* in ločeno mnenje k tej oceni, i 4. in 5. ločeno mnenje. Od skupin delegatov zahteva® naj se v skupščini SR Slovenije zemajo za javno objavo spj J ocene ustavnosti in zakonitosti r} Pododbor za varstvo ^1®^^ pravic Dolenjske in Bele Komu naj po vsem tem še verjamemo. Odprto pismo KS Sf niče o gradnji odlaga11 B na Leskovcu________________✓ sod »Protideponijska« komisija v KS ^ * nicejenasesUmku5.februapaS * uce je na sestanku leDriw J v:|aje.! več ugotovitev in sklepo^Ugo>°voSti ^ prebivalci nase krajevne sKup* skozi odklanjajo gradnjo dcpo^J^Jjjsi nih ndnadknv ki vsfihuieio neV3 j m l&St ing; skozi odklanjajo gradnjo depo*1 j nih odpadkov, ki vsebujejo neva• ^ tast (v nadaljevanju: posebni odpaaodp3 na*-bili z gradnjo deponije komunal j. ^ dkov močno opeharjeni. Skoraj noma je odpovedal »človeškiN* dal tako po strokovni kot drugih P • odlagališče se vseskozi dep°n^' gg nost ni data soglasja. Takega ^ « m nihče iskal; ob dajanju pr',8» v0ta( 13 naše krajevne skupnosti m bilo |. je t 'etr posebnih odpadkih, ampak Je aViince 1 Qc komunalne odpadke. Zaradi nep na komunalni deponiji srn 0žjalt u na Komunami aepuiuj' r ,0i\t" ogroženi. Ogrožena je naša jav Ja ii širša korist, saj zelo onesnaze?8 .^p, komunalne deponije in bliznjeg odteka v Krko. S komunalnim . u liščem so posebej ogroženi PreB' ljJoL . skovca. Tolstega vrha. Dolnjega ^ in Mokrega polja, zaradi gosl8®aualili( _ I' prometa pa tudi krajani Rateza, ^ Ha; tl.IM 'L r»___• ... I ^.1 U&AM ..i nri' prometa pa tudi krajani Kateza, ^ Velikih Brusnic ter Leskovca. Za pr« varno, da se takoj sanira dep°t[9 . v8ji: dal nalnih nrlnariknv in uredi P°. ,w>h In r nalnih odpadkov in uredi P°. (({h In komunalne deponije. Ob tem J. omogočiti normalno delo, z'vJ -e, . tret1 in ( ¥,.jnje ‘ na: uiuuguciii uuiuiaims » kfžlj^ gospodarjenje prebivalcev na$e skupnosti, zlasti omenjenih vasi. t ^ je treba onesnaženost pitne vodj* j0iu ^ j jakih v t pcknvm Dolniem Sun [ onesnaženost . Qj0lUt _____ Leskovcu. Dolnjem Suita« na Tolstem vrhu in dokler to sta J ^ na I olstem vrhu in dokler m j«, j $ ugotovljeno, je potrebno brezpta ytetr nai izi UgUlUVIJCIlU, JC puucuuvz v — ' tavljali vodo v omenjene tri v8a!'sa;so? vasi je potrebno zgraditi vodovou, ^ ra| negativni vplivi zaradi komuna gn nije tako povečali, da sta ogrožen s , in življenje ljudi, živali in rasthnja negati'. in življenje ljudi, živali m rastunj ■ all\ tevamo tudi zaradi tega. ker sose-tosS>' , ni vplivi šele začeli in p° ?a _ ^jlit e glavno onesnaževanje šele Prtl\ ia3s'i^ tel Fr; glavno onesnaževanje . raZsvr' m varno gradnjo pločnika in Ja_vl1 j, cP1 jave ob glavni cesti na Rate8U ' :ce-L8 e‘ Ratež-Maie Brusnice-Velike Brus ^ n„. kovec. Na komunalni deponij'J no urediti protipožarno zaščito- 6 no urediti protipožarno ,jei»' je treba odgovornost posamez .fl ^ cev v DO Komunala Novo me (0pt gih, zato naj se sprožijo ustrezni P« vgjt r-r i . tv, . j -m naZ4 * gih, zato naj se sprožijo usut«» r y vls« Zahtevamo odškodnino za naz J .jve k 100.000.000 din za negativne'r,kon: 100.000.000 din za negativne;-r ^ okolje in zaradi zmanjševanjaj8 gi/ le ti. obenem zahtevamo odškodn. ^eziij ar bomo določali v naprej za Pli:en o3' hi tekoče leto. Zahtevamo še okr P je ur Ce zor s strani insjiekcijskih sluzu, v ,, lice itd. .ekok? ce na. .golo5' si Ne želimo, da se presehjo ' jj r-bombe« z dvorišč delovnih °)8 jfi' 9 bombe« z dvorišč delovnin ois -e naše območje, saj je naše ppdf J ^jlif preobremenjeno s sedanjo k «tvi! deponijo. Slednja po nekaterih ^ strokovnjakov v študiji m vet j,ef • deponija, ampak nekaj clru®f" f[ii odf' tam žedoponirani posebno nev ^ dki II. in lil. kategorije. Ker sta .(j p? leskovški komunalni deponijiv # i leskovski komunalni depunm ^ dla strokovnost in človeški fa jJponij bomo nikdar strinjali z gradnj ^ yr. posebno nevarnih odpadkov kovcu. ... Laično smo preučili študij 1 lokacij deponije posebnih °dP 0S1 občini Novo mesto in oceno s akta nakazujeta, daje umestno g gijsko deponijo, in to je naspfotn o čemer so nas prepričevali seda J ^0l{. predstavniki strokovnih institu l'flieiijt naj verjamemo? Njihove izjave -jo. kot menjamo srajce. y ^ Po sedanjih izkušnjah bi *8^tw,vc"-6 lednji stopnji pričakovali na naimam oraHmn -Afp ___.j.___r..j. pncaivuvaii bn,n v najmanj gradnjo sežigalnice P°*r.h gbf. > odlagališče Je(lri. 0bčir,1 padkov, nato ouiagausvc j»— 0tv«- dkov — vse najprej za P°lrc .pub^1 Novo mesto, potem regije, nato^1 rtn itnriiu hi DOSCbnC Sodeč po študiji bi Pose*,ne.!TnW, deponirali v sodih, ki bi postop"«^ |H onirau v souin, ki ui r- 0ll.- . dli, torej so možni veliki rušilni v okolje. Kajti ne gre res sanl^a7vwvvvv\aavvvv\naavv\w ANKETA DL 1989 Viri obveščanja VVVVVVVA-VVVV VWWVWW\A. WWWVWWW'' » oc JtJ alU III IdL/Ul Idil 1IK, M Jt? I£UI“ i ankr.?^ria^ence’ ie za 9lavno nagrado izbral prav ta i hntpi n' • k/'°-ž beseda, kakršen Luzar je, nagrade ni ' na antP^etk Zena ie salomonsko odločila, da ker sta ; reban nem listu zaPisana oba in sta bila skupaj izž- • Fra a za Prvo nagrado, bo ona svoj delež obdržala, J mo nnPa *° naikar vrne->>ln iaz sem kot podrejeni sa-‘ |e£ P°klmal,« nam je sporočil prvonagrajeni. Svoj de-}, DrPJ?r,ade ie Ponesel v uredništvo. Komaj smo ga i p da|Lda je nagrado obdržal. V ODZIV PRESENETLJIVO VELIK (i } je rfiL^v,n' bil velik le po številu anketirancev, marveč i> ankat fden tudi’če ga merimo v odstotkih. Na letošnjo i4 ihedto i od9ovorilo 3,52 odstotka vseh naročnikov, 11 cev ? ie’ denimo, leta 1985 odstotek anketiran-, žo mn*11 ’56-A že tudi poldrugi odstotek je za anali-stakn nVzorec' kaišele Podatki, ki smo jih zbrali jj, tojno sl^o'm odzivom’nam tore) nudijo dokaj verodos- n skMk?°VOr' -° prišli 'z vseh devetih občin, ki jih Dolenj-. likQ IV® svojim poročanjem pokriva, presenetljivo veji žive ni'pri^° '.odiiz drugih krajev Slovenije, kjer p; meni ašl iudi® in so naročeni na Dolenjca, ker jim po-t: nik0vvez z domačimi kraji. Nekaj izpolnjenih vprašal-v iz tnn16 pnšlocelo iz drugih jugoslovanskih republik in 1 “Zave!? ■ er ie Dolenjski list prav tako razširjen med 4 težim Dolenjci. »Iskreno povem, da vsak teden • z dnmPn4akuiem Dolenjski list, saj z njim ohranjam stik n6mj'ovino<" je v svojem spremnem pismu ob anket- ,w sg(j ,s'o zapisal Franci Smrekar iz Zuricha. S temi be-ga m,l® najbrž izpovedal misel marsikaterega naše-V- domo r°čnika in bralca’ ki živi zonaj ožje ali širše >WWWWV\v\AA\WVA/VVvVS/VA.\AAAAAAAAAAA cih ali sorodnikih. Če nas tak občasni bralec pohvali, hvala gotovo nekaj velja, saj Dolenjski list lahko primerja z drugimi, kot je to ugotovil Franc Lužar z Jesenic, ko je pripisal: »Občasno z zanimanjem prebiram vaš list. Dolenjski listje najboljši med drugimi podobnimi lokalnimi listi, ki jih več poznam.« PREGLED ANKETE po izobrazbi in starosti anketirancev LEPE OCENE ZA ČASOPIS IN PRILOGO Dolenjski list smo z anketo na nek način poslali v šolske klopi, iz katerih se je vrnil z lepim spričevalom. Anketiranci so z ocenami slab, dober in odličen ocenjevali redni časopis in njegovo štirinajstdnevno Prilogo. Časopis je dobil izredno malo slabih ocen, manj kot 1 % anketirancev ga je ocenilo za slabega, medtem ko so bili do Priloge kritičnejši in je 5% anketirancev Prilogo ocenilo za slabo. Časopis je dobil več odličnih ocen od Priloge, dobrih ocen pa sta dobila oba enako, in sicer je tri četrtine anketirancev dalo takšno oceno. Do Priloge so bili kritični predvsem mlajši in višje izobraženi bralci, ki pa so hkrati Prilogo ocenili z največ odličnimi ocenami. Ni lepo, da se hvalimo sami, saj vemo, kako je z lastno hvalo, ki da se pod mizo valja, prav pa je, da iz množine pohval izpišemo vsaj dve. Pepca Ulepič iz Trščine, ki prejema Dolenjca že od samega začetka izhajanja, je med opombami napisala: »Mi je zelo všeč in zame je praznik, ko mi poštar prinese Dolenjca.« Beti Grebenc iz Trebnjega pa je zapisala prisrčno pohvalo: »Brez Dolenjskega lista si ne morem predstavljati sredine tedna — hvala zanj!« MLAJŠI BI RADI VEČ STRANI IN SLIK Ko smo pred časom pod silovitim pritiskom cen papirja in tiskarskih stroškov šli v krčenje obsega časopisa in smo bili prisiljeni nekoliko pristriči ter drugače počesati tudi Prilogo, seveda ne vsebinsko, smo se spraševali, ali bo bralcem nova Priloga povšeči ali ne in ali bodo kaj hudo godrnjali zaradi nekaj manjšega obsega časopisa. Naši strahovi so bili, vsaj kar se Pri-loge tiče, odveč. Anketa je pokazala, da veliki večini bralcev (93%) takšna Priloga ugaja. Četrtini anketirancev se zdi obseg časopisa premajhen, 71 % jih meni, da je obseg pravšen, nekaj (7%) pa je tudi takih, ki se jim tudi skrčen časopis zdi preobsežen. Glede obsega so najbolj zahtevni mlajši bralci, med katerimi ni bilo niti enega mnenja, da je časopis preobsežen, jih je pa več kot tretjina (37%) menila, daje obseg premajhen. Nasprotno je bilo sorazmerno največ odgovorov, da je obseg časopisa prevelik, med bralci z višjo in visoko izobrazbo, a tudi tu gre za vsega 3%. Dolenjski list ni ilustriran tednik, vseeno pa nekaj prostora namenja slikovnemu gradivu, zvečine seveda novinarski fotografiji. Slednje je v skrčenem obsegu časopisa nekaj manj kot pred leti, videti pa je, da je zastopanost fotografij še vedno pravšnja. Tri četrtine anke-tirancev meni, da jih je v časopisu dovolj, skoraj četrtini bi ustrezalo nekaj več fotografij, vsega 3% pa je takih, ki bi si jih želeli v časopisu še manj, kot jih je že zdaj. ■ Slikovnemu gradivu so bolj naklonjeni mlajši in srednje izobraženi bralci, medtem ko starejšim in višje izobraženim bralcem fotografije ne pomenijo toliko. Manj zadovoljstva je z zastopanostjo reklamnega gradiva v časopisu. 60% anketirancev meni, da je ravno prav prostora namenjenega reklamam, za 27% bralcev je reklam preveč, 13% pa jih meni, da bi jih bilo lahko še več. Reklame najbolj motijo višje izobražene bralce, saj jih je kar 36% obkrožilo odgovor, da je reklam preveč, niso jim naklonjeni tudi srednje izobraženi ter starejši bralci, medtem ko je mlajši rod, kot je videti, bolj vajen živeti z njimi. Celo za 21 % mlajših anketirancev je reklam premalo. NOVINARSKI PRISPEVKI BOLJ KRITIČNI! Če smo prej navedli nekaj pohval, dajmo zdaj zapisati še nekaj kritičnejših razmišljanj. »Novinarski prispevki so včasih preveč pristranski, premalo si prizadevajo odkriti resnico,« je na svoj anketni list pripisal Darko Bukovec iz Velike Loke. Enako kritično pripominja Franc Kump iz Novega mesta, naj bodo članki »pisani kar najbolj objektivno, predvsem pa temelječ na resnici«, češ da so včasih napisani »neobjektivno, enostransko, tendenciozno in senzacionalistično.« Bralci so torej kar občutljivi za kritičnost in objektivnost novinarskega pisanja. Anketa kaže, da so kritični glasovi sicer v manjšini, a s 30% takih, ki so jim novinarski prispevki na splošno premalo kritični, vseeno dovolj opazni, da bo najbrž treba nekoliko bolj naostriti novinarska peresa, posebno še v današnjih časih, ko je izražanje kritičnih razmišljanj svobodnejše. Izrazitejše kritično nastrojeni so mladi in srednje izobraženi bralci. Razveseljivo je, da je ogromni večini naše pisanje dovolj razumljivo. Samo 6% je takih, ki so obkrožili odgovor, da prispevki v povprečju niso dovolj razumljivi. Dokaj zadovoljni pa so tudi s povprečno dolžino prispevkov; več kot tri četrt jih meni, da je dolžina prispevkov pravšnja. DOMAČE ZANIMIVOSTI NAJBOLJ PRILJUBLJENE Okusi in zanimanja so različni. Ljudje pričakujejo od časopisa najrazličnejše informacije, najraje pa vsakdo prebira prispevke s področja, ki mu je na nek način najbolj priljubljeno. Z anketo smo poskušali ugotoviti, katere zvrsti so pri bralcih najbolj priljubljene. In ugoto- ANKETA DL 1989 Zanimanje so starostim si.cn-h K** ZA. I.RIMINHL li IZ SVET h LiSPOMRTV BRTUJ? . ■ KUTIt.fi IMETI TSTVO U.UUfti ANKETA DL 1989 Rarljg *>5re riilaTor ne H7.t4i *stava ■ 11 .*t1 —, obseg (16.61) pisanje (11.61) :ena (42.41) ,\\WWVWVV\\\NV\V vili smo podobno kot v prejšnjih anketah. Na samem vrhu lestvice priljubljenosti so domače zanimivosti. Sledijo jim zanimivosti iz sveta. Oboje je v vrhu zanimanja bralcev ne glede na starost ali izobrazbo. Za pisanje z drugih področij pa že vlada po starostih in izobrazbi bolj razčlenjeno zanimanje. Na tretjem mestu lestvice je pisanje s področja kriminala, kateremu pa starejši in višje izobraženi niso tako naklonjeni. Precejšnje je zanimanje za gospodarsko tematiko, za pisanje o gospodarstvu so manj navdušeni le mladi in anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, medtem ko ga višje izobraženi postavljajo na tretje mesto lestvice priljubljenosti. Dokaj izenačeno je zanimanje za podlistke, zgodbe in podobno branje, ki ga anketiranci postavljajo na peto mesto. Posebej pa je bilo v mnogih samoiniciativnih opombah navedeno, da bi morali za branje te vrste redno skrbeti v vsaki številki, pa naj bodo to tudi sicer priljubljene vaše zgodbe, podlistki, reportaže, potopisi ali kaj podobnega. . Da je splošno zanimanje za kmetijstvo manjše od zanimanja za že omenjene zvrsti, je kar razumljivo; razumljivo pa je tudi, da starejši bralci (med njimi je še največ kmetov ali vsaj ljudi, ki so živeli v tesnejšem stiku z zemljo) postavljajo prispevke o kmetijstvu kar na 3. mesto. A ker je zanimanje pri drugih skupinah bralcev precej manjše, se je na koncu uvrstilo na 6. mesto. ,. . Podoben položaj imajo športni prispevki, ki so se uvrstili na skupni lestvici za kmetijstvom na 7. mesto, medtem ko so jih mlajši bralci postavili mesto višje, starejši pa na zadnje. Zelo razčlenjeno je zanimanje za prispevke s kulturno tematiko. Na skupni lestvici priljubljenosti kultura zaseda predzadnje mesto, nad čimer bi se moral zamisliti še kdo drug, ne samo novinarji. Na dno zanimanja so jo postavili anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo in bralci srednjih let, medtem ko so jo višje izobraženi uvrstili na 5., anketiranci s srednješolsko izobrazbo pa na 7. mesto. Enako naklonjeni so ji starejši bralci. Na zadnjem mestu je politika, ki ne zanima predvsem mlajših in srednjeizobraženih bralcev, nekaj bolj pa politične prispevke prebirajo bralci srednjih let in višje izobraženi. CENA JE VSE VIŠJA OVIRA Naš naročnik Valentin Goričanec iz Starega Loga je na koncu anketnega vprašanja »Dolenjskemu listu bi se odpovedali zaradi: »jasno in kratko zapisal »smrti«. Ne cena, ne slabo pisanje, ne neredna dostava in ne zmanjšan obseg, razen bele gospe, ga ne bi odvrnili od domačega tednika. Res pripadnost, ki mora navdati s toplino vsakogar, ki živi z Dolenjskim listom. Prav tako so nas vse razveselili številni (18%) anketiranci, ki so pripisali, da se časopisu sploh ne bi odpovedali. Zamislili pa smo se nad tem, da je vse večje število (42,35%) tistih, ki s strahom gledajo na ceno časopisa. Se posebno med starejšimi bralci, med katerimi je verjetno veliko upokojencev (kakšne so povprečne pokojnine, pa se ve), in med nižjeizobraženimi, ki se najbrž ne morejo ponašati s prav visokimi osebnimi dohodki, je največ takih, ki se jim zdi cena eden od tistih razlogov, zaradi katerega bi bili primorani odpovedati se Dolenjskemu listu. Precej je tudi takih bralcev (17%), ki razmišljajo, da bi se odpovedali Dolenjskemu listu zaradi manjšega obsega, medtem ko nekoliko manjši, a vseeno dovolj velik del bralcev in naročnikov (12%) moti neredna dostava časopisa. Dobivajo ga dan ali dva kasneje, včasih sploh ne. Tu smo na uredništvu brez moči in lahko le upamo, da bodo na pošti kaj bolj zares vzeli svoje družbeno pomembno poslanstvo. MILAN MARKELJ Skoraj sedem desetletij je Heva presedela ob kolovratu, ki je bil nekdaj nepogrešljivi del dekliškega vsakdanjika, danes pa sta samo se turistična privlačnost. Družina Pepič je s štirimi otroki za kosovske razmere običajna. Na sliki ni le babice, ki je ostala pri svojem kolovratu, medtem ko sva midva uživala njihovo gostoljubje. jr' Xv vX v.;. v!;! Xv Xv AV 1 .•.v SSS i: TRI GORSKA SREČANJA Xv, ■ s? S* /.V g 1 I >:S M i J? »Moj oče je bil komunist in bi me pri priči ubil, če bi še živel. Zato, ker sem fašist,« je v mešanici srbohrvaščine, poljščine in grščine pripovedoval Paulos neznanega priimka. Na zgovornega možakarja sva naletela pr.oti večeru zadnjega dne potovanja po severni Grčiji, ko sva se spustila z divjih in strahovito pustih kamnitih gorskih planjav grškega dela Makedonije in se za od-počitek ustavila ob mali obcestni gostilnici. Paulos je zapazil jugoslovansko registracijo na-.avtodomu in se je kar nalepil na naju. Ni pustil, da bi si plačala pijačo, marveč je naju gostil, kot bi bila njegova največja in dolgo pogrešana prijatelja. Vmes pa je govoril, da se je kar kadilo. Zvedela sva za njegovo življenjsko zgodbo in kakih stokrat za njegovo politično prepričanje, na katero je bil strahovito ponosen. Morda je tudi opazil, da ga gledava kot živo čudo — živega fašista zares še nisva nikoli videla — in je zato še bolj poudarjal svojo temačno ideološko pripadnost. DIKTATURA NI POZABLJENA Veliko hudega je prestal. Življenje bi ga moralo obrusiti v kaj bolj plemenitega in izkušnje bi mu morale oblikovati človečnejšaprepričanja. Kaj gaje nagnilo k fašistom, je za naju ostala skrivnost. Kot sedemletnega dečka ga je zajela krvava državljanska vojna, ki je v severnem delu Grčije najdlje in najbolj strahovito divjala. Njegov oče, prepričan komunist in borec Elasa, grške narodnoosvobodilne vojske, ki so jo vodili komunisti, je po porazu komunistov prebežal v Jugoslavijo, v Srbijo, in z njim seveda tudi družina. Pot jih je čez desetletje vodila naprej na Poljsko, kjer se je družina razšla. Paulos in eden od njegovih bratov sta nekaj časa živela na Češkem, kjer njegov brat živi še dandanes, medtem ko se je Paulos vrnil v Grčijo in si tu ustvaril novo življenje in novo prepričanje. Fašizem je bil takrat, ko se je dolgoletni izseljenec vrnil v domovino, vladajoča ideologija v Grčiji. Kasneje je bila vojaška hunta vržena z oblasti, črno obdobje diktature je zamenjal večstrankarski parlamentarni politični sistem, ki je omogočil, da je na oblast prišla socialistična stranka. Paulos pa se je po zmagi socialistov še bolj pogreznil v fašistično prepričanje. Ko nama je govoril o sedanjih razmerah v Grčiji, je imel za Pasok in socialistično vlado samo slabe besede, hkrati pa je na glas sanjaril, da se bo sedanja vlada prav kmalu zrušila in da bo ponovno napočil čas discipline, reda in trde roke. »Kakšna demokracija pa je to, če policaj ne sme prijeti in zapreti človeka, ki mu je sumljiv. Nič ne morejo, ljudje so zaščiteni, samo o pravicah govorijo, a vse to je anarhija in nered,« se je pridušal. Beseda je naneslatudi na Makedonce in Jugoslavijo. Zvedela sva, da v tem delu Grčije živi veliko Makedoncev, vendar pa je zanje bolje, če tega ne poudarjajo in so raje samo Grki. Paulos jih je imel za cigane in lenuhe. Prav presenetilo naju je, ko je povedal, daje tudi lastnik bifeja Makedonec, a da noče govoriti makedonsko. Priklical gaje k najini mizi. Karlos, kot je bilo lastniku ime, se je z nama pomenil nekaj besed v makedonsko-srbski mešanici. Povsem mirno je prenašal žaljive pripombe Paulosa na račun njegovih sonarodnjakov. Povedal je le, da je prebivalstvo skoraj v večini makedonsko, da med seboj sicer govorijo v materinem jeziku, javno pa v glavnem grško, ker so dejansko Grki. Zares, nerazvita narodna zavest, ki jo Grki nalašč puščajo tako. Za slovo od Grčije, ki jo bova ohranila v lepem spominu, sva torej tako kot ob prihodu vanjo zaznala nekaj temnejših tonov v njeni podobi. A tako je življenje, ima tudi temne, ne samo svetle plati. Dolga obdobja mraka pač vedno puščajo sence v človeških dušah, v nekaterih trajnejše in globlje, v drugih bežnejše in rahlejše. ŽIVLJENJE V SAMOTI Drugo najino srečanje na gorskih cestah je bilo veliko prijetnejše. Naletela sva na preproste ljudi, preprostih, a jasnih misli ter neposrednega, pristnega gostoljubja. V gorah nad Ohridom naju je po prestopu meje, ki je minil brez vsakršnih zapletov (le cariniku sva morala razložiti, da nisva novinarja Mladine in da v Sloveniji izhajajo tudi drugi časopisi) doletela noč. Od dolge vožnje skozi Egejsko Makedonijo, preko plodne pela-gonijske ravnine in preko gorske verige Pelistra sva bila že krepko utrujena, zato sva z avtodomom zavila s ceste na prvi zasilni parkirni prostor, na katerega sva naletela, ter se spravila spat. Gorsko tišino so le poredkoma zmotili avtomobili, ki so vozili mimo, in pasje lajanje. Slednje nam ni šlo prav v račun. Nobenega naselja nisva videla daleč naokoli. Zgubljen ali potepen pes, sva si mislila. Hladno jutro naju je opomnilo, da nisva več v topli Grčiji in da je tu jesen, hkrati pa nama je pojasnilo, od kod pasje lajanje. K avtodomu sta prišla dva možakarja s psom in oborožena s puško. Spraševala sta naju, ali sva ponoči slišala kaj sumljivega, kakšen hrup, vpitje ali kaj podobnega, in če se je ponoči poleg naju še kdo ustavljal. Nič takega nisva slišala razen pasjega lajanja. Beseda je dala besedo, v kozarčke je steklo nekaj kapelj dolenjskega sadjevca za dobrodošlico in zoper jutranji hlad, mrka možakarja pa sta snela jezne maske in pokazala svoj pravi obraz, obraz preprostih rejcev in pastirjev ovac. Povedala sta, da jima je nekdo ponoči povozil psa, to pa je za ovčerejca huda izguba. Dober ovčarski pes je vreden kar nekaj ovac. Že ponoči sta opazila, da sva pripeljala midva in se ustavila, pa sta menila, da sva morda kaj slišala ali videla, kdo bi utegnil povoziti njunega šarplaninca. Potem pa sta naju povabila v svojo zasilno pastirsko kolibo, skrito v gozdu. Sedli smo na štore ob preprosti kolibi, opremljeni le z nekaj najnujnejšega, pogradom, polico za nekaj posode in ognjiščem, dva lepa in močna šarplaninca sta legla na tla blizu ograde, v kateri se je drenjala čreda ovac in nekaj koza, nato pa sta Mile Budžakovski, lastnik črede, in Naume Taseski, njen pastir in Miletov pomočnik, spregovorila o pastirskem življenju. »Trda rabota je ovčarski kruh, a lepa. To je zdravo življenje, na prostem, v naravi. Samo bolj samotno je,« je povedal Naume, ki je prepasel že nekaj deset let svojega življenja po gorskih pašnikih resenske in ohridske občine. »A zdaj je vse lažje, kot je bilo prej, Mile mi večkrat na teden pripelje svežega kruha in kar še potrebujem. Če je treba, me zapelje tudi domov, da pogledam, kako je z družino.« »Večina ovac je mojih,« se je pohvalil Budžakovski. »Naume je dober pastir, zato ga najamem za pašo. Z ovčerejo se da kar dobro zaslužiti. Prodajamo ovčji sir in meso, vse gre brez težav v prodajo. Zares se bolje živi kot prej. In tudi moderniziramo se. Letos sem prvič poskusil z umetno osemenitvijo ovac. Tako se bodo vse ovce kotile enkrat sredi oktobra, za novo leto bodo jagneta težka že okrog 20 kilogramov in primerna za prodajo.« Potem je predvsem Naume pripovedoval o samotarskem pastirskem življenju, o nevarnih srečanjih z medvedi in volkovi. »Pred dvema tednoma mi je medved odnesel tri ovce. Škodo sva prijavila in dobila bova povračilo. Najraje bi zverino kar sam počil, a kaj, ko se medveda ne sme streljati. Volka pa lahko počiš, to ni prepovedano.« Na vprašanje, ali ga ni strah samega v divjini, se je Naume zasmejal: »Kje pa! Pri sebi imam puško, Mrkega in Murga. Ti trije me najbolje varujejo. Mrki se je že spravil na medveda in ga odgnal, oba z Murgom pa sta se večkrat spopadla z volkovi. Res škoda je Džekija, ki so ga ponoči povozili. Ta je bil prav neustrašen pes. Sploh so naši šarplaninci zlata vredni. Nič jih ni treba učiti. Ko pridejo na svet, že znajo vse, kar je potrebno za čuvanje ovac. To imajo v krvi.« Še bi posedali ob kolibi in besedovali, ko bi naju ne klicala pot. Naumu in Miletu čas teče drugače, po njunem je časa vedno dovolj in se nikdar nikomur ne mudi, nama pa, padalcema iz drugega sveta, pač ni bilo mogoče tako gledati na uro. Prijateljsko smo se razšli. S PREPROGRAMI DO ZASLUŽKA Najino tretje gorsko srečanje je bilo prav tako naključno, kot prvi dve. Zapuščala sva kosovsko ravnico (o Kosovem bo tekla beseda v naslednji reportaži) in se po slikovito speljani cesti ob dolgem akumulacijskem jezeru na Ibarju, skozi tunele in mostove, ki so se vrstili eden za drugim, prebijala med masivoma Mokre gore in Rogozne. Pokrajina naju je ponekod spominjala na Slovenijo, le hiše v vasicah, redko posejanih v lepem, a najbrž za življenje trdem svetu, so bile drugačne, kot smo jih vajeni: kvadrataste in s streho v piramido. Na samotnem parkirišču ob cesti, speljani visoko nad globoko ibarsko sotesko, je najino pozornost zbudila prava pravcata razstava preprog. Kot pisane zastave so žarele na soncu in vabile k ogledu. Zaustavila sva in hitro našla prodajalko, staro ženico, ki je ždela ob kolovratu in sukala volneno nit iz preje. V zasilni kolibici, pravzaprav le nekakšnem šotoru iz lubja in vej, se je nekaj zganilo in na dan je prilezel otrok ter se postavil babici ob stran. Še predno sva spregovorila nekaj besed, je bilo okoli naju še troje otrok, kot iz niča pa se je prikazala tudi ženska srednjih let v dimijah. Nista minili dve minuti in družina Pepič, razen gospodarja, je bila zbrana pri avtodomu. Cene za preproge, narejene zares lično in iz domače volne ter na način, kot ga poznajo v teh krajih že stoletja, je Hankija, mati otrok in hči starke za kolovratom, povedala v nemških markah. To je pač dandanes pri nas najbolj uporabna valuta za določanje vrednosti kake stvari. A ker sva se zanimala le za manjše primerke, je prešla na dinarje in poudarila, da nama katerokoli od preprog proda z velikim popustom, ker sva pač, Slovenca gor ali dol, le naša človeka, se pravi Jugoslovana. Nazadnje smo se zmenili za dvoje manjših okrasnih preprogic. Ko je bila kupčija sklenjena, se je trgovka spremenila v prijazno sogovornico in stekel je pogovor o življenju v teh odmaknjenih krajih. Glavna »turistična atrakcija«, starka za kolovratom, se je predstavila kot Hava in povedala, da ima že 77 let. »Odlično še vidim in zdrava sem. Celo kaj novega se še rada naučim,« je povedala Hava, ki je svoje znanje o predenju, tkanju in barvanju volne prenesla na potomstvo, hkrati pa se je mimogrede od mladih naučila delati čipke in gobeline. Preteklih časov se spominja z nostalgijo, a tudi z odporom. Po eni plati ji je bilo nekdaj lepše, ljudje so bili bolj pošteni, je povedala, bolj delavni in bolj so znali ceniti vsako stvar, danes pa je življenje lažje, vsega je dovolj, ljudje se ne mučijo več toliko. Kljub temule pa tistega pravega zadovoljstva ni. »Nihče noče več delati na zemlji. Nekdanje njive so zdaj zaraščene. To me boli,« je zavzdihnila starka in se ob kolovratu pogreznila v svoje misli. Njena hči pa naju je povabila na dom, na kavico, da bova videla, kakšna je njihova kava, in da si ogledava še druga ročna dela. Nisva bila pripravljena pešačiti kam daleč od avtodoma, a izkazalo se je, da je hiša skrita za bregom. Skrivnost nenadnih prihodov otrok in gospodinje, ko sva se ustavila, se je torej pojasnila. V hiši sva spoznala še gospodarja Ženo. Medtem ko je njegova žena pripravljala kavo, naju je popeljal v sobo, kjer se zadržujejo, kadar imajo obiske ali kadar počivajo. Tla so bila pokrita z debelimi preprogami, pisana tkanja so pokrivala tudi zidove. Zena je povedal, da se je pred leti tako kot večina mladih moških iz teh odmaknjenih zaselkov odpravil v Nemčijo na delo. Šel je kar tako, po jugoslovansko, brez ustreznih papirjev in dovoljenj. Nekaj časa je na črno delal, nekaj zaslužil, potem pa se je moral vrniti v domovino. Kot mnogi drugi je začel zidati novo hišo, našel zaposlitev v nekem industrijskem obratu, kamor se vsak dan vozi z delavskim avtobusom, medtem ko njegova številna družina preživlja dneve v tkanju, vezenju in med sezono še s turistično prodajo izdelkov, ki jih naredijo. Na stare čase spominja le babica v dimijah s kolovratom in pa ostanki borne kamnite hiše višje v hribu, od koder so se preselili v novo hišo. In pa živo barvani, preprosti in v preprostosti lepi vzorci preprog in preprogic... «^42!£_ Na tem mestu se začne Ibar zajedati nedra gora. Cesta pelje samo se po vselkl.v sipih, prek viaduktov in skoz predore prt*11 gori. Na samotnih gorskih cestah je avtomobile ^ redko videti, so pa še vedno na njih a pa je, da nadzoruje vse jedrske objekte v Sloveniji in ?e Posebej JE Krško Kaj bi jabko kot namestnik direk terja uprave povedali o njenem dosedanjem delu, številni moči, opremljenosti, pri »tajnostih? LEVSTEK: »Republiška uprava za jedrsko varnost je bila ustanovljena kol samostojen upravni organ, pristojen za nadzorovanje varnega obrato-anja jedrskih objektov. Poleg upravno-administrativnih del Je naša naloga in skrb nadzor seh jedrskih objektov. V prvi rsti seveda nadzor nad JE Krško, ki pa ni edini jedrski bjekt v SR Sloveniji. Poleg > ektrarne imamo v Sloveniji ^ raziskovalni reaktor TR1-\ ki deluje v sklopu Inštitu-"t ef Stefan, in tam je tudi f\laSališče oziroma začasno Kladišče radioaktivnih odpa-Kov manjših porabnikov, v Stavnem inštitutov in bolniš 'c. Kot je znano, se pripravi wno na gradnjo tretjega jedr lij®§a objekta, to je odlaga šča za srednje in nizko ra-i *t>aLtivne odpadke. V upravi ntamo oddelka za analizo in nadzor, v sklopu slednjega pa je tudi inšpekcija za jedrsko varnost. Zdaj je v upravi 6 delavcev, vendar to število še ni dokončno.« DL — V Jugoslaviji smo pred sprejemom moratorija glede gradnje JE do konca leta 2000, potihem pa se menda že pripravlja gradnja nove jedrske elektrarne. Toda v tem času je veliko bolj aktualno vprašanje, kako je s pregrevanjem Save. V zadnjem času verjetno spremljate polemike o tem, ki pa ne vpliva dobro na ljudi, čeprav je v redu, da se zadeve razčistijo. Hkrati iz strokovnih krogov pronicajo vesti oziroma dvomi, ali je z merilnimi instrumenti v okolici elektrarne vse v redu. Kaj lahko rečete o pregrevanju Save, kako je z merjenjem? Ali so vam te javne polemike v škodo ali v korist? LEVSTEK: »V zvezni skupščini v tem času poteka razprava o predlogu zakona o odložitvi gradnje jedrskih elektrarn v SFRJ. Tak zakon je v Sloveniji v veljavi že od leta 1987, posledica sprejema tega zakona pa je, da so bila v Sloveniji prekinjena vsa pripravljalna dela za gradnjo take elektrarne, lani so tako odločitev sprejeli tudi na Hrvaškem. Formalna zavrnitev ponudb je pa še vedno v predalih zvezne administracije. Ob nizkih pretokih Save se že več let pojavlja problem merjenja temperature v Savi, še posebej, kadar se zaradi delovanja elektrarne preveč poveča temperatura. Naša uprava za to področje ni pristojna, vendar inšpekcija za jedrsko varnost glede tega problema dobro sodeluje s pristojnim komitejem za varstvo okolja. Med inšpekcijskimi pregledi je bilo ugotovljeno, da elektrarna spoštuje metodologijo za merjenje povišane temperature, da redno vzdržuje in uravnava opremo za izvajanje meritev, skratka, upošteva vse, kar je predpisal upravni organ. O teh meritvah seveda tudi redno poroča na vse naslove, ki so za to dogovorjeni v skladu z medrepubliškim dogovorom. Torej ne morem reči, da obstajajo kakršnekoli težave na ravni slovenskih in hrvaških upravnih organov ali med njimi. Do različnih gledanj prihaja zaradi posa- meznikov, ki so samo delno obveščeni o problematiki, ki namerno ali nenamerno širijo dezinformacije v sredstvih javnega obveščanja. V isto kategorijo bi uvrstil tudi .informacije’ o instrumentih za merjenje vpliva elektrarne na okolje. Seveda vsaka demokratična družba dovoljuje ali celo spodbuja dialog, polemiko in boj mnenj na vseh področjih, ker to vodi do izboljšav. Vendar bi morala za tak dialog veljati določena pravila. Zakaj toliko polemik o uporabi jedrske energije v elektrarnah? Vzrokov za to je nedvomno več. Med njimi pa so politični vzroki (strankarski boji, različni interesi skupin in posameznikov), je tudi strah (jedrska bomba, Černobil), pa tudi tehnični (odlagališča jedrskih odpadkov) itd. Žal je v tem tudi manipuliranje z javnim mnenjem, ki negativno vpliva na razpoloženje ljudi, ki delujejo na tem področju « DL — JE Krško je začela delovati leta 1981, življenjska doba takih energetskih objek tov pa je približno 25 let, torej bo JE Krško kmalu na polo vici svoje življenjske dobe. V njej deluje tehnološko preizkušen tlačnovoden reaktor (morda tudi zastarel), vprašanje pa je, v kakšnem stanju je sedaj elektrarna. Ali so vse naprave v dobrem stanju? Še bolj pomembno pa je vprašanje, kako je z osebjem v njej. Zunanji opazovalec bi lahko domneval, da se sedaj ne držijo več v začetku strogega spoštovanja normativov, še posebej, ker je opazna tudi močna fluktuacija. LEVSTEK: »Jedrske elektrarne delujejo že več kot 20 let, kar pomeni, da imamo o njihovem delovanju veliko informacij in izkušenj. Raziskave in razvoj tečeta v smeri odkrivanja pogojev za podaljšanje življenjske dobe. S sedanjim znanjem in tehnologijo je z vlaganji že mogoče podaljšati življenjsko dobo do 60 let. JE Krško aktivno spremlja tovrstna dogajanja v svetu in v skladu z njimi tudi dograjuje ali spreminja sisteme in komponente. Tlačnovodni reaktor, ki deluje v Krškem, je še vedno najbolj uporabljan v svetu in je še vedno najmodernejši in najbolj varen tip reaktorja. Pomembno pa se mi zdi, da poskusimo definirati, kaj je to jedrska varnost. O tem pojmu, ki ga sicer zelo pogosto uporabljamo, a pogosto ne vemo, kaj pomeni, bi lahko zelo preprosto povedal: to je sposobnost elektrarne, da prepreči širjenje radioaktivnih snovi v okolje v vseh obratovalnih pogojih in možnih nezgodah. Delno je ta varnost že vgrajena v sam projekt, v največji meri pa je odvisna od posadke, ki vodi elektrarno. Tako imenovani .človeški faktor’ obsega dobro vzdrževanje in pravilno ravnanje. Za to pa so potrebni dobro usposobljeni in disciplinirani strokovnjaki v elektrarni in pa določena tehnološka raven v državi. JE Krško ima predpisane svetovne standarde za obratovanje, ti pa močno odstopajo od naših siceršnjih standardov. Dodatno upoštevanje svetovnih standardov kontrolirajo inšpekcijske službe, ki ugotavljajo, da tu ni odstopanj. Elektrarna je v zelo dobrem stanju. Strokovnjaki v energetiki in še posebej v jedrski energetiki pa postajajo vse večji problem. Glavni vzrok, da med mladimi ni zanimanja za te poklice, je družbena klima, ki ni naklonjena jedrskim elektrarnam. T o je še posebej opazno v Krškem, kjer se mladi ne odločajo za službo v elektrarni, čeprav bi imeli na ta način možnost vrhunske specializacije v svetu. Osip kadrov pa je poleg tega pogojen tudi z realnim padanjem plač « DL — O JE Krško se veliko piše in govori, le malokdo pa omenja, da je bila zadnja vaja s simulacijo jedrske katastrofe izvedena leta 1982. Ali ni preteklo preveč časa, da bi lahko v celoti zaupali v varnostni sistem? Ali obstaja načrt evakuacije? LEVSTEK: »V skladu z domačimi predpisi in tujimi priporočili je bil načrt ukrepov za primer nezgode pogoj za začetek obratovanja. Načrt je bil izdelan na osnovi priporočil mednarodne agencije za atomsko energijo z upoštevanjem ameriških izkušenj in domačih posebnosti. Ta načrt je povezan z načrtom ukrepov v ožjem in širšem območju Posavja in Slovenije. Pripravljenost se občasno preverja, največja vaja pa je res bila leta 1982. Mednarodni eksperti so tedaj vajo zelo pozitivno ocenili, dali pa so tudi nekaj predlogov za izboljšave. Evakuacijski načrt je sestavni del ukrepov za primer nezgode in je tudi bil preverjen v vaji leta 1982. Iz mednarodne agencije za atomsko energijo pa smo dobili pobudo, da bi znova organizirali vajo in to v naši upravi v celoti podpiramo. Vaja bo verjetno organizirana na jugoslovanski ravni.« DL — Ljudi močno zanima tudi vprašanje odlaganja ni zko in srednje radioaktivnih odpadkov. Krčani si jih ne želijo na svojem ozemlju, prav tako pa tudi ne v drugih občinah. Kako bo rešen ta problem in predvsem kdaj? Kam z izrabljenim jedrskim gorivom? LEVSTEK: »Interes vseh družbenih subjektov bi moral biti, da se problem odlaganja teh odpadkov reši na najboljši možni način. Tehničnih problemov v zvezi z odlagališčem pravzaprav ni, obstajajo pa tudi mednarodna priporočila o gradnji odlagališč. Kako bo vprašanj e rešeno pri nas, j e pa še precej nejasno. V Sloveniji in na Hrvaškem tečejo vzporedne akcije iskanja primerne lokacije in priprave za začetek upravnega postopka. Točen datum, kdaj naj bi začeli graditi odlagališče, kdaj naj bi začelo delovati, pa ni mogoče določiti. Največja neznanka je slej ko prej usklajevanje interesov družbenopolitičnih skupnosti. Izrabljeno jedrsko gorivo je za sedaj varno spravljeno v sami elektrarni. Skladiščijo ga v posebenem bazenu s kapaciteto 17 let. Podobno to vprašanje rešujejo tudi drugod po svetu. Kako bo dokončno rešeno to vprašanje, ne vedo niti v svetu niti pri nas. Možnosti je več, lahko ga trajno skladiščimo ali predelamo.« DL — Tako v svetu kot pri nas obstajata dva tabora strokovnjakov, na eni strani so strastni zagovorniki jedrske energije, na drugi njeni zagovorniki. Nas pa zanima vaš osebni odnos do te energije. Ali je tudi po vašem mnenju energija prihodnosti? Trenutno gibanja v svetu kažejo, da se po kratkem zastoju število JE množi, saj je bilo doslej po nepreverjenih podatkih zgra-jenih 418 JE, vsaj 130 pa jih še gradijo. Pospešeno jih gradijo v Bolgariji, Romuniji, CSSR, na Madžarskem itd.? LEVSTEK: »Jedrska energetika je v zadnjih dvajsetih letih prešla vse faze razvoja, od začetnega navdušenja do hitre streznitve, tudi zaradi delovanja nasprotnikov te energije, visoke cene gradnje. Rezultat tega razvoja je, mislim, realno gledanje. Strastnih zagovornikov ni več, so samo realni energetiki, ki med vsemi različnimi načini pridobivanja električne energije enakovredno vrednotijo tudi jedrsko energijo. Seveda so politična stališča do te energije v različnih državah različna. Prihaja celo do takih absurdov, da nekatere države gradijo jedrske elektrarne in zapirajo termoelektrarne zaradi varstva okolja (ČSSR, Velika Britanija, Japonska in druge), Jugoslavija pa sprejema moratorij prav tako zaradi varstva okolja. Tako ravnanje po svetu je do neke mere razmljivo, saj raziskave zadnjih let kažejo, da smo podcenjevali vpliv ogljikovega dioksida na ogrevanje zemlje (efekt tople grede) in da že bije plat znova. Zato v tem letu pričakujemo odločne korake v smeri zmanjšanja emisij plinov iz industrijskih objektov, kar bo v vsej mednarodni skupnosti gotovo vplivalo na gradnjo jedrskih elektrarn. Tudi sam sem prepričan, da je jedrska energija energija prihodnosti. Poleg cepitve jeder pospešeno raziskujejo zlitje jeder ali fuzijo. Na tržišče pa prihaja nova generacija manjših, enostavnejših, cenejših in seveda varnejših jedrskih elektrarn. Alternativni viri energije, ki jih tudi uva- jamo, bodo seveda potrebni, ker se sicer naša poraba energije dolgoročno ne bo izšla, bodo pa še naprej predstavljali zelo majhen del. Osebno pa mislim, da so naj-večje rezerve energije v Jugoslaviji v prestrukturiranju industrije in v vseh oblikah varčevanja. Žal o tem preveč razpravljamo, naredimo pa skoraj nič. Vedeti pa moramo, da prestrukturiranja industrije ne smemo povezovati z ničelno rastjo porabe električne energije, kar potrjujejo tudi izkušnje razvitih držav. Tam imajo še vedno 3- do 4-odst. rast porabe električne energije.« DL — Verjetno ste že slišali za zagrebškega biologa dr. Devideja, ki je glede jedrske energije povsem nasprotnega mišljenja do vašega. Hkrati pa je pred dvema letoma postavil tudi neprijetna delegatska vprašanja, zaradi katerih ga je JE Krško tožila. Ta vprašanja so še vedno aktualna, med drugim je kritiziral tudi to, da so podatki o ra dioaktivnosti v okolju JE Krško tajni. LEVSTEK: »Problemov dr. Devideja ne poznam dovolj dobro, vem pa, da je v njegovih trditvah, ki so imele precej botrov,dosti dezinformacij. Osebno spoštujem mnenja drugih, tudi če se ne skladajo z mojimi, a le če so poštena in korektna. Nekateri .strokovnjaki’ pa izkoriščajo svoj sloves za namerno manipulacijo s podatki. Škoda, ki jo napravijo s tem, se zelo težko popravi, posledica pa je splošno nezaupanje v stroko. Vsi podatki o meritvah vpliva elektrarne na okolico, ki jih zbirajo pooblaščene organizacije iz Slovenije in Hrvaške, so javno dostopni. Ti podatki so vedno dostopni vsem družbenopolitičnim skupnostim ali posameznikom v nuklearki ali v RUJV!« DL — Bi vaša institucija lahko zaprla JE Krško, če bi bilo v njej ali okoli nje kaj narobe? LEVSTEK: »Da. To je naša pristojnost in dolžnost.« DL — Torej lahko povsem zaupamo v delavce JE Krško, v strokovnjake, ki merijo vpliv na okolje, v njihove instrumente? LEVSTEK: »Jedrska elektrarna v Krškem daje zelo velik poudarek izobraževanju svojih strokovnjakov. Poleg osnovnega specialističnega izobraževanja imajo še redno izpopolnjevanje za vse tiste funkcije, ki so potrebne in pomembne za varnost elektrarne. Usposobljenost teh delavcev redno spremlja republiška komisija, ki deluje v okviru RUJV. Delavci, ki delajo v elektrarni, morajo imeti v skladu z zveznimi predpisi spričevala te komisije, •znanje pa se vedno znova preverja. Znanje, ki ga pokažejo na teh izpitih, je zelo dobro, tudi v ZDA dosegajo na končnih testih zelo dobre, celo nadpoprečne rezultate.« DL — Navajanje različnih podatkov v polemikah seveda slabo vpliva na ljudi, v veliki meri pa so take polemike tudi posledica slabega informiranja javnosti, saj si morajo no vinarji — to se je zgodilo ob vesteh, da JE preveč segreva Savo — v elektrarno dobesedno izsiliti vstop. Vodilni ljudje v JE Krško radi rečejo, da tudi v termoelektrarnah rjavijo cevi, pa se zaradi tega nihče ne razburja. Seveda tak odnos do javnosti ni pravilen, saj se ljudje v celoti zavedajo, da je aktualna ekološka ogro ženost jedrske elektrarne manjša v primerjavi s termoelektrarnami. Potencialno pa je nevarnost zelo velika. LEVSTEK: »Popolnoma se strinjam. Pri nas še niso ugotovili, da je informiranje javnosti bistveno, še posebej na izpostavljenih področjih. Če bi občanom pravočasno posredovali temeljite informacije, bi večkrat preprečili širjenje dezinformacij. Drugo pomembno področje pa je vzgojna dejavnost, ki obsega izdelavo in posredovanje informacijskih materialov za različne medije. Razen nekaterih poskusov na tem področju ni bilo dosti narejenega v elektrarni.« V neobvezen premislek Smo sploh še na zemlji? Medlem ko se civilizirani svet zgraža nad potezo iranskega voditelja Homeinija, ki je javno naročil umor britanskega pisatelja Salmana Rushdieja in vseh založnikov njegove knjige Satanski stihi, smo Jugoslovani v Beogradu z vsemi častmi sprejeli predsednika iranske republike Alija Hamneia, ki bo pri nas na tridnevnem uradnem in prijateljskem obisku. Resnica je, da goji naša država oziroma njeno vodstvo z Iranom zelo dobre gospodarske in druge odnose. Vendar so ti odnosi oziroma razmerja tudi stvar dobrega okusa, še posebej, če vemo in vedo, da smo skoraj bratje tudi z iranskimi smrtnimi sovražniki — Iračani. Izven vsake pameti in mere za moralo pa je, da se naše državno vodstvo in v zadnjem času dokazano nebistrovidna diplomatska elita sestaja z iranskim vrhom v trenutku, ko imam Homeini samovoljno ogroža življenja nedolžnih ljudi in napada svobodo mišljenja in izražanja. Je naš ugled v svetu res tako trden in bleščeč, da si lahko privoščimo tako osupljivo izzivanje svetovnega javnega mnenja, ki nam v zadnjem času (milo rečenoj ni ravno naklonjeno? Kako recimo naj Evropa in svet gledata na državo, ki ne stori nič, da bi preprečila beg svojih državljanov v ZR Nemčijo. Beg pod krinko političnega azila, čeprav se ve, da gre samo za kruh. V enem takih azilov pri Eschbornu je bil Vjesnikov novinar Šalih Zvizdič. V taborišču, urejenem z nemško natančnostjo, je lahko na tablah v srbohrvaščini prebral, »da delijo higienske vložke v ponedeljek od 8. do 11. ure«, da je »treba krajo takoj prijaviti v sobi 25« in da je »vnašanje in uživanje alkohola strogo prepovedano«. Tam je bila tudi pozimi manj aktualna prepoved »trganja sadja v tujih sadovn- jakih«. Šele ko je bila Jugoslavija postavljena pred dejstvo, da bo zahodnonemška stran enostransko uvedla vize, saj jo bodo lažni politični azilanti zadušili, se je zganil tudi ZIS z izjavo, da je Jugoslavija pripravljena skupaj z ZRN prispevati k odpravi vzrokov, ki zapletajo odnose med državama. Kakšna širokogrudnost! Morda pa smo se preveč zanašali na prijateljstvo med zunanjim ministrom Lončarjem in njegovim nemškim kolegom Genscherjem, tovarištvo, ki se je utrdilo med plovbo med Kornati. A kaj ko so dolga vroča poletja tako hitro pozabljena, volilci s svojimi zahtevami in mnenjem pa so tukaj in zdaj. Na volilce misli tudi Budimir Lončar, saj se je vendarle zganil, očitno ve, da Ante Markovič v svoji vladi ne bo trpel utopičnih zunanjih ministrov in prav take politike. Z našimi azilanti v ZR Nemčiji pa še zdaleč ni konec jugoslovanskih zunanjepolitičnih težav. Med bolj svežimi udarci naj omenim aretacijo naše gore lista Basrija Bajramija, pri katerem so bojda našli del bankovcev, ki so jih ugrabitelji dobili kot odkupnino od družine ugrabljenega bivšega belgijskega premiera Boeynantsa. Evropa in svet seveda pišeta »Jugoslovan ugrabitelj premiera«. Tu je tudi Rudis iz Trbovelj, osumljen nezakonitega zaposlovanja delavcev v ZR Nemčiji, JAT pa naj bi v isto državo vozil mladoletne Azijce. če smo že pri JAT, nam svet še ni pozabil, da je redno letalo te družbe v Rimu do onemoglosti čakalo, da se je nanj vkrcal idejni vodja zločina na ladji Achille Lauro. In odfrčal v Beograd, od tam pa v Bagdad. Jugoslaviji (gledano z beograjskimi očmi) očitno sploh ni do tega, da bi (p)ostala evropska država, kar nosi s seboj tudi trg, demokracijo, trdo delo in seveda tudi prenekatero težavo. Največja ovira umestitve Jugoslavije tja, kjer je nekoč, vsaj delno, že bila, pa je njena zunanjepolitična usmeritev, kije že nekaj desetletij naravnana k jalovemu sodelovanju z deželami v razvoju, na utvaro o voditeljici tretjega sveta. Tega sveta ni več, če je sploh kdaj bil. Evropa pa je tu, večja, močnejša in bogatejša kot kdajkoli. Vendar nas to ne zanima. V Beogradu je vendar Alija Hamnei, desna roka osebe, ki je muslimane vsega sveta poslala po glavo pisatelja. Sušilnica sena na sonce Zagotovo velja, da je ena največjih in najnaprednejših kmetij v Beli krajini Štruclje-va v Gribljah. Že oče je napredno zastavil kmetovanje, dokupoval in najemal zemljo, sin Alojz, sedanji gospodar, pa je ves ta kapital, ki mu ga je priskrbel oče, s pridom uporabil za nadaljnji razvoj kmetije. A ne le on, pri Štrucljevih so vedno delali vsi. »Pri nas je bilo vedno vse od vseh. Vse je bilo naše, hišno, nikoli samo od enega, pa najsi je šlo za denar, zemljo. Ko smo kupovali stroje, je vsak primaknil svoj delež. Ce vsak tišči denar le zase, ni napredka,« pravi Alojz, da pa ima še kako prav, potrdi že bežen pogled po gospodarskih poslopjih. Alojz je kmet, odkar pomni. Kot osnovnošolec je moral poprijeti za vsako delo na kmetiji, ki mu je bil kos. Dve leti je po štiri mesece obiskoval zimsko kmetijsko šolo, dodatno pa se izobražuje sam. Prebere veliko zanimive literature, s pridom pa uporablja tudi številne izkušnje kmetov, za katere zve na izletih po kmetijah v Sloveniji in celo v tujini. Zlasti v zadnjih letih pa so mu bili zelo dobrodošli tudi nasve ti kmetijskega pospeševalca črnomaljski kmetijski zadrugi Ivana Simoniča, ki zna po Alojzovem mnenju na pravi način pritegniti kmete v sodobno kmetijstvo. Pri Štrucljevih so leta 1975 med prvimi v Beli krajini uredili sodoben hlev, ker pa so ga predelali iz starega, je postal ze pretesen. Zato se je Alojz, tudi po Simoničevi zaslugi, odločil, da bo gradnjam, ki jih v zadnjih letih ni manjkalo, dodal letos še eno. Zgradil bo večji in modernejši hlev, v katerem bo prostor za 26 krav in 40 bikov, torej dvakrat več živine, kot jo je v hlevu danes. Že sedaj oddajo Štrucljevi na dan po 120 litrov mleka, v novem hlevu pa bodo še večjo pozornost posvetili prav kravam mlekaricam in plemenski živini. V novem hlevu bo odpadlo veliko dela, ki je v starem, nefunkcionalnem hlevu še nuj no potrebno. To pa bo toliko bolj dobrodošlo očetu, ki ima na skrbi živino, medtem ko Alojz in žena opravljata vsa ostala dela na 16 hektarih obdelovalne zemlje. Prav zato, ker je delovne sile malo, so morali pri Štrucljevih delo čimbolj poenostaviti. To pa je danes moč le s stroji. Od vseh pridobitev na kmetiji je Alojz najbolj ponosen na sušilnico sena na sončno energijo, ki so jo prvi v Beli krajini zgradili pred začetkom lanske košnje, vanjo pa lahko spravijo kar 600 m3 sena. »če kosimo zjutraj, je seno zvečer že v seniku, saj ima lahko še 60 odst. vlage. Krma drugače izgubi največ hranilnih snovi prav na njivi, saj v treh dneh, kolikor se mora sušiti, sonce posrka iz nje vse najboljše. Poleg tega se iz povsem suhega sena otresejo in ostanejo na njivi najbolj hranljivi deli bilk. Ljudje delajo napako tudi v tem, da kosijo ob nepravem času, prepozno. Mi se odločimo za prvo košnjo že pred la-tenjem. Kljub slabim vremenskim razmeram smo lani kosili kar petkrat. Pred sušo smo pospravili že tri košnje, in ko smo se odpravljali kosit tretjič, so nekateri pospravljali s polj šele krmo prve košnje. Vse to nam je uspelo le žara sušilnice na sončno energij|. vesel sem, da se je leto3 tovrstno gradnjo odločilo nekaj belokranjskih k111®1,1.' ne skriva zadovoljstva AM _ Hkrati ne pozabi omeniti. po ugotovitvi analiza vseDUl seno iz njegove sušilnice odst. več beljakovin kot Ps nični otrobi. Nekaj 10 milijonov vredna naložba v sončno sušilnico bo Štrucljevim torej še božj^ obrestovala, čeprav so nekateri svetovali, naj oen ’ ki ga je hotel nameniti gradnjo, raje vloži v ka) °^a gega, pa bo dobro živel- * kmetiji ne smeš računati to. Pridelava hrane je nul potrebna, brez tega pač neg Seveda pa bi morali marslcno-kmetijstvo bolj podpirati^ znal sem, da v drugih orž3 e. ne skoparijo s pomočjo k tom, pa vsi ljudje bolje zi 1 Ne zanikam pa, da pri f13 rj pomoči ni. Lani nas je K gradnji sušilnice s posojil'P' a prla hranilno-kreditna siu pri črnomaljski kmetijski drugi, ker smo izpadli iz r V bliškega programa za n r vratna sredstva. Ker l3 naša sušilnica prva v oPč* . hkrati poskusna, smo od ot> ske raziskovalne skupnosti bili 2 milijona, pol tni\i)°nX ! od sisa za pospeševanje Pr ,8 lave hrane. Pričakujemo, . bomo dobili republiško pon tudi za gradnjo hleva. * -vsa ta pomoč za nas ni ne -e zaradi česa bi lahko lagod ^ živeli. Nasprotno, nalaga še večje obveze, saj bomo. rali priložiti še znaten kup ^ svojega denarja, in ko bo gotov, veliko več delati doslej,« razmišlja Alojz. Res je, če bi ves trud in . nar, ki so ga vložili v kmet k namenili za kaj drugega, i Štrucljevi zagotovo bolje % . li. Toda Štrucljevi niso iz 0 nega testa, da bi razmisliI čem drugem kot o kmeti)3 Alojz je znal s pridom up biti temelje sodobne k®® vjti ki jih je zasnoval oče, n)eg ,fl 7 otrok pa je zagotovilo, o dosedanji trud Štrucljevm s tovo poplačan, kajti za i ledstvo pri hiši sem jim 2 niba“' M. BEZEK-J**® Prišlo je do tragične katastrofe, druge svetovne vojne in razbitja Jugoslavije. Južne kraje so zopet dobili tujci: Makedonijo Bolgari, Kosovo pa Italijani, ki so razglasili veliko Albanijo. Ko so krivični šovinisti odšli, so se naši ljudje vsi, z eno samo izjemo, zopet priznali za katoličane in Slovence. Na pritisk Nemcev Bolgari naših ljudi v Bistrenici niso izgnali, ampak so ostali. Nekaj jih je padlo v partizanih, vsi drugi pa so se po končani vojski odselili, največ v Banat, v prazne nemške hiše. Tudi od tamkaj so se nekateri vrnili v Slovenijo, če so našli za to možnosti. SELITEV ŠKOFIJE IZ PRIZRENA V SKOPJE Po desetih letih škofovanja je na pritisk državnih oblasti in z odobritvijo Vatikana škof Gnidovec preselil sedež škofije iz Prizrena v Skopje, kjer je bil sedež višjih državnih uradov in je bilo veliko laže posredovati. Tudi katoličanov je bilo takrat v Skopju in po Makedoniji veliko, seveda naših ljudi, ki so bili tjakaj poslani »po službeni potrebi.« V tamkajšnjih težkih razmerah so katoliški verniki, posebej še izobraženci (teh ni bilo malo), radi prihajali k škofu na razgovor in po tolažbo. Za vsakega, tudi brezposelnega reveža, je vedno imel čas in dobro besedo, pa tudi materialno pomoč, saj je razdal vse, kar je imel, da so morali še perilo skrivati, da ne bi razdal še zadnje srajce. Da bi pomagal najrevnejšim, je v Skopju osnoval Sirotišče sv. Jožefa, kamor je sprejemal najbolj zapuščene in revne. Prihajali so otročiči v samih raztrganih srajčkah ali hlačkah, da jim je bilo potrebno obskrbeti vse, tudi vsakdanjo hrano in zdravstveno pomoč. Pri tem so veliko pomagale slovenske usmiljenke, ki so prevzele vodstvo. Sredstva pa je škof sam zbiral, kot prosjak, pri višjih uradnikih in krajevnih katoliških obrtnikih. Tako je bilo preskrbljenih 20 otrok, ki bi verjetno sicer zgodaj odšli s tega sveta. Med vojno so bili otroci zaradi bombardiranja preseljeni na varno mesto pri župniji Letnica v Skopski urni Gori. V zavod pa so bili sprejeti marsikateri otroci, ki so bili sicer zapisani smrti: judovski, pa tudi srbski in dr. Za nagrado je bil po osvoboditvi ta zavod odvzet z vsem inventarjem, tudi mašnim, cerkvenim, požrtvovalna sestra prednica in zastopnik škofije pa sta za nagrado dobila zapor, češ da je tamkaj enkrat prenočil »državni neprijatelj«, ki ga oblast nikdar ni iskala, a je bil v tistem času celo prijavljen pri miličniških oblasteh. DOKONČANO JE BILO O delu škofa Gnidovca bi se moglo še veliko povedati, vendar prostor ne dopušča. Bil je človek, ki je svojo dolžnost zares idealno izvrševal in živel. Sebe je pozabljal, ves se je razdajal. Kjerkoli je mogel, je pomagal. Še svoje sprehode, ki so mu bili predpisani od zdravnika, je izrabil za obisk revežev in bolnikov. Zadnja leta je veliko trpel zaradi glavobola. Zanj niso ugotovili vzroka, vendar so po smrti iz simptomov z gotovostjo sklepali, da je imel tumor v možganih. Ko je škof čutil, da se bliža odhod s tega sveta, je vse službene stvari vestno uredil in odpotoval z vlakom proti Ljubljani. Spremstva ni maral, ker zaradi pomanjkanja duhovnikov ni želel vernikov prikrajšati za verske obrede, zlasti ne tistih v diaspori. Vsi so ga spoštovali, ne glede na svojo vero in narodnost. Vsi so govorili o idealnem človeku in svetniku. Umrl je v Ljubljani 3. II. 1939. Počiva na Žalah. Alojz Turk: Škof, ki je podaril zadnjo srajco________ Kdo hoče poteptati Gorjance? Na predzadnji lanski seji zbora združenega dela novomeške občinske skupščine je delegacija srednjih šol zastavila vprašanje v zvezi z razširitvijo gozdne poti po grebenu Gorjancev od smučišča nad Javorovico do Krčev nad Pen-dirjevko. Vprašanje se glasi: "Po grebenu Gorjancev je peš Pot do Javorovice razrita na širino 6 metrov. Komu bo namenjena ta cesta? Ali je komi-tfr?a §radbeništvo skupščine občine Novo mesto izdal gradbeno dovoljenje? Zanima nas, je investitor in koliko je flala dosedanja gradnja. Kdo le odgovoren za ta dela in kdo 0 ukrepal proti tej gradnji?« b tem vprašanjem, na kate-ega bodo delegati dobili izčrpen odgovor na seji zbora ene§a dela v torek, 28. bruarja, je zadeva postala 11 J a.b manj javna, umazani lobčič pa se je začel razple ta- 1 ze prej natančno 1. februarja lani, ko je vodja tozda Goz- arstvo Novo mesto inž. Vlado avec obvestil gozdarskega in-P^torja pri Upravi inšpekcijam služb Novo mesto inž. i°zeta Kruljaca, da z buldožer-I m širijo gozdno pot v zašči-[PPpm gozdnem kompleksu ubil. Se isti dan so se gozdarji inšpektor, vodja tozda Goz-arstvo in revirni gozdar Ivan p°jdr odpravili na Gorjance. isli so ravno v času, ko je “mdozerist ril v zaščiteni gozd Gozdni kompleks Kobile m skupščina občine Novo mesto leta 1980 z odločbo proglasila za gozd s posebnim amenom kot trajni gozdni ezervat za raziskovalne namene in je seveda vsak poseg anj prepovedan. Poleg tega so sa dela pri razširitvi nekdanja gozdne poti, ki so jih začeli pravljati 25. januarja 1988, Potekala brez kakršnegakoli dovoljenja in vednosti GG No-° mest0 'n GG Brežice, brez l„ean°st' *n soglasij zasebnih astnikov gozdov in seveda rez lokacijskega dovoljenja, /fr bi bilo za tak poseg najmanj, kar bi investitor potre-oval. Kasneje so ugotovili, da 1? 'ovestitor del krajevna kupnost entjernej, ki je na Pobudo smučarskih društev entjernej in Gorjanci prevze-a gradnjo poti za premikanje mptal.ca snega (ratraka) od mučišča pri Gospodični do mučisča nad Javorovico in v začetku decembra 1987 izdala naročilnico novomeškemu Pionirju za izgradnjo te poti. Kot rečeno, so pionirjevci začeli delati 25. januarja 1988, n to brez vsakršne dokumentu in dovoljenj ter brez ednosti obeh prizadetih gozd-mn gospodarstev in zasebnih ‘astnikov gozdov. Do 1. febru-G,a lani, ko je gozdarski inšpektor z ustno odločbo na kraju samem ustavil in prepovedmi vsa nadaljnja dela, so nekdanjo gozdno pot v dolžini obrih dveh kilometrov že grobo razrili in razširili na 6 oj metrov, in to od smučišča nad Javorovico prek Kalskih ošenic do Kobil. Pri tem so uničili okoli 7700 m2 gozda, večino na območju GG Brežini m podrli več kot 80 dreves izmeri 62 m3. Poleg tega je nspektor od Kobil do meje s hrvaško odkril še 28 zaznamovanih dreves, ki so jih še nameravali podreti. In kaj je nšpektor izvedel na kraju samem? Buldožerist, zaposlen v Pionirjevem tozdu MKI, ni imel Pri sebi delovnega naloga. Z njim sta bila takrat na »delovi-ču« §e Vinko Škedelj, zapos-nn v šentjernejski Iskri, ki je z motorno žago pred buldožer-podiral označeno drevje, n bead Hajder, gradbeni delovodja v tozdu MKI, ki je pove-ai, da on podpisuje buldože-istu opravljene ure in da vse uelajo po naročilu svojih pred- postavljenih. Prav na mestu, kjer je delo takoj ustavil gozdarski inšpektor, se pravi na robu zaščitenega gozdnega kompleksa Kobil, poteka tudi meja med gozdnima gospodarstvoma Novo mesto in Brežice. Tu je buldožerist v dolžini okoli 30 metrov usekal novo pot, pri tem pa tudi premaknil mejni kamen med gozdnima gospodarstvoma. Potem ko je inšpektor po skrajšanem postopku na kraju samem z ustno odločbo prepovedal buldožeristu nadaljnje delo, kar je ta tudi upošteval, je v Šentjerneju opravil razgovor s predsednikom smučarskega društva Šentjernej France Krošljem in članom izvršnega odbora tega društva in bivšim predsednikom Mihaelom Recljem. Izkazalo se je.da je bil pred pričetkom del v Šentjerneju sestanek predstavnikov smučarskih društev Šentjernej in Gorjanci, kjer so sprejeli sklep o ureditvi te gorjanske poti za premik teptalca snega med Gospodično in Javorovico in zadolžili člana obeh društev, da seznanita o tej nameri gozdni gospodarstvi Brežice in Novo mesto in da dobita potrebno soglasje za poseg v gozd. Za GG Brežice je bil za to nalogo zadolžen Re-celj, za GG Novo mesto pa inž. Jože Malenšek, zaposlen v Pionirju, ki naj bi uredil vse potrebno tudi glede buldožerja. Teh razgovorov nista opravila in seveda tudi soglasij od gozdnih gospodarstev ni bilo. In tudi če bi investitor dobil ta soglasja in dovoljenje zasebnih lastnikov gozdov, del ne bi smeli začeti (to velja tudi za izvajalca!] brez potrebnega dovoljenja, v tem primeru pa je to najmanj lokacijsko dovoljenje, ki pa ga lahko izda samo upravni organ občinske skupščine. Na uradnem pogovoru z gozdarskim inšpektorjem je predstavnik Pionirjevega tozda MKI Božo Tratar med drugim izjavil, da je bila za pridobitev vseh potrebnih soglasij za poseg na zemljiščih od Javorovice do Krčev oziroma Ravne gore (torej po gorjanskem slemenu) zadolžena krajevna skupnost Šentjernej. Izjavil je tudi, da je to stvar širšega družbenega interesa (kakšen je ta »širši družbeni interes«, v imenu katerega se lahko brezobzirno uničuje narava zato, da se bo lahko teptalec snega vozil z Gospodične na Javorovico in nazaj?) in da je o vsej zadevi seznanjen tudi predsednik novomeške občine. Tratar je še dejal, da je izvajalec del pripravljen čimbolj omiliti nastalo škodo na terenu. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja in gospodarskega prestopka in zaradi gradnje brez lokacijskega dovoljenja je gozdarski inšpektor Jože Kruljac 10. marca lani vso zadevo predal javnemu tožilstvu. Na koncu je napisal, da se mu zdi sumljiv tudi način financiranja teh del. Tožilstvo je 12. avgusta 1988 predalo obtožni predlog novomeškemu temeljnemu sodišču, razpravo, razpisano za 2. februar letos, pa so prestavili, ker mora še izvedenec podati svoje mnenje, ali gre v tem primeru za gozdno vleko ali za cesto. V vsakem primeru pa je potrebno lokacijsko dovoljenje, če gre za cesto, pa še gradbeno. O tem bo torej 9 kratkem reklo svojo besedo sodišče. Vendar s tem zadeva še ni končana. Njen drugi del govori še o večji brezobzirnosti vidnih in skritih akterjev, ki so očitno trdno odločeni, da jim nobena zakonska prepoved ne bo preprečila doseči zastavljenega cilja. V tem konkretnem primeru je to cesta za premik teptalca snega od Gospodične do Javorovice. Neka dejanja iz prejšnjih let pa dajo slutiti, da se za vsem tem skrivajo še hujše stvari. Kakorkoli že: v začetku lanskega novembra je vodja tozda Gozdarstvo Novo mesto inž. Vlado Pavec spet obvestil gozdarskega inšpektorja, da so v drugi polovici oktobra dela na »ra- pUlUVU/l uatuuiu ^ traški cesti« po slemenu Gorjancev nadaljevali in jih 25. oktobra dokončali. Pri ogledu celotnega »širšega družbenega interesa« so inšpektor, inž. Pavec in revirni gozdar ugotovili, da so po zaščitenem območju Kobil naredili še okoli kilometer poti, na tem delu podrli še 14 bukev, poškodovali del smrekovega nasada ter na enem mestu v dolžini 80 m vsekali pot po novi trasi. Od Kobil se ta 6 do 7 m široka rana vleče tik ob meji po hrvaški strani do Krčev, od tu naprej pa po košenici do gozdne ceste. Celotna dolžina te »ratra-ške ceste« od Javorovice do Gospodične je dobrih 14 km. Preden pa so se v drugi polovici lanskega oktobra lotili del, so potekale določene »aktivnosti«, katerih namen je bila v prvi vrsti legalizacija vsega početja. To naj bi dosegli v prvi vrsti s tem, da so že zgrajeno in še načrtovano cesto od Javorovice do Gospodične preimenovali v tekaško stezo, na kateri naj bi organizirali smučarske tekaške tekme od Javorovice do Krvavega kamna v spomin na padle borce IV. bataljona Cankarejve brigade. To »idejo« so podprli še z glasovi dveh upokojenih, a še vplivnih direktorjev in upokojenega generala. Teptalec snega se je seveda skril v senco smučarske tekaške steze. Smučarski društvi Šentjernej in Gorjanci, ki ima sedež v Novem mestu na Cesti herojev 46 in katerega predsednik je glavni direktor Pionirja Slavko Guštin, sta 25. septembra lani novomeški interesni skupnosti za gozdarstvo poslali prošnjo, da jim odobri izdelavo tekaške steze med Javorovico in Gospodično. 10. oktobra jim je SIS za gozdarstvo izdala soglasje z določenimi pogoji, med katerimi je tudi, da ne smejo poseči v zaščiteno gozdno območje Kobil in da morajo čimmanj posegati v zemeljski sloj. Inšpektor Kruljac pravR da tudi teh pogojev niso upoštevali, poleg tega pa še, da SIS tega soglasja sploh ne bi smela izdati, ker pelje pot 2 km skozi zaščiteno območje Kobil in drugje ne more iti. To soglasje je samo eno od potrebnih soglasij za pridobitev lokacijskega dovoljenja, brez katerega tak poseg ni dovoljen in je protizakonit. Lokacijskega dovoljenja pa jim upravni organ gotovo ne bi izdal, ker gre za gozd s posebnim namenom. Zanimivo je tudi to, da so začeli delati 17. oktobra, naročilnica pa je bila izdana 24. oktobra. Za dela je izvajalec izstavil dva računa: 29. oktobra 1988 za 6.469.100 dinarjev in 10. novembra za 3.744.000 di-r narjev. Krajevna skupnost Šentjernej je računa poravnala v zakonitem roku. Na KS Šentjernej trdijo, da oni pravzaprav sploh niso bili pravi investitor, ampak se je na njihovem žiro računu samo zbiral denar, ki so ga nekatere delovne organizacije nakazale namensko za smučarsko društvo. Izvajalec del je bil tudi tokrat Pionirjev tozd MKI. Gozdarski inšpektor bo tudi za to 2. fazo del podal ovadbo javnemu tožilstvu, in sicer bo ovadil obe smučarski društvi kot pravni osebi in oba predsednika kot fizični osebi ter tozd MKI kot izvajalca. Tožbi za povrnitev škode sta vložili tudi obe gozdni gospodarstvi. »Gre za zelo grob, samovoljen in nepopravljiv poseg v gorjanski gozd. če bi denar, ki je šel za to, sežgali, bi bila škoda veliko manjša. Poleg tega sem prepričan, da je govor jenje o smučarski tekaški ste zi samo kamuflaža, ki naj bi bila opravičilo za tako grob in nezakonit poseg v naravo. Najmanj na treh mestih je nagib trase v dolžini 100 do 150 metrov 40 do 50 % in po strokovnem mnenju taka steza nikakor ni primerna za smučarski tek. Po mojem mnenju se vse to naredili le zato, da bo lahko teptalec snega prišel s smučišča nad Javorovico do smučišča pri Gospodični, kar pa je na razdalji 14 km ekonomsko vprašljivo početje,« je dejal inšpektor Kruljac. Za konec pa še to: revirni gozdar Ivan Kotar, ki najbolje pozna razmere na tem območju, pravi, da pozimi, kadar sploh je sneg, burja le-tega z grebena razpiha, tako da bo ta skeleča gorjanska »memorial-na« rana tudi pozimi na več mestih gola. ANDREJ BARTELJ SODOBNIKI O PREŠERNU Kako površna in poenostavljena je podoba našega velikega poeta Franceta Prešerna, če jo gradimo samo iz šolske modrosti, mora spoznati vsak, kdor je pred dvema letoma polistal po novi knjigi Janeza Mušiča Sila spomina. Neposredna pričevanja o pesniku izpod peresa Prešernovih sodobnikov, znancev ali prijateljev, ki so bila raztresena po različnih publikacijah in časopisju, je Mušič zbral v knjigo in jih ponudil ljubiteljem Prešerna, da so tako lahko bolje spoznali njegovo človeško naravo in preko nje tudi njegovo poezijo. Pokazalo se je, da je bila ta poteza dobra, saj je javnost knjigo zelo dobro sprejela, čeprav je šlo dejansko za novost v predstavljanju naših znamenitih mož. Uspeh knjige in pa obilica gradiva, ki je ostala neobjavljena, so avtorja spodbudili k izdaji podobne antologije. Izšla je pred kratkim pod naslovom Sodobniki o dr. Francetu Prešernu v knjižni zbirki Iz roda v rod pri Založbi Borec. Vanjo je Mušič uvrstil številna besedila, ki pričajo o pesnikovi naravi, njegovi življenjski usodi in ki vrednotijo njegovo umetniško delo. Prav slednje je značilnost te antologije, saj ob izbranih besedilih lahko sledimo ne samo, kako se je gradil in spreminjal odnos do Prešerna in njegovega dela, marveč tudi razvojnim korakom, ki jih je mukoma ubirala slovenska slovstvena kritika, ko se je znašla pred zares zahtevno nalogo postaviti merila in oceniti vrhunske umetniške izdelke, kar Prešernove pesmi so. Besedila so razvrščena kronološko, kot so nastajala. Knjigo zaključuje obsežen del priče-vanjskih in spominskih besedil, znanih že iz Sile spomina, ter prikaz pričevalcev in njihovega dela. M. MARKELJ W 'm < VZPON IN SESTOP Politični knjižni uspešnici Vzpon in sestop (Cankarjeva založba, 98.000 din izvod) pač ni treba delati reklame. V Novem mestu pa tudi drugod je bila, kot se reče, razgrabljena. Ljudi zanima, kako ocenjuje svojo dolgotrajno vzpenjajočo se politično kariero Franc Šetinc sam in kakšno oporoko piše v teh burnih spolitiziranih časih človek, ki v znak protesta proti brezumju prostovoljno odide s političnega Olimpa, pri tem pa rešuje svojo čast in osebno integriteto. Kot da bi sledil Voltairovemu prišepetavanju, da je malo izgubljenega, če je le čast rešena. Če velja za koga, potem velja za Franca Šetinca, da je otrok dobe, ki jo je sam soustvarjal, pa tudi njena žrtev. Desetletja ga poznamo, mnogi Dolenjci tudi osebno, kot ideji predanega političnega aktivista, zavaerovanega v »svetle cilje«, ki se lahko izkažejo tudi kot iluzije, kot neutrudnega spodbujevalca in pojasnjeval-ca, ki se ne ustraši niti, če mu zmanjka argumentov. Nadomesti jihz osebno prepričanostjo in zvestobo stvari. Sicer pa vse to sam iskreno priznava že v avtobiografiji Aktivist, še mnogo bolj in globlje pa v knjigi Vzpon in sestop. V tej smoizpovedi odstrani s sebe funkcionarski sij, postane običajen človek, šibak, ranljiv, vase dvomeč, zato pa človeško večji in dopadljivejši. To se bralcu morda še najbolj odkriva v poglavju, ko govori o odnosih s Stanetom Vzpon Ib m sestop Kavčičem, padlim vodjo slovenskega liberalizma. »Predvsem mi je žal, da je moj tretji pogovor s Kavčičem tekel tako, kot je. Več kot deset let je bil na 'političnem pokopališču’. Potem pa nenadoma začuti potrebo, da se v javnosti brani, da javno reče, da ni res, da je oviral proces revizije dachauskih procesov, temveč ravno narobe. In jaz ga preprečujem, naj tega v interesu nekdanjega in sedanjega političnega vodstva ne stori. Kako sem to mogel storiti?« se v knjigi vprašuje Šetinc, za katerega je dr. Stipe Šuvar pred časom dejal, da je malo socialdemokrata, malo liberalca in malo stalinista, Šetinc sam pa ublaži Šuvarjevo oznako, da je bil stalinist le toliko, kolikor je bil otrok te družbe in kolikor so ga spremljale njene deformacije. MARJAN LEGAN DOHTAR, TI JEZIČNI DOHTAR Na praznični dan slovenske kulture je Prešernova družba v Ljubljani predstavila novo knjigo Dohtar, ti jezični dohtar iz zbirke ilustriranih Prešernovih pesmi. Tokrat se je s pesnikovim genijem skušal kosati s svojo slikarsko paleto akademski slikar Klavdij Palčič iz Trsta, znan tudi kot borec za pravice Slovencev v Italiji. Kot je na predstavitvi dejal dr. Ivan Sedej, je slikar pri tem uspel, še več, v Prešernov pesniški svet je s svojimi ilustracijami vnesel mediteransko širino in vedrino, same zase pa so te podobe tudi izjemen postmodernističen likovni dosežek z lastno vrednostjo. Klavdij Palčič je ilustriral pesmi Dohtar, Od železne ceste in Mornar. Knj iga je ob sodelovanju podjetja Lesnina izšla v nakladi 18.000 izvodov, stane pa 22.000 din za člane Prešernove družbe in 27.000 din za nečlane. ^Zabeleženo_____ ZATO, KER NE! Zares zanimiva knjiga, kot nalašč za vedoželjno mladež in vsakogar, ki se rad pouči na prijeten, zabaven način. To je bila prva misel ob knjigi »1000 zakaj, 1000 zato«, ki je pred kratkim prišla na police slovenskih knjigarn iz beograjske založbe Vuk Karadžič. Toda že površno prebiranje skoraj 500 strani debele knjige je pokazalo, da ta knjiga ni za nikogar. Bistvena pomanjkljivost knjige je v njeni zastarelosti in površnosti. V založbi so knjigo pripravili na osnovi tuje izdaje iz leta 1972, vendar so pri pripravi knjige za naš trg in za naš čas vzeli vse preveč nala-hko. Niso se potrudili vnesti novosti vanjo niti vključiti podatkov, ki bi bili posebej zanimivi za naše bralce. Dovolj zgovorno je dejstvo, da knjiga govori o fotoaparatih, televiziji, giroskopu in drugih napravah, niti besedice pa ni o računalnikih in raČUnalniŠt- SAKAJ vu! Pri nastanku poštne znamke ne omenja enega od njenih idejnih očetov, Slovenca _ Lovrenca Koširja. Na napake, ki so zares hude, pa naletiš, ko se pozanimaš o nekoliko bolj večnih stvareh — o vesolju. Podatki o planetih so neverjetni. Kolobarje, in to kar 4 premalo, pripisuje samo Saturnu, že 10 let pa se ve, da^ imata kolobarje tudi Jupiter in Uran. Premeri vseh planetov so navedeni popolnoma narobe, in to ne za nekaj kilometrov, marveč so jih zmanjšali skoraj za pol. Edina razlaga za to napako je velika površnost in nemarnost, da so morda milje preprosto prekrstili v kilometre in tako dobili, vzemimo za primer, Jupitrov premer velik samo 88.700 km, dejansko pa znaša 142.600 km. Jupitru so tudi pripisali 10 let daljšo obhodno dobo, kot jo sicer priznava astronomija. Dodajmo še, da je slovenski prevod ponekod hudo okoren, da se med slovenske besede vrivajo srbohrvaške, da je precej očitnih tiskarskih napak. Temeljitejše branje bi najbrž pokazalo še marsikaj. Meni je zadoščala urica, da lahko mirne vesti to knjigo bralcem in kupcem odsvetujem. M. MARKELJ NEMŠKE PESMI Med deli, ki so jih naše založbe izdale v počastitev 140. obletnice Prešernove smrti, je pozornosti vredna knjiga V tujem jeziku napisal sem knjigo, s katero nam Cankarjeva založba nudi nov prevod Prešernovih nemških pesmi. V nemščini napisane ali v ta jezik prestavljene pesmi so organski del opusa našega literarnega velikana. Tako jih je čutil tudi pesnik sam, saj jih je nekaj imel namen uvrstiti v svoje Poezije. Slovenjenja Prešernovih nemških pesmi so se lotili mnogi, od Stritarja kot prvega prevajalca do Gradnika, Župančiča in Sovreta, ki so nemške pesmi prevedli v celoti, ter cele vrste drugih pesnikov in prevajalcev, ki so poskrbeli za posamezne prevode. Najnovejši, celotni prevod Prešernovih nemških pesmi (razen prepesnitev lastnih pesmi v nemščino) je opravil Kajetan Kovič, ki je tako ljubiteljem Prešerna odprl nove, manj poznane strani v knjigi za Slovence gotovo najbolj dragocenih stvaritev. BIOENERGIJA Vsemu, čemur je pritakn na predpona bio, velja dan precejšnja pozornost, pa n, gre za biovrtičkarstvo, bio' rano, biopovratno sprego a bioenergijo. Zanimanju pa s veda bolj ali manj sledijo tu knjižne izdaje. Tako je nekaj časa na knjižnem triu knjiga Alexandra Lovvna Bi< * energija s pomenljivim pot naslovom Revolucionarno zdrt vljenje duševnih in telesn; motenj s pomočjo govorice t< lesa. Knjigo je izdala Cankar jeva založba. Avtor ima za seboj bogau prakso zdravljenja z bioenergetskimi vajami, ki jih je razvil sam ali povzel po osnova-telju bioenergetske terapije W. Reichu. V knjigi pojasnjuje bioenergetska gledanja na človeka in nato prikaže vrednost takšnih spoznanj za doseganje skladnosti med telesom, duševnostjo in čustvi, kar pomeni tudi odkrivanje vzrokov nekaterih bolezni, ki tiče v naši duševnosti in jih je možno odpraviti s posebnimi spro-ščevalnimi vajami. Knjiga je napisana strokovno, vendar pa razumljivo za povprečno izobraženega bralca. Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki poveču d že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni. Brat ubil sestro Dolga leta sta Ivan in njegova sestra Francka složno in v miru živela na kmetiji. Francka je gospodinjila, medtem ko je brat skrbel za posestvo. Vse pa kaže. da Ivanu takšno življenje le ni bilo pogodu in se je navzlic že oseminštiridesetim letom sklenil oženiti. Tako je v hišo prišla kar dvajset let mlajša Milka, s tem pa je bilo poprejšnjega mirnega življenja konec. Med Ivanovo sestro in Milko so se pričeli prepiri, Francka je vse pogosteje govorila, da v hiši ne bo nikomur za deklo, pritoževala se je, da b^at ne izpolnjuje dolžnosti do nje, saj se je obvezal, da jo bo preživljal. Spori so bili vse pogostejši, Francka je Milki bojda očitala, da je jalovka, ker ne more zanositi, po vasi je govorila, da pri hiši ne dobi hrane. Ob takšnih besedah in očitkih je med bratom in sestro že po nekaj letih prišlo do prvega obračuna. Ivan jo je pretepel, zaradi česar je bil kaznovan, to pa je njegov in ženin srd do Francke le še povečalo. Še bolj kot to pa je že tako napete razmere v hiši zaostrilo spoznanje, da Francka išče svoje pravice na sodišču. 14. decembra je bila v Trebnjem obravnava: Francka je Ivana tožila zaradi neizpolnjevanja dednega dogovora. Ivan zaradi obolelih nog in tudi zavoljo pozabljivosti, ki je bila pri njem vse pogostejša, ni odšel na sodišče, pač pa je tja poslal svojo ženo, ki ga je na obravnavi zastopala. Jezen zaradi ponovne tožbe in nervozen v pričakovanju izida prav- de, je doma iskal uteho v alkoholu, kot je počenjal že zadnjih nekaj let. Najpogosteje je segal po žganju. Tako je bilo tudi tokrat, saj je do ženine vrnitve domov popil več kot deciliter žganja in še okoli pol litra vina. V takšnem stanju ga je vest o izgubljeni pravdi toliko bolj razjarila, ni do konca poslušal ženinega pripovedovanja, pač pa je pograbil vile in šel na dvorišče odmetavat gnoj. Ni kidal dolgo, ko je na cesti videl proti domu prihajati Francko. Takrat mu je zavrelo. Poldrugo uro zatem je preiskovalna sodnica novomeškega okrožnega sodišča prejela telefonsko obvestilo, da je prišlo v bližnji vasi do zločina, v katerem je brat ubil sestro. Skupaj z namestnikom okrožnega javnega tožilca se je nemudoma odpravila na mesto dogodka. Takole je zapisala v svoje poročilo: »Ob prihodu v vas smo na levi strani ceste na snegu našli truplo starejše ženske, vsega nekaj metrov vstran od hiše s številko 4. Ko smo stopili v to hišo, je v sobi za pečjo sedel osumljenec, ki na videz popolnoma miren in trezen. Popolnoma neprizadeto je povedal, da je ubil svojo sestro, s katero je bil dolga leta v sovraštvu.« In kako je dogodek potekal? Kakih 20 do 30 metrov je bila Francka oddaljena od hiše, ko jo je Ivan zagledal in z vilami v rokah skočil proti njej. Še prej je svoji ženi zavpil:,Milka, zapri vrata, da hudič ne bo prišel noter!' Nato se je z vilami spravil nad sestro in vpil: ,Kur-ba hudičeva, zdaj te bom pa ubil!' Z železnim delom vil je nato mahnil po Franckini glavi, ki je omahnila na tla, nato pa jo je z vilami še naprej tolkel. Po izpovedih nekaterih prič je sestro mahnil sedem-do devetkrat, vmes pa je bojda kričal: ,Zdaj sem te ubil, sedaj sem te fraj!' Nato je mirno odšel nazaj do hiše. S kakšnim besom se je Ivan spravil nad sestro, zgovorno povedo poškodbe. Obdukcija trupla je ugotovila več raztrganin in obtolčenin po glavi, preloma lobanjskega dna in oboka, prelom leve podlahti, obtolčenine možganov v obeh senčnih predelih in malih možganov na levi strani in krvavitev mehkih možganskih opnah, kar vse je bilo seveda krivo takojšnje smrti. Obravnava je bila marca prihodnjega leta. Ivan ni imel kaj tajiti, povedal je le, da sestre sprva ni nameraval ubiti, da pa je bes po prvem udarcu v njem tako narastel, da je tolkel še kar naprej. Potek sojenja pa je vendarle pokazal, da je Ivan dejanje storil premišljeno in da je uboj načrtoval. Navsezadnje tudi po dejanju ni pokazal prav nikakršnega kesa, na zaslišanju je celo izjavil: »Ne vem, ali sem naredil prav ali ne, Niti mi ni žal, da sem jo ubil.« Sodišče je Ivana obsodilo na 6 let strogega zapora, po njegovi pritožbi pa je kazen v celoti potrdilo tudi Vrhovno sodišče Slovenije. Ivan se je z zaporom težko sprijaznil, pisal je prošnje za pomilostitev, celo na zvezni sekretariat za pravosodje in splošne upravne zadeve, vendar je bil odgovor odklonilen. Šele po trelT letih bivanja za rešetkami mu je Vrhovno sodišče SRS ob priporočilih iz DKP Dob, da gre za ostarelega in bolnega obsojenca, psihično strtega, kazen znižalo na 5 let. Še isto leto, torej dobri dve leti poprej, preden bi mu potekla znižana petletna kazen, je iz že prej omenjenih razlogov prejel odločbo o pogojnem odpustu. Prvi oktober je bil, ko je zadnjič prestopil prag vrat v KPD Dob pri Mirni. B. B. OB pAZ* k Krava ni hotela z Italijani Sredi februarja se v toplem soncu grejejo vrhovi Kapetanj-ke in Bučje glavice na vzhodu ter Ilije in Pajtlerice na zahodu, na severu pa je komaj slutiti širne gozdove roškega predgorja. Tišina vlada v Podgori, skoraj izumrli vasici na meji med Črnomaljsko in kočevsko občino, tiho srka tople sončne žarke in v golih koše-nicah, ki letos skoraj niso videle snega, je že slutiti pomladni nemir. V to s soncem obsijano tišino se v oddaljenem gozdu oglasi traktorski ropot. Postaja vse glasnejši in kmalu se izza go-lfkovega grmičevja prikaže nizko zeleno vozilo, na njem pa krepak prileten možakar. To je Peter Movrin, upokojenec, kmet in nekdanji partizan. Gibčno skoči s traktorja in odpne nekaj drevesnih debel, ki jih je iz gozda privlekel na domače dvorišče. Za kurjavo bo. Res, da je v letošnji mili zimi niso porabili veliko, vendar ugodno vreme dobremu gospodarju ne da miru. Letošnja zima našim kmetom res ne privošči pravega počitka. »Kaj bi, navajeni smo na to,« pravi Peter, »že od mladosti smo navajeni na delo, na neprestan štrapac. Najhuje je bilo med vojno. Pa takrat smo vsaj mislili, da bo po osvoboditvi kaj bolje. Veliko smo govorili, prepevali, vzbujali upanje pri sebi in pri drugih. Potem pa je šel razvoj svojo pot. Mesta so rasla, se širila, vabila ljudi, tukaj v zaledju pa so kraji, ki so preživljali partizansko vojsko, ostajali čedalje bolj pusti. Sedaj tudi upanja ni več. Prepozno smo spoznali resnico. Košenice prerašča grmovje, njive ogroža divjad. Le kdo se bo še vrnil v te kraje?« Peter Movrin ne more skriti razočaranja nad takšnim razvojem. Deli ga z mnogimi soborci, s katerimi se občasno še srečuje. »Naše posestvo je po površini še kar veliko, 43 hektarov meri, od tega je 25 hektarov gozda, od katerega smo včasih živeli, sedaj pa zaradi visokih taks še ta ne daje zaslužka. Ostalo so kamnite, sedaj tudi že z grmovjem porasle površine, od katerih ni nobene koristi. Le dva hektara je ornih površin, pa še tega ne moreva z ženo, ki je bolehna, sama obdelati. Na Doblički Gori imamo vinograd. Včasih smo tja hodili peš, čez Miklarje, kar dobri dve uri hoda je. Sedaj se vozimo naokoli. Za to poskrbi sin, ki sicer živi v Metliki.« Z gospodarjem pokusiva kozarec dobre dobličke črnine in pogovor se zopet suče okoli tistih burnih časov vojne, ko se je tukaj še marsikaj dogajalo. »Štirje otroci smo bili doma pred vojno. Sestri sta se poroč- Tako je ostala tudi ona in P znejc dala še marsikateri ut® mleka za partizansko bolni nico,« pripoveduje Peter o Dogajanjih v prvih letih vojne, predno je tudi sam postal Pa tizan. Za silo so potem dorna _ ijo usposobili za bivanje, uaa cev, ki so doleteli družino, P* še ni bilo konec. Sestri z otroM vred so Italijani odpeljali v u ternacijo. Obe sta bili noše , otroka, ki sta ju v internacij rodili, pa sta umrla. Tudibr je brez sledu izginil v rosic ofenzivi. Kje je njegov gr° > niso nikoli izvedeli. Dogodkov, ki se jih spominja Peter iz svoje partizanščine.J za dober roman. Sodeloval) • kjer je le mogel. »Ko je . treba v patruljo ali P°, “j zvezo, sem se vedno javil m prvimi, saj sem dobro P?zn teren vse od Dolenjskih Topne pa do Kolpe. Za politiko pa nisem dosti zanimal.« KerJ bil mizar, so njegovo sPr®,| nosi koristno uporabili tu drugje. Pomagal je pri PoStaV in bolnišnic tudi ili^jaz sem se izučil za mizarja v Črnomlju, brat pa je kmalu odšel v partizane. Zaradi tega smo hitro imeli težave. Vedeli smo, da nas Italijani ne bodo pustili pri miru. Kadar smo zaslutili, da se približujejo, smo pobegnili v gozd. Tudi 12. aprila leta 42 je bilo tako. Z očetom sva se umaknila, mati pa ni hotela. Prišli so in požgali našo ter sosedovo hišo, za kamion pa privezali našo kravo, ki se je pasla na travniku. Tudi mater bi odpeljali, pa se je pomešala med ostale vaščane, tako da so v zmedi pozabili nanjo. Ko so vžgali motorje, pa je krava ponorela in se strgala. ljanju barak Kočevskem Rogu pa -- ... bližini domačega kraja, Prl njem potoku. Dolgo je v strog konspirativne bolnišnice P našal hrano in sanitetni ma rial, nekajkrat pa ga je samo* na pot zanesla celo do Stareg trga pri Ložu. Vodil je tudi K Ione ranjencev na osvoboje ozemlje, kjer so jih evakutf v Italijo in Dalmacijo. Z boin ničnim osebjem je potem šel čez Liko v Zadar, kjer J dočakal konec vojne. Ob ruj ni-doblički črnim J' spomini na dogodke izpr mnogih let kar vrstijo, sen ’ ki jih hribi mečejo na SP°K * no Gorenjo Podgoro, pa P°s . jajo vse daljše. Tudi na Petra)_ padla senca. Drugačna. Bilo je to februarja devetinštiridese ko smo z Griča, kjer v žena Marija, prišli domo Podgoro, so me prišli aretiraj Izgovoril sem se vsaj toliko. sem ostal doma za P0^^ so me tri dni v zvezi z dogou me u i um v f na Gornjih Lazah, kjer je o izdana Belokranjska četa DclUivrčiHjoivci prav se je izkazalo, da je D aretacija čisto nepotrebna, ostal grenak priokus. Poroc veselje je bilo skaljeno.« T. JAKŠE Žrt gradn meta grade Pisats kater doživ mul Rt terei našle Cern Pripi RI p. je, bi na: < AG i ME’ TSš RE( TR< 0T ni, gledano s civilno gospod8 skega in ekološkega vidite , najbolj primerna tudi v m nem času. Zato je toliko o > jasno stališče novomeških 0 lasti, ki ga je zaznati tudi formulacijah, kot sta »Pf?sL. pek izdaje dovoljenj vodi r publiški upravni organ ob 8 glasju~občine!« in »postopam legalno in pravilno«. Ne glede na to pa je mogotf po nekaterih podatkih do nevati tudi, da je JLA vendar ^ imela namen že letos Prl asfaltom. Eden njenih Pr^.Qj tavnikov je namreč spomladanski prihod meha zacije na prečensko leta*18 .• pri tem je bila izražena j pripravljenost, da bi to m® nizacijo koristno uporabili di pri civilnih delih, kar 1® ... veda lepa gesta JLA. Do sre nja, kjer bi o tem rekli kaj V zaradi spleta okoliščin ni P lo. Zakaj to omenjamo? pr® jl0 sem zato, da se ne bi pono leto 1974, ko se je, tako kaz -vse dogajalo bolj po doma. Zemljo za letališče je odkup (za JLA) novomeška odcuj ’ letalci pa so zgradili letal ki zdaj služi tudi in Pre°unVo dolenjskim letalcem. N mesto je še vedno lastnik 2 jišča, na katerem je letali ’ čeprav bi morala biti lase po pogodbi že zdavnaj država. Kaj pa je s papirji z« letališče — govori se nam ’ da je letališče črna gradnj da sploh nima uporabnega V< Angelca Legan, predsednica novomeškega komiteja za banizem in varstvo okolja P . vi, da je bil za izdajo dovolje*! za obstoječe letališče v Pr® . pristojen republiški karmi urejanje prostora in vaj"8 okolja. V novomeških arhi po dolgem iskanju in najbo > . volji niti Leganova niti n) sodelavci niso našli noben s od dovoljenj, ki so običaj n . predpisani ob takih grad ni Razen zapisnika iz leta W ’ ki obravnava lokacijsko r pravo o gradnji letališča. gelca Legan je izjavila, da more dati roke v ogenj, da• dovoljenj ni ali jih ni D Morda so kje drugje. _ j. Vsekakor pa je nadvse c no, to je že pripomba P°dPffl0. nega, da Novomeščani ne n remn dokazati, da (n)ima nn /irnn 7.oraipnn lPt/lliSCG. n me nis im po ur če sai m; za ni Ul bt in di ti Pi gi o1 d b P Letijo v Novem mestu na črno? Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je zastavila javna vprašanja, ali namerava JLA oziroma vojno letalstvo res asfaltirati letališče v Prečni in ali se skupščina novomeške občine in njen izvršni svet zavedata posledic takega posega v prostor. Predsedstvo novomeške skupščine je mladinsko pismo »o problematiki letališča v Prečni« skrbno proučilo. Javnosti sporoča, da ne razpolaga z nikakršno uradno vestjo (neuradne se preverjajo) o namerah potencialnega investitorja (torej JLA oziroma VL), hkrati pa predsedstvo dodaja, da novomeški izvršni svet ter občinske upravne službe glede letališča v Prečni ravnajo legalno in pravilno. Na koncu predsedstvo skupščine mladinskemu predsedstvu priporoča, naj v prihodnje ob podobnih družbenih vprašanjih ubira delegatsko pot, glede letališča naj bi se torej mladinci oglasili v zborih skupščine. Na vprašanja oziroma na odprto pismo javnosti v zvezi z domnevnimi posegi na letališču v Prečni je občinski konferenci ZSMS Novo mesto odgovoril novomeški izvršni svet. Iz njegovega pisanja je prvič bolj jasno, kaj v Prečni sploh imamo. Tamkajšnje letališče služi športno rekreacijskim potrebam Dolenjskega letalskega centra, istočasno pa je tudi pomožno vojaško letališče. Letališče je bilo modernizirano leta 1974, na temelju pogodbe iz leta 1970, ki so jo podpisali pristojni organi Jugoslovanskega vojnega letalstva in občina Novo mesto. Letališče ima pristajalno stezo in spremljajoče objekte. Dolžina pristajalne steze je 2.156 m, široka je 100 m. Mnenje novomeškega izvršnega sveta je, da letališče v Prečni s svojimi varnostnimi conami in koridorji močno omejuje razvoj lesnega kombinata Novoles, naselij Straža, Prečna, Bršljin in Kamence, v koridorjih vzleta in pristanka pa zaradi hru- pa še turistični Otočec in zdravilišči Dolenjske in Šmarješke Toplice. Ob modernizaciji letališča leta 1974 je bilo rečeno, da gre le za rezervno letališče v primeru vojne in turistično letališče za potrebe Novega mesta. O večjem razvoju ni bil govor. Leta 1987 je bilo treba zaradi priprav na graditev avtomobilske ceste dopolniti oziroma spremeniti veljavne planske dokumente. Običaj je, da vse nosilce planiranja po zovejo, naj povedo svoje po trebe po spremembi oziroma podrobneje določijo že prej iz ražen interes. Ob pozivu so se s strani JLA oglasili samo pred stavniki vojnega letalstva. T so decembra 1987 dostavil projekt, iz katerega je razvid no, da vojno letalstvo želi mo dernizirati (asfaltirati) vzlet no-pristajalno stezo in uredit infrastrukturo letališča. Pred stavniki JLA oziroma letalst va so na sestanku z novo meškimi Občinarji ponudili tu di možnost, da se letališče Prečni opredeli kot dvonamen sko. Za potrebe civilnega pro meta in JLA. Strokovne službe občinskih upravnih organov so se takrat zavezale, da bodo izpeljale usklajevalni postopek s tistimi, ki bi jih razvoj letališča oviral v razvoju, obljubile so, da bodo proučile potrebe po civilnem letališču, ponovno pa naj bi pregledali tudi dosedanje študije tega območja ter vpliv letališča na rabo prostora. Zanimivo je, da so bili predstavniki JLA opozorjeni, da se v nadaljnjih postopkih planiranja oziroma usklajevanja dosledno poslužujejo predpisanih poti. prostora so tako še vedno neusklajeni, zaradi tega tudi ni mogoče oblikovati osnutka predloga za vnos v planski dokument. To hkrati pomeni, da še ni mogoče sprejemati planskih odločitev, kar je nedvomno tudi asfaltiranje letališča Prečna. Februarja so bili opravljeni pogovori s predstavniki industrije v Prečni in okolici, marca pa je bil še sestanek z zastopniki Dolenjskega letalskega centra, republiškega komiteja za promet in zveze ter Zveze letalskih organizacij Slovenije. Pokazalo se je, da občina Novo mesto nima ne potreb in ne denarja za civilno letališče s potniškim in cargo prometom. Predstavniki dolenjskih letalcev so svoje pogoje potencialnemu investitorju dostavili kasneje. Dokument izvršnega sveta ne navaja, kakšno je mnenje letalcev. Zaradi različnih vzrokov se je usklajevanje mnenj in potreb ob morebitni nadaljnji modernizaciji letališča v Prečni ustavilo. Interesi o rabi tega Ivo Longar v imenu novomeškega izvršnega sveta poudarja, da je tudi ob investicijah, katerih nosilec je JLA, potrebno enako kot za civilne objekte izdelati in sprejeti prostorsko izvedbeni akt in pridobiti ustrezna dovoljenja. Vse to je natančno določeno z zakonom. Postopek izdaje dovoljenj vodi republiški upravni organ ob soglasju občine! Novomeščanom, da po informaciji poveljstva Vojnega letalstva in protiletalske obrambe (general Rade Djilas) asfaltiranje oziroma modernizacija letališča ni v programu za leto 1989. Po Bogatajevih besedah bi se pristojni organi JLA predhodno povezali z novomeško občino tudi ob kakršnihkoli drugih preurejanjih letališča v Prečni. Izvršni svet skupščine Novo mesto nima v tem času nikakršnega zahtevka JLA za pričetek del na letališču v Prečni v letu 1989, razen tega pa tudi ni nobenih planskih dokumentov niti prostorsko izvedbenih aktov, ki bi omogočili izdajo dovoljenj za pričetek investicije. Zaradi govoric o nameravanem asfaltiranju letališča v Prečni je bila novomeška javnost precej vznemirjena. Izvršni svet je zato konec januarja vprašal republiški sekretariat za ljudsko obrambo, kaj je s tem. Že čez nekaj dni je namestnik republiškega sekretarja Miran Bogataj sporočil Izvršni svet skupščine občine Novo mesto ocenjuje, da je šlo pri tej zadevi za dezinformacijo, ki ta trenutek nima osnove niti v zahtevku JLA niti v planskih oziroma izvedbenih aktih novomeške občine. Seveda je jasno, piše Ivo Longar, da so se upravni organi oziroma njihove strokovne službe v dosedanjih postopkih usklajevanja do zahtev JLA obnašali enako kot do vseh ostalih nosilcev planiranja v prostoru. To bodo zagotavljali tudi v prihodnje. Vsa dokumentacija se hrani na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto. Ivo Longar oziroma novomeški izvršni svet je pripravljen dati tudi dodatna pojasnila. Tako novomeški izvršni svet. Zakaj sploh toliko besed in razpravljanja o asfaltiranju nekega letališča? Logično bi namreč bilo, da se asfalta na letališču vsi vesele, saj je vendar udobnejši in varnejši od trave. Predvsem zato, ker je letališče Prečna blizu Novega mesta. Dokler je travnato, se ga vojaška letala bolj ali manj izogibajo, z asfaltom pa bi se stvari morda spremenile. V svetu, in to v tistem njegovem delu, ki ima nedvomno odlična vojaška letala, govore o prepovedi nizkih poletov letal nad naselji. Kot vemo, je najnevarnejša faza leta vsakega letala pristanek in vzlet. V Novem mestu ta dva manevra potekata nad naseljem. Zdaj je seveda prepozno ugotavljati, kdo je kriv, da je vojno letalstvo leta 1974 dobilo dovoljenje za graditev rezervnega letališča v Prečni. JLA kaže zanimanje za asfaltiranje, čeprav ne v tem letu. S tem bi se uporabnost letališča povečala, z njo pa tudi potencialna nevarnost za prebivalstvo, še posebej v morebitni vojni. Kot je najbrž videti iz napisanega, pa lokacija letališča v Prečni f nagrada v . NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 5. na-Sradne križanke izbral Gorazda Per-eta iz Novega mesta in mu za navado podelil knjigo slovenskega Pisatelja Milana Šege Slomškov trg, v aten pisatelj popisuje mladostna ozivetja. Nagrajencu čestitamo in u želimo prijetno branje! Kesite današnjo križanko in pošlji-nni ev najkasneje do 6. marca na slov: Uredništvo Dolenjskega lista, „ermova 3, 68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 7. REŠITEV 5. KRIŽANKE Pravilna rešitev nagradne križanke ’ v vodoravnih vrsticah, takš-ArVwZKJ' aDAM, VILE, TORI, ^amemnon, SOTER. OGI, ZA-S aVA, KALAN, ALAND, RFr 9,’,JlJVENTA, RADE, SE-trhtm,1’ °drtek, BC, MOI, oknica, casl, aventin, ST3SL3 mnN,°> šolski program ne nic«6 lfstvariti vrednosti, ki se niso utrdile v javnoti. C. ZLOBEC Smrt je lahko nesmiselna, a Pa tudi globok smisel in P°men za življenje. A. KIRN f NAGRADNA KRIŽANKA 7 1 m * i %m Sl 1 DL SPOMINSKA PLOŠČICA OPERNA PEVKA TEBALDI ZVEZDA V ORLU JAPONSKA MISELNA IGRA 1 SESTAVIL J UDIR FILM IGRALKA FARR0W LASTNOST VGEOMETRUk VRSTA ŽIRAFE EDEN VODU FR REVOLUCIJE h 1 « NIZKA PREGRADA MESNATA BULA __ PR0PILNI ALKOHOL ANALISTKA Em ŽIME ' ORAČ ' obredno' OBLAČILO iKORETEUi GL MESTO EGIPTA ZMLETO ŽITO DEDEK OSVEŽILNA BREZALK PIJAČA > DL IZVP2EN0 BLAGO VRSTA KURIVA Zime V ZAREBRNICA dolžinska' MERA RAČUN ZVEZA AZIJSKIH DRŽAV BOJNO LtTALO STRM06LAVEC POSOOAZAVO-JA$K0 HRANO FR GORA PŠEN0 TV-N0VINAR TREFALT SPANJE DEL OBRAZA REKA V ZRN STARI SLOVAN sili S|5* IT, POLITIK olOVANNIi KEMSMBOr ZAAJNŠTAJNU OKSIDACIJA ŽELEZA REKA V SZ PRITOK iiMENSKEGA JEZERA NEKDANJI RUS. POTOVALNI VOZ KRAJ NA PELJEŠCU ] Satan gre med kriminalce I Razcvet satanističnih kultov naj bi se odrazil tudi v n porastu kriminala s satanističnimi obeležji Satan, sin teme, zavrženi angel, ni izginil s preteklimi časi. V dobi silovitega tehnološkega razvoja in velikih dosežkov znanosti, seje vrnil v glave ljudi. Kult Satanaje oživel in iz leta v leto se povečuje število njegovih privržencev. Povečuje pa se tudi kriminal, povezan s tem kultom. Seje torej Satan vmešal v mafijske posle kriminala v zahodnem svetu? Tako se sprašujejo nekateri kriminalisti, ko se srečujejo vse pogosteje s znotraj uspešno blokirajo tiste, ki opozarjajo na nevarnosten zahtevajo temeljitejše raziskave. Že omenjeni Robert Simandl je prepričan, da satanisti stojijo v ozadju mamilarske mafije in cvetoče industrije otroške pornografije. Spletena naj bi bila celo široka mednarodna mreža. Morda ima še najbolj prav Patrick Hayes, preiskovalni sodnik, ki je raziskoval domnevni satanistični kultni umor najstnika Stevena Newberryja, Tatove vse bolj mikajo umetnine Naraščajo tatvine starin in umetnin v vsem svetu — Italijanska policija ima po-seben policijski oddelek »umetnostnih« policajev y®Je Polna dragocenih starin in etmskih del, zato ni presenetljivo, _e po njenih bogastvih ne kolca o pravim ljubiteljem umetnosti, /ah Vet,tudl takim ptičem, ki se ne "jPovoljijo samo z ogledi spome-v !n umetnin, marveč si primerne metnine tudi prilastijo. Z drugimi in , ami’ kraja starin, zgodovinskih "umetniških del je italijanski vsak- ti i.u j seie P° številu in vrednos-kradenih umetnin znašla —-.m, mučnim znasia na Prvem mestu v svetu. V povprečju iz-8 e v tatinske malhe vsak mesec °g 1000 umetnin in podobnih okroe riro w u,**'-uun in jjuuuumu gocenih predmetov. Ropanje bi o neprimerno hujše, če bi tatinskih Prstov ne priškrnila uspešna policij-mn tno!a "Carabinieri Tutela Patri-»otno A-tistico« ali po naše: policisti ^-to narodne umetnostne de- , so kot prvi na svetu že leta nrlH i ,ustanov''1 poseben policijski np7Cl ' ki se bori proti tatvinam in dt~; °nilemu izvozu umetnin iz or, ,ve- Specializirani oddelek šteje tičn-iftektlV0v ,in drug>h kriminalis-un uv°k°vnjakov. Pri svojem delu snu Furiajrazlična sredstva, od rar° elektronskih pomočnikov, “cunalnikov do starih, a preskušenih rac‘nov, vrivanja svojih ljudi med tnminalce. Eden najboljših mož te ii« mtetai.1' °Že"ien 7 O. WEININGER ®leherno širše povezo- lastnihletleheba imGti °POr° V N. ŠUMI tal3!^0 ie življenje dolg, zamo-rnm tr-VdaP°ln račun, ob kate-cJovek Presnuje dni in noči, zato da na koncu 'loničlo1CeV zapi®e ve,iko> v0‘ posebne enote je II Professore, kot se glasi njegov pridevek. Njegovo pravo ime skrivajo, saj je Profesor, kot bi rekli po naše, strokovnjak za vdore v tatinske kroge. Najraje se predstavlja kot umetnostni zgodovinar, ki zbira starine in umetnine za bogate zbiralce, ki so pripravljeni dobro plačati za ukradene stvari. V taki vlogi je sklenil že več »uspešnih« kupčij, ki so se slabo končale za tatove. Odkar posebna enota umetnostne policije deluje, je dosegla vrsto lepih uspehov, s katerimi se uvršča v sam svetovni vrh uspešnosti čuvanja umetnostne in zgodovinske dediščine. Od leta 1970 so odkrili 112.000 ukradenih umetnin in starin ter zajeli 2500 osumljencev. Tudi Francozi, ki so se zaradi splošnega porasta kraj starin in umetnin znašli pred podobnimi problemi, so ustanovili poseben policijski oddelek. in sicer leta 1975. K obema seje bljeno za starine in umetnine s sodobnimi varovalnimi sredstvi. Samo zaklenjena vrata pač niso nobena ja-mščina za varnost slik, kipcev, kelihov, monštranc in drugega, po čemer se stegujejo tatinski kremplji. Tatovom dodatno pomaga še nepopolen popis dragocenosti. In tako premnogi predmeti izginejo brez sledu. Umetnostni policaji so zabeležili še posebno viden uspeh, ko so iz tatinskih krempljev iztrgali take dragocenosti, kot so sliki Raffaela in Piera della Francesca, ukradeni v Urbinu, slonokoščeni oltar iz enega najbolj slavnih italijanskih samostanov Cer-tosa di Pavia in Renoirova slika, ukradena v Turinu. Izkazali so se tudi, ko je šlo za največjo umetnostno tatvino tega stoletja. Leta 1983 so izbudimpeštanskega muzeja lepih umetnosti ukradli pet slik renesančnih in dve sliki baročnih leK. m sicer icia uuc.ua ». j. mojstrov. Tatovi so na kraju samem pridruži1 še Interpol, ki seje vključil v biU škatlico vžigaliC- narejenih v računalniško mrežo italijanskega od- j0 ;e j,;ia drobna sled, ki je na delka za boj proti kraji in nezakoni- . J •---- S svo- temu izvozu umetnin. »Umetnostni« kriminalisti vsako leto pripravijo izdajo posebnega kataloga, ki ga razdelijo muzejem, umetniškim galerijam, prodajalnam in agencijam za prodajo starin in umetnin v domovini in v svetu. V njem so objavljene fotografije in natančni opisivvseh ukradenih starin in umetnin. Če torej pride do nakupa in prodaje katere od objavljenih starin ali umetnin, ni ne za trgovca in ne za koncu pripeljala do storilca Ivana Sciantia, kriminalca, ki ga je policija iskala ne samo zaradi tatvin umetnin, marveč tudi zaradi umora. Ugotovili so, da je bil tesno povezan z vzhodnoevropskim podzemljem, najbrž tudi s tatovi, ki križarijo po naši domovini in kradejo naše starine in kulturno dediščino. Velik uspeh so zabeležili skupaj s francoskimi kolegi predlanskim, ko so zlomili dobro organizirano itali- umetnin ni ne za trgovca in ne za jansko-francosko tatinsko zvezo. Ta-kupca nobenih olajševalnih okoliščin zvgze so v treh letih oropali in izgovorov. Umetnino vrnejo pra- c_____„i,:u „™h. vemu lastniku, neprevidni prodajalec ali kupec pa sta ob svoj denar. I. CANKAR H I\ U UVV l/U .'VM a . vj -- Najbolj pogosta tarča tatov starin in umetnin so cerkve. Bogastva, kije shranjeno v cerkvah, že dolgo ne čuva več strah pred peklom in božjo kaznijo, kot ga je morda še pred pol stoletja. Zakladi cerkva so se znašli tako rekoč nezavarovani, saj je le v malokateri cerkvi zares dobro poskr- suet u številkah - DRAGINJA med bogatimi «eria potrošniške košarice v razvitem svetu NAJDRAŽJE JE NA JAPONSKEM — V svetu so priljubljene Primerjave, katero mesto je za bivanje najdražje, kjer se za enako občino denarja najbolje živi, in podobno. Tokrat si poglejmo, kje Je*lvlienje za potrošnika najdražje. Za merilo je vzeta cena potroš-0'ske košarice, v katero OECD šteje različna blaga in storitve, ki jih judje za življenje nujno potrebujejo. Izhodišče pa je ameriška ošarica, ocenjena na 100 dolarjev. Med bogatimi državami sveta f'vljwije najdražje na Japonskem, slede pa evropske države. Ce-eJse kot v ZDA je v Veliki Britaniji. Dimna vrečka Največ žrtev v požarih zgradb zahteva dim — Rešilna vrečka Več kot 80 odstotkov smrtnih žrtev v požarih stanovanjskih zgradb povzroči dim, ne ogenj. V večini primerov gost dim zaslepi žrtve in jih zaduši, predno pride pomoč ali predno se lahko sami prebijejo na varno. V sodobnih zgradbah je to še huje, saj pri požaru gorijo umetne mase, dim in plini, ki se pri tem sproščajo, pa so običajno še strupeni. Z ozirom na te izkušnje so v medicinskih laboratorijih Sigma naredili nov proizvod, ki naj bi preprečil zadušitev v požarih in ljudem omogočil priti do izhoda oziroma pričakati reševalce. Gre za tako imenovano dimno vrečo, ki si jo človek natakne preko glave in z njeno pomočjo k'jub gostemu dimu vdihava svež zrak dobrih sedem minut, kolikor naj bi zadoščalo, da se prebije na varno. Dimna vrečka je narejena iz prozornih najlonskih vlaken, ki so dovolj čvrsta, da ohranjajo obliko, in tako zagotavljajo dovolj zraka za sedemminutno dihanje, hkrati pašo odporna tudi do vročine, saj vrečka prenese temperaturo do 170 stopinj Celzija. Poskusi so pokazali, da uspešno ščiti oči in pljuča. In ker gre za poceni proizvod, bo najbrž hitro prišla v splošno uporabo povsod lam, kjer je takšen izdelek potreben. 11SU, KO SC MCVUJCJU '“-J--........................—---------------1 kriminalnimi dejanji, ki nosijo kultna ko ugotavlja, da je šlo le za gnusno znamenja satanizma. Obglavljene ko- domišljijo iz težkomentalnih hitov in koši in z razpršilnimi barvami narisani pentagrami po zidovih — tega je najti vse več — so nedolžna znamenja satanističnih kultnih obredov, nekaj drugega pa je, ko ob njih prihaja do zlorabe otrok ali celo do kultnih umorov. Detektiv chicaške policije Robert Simandl meni, da bo satanistični kriminal postal prevladujoč v devetdesetih letih. Na svojih seminarjih, ki jih vodi po vsem ozemlju ZDA, uči profesionalce, katera znamenja v kriminalnih dejanjih, od ropov cerkva. vandalizma, mučenja in spolne zlorabe otrok do umorov, opozarjajo, da gre za kultna dejanja satanizma. Koliko je v tovrstni kriminal zares zajet Satanov kult, je za mnoge strokovnjake vprašljivo. Sandi Gal-lant, kriminalistka policijskega oddelka San Francisca, pravi, da ve le za tri dokazane primere ritualnega umora od leta 1980. Večino domnevnih satanističnih kriminalnih dejanj po njenem mnenju izvršijo ljudje, ki nimajo vseh koleščkov v glavi, in pa uporniški najstniki, ki se na tak način žele postavljati. Po mnenju mnogih strokovnjakov pa je satanizem resna stvar. Nekateri govore celo o tem. da so se satanisti vrinili celo v policijske vrste in od Manj bo kruha Suša resno ogroža letošnji svetovni pridelek _______________žita_______________ Svetovna organizacija za prehrano FAO je pred kratkim sporočila podatke o lanski svetovni letini, hkrati pa so na njenem rimskem sedežu izrazili hudo zaskrbljenost zaradi grozeče nevarnosti velikega pomanjkanja hrane, pred katerim seje v letošnjem letu znašel svet zaradi suše. Lani so v svetu poželi le 1,74 mili- y je raziskal pogostost umorov in jarde ton žita. To je za 59 milijonov samomorov v časih različnih luninih žita manj kot leto poprej. Da bi pri- men Raziskave je omejil na območji manjkljaj pokrili in sevtovne zaloge Alamede in Denverja, časovno ob-spravili na raven prejšnjih let, bi mo- dcibje pa je bilo isto kot v Liebrovi ra- rali letos s polj pospraviti 12 odsto- r-----—............ tkov žita več kot lani. Toda ti načrti so se že razblinili oziroma jih je motene otroke. Satan, če že kaj počne, potem je to samo tisti iz neurejenih glav. MiM (Vir: Newsweek j Luna mori V času polne lune je več umorov in samomorov Četudi je človekova noga že stopila na Lunino površje, pa ta zemeljska spremljevalka ostaja skrivnostna stvar in spodbuja nove in nove zamisli o njenem skrivnostnem vplivu na žitje in bitje ljudi. Med novejšimi odkritji katerih vrednost pa je znanstveno vprašljiva, je ugotovitev profesorja psihiatrije Arnolda Liebra z univerze v Miamiju. Profesor je raziskal obdobje od leta 1956 do 1970 in iz zbranih podatkov izvlekel presenetljivo dejstvo, da se v času polne lune dogodi neprimerno več umorov kot v dnevih, ko je luna v drugih menah. Liebrove ugotovitve je potrdil tudi psihiater Malstron z univerze Berk- Kakšen je njen vpliv na človekovo obnašanje? (Foto: MiM) JV t,V 1 ...... -------J - J pokopala letošnja suša, kije prizadela predvsem žitna polja v ZDA, severni Afriki, Argentini, južni Evropi in na Kitajskem. Da bi bila nesreča še večja, je žito-rodna območja v ZDA zdaj zajel še hud mraz, ki je dodatno ogrozil že tako borno letino. Da bo letos zares pomanjkanje žita na svetovnem trgu, dokazujejo tudi cene na borzah; cena žita je poskočila za 35 odstotkov. ziskavi. In seveda tudi ugotovitve so bile podobne. Tako umorov kot samomorov je bilo največ v času, ko je polna luna. Seveda vse te raziskave ne dajejo odgovora na vprašanje, kaj je dejansko krivo za porast umorov in samomorov v določenih časovnih ciklusih. Domneva je, da pač tudi na to obliko človekovega obnašanja in ravnanja vpliva biološki ciklus aktivnosti in neaktivnosti posameznih delov organizma. okoli 200 francoskih gradov, vrednost nakradenih starin in umetnin pa se je sukala okrog 90 milijard dinarjev. Pri tej akciji jim je bil v veliko pomoč računalnik, ki hrani podatke o kakih 40.000 ukradenih starinah in umetninah iz vsega sveta. MiM (Vir: Reader’s Digest) Si, kar ješ Gosenica potrjuje pravilnost izreka — Tanin je ______________ključ______________ Si to, kar ješ, pravi stara modrost. In morda nikjer v živem svetu ta rek ne drži tako kot pri gosenici Nemoria ari-zonaria. Znanstveni raziskovalci so namreč pri tej živalici prvič lahko opazovali hitre in občutne spremembe njene zunanjosti, odvisne od prehrane. O zanimivem opazovanju poroča v reviji Science magazine Erick Green s Kalifornijske univerze. Gosenice se spomladi hranijo s hrastovimi mačicami. Že po nekaj dneh so na zunaj videti prav take kot njihova hrana, puhaste. Gosenice, ki se zlezejo poleti, ko mačice odpadejo, jedo listje in zadobe drugačno zunanjost, podobne so suhim vejicam. Green je poskušal ugotoviti, kaj je tisto, kar pri teh živalicah sproža take občutne spremembe. Ugotovil je, daje najverjetneje ključna snov tanin. Tanina v mačicah ni, v listju pa se nahaja. Da bi preveril podmeno, je spomladanskim gosenicam dodajal tanin. Večina živalic, ki je dobivala taninski dodatek, je spremenila zunanjo obliko in so postale podobne vejicam, medtem ko so tiste, ki so ostale pri običajni hrani, postale puhaste. Komu pritrdim, je snel svoje volnene rokavice ter mi jih ponudil. Zelo sem bil presenečen. Kako je vendar ta fantek prišel na misel, da posodi rokavice nasprotniku? Tisti čas je bilo v zaporih veliko uglednih ljubljanskih moz: zdrav-niki, profesorji, odvetniki, trgovci in drugi pristaši OF. Med nami je bil tudi partizan v močno oguljeni angleški uniformi. Vedno jo čistil hodnike in stopnice, večkrat tudi namesto boljših ljudi. Za prolius-lugn so mu dali kak prigrizek iz svojih zajetnih paketov. V zaporu je bil tudi neki advokat. Hudo razrvane živce je imel. Ponoči je v spanju strašno vpil. Hitlerja, Mussolinija in Rupnika je zmerjal s svinjami in prepeval hvalnice Churchillu, Rooseveltu in Stalinu. Skrbno smo zapirali okna, da tega ne bi slišali Rupnikovi stražarji. Včasih je bilo ob večerih tudi z;ibavno. Priredili smo tako imenovane gala predstave. Vse vrste norčije smo zganjali. Kronali smo rdečega carja, hipnotizer Bar je nastopal s svojimi ločkajiii. Vendar to ni trajalo dolgo. Položaj se je kmalu zaostril. Nekega popoldneva je bila straža zelo pnjačana. Ugotovili smo, da se pripravlja nekaj posebnega. Zatemnili so okna, vendar smo skrivoma opazovali del listih dogodkov. Pod neko drevo so pripeljali dr. Vladimirja Kamela, višje- ga uradnika policije. Bil je obsojen na smrt zaradi sodelovanje z NOB. Na drevo ga je obesil gestapovec VValter Simon, ki je bil strah in trepet zapornikov. Šele pozneje smo zvedeli nadrobnosti. Obesili so ga dvakrat. Prvič se je vrv utrgala, pa ne po naključju, temveč sp jo obdelali člani OF v upanju, da bodo s lem rešili doktorja, ker so slišali, da je v svetu običaj, da pustijo obešenea pri življenju, če se vrv utrga. Vendar zanj to ni držalo. Ponoči sem šel pogledat z okna hodnika. Dr. Kante je še vedno visel. toda samo v'spodnjicah, brez čevljev. Med jetniki je zavladala zaskrbljenost. Nekega večera je stopil v naš o sobo starejši policaj. V rokah je imel spisek. Začel je klicali po abecednem redu. Aceto, Bar, Cestnik itn. Sto pili smo do njega in liho strmeli proti njemu, kol bi hoteli z njegovega lica uganiti svojo nadaljnjo usodo. Šinilo mi je skozi možgane, da morda zbirajo talce. Tu no hi bilo nič nemogočega v tistem času. Ko je končal, je zavladala grobna tišina. Poleni nam je dejal: »Vsi, ki sem vas poklical, greste z menoj v Nemčijo na delo.« Ironično je še dodal, da nam tam ne bo nič hudega. Oddahnili smo si. Samo proč' od tod, kjer nam preti smrt! Za popotnico smo dobili hlebček kruha. Okrog enajste ure ponoči smo odkorakali v četverostopih po praznih ljubljanskih ulicah proti glavni železniški postaji. Strpali so nas v živinske vagone, v katerih so že bili zaporniki iz drugih ljubljanskih zaporov. Odrinili smo proti Jesenicam. Spotoma so se nam pridružili jetniki iz zloglasnih begunjskih zajtorov. Poiskat sem si prostorček na tleh vagona in tam preždel mrzlo februarsko noč. Naslednjega dne zjutraj smo prispeli na Jesenice. Bilo je hladno, vendar prekrasno julro, brez slehernega oblačka na modrem nebu. To nas je navdajalo i z optimizmom. Kmalu jc sirena naznanila preplah in odšli smo s postaje naprej od Jesenic. To je trajalo skoraj ves dopoldan. Okrog druge ure po končanem preplahu so nas pripeljali zopet nazaj pred postajno poslopje. Komaj pa smo se ustavili, je si- ‘ rena zopet zavijajoče oznanila preplah. Tokrat smo zaslišali tudi letala, ki so se približevala Jesenicam. Nemški stražarji so jo urno ucvrli v zaklonišče, mi pa smo ostali zajjrti v vagonih, prepuščeni na milost in nemilost napadalcem. Nekje v bližini so se zaslišale detonacije prvih odvrženih bomb. Ni trajalo dolgo. Naši stražarji so se skobacali ven iz zaklonišč. Neki jetnik je skozi zamreženo okence rotil vojake, naj nas spustijo v zaklonišče in da jamči s svojim življenjem, da ne bo nihče ušel. Prič pa se je samo cinično nasmehnil: »Saj vas bombardirajo vaši zavezniki!« POTA Ii\ STH? Kanalizacija na črno v potok Ribiči vsaj začasno preprečili neposreden izpust v Radešco — Kanalizacija brez gradbenega dovoljenja — Inšpektorji izdali odločbo za ustavitev del dežurni paradi SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH — Novomeškim ribičem je pred dnevi s hitro akcijo uspelo rešiti živelj iz usahlega in onesnaženega potoka Sušica, ki teče skozi Dolenjske Toplice, prejšnji teden pa so se znašli pred podobno, nemara še težjo nalogo. Vsega kilometer iz Dolenjskih Toplic proti Podturnu je vas Sela, pod njo pa potok Radešca. Ribe v njej zaenkrat še ne hlastajo na površju za zrakom, kot se to godi tistim v Sušici, preti pa jim prav takšna, če ne še večja nevarnost. Kar nekaj ribičev je prejšnji teden obvestilo svojo novomeško družino, da na Selih potekajo dela za postavitev vaške kanalizacije in odvajanje meteornih voda. Nič nenavadnega, če betonske cevi z vsaj polmetrskim premerom ne bi bile napeljane naravnost v potok. VAŠČANI PRIPRLI VLOMILKO — 46-letna E. B. iz Žužemberka je utemeljeno osumljena, daje 17. februarja vlomila v nenaseljeno stanovanjsko hišo Ljubljančanke Marinke Benčič. Tam sije nabrala več oblačil in prehrambnih artiklov, vendar sojo pri dejanju zalotili vaščani in jo do prihoda miličnikov priprli v hiši. VLOM V KIOSK — V noči na 19. februar je nekdo vlomil v kiosk, ki ga ima Novomeščanka Marija Plut na novomeški tržnici. Storilec je odnesel 10.000 din in z vlomom povzročil za 120.000 din -škode. DONOSEN VLOM — 17. februarja med 6. in 15. uro je nekdo obiskal stanovanjsko hišo 47-letnega Staneta Klevišarja v Rodinah. Neznanec je iz hiše odnesel motorno žago Stihi, radiokasetofon in dva daljnogleda. Klevišar je oškodovan za 4,200.000 din, storilca pa še iščejo. DOBRO SE JE ZALOŽIL — V noči na 15. februarje nekdo vlomil v prodajalno KZ Žužemberk v Žvirčah in iz nje odnesel več prehrambnih izdelkov in 410.000 din gotovine. Zadruga je z vlomom oškodovana za preko 2,450.000 din. Predrznež še ni znan. HLADIL SE JE — Metliški miličniki so 17. februarja ob 23. uri pridržali do iz-treznitve 20-letnega Zorana Milovanoviča iz Metlike. Mladenič je bil precej predrznega vedenja v disko klubu Žir na Hrastu, kar ga bo stalo tudi obisk pri sodniku za prekrške. MOTORIST TAKOJ MRTEV RAJEC— 15. februarja ob 18.40 seji po lokalni cesti iz Velike Doline proti Novi vasi s tovornjakom peljal 29-letni Roman Štojs iz Obrežja. Pri Rajcu je po sredi ceste sekal levi pregledni ovinek, takrat pa mu je nasproti, prav tako po sredi ceste in brez prižgane prednje luči, na kolesu z motorjem pripeljal 27-letni Jože Lazanski iz Velike Doline. Slednji je po silovitem trčenju obležal mrtev. Zato je bila razumljiva takojšnja reakcija RD Novo mesto, kije o tem obvestila vse pristojne organe v občini, v dopis pa so ribiči med drugim zapisali: »Gradbeni odbor na Selih je očitno delal na črno, kajti gre za tak poseg v prostor, za katerega je nedvomno potrebno gradbeno dovoljenje. Zahtevamo, da se gradnja kanalizacijskega omrežja takoj ustavi, cevi odstranijo in gradbišče vrne v poprejšnje stanje. Potok Radešca, ki je novomeški ribiški družini zaupan v gospodarjenje, je za dolenjske in celo slovenske razmere reprezentančna voda, zaradi česar je tak poseg še toliko bolj problematičen. Ne dovolimo, da se ob vseh zakonskih dokumentih, ki urejajo področje ekologije, in pred očmi javposti kakorkoli legalizira tak poseg v naravo. Hkrati zahtevamo, da se krivci ugotovijo in najstrožje kaznujejo. V času, ko sprejemamo družbeni dogovor o varstvu reke Krke in njenih pritokov, je to dejanje v posmeh vsem tistim, ki smo dolžni obvarovati naravo pred nadaljnjim uničevanjem!« Tako ribiči, in po tistem, kar smo na Selih videli na lastne oči, se jim moramo pridružiti. Dejstvo je, da je v vasi zraslo strnjeno naselje novih hiš, ki pa je brez kanalizacijskega omrežja. Lastniki se v nove stavbe tako ne morejo vseliti, edini izhod bi jim bilo kopanje greznic. Nekaj se jih je za to odločilo, velika večina pa je izhod iskala in našla v gradnji kanalizacije. Na novomeški upravi inšpekcijskih služb pravijo takole: »Nobenega dvoma ni, da je kanalizacija zgrajena na črno. Zanjo je sicer bila izdana lokacijska dokumentacija, medtem ko gradbenega dovoljenja še ni. Gre torej za nezakonit poseg in že ob ogledu smo izrekli ustno prepoved opravljanja vsakršnih nadaljnjih del, ki pa je očitno niso upoštevali, zato je bila izdana še pisna odločba.« Kanalizacija pa je vendarle položena, celo jarki so že zasuti. Krajani so očitno prepričani, da bo njihovo početje legalizirano. Verjetno je na tem kar precej resnice, kajti skoraj zanesljivo je, da bo izdani lokacijski dokumentaciji kmalu sledila še gradbena. In kaj bo v tem primeru s potokom? Po načrtih direkten izpust kanalizacije v potok ni predviden, pač pa naj bi odplake potovale preko čistilne naprave. Očitno je, da so krajani, bolje rečeno lastniki hiš v novo zgrajenem naselju, hoteli postopek in načrte zaobiti in kanalizacijo speljati neposedno v Radešco. Na srečo sta betonski cevi, ki zijata iz zemlje nad strugo potoka, še čisti in suhi. Zagotovo danes ne bi bilo tako, če ne bi bilo hitre in odločne akcije novomeških ribičev. In če je bila prvi odgovor nanjo odločba o ustavitvi del, bi- drugi moral priti v obliki zahteve po izkopu na črno položenih cevi, ki danes tako grozeče štrli- NASELJE BREZ KANALIZACIJE — To je strnjeno naselje hiš v vasi Sela nad cesto, ki pelje iz Dolenjskih Toplic proti Podturnu. Naselje je brez kanalizacije, za graditelje bi bila rešitev gradnja greznic, vendar seje večina odločila za kanalizacijo, ki so jo zakopali na črno brez gradbenega dovoljenja, najbrž zato, da bi odplake neposredno spustili v potok Radešica. Dolenjski dva neslavna rekorda Na območju krške UNZ lani največji porast prometnih nesreč v SRS — Najbolj črna cesta je med Ljubljano in Zagrebom — Več dela, rezultatov pa ni V telegrafskem slogu je ocena prometne varnosti na slovenskih cestah v minulem letu takšna: zgodilo seje 46.097 nesreč, v katerih je izgubilo življenje 551 oseb, 3.123 jih je bilo hudo, 4.727 pa laže ranjenih, medtem ko znaša materialna škoda po grobih nestrokovnih ocenah miličnikov 70 milijard. V primerjavi z letom poprej je moč reči, daje prometna varnost domala enaka, čeprav seje število mrtvih lani zmanjšalo za 7, nekaj manj pa je bilo tudi poškodovanih. Morda k tej uvodni statistiki še podatek, da je lani na cestah umrlo tudi 28 otrok in 34 mladoletnikov. Delež Dolenjske v takšni statistiki še zdaleč ni zanemarljiv. Posebej velja omeniti območje Krškega, kjer je bil lani zabeležen največji porast števila prometnih nezgod, kar za 14,6 odstotka. Prav 'ako najdemo na čelu najbolj črnih cest tisto od Ljubljane do Zagreba, saj je bilo na njej največ mrtvih. Lani je na tej magistralni cesti, ki očitno ne nosi zaman številke 1, kar 94 oseb izgubilo življenje, 634 pa je bilo ranjenih. Natančnejša analiza je pokazala, da je najnevarnejši odsek te ceste med Čatežem in Mokricami, kjer se je na 6.955 metrih vozišča pripetilo 9 nesreč s smrtnim izidom, v katerih je izgubilo življenje 19 oseb. Sicer pa je bilo na območju krške UNZ v minulem letu 283 prometnih nezgod, v katerih je izgubilo življenje 46 oseb, huje ranjenih je bilo 168, laže pa 222. Precej boljša podoba v primerjavi s predlanskim letom je bila na dolenjskih cestah, za katere varnost skrbi novomeška UNZ. Lani je bilo na njih zabeleženih 333 nesreč, kar je 13 odstotkov manj kot leta 1987, mrtvih je bilo 49 oseb, 231 jih je bilo huje, 280 pa laže ranjenih. Vprašanje pa je, kakšni bi bili ti podatki, če miličniki po slovenskih cestah v minulem letu ne bi tako povečali obsega dela. V ilustracijo povejmo, da so lani izdali 68.083 pisnih opozoril za laž- VEJA KRIVA SMRTI DRAGATUŠ — 34-letni Branko Štaj-dohar iz Vel. Nerajca in 43-letni Janez Hudelja iz Dragatuša sta 18. februarja okoli 15. ure v gozdu Vrhgora pripravljala drva. Štajdohar je drevesa podiral z motorno žago, Hudelja pa opazoval, kam padajo. Med podiranjem pa seje nepričakovano odlomila bukova veja in padla Hudelji na glavo ter ga hudo poškodovala. Ranam je poškodovanec še istega dne ob 20.50 v novomeški bolnišnici podlegel. je kršitve, medtem ko je bilo za hujše na kraju kršitve izterjanih nič več in nič manj kot 471.031 denarnih kazni, to pa je za celih 40 odstotkov višja številka od predlanske. K temu je seveda potrebno prišteti še 134. 213 prijav sodniku za prekrške, od katerih jih je dobra tretjina odpadla na prehitro vožnjo. In za konec v premislek še tale podatek: lani je bilo na naših cestah odkritih 31.408 vinje- • Zaradi vožnje pod vlipom alkohola so lani slovenski miličniki odvzeli 21.334 vozniških dovoljenj, neposredno pa je bil alkohol kot krivec prometnih nesreč v minulem letu omenjen 406-krat. nih voznikov, kar je za dobrih 2 tisoč več kot leto poprej. So res vsa opozorila in ukrepi bob ob steno« B. B. Kaseti za večjo varnost Zanimiva novost v preventivnem delu NOVO MESTO — Novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred nekaj dnevi pripravil predstavitev dveh video kaset, ki bosta že v kratkem ne le učni pripomoček pri pouku kandidatov za voznike motornih vozil, pač pa ju bodo lahko dobili tudi vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Obe prinašata precej zanimivih izkušenj in spoznanj o razmerah na cesti, zato naj ne bo odveč nekaj besed o vsebini. Prva govori o varnosti pešcev v prometu. Posebej opozarja na previdnost voznikov do otrok in invalidov. Posebno prvi največkrat reagirajo spontano in nepremišljeno. Pešca moramo zato zmeraj obdržati v vidnem zornem kotu, zlati moramo biti previdni, če ob cesti opazimo otroka s psom, nič manj, kadar vozimo mimo parkiranih vozil, kajti otroci so med njimi slabo vidni, poleg tega tudi sami nimajo pregleda nad dogajanjem na cesti. In še nekaj si velja zapomniti: otroci ne znajo in ne morejo oceniti nevarnosti v prometu. Posebno poglavje je posvečeno vožnji v mraku in ponoči, ko naj bi vselej vozili vsaj en meter od roba ceste, prav tako je precej časa v filmu namenjenega vožnji mimo postajališč javnih prevoznih sredstev. Zakaj, ni potrebno posebej pojasniti. Nič manj praktičnih nasvetov ne prinaša druga kaseta, v kateri je nazorno obdelano vprašanje varnostne razdalje. Tako je voznikom dan napotek, naj bo med vožnjo izven naselja varnostna razdalja, izražena v metrih, številčno enaka polovici hitrosti, s katero vozimo (primer: pri 100 kilometrih na uro naj bi bila varnostna razdalja 50 metrov). Drugače je pri mestni vožnji, kjer naj bi bila razdalja ob hitrosti 50 km/h vsaj 15 metrov, ali strokovneje, znašala naj bi dolžino poti, ki jo prevozimo v eni sekundi. Vselej moramo seveda biti pripravljeni tudi na zaviranje. In še nekaj besed o bočni razdalji. Vsaj en meter naj bi bila, kadar vozimo mimo parkiranih vozil in pešcev, poldrugi meter pa, kadar peljemo mimo kolesarjev. Kot že rečeno, bosta kaseti na voljo pri novomeškem svetu za preventivo in vzgojo, kjer siju bodo interesenti lahko tudi sposodili. jo v potok, tretji pa z izpisanimi imeni krivcev in kazni. B. BUDJA . W tt CEVI ŽE ZAKOPANE — Na tem mestu zijata v potok Radešica dve betonski cevi, na srečo sta še čisti in suhi. Ju bodo sedaj, ko je črna gradnja odkrita, izkopali? Poslej brez pravne pomoči? Predlog, da se zaradi nezanimanja pravna pomoč v Žužemberku in Šentjerneju ukine ŠENTJERNEJ, ŽUŽEMBERK — Zakona o pravni pomoči in rednih sodiščih nalagata slednjim, da morajo občanom nuditi pomoč z brezplačnimi pravnimi nasveti, kar se praviloma dogaja v krajih s sedežem enot temeljnih sodišč. So pa tudi izjeme, ko se lahko pravna pomoč z dovoljenjem predsednika sodišča daje tudi v ostalih krajih in dve takšni izjemi sta v novomeški občini vsaj zaenkrat še Šentjernej in Žužemberk. Vse pa kaže, da ne za dolgo. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da v teh krajevnih skupnostih za takšno obliko pravne pomoči ni posebnega zanimanja, v Šentjerneju je lani iskalo pomoč le 5 krajanov, v Žužemberku pa 12 v desetih mesecih. Ob takšnih ugotovitvah je predsednik novomeškega temeljnega sodišča nekajkrat zaprosil izvršni svet za mnenje o tem, ali ima tovrstno sodelovanje s kra- jani sploh še smisel, vendar je Prav izvršni svet po dobljenih zagotovilih iz krajevnih skupnosti, kako bodo storili vse, da bo pomoč sodišča bolje izkoriščena, nasprotoval, vsaj do danes. Zanimanje krajanov se namreč ni povečalo, poleg tega je delo prineslo tudi precej izdatkov, za nameček pa je bilo tu še spoznanje, da nekaterih oblik pravne pomoči zunaj Novega mesta enostavno ni moč urediti. Po vsem tem je izvršni svet vnovič zaprosil v Žužemberk in Sen -jernej za mnenje, ali za pravno po; moč sploh še obstajajo kaksnj argumentirani razlogi, vendar prejel odgovora. Tako je sedaj pre delegati novomeške skupščine„pre dlog, da se omenjena pomoč v Sen jerneju in Žužemberku ukine, nastala vrzel pa se naj zapoln' v sodelovanju z novomeškim odve -niškim zborom. Ob mleko in republiško premijo Pester obseg dela kmetijske inšpekcije v minulem letu — Od nomadske pašed° premajhne »proizvodnosti« krav in melioracijskih napak _ Pomanjkljivosti pri pridelavi vina in prometu z njim so še zmeraj tiste, s katerimi se novomeški kmetijski inšpektorji najpogosteje srečujejo. Kar 87 tovrstnih ukrepov je bilo v minulem letu izrečenih, od tega 41 v novomeški občini, medtem ko je drugi skupni imenovalec dela kmetijske inšpekcije v vseh štirih dolenjskih občinah pojav nomadske paše. Tako se je lani v štirih dolenjskih občinah pojavilo kar šest čred s po okoli 300 ovcami, ki so se pasle vsevprek in seveda brez dovoljenja. Da so kmetje s tem oškodovani, seveda ni treba posebej poudarjati, prav tako verjetno ne nevarnosti prenašanja nekaterih bolezni. In da bo smola še večja, ovce v tistem času kotijo in jih ni moč prisilno odstraniti, neučinkovitost ukrepov zoper nomadsko pašo pa po svoje podpira še neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja. Seveda to še zdaleč niso edini problemi, s katerimi so se kmetijski inšpektorji novomeške UIS srečevali v minulem letu. Na novomeškem območju je inšpekcija odkrila nekaj neobdelanih zemljišč v komasacijskih območjih Globodola in na Šentjernejskem polju, pristojna za rešitev tega sta kmetijska zemljiška skupnost in komite za družbeni razvoj. Od ostalih »novomeških« spoznanj VLOM V LEKARNO BREŽICE — Neznanec je v noči na 15. februar v brežiški bolnišnici vlomil v tamkajšnjo lekarno, tam pa še v kovinsko omaro, v kateri so zdravila. Iz predala z zdravili, ki jim je potekel rok uporabe, je vzel 5 ampul morfija in nekaj tablet heptanona. Storilca še iščejo. ŠTIRJE VLOMI SEVNICA — Še neznani storilec je v noči na 16. februar na Prešernovi cesti v Sevnici vlomil v poslovalnico 3, last KK Sevnica, in iz nje odnesel dve bundi, moško in žensko trenirko ter 2 srajci, nato še v trgovino Borova, kjer je vzel dvoje športnih copat »puma,« 5 parov nogavic, športno torbo, 230 tisočakov gotovine in čekov za 3 milijone din, ter v VVZ Ciciban, kjer je vzel nekaj pomaranč, banan in drobiža. Škupne škode je za prek 4 milijone din. Verjetno isti storilec je skušal vlomiti še v poslovalnico št. 2, last MKK Sevnica, vendar je še v kotlovnici dejanje opustil. ZGORELA BARAKA KOPRIVNICA — 18. februarja okoli 11. ure je 46-letni Anton Grilc s Senovega čistil svojo parcelo v Koprivnici. Požigal je travo, veter pa je ogenj raznesel do barake, velike 5 krat 6 metrov, in jo uničil, z njo pa tudi 200 kg sena ter nekaj tervola. Ogenj so pogasili krški poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci s Senovega in Malega Kamna. Škode je bilo za 2 milijona din. KURIL REZJE, ZAŽGAL POSLOPJE DRAŠIČI — 64-letni Ivan Guštin iz Drašičev je 16. februarja popoldne kuril rezje v svojem vinogradu. Veter je ogenj razširil na košenico in nato še na bližnje gospodarsko poslopje, last Metličana Dušana Rusa. Žgoreio je ostrešje, seno in nekaj orodja, tako daje škode za 10 milijonov din. Vidoviškim gasilcem so pri gašenju pomagali občani. BREZ TELESNIH POŠKODB KOMPOLJE — Na magistralni cesti med Sevnico in Radečami blizu Kompol-ja je prišlo 8. februarja ob 11.10 do prometne nesreče. 37-letni Branko Kelemina z Blance seje peljal z osebnim avtomobilom proti Sevnici. Pri Kompoljah je v ostrem desnem ovinku naletel na osebno vozilo, katerega del je stal na cestišču, medtem ko je voznik pomagal drugemu šoferju, ki je z avtom zletel s ceste. Zaradi velike hitrosti Kelemini ni uspelo najbolj natančno obvoziti avtomobil, tako da je trčil v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal 53-lelni Zagrebčan Živko Labus. Materialne škode je bilo za 13 milijonov dinarjev, udeleženci pa so jo na srečo odnesli brez telesnih poškodb. omenimo le še pomanjkljivost pri delu Veterinarskega zavoda. Ugotovljeno je namreč, da ta ob nedeljah in praznikih ne osemenjuje plemenic, zaradi česar se vse pogosteje uporabljajo zakotni in nepriznani plemenjaki v prirodnem pripustu. Povsem drugačni so problemi v črnomaljski občini. Prvi je vsekakor v pomanjkljivo opravljeni kontroli »proizvodnosti« krav, kar je zakrivilo ukinitev republiške premije za mleko. Pogoj zanjo je namreč 2.700 litrov ,ia plemenico oddanega mleka, vendar tega kriterija v Črnomlju ne izpolnjujejo, tako da bo za dosego te norme potrebno veliko predvsem strokovnega dela. Črnomelj ima še dve posebnosti: ena so bifeji brez dovoljenja za točenje neustekleničenih vin z geografskim poreklom, druga pa koruznica, nepospravljena do pozne pomladi. Za te kršitve so lastniki setve prejeli ustrezne odločbe, v primerih ne- MRTEV OBLEŽAL NA NJIVI DOLNJA PIROŠICA — Po lokalni cesti iz Bušeče vasi proti Dolnji Pirošici se je 16. februarja nekaj po 18. uri z osebnim avtom peljal 36-letni Peter Delivuk iz Zgornjih Skopic. V preglednem ovinku blizu vasi ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo proti sredini ceste, takrat pa je iz nasprotne smeri, prav tako po sredini ceste, ob kolesu pripešačil ali se na njem pripeljal (tega miličnikom ni uspelo ugotoviti) 38-letni Edvard Jurkovič iz romskega naselja Kerinov grm. Po trčenju gaje odbilo na njivo, kjer je obležal mrtev. Milijardni plen 21-letni tatič za zapahi — Devize in zlatnina METLIKA — 21-letni Z. P. iz Metlike je utemeljeno osumljen, daje v času med lanskim novembrom in letošnjim 16. februarjem s ponarejenim ključen večkrat obiskal stanovanjsko hišo Darinke in Stanislave Mihalič v Metliki ter tam prišel do obilnega plena. Med drugim je iz hiše odnesel 411 ameriških dolarjev, 416.000 italijanskih lir in 900 kanadskih dolarjev, poleg deviz pa tudi več zlatih predmetov. Lastnici je s tatvino oškodoval za 16,939.300 din. Kot se je pokazalo, je Z. P. ukradeno zlatnino prodajal na odkupnih mestih v Novem mestu in Karlovcu, nekaj pa mu jih je še ostalo. Te so mu ob prijetju zasegli. pospravljene koruznice pa je bil trebno slamo uničiti. ,■»: ju Precej manj dela je bilo v Me ^ Trebnjem, največ časa pa je vze poprava napak na zgrajenih hidro racijskih sistemih. Le primer iz 1 ^ jega, kjer so problejmtični 1» ^ sistemi, od Volejih Njiv do 51° vasi in lani zgrajenega R^-Pj-jjji polja, za katerega pa sta že biu dve ureditveni odločbi. p g. PO DOLENJSKI DEŽELI • Kako se najbolj učinkovito sp°P^ jeti z alkoholizmom, je prikazal še neznan nasprotnik■ V1 -kapljice, ki je v vinogradu Brez nad Trško goro Alojzu i0b sekal 35 trt, starih kakih 8 let. je ob kar precej poličkov za kapljice. . • Pred dnevi je nekdo vlojjii|v ^ Dela na Cesti herojev in iz niepa, nesel kar 70 kartic Podarim-doD^ zraven pa še takšni malenkosti. 0 nivea krema in kolonjska voda. ^ od poti, kako priti do storilca Je ^ ta, da kriminalisti novomeške poslej redno preverjajo alibije nag jencev. Na zadnjem žrebanjujihJe lo 655. Minuli teden pa se je zg! odilo nekaj zločinov druge vrste bile domače živali, med Žrtve50 njimijl zimsko rejeni zajci Štefana Krc'-*/. Mirne Peči, osem kokoši jn Žagar iz Rogovile pri Mirni ec ^ šest kokodajsk Antona MervaO Novega mesta. Miličniki pravijo, of bila mesnina vredna 68 i:u nov. Strokovnosti na tem P°of jim ne gre odrekati. brez denarja SEVNICA— 15. februarja ob i^y v 52-letni Simon Gazibarič iz K g^v-moškem stranišču hotela Ajdove ^ ,j. niči pozabil potovalno torbo s. s tre' sočaki gotovine in pištolo brovvnilSjj ,n mi naboji. Ko je Gazibarič to ug _ j^jla se vrnil nazaj v stranišče, ga jeta torba brez denarja in pištole. PODLEGEL POŠKODBAM NOVO MESTO — 13. a3.30 je v novomeški bolnišnicii g. hudim poškodbam, ki jih je d,oWilia> metni nesreči 8. februarja na L14, Ijjo-cesti, tudi 22-letni Nenad Petkov vega mesta. mM KRIVA PREHITRA VOŽNJA — 26-letni Franc Kramar iz Zabrdja se je 17. februarja ob 18.50 peljal z osebnim avtom po regionalni cesti od Slovenske vasi proti Mirni. Na ravnem delu vozišča je pričel prehitevati osebni avto 54-letnega Martina Slapška iz Hrastnega, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako da je najprej trčil v polmetrski vsek ob cesti, nato pa seje vanj zaletel še Sla-pšek. Vozilo slednjega je odbilo na travnik, medtem ko se je Kramar prevrnil na bok. Materialne škode je bilo za 6 milijonov dinarjev, voznika pa sta jo odnesla brez hudih poškodb. ZANESLO JO JE — 19. februarja ob 14. uri seje 43-letna Marija Tomše iz Ljubljane peljala z osebnim avtom iz Trebnjega proti Ljubljani. Pri Pluski je nameravala prehiteti tovornjak, v .. jy ker je nasproti pripeljalo drug0 v1’ stran, virala. Pri tem jo je zaneslo na le kjer je trčila v osebni avto Zag ,eI). Darka Plazka. Tomšetova seje1116 ^ešk! jem huje ranila in se zdravi v no jj bolnišnici, materialne škode pa J milijonov dinarjev. . ninr4i£ ZADEL PEŠCA — 24-letm Vi $ Djukarič iz Straže se je 19. feb p* J^t 20.30 peljal z osebnim avtom « jjje proti Novemu mestu. V Naselju . ^ pri avtobusnem postajališču zagle palica, ki je hodil po desni strani ceste. n(jat rič je zaviral in se pešcu umikal, ve ^(f0. je vseeno zadel, tako daje padel n bransko steklo in streho, od tam P g#! vo ob cesti. 43-letni pešec Leon N ^ ^ iz Vate vasi je obležal hudo ranj zdravi v novomeški bolnišnici. ŠPORTNI KOMENTAR W Zogo zamenjali udarc[ Se nekaj o uvodnem srečanju spomladanskega dela odbojkarskega prvenstva v Ljubinju Čeprav je za novomeške odbojkar-Je tekma v Ljubinju že preteklost in so misli uprejene v naslednji der-!' v soboto čaka v Brčkem, ven-orle ne gre, da o uvodnem srečanju spomladanskega dela prvenstva ne zapišemo še kakšne besede. Razuml-Jtvoje, da se vsaka ekipa zagnano bori za dosego zastavljenega cilja, nerazumljivo in prav nič skupnega s špor-l°m pa nima to, če ta borba poteka zu-naJ s črtami zarisanga igrišča. In lak aacin borbe so si v srečanju z Novo-aiosčani izbrali Ljubinjčani. e odmislimo neprijazen sprejem, 'e Ui,a v‘mo že takoj ob prihodu v dvo-ra»o. Znano je bilo, da so morali Lju-mjčani zaradi slabše osvetlitve vdvo-fani svoja srečanja i’prvi ligi igrali ob y.ljah dopoldne, tokrat so na to po-Re*da gre za II. ligo, vendar tu-' tgranje v njej zahteva izpolnitev ta P°S°jev. med njimi je tudi a je najmanjša dovoljena jakost “z^eiljave 500 luksov. Ko je novo-es im odbojkarjem po vztrajnem Ogovarjanju uspelo prepričali dele-fr' naJ ‘zmeri moč razsvetljave, je uKsmeter pokazal vsega 120 luksov. °gavje zase je bila temperatura. vendar bi bilo za razgrelo občinstvo in domačo upravo preveč, če bi pionir-jevci ugovarjali tudi temu. Športno so stopili na igrišče, kjer so vsi, z izjemo nekaj prekaljenih starejših igralcev, doživljali trenutke, kot jih v dosedanji športni karieri zanesljivo še niso. Vsega je bilo, od pljuvanja, zmerjanja in udarcev do metanja kovancev r igralce. Bilo je nekaj prekinitev, napadov na sodnika in še česa. Dogajanje je doseglo vrhunec po zadnjem sodniškem žvižgu, ko so razočarani navijači skupaj s člani domače uprave kluba in igralci napadli sodnika, ga tepli in opiju vali, brez posledic je nista odnesla tudi oba novomeška trenerja. Še bi lahko naštevali in opisovali dogajanje tistega sobotnega večera, ki ga je »popestrilo« kamenjanje novomeškega avtobusa, vendar se ustavimo pri nečem drugem. Pri obeh sodnikih, ki sta pokazala za takšne razmere neverjetno hrabrost, sodila sta pošteno in športno in pri igralcih, ki takšnemu vzdušju niso podlegli. Kajti ti dve spoznanji sta vsaj enako dragoceni kot obe osvojeni točki. Ve se, zakaj. B. BUDJA V soboto nov obračun vodilnih 13. kolo v II. zvezni odbojkarski ligi: Pionir—Študent Vazduhoplovstvo 3:0 — V Brčkem v soboto derbi dveh prvouvrščenih ekip — Pionir računa na zmago Gladko in brez vsakršnih težav so novomeški odbojkarji v 13. kolu prvenstva II. zvezne lige vknjižili dvanajsti par točk. Igra sicer ni navdušila, pionirjevci so igrali toliko, kolikor jim je bilo za načrtovano zmago potrebno, kajti nasprotnik, ki je v Novo mesto pripotoval z vsega šestimi igralci, je bil tokrat vsaj za razred slabši. Trener Marko Zadražnik je dal v soboto priložnost vsem igralcem, edina, ki sta bila na parketu vse tri sete, sta bila Boro Jovič in Joco Povšič. Težko je na podlagi tolikanj slabšega nasprotnika, ki pa je • OK Pionir organizira na željo številnih navijačev ogled sobotne tekme v Brčkem. Odhod avtobusa bo v soboto ob 12. uri izpred športne dvorane, cena je 15.000 din. prijaviti pa seje moč na telefon 27-036. Na voljo je le 50 sedežev! niso razočarali. Še posebej je prijetno presenetil Travižan z odlično igro ob mreži in nekaj res uspelimi bloki, tudi Goleš je v vlogi prodajalca pokazal bogat repertoar domiselnih potez, po svoje razumljivo pa je, da v igri ni bilo tiste zagrizenosti in borbenosti. Oboje pa bodo igralci Pioniija še kako potrebovali to soboto, ko potujejo v Brčko k tačas najresnejšemu tekmecu v borbi za osvojitev naslova. Tudi igralci Jedinstva Interplet so spomladanski del prvenstva začeli z gladkimi zmagami in očitno je, da so dobro pripravljeni in odločeni vrniti se v prvoligaško družbo. , , . .... , .... Za Jedinstvo je sobotna tekma odločilna, vendarle se pred leti igral v prvi zvezni ligi, morebiten poraz bi jih krepko odda^ii od oceniti delež mladih, vendar t. zanesljivo vrha> kajti veliko priložnost bi s tem dobil V POLFINALU -------------------------------- SEVNICA — Mladi sevniški rokometaši so dobro začeli letošnjo tekmovalno sezono za naslov republiških prvakov. V konkurenci je 31 ekip, ki so imeli to soboto že prvi krog tekmovanj. Sevničani so skupaj z rokometaši Krškega in Dola iz Hrastnika igrali na Senovem in zabeležili dve prepričljivi zmagi; Krčane so premagali s 14:11, Dol pa s 24:10. Z zmago v svoji skupini so se Sevničani tako že uvrstili v polfinale med 10 najbolših ekip. ki bo 4. marca, kraj igranja pa še ni znan. E. R kratke ■z RIBNICE ■N KOČEVJA mino w'kli„zrljaČi rib"*kega Rika ime-Prvi linhrJesenskl del prvenstva v Prvo JmSanskl območni ligi- Osvojili so go k,e "aP-red0vanJa v 11 republiško li-kegljiči Kočevja.Velll<'ni USPeh°m 'graj° ja ^h:?nj^!ndikal"o prvenstvo Kočev-MdnicoJf ■ ‘° negotovo in izenačeno do bila imviHo 37kar v PreJŠnJ'h sezonah ni Snežnik o ir ^maSalaie ekipa Posestva šahirali r ^o&vske Reke. za katero so Murn rt 'mer' ^a'nar' J- Murn in M. urn-druga pa je bila vrsta Elektra. malem lrad'c'ona*nem prvenstvu Rika v ekip Tornlri F™1” > naSlopi'° trinaJ'st asDeh ;„a C lnzenir>nga so ponovili lanski srečam zma8a'k potem ko so v finalnem tekmi « ,Ugna 1 ekipo S-'25 -kar s 4:1. V Po strel; • Je mest0 Je vrsta Štipendistov gala Dsss U enajstmetrovk z 8:7 prema- Neizkušenost najbolj pesti rokometaše Črnomaljci vseeno upajo, da jim bo uspe-lo ostati v 1. ligi ČRNOMELJ — Tradicija organiziranega igranja rokometa je v Črnomlju dolga že skoraj 4 desetletja. Vendar se članom rokometnega kluba, ki igrajo v 1. slovenski ligi. trenutno precej slabo piše, kajti pristali so na zadnjem mestu. »Težave imamo zlasti zato. ker so nekateri starejši igralci nehali igrati, mlajši pa so še neizkušeni. Podmladka je sicer dovolj, a si prej ob izkušenih igralcih ni mogel izboriti mesta v ekipi.« pov e trener črnomaljskih rokometašev Bojan Novak. »Upamo pa. da še vedno ni vse izgubljeno ter da imamo še vedno možnosti ostati v 1. ligi. Zavedamo se namreč, da seje lažje obdržati v ligi kot pa ponovno boriti se za vstop, zato se sedaj temeljito pripravljamo.« Toda četudi člani izpadejo iz lige. bodo po Novakovih zagotovilih nadaljevali sistematično delo pri mladih, na katere polagajo vse upe. da bodo črnomaljsko ekipo ponovno pripeljali v slovensko ligo. Mladih, ki se navdušujejo za ta šport, v Črnomlju namreč ne manjka, saj imajo okrog 25 mladincev in nekaj 10 pionirjev. Zanimivo je. da rokometaši razen trenutnih problemov z neizkušenostjo igralcev drugih težav tako rekoč ne poznajo. »Za to se moramo zahvaliti zelo zavzetemu predsedniku kluba Borisu Lovrenčiču, saj brez njegove pomoči ne bi mogli tekmovati v 1. ligi. vsaj kar se finančne plati tiče. Šponzorja namreč nimamo, preživljamo se z denarjem, ki ga dobimo od TKS. pa še sami izvrtamo kje kakšen dinar. Sicer pa smo navajeni na skromnost. V 1. slovenski ligi smo edini, ki po domači tekmi ne dobimo niti kokakole.« prizna Novak in ne pozabi omeniti tudi da rokometaši pri delu zelo pogrešajo nekdanjega tajnika Vlada Radoviča, ki je bil dolga leta duša kluba. M. B.-J. Bojan Novak Uspešna bera dolenjskih atletov r atletskih dvoranskih tekmovanj za republiške in državne naslove — Me-—dalje Primcu. Lopatičevi, Udovičevi, Kastelčevi, Kurajiču, Podkrižnikov! zitnske^u i!Se zvrst'j° skoraj vse tekme bliškr, 3 6 ke sezone: dvoransko repu-prvenstvo v atletiki, zimsko držav- *kemVelik'm USpehom so na Uu^ljan-turti. rc,Pub,'škem prvenstvu nastopili Seul T ŠUi a,le,i- NaJveŠi' uspeh je do-rezmi e,ni ®°štjan Šimunič, ki je z slov 3 i°m * za kar 30 cm izboljšal ta Ju Sk‘ pionirski rekord v troskoku, zid pa je še toliko več vreden, če veva’. a mU ^ diio lc,os to Prvo lekmo-turUr'' ,roskoku- Medaljo je osvojila niča .ordana bjurič. ki je bila med čla- Vas Sivj m' V ,ej disc'Phni je Lukšiče-Sey ' cm zasedla 9. mesto. Ne gre pa lani ja'da ne omenimo še veterana Mi-bimuniča, kije v troskoku s 15.05 SRsra osv°j'l svoj 32. naslov prvaka re P^,nstv° v metalskih disciplinah in ,k° preenstvo v krosu, da mu ? jC ,-?r Pnmc je v Splitu pokazal, niso m udl sJabe razmere za trening v JLA do DP°Lg- ■ “k.°d°vati: od lanskega poletja nadil Prejšnjo soboto, je nadok- jil sr ,b'c'kar Je zgubil pri vojakih, in osvo-54 i •) medaljo v metu diska. Rezultat od'ni»1?1je e Pdbhžo za dva metra slabši je tudiiega osebnega rekorda. Izkazal se zasedel4^ v metu koPJa’ k‘ Je s 56.92 m bilo nr»P|Ui'!'*kem Prvenstvu v krosu, kije Udovlz'0 ■ dnev‘ v Kopru, sta Mateja mladink'k kavra Kastelic pri starejših Bili si, osv°j'b prvo in drugo mesto, sc »pl, ra7red boljši od nasprotnic, ki so 100 ni r? honcu približale le na približno ntlairc d .° v je držal tudi Počič pri 1 1 mladincih, bil je četrti. Retelj je bil v kategoriji st. ml. 11., pionir Lukšič pa 13. Mladinke Darja Marjanovič. Polona Jenič in Tina Jenič so bile 7.. 8. in 12.. ekipno pa so osvojile 4. mesto. Pri seniorjih je bil Matjaž Fabjan 6.. le malo je zaostal za imeni kot sta balkanski prvak Živko in reprezentant Rozman. Fabjan, ki mora trening krojiti tako. da daje prednost študiju računalništva, skriva v sebi še veliko rezerv, predvsem v količini treninga. Uspeh tekaške skupine trenerja Maria Mohoroviča je lepa spodbuda za delo pred glavno atletsko sezono. V Ljubljani je bilo 18. in 19. febr. re-publ. prvenstvo v kratkih tekih in skokih. • Brežičani, ki so zadnja leta postali močna atletska sila in na BAI osvajali medalje, so na republiškem prvenstvu osvojili dve zlati medalji: Vladka Lopa-tič je zmagala v skoku v daljino s 567 cm. bila pa je druga v teku na 60 m. kjer je zlato medaljo zgubila za eno samo stotinko. Rezultat 7,98 s dokazuje, da Vladka napreduje tudi v hitrosti, kar je za mnogobojko še kako pomembno. Drugi naslov je Brežicam prinesel skakalec v višino Kurajič. Pri star. mladincih je zmagal z 200 cm. Po vojski se v metalski krog zelo uspešno vrača metalec kladiva Kevo. Na DP v Splitu je z rezultatom 56.94 m osvojil 4. mesto. Presenetljivo dobro se je spopadel z najboljšimi slovenskimi sprinterji Tomaž Božič. Z rekordom 7.17 v teku na 60 m je bil tretji. Od prvega ga je ločilo sedem, od drugega pa le štiri stotinke. Njegov uspeh je še toliko lepši, ker se je zanj pripravljal doma, nekateri njegovi tekmeci pa so brusili formo v Budimpešti, kjer bo v začetku marca svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. Lepo napreduje tudi Podkrižnik Nataša, kije sicer še mladinka, a je osvojila bronasto medaljo v skoku v daljino pri seniorkah. Njen dosežek 538 cm je tudi osebni rekord. V skoku v višino je Delič osvojil bronasto medaljo. J. P. ZMAGA KROKARJEM METLIKA — Športno društvo Kolpa iz Podzemlja je pred dnevi pripravilo turnir v malem nogometu, kije potekal v metliški športni dvorani. Nastopilo je 14 ekip iz Bele krajine. Ozlja in Karlovca, zmagala pa je vrsta Krokarja iz Metlike, ki je v finalu ugnala Restavracijo Goga s 3:2. V srečanju za 3. mesto je karlovška Cikorija premagala IMP s 5:2. Najuspešnejši vratar turnirja je bil Drkušič iz Krokrajeve ekipe. Salonit, ki z vsemi nasprotniki na vrhu lestvice igra doma. In Novomeščani? V Brčko potujejo neobremenjeni, zanje tudi morebiten poraz ne bi bil usoden, čeprav na kaj takega nihče ne pomisli. Navsezadnje so Novomeščani zanesljivo boljša ekipa in pričakovati je, da bodo to potrdili tudi na igrišču. Če seveda vnovič ne bodo priča dogodkom (o teh na drugem mestu), ki sojih spremljali na enako pomembnem gostovanju v Ljubinju. V soboto pa seje nadaljevalo prvenstvo tudi v republiški ligi, kjer so kočevski odbojkarji dosegli prvo spomladansko zmago. Po ogorčeni borbi, kije trajala celi dve uri, so po petih setih premagali mladince mariborskega Stavbaija MTT in se tako približali ekipam v sredini prvenstvene lestvice. Tam je Kočevcem po doslej prikazani igri tudi mesto. B. B. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE LJUBLJANA — Društvo nogometnih sodnikov Ljubljana organizira začetniški tečaj za bodoče žogobrcarske sodnike. Tečaj se bo pričel v ponedeljek. 6. marca, ob 17. uri v prostorih doma borcev NOB na Malenškovi 1 v Ljubljani, zainteresirani pa naj prijave pošljejo na naslov: Društvo nogometnih sodnikov Ljubljana, Tabor 14, 61000 Ljubljana, če pa jim to ne bo uspelo, naj se udeležijo prvega predavanja in se prijavijo tam. S KEGLJAŠKIH STEZ • Kar 72 tekmovalcev iz Dolenjske ir. Zasavja je nastopilo na predtekmovanju odprtega prvenstva Novega mesta na kegljišču doma JLA. Poglejmo, kdo vse se je uvrstil v finalni del — ženske: Zupančič (Novo mesto) 396 podrtih kegljev, Pungartnik (Trebnje) 390, Celič 389, Škedelj (obe Novo mesto) 388, Veble (Trebnje) 385. Rifelj 380, Dalmacija 369, Kacin (vse Novo mesto) 369: moški: N. Goleš (Trebnje) 896, Muslimovič 870, Kostrevc (oba Novo mesto) 867, Šukunda (Krško) 863, Maraž (Trebnje) 857. Židanek (Krško) 842, Tkavc (Trebnje) 841, Dra-ganjac 838, J. Popovič (oba Metlika) 838, Vesel (Novo mesto) 838, Fredi Popit (Rujjar) 836, Avbar (Novo mesto) 827. • Člani kegljaškega društva Mercator iz Trebnjega so se pred dnevi zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ob inventuri lanskoletnega dela so izvolili tudi nov izvršni odbor, na čelu katerega bo Ivan Vovk, medtem bosta tajnik in blagajnik še naprej Niko Goleš oziroma Ciril Bukovec. Ob tej priložnosti so tudi razglasili najboljše tekmovalce; pri ženskah je ta naslov za minulo sezono osvojila Milena Veber, pri moških pa je priznanje najboljšega prejel Franc Tkavc. Polovica medalj v Novo mesto Nedeljsko državno prvenstvo v ciklokrosu je pokazalo današnje vsaj približno razmerje moči v ugoslovanskem kolesarstvu — Prvaka Stangelj in Eržen POREČ — Po pričakovanju je nedeljsko državno prvenstvo v ciklokrosu v Poreču potekalo v obračunu najboljših kolesarjev novomeške Krke in ljubljanskega Roga. Novomeščani so bili prepričljivo boljši, saj so od dvanajstih možnih medalj — na prvenstvu so moči merili mlajši in starejši mladinci člani ter članice — osvojili natanko polovico odličij, naziva državnih prvakov pa sta si prikolesarila Stangelj med mlajšimi in Eržen pri starejših mladincih. Na blizu 2 kilometra dolgi krožni progi je svoje moči merilo 178 najboljših jugoslovanskih kolesarjev in kolesark, ki so za ta čas pokazali zelo dobro pripravljenost, kar velja še posebej za novomeške predstavnike. Naj ob tem omenimo, da je letošnja proga za ciklokros povzročila precej negodovanja, saj tekmovalcem niti enkrat samkrat ni bilo potrebno stopiti s kolesa in teči. Očitno je bilo, da so organizatorji — v tej vlogi seje pojavil Ijubljan- • Po državnem prvenstvu v ciklokrosu bodo najboljši novomeški mladinci s pripravami nadaljevali doma, medtem ko se člani pripravljajo v Strunjanu. Te dni bo na sporedu tudi nekaj preglednih tekem, prve resnejše preizkušnje pa čakajo kolesarje že v marcu. ski Rog — hoteli nasprotnike presenetiti in sebi zagotoviti prednost. Sicer pa poglejmo potek in rezultate prvenstva. Najprej je na 5 krogov po dva kilometra dolgi progi odšlo 58 mlajših mladincev. Novomeščani so bili razred zase. Prepričljivo je s prednostjo okoli 200 metrov zmagal Stangelj. ki je vodil celo dirko, drugi je bil njegov klubski kolega Mrvar, tretji pa je skozi cilj pripeljal Majde, vendar so mu sodniki na splošno presenečenje dodelili četrto mesto, tretjega pa rogovcu Cevcu. Omenimo še četrtega Novomešča-na Ravbarja, kije bil peti. Podoben uspeh se je krkašem nasmihal pri starejših mladincih, kjer pa na startu ni bilo poškodovanega Igorja Kranjca. 55 tekmovalcev je moralo prekolesariti 7 krogov, najbolje je kazalo Erženu in Finku, a je slednji prav v zadnjem krogu, ko je prehiteval kolesarja pred seboj, padel in moral odstopiti. Zma- gal je Milan Eržen (Krka) pred rogovcem Hvastjo in Savincem iz Save, okoli petnajstega mesta pa sta se uvrstila še Sturm (Krka) in Žvar (Videm). V tekmi deklet, ki so morale prevoziti dva kroga, je bilo na startu 11 kolesark. Novomeščanke so bile najboljša ekipa, pokazale so dobro formo in precejšen napredek, tako da bo z njimi v tej sezoni treba še kako računati. Naslov dražvne prvakinje je resda odšel v Kobarid. zmagala je namreč Trebižonova; Marjeta Sajevec je bila druga, njena sestra Martina četrta, Krnčeva (vse Krka) pa peta. Največ zanimanja je seveda veljalo di- rki članov. Pomerilo se jih je 50, prevoziti pa so morali 10 krogov. Na nenavadno lahki progi so odločale malenkosti, predvsem pa okvare na kolesih. Novomeštč mehaniki so imeli s temi največ dela. Kar dvakrat je okvara ustavila Šebenika; prvič mu je še uspelo priključiti se vodilnim, potem ko je bil nekaj časa celo na čelu, drugič mu ni preostalo drugega, kot da je odstopil. Podobno smolo je imel Papež. Dva kroga pred ciljem je bil na tem, da bo tudi on zaradi okvare ob vidnejšo uvrstitev, a mu je takrat dal svoje kolo klubski kolega Robič, tako da mu je vendarle uspelo vključiti se v borbo za medalje. V fi-nišu je imel največ sreče in moči Ugreno-vič (Rog), drugi je bil Papež, tretji Smole in četrti Božič (vsi Krka). Vsekakor obetaven uvod v letošnjo kolesarsko sezono. B. B. Novoles na pragu podviga Odlična košarskarska predstava — Novoles — Mineral Slovan 105:110 — Razpoložena Bajc in Lučev Novomeški košarkarji so v soboto pokazali eno svojih letošnjih najboljših iger in malo je manjkalo, da niso pripravili največje presenečenje ne le 18. kola, pač pa celotnega prvenstva v l. republiški ligi. Doma so se namreč povsem enakovredno kosali z vodilno ekipo Mineral Slovana, ki zanesljivo računa na uvrstitev v višji tekmovalni razred. ŠTEVILNE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČRNOMELJ — Ob črnomaljskem občinskem prazniku so bile številne Spojine prireditve, na katerih so se poleg Črnomaljcev pomerili še mnogi športniki iz sosednjih občin. V malem nogometu je bila najboljša ekipa iz Duge Rese pred NK Bela krajina, v rokometu so se najbolje odrezali člani kluba Dubovac iz Karlovca, drugi pa so bili Črnomaljci. Odbojko so odigrali v Dragatušu. Gorenje pa je zasedlo prvo mesto pred Semičem. V šahovskem hitropoteznem turnirju je slavil Vinko Istenič, drugi je bil Marjan Stokanovič (oba Novo mesto), pri mladincih pa Uroš Kobe iz Starega trga. V Starem trgu pa je bil pionirski šahovski turnir, na katerem so se pomerili šahisti iz Kočevja. Ribnice. Ravne gore. Semiča in Starega trga. Najboljša sta bila Uroš Kobe in Alenka Rauh iz Starega trga. V CELJU PRVI BIO SEJEM CELJE — Pod geslom »Bio 89 — za tvoje in moje zdravje« bo v tukajšnji dvorani Golovec od 18. do 21. aprila letos prvi slovenski in jugoslovanski sejem o bio prehrani in alternativni medicini. Prireditev bo med drugim zajela pridelavo bio hrane in zdravilnih zelišč ter pripravo čebelarskih izdelkov. Na sejmu bodo predstavili tudi zdravilne učinke knajpanja in savne. DESETI JUBILEJNI TURNIR BLED — Šahovska zveza Slovenije organizira med 23. februarjem in 5. marcem tradicionalni, letos že 10. jubilejni šahovski festival. Prijavo in plačilo pristopnine. ki znaša 100.000 din, je potrebno oddati 23. februarja med 8. in 14. uro v kongresni dvorani bistro hotela Toplice na Bledu, s tem da so velemojstri, mednarodni mojstri in udeleženci posebnega turnirja seniorjev plačila pristopnine oproščeni. Vsak udeležene mora prinesti s seboj brezhibno šahovsko uro. Nagrad bo 24. njihova vrednost pa je 15.550.000 din. Dodajmo še. da bosta v času festivala odprta še mednarodni turnir v aktivnem šahu (3. in 4. marca) ter mednarodni hitropotezni turnir (5. marca). Pokrovitelj festiv ala je Intertrade iz Ljubljane. Novomeški košarkarji so v soboto pokazali eno svojih letošnjih najboljših iger in malo je manjkalo, da niso pripravili največje presenečenje ne le 18. kola, pač pa celotnega prvenstva v I. republiški ligi. Doma so se namreč povsem enakovredno kosali z vodilno ekipo Mineral Slovana, ki zanesljivo računa na uvrstitev v višji tekmovalni razred. Res škoda, da so v športni dvorani pod Marofom v soboto ni zbralo večje število gledalcev, kajti ekipi Novolesa in Slovana sta za ta razred tekmovanja prikazali odlično košarko. Novomeščani so bili vseskozi enakovreden tekmec, prvi del so zaključili v svojo korist, enako dobro pa igrali tudi v nadaljevanju. Zmagovalec je bil znan šele v zadnjih minutah, ko so Ljubljančani izkoristili večjo izkušenost in večjo izbiro kvalitetnih igralcev. V ekipi Novolesa sta izstopala mladi Lučev in Bajc. ki sta bila TEKMOVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČRNOMELJ — Ob črnomaljskem občinskem prazniku so v Starem trgu pripravili šahovsko ekipno tekmovanje pionirjev1 iz kočevske, delniške in črnomaljske občine. Zmagali so Kočevci. 2. je bil Stari trg, 3. Ravna gora. Ob prazniku občine pa so se pionirji pomerili tudi v streljanju, kjer so bili najboljši osnovnošolci iz Starega trga, sledili pa sta OŠ Semič in Loka. Med posamezniki se je najbolje izkazal Uroš Kobe iz Starega trga. nerešljiva uganka za gostujočo obrambo; pr\ i je dosegel 27. drugi pa 42 točk, skupaj torej skoraj tričetrt Novolesovih košev. Če drugega ne, je dobra igra navzlic porazu ohrabrujoča pred odločilnimi boji za obstanek v ligi. Težko je verjeti, da bodo Novomeščani v soboto v Ljubljani presenetili Ilirijo, zato pa morajo v predzadnjem kolu premagati neposrednega tekmeca na dnu lestvice, ekipo Maribora, kateri je prav tekma v Novem mestu edino upanje za ohranitev mesta med najboljšimi republiškimi ligaši. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka ŠAHOVSKI KOTIČEK • Mladi Maks Rozman je zmagovalec prvenstva Novega mesta, za naslov pa mu je bil dovolj že remi v srečanju,zadnjega kola proti Isteniču. Sicer pa poglejmo izide 9. kola: Rozman — Istenič remi, Škerlj - Kastelic 0:1. Pucelj — Brajkovič 1:0, Bedič — Balko-vec 1:0, Janko — Luzar remi. Še rezultati prekinjenih partij prejšnjih kol: Rozman — Škerlj 1:0. Luzar — Bedič remi, Balkovec — Luzar remi in Kastelic — Balkovec 1:0. Končni vrstni red je tako naslednji: 1. Rozman 7 točk, 2. Luzar 6.5,3. Bedič 6,5,4. Kastelic 5.5. Istenič 5 itd. Luzar in Bedič sta tako izpolnila normo za osvojitev naslova mojstrskega kandidata, ki pa ga mora potrditi še Šahovska zveza Slovenije. • Na hitropoteznem turnirju ŠK Novo mesto za mesec februarje nastopilo 10 igralcev, zmagal pa je Ivica Milič, kije zbral 8 točk. Sledijo: Rudman 7,5, Pucelj 7, Škerlj 6,5 itd. • SK Milan Majcen je organiziral tradicionalni troboj ekip Radeč, Krmlja in Sevnice. Rezultati: Sevnica — Radeče 22:14, Radeče — Krmelj 21:15 in Sevnica — Krmelj 29:7. Končni vrstni red: 1. Sevnica 51 točk. 2. Radeče 35,3. Krmelj 22. Za zmagovalno ekipo so igrali Levičar. Rudi in Janko Blas, Lazič. Smerdel in Derstvenšek. Najuspešnejši tekmovalec turnirja je bil Sevničan Lazič, prehodni pokal pa so Sevničani prejeli v trajno last, saj je bila to že njihova tretja zaporedna zmaga. II. ZVEZNA LIGA, moški — zahod, 13. KOLO: PIONIR — ŠTUDENT VAZDUHOPLOVSTVO 3:0 (12, 9, 8) Pionir: Jovič, Bašič, Peršinovič, Brulec, Prah, Povšič, Kosmina. Smrke, Petkovič, Goleš, Travižan, Černač. LESTVICA: 1. Pionir 24, 2. Jedinstvo Interplet 22.3. Salonit 20,4. Ljubinje 20 itd. V soboto igrajo Novomeščani v gosteh z Jedinstvom Interplet. I. SOL, moški, 13. KOLO: L'K KOČEVJE — STAVBAR MTT mladinci 3:2(10, -8, 15, -8, 10) LIK Kočevje: Bradač. Knavs, Miklič, Polovič, Turk, Zec, Hvala, Drobnič, Ahac. LESTVICA: 1. Brezovica 24 točk... 9. LIK Kočevje 10 Kočevci igrajo v prihodnjem kolu v gosteh z Brezovico. košarka I. SKL, moški, 18. KOLO: NOVOLES — MINERAL SLOVAN 105:110 (51:45) Novoles: Pintar 4, Cerkovnik 13, Kramar 6. Bajc 42, Radulovič 13, Lučev 27. LESTVICA: 1. Mineral Slovan 34, točk ... 9. Novoles 22, 10. Rudar 22, 11. Iskra Nova Gorica 21.12. Maribor 87 21. Pari prihodnjega kola: Ilirija — Novq- , les, Iskra Nova Gorica — Rudar, Maribor 87 — Triglav itd. J DOLENJSKI UST 17 ITELEVIZIJSKI SPOREDI ......... . „ ... %•! v.*.v.\v.v.vXvM*v 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Čas, ki živi — 19.30 Dnevnik — 20.05 Mali koncert — 20.20 Oči kritike — 20.50 Pogledi - 21.50 Zabavna oddaja 22.25 Umetniški večer TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Pole-tavček (2. del) - 9.00 TV v šoli - 10.30 Po-ročila — 12.30 Poročila — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) _ 17.15 Dnevnik 1 17.35 Poletavček (2. del) - 18.05 številke in črke 18.25 Gospa Mon^ rojska (4. del nadaljevanke) — 19.10 Risan 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin 21.00 Zabavna oddaja - 22.10 Dnevnik 3 22.30 Nočni program — 0.30 Poročila PETEK, 24. II. 9.50 15.10 in 16.05 23.40 TELETEKST 10.05 VIDEOSTRANI 10.15 KAJ JE FILM. 15. oddaja MOZAIK 11.10 TEDNIK 12.00 UMOR MARY PHAGAN. 2. del nadaljevanke 12.55 SP V KLASIČNIH SMUČARSKIH disciplinah 4 x io km 15.00 VIDEOSTRANI 16 20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA 17.35 KOTALKARSKA PRAVLJICA, glasbena oddaja SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.15 DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI, 8. del lutkovne igrice 15.35 SAFARI, L del češkoslovaške nadaljevanke 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠ EDINI SVET: MESTO V PESKU, 6. del dok. serije J«40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 8. del ame- riške nanizanke 21.30 MINI SHOW M AGNIFICO, oddaja TV Skopje 21.50 DNEVNIK 3 22 00 PROSTRANA DEŽELA, nemški film Zgodba filma, posnetega po istoimenski igri dunajskega zdravnika Arthurja Schnitzlerja, se odvija na prelomu stoletja na Dunaju. F. Hofrei-ter je uspešen industrialec in gostitelj mondene družbe. Ko zadnji gostje odhajajo z neke zabave v njegovi razkošni vili, se v zakulisju bijejo bitke med Hofreiterjem in ženinim nesojenim ljubimcem. slavnim pianistom Korsakovom. Spopadeta se v štiriročnem igranju na klavir in na teniškem igrišču. V soparni poletni noči je Korsakcva usoda odločena: naredi samomor, zjutraj pa v Donavi odkrijejo njegovo truplo. Hofreiter sicer ne more razumeti ženine zvestobe, ki je zavrnila Korsakova dvorenja, a kljub temu prekine dolgoletno razmerje z bankirjevo ženo Adelo. Vendar se takoj zaplete z mlado in samozavestno Erno. A se nenadoma odloči, da se bo vrnil domov, kjer pa ženo zaloti z mladim Častnikom Ottom. Mož. mora opravičiti svojo čast in sledi dvoboj. Streli iz pištole napovedo zasuk v življenju nekaj ljudi, obenem pa napovedujejo konec nekega zgodovinskega obdobja. Štiri leta kasneje so taki streli v Sarajevu močno spremenili tok zgodovine... 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.15 Domači ansambli: Slovenski muzikantje (ponovitev) — 17.45 Športni dogodek 20.00 Festival Tri srca 21.00 Iz koncertnih dvoran — 22.25 Skupščinska kronika — 22.45 En avtor, en film: N. Majdak: Durdjul — 23.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 TV koledar — 8.25 Oddaja za otroke — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 12.40 Prezr- li ste, poglejte — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke - 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.10 Vreme — 19.30 Dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija (7. del naniza- nke) 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima (8. del humoristične serije) — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 V petek ob desetih (oddaja iz kulture) — 22.55 Nočni program (Dinastija; Jaz, Klavdij) — 0.55 Poročila SOBOTA, 25. II. 8.00 - 0.25 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI OTROŠKA MATINEJA „75 RADOVEDNI TAČEK 8.40 LONČEK, KUHAJ 8.45 ZBIS: NA KAJ BI ZAIGRALI? 9.00 ZLATA RIBICA, 2. del lutkovne igrice 9.25 POLETI, PESEM, 6. del nanizanke 9.55 IZ TV KLOBUKA, kviz 10.40 NAŠA PESEM, ponovitev 12. oddaje 1 {. 10 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.50 VIDEO STRANI 12.05 VIDEOGODBA. ponovitev 12.55 LAHTI: SKOKI NA MALI SKAKALNICI 15.45 SP V KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH — 30 KM (Ž), posnetek 16.30 DNEVNIK 1 t-PV5 VIDEO STRANI 17.00 KOŠARKA CIBONA:PART)ZAN 18.40 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, 4. del izobraževalne oddaje 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 ČIPKE, 9., zadnji del nadaljevanke 21.15 EX LIBRIS M&M — PRIMORSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO 22.25 POD DROBNOGLEDOM 22.40 ENAJSTA ŽRTEV, ameriški film Enajsta žrtev je bila za obsedenega morilca prostitutk usodna. TV voditeljica med poročili prebere vest o nasilni smrti svoje sestre, ki je iskala srečo v Hollywoodu, a je tako kot mnogo privlačnih deklet pristala med prostitutkami in postala žrtev morilca. Sestra takoj odpotuje v Hollywood, kjer se zgrožena sooči z načinom življenja, ki gaje živela njena sestra. Ker hoče o življenju sestre zvedeti čim več, se pridruži preiskavi. 0.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski program — 17.20 Modra barva snega (predstava za otroke) — 18.00 Kako biti skupaj 18.30 Vaterpolo Partizan:Mladost — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Agonija in ekstaza (ameriški film) 22.15 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Otroška matineja — 10.30 Prezrli ste, poglejte — 12.15 Večer v klubu (zabavnoglasbena oddaja) — 13.00 Deset zamorčkov (ponovitev L dela sovjetskega filma) 14.30Sedem TV dni — 15.15 Narodna glasba — 15.45 Dnevnik — 16.00 Moj dragi (sovjetski mladinski film) — 17.30 Gruntovčani (3. del nadaljevanke) — 18.30 Teleobjektiv (dokumentarna oddaja) — 19.15 Vreme — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Moja draga iady (ameriški film) — 23.05 Dnevnik 3 — 23.25 Nočni program — 1.25 Poročila NEDELJA, 26. II. 9.05 — 23.20 TELETEKST 9 20 VIDEO STRANI 9.30 ŽIV ŽAV 10.20 SAFARI, ponovitev L dela češkoslo-vaške nadaljevanke 10.50 ČIPKE, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke 11.30 VIDEOMEH 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEO STRANI 12.40 V ZANOSU IN OBUPU, ameriški film 14 40 SP V KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH 50 KM (M) 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 RIO CONCHOS, ameriški film 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI .19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PORTRET ILIJE PEVCA, 1. del nadal-jevanke TV Beograd Kmet Ilija Pevac se leta 1945 vrne domov iz ujetništva v Nemčiji. Doma na vasi seje veliko spremenilo. Ilija se skuša prilagoditi novemu načinu življenja, a ne gre. Povojne spremembe izzivajo v njem dvom in odpor in vse pogosteje prihaja v spore z okoljem. Nazadnje se spre še z ženo, in to v trenutku, ko naj bi postala članica KP. 21.25 SMUČAJMO VSI 21.40 ZDRAVO 23.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 13.00 Anglunipe — 13.15 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta (2. del poljudnoznanstvene serije) — 21.00 Poezija — 21.35 Športne reportaže - 22.25 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Hišica v preriji (serijski film) — 14.00 Nedeljsko popoldne — 16.30 Morje, ljudje, obale (potopisna reportaža) — 17.05 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV nadaljevanka 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 27. II. 8.t5 - 13.20 in 16.00 -23.15 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 KAJ JE FILM, 16. oddaja 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 KO SE BLIŽA KONEC, ameriški film 13.10 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SMUČAJMO VSI, ponovitev 18.15 VIDEO STARNI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK POLETI, PESEM 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 RIMSKI DAN, drama TV Sarajevo 21.20 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.15 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 2. del 23.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika (potopis reportaža) — 18.15 Svet športa - 19.30 Dnevnik — 20.05 Po sledeh napredka — 20.35 Povečava (oddaja o filmu) in Malteški sokol (ameriški film) TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 8.45 Oddaja za otroke — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.40 Otroški spored — 14.55 Oddaja za otroke — 15.10 Poročila - 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Razprodaja (dramski spored) — 21.00 Resna glasba 21.45 Dnevnik — 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila TOREK, 28. II. 9.45 — 1L10 in 15.00 — 23.25 TELETEKST 10.00 VIDEC STRANI 10.10 MOZAIK: RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA VOJNA ZVEZD 11.00 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.35... 17.55 VIDEOSTRANI 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE LONČEK. KUHAJ EX LIBRIS: VINO. ponovitev 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, 3. del nadaljevanke 21.15 OMIZJE, vmes POROČILA 23.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 15.00 16.50 namizni tenis JU:ZRN 17.00 Satelitski programi —• 18.45 Ropot (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Neodvisna godba po angleško: Chas Peate —- 20.40 Žrebanje lota — 20.45 Portret: Vsak človek se rodi svoboden — 21.30 Zabavni torek TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila - 10.35 TV v šrjli — 12.30 Poročila — 12.45 Prezrli ste, poglejte — 14.40 Izobraževalna oddaja - 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) - 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored - 18.05 Številke in črke — 18.25 Risanka — 18.30 Znanost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota - 20.05 TV film — 21.45 Dnevnik 3 — 23.15 Kontaktni magazin SREDA, L III. 9.45 — 11.45 in 16.00 - 23.40 TELETEKST 1UJ0 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: OSMI DAN PORTRET: VSAK ČLOVEK SE RODI SVOBODEN 11.35 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 lf-,,45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE. ZBIS: KAPA NEVEDNICA DOMAČA NALOGA ZA PROFESORJA A. K. 19.05 RISANKA ČETRTEK, 2. III. 9.45 — 12.10 in 16.00 - 23.55 TELETEKST 1000 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV: LOGIKA MATEMATIČNI IZLET V NEZNANO RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA 10 SLEDEH NAPREDKA 12.00 VIDEOSTRANI 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: BOTER II, ameriški film Coppolov film Boter je imel izreden uspeh. Ameriška sodobnost je na vseh ravneh prepletena z mafijo. Režiserjevo stališče je dve leti po prvem Botru.še bolj radikalno, saj pravi, da imajo vsi, tako kot novi boter Michael, roke umazane s krvjo. Če je mafija metafora za Ameriko, je tudi Amerika metafora za mafijo, obe pa imata korenine v Evropi in tudi skušata ohraniti stike s svojimi koreninami. Za Borta II sta dobila Oskarja režiser in igralec Robert De Niro. 23.20 DNEVNIK 3 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: četrtfinale evr. pokalov v nogometu. 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 UMOR MARY PHAGAN, 3. del L tekma (športna sreda) 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor -- 19.00 Vino in vinska trta (3. del dok. oddaje) — 19.30 Dnevnik 20.05 Besi (posnetek predstave Mladinskega gledališča Ljubljana) — 22.25 Svet poroča TV ZAGREB 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Super babica (5. del) - 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila 15.10 Poročila — 15.15 Prezrli ste, poglejte 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 Dnevnik 1 -- 17.35 Super babica (5. del) 18.05 Številke in Črke 18.25 Dokumentarni program — 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 20.00 Filmski večer — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Nočni program 0.55 Poročila nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 3 22.15 KIKLOP, jugoslovanski film 23.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba evropska superliga v namiznem tenisu, J U:N izozemska košarka Jugoplastika:Barce-lona, 20.00 21.30 studio PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna. 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing prograiti Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena S ura. 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, ■16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna. 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika. 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna. 10.30 Novice. 11.00 Želeli ste, poslušajte. 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novicej Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev Radio Sevnica ČETRTEK, 23. 2. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program o-dijskih postaj Slovenije SOBOTA, 25. 2. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Morda niste vedeli 17.50 — Aktualni komentar 18.00 — Bodice 18.40 — Humoreska 19.00 — Vključitev v skupni program O' dijskih postaj Slovenije NEDELJA, 26. 2. 10.30 — Uvod in napoved sporeda 10.50 — Kmetijska panorama 11.00 — Kulturna oddaja 11.15 — Nasveti za vrtičkarje 11.30 — Vesti za drobno gospodarstvo 11.45 — Predstavitev kandidatov za se retarja OK ZSMS (kontaktna oddaja) 12.15 — ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev SREDA, 1.3. 17.00 — ' 17.05 — 17.20 — ljudje) 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program < dijskih postaj Slovenije Uvod in napoved sporeda Informativna kronika Tematska sreda (Naši kraji > I N I S I S I s I s I s < s I N I > I S I \ I s I s I s I s I s I s I N I S I N I S I S I \ I N I S I S * s I N I \ I S I s I l. r\ n —71 1 1 jVL GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD MKI AVTOSERVISI TEHNIČNI PREGLEDI V LOČNI obvešča, da zaradi izredno velikega zanimanja po tovrstnih storitvah spreminja svoj delovni čas tako, da bo oddelek za tehnične preglede v Ločni obratoval od 20.2.1989 dalje vsak dan od 7. do 17. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Od 1. marca dalje bo možna tudi registracija in dvig registrskih tablic. AVTOSERVIS PIONIR Novo mesto vam nudi vse servisne storitve: — za osebne avtomobile Renault, Zastava, TAS in prikolice IMV v Ločni, — za tovorne avtomobile in gradbeno mehanizacijo pa v Bršljinu. NA PIONIRJEVIH SER VISIH VSE ZA VAŠ A VTO! ______________INFORMACIJE:___________ n^ni^fh^inrriF] GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD MKI AVTOSERVISI LOČNA Tel.: 068/23-449, 21-143 DAROVALI ZA INSTURMENTE V skladu za'drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Silva Močan, Krmelj 6c — 20.000 din; Jože Lihteneger, Bršljin 44. 40.000; Cilka Pršina, Dol. Toplice 5, 50.000; Sindikalna konferenca IMV-TOZD TA delavci proizvodnje V, Novo mesto — 1.400.000; Stanislav Žunič, Majde Šilc 9, Novo mesto 50.000; osnovna organizacija sindikata KZ Metlika TZO Kooperacija namesto venca očetu Martina Pečariča 120.000; družina Perše, Mirana Jarca 12, Novo mesto — 200.000; J. in F. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto — 300.000; Anton Zorc, Veliki Gaber 35 5.000; Jože Konda, Zvezda 1, Ljubljana, namesto nagrade za 22. dec. dom JLA 450.000; osnovna organizacija sindikata DO KRKA-DSSD služba za gospodarsko načrtovanje Novo mesto, namesto venca za pokojno mamo Jožice Staniša 100.000; Niko Vrlinič, Črnomelj 600.000; osnovna organizacija sindikata Gor- janci Straža namesto venca pokojnega očeta Trivuna Radomiroviča 100.000; občinski odbor RK Metlika, namesto cvetja za pokojno Slavico Jankovič 100.000; družina Kozole, Gubčeva 13, Mirna, namesto cvetja na grob pokojne Renate Vaupotič 50 000; občina Črnomelj namesto cvetja na grob Angelce Kvas 130.000; Zdravstveni center Dolenjske DSSS Novo mesto, namesto venca pokojni Elici Kapš 250.000; občinski komite ZKS Metlika, namesto venca za pokojno Milko Udovč iz Gradca 100.000; ZCD-TOZD Dolenjske lekarne Novo mesto namesto venca na grob pokojni Elici KapŠ - 500.000; krajevna organizacija RK Kandija-Grm namesto venca pokojni Elici Kapš 100.000; občinski odbor RK Metlika namesto cvetja za pokojno Ivanko Šavor 100.000; Janez Cerar, Na bregu 14, Črnomelj 50.000; Temeljno sodišče Novo mes- to 250.760; Janez Štrbenc, Ragovska 8, Novo mesto, namesto članarine ZK 180 DEM din 586.070; družina Radež, V brezov log 15, Novo mesto, namesto cvetja na grob Elice Kapš - 100.000; družina Škerlj, Vrhovčeva L N°^ mesto, namesto venca za pokojno Elico Kap 300.00Q; Radmila Džordevič - 5.000; Mar** in Edo Trelc, Mestne njive 9, Novo rne^|0’ spomin Elici Kapš 50.000 din. Vsem daf valcem iskrena hvala! NA BOJSNEM BO DELAVNICA BREŽICE - Opekarni — Rudn‘-Globoko je izvršni svet občinske skup^ ne dodelil v brezplačno uporabo sl osnovne šole Bojsno. V njej urejajo ob(^ za izdelovanje keramičnih ploščic. KraJ nom se bo po dolgem času vendarle 'ZP° nila želja po gospodarskih dejavnosti11 šolskih prosotrih in po novih možnost1 zaposltiev. V primeru, da bi Opek® obrat ukinila, bo občina prevzela šolo n ' zaj in jo odstopila krajevni skupnos > nadaljnjo uporabo. n-sol.o., Ijubljana TOZD Kovinar Črnomelj Belokranjska c. ' INDIVIDUALNEGA poslovodnega n ORGANA - DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba strojne, ekonom-SKe a' organizacijske smeri P let delovnih izkušenj ^°ieJ npvedenih pogojev zahtevamo, da so kandidati državlja-'n da Spolnjujejo pogoje iz 20. člena družbenega do-??v°.ra o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Mandat traja 4 leta. 'lave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa v časopisu. Prijave z navedbo TOZD in oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« \/r,*e)ema SCT, kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljubljana, Vošnjakova 8 Jijave naj vsebujejo: — HP'ln° Pr'iavo z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazilo o izpolnjevanju pogojev Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINE OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO komisija ZA DELOVNA RAZMERJA RAZPISUJE Prosta dela in naloge POŽARNEGA inšpektorja Za območje Novega mesta Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, iz-pomjevati še sledeče posebne pogoje: v|sja strokovna izobrazba požarnovarnostne ali druge tehnične smeri, __ najmanj tri leta delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika. Za navedena dela in naloge se zahteva še strokovni izpit. p®'° se združuje za nedoločen čas. niave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema emisija za delovna razmerja pri Upravi inšpekcijskih služb a°v° mesto, Cesta komandanta Staneta 30, 8 dni po objavi 93/8 PODELITEV PRIZNANJ OF Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Krško na podlagi pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1989 Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda je namenjeno tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti, še zlasti: — pri udejanjanju vloge Socialistične zeze, naslednice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil; — pri ustvarjanju pogojev za uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot nosilcev samoupravnega odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela ter možnosti vplivanja na pomembne družbene odločitve ter pri uveljavljanju ter preverjanju uresničevanja demokratično sprejetih sklepov in to še posebej v zvezi z uveljavljanjem in razvijanjem delegatskega sistema; — pri zagotavljanju možnosti, da se v okviru Socialistične zveze uveljavlja pluralizem socialističnih samoupravnih interesov in da Socialistična zveza postane mesto soočanja in usklajevanja različnih pobud in mnenj, ki na podlagi demokratičnega dialoga in argumentov ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti ter krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti; — za dosežke pri povezovanju interesov delovnih ljudi in občanov tudi v neformalnih oblikah delovanja, če so s tem bistveno prispevali k razreševanju posameznih družbenih vprašanj v okviru Socialistične zveze; — za prispevek pri udejanjanju nalog Socialistične zveze pri hitrejšem gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti ter pri graditvi socializma po meri ljudi, pri uveljavljanju vsebin in oblik vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov .med ljudmi; Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v. občini, družbene organizacije in društva ter občani. Pisne predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo je potrebno uskladiti v krajevni organizaciji SZDL, od koder je predlagani kandidat oziroma organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 3. aprila 1989 na občinsko konferenco SZDL Krško. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO SKUPINSKO ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA Zavarovalna skupnost Triglav seje odločila ponuditi lastnikom avtomobilov novo obliko zavarovanja — tako imenovano skupinsko avto-kasko zavarovanje. Poglejmo ugodnosti, ki jih nudi ta nova oblika zavarovanja: - zavarovanci, ki sklenejo AK zavarovanje, imajo 10% popusta na letno premijo; — zavarovalno premijo plačajo v desetih mesečnih obrokih (prvi obrok ob sklenitvi police v gotovini ali s čekom, ostalih devet pa jim tozd odtegne od osebnih dohodkov) brez obresti; priznani popusti (bonus) pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se sorazmerno prenesejo tudi na kasko zavarovanje. Pogoj za sklenitev take oblike zavarovanja je, da se v posameznem tozdu odloči najmanj šest kandidatov, ki do sedaj še niso imeli oziroma nimajo sklenjenega AK zavarovanja, in tudi sklenejo individualne police. Način odtegovanja premije od OD posameznega zavarovanca je enak kot pri potrošniških posojilih, razen preverjanja kreditne sposobnosti (odstopna izjava, administrativna prepoved). Za lažjo odločitev vam predstavljamo konkreten izračun za nekaj tipov , vozil, ki se najpogosteje pojavljajo pri nas. Pri vseh je izračun prirejen ob upoštevanju vrednosti vozila na dan 26. 1. 1989. zavarovanec pa naj bi se ob podanem primeru odločil za 2% odbitno franšizo. vrsta vozila nabav. vred. franšiza letna prem. obrok R 4 GTL 27,527.960 550.560 789.500 78.950 Z 101 GTL 26,334.000 526.680 755.260 75.526 GOLF JXD/2 1,6 79,414.340 1,588.000 2,277.590 227.760 V izračunu premije je upoštevan popust 10% na račun skupinskega zavarovanja. Priznana bonifikacija na AO zavarovanje pa se od tako izračunane premije posebej prizna kot popust pri AK zavarovanju (10, 20 ali 30% ). Menimo, daje ob zdajšnjih stopnjah inflacije ponudba dokaj prepričljiva . • in pričakujemo, da boste tudi vašim sodelavcem in svojcem priporočali to obliko zavarovanja. In ne pozabite: na obročno plačevanje ne računamo obresti! Zavarovancem predlagamo, da poleg omenjenega sklenejo še dodatno zavarovanje stekla, škode, ki jo povzročijo divjad ali domače živali. Premija /a tovrstno dodatno zavarovanje je majhna, morebitne škode iz tega zava^ rovanja pa se obračunavajo brez franšize, poleg tega pa zavarovanec ne izgubi pravice do uveljavljanja bonusa pri obnovi zavarovanja. Srečno vožnjo vam želi ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO Avtomobilsko kasko zavarovanje je posebna oblika zavarovanja, kjer se varovanec po svoji presoji odloči, ali bo tako zavarovanje sklenil ali ne. KVALITETA IZDELKA, KOMPLETNOST PROGRAMA, USMERJENOST V TRG KUPCA, ODPRTOST PROGRAMOV, DRUGAČNA POSLOVNA FILOZOFIJA IN MORALA ]©S©W@ POT K CILJU SMO IZRAZILI JASNEJE IN ODLOČNEJE Organizirani v O programov PREDELAVA LESA IN PROIZVODNJA POLIZDELKOV IZ LESA PROIZVODNJA POHIŠTVA PROIZVODNJA IZDELKOV IZ AKRILA IN NOVILONA PROIZVODNJA KOPALNIC IN SANITARNE OPREME STROJEGRADNJA, PROIZVODNJA PLOVIL IN IZDELKOV IZ POLIESTRA in 7 sektorjev Podrejamo vse poslovne funkcije programom in uspešnosti delovne organizacije. Želimo razširiti naše sodelovanje s strokovnjaki na področju lesarstva, kemije, strojništva, oblikovanja, organizacije dela, marketinga, informatike, trženja programov in programskih linij na domačih in tujih trgih. Pričakujemo strokovnost, odločnost, predanost, pripravljenost za timsko delo, znanje tujih jezikov, identifikacijo s cilji delovne organizacije in pripadnost kolektivu. Nudimo trdo, vendar zanimivo delo, napredovanje z rezultati dela, usposabljanje doma in v tujini, stimulativno nagrajevanje in pomoč pri reševanju pogojev za čimbolj uspešno delo. SMO 3000-ČLANSKI KOLEKTIV, KI VE, KAJ HOČE IN MORA STORITI NOVOLES, LESNI KOMBINAT, 68351 STRAŽA, TEL. (068) 84-530, TELEX... I [ 1 1 I 1 ( 1 1 I I I I / I I [jHlO^MDra VAM OMOGOČA NAKUP S PRIHRANKOM Obveščamo vas, da bomo v času od 30. 1. do 28. 2. 1989 pripravili v sodelovanju z vami prodajno akcijo rednega, opuščenega in izvoznega programa naših tipskih proizvodov: preklopnih in drsnih vrat ter obešalnikov iz programa ALEA, in sicer v industrijskih prodajalnah v Zagrebu, Reki, Ljubljani in Novem mestu. 't; 1 tu ' ii ' c ‘V1-*- Ir J M : V času prodajne akcije nudimo 15% popusta pri gotovinskem plačilu ob naročilu, ta velja za celotni program tipskih proizvodov, še 30% dodatnega popusta pa za izdelke iz opuščenega programa. • Nudimo tudi možnost plačila s čeki pod naslednjimi pogoji: 35% vrednosti izdelka kupec plača pri nakupu, preostalih 65% pa v treh obrokih. Delovni čas Vsak dan od 7.00 do 14.00 torek od 7.00 do 16.00, tel. 25-189 sreda od 7.00 do 17.00, tel. 23-423, 21-432 sobota od 7.00 do 12.00, tel. 23-423, 25-189 INFORMACIJE: trsooiDo^nora GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD TKI KETTEJEV DREVORED 37 tel. (068) 21-826 telex: 35710 YU PIONIR telefax: 23-213 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 7 tel. (061) 317-984 nn metalna strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o., Maribor Tozd Priskrba sredstev dela, n.sol.o, Zagrebška 20 Za delo po pogodbi iščemo voznika z lastnim tovornjakom nosilnosti 6 ton, z zabojnikom. Kandidat mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — vozilo, opremljeno za prevoz vnetljivih snovi, — opravljen izpit za prevoz vnetljivih in ostalih nevarnih snovi; Prevoze bo opravljal za tozd Priskrba sredstev dela, materialno poslovnico v Senovem, in sicer za območje SFRJ (pretežno za območje SR Slovenije). Kandidati naj se v 8 dneh po objavi prijavijo na naslov: METALNA MARIBOR, oddelek za kadrovsko politiko DSRS, Zagrebška 20, 62000 Maribor. 87/8 Iskra Delavski svet TOZD UPORI Šentjernej razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj na področju organiziranja in vodenja delovnih procesov, — obvladanje enega svetovnega jezika — vrline, kot jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občin dolenjske regije — aktiven odnos do samoupravljanja Mandat traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh kadrovski službi ISKRA ELEMENTI, TOZD UPORI Šentjernej, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidata bomo izbrali najpozneje v 30 dneh po dnevu, ko poteče rok za prijavo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh. 86/8 Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86) OBJAVLJA Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetem na seji dne 17. februarja 1989, JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v zazidalni soseski Otočec II, in sicer: — lokacija št. 60, zemljišče pare. št. 160/60 v izmeri 586 m2 — lokacija št. 61, zemljišče pare. št. 160/61 v izmeri 584 m2 — lokacija št. 62, zemljišče pare. št. 160/62, v izmeri 535 m2 — lokacija št. 63, zemljišče pare. št. 160/63 v izmeri 544 m2 — lokacija št. 64, zemljišče pare. št. 160/64 v izmeri 549 m2 — lokacija št. 65, zemljišče pare. št. 160/65 v izmeri 549 m2 — lokacija št. 70, zemljišče pare. št. 160/70 v izmeri 553 m2 — lokacija št. 71, zemljišče pare. št. 160/71 v izmeri 579 m2 — lokacija št. 72, zemljišče pare. št. 160/72 v izmeri 692 m2 — lokacija št. 73, zemljišče pare. št. 160/73 v izmeri 579 m2 — lokacija št. 74, zemljišče pare. št. 160/74 v izmeri 523 m2 — lokacija št. 75, zemljišče pare. št. 160/75 v izmeri 588 m2 — lokacija št. 76, zemljišče pare. št. 160/76 v izmeri 769 m2 — lokacija št. 77, zemljišče pare. št. 160/77 v izmeri 843 m2 — lokacija št. 78, zemljišče pare. št. 160/78 v izmeri 685 m2 vse k. o. Sentpeter. — Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 10.040 din za 1 m2 stavbnega zemljišča. — Prispevek k stroškom priprave stavbnega zemljišča znaša 6.099.600 din za lokacijo. — Prispevek k stroškom delne komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša 26.677.180 din za lokacijo. — Če OZD, v kateri investitor dela, ne združuje sredstev za ureditev stavbnih zemljišč po posebnem samoupravnem sporazumu, bo moral investitor plačati še vrednost nepovratnih vlaganj za komunalno opremo soseske, in sicer a) investitor v občini Novo mesto....... 3.300.060 din, b) investitor izven občine Novo mesto .... 4.071.520 din. Odškodnina za stavbno zemljišče velja na dan 31,12.1988 in se valorizira do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji. Stroški priprave, delne komunale opreme in vrednost nepovratnih vlaganj veljajo na dan 31.12. 1988 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. V stroške priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški pridobitve lokacijske dokumentacije z lokacijskim dovoljenjem, stroški parcelacije lokacij po ZN, pravni posli za realizacijo soseske ter stroški za zemljiškoknjižno izvedbo pogodb in overitev podpisov. V stroške delne komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje cest s prvo plastjo tampona, vodovoda, kanalizacije ter stroški nabave električnega kabla nizke napetosti. Investitor bo moral še posebej financirati oz. plačati: — prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno za lastno parcelo; — elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke in prispevek za priključek na telefon; — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacijo, telefon, elektriko); — na svoje stroške pridobiti tehnično dokumentacijo za objekt, priključke in zunanjo ureditev ter gradbeno dovoljenje; — sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav m objektov, ki so še potrebni v soseski (dokončanje cest v asfaltni izvedbi s pločniki, javna razsvetljava, telefonsko om- • režje, nizkonapetostno električno omrežje (izkop, zasip, polaganje kabla z zaščito), peš poti, igrišča, javne zelenice, — na lastne stroške zgraditi objekt in priključke ter urediti okolico objekta v skladu z loakcijskim in gradbenim dovoljenjem. Prednost pri nakupu lokacije imajo krajani KS Otočec s stalnim bivališčem v njej, med njimi pa predvsem občani, ki so vezani na delo v tej krajevni skupnosti oziroma tisti, ki opravljajo poklice, potrebne za območje te krajevne skupnosti. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto bo pri oddaji lokacij upoštevala predvsem zdravstvene, stanovanjske, delovne in socialne razmere udeležencev javnega razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Ostali pogoji: 1. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po objavi v Dolenjskem listu. 2. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »javni razpis Otočec II«, nasloveljene na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto. 3. Varščina znaša 4,000.000 din in jo mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi na javni razpis. 4. Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini osebnega dohodka oziroma drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse zaposlene družinske člane. 5. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev dodatno dokumentacijo, če bo to potrebno za ugotovitev najugodnejšega udeleženca po tem razpisu. 6. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. Varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Odškodnino za zemljišče, stroske priprave in delne komunalne opreme zemljišča in vrednost nepovratnih vlaganj plača najugodnejši udeleženec v 15-ih dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V primeru zamude s plačilom pa tečejo zakonite zamudne obresti. 8. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, sicer bo moral skladu vrniti stavbno zemljišče proti vračilu stroškov nakupa lokacije in stroškov opravljenega koristnega dela. 9. Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto. Številka: S-465-011 86 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO OE sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. suh. o. Ljubljana Mercator — Kopitarna Sevnica, p.o. Sevnica, Prvomajska 8 Komisija za delovna razmerja objavlja Prosta deta in naloge 1 • tehnolog razvoja izdelkov in tehno- „ LOGIJE 2- KONSTRUKTOR I lednje P°9°iev morajo kandidati izpolnjevati še nas- ~~ diplomirani inženir strojništva, VII. stopnja 2 leti delovnih izkušenj na področju razvoja tehnologij pasivno znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) jnzenir strojništva, VI. stopnja 3 leta delovnih izkušenj na področju razvoja tehnologij pa-pods^vno znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) ~~ diplomirani inženir strojništva, VII. stopnja . i.etl delovnih izkušenj na področju konstruiranja ' inženir strojništva VI. stopnja ~ 3 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja ^ kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. p K 2a sPrejemanje prošenj je 8 dni po dnevu objave. .. snje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedan-MPD^»slltev naJ kandidati pošljejo na naslov: SEVNICA0R K0PITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, 68290 Pa o^izh^0 kandidati obsceni v 15 dneh po sprejemu skle- P0ZIV stavK 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo zivam ^a 2em|jišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88) postana Vse 'astn'ke oziroma uporabnike stanovanjskih hiš, zemNižT1^ P°slovnih prostorov, garaž in nezazidanih stavbnih nem V,k da nam v r°ku 30 dni od dneva tega poziva na poseb-be oCnHaZCU dostav'jo podatke, ki so potrebni za izdajo odloč-sicer'°amer' nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, in o velikosti čistih tlorisnih površin sob, predsob, hodnikov v tanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih ča°S vkV stanovania (kleti, pralnice, delavnice za prosti avtomob'116^ *6r ^iste t'orisne Povr^'ne 9araz za osebne o velikosti čiste tlorisne površine poslovnih prostorov in nm »Pr°storov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim ^^ror^ (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pi- o velikosti nezazidalnih stavbnih zemljišč, ki so po prostorjem izvedbenem aktu določena za gradnjo oziroma za atero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. m^n°ra^ l?aveder|6 podatke morajo posredovati lastniki oziro-rov „ ora- n'ki stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prosto-araz 'n nezaz'danih stavbnih zemljišč v območju mesta mest°. roselij: Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Kami vas’ Šmarješke Toplice, Šentjernej, Otočec, Dol. mn^ifnce’ Vel- Bučna vas, Šmarjeta, Mirna peč, Škocjan, v obrv^ ?azic*alnih načrtov in ureditvenih načrtov: ZN Krka — inrtni!n'cP’ ^ BTC ^ešča vas, ZN Pionir Češča vas, območje 'uuustrijske cone Cikava in RT P Hudo. dovati i °PravlJaJO obrt kot postranski poklic, morajo posre-nenni! z9oraj navedenih podatkov tudi podatke o velikosti Pnah skladišč' parkirnih prostorov in delavnic na prostem. Prejmejo vsi zavezanci pri upravi za druž-prihodke Novo mesto, Novi trg 6, soba št. 40/1. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE NOVO MESTO DO IMV NOVO MESTO TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Razpisuje po sklepu DS TOZD TA Zap. št. JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV Naziv 1. 2. 3. 4. 5. 6. inv. št. Izkl. cena Varilni Aparat Varilni aparat Varilni aparat Varilni aparat Varilni aparat 7 £a9a — cirkular • Stiskalnica za furnir o Stiskalnica za furnir Viličar diesel 9- Viličar diesel J- Stabil. točkovnik Z- Stabil. točkovnik 3 Stabil. točkovnik .?■ Stabil. točkovnik \ 5- Varilni aparat Varilni aparat ,£• Varilni aparat 3 Varilni aparat Varilni transformator J^Stroj za mont. gum 1288 500.000 1289 500.000 1290 500.000 1292 500.000 1294 500.000 1224 1.000.000 191 1.400.000 1.200.000 1463 4.000.000 INDOS-2002 3428 3.000.000 920 800.000 922 800.000 3263 800.000 3265 800.000 1354 500.000 1355 500.000 1359 500.000 2880 500.000 C02 C02 C02 C02 C02 HID Litostroj 5T C02 C02 C02 C02 2998 1.000.000 2128 800.000 Lacija bo 10.3.1989 ob 11.00 uri v sejni sobi Tovarne avto-obiiov. Ogled osnovnih sredstev od 1. do 8. je v kovinskem iQc>ntu Suhor' ogled ostalih osnovnih sredstev bo možen 10. 3. Pr h r° 10 00 ure v Tovarni avtomobilov. eu licitacijo se vplača 10% varščine. Navedena osnovna edstva se prodajajo po sistemu VIDENO-KUPLJENO. upijeno osnovno sredstvo se plača in prevzame v 10 dneh po 2prodaji. Informacije na int. tel. 620. Komisija za prevzem, odpis in prodajo os. sredstev: TOZD TA V SPOMIN Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi oče IVAN STARE in tri leta od smrti našega sina IVANA STARETA iz Črmošnjic 25 pri Semiču Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in se ju spominjate. Žalujoči: VSI NJUNI ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Zdravstveni dom Novo mesto Kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je zdravnik, zobozdravnik, dipl. pravnik, dipl. ekonomist, — da ima ustvarjalen odnos do samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost in da ima pravilen odnos do ljudi; kandidat z medicinsko stroko mora imeti 5 let delovnih izkušenj v stroki; — kandidat z nemedicinsko strokovno izobrazbo mora imeti 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili. 2. pomočnika direktorja TOZD Zdravstveni dom Novo mesto Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki veljajo po zakonu za direktorja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko medicinsko izobrazbo ali da ima visoko ali višjo pravno ali ekonomsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj. 3. glavne sestre TOZD Zdravstveni dom Novo mesto Pogoj: višja medicinska sestra, 3 leta delovnih izkušenj v zdravstvu, da ima pravilen odnos do ljudi, da ceni teamsko delo in neguje dobre medsebojne odnose z delavci in da ima organizacijske sposobnosti in odgovoren odnos do dela. 4. vodje splošnih in obratnih ambulant Pogoj: zdravnik ali zdravnik specialist splošne medicine in 4 leta delovnih izkušenj. 5. vodje zobozdravstvene službe Pogoj: zobni zdravnik ali zobni zdravnik specialist in 4 leta delovnih izkušenj. 6. vodje dispanzerja za medicino dela, prometa in športa Pogoj: zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa in 4 leta delovnih izkušenj. 7. vodje dispanzerja za šolsko mladino Pogoj: zdravnik specialist šolske medicine in 4 leta delovnih izkušenj. 8- vodje dispanzerja za pljučne bolezni Pogoj: zdravnik specialist internist in 4 leta delovnih izkušenj. g. vodje diagnostičnega laboratorija Pogoj: dipl. inž. biokemije in 4 leta delovnih izkušenj. 10. vodje patronažne službe Pogoj: višja medic, sestra in 3 leta delovnih izkušenj. 11. vodje fizioterapije Pogoj: zdravnik specialist fiziater in 4 leta delovnih izkušenj. 12. vodje reševalne službe in dežurne službe Pogoj: KV voznik D kat. in 2 leti delovnih izkušenj. 13. vodje Zdravstvene postaje Šentjernej — Škocjan Pogoj: zdravnik ali zdravnik specialist in 4 leta delovnih izkušenj. 14. vodje Zdravstvene postaje Žužemberk Pogoj: zdravnik ali zdravnik specialist in 4 leta delovnih izkušenj. 15. vodje Zdravstvene postaje Straža — Toplice Pogoj: zdravnik ali zdravnik specialist in 4 leta delovnih izkušenj. Navedena dela in naloge razpisujemo za obdobje 4 let. Kandidati morajo ob prijavi predložiti program dela za svoje področje. Kandidati, razen pod točko 1, naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto; kandidati pod točko 1 pa; Razpisni komisiji za razpis direktorja, Zdravstveni dom Novo mesto, Partizanska 27. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. 92/8 Trud, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Za tabo ostala je praznina, v srcih naših pa globoka bolečina. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča JOŽEFA PAKAR iz Jelš pri Otočcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, sodelavcem DO Krka in Cestnemu podjetju za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala tudi pevcem in gospodu župniku za nagovor in lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage ANI HRASTAR roj. Hrovat iz Šmihela pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni izkazali pozornost, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala krajanom Šmihela, g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred, pevskemu zboru Ruperč Vrh za zapete žalostinke, sorodnikom in sodelavem DO. Žalujoči: Cveti Martinčič, Ivan in Lojze Hrastar z družinami ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric ADOLF HLASTAN iz Reštanja 12 pri Senovem Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, nam pomagali, darovali vence ter pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, govorniku za ganljive besede, DO Savaprojekt Krško in IGM Sava Krško, krajevni skupnosti Senovo in pevcem s Senovega. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili v njegov večni dom. Žalujoči: žena Betka, sin Ado z družino ter ostalo sorodstvo Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Kakor ugasne sonce v večni zarji, tako je ugasnilo v 81. letu življenje naše mame, babice, prababice, sestre in tete IVANKE KRALJ roj. Zupet z Mirne Vse nas je ganilo iskreno, spoštljivo in ganljivo slovo. Prav prisrčno in iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za tolažbo, pomoč in podarjene vence, cvetje in svete maše. Vsem bo Ostal v spominu lep pogrebni obred g. dekana Janeza Petka, čustveno zapete pesmi cerkvenega zbora in poslovilne besede Toneta Strmoleta. Hvaležni smo tudi sodelavcem kolektiva KZ Trebnje in OŠ Mirna za sočutje, izraženo v najtežjih trenutkih. Življenjske vrline, zlasti skromnost in dobrota, najbolj zažarijo ob uri slovesa. Žalujoči: vsi njeni TEČAJA ZA OBRTNIKE IN DELAVCE SEVNICA — Odbor za izobraževanje pri sevniškem obrtnem združenju je pripravil dva tečaja. Prvi, in sicer začetni tečaj nemščine za obrtnike ter pri njih zaposlene delavce, že poteka od 13. februarja. Tečaj bo trajal 80 ur. Za začetni tečaj o osnovah varjenja, ki se bo pričel v torek, 28. februarja, ob 15. uri v obratovalnici Mihaela Vidmarja v Krmelju, vodil pa ga bo Inštitut za varilstvo iz Ljubljane, so še možne prijave. Tečaj bo ob torkih, sredah in petkih, in sicer po 4 ure. Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto ponuja v brezplačen zakup zemljišča na območju zazidalnih načrtov (samo za košnjo) 90/6 lff TEM TCnMII lf A C 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I tlfl I tUNU Vrto Z.AmlYI A PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA —PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. februarja — Marta Petek, 24. februarja — Matija -i Sobota, 25. februarja — Matevž Nedelja, 26. februarja — Matilda Ponedeljek, 27. februarja — Gabrijel Torek, 28. februarja — Roman Sreda, 1. marca — Albin MIRNA PEČ: 24. 2. ameriška komedija Dirka Kenonbol II. 28. februarja ob 21.08 — zadnji krajec kino NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 2. (ob 18. in 20. uri) sovjetski vojni film Nikoli te ne bom pozabil. 24. in 26. 2. (ob 16. uri) ameriška mladinska fant. komedija Mladi volkodlak. Od 24. do 26.2. (ob 19. in 20. uri) ameriški pustolovski film Ostani z menoj. 25. 2. (ob 16. uri) ameriški fantast, film Gospodar zveri. 27. 2. (ob 18. in 20. uri) premiera — nemški akc. kriminalni film Mačka. BREŽICE: 26. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Predator. ČRNOMELJ: 23. (ob 19. uri) in 26. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija Ljubezen, seks in tisto drugo. 24.2. (ob 19. uri) jugoslovanska drama Pozabljeni. 26.2. (ob 18. uri) italijanski pustolovski film Tex Willer. 28.2. (ob 19. uri) francoska drama Pod hudičevim soncem. KRŠKO: 23.2. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Krvava sled. 24.2. (ob 22. uri) ameriški erotični film Havai. 26. 2. (ob 18. uri) ameriška komedija Moja afriška avantura. 28. 2. (ob 18. uri) kanadski akcijski film Smrtonosni ring. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 24. do 26.2. (ob 17. in 19. uri) ameriški avanturistični film Hoja po ognju. Od 27. 2. do 1. 3. (ob 17. uri) domača drama Glembajevi. Od 27. 2. do 1.3. (ob 19. uri) Upor na vojaški akademiji. SEVNICA: 23. in 24. 2. (ob 19. uri) ameriški film Petek, 13.25. in 26.2. (ob 19. uri) hongkonški film Karate policaj. TREBNJE: 23. 2. (ob 17. uri) ameriški fantastični film Smaragdni gozd. 25. (ob 19. uri) in 26. 2. (ob 18.30 ) ameriška erotična komedija Priročnik za seks. službo dobi HONORARNO zaposlim dekle ali 'tudentko v bifeju. Naslov v upravi lista. 701-SD-8) IŠČEM žensko za enkrat tedensko omoč v gospodinjstvu. Tel. 65-665. '8-92MO) NK DELAVCA zaposlim takoj. Jože :nčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej, tel. 42-„ -8. (P8-51MO) DELAVCA avtoličarske stroke takoj »slim. Slavko Luzar, Gornja Brezovica Šentjernej, tel. 42-115. (632-SD-8) Obrežje 40 a, 68261 Jesenice na Dol., Tel. (0608) 69-580. (P8-9MO) JAVO 350, letnik 1987, prodam za 500 SM. Prodam tudi TAM kiper 6500 za 500 SM. Anton Fortflna, Zagorica 45, 68216 Vel. Gaber. (P8-10MO) PRODAM tovorni avtomobil MA-GIRUS 3-osni, letnik 1973, D 6 X 4,232 KS, kiper. Leopold Kocjan, Kočevje 10 b, Črnomelj, tel. (068) 51-570. (641-MV-8) lužbo išče REZKALEC z izkušnjami išče službo Novem mestu ali okolici. Tel. 25-531. 49-SI-8) stanovanja ENOSOBONO komfortno stanovanje v Mariboru menjam za v Brežicah. Tel. (062) 20-716. (P8-70MO) ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje s centralno kurjavo v Mokronogu za podobno ali večje v Trebnjem. Ponudbe pod šifro: »MOKRONOG«. (741 -ST-8) ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in posebnim vhodom v Novem mestu oddam v najem v dijakinji, uslužbenki ali za tiho obrt. Resne ponudbe na telefon (068) 58-280. (P8-15MO) DVEINPOLSOBNO STANOVAN-E prodam ali zamenjam. Tel. 25-278. P8-23MO) STANOVANJE v trebanjski občini če mlada družina. Telefon 49-214. ’8-29MO) ENOSOBNO STANOVANJE v Tre-ijem zamenjam za večje. Tel. (068) 45-9. (P8-31MO) ETAŽNO STANOVANJE, večje, odam v centru Sevnice. Tel. (068) 25->5. (P8-49MO) 126 P, letnik oktober 1986, prevoženih 14.000 km, inZ 101,letnik 1981, confort, registrirana do februarja 1990, prodam. Polde Kastigar, Preska 3,68211 Dobrnič. (694-MV-8) ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Luštek, Mačkovec 13, Novo mesto. (690-MV-8) ■ GOLF DIESEL JX, rdeče barve, star dve leti in tri mesece, prodam. Tel. 25-883 po 18. uri. (P8-53MO) GOLF JGL, letnik 1981, ohranjen, ga-ražiran, prodam. Tel. (068) 42-086. (P8-52MO) LADO RIVO, stara dve leti, prodam. Tel. 27-556. (686-MV-8) • JU GO 45 AX, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. Tel. (068) 52-073. (707-MV-8) LADO 1300, staro dve leti, prodam. Tel. 23-468, popoldne. (684-MV-8) JUGO KORAL 55, nov, prodam. Tel. (061) 871-002. (P8-48MO) FORD FIESTA, letnik 1981, prodam. Tel. 42-249. (683-MV-8) 126 P, garažiran, maj 1986, 19.000 km, prodam. Tel. (068) 26-835. (685-MV-8) POCENI oddam karoserijo za Z 101 mediteran, letnik 1980, z vsemi stekli in tapetami. Jankovič, Šegova 16, Novo mesto, tel. 24-071. (ček-MV-8) GOLF DIESEL, september 1987, prodam. Tel. (0608) 77-066 od 12. do 17. ure, Darko. (P8-45MO) AVTOMAT1K A3MS, star tri leta, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Sandi Premru, Dol. Prekopa 53, Kostanjevica na Krki. (P8-46MO) motorna vozila PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 1972, motor 1977, registrirano celo leto. Jeršin Janez, Vel. Bučna vas 2. PRODAM LADO 1300, letnik julij 1987. Penca Alojz, Mala Cikava 10 a, Novo mesto. Z 750, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Tel. 24-259. (P8-83MO) 126 PGL, star 16 mesecev, in GOLF D, letnik 1983, prodam. Tel. 84-455. (P8-84MO) APN 6, letnik 1985, prodam. Tel. 49-374. (P8-87MO) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 76-332. (736-MV-8) 126 P, letnik 1986, in R 4, letnik 1980, prodam. Tel. 24-140, zvečer. (737-MV-8) Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. (0608) 33-717. (P8-7MO) ATX 1988 prodam. Drago Munič, PEUGEOT 304, letnik 1978, prodam. Mira Skočaj, Levstikova 16, Brežice, tel. (0608)61-326. (P8-41MO) R 18 TL, letnik 1982, prodam. Tel. (0608) 61-741. (P8-37MO) UGODNO prodam diano 79 in avtomobilsko prikolico. Rozman, Potok 18," Straža. (730-MV-8) LADO 1500, letnik 1981, prodam. Tel. 27-952. (732-MV-8) GOLF, letnik 1987, prodam. Marjan Rodič, Dol. Kronovo 9, Šmarješke Toplice. (733-MV-8) Z 101, z žametnimi prevlekami, malo rabljene, za polovično ceno prodam. Tel. 24- 103. (729-MV-8) Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 25- 695. (729-MV-8) Z 101, letnik 1984, in golf diesel S paket, letnik 1985, ugodno prodam. Vodopivec, Dobe 17, Kostanjevica na Krki. (P8-78MO) Z 750, letnik 1976, registrirano do de- DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA ' Dolenjskega i Štamcar. Predsednik: Nace ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na prograi zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja to lista je organ upravljanja tozda. programsko Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. De- vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 300 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ozi- 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 25.000 din, na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja bese- da 1.500 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fo- tografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komitejaza lenjski Časopi list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. VICI Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana. cembra 1989, in elektronik 90 z oklepom prodam. Tel. 84-358. (P8-79MO) Z 128, zelene barve, staro 18 mesecev, prodam. Jedodatno opremljena. Ogled je možen vsako popoldne ali na tel. (0608) 62-190. (P8-80MO) 126 P, letnik 1979, prodam. Lahko tudi na kredit. Tel. 24-383, po 15. uri. (P8-54MO) JUGO 45 AX, avgust 1987, bel, kasko zavarovan, ugodno prodam. Tel. (068) 21-645, Andrej Voglar, Milana Majcna 19, Novo mesto. (P8-55MO) LADO 1300 RIVA, bele barve, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 52-585. (P8-6MO) VISO 11 RE, oktober 1984, dobro ohranjeno, prodam. Majič, Podturn 93. Dol. Toplice. (P8-57MO) 126 P, star leto in pol, prodam. Miran Kopinč, Sela 32, Dobova. (P8-59MO) GOLF JL, 11/80 prodam. Ravnikar, Krška vas 12, Krška vas. (P8-63MO) OPEL RECORD 2.3 D, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 84-688. (680-MV-8) R 5 GTL, star dve leti, prodam. Da-jčman Zdravko, Dol. Kamence 91, Novo mesto, P-8-97 MO PRODAM R4 GTL, letnik 84, tel. 51-638. JUGO 55, letnik 1984, prodam. Tel. 43-851. (681-MV-8) Z 101, letnik 1982, prodam. Jože Tomič, Pod vinogradi 5, Straža. (P8-24MO) R 4 GTL, letnik 1982, ohranjen, registriran do 10. oktobra 1989, prodam. Tel. (068) 20-206. (P8-25MO) GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam ali menjam za cenejši avto. Marjan Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice. (P8-26MO) 126 P, star eno leto, prevoženih 9000 km, dobro ohranjen, in JUGO 45 A, star dve leti, prevoženih 11000 km, prodam. Informacije po telefonu 25-133. (656-MV-8) 126 P GL, letnik 6/88, ugodno prodam. Janez Medja, Gorenja vas 15,68220 Šmarješke Toplice. (663-MV-8) Z 101, letnik 1980, registrirana do 23. decembra 1989, ugodno prodam. Obra-dovič, Kočarija 15, Kostanjevica. (657-MV-8) Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 27-850. (658-MV-8) JUGO 45 januar 1984 prodam. Drago Tomše, Raka 37. (660-MV-8) Z 128, letnik 1987 — maj, prodam. Telefon dopoldne 23-191, popoldne 25-102. (661-MV-8) ZASTAVO 750, letnik 1980 — november, po ugodni ceni prodam. Informacije: Anton Žugelj, Trnovec 14, Metlika, ali na telefon (068) 58-577, dopoldne. (653-MV-8) LADO 1200 L, letnik 1987. prevoženih 25000 km, in preprogo 3,5 x 2,5, PS pralni stroj Gorenje, star 7 let, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 47-627. (P8-18MO) KAWASAKI KX 125 cross prodam. Tel. (061) 783-541. (P8-21MO) JUGO 55, letnik 1984. prodam. Ivan Bobnar, Zbure 46, Šmarješke Toplice. (P8-19MO) 126 P, letnik 1.987, prodam. Cena ugodna. Stanislav Črnič, Adlešiči, n. h., Adlešiči. (P8-20MO) 126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 85-357. (668-MV-8) 126 P ugodno prodam. Letnik 1988 (marec), prevoženih 12.000 km. Informacije na tel. 22-503, po 15. uri. (670-MV-8) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Dežman. Strelac 8, Šmarješke Toplice. (671-MV-8) Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 20-415. (P8-35MO) JUGO 45 AX, star 14 mesecev, ugodno prodam. Informacije na tel. 85-985. (722-MV-8) Z 128, letnik 1986, prodam. Fišter, Gor. Karteljevo 19, Novo mesto (723-MV-8) R 4 TL prodam. Počervina, Jurka vas 12, Straža. (730-MV-8) JUGO 45, prevoženih 15.000 km, garažiran, prodam. Telefon 23-628, zvečer. (P8-95MO) Z 101 GTL, letnik 1986, december, prodam. Tel. 58-607. (748-MV-8) GOLF XD, letnik 1986, rdeče, barve, prodam. Alojz Rodič, Stranje pri Škocjanu 5, Šmarješke Toplice. (P8-89 MO) MOPED AVTOMATIK 3 Tomos, star dve leti, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. (0608) 82-061, od 15. ure dalje. (P8-91 MO) ZASTAVO 128, letnik 1987, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Drago Godn: javec, Benečija 7, 68210 Trebnje, tel. (068)45-114. (740-MV-8) Z 101,april 1986,25.000 km, prodam. Tel. 24-41 l.(739-MV-8) R 4, letnik 1980, prodam. Tel. 25-071. (743-MV-8) 126 GTL, letnik 1987, prodam. Kastelic, Dol. Težka voda 23. (746-MV-8) ZASTAVO 128, stara tri leta, prodam. Tel. 65-542. (747-MV-8) R 4 GTL, star dve leti, prodam. Tel. 23-084, Šumiga. (709-MV-8) R 4, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 47-486. (P8-65 MO) JUGO 45, letnik 1986, prodam. Bršljin 7 a, Novo mesto, ali na tel. 22-525. (71 l-MV-8) JUGO 45 L, maj 1986, prevoženih 35.000 km, prodam. Tel. (068) 23-148 vsak dan po 15. uri (712-MV-8) ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Kovač, Prečna 51, Novo mesto. (714-MV-8) GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, prodam. Jože Fabjan, Dol. Gradišče pri Šentjerneju 4. (700-MV-8) OPEL REKORD 1700, obnovljen, letnik 1974_, prodam. Jože Cvelbar, Hras-tulje 14, Škocjan, tel. (068) 76-258. (713-MV-8) 126 PZ, letnik 1989, registriran do oktobra, prodam. Ciril Vide, Stranska vas 7, Novo mesto. (703-MV-8) JUGO 45, letnik maj 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel. 21-203. (695-MV-8) 126 P, letnik 1987, oktober, prodam. Silvo Lukšič, Jurna vas 26, Novo mesto. (P8-43 MO) R 4 TLS, letnik 1978, obnovljen, prodam. Tel. (0608) 79-182. (P8-42 MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Pust, Mokronog 186. (688-MV-8) JAWO 350 TWIN, odlično ohranjeno, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 77-463. (P8-33 MO) 126 P, letnik 1979, tračne traktorske grablje in traktorsko frezo prodam. Tel. 42-488. (679-MV-8) UGODNO PRODAM APN 6, v dobrem stanju, star dve leti. Marjan Vovk, Čelevec 1, Šmarješke Toplice. (666-MV-8) VISO CLUB, 1982, in 126 P, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 26-581. (P8-94 MO) LADO RIVA 1300, letnik julij 1986, rdeče barve, dobro ohranjena,, prodam. Ivan Drab, Gorenja vas 6 a, Šmarješke Toplice. (717-MV-8) GOLF GLD, letnik 1985, prodam. Tel. 21-003. (P8-71MO) Z 128, letnik 1987, registrirana do februarja 1990, prodam. Tel. 27-114. (715-MV-8) 126 P, letnik 1985, prodam. Antonija Jakše, Hrastje 4, 68310 Šentjernej. (719-MV-8) 126 PGL, letnik maj 1987, prodam. Tel. (068) 43-864, Jože Kobe, Dolž 48, Novo mesto. (P8-75MO) 126 P, avgust 1987, 9000 km, nujno prodam. Tel. 25-297. (727-MV-8) R 4 GTL, letnik november 1987, prodam. Brane Požun, Podbočje 41, 68312 Podbočje. (727-MV-8) Z 101, letnik 1985, registrirano za celo leto, prodam. Tel. 20-596. (ček-MV-8) OSEBNI AVTO mercedes 220 diesel ugodno prodam. Tel. (0608) 77-030. (P8-77MO) APN 6, star 26 mesecev, in dve gumi (15 col) prodam. Anton Saje, Dol. Kamenje 4. Novo mesto. (725-MV-8) GOLF JXD, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 81-530. (724-MV-8) AUDI 80 CC metalne barve, letniR 1986, z dodatno opremo, prodam. Tel. (068) 25-986, popoldne. (P6-32MO) prodam PRODAM 131 m2 italijanske tegole. Inforamcije na tel. (068) 47-200. (P8-14MO) CISTERNO (2000 1) malo rabljeno, prodam za polovično ceno. Alojz Jarc, Ivanja vas 8, Mirna Peč. (633-PR-8) PRODAM na obroke pletilni stroj Empisal. enoredni, na kartice. Telefon dopolne 47-012, popoldne 47-215. (640-PR-8) PRODAM cviček z Malkovca, havbo, okrasno masko in levi blatnik ter izpušni lonec za R 4. Umek, Mestne njive 6, Novo mesto, telefon 28-277. (628-PR-8) ŽAGO 041, malo rabljeno, prodam. Tel. (068) 42-115. (642-PR-8) PRODAM 2 m3 suhih smrekovih plohov. Naslov v upravi lista. (646-PR-8) KOSTANJEVO KOLJE in koruzo prodam. Boričevo, tel. 27-175 ali 27-307. (P8-27MO) HARMONIKO (48-basno) prodam. Tel. 26-410. (P8-28MO) DIATONIČNI HARMONIKI B, ES, AS — C, F, B prodam. Košmerl, Petelin-jek 33, Novo mesto. (655-PR-8) KAVČ, raztegljiv, in dva fotelja, vse lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 43-790. (648-PR-8) GOBELINE prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. (650-PR-8) VIDEOREKORDER Fisher FVH 905 prodam. Cveto Šali, tel. 25-901, dopoldne. (704-PR-8) BARVNI TV Gorenje, ekran 69, prodam za 200 SM. Informacije na tel. 24-246. (P8-58MO) PRALNI STROJ Gorenje, malo rabljen, prodam. Tel. (0608) 88-387. (P8-60MO) PRODAJAMO ladijski pod, smrekove plohe (5 cm) in grušt. Šali, Komandanta Staneta 22, Novo mesto, tel. 25-901. (704-PR-8) KAVČ s fotelji prodam. Telefon (068) 25-936. Piškur, Mestne njive 9, Novo mesto. (696-PR-8) P KODAM sedežno garnituro ter omaro /a dnevno sobo. dobro ohranjeno. Petrič. tel. 068/23-575. (D.R.S.) UGODNO prodam otroško kolo MBX, zamrzovalno omaro, gobelin (poljsko cvetje) in ležišče, široko 120 cm. Tel. 27-264. (P8-74MO) ZIMSKI PLAŠČ, nov, velikost 42, ugodno prodam. Tel. 24-103. (729-PR-8) KRAVO, brejo, prodam. Kebelj, Dol. Karteljevo 19, Novo mesto. (P8-81MO) PRODAM več ton dobrega sena in 12-colski gumi voz. Slavko Vrtovšek, Sto-lovnik 72, Brestanica. (710-PR-8) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, cirkular in leseno garažo prodam. Tel. 27-445. (P8-86MO) TRI PODSTREŠNA OKNA ugodno prodam. Tel. (0608) 34-917, po 20. uri. (P8-85MO) UGODNO prodam trodelno garderobno omaro z vgrajenim ogledalom in drsnimi vrati ter zakonsko posteljo z jogijem v dekorativni prevleki za 340 SM, oziroma zamenjam za les za oblaganje v isti velikosti. Tel. (061) 329-336. (P8-76MO) SIVEGA PUDLJA, psičko, z rodovnikom, staro 3 mesece, prodam. Tel. 25-606 po 18. uri ali Košenice 130. (752-PR-8) AKVARIJ, 100-litrski, z vso opremo nujno prodam. Tel. (0608) 62-987. (P8-90MO) PRODAM 3 m3 smrekovih suhih plohov in 2000 kg gašenega apna. Tel. 26-883. (744-PR-8) PRODAM novo traktorsko prikolico domače izdelave in vzidljiv nerjaveči štedilnik z bojleijem. Tel. 24-436. (745-PR-8) SAMOHODNO tračno žago ugodno prodam. Tel. (068) 20-330. (P8-66MO) TV, črno-beli, prodam za 400.000 din in stajico za 150.000 din. Tel. 25-577. (749-PR-8) ČOLN maestral 6 motorjem 3,5 KM, vse novo, prodam. Telefon (0608) 67-189. (P8-64MO) KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. Ogled popoldne. Ivan Lahne, Sela 7, Šentjernej. (P8-67MO) PRODAM tri nova notranja vrata, lužen hrast, s podboji. Tel. (0608) 69-180. (P8-68MO) KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 6 let, prodam. Franc Kramer, Rakovnik 19, Šentrupert. (P8-69MO) DIATONIČNO HARMONIKO CFB ES, novo, in dele za kadeta 1100 prodam. Tel. 42-527. (716-PR-8) 1 t sladkega senalprodam. Jože Martini, Ratez 30, Brestanica, tel. 79-401. (P8-72MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (2101), staro 5 let, prodam. Darinka Turk, Slavka Gruma 42, Novo mesto. (726-PR-8) PRODAM nov globok otroški voziček, platneni stolček in »KENGURUJA« za nošenje dojenčka. Miklič, Mačkovec 18, Novo mesto, tel. 25-715. (734-PR-8) ZAMRZOVALNO SKRINJO (310 1), staro 4 leta, prodam. Tel. 27-920. (735-PR-8) PRODAM dvomanualne orgle Solton B 300 ter ojačevalec Starr 100 W. Jože Kušan, Ulica 1. maja 3, Metlika. (P8-2MO) MIZARSKO tračno žago ugodno prodam. Tel. (0608) 82-281. (P8-4MO) MIZARSKO tračno žago v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Ogled možen ob nedeljah do 12. ure. Tel. (0608) 81-673. (P8-5MO) SPALNICO, plinski bojler in barvni televizor prodam. Tel. (068) 23-672. (P8-6MO) GUMI VOZ (15 col) prodam. Dušan Kunšek, Podgorje 32, Zabukovje. (P8-13MO) kupim PRODAM industrijski overlok in novo zamrzovalno omaro. Kozan, Tribuče, Črnomelj, tel. 52-984. (687-PR-8) SENO in otavo prodam. Jože Bobnar, Novomeška 55, Straža, tel. 85-306. (P7-33MO) KOMBINIRAN voziček Chicco in prcvijalno mizo prodam. Tel. 27-551. (699-PR-8) KOLO Pinarelo (italijansko) prodam. Tel. 26-185, popoldne. (P8-40MO) BOJLERJ A (80 in 81), malo rabljena, prodam. Krhin, Pod Trško goro 53, Novo mesto. (700-PR-8) HI-FI kasetofon, ojačevalec Yamaha, radio Pionir, zvočniki DL 8 selectione, prodam. Tel. (0608) 31-737, od 12. do 17. ure, Melita. (P8-44MO) BARVNI TV Gorenje, daljinski, star eno leto, in črno-beli, star štiri leta, prodam. Tel. 26-477. (665-PR-8) PRODAM avto R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 9. oktobra 1989, radio ABA dve kasete, dva zvočnike 50 W (nov), malo rabljen, črno-beli televizor elektronika Niš. Jože Stopar, Dolšce 11, Kostanjevica. (675-PR-8) KORUZO v zrnju prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Šmarješke Toplice. (677-PR-8) ČRNO-BELI TV Jasna, ekran 44 cm, prodam. Tel. 27-652. (702-PR-8) LESNO PORAVNALKO — debelinko širine 25 cm in poravnalko širine 40 cm prodam. Bernard Homšek, 45, Dol pri Hrastniku, tel. (061) 42-565, dopoldne. (P8-22MO) . Vinje® VINOGRAD z zidanico na vrhu prodam. Tel 23-513, P°P° (P8-32MO) , , nn. PARCELO v izmeri 2595 tn-. P merno za vinograd, z izvrstno leg __, strojnooMdova^ in lepim razglej Vinjem vrhu nad magistralnocest?5|j^. top po asfaltirani poti) prodam naj JL mu ponudniku. Telefon (068) 73-0-»' ENO dnevi taste Nove (ček-PO-8) . : n V NOVEM MESTU prodam let staro stanovanjsko hišo z vrtom- . kupci pokličite v četrtek ali petek na 24-636. (P8-17MO) . ^ PRODAM vinograd v Bojniku,^ topno z avtomobilom. Prodam se ohranjen traktor Zetor 52-11 ali u x jam za manjši, malo rabljen ferg^o univerzah Alojz Kocjan. Gornja Sta« 5, 68295 Tržišče. (698-KS-8) VINOGRAD (15 a) v Smavru dam. Telefon 068 44-446, zvečer. (r» MO) BREŽICE — ARTIČE — KRŠKO. Na tej relaciji kupim parcelo. Tel. (0608) 33-519. (664-KU-8) KUPIM stare slike na steklu — table, lesene kipce, staro pohištvo in druge stare predmete. Ponudbe po telefonu (061) 325-903. (P8-16MO) PIANINO kupim. Tel. (068) 24-778. (P8-12MO) KUPUJEM keramične ploščice čokoladne barve, dimenzij 15 x 20 cm, ki jih ne delajo več. Za obvestilo, kje bi se še dalo dobiti 10 m2 teh ploščic, nudim nagrado v višini 20% cene. Tel. 27-863, popoldne. (705-KU-8) kmetijski stroji TRAKTORSKO BOČNO ko«i * traktor univerzal prodam. Informa J telefonu (0608) 60-202. (738-KS-»l TRAKTORSKI OBRAČALNI* vorit 220, dobro ohranjen, u8?”.n5," dam. Tel. (068) 49-329. (P8-62MOJ OBRAČALNIK za seno za trakW' 418 ali 523 prodam. Tel. 47-318-1 6'OBRAČALNIK SIP 220 ug°dn° prodam. Tel. 27-807. (ček-KS-8) TRAKTOR univerzal 550 M, prodam. Kocjan, Zaboršt 3 12 niko “got 'anu ščati jool Prih podi ne n Pri] 121 silec za umetno gnojilo znamke SCTn^ vtdfm°'lUgRaTaPr^iamia8T75-575' his vaj vsa po in SE tel (P8-73MO) TRAKTOR zetor 62-45, dva poPjjjJ kabina, klima, nov, prodam. Bran . Tuhelj 68, 41215 Hrvatsko Zagoj (710-KS-8) „ -.Mu- MOTOKULT1V ATOR <>GorenJe ^ ta« z dvema priključkom in pr'k°..S 22. lo rabljeno, prodam. Kralj, Jo- Tržišče, tel. (0608) 81-170 int. poldne. (P8-93MO) cu. TRAKTOR Ursus 335 Pr0^„,88-nko Žibert, Selce 7, Blanca, tel. ('*’uo ^TRAKTORSKI OBRAČALNjJ^J! KR-220, puhalnik za seno in eleKu vaS tor 11 KW prodam. Cvelbar, Gore J 22, Šmarješke Toplice. (^T^LnI-VINOGRADNIŠKO ŠKRO^^, CO za traktor TV, rabljeno, prt"* (0608) 75-611, zvečer. (P8-1MU) MOTOKULTIVATOR s PjjBV skoraj nov, prodam. Tel. (061) ' (P8-47MO) .. n do- ZETOR 6911 z originalno Vab®* bro ohranjen, prodam. Voglje 63, tel. (064) 49-275. (P8-39MO) e. KOSILNICO BCS z vozičkom ben 140 cm) prodam. Janez Voiw g, Zg. Obrež 17, Artiče, tel. (0608) 62- 'P TRAKTOR Guldner (22 KM) v °^?0 ri in motor IMT 35 KM prodam- ,0 Ržen, Vel. Poljane 2, 68275 Skocj (691-KS-8) „ . mali ZETOR 6945, letnik 1979, jnintn i a la-rii trolvtrvr RpnClIlii D C D jevii 'ej,8 ^dra druž štirii Jubo menjam za lažji traktor. Benčina, 10, Škocjan. (692-KS-8) TRAKTOR IMT 560, «6— „> dam. Tel. (06_1) 882-973. (669-KS^. ugodno Prtl" TRAKTOR IMT 533 s kabino, o» 2„ jen. prodam. Vide Struna, Potov g| Novo mesto, telefon 26-484. (67 - ^ TRAKTORSKO PRIKOLICO P dam. Tel. 26-849. (676-KS-8) . ic0 TRAKTOR ZETOR 2511 s kosn Mertol i" jermenico proda^nt. rflej. Kovačič, Drama 14, 68310 (659-KS-8) razno PREVAJAM različne nemške,, “J, gleške, italijanske tekste v slovensci obratno. Tel. 49-619. (634-RA-8) INŠTRUKTORJA matematike isw Šifra »Inštruktor«. fantka VARSTVO za 9-mesečnega , iščeva na relaciji Videm—Serni (0608) 33-867. (P8-UMO) preklici ZAZIDLJIVO PARCELO (23 arov: vinograd, sadovnjak, njiva) na Doblički gori nad Črnomljem prodam. Tel. 52-333. (635-PO-8) NJIVO in pašnik (70 arov) v Gradcu prodam. Informacije na telefon (061) 722-005. (P8-8MO) NJIVO (50 arov) za vasjo Ostrožnik prodam. Vid Zupančič, Slepšek, Mokronog. (647-PO-8) Naprodaj je kmetijsko posestvo s hišo in manjšim gospodarskim poslopjem na Mačkovcu pri Žužemberku (1 ha mešanega gozda, 2 ha travniških in njivskih površin). Hišo z električno in vodovodno napeljavo je možno adaptirati ali zgraditi na novo. Informacije po telefonu (068) 21-089, vsak dan od 19. do 20. ure (603-PO-7) PARCELO za vikend nad Blanco prodam. Na parceli že stoji hram. Oglasite se na Čanju 39, popoldne. (708-PO-8) MONTAŽNO HIŠO, takoj vseljivo, v okolici Črnomlja prodam. Informacije na tel. (068) 52-811 ali 52-182. (742-PO-8) VLADO KOVAČ, Dvor 1, dujem vsem vikendarjem in 0 pfelooro rabo in parkiranje v sadovnjaku P° š ^ pri Dvoru. Kdor tega ne bo upošte bom sodno preganjal. (682-PK-8) obvestila JARKICE, stare 7 tednov, Knafeljc, Novo mesto, Na tratah 8 ( i\iiaivijv, tiirvu iim.au>, i ’« »*** — vas), tel. 28-335. (706-OB-8) JARKICE rjave, stare 6 tednov.'V 3 .j/\Krjave, stare u 5 v prodaji od 1. do 10. marca. Belit tedne, bodo 7. aprila. Jože Jer^P’ o\ selo, Trebnje, tel. 44-389. (721-0^ * PIŠČANCI rjave nesnice, stari nov, in beli za zakol se dobijo takoj ^ naročilu. Milena Drašler, 68351 Straža, tel. 84-626. (P8-82MU' IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara n dela, slabo hladi, ob strani * deni, spodaj curi, poklic' 24-314 GOZD (24 a) s stavbno parcelo, 1,5 km od Šentjerneja, prodam. Tel. 28-750, • - /pg *"■ popoldne. (P8-38MO) PRODAJAMO dva vinograda in zidanico z inventarjem, lahko posamezno, blizu Sadinje vasi pri Semiču. Vprašajte na telefon (068) 56-498. (667-PO-8) PRACELO v velikosti 80 arov z vinogradom (1200 trt) in hramom na Bizeljskem ugodno prodam. Tel. (0608) 32-533. (P8-30MO) ENODNEVNI PIŠČANCI! Sprejemamo prednaročila za eno-nevne piščance, bele. rjave in gra-Humek, Irča vas 18, 68000 '™v° mesto, tel. (068) 24-496. ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30T ceneje. Tel. (061) 213-244. (ček-OB-8) — servis zamrzoval-. °v- več letih delovanja smo »J°VI *’ ^ je izolacija v vašem »..^alHiku dotrajana. Prične pu-*~U’1x1 zunaj ledeni in rosi. Mi vam ‘»Obnovimo pa še garancijo dobite, nori r?",le Stfe elektrike! Trajnost ™aljsamo za 7 do 10 let. Kilometri- ne "e zaračunavamo: E-er,ik storitev: ~ '319.000 din - yX '319.000 din _ — 289.000 din - trn ~ 275.000 din _ , ° - 259.000 din 210 '-245.000 din o r irv",1 '-062’ 305‘' 50 ali 413-606. Se 12Mof‘rn0' Viklor PaJek (1>|- VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO razpisuje vpis otrok v Vzgojno varstveno organizacijo Novo mesto za leto 1989/90. Vpis bo od 1. do 20.3. od 9. do 16. ure na upravi VVO, Ra-govska 18. Vpis v VVE Šentjernej: od 1. do 10. 3. od 13. do 15. ure v VVE Šentjerneju. Vpis v VVE Straža: 2.3. od 15. do 17. ure in 3. 3. od 8. do 10. ure v VVE Straža. 98/8 hj^P^ČE, mlade jarkice pasme 'aienprJnaVa ‘Z Operacijske reje. na-vsf r! na,domačo hrano (opravljena SEkuV S* ‘"formacije Jože PRO- Osnovna šola Novo mesto TOZD OŠ Katja Rupena objavlja prosta dela in naloge snažilke za določen čas (eno leto), s trimesečnim poskusnim delom. jevibNj* Ejubljeni mami Francki Brudar-lej, 8^7°VCga mesta želijo za visoki ljubi-zdravia n,co> mnogo sreče, predvsem pa družina ■ nada'JnJem življenju otroci z štirin ' ™' 'n sosede- Dvanajst vnučkov in Jub°MP8-3MO)kOV Pa jl P<’Silja 86 P0' OBVESTILO 3. marca 1989 ob 17. uri bo v novomeškem Domu JLA licitacija odpadkov hrane iz garnizije Novo mesto. Licitacijo bo opravila VP 1394 Novo mesto. Počivaj n miru, ki večnost neskončno ga daje za veliki zemeljski trud ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric JANEZ ERLAH iz Velikega Cerovca 7 Ob boleči izgubi nadvse dobrega očeta se iskreno zahvaljujemo sorod-nikom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili vsestransko pomoč. Posebna zahvala TOZD Gozdarstvo in ysdm drugim za podarjene vence ter za ustno ali pisno izraženo sožalje. skrena hvala tov. Jožetu J uršiču za poslovilne besede ob odprtem gro-U' Posebno pa župnikoma iz. Stopič in Podgrada za slovesen obred. Žalujoči: hčerka Marija s sinom Andrejem, sinova Franc in Tone - Vel. Cerovec, 14. 2. 1989 Mama je mrtva, več ne skrbi. Prostor Pr‘ mlz' nJen prazen stoji Marsikaj kupiš za čisto zlato, rname zanj kupil nihče ne bo. V SPOMIN Minila so tri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga ZAGORČEVA MAMA iz Gorenjih Dol pri Škocjanu Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI ZAHVALA Zapustila nas je draga MARIJA NOSE iz Rebri 23 Iskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem, DO TIKI Gorenje, DO Klimomontaža IMP za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, * pevskemu zboru Žužemberk in župniku za opravljeni pogreb. Vsi njeni Polje, kdo bo tebe ljubil... ZAHVALA Dotrpela je naša draga mama, stara mama in sestra ALOJZIJA JAKLIČ iz Križevske vasi Od nje smo se z lepim cerkvenim obredom in pevci poslovili v soboto, 28. 1. pri Treh Farah. Vsem dobrim ljudem za pomoč in sočustvovanje iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj ( Gregorčič) ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zavedno zapustila draga žena, mama, sestra in teta KRISTINA KREN roj. Pugelj iz Drganjih Sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo OOS-TOZD TDP Novoles, Mariji Avsenik, Dragici Avsenik. Petru Mihiču za poslovilne besede in g. župniku za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN 23. februarja mineva 10. leto, odkar naju je zapustila skrbna mama MARIJA PERUCI rojena v Krškem, pokopana v Trebnjem V mislih si še vedno z nami, vendar si v grobu sama. Trpljenja mnogo si prestala, cvetja malo, to ti je življenje dalo. Žalujoči: sin Lojze in vsi, ki se je spominjajo mmi. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama. prababica, sestra in teta PAVLA ŠVAJGER Rojčeva mama iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo mamo spremili na "jeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju Doma ostarelih občanov, Obrtnemu združenju, OOZS DS Belt, ZB, Pivovarni Karlovac, govornikom, godbi na pihala, Upokojenskemu pevskemu zboru ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 81. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast in stric ALOJZ KAVŠEK iz Gotne vasi Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala govorniku za poslovilne besede, pevcem, pogrebcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsi njegovi Bolečino težko izraziš z besedo, lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) V SPOMIN 24. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj in brez slovesa za vedno zapustil MARJAN PUREBER iz Novega mesta Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, mu na grob prinašate cvetje in prižigate svečke. Njegova družina V/i M* ZAHVALA Ob nenadni smrti nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE VARDIJAN iz Jankovičev Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Hvala pevkam in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in sinovi z družinami Mirno spi v slovenski zemlji, ki si ljubila jo zvesto, kot si ljubila svoje drage, ki za tabo zdaj žalujejo. V SPOMIN 22. 2. je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša ljuba žena in mamica MARIJA KOPINA iz Velike vasi 32 Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu. Žalujoči: mož Zvonko, hčerke Tanja, Zvonka in Zdenka ter ostalo sorodstvo Koliko ljubezni in dobrot je izžareval tvoj obraz, ali mama, naša Micka, mnogo prezgodaj si zapustila nas. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga MARIJA HOČEVAR Prevole 21, Hinje Iskrena hvala sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za nesebično vsestransko pomoč, za bodrilne besede, podarjene vence in cvetje, še posebej Združenju obrtnikov Novo mesto za podarjeni venec. Prisrčna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, delavcem zdravstvene postaje Žužemberk ter vsem, ki ste pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti, ter župniku za lepo opravljeni obred in govorniku Tonetu Škufcu za poslovilne besede. Žalujoči: mož Vinko, sin Vinko in hči Renata, oče Anton, brata Jože in Tone ter ostalo sorodstvo s s N * * % * ‘5 * s i i % X S * % S s s s s N * H *5 5 s 5 5 * 5 s * * «* * * s s ' * * s * s * N s s * s * * s Ko so se kmetje v trebanjski občini odločili, da na čelo svoje podružnice Slovenske kmečke zveze postavijo 38-letnega Toneta Straha iz Kamnega Potoka, so naredili pravo potezo. Tone je po naturi tak, da vsakemu pove v obraz tisto, kar misli, da je prav, četudije to še tako neprizanesljiva kritika. Strah za svojo odkritosrčnost in pogum doslej niše nikoli »gor plačal«, kar daje slutiti, daje spreten govorec. Straha potemtakem njegov značaj ne tepe in ne oddaljuje od ljudi, marveč velja za zaupanja vrednega človeka. Prav zato so Strahu poleg že omenjene funkcije predsednika kmečke zveze, v preteklosti nadeli cel kup drugih nalog, tako da se jih je komaj otresel. Seveda tistih, ki so že presegale zmogljivost še tako dela-voljnega človeka. Strah, ki je sicer že 15 let zaposlen v Novole-sovem TA P v Trebnjem, večino te delovne dobe kot žerjavist, pa, odkrito, kot zna, pove, da ga je zemlja zmeraj veselila in da ostaja njegova prva ljubezen kmetija. Dobil jo je po očetu in jo v zadnjih 12 Petih posodobil z vsemi potrebnimi stroji za sodobno kmetovanje. Nekaj kmetijske mehanizacije imajo Strahovi z Novakovimi in Mežanovimi v strojni skupnosti in vsaj zaenkrat zgledno sodelujejo. Strahovi so pred osmimi leti zgradili nov hlev za 15 glav stojišč. V njem imajo privezanih 7 krav in S pitancev. Na leto pridelajo tudi okrog 25 ton krom- pirja. Na kmetiji staršem pridno pomagajo sinovi. Najstarejši, 12-letni Tone, bo šel v kmetijsko šolo, kajti kmet mora biti, kakor pravi oče Strah, strokovno podkovan vsaj s srednjo izobrazbo. Kam bo zanesla življenjska pot 9-letnega Jožeta in 8-letnega Andreja, je še prezgodaj napovedovati, a ker se rada učita, jima bodo starši omogočili, da pokukata v še kak zahtevnejši hram učenosti. Ko Tone kar takole s pogledom oznani, da se lahko sinovi vrnejo v dnevno sobo pred televizor in pustijo odrasle, da se v miru in sami pogovarjajo, se spomni, kako hitro po poroki si je poiskal delo v tovarni, da bi kmetija hitreje napredovala. Brez tega prelivanja denarja, »svežih finančnih injekcij«, ne bi bili pri Strahovih (in gotovo še marsikje na Dolenjskem) tako daleč pri posodobitvi kmetije. Res imajo od blizu 16 ha zemlje skoraj 10 ha »zlate rezerve« v hosti in še 3 ha zemlje v najemu, toda pri nas je vse to naprezanje še zaman, ker se nekateri še vedno bojijo močnega, bogatega kmeta. Danes pa vidimo, katere družbe so bogatejše: tiste, ki so zapostavljale kmeta, ali tiste, ki so gradile svoj razvoj tudi s pametno kmetijsko politiko in podporo kmetu, pravi Strah. Ob še kako aktualnem razpletanju 20. seje CK ZKJ Tone komentira, da ljudje v teh ribarijah med komunisti ne vidijo nič novega niti dobrega. Pač, drobcen pramen svetlobe posije v to mračno vzdušje, ko se spomni ustanavljanja Slovenske kmečke zveze c Ljubljani, ko so trebanjski kmetje dognali, da njihova pospeševalna služba pri K Z Trebnje nikakor ni najslabša, ampak se je tudi tedaj ob suši dobro izkazala s strokovnimi nasveti in pomočjo. Medtem ko so se v Ljubljani šele dogovarjali, kaj storiti zoper to ujmo, so Treba ujci ukrepali že dva tedna poprej. Taka pospeševalna služba je Strahu všeč, ker ni sposobna le gasiti, pa čeprav spada Tone Strah kol predsednik GD Velika Loka med zaprisežene in najbolj vnete gasilce. PA VEL PERC DOLENJC PRIJATLJA VABI OTOČEC — V upravnem od- boru turističnega društva Otočec-Šmarješke Toplice so prišli do zanimive zamisli, kako bi izboljšali ponudbo kmečkega turizma. Ob vinskih poteh v naših goricah Trška gora, Grčevje, Kog in Vinji vrh naj bi ob določenih dneh v svojih zidanicah dežurali vinogradniki in obiskovalcem nudili dolenjska vina in domače kmečke jedi, vino pa seveda v lastni režiji prodajali tudi za domov. Akcija, ki bi jo letos prvič izvedli ob prvomajskih praznikih 29. in 30. aprila, bi potekala pod naslovom »Dolenje prijatlja vabi-. Juristični delavci in vinogradniki društva vinogradnikov menijo, da bi bilo najbolj primerno, če bi ta ponudba tekla ob Tednu dolenjskega cvička, vendar je organizacija letošnje prireditve zaradi pičle lanske letine še vprašljiva. J. P. Gornjega toka Lahinje 10! ________________________________________________________• Bojazen, da bi bodoče odlagališče odpadkov onesnažilo Lahinjo — Pri Kuz"11^ uporabljajo vodo neposredno iz struge — Še eden redkih mlinov na kamne^ katero bi bil po mnenju strokovnjakov vode nikoli ne zmanjka. Lahinji ^ najprimernejši prostor v rudniški ka- BUTORAJ - V zadnjem času je bilo v črnomaljski občini veliko razprav o odlagališču komunalnih odpadkov, za SALAMIADA NE BO UMANJKALA NOVO MESTO Izdelovanje salam in klobas je izziv za vsakogar, ki uživa v domačih specialitetah. Zal za veliko pravih mojstrov ne izve širši krog ljudi, zato je otoški grajski hotel več let zapored pripravil odmevno ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Letos pa bo t. i. sa-lamiada v hotelu Kandija oz. v Krkinem hramu na Trški gori. 17. marca bo posebna strokovna komisija ocenila vse prinešene salame in klobase, izide bodo objavili naslednji dan, ko bo tudi podelitev nagrad in pokušina. Kajpak tudi vina za zalivanje ne bo manjkalo, zato se obeta vesela prireditev. Izdelovalci salam in klobas, ki želijo zmagati, dodatne napotke dobijo v hotelu Kandija. MIHELČIČ DOBIL OD HOHNERJA NOV INSTRUMENT ČRNOMELJ Silvester Mihelčič, skladatelj in solist na elektronski harmoniki iz Črnomlja, je pred dnevi na povabilo nemške tovarne glasbenih instrumentov Hohner gostoval v Trossin-genu. Na koncertu, ki je bil po njegovi lastni izjavi zelo dobro obiskanje izvajal program del, ki jih je predstavil lani na koncertni turneji po Sovjetski zvezi. Ob tej priložnosti so se mu predstavniki tovarne Hohner zahvalili za 20-letno zvestobo in mu ponudili nov glasbeni digitalni instrument v uporabo. Ta instrument bo, kot pravi Mihelčič, v kratkem slišati tudi pri nas. v dunji v Kanižarici. Toda ljudje, ki živijo v sosednjih krajevnih skupnostih, so se temu uprli, predvsem zaradi bojazni, da bi izcedne vode iz odlagališča onesnažile zgornji tok Lahinje, ki vsaj za sedaj še velja za eno redkih neoporečnih voda. Predvsem pa je Lahinja življenjskega pomena za Butorajčane, ki v suši z vodo iz reke s pomočjo gasilskih cevi napolnijo vse vodnjake v vasi. voue n kou ne zmanjša ^ sedaj skoraj nc pozna, da traja i nekaj mesecev. Teren tod °kr°gje““^ razgiban, da pravzaprav sploh ne v j od kod prihaja vsa ta voda, ki Anton Kuzma, ki živi v mlinu pod Butorajem, pa uporablja Lahinjo tako za živino kot za gospodinjstvo kar neposredno iz struge. »Nimamo vodovoda, ker bi morali kopati od vasi 240 metrov, in to predvsem v skale. Pa saj vodovoda niti ne potrebujemo! Voda je čista, in kar je tudi zelo pomembno, vanjo se stekajo številni potoki, mnogi med njimi pa tudi v najhujši suši ne presahnejo. V bližnjih Zorencih in na Go-leku, kjer imajo vodnjake na živo vodo, to so potrdili že številni ljudje^ na. Prav zaradi tega nas je strah,® , izcedne vode iz odlagališča našle stransko pot in se pretihotapile v D jo,« ne skriva bojazni Kuzma. , j »A ne le za pitje, Lahinja PotelJ’5 brž ne bi bila primerna niti za kop vprašanje pa je, kaj bi se zgoddo s j vilnimi vrstami rib in mladicam, > v črnomaljski ribiči skrbno reko,« razpreda Anton. In kaksjo. jj , ln nh mnrphitni onesnaženosti Z1 J lo ob morebitni onesnaženost- -. 0 tik ob Lahinji? Kuzma pravu® sedaj mlina nikakor ne misli opu ..................}d času prepočasno, čeprav je moka^jr ..................... i mlina- seuaj mirna niKaKui m ; * i:c na čeprav z njim ni dohodka, saj meij kamne, takšno mletje pa je v danas j,(> [ {JJJI UH I® B G E l Steklina ne pojenjuje Občani zažigajo dokazno gradivo (sumljive lisice), zaradi česar je evidenca stekline nepopolna HS&tSSSBBSff da z ženo sva oba zaposlena, jaz 0 a Beltu celo v treh izmenah, tako ® •» komaj uspe postoriti še vse na * A kljub temu da meljem le še zase sede, mi je mlin v veliko zadov J prav tako kot življenje ob vodu ^ želel, da mi bi Lahinja pokazalia Res, da sem navajen že vseh rff- VESELO METLIŠKO PUSTOVANJE KOČEVJE, RIBNICA — Občina Kočevje je že tri leta neprestano proglašena za ogroženo s steklino. (Za ogroženo občina preneha veljati, če v njej najmanj 3 mesece niso zabeležili primera stekline). Od novembra do konca januarja so na območju občine Kočevje uplenili kar 14 steklih živali: 13 lisic in srno. Uplenjene so bile v krajih Kočevje, Gornja Briga, Kačji Potok, Črni Potok pri Kočevju, Mala Gora, Pi-rče, Laze, Vimolj in Jelenja vas. Veterinarski inšpektor Bogomir Stefanič je prepričan, da je najmanj toliko steklih živali poginilo v gozdu, in ta steklina seveda ni nikjer zabeležena. V občini Ribnica pa v teh treh letih ni bilo stekline 6 mesecev, in sicer do letošnjega januarja, ko so steklo lisico uplenili najprej v Goriči vasi (6. januar), METLIKA Letošnji pustni torek je bil v Metliki zelo živahen. Pustne maškarade se je udeležilo okoli 260 mask. Povorko, kije šla skozi mesto do osnovne šole, so spremljali metliška godba na pihala, starši otrok, učitelji in vzgojitelji. V metliški osnovni šoli so maškare pogostili s krofi in čajem. Za veselo in razigrano vzdušje je poskrbel Toni Gašperič, za kar se mu organizatorica prireditve, občinska Zveza prijateljev mladine, najlepše zahvaljuje. nato pa še dve v Blatah (17. in 26. januar). Vse živali so bile uplenjene v naseljih. Inšpektor Štefanič je povedal, da je bilo uplenjenih v naseljih še več lisic, za katere so občani sumili, da so stekle, vendar tega ni možno dokazati, ker so ljudje dokazno gradivo uničili. Sumljive lisice so namreč sežgali v Inlesovih pečeh v Ribnici in Loškem Potoku ali pa še kje. Na ta način so zmanjšali uradno število steklih živali ter se rešili skrbi, dela in stroškov, ki bi jih imeli z dostavljanjem trupel lisic veterinarski postaji. S takim postopkom, ki sicer ni pravilen, pa so občani prispevali tudi k zniževanju stroškov zaradi stekline, kijih sicer plačuje sklad za zatiranje kužnih bolezni v občini Ribnica. Pregledi so dragi, saj veljajo po 50.000 din, temu skladu pa zmanjkuje denarja. J. P. Kes, ua sem navajen i«yi- muh, saj je na primer leta 1966 pop la mlin, v hlev pa smo morali sc . g toda poplava mine, onesnaženosr ne znebiš Pri nas Amerika ra Zunič razočarana nad obiskom v ZDA KANIŽARICA — Čudna so pota življenja. Čeprav si vsi ljudje želijo, da jim bi bilo v življenju čim lepše in lažje, pa nekateri nehote sami sebe porinejo v nesrečo. Tako se vsaj zdi Dori Zunič iz Kanižarice. »Oče je takoj po 1. svetovni vojni odšel na Kubo, saj so nekateri obljubljali, da bodo odprli rudnik zlata in na ta način od prišlecev izvabljali denar. A z rudnikom ni bilo nič, zato se je odpravil v Ameriko. Čez nekaj let seje vrnil domov, v vasico pri Netretiču na Hrvaškem, ker je hotel odpeljati v seboj čez Lužo tudi mojo mamo. Toda mati se ni mogla odločiti za pot, kajti smilila sta se ji ostarela tast in tašča, ki bi ostala brez oskrbnika. Zato seje oče prav . odgovorno odločil, da se vrne v ’ meriko sam, doma pa je pustil tri .ilhne otroke. Spominjam se — . j mi je kakšna štiri leta — kako se večkrat klicala očeta skoz . no, misleč, da se bo vrnil. Zelo „.-m ga pogrešala. On pa je v daljni deželi očitno pozabil na nas, saj nam ni poslal ne denarja ne paketov. Šele po 2. svetovni vojni, ko je bil od doma že dobro poldrugo desetletje, seje bil primoran oglasiti. V Ameriki se je celo drugič poročil, čeprav je bila moja mati še živa, in Šele po njegovi smrti leta 1952 nam je otrokom uspelo, daje naša mama dobivala go njem pokojnino,« se spominja Žuničeva. 1 »Kljub temu da nas je oče pozabil, sem hotela obiskati deželo, v kateri je živel dolga desetletja. Lani se mi je želja izpolnila, bila sem zelo presenečena in razočarana hkrati, ko sem spoznala, da v Ameriki ni vse tako bleščeče, kot nam deželo predstavljajo pri nas. Tudi tam sem videla veliko revežev in prepričana sem, da ima lahko pri nas Ameriko vsak, ki hoče delati,« pove Dora Žunič. M. B.-J. Razkošje orhidej in ciklam Cvetličarne praznijo rastlinjake Agrarie pred 8. marcem — Dražje cvetje gre še vedno v denar ČATEŽ OB SAVI Rastlinjaki Agrarie so sredi zime najlepši. Februarja je vse v cvetju, med najlepše poglede pa prištevajo zastekljene hale s ciklamami v neštetih odtenkih, od nežne rožnate in vijoličaste do živo rdeče in temno rdeče barve. Vzgojili sojih v 70 tisočih lončkih in do konca tedna bodo verjetno že vse prodali cvetličarnam po Sloveniji in Jugoslaviji. Največje povpraševanje po ciklamah je že dolga leta pred dnevom žena. Vseh ciklam prodajo letno 150 tisoč in približno polovico jih naročniki pokupijo do novega leta. V toplih gredah so tale čas v polnem cvetju tudi orhideje, ki predstavljajo velikansko premoženje. Vzgojili so približno poldrugi milijon cvetov. Toliko sojih prodali tudi lani. Največje cvetove prodajajo po 10 tisočakov. Vsesplošno uspadanje kupne moči manj vpliva na drago cvetje kot na nageljne. Teh so lani prodali 15.800.000 ali 87 odst. v primerjavi z letom 1986. Pri vrtnicah seje prodaja povečala, pri gerberah, strelicijah, anturiumu in lončnicah prav tako, vendar so količine dosti manjše in skupna prodaja se je z 31. decembrom zmanjšala za 1 odstotek. Vrtnic vzcvete na Čatežu 2 milijona, gerber 2 milijona, anturiuma 230 tisoč, ciklam 150 tisoč in drugih lončnic 470 tisoč. Nageljnov na Čatežu ne gojijo več, odkar so njihovo proizvodnjo prepustili kooperantom v Makedoniji in Dalmaciji. V tozdu Cvetje se posvečajo vzgoji dražjega cvetja za kupce, ki zah- tevajo kakovost, zato za prodajo plemenitejšega cvetja doslej niso bili nikoli v zadregi. J. T. ZE 60 BODOČIH DAROVALCEV ORGANOV METLIKA — Akcija za darovanje organov človeškega telesa po smrti, ki jo v metliški občini vodi občinska organizacija Rdečega križa, teče v tej belokranjski občini od lanskega novembra. Doslej je v register darovalcev vpisanih že okoli 60 občanov, od tega samo iz metliškega zdravstvenega doma 19. Sorazmerno veliko ljudi seje za darovanje svojih organov po smrti odločilo iz krajevne skupnosti Gradac, okoli 15, več ljudi pa seje za to humano gesto odločilo tudi na zadnji krvodajalski akciji. Akcija je stalna, pristopne izjave pa lahko bodoči darovalci podpišejo v krajevnih organizacijah RK, pri poverje- nikih oziroma aktivistih v delovnih organizacijah in v občinski organizaciji RK. £ studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta lj ljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 1 • -preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1. (2) The crush of love — JOE SATRIANI 2. (3) Driving home for Christmas — CHRIS REA 3. (6) Somcthing’s gotten hold of my heart — M. ALMOND 4. (I) Exile — ENYA 5. (7) La pištola y la corazon — LOS LOBOS 6. (4) Tvvist in my sobriety TANITA TIKARAM 7. (—) lfs only love SIMPLY RED 8. (5) Del Rio’s song BLUF. OYSTER CULT 9. (—) The mercy scat - NICK CAVE & THE BAND SEEDS 10. (8) Nobody’s pcrfect MIKE & THE MECHANICS M G £ studio **'«u*^ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista NOVO PRIZNANJE ODMEVOVCEM — V Stuttgartu bo v soboto tako imenovani zdomski dan, katerega pokrovitelja sta republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in deželno vodstvo pokrajine Baden Wiirttemberg, organizator pa tamkajšnji koordinacijski odbor slovenskih društev, katerega predsednica je belokranjska rojakinja iz Čudnega sela Anica Štuhec. Morda je tudi v tem iskati razlog, da so za zabavni del prireditve, na kateri bosta med drugimi sodelovala tudi Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in Miha Ravnik, predsednik republiškega sveta ZS Slovenije, zadolženi črnomaljski Novi odmevi. Očitno se je ta vse bolj priljubljeni narodnozabavni ansambel pri naših zdomcih dobro zapisal s svojimi nastopi na božičnih in novoletnih praznovanjih v Stuttgartu. Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil MARI ČESEN iz Kranja. Lestvi® pa je takšna: 1. (3) Ko sc vrneš ANSAMBEL L RUPARJA 2. (I) Dolenjski sem kmet — COF 3. (2) Soncu naproti HENČEK 4. (5) Žvižgam si veselo pesmico — ANSAMBEL V. PETRIČA 5. (4) Ej oča, povejte - FANTJE Z VSEH VETROV 6. (6) Naš Francelj BRODNIKI 7. (8) Hvala ti ANSAMBEL M. STEGUJA m KVARTET DO 8. (- ) Ni ti mar - ANSAMBEL L. SLAKA 9. (7) Vsi na ples - ANSAMBEL T. VERDERBERJA 10. (10) Za vas MARJAN PODLOGAR Predlog za prihodnji teden : Lep spomin DOLENJCI. 01 rče org Prt lir Uti ari; nir no va Po Ps vil ni] nc sa 0 nr n; Pi JU d k /V' t! n P ti li .>4 Glasujem za: Moj naslov: /wvwwvwww'-žvwwwwwv'yv>ž Kupone pošliljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto POMLAD V FEBRUARJU — S termalno vodo, znanjem in delom v rastlinjakih na Čatežu prehitevajo naravo, da si s cvetjem služijo kruh tudi pozimi. (Foto: J. Teppey) •kozerija LANI JE BILO PA OBRATNO Ženske so ustavile stroje in zahtevale prihod direktorja vseh direktorjev. - Kaj mi boste povedale? - Tako ne gre več naprej! — Delo imate. Prezračevalne naprave tudi. Zebe vas ne. - To je res, toda osebni dohodki? - Včeraj ste jih prejele. Saj smo bili včeraj petnajstega, kajne? — To so bolj štipendije kot osebni dohodki. Tako ne gre več naprej. — Delili smo po pravilniku. — Toda po pravilniku se ne da živeti. Življenjski stroški so vsak dan višji, plače pa... - Morate razumeti, da nas ovirajo pri delitvi osebnih dohodko v še republiški in zvezni zakoni. - Na republiki in na zvezi so bili zmeraj gluhi in slepi za probleme in težave delavcev. — Hilrotkalu ne gre slabo. Lahko bi delili več, a smo omejeni. - Tisti, ki imajo izgubo, pa si delijo. — Ne bi uhajal v to. - Denar torej je. - Je. — Razdelimo ga! Povedal sem vam, da ne gre. Omejevalni predpisi. — Tudi lani smo prekinile delo. Zahtevale smo povišane osebne dohodke. Lani je bilo drugače. - Kako drugače? Prav tako smo ostale z dolgimi nosovi. ■ Pravim vam, da je bilo la drugače. — Hudiča je bilo drugače. Pa je bilo. Poglejte: lani nibj lo predpisov, ki bi nam omejev izplačilo osebnih dohodkov. In zakaj potem nismo peči male višjih plač? ., ■ Enostavno zato ne, ker m o lo denarja. TONI GAŠPERIČ ■HMm